CeUE. 17. JULIJA 1980 - ŠTEVILKA 28 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL CEUE, laško, mozirje,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
V	teh dneh se je število zaposlenih v naši hiši močno skrčilo, seveda le začasno,
zaradi dopustov. Čeprav ni vročine, močno čutimo pezo poletnega časa.
V	tej številki smo začeli objavljati podlistek o Tonetu Grčarju. V njem bo
precej, dosedaj neznanih podatkov o življenju tega revolucionarja. Dvojni praz-
nik je za Celje in Dan vstaje za vse. Iskrene čestitke, zlasti pa nekdanjim borcem,
pošiljamo tudi mi.
JURE KRAŠOVEC
PO SLEDEH NAPREDKA PRAZNIČNEGA CEUA
naš
Praznik
In naše
delo
Simbol našega občinskega
praznika sega v obdobje leta
^941, ko je bila na Resevni
Ustanovljena celjska četa z
^^spornim ciljem, da se tudi
^aie področje vključi v
^tvarjalni prispevek, k re-
volucionarnemu boju proti
okupatorju in domačim izda-
. VeUk je bil ta boj in slavna
bila naša zmaga, vendar
''evolucija še traja.
^ vsej povojni izgradnji
srno bili bitko za nove tovar-
proge, ceste in kmetijske
Pridelke. Srečevali smo se z
'^ličnimi oblikami politič-
^in in gospodarskih priti-
fov, katerih cilji so se izra-
v želji nekaterih, da bi
3s ponovno pripeljali v sfe-
st ^^v^snosti in podrejeno-
ist ^^^ ^^^ človek je že v
obdobju natančno znal
.^^(^notiti ceno žrtev, ki sta
zahtevali svoboda in sa-
^^Jtojnost. Ustvarjali in
s/no takrat, ko nam
^^ Oiio najtežje. Vzdržali smo
z našo enotnostjo, z našo par-
tijo, z našim Titom.
Danes mineva petintride-
set let našega ustvarjalnega
dela, naših uspehov in tudi
neuspehov. Mineva obdobje
tridesetletnih izkušenj sa-
moupravnega odločanja o
našem delu, življenju, razvo-
ju in našega načina urejanja
medsebojnih odnosov. Res
je, da še mnoga vprašanja in
naloge niso razrešena in ča-
kajo na naš bolj poglobljen
in bolj odgovoren odnos in
pozornost. Vendar pa naše
celovite ocene doseženih re-
zultatov kažejo, da lahko ob
takšnih priložnostih, kot je
občinski praznik, spregovo-
rimo o naših dosežkih s po-
nosom in izrazom naših de-
lovnih in ustvarjalnih napo-
rov.
Tako kot celotna naša do-
movina, tudi Celje hitro me-
nja svojo podobo, povečuje
svojo gospodarsko moč, ra-
ven znanja in zavesti. V mo-
gočnem poletu zadnjih let
smo zgradili nove proiz-
vodne kapacitete, ustvarili
smo si možnosti, da je 38%
naših otrok dele^o organizi-
rane vzgoje in varstva, kako-
vostna raven zdravstvenih
storitev se je kljub še mno-
gim nerešenim vprašanjem
dvignila na primerno višino
in obseg. Z dokončnim ure-
sničenjem II. referendum-
skega programa bomo do-
mala na celotnem območju
občine prešli na eno in pol
izmenski pouk. Ne sicer še v
celoti, vendar pa v odvisno-
sti od naših možnosti razre-
šujemo tudi probleme osta-
relih, odnos do vprašanj so-
cialnega skrbstva vse bolj
dobiva dimenzije urejenosti
in izraze prizadevanj celotne
družbene skupnosti. Izbolj-
šujejo se razmere v komu-
nalni opremljenosti naših bi-
valnih in delovnih okolij. Z
nezadržnim tempom narašča
naš stanovanjski fond, saj
letno zgradimo poprečno
okoli 450 stanovanj. Z vehko
zavzetostjo in obsežnimi vla-
ganji razrešujemo predolgo
zapostavljene slabe ekološke
razmere. V zadnji preizkuš-
nji naše pripravljenosti na
izredne dogodke smo z akci-
jo NNNP dokazali visok ni-
vo znanja, usposobljenosti in
pripravljenosti za reševanje,
zaščito in varovanje družbe-
nega in zasebnega premože-
nja. Prav bi bilo, da bi ob
prazniku občine ocenili vse
tisto, kar smo uresničili v
preteklem letu, pa naj si bo-
do naloge na področju no-
vozgrajenih objektov, kot je
osnovna šola Fi-ana Roša na
Golovcu, VVZ - enota na
Otoku ob Ljubljanski cesti,
novi prostori Javnih skla-
dišč ali bogastvo Hortikultu-
re 80 in še mnogo drugega.
Naša moč pa ni samo_ v niza-
nju uspehov in hvali doseže-
nega, temveč se predvsem
izraža tudi v naši pripravlje-
nosti, da znamo in smo spo-
sobni kritično oceniti tisto,
česar nismo opravili, kjer
smo storili napako ali spreje-
li neustrezno rešitev.
Tako ne bi mogli mimo na-
še samoupravne učinkovito-
sti, politične razvejanosti in
množičnosti, čeprav bomo
ravno tukaj morah kljub za-
vidljivi ravni kakovosti dela
opraviti še veliko. Naše obli-
ke in vsebina pohtičnega in
samoupravnega dogovarja-
nja bodo morale postati bolj
prilagojene potrebam in ča-
su. Doseči moramo večjo ra-
cionalnost in bolj tovariško
in enakomerno bomo morah
porazdeUti bremena. Pred-
vsem pa bomo morali postati
bolj dosledni pri uresničeva-
nju dogovorjenih sklepov in
stališč.
Dinamični razvoj in vzori v
nekaterih drugih deželah pa
so nas v zadnjih letih nekoh-
ko preveč zanesU na področ-
je potrošnje in hitre rasti
osebnega standarda, ki pa v
mnogočem nista bila odraz
in posledica vloženega dela
in znanja. HoteU to ali ne,
moramo priznati, da smo se
znašli v zelo zapletenih go-
(nadaljevanje na 2. strani)
JULIJSKI ZUBLJI VSTAJE
Vstopamo v štirideseto
leto po revolucionarnem,
upornem juliju 1941. To
je mesec našega ponosa,
zavesti o moči naših last-
nih sil, naše neuklonljive
sle po svobodi, neodvi-
snosti; mesec v katerem
so se pred 39 leti zapo-
vrstjo dvigali k uporu na-
rodi in narodnosti Jugo-
slavije, zbrani okoh svoje
revolucionarne partije in
Tita. V zgodovinskem ju-
liju 1941 se je izkazalo,
kdo je resnični in neiz-
podbitni suveren; da je to
ljudstvo, daje to delavski
razred in njegova idejna
avantgardna sila - partija,
ki se ni mogla sesuti, kot
vse druge, ker ni bila nad
narodom, marveč v njem
samem.
22. julij je zubelj vstaje
slovenskega ljudstva,
eden od šestih ki tvorijo
srčiko ponosnega grba
SFRJ. Na ta dan, leta
1941 je po tisočletju zata-
jevane sle po lastni svo-
bodni državnosti, po zlo-
mu okov hlapčevstva, po-
nižanj in zatiranja, kot je
napovedal Ivan Cankar,
vstal narod hlapcev, da bi
bil narod gospodar nad
svojo usodo.
Praznik vstaje praznu-
jemo prvič brez svojega
legendarnega vojskovo-
dje, maršala Tita, vendar
neomajno povezani z
njim. Tito - to smo mi vsi,
to je geslo, ki z vso težo in
zvenom odzvanja bolj kot
kdajkoli. Kot bi ne bili ni-
koli dosegli vseh nepre-
cenljivih vrednot našega
boja in rasti brez Tita, ta-
ko bi Tito ne bil tako veli-
ka osebnost, če bi svoje
ustvarjalnosti in veličine
ne črpal v narodih, delav-
skem razredu in partiji v
tako usodnem zgodovin-
skem obdobju.
Nismo brez težav. Ni-
koli nam ni bilo mehko
postlano. Čvrsto odločeni
vztrajati na Titovi poti,
nas preveva globoka za-
vest o neizpodbitnem dej-
stvu, da nikoli ni bilo in
ne more biti tako hudo,
kot je bilo v okoliščinah,
ki so prižgale baklje julij-
skega odpora, zažarele v
siju revolucionarne preo-
brazbe in nam iz polmra-
ka pripomogla na prostor
pod soncem - človeka
vreden.
JURE KRAŠOVEC
PLANIRANJE 1981-1985
KUUB KRATKEMU ROKU
Dogovor o temeljih družbenega plana SRS
Čeprav že dlje časa poteka
povečana aktivnost v zvezi s
pripravo dogovora o teme-
ljih družbenega plana SR
Slovenije za obdobje
1981-1S85, je marsikoga pre-
senetil kratek rok za razpra-
vo o osnutku. Osnutek dogo-
vora je bil namreč objavljen
v Poročevailcu skupščine
SRS z dne 30. 6. 1980, že 23.
julija 1980 pa bodo osnutek
obravnavali zbori slovenske
skupščine. Kar težko je ra-
zumeti, da je rok za razpravo
o tako pomembnem doku-
mentu tako kratek. Vemo
namreč, da je julij tudi čas
dopustov in je zaradi odsot-
nosti delegatov v tem času
okrnjeno delo vseh forumov.
Važno je tudi, da razprava o
tistih ključnih nalogah, ki bi
naj zaradi svoje pomembno-
sti našle svoje mesto v dogo-
voru o temeljih družbenega
plana SRS, poteka v času, ko
je dogovor še v osnutku, saj
je mogoče kasneje predlog
spreminjati le še v posamez-
nih podrobnostih.
Dopusti in kratek rok tako
ne smejo biti izgovor za pa-
sivno obnašanje, saj je nuj-
no, da na samoupravni pod-
lagi dogovorimo pravice, ob-
veznosti in odgovornosti v
zadevah, ki so skupnega po-
mena za družbeni razvoj
SRS in za nujne potrebe
družbene reprodukcije.
To je še zlasti pomembno
zato, ker je sklenjeno, naj bo-
do naloge, ki so skupnega
pomena formulirane tako,
da bodo vsebovale konkret-
ne materialne obveznosti
podpisnikov, konkretne kri-
terije za posamezne aktivno-
sti in konkretne organizacij-
ske naloge in ukrepe, ki jih
posamezni podpisniki prev-
zemajo. Prav omenjene nalo-
ge in zlasti vsi podpisniki
(združene temeljne in druge
organizacije združenega de-
la), ki jih bodo izvajali, v
osnutku seveda še niso opre-
deljeni, to pa je naloga raz-
prav, ki jih bo po občinah
potrebno organizirati. ^
RC NA NOVI FREKVENCI
Od torka 15. julija naprej oddaja Radio
Celje na novi srednjevalovni frekvenci 963
kiloherca ali 311,5 metra. Ker Je začel
obratovat tudi nov srednjevalovni oddajnik
bo odslej slišnost mnogo boljša in v
zimskem času tudi ne bo več motenj s
strani Radia Monte Carlo.
To je za naše poslušalce po svoje vesela
novica, kajti bolje nas boste slišali, Je pa
tudi senčna plat, treba bo; da bi nas
poslušali, zavrteti gumb na iskalcu postaj.
Potrudili se bomo, da bo ta vaš trud
poplačan z dobrim programom in novicami,
ki jih iz drugih virov tako hitro ne bo
mogoče dobiti.
Hvala za razumevanjel
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
CELJE! PET ŠLAMDROVIH NAGRAD
Tudi letos, kot že vrsto
let nazaj, bo celjska ob-
činska skupščina na svoji
slavnostni seji, v počasti-
tev praznika dvajsetega
julija, praznika celjske
občine, podelila nagrade
»Slavka Slandra« v priz-
nanje za izredne uspehe
pri delu in za druge po-
membnejše dosežke na
vseh področjih ustvarjal-
nosti in za dela, ki imajo
splošen pomen za druž-
beno skupnost in še pose-
bej za občino Celje.
Ta visoka občinska
družbena priznanja bodo
na seji, jutri, v petek spre-
jeli:
DELOVNA ORGANI-
ZACIJA STEKLAR Celje
za uspešen ekonomski in
samoupravni razvoj ter za
hitro in učinkovito izvaja-
nje uslug za družbeno
skupnost in za potrebe
občanov.
ekonomski šol-
ski center Celje za
dosežke pri izobraževa-
nju, usposabljanju in
vzgoji ekonomskih in
upravno-administrativ-
nih kadrov ter ob sedem-
desetletnici uspešnega
delovanja.
krajevna skup-
nost center za po-
membne dosežke v razvo-
ju delegatskega sistema,
krajevne samouprave in
krepitve družbene samo-
zaščite ter ljudske
obrambe.
društvo	za
Športno rekreaci-
jo in telesno vzgo-
jo partizan Gaberje-
-Celje za izredne uspehe,
ki jih dosega na področju
organizirane športne re-
kreacije in telesne vzgdje,
kar ima splošen pomen za
družbeno skupnost in še
posebej za občino Celje.
avgust lavren-
ClC, akademski slikar, za
njegovo dosedanje umet-
niško slikarstvo in sceno-
grafsko delo ter za pomoč
pri urejanju ambientov za
različne politične manife-
stacije.
NAŠ
PRAZNIK IN
NAŠE DELO
(nadaljevanje s 1. strani)
spodarskih razmerah, kipa v
današnjih dimenzijah ne po-
menijo nič slabšega kot smo
v zgodovini že doživljali. Po-
memben pa je naš odnos in
naša pripravljenost ter zav-
zetost za razreševanje obsto-
ječih gospodarskih razmer.
Spoznati moramo, da gospo-
darska stabilizacija tokrat ni
parola, temveč realnost, v
kateri je potrebna izredno vi-
soka raven motiviranosti, za-
vesti in ustvarjalne angažira-
nosti vsakega posameznika
in nas vseh, na vsakem me-
stu in pri vsaki nalogi. Pri-
spevek vsakega posamezni-
ka bo v seštevku prinesel po-
membne rezultate.
Morali pa bomo v bodoče z
večjo odgovornostjo in zav-
zetostjo pristopiti k kako-
vostnejšemu, dolgoročnejše-
mu, bolj vsklajenemu in ce-
lovitejšemu planiranju. Bi-
stveno večji delež strukture
proizvodne cene naših izdel-
kov mora predstavljati zna-
nje, zmanjšati moramo dele-
že materiala, energije in žive-
ga dela. Modernizirati mora-
mo tehnologijo dela tudi v
negospodarstvu in admini-
strativnih delovnih področij.
Počasneje moramo zaposlo-
vati ter bolje izrabiti delovni
čas. Ni cilj v tem, da bomo
bolj fizično delali, temveč v
tem, da bomo bolje delali in
več storili. Pa tudi ne samo
tisto kar moramo, temveč
kar moremo. Pri tem pa ne
more nihče stati ob strani,
kajti naša odgovornost je ce-
lovita, odločanje o dehtvi
ustvarjenega je pogojeno z
aktivnim in ustvarjalnim so-
delovanjem tudi v procesu
in pogojih ustvarjanja. Kajti
le celovit odnos do ustvarja-
nja človeka bogati in ga dvi-
guje nad raven samega mate-
rialnega blagostanja. Vso
opravljeno delo in naloge,
dobro izvedene akcije, z ob-
sežno dimenzijo izrazov soli-
darnosti in vzajemnosti ter
visoke ravni pripravljenosti
za sodelovanje nas tudi da-
nes hrabrijo, hkrati pa tudi
obvezujejo, ter zagotavljajo,
da bomo tudi v bodoče naše
praznike lahko povezovali z
delom, z delovnimi zmagami
in z našim neposrednim
ustvarjalnim prispevkom za
uresničenje postavljenih ci-
ljev.
Tudi tokrat bomo izšli kot
zmagovalci. To nam omogo-
ča naš socialistični samoup-
ravni sistem, naša volja, in
naša trdna odločenost, da
bodo prazniki tudi v bodoče
simboli našega dela in naše
moči, naše enotnosti in neo-
majnosti ter naše trdne odlo-
čenosti, vedno vztrajati na
poti, po kateri nas je deset-
letja vodil na čelu naše parti-
je ljubljeni tovariš Tito in za
katero se bomo tudi v bodo-
če borili vsi, ki želimo mir in
napredek, vsi, ki verujemo v
človeka, in v vse tisto, kar
človek lahko ustvari v pogo-
jih medsebojnega ustvarjal-
nega sodelovanja, bratske
povezanosti in bogastvu
medsebojnega razumevanja
in dogovarjanja.
Vsem delovnim ljudem in
občanom občine Celje iskre-
no čestitam za praznik z željo
za še bolj zavzeto in plodno
sodelovanje.
Predsednik OK SZDL
Tone ROŽMAN
AVGUST
LAVRENČIČ
Cenjeni celjski kulturni
delavec Avgust Lavren-
čič je letos edina oseb-
nost, kije prejela najvišje
občinsko priznanje -
Slandrovo nagrado. Iz
utemeljitve zanjo povze-
mamo:
»Nabada akademske-
mu slikarju Avgustu La-
vrenčiču se podeli za nje-
govo dosedanje umetni-
ško slikarstvo in sceno-
graf sko delo ter za pomoč
pri urejanju ambientov za
različne politične manife-
stacije. Je tudi osrednja
osebnost prizadevanj za
celjski razstavni prostor
in za urejena likovna do-
gajanja v Celju.
Njegova strokovna so-
delovanja in soodločanja
se odvijajo ob dogovarja-
njih in ob različnem delu,
pa naj gre za Likovni sa-
lon, za oblikovanje števil-
nih razstavnih postavitev,
za vzgojna predavanja,
poučevanje samoukov, za
umetnostna vrednotenja
v žirijah, za sodelovanje v
različnih umetnostnih
komisijah in povsod,
kjerkoli so soudeležene
dejavnosti tiste vrste, ki
lahko ustv^ajo in boga-
' tijo likovni utrip v Celju.
V svojem zastavljenem
programu je uspel v vseh
letih z največjo mero kri-
tičnosti uresničiti vrsto
svojih ciklusov v akvare-
lih, gvaših in še predvsem
na svojih studioznih olj-
nih predstavitvah. Pose-
bej se morajo poudariti
njegovi poznani gvaši z
motiviko njegovih ob-
morskih pejsažev. Pa tudi
Savinjska dolina s svojim
amfiteatralnim položa-
jem, vertikalnimi in dia-
gonalnimi kompozicijami
in razkošno zeleno rodo-
vitnostjo, je zavzela sim-
bol veličanstva v naravi.
Med njegovimi stvaritva-
mi pa moramo še posebej
omeniti vedutno shko Ce-
lja, ki je prava tovrstna
mojstrovina in veren zgo-
dovinski dokument. To je
tudi edina vredna vedut-
na slika našega mesta v
tem stoletju.
Lavrenčič je slikar, ki
se nikoli ne zadovolji z
dosežkom. Vedno išče
dalje z zavzetostjo, da sh-
karska ustvarjalna razi-
skava zlepa ne more biti
dokončana. Za svoje delo
je prejel že vrsto priznanj
in nagrad, med drugim la-
ni državno odlikovanje
red republike z brona-
stim vencem.*
CELJE
VARČNO IN ODGOVORNO
Stališča predsedstva občinske Iconference
socialistične zveze o razvoju zdravstvenega varstva
Ker dosedanja ustalitve-
na prizadevanja v zdrav-
stvu še vedno niso bistveno
spremenila nekaterih kro-
ničnih pojavov, je predsed-
stvo občinske konference
socialistične zveze v Celju
sprejelo nekaj stališč, ki bo-
do konkretno vplivale na
izvajalce v zdravstvu, hkra-
ti pa uporabnikom približa-
le nekatere zdravstvene sto-
ritve.
Se vedno je preveč odsot-
nosti z dela zaradi bolezni,
zato naj v akciji za zmanjše-
vanje bolniškega staleža so-
delujejo vsi družbeni dejav-
niki, tako tozdi na področju
zdravstva, občinska zdrav-
stvena skupnost in tudi or-
ganizacije združenega dela v
gospodarskih panogah, sa-
moupravne interesne skup-
nosti ter družbenopolitične
organizacije znotraj teh
skupnosti.
Predsedstvo tudi predla-
ga, da družbenopolitične or-
ganizacije znotraj tozdov v
tesni povezanosti z izvajalci
zdravstvenega varstva pri-
pravijo konkretne predloge
za zniževanje bolniškega sta-
leža. Vsak tozd mora sprejeti
^udi pravilnik o bolezninah
ter aktivirati odbore za
spremljanje le-teh, njihova
poročila pa redno obravna-
vati na sejah delavskega sve-
ta. Vsi navedeni programi za
zmanjševanje bolniškega
staleža morajo biti usklajeni,
z njimi pa mora biti sezna-
njen predvsem zdravnik
splošne prakse, ki je pristo-
jen za posamezno delovno
organizacijo. V kolikor pa so
dane možnosti, pa predsed-
stvo podpira ustanavljanje
obratnih ambulant v posa-
meznih delovnih organizaci-
jah ali pa vsaj v več sorodnih
organizacijah združenega
dela.
Predsedstvo tudi podpira
predlog občinskega ^ndi-
kalnega sveta, ki predlaga,
da strokovna služba zdrav-
stvenega centra v Celju pri-
pravi dopolnitev pravilnika
o nagrajevanju zdravstvenih
delavcev, ki odobravajo sta-
lež bolnih ljudi. In to tako,
da se dodatno nagradi njiho-
va odgovornost in kritičnost
pri odobravanju bolniškega
staleža. Prav tako se mora
poostriti kontrola pri izvaja-
nju ukrepov posameznega
zdravnika, nujno pa se mora
okrepiti tudi laična kontrola.
Veliko odsotnost z dela
predstavlja tudi odsotnost
zaradi nege bolnega otroka.
Zato bi veljalo razmisliti o
tem, da občinska zdravstve-
na skupnost in skupnost
otroškega varstva konkretno
pristopita k vključevanju
polbolnih predšolskih otrok
v redno vzgojno izobraževal,
no delo.
Se vedno ni do kraja izko-
riščen dogovorjeni delovni
čas zdravstvenih delavcev,
predvsem pa se bi morali do-
govoriti, da se nekatere
zdravstvene storitve, ki sodi-
jo v okvir neposredne svobo-
dne menjave dela, opravljajo
v popoldanskem času.
Posebno poglavje pa pred-
stavlja še vedno manjkajoči
zdravstveni kader. Ze v se-
danjem trenutku je treba na-
črtovati zdravnike in medi-
cinske sestre za modernizira-
no bolnišnico, da se ne bo
zgodilo tako, kot se je v
zdravstvenih postajah v Voj-
niku in v Storah. Oba domo-
va zdravja sta zgrajena,
zdravstvene dejavnosti pa se
ne morejo odvijati po pro-
gramu, ker primanjkuje me-
dicinskega osebja.
ZDENKA STOPAR
PRESKRBA V
ŠENTJURJU
VČASIH ZAŠEPA
Vprašanje preskrbe je v le-
tošnjem letu ena od priori-
tetnih nalog tudi v šentjurski
občini. V ta namen so bili
opravljeni številni pogovori
s predstavniki trgovskih or-
ganizacij, poslovodji trgovin
v občini in širše tudi s pred-
stavniki grosističnih organi-
zacij.
V šentjurski občini, niso
imeli večjih težav s preskrbo
v prvih mesecih letošnjega
leta, niti v tem, zadnjem ob-
dobju, ko se je na tržišču ka-
zalo pomanjkanje nekaterih
prehrambenih artiklov. Če-
prav olja in sladkorja tudi v
trgovinah v šentjurski občini
ni bUo na pretek, stanje ni
bilo zaskrbljujoče. Tudi zdaj
v poslovalnicah v šentjurski
občini ne primanjkuje olja in
sladkorja, izjema je le kava
in tudi s pralnimi praški se je
občasno moč oskrbeti, vča-
sih zašepa preskrba s kru-
hom. Seveda morajo biti tr-
govci dovolj pozorni in pazi-
ti, da se zaloge v skladiščih
oljnavljajo, da ne bi prišlo do
kritične točke, do katere na-
vadno pripeljejo občani sami
s svojo pretirano potrošni-
ško mrzlico.
Z racionalizacijo prodaje
sladkorja in olja, ki so jo
uvedli po trgovinah v šent-
jurski občini, so želeli pre-
prečiti veliko in nesmiselno
ustvarjanje domačih zalog,
saj za to ni nobenega po-
voda.
M. PODJED
SLOVENSKE KONJICE: NE
ZGOLJ DOLŽNOST!
Rezervni vojaški stareši-
ne konjiške občine so prejš-
nji mesec z izpiti zaključili
uspešno strokovno uspo-
sabljanje. Opraviti so mora-
li taktično nalogo in rešiti
testne naloge iz taktike, to-
pografije in iz idejnopolitič-
ne vzgoje. Osnovne organi-
zacije pa so poleg obvezne-
ga dela pripravile še lasten
program.
Vse osnovne organizacije
ZRVS so svoje delo dobro
opravile. Pri tem izstopajo
predvsem v Vitanju in Zre-
čah, medtem ko v Ločah ni
bilo vse najboljše. Udeležba
na predavanjih, kakor tudi
na izpitih je bila dobra, saj se
jih je udeležilo okoli 92 od-
totkov vseh članov.
Pri taktičnih nalogah so se
konjiški starešine morali vži-
veti v vlogo komandirja par-
tizanske čete in napada na
sovražno postojanko v svo-
jem kraju. O rešitvah, ki so
jih pripravili že doma, so se
pogovorili na izpitu. Po test-
nih nalogah so pripravili še
orientacijske pohode, da bi
si osvežili znanje topografije.
V programu, ki so si ga
osnovne organizacije same
zastavile, so se v Vitanju po-
merili v streljanju z vojaško
pištolo, v Slovenskih Konji-
cah so prikazali streljanje iz
skoraj vsega pehotnega orož-
ja, poskrbeli za prehrano in
pripravili tehnični zbor z raz-
stavo pehotne oborožitve.
Zrečani pa so pripravili po-
hod.
F.MAROSEK
Smi POMEMBNE NAL06E
ŠENTJURSKIH SINDIKATOV
V zvezi sindikatov v šent-
jurski občini je kljub letnim
dopustom izredno živahno
in delovno.
"Predsedstvo Občinskega
sindikalnega sveta pa je za
mesec julij sprejelo štiri
kompleksne naloge, ki jih
želijo v tem obdobju uresni-
čiti. Naloga okrog ustalitve-
nih prizadevanj je seveda
trajna, z razliko, da v tem
mesecu vodijo povečane ak-
tivnosti za obravnavo pollet-
nih obračunov. V občini teče
akcija za podpis samouprav-
nega sporazuma o pospeše-
nem razvoju kmetijstva v ob-
čini Šentjur in to je druga
pomembna akcija, ki je prio-
ritetnega značaja. Akcija bo
po predvidevanjih zaključe-
na 30. julija, ko naj bi vse
delovne organizacije podpi-
sale ta sporazum. Naslednja
aktivnost teče na področju
rekreacije, ki naj bi jo za de-
lovne ljudi organizirali na že
obstoječih rekreacijskih ob-
jektih.
Tudi prehrana delavcev
med delovnim časom ima
pri boljši in povečani proiz-
vodnji svojo vlogo. Prva o
delavčevih obrokih v času 8-
umega dela, opravljajo sin-
dikati zdaj analizo, ki jo bo-
do izdelali do druge polovice
meseca avgusta, ko jo bo
obravnavalo predsedstvo in
predlagalo ukrepe, da bi se
stanje na področju prehrane
izboljšalo.
V polnem teku so priprave
na II. konferenco Zveze sin-
dikatov Slovenije. V vseh
delovnih sredinah potekajo
v skladu s sprejetim progra-
mom aktivnosti, katerih
osnovni namen je, da se iz-
kristalizira ocena, kako je v
organizacijah združenega
dela uveljavljeno načelo de-
litve po delu in rezultatih
dela.
MATEJA PODJED
SREČANJE
BORCEV V
TRNOVLJAH
Ob občinskem prazniku
občine Celje, 22. juliju, bodo
organizirali borci NOV iz Tr-
novelj, srečanje borcev in
njihovih družin na domačiji
narodnega heroja Miloša Zi-
danška v Dramljah. Po sre-
čanju bo partizanski piknik s
kulturnim programom.
VIKTOR DOBRISEK
§t. 28 - 17. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
LUDVIK MASTNAK, PREDSEDNIK IS SO ŠENTJUR
Z DELOM V KORAK Z RAZVITIMI
Gre *a odločenost, da stabiliziramo gospodarstvo
Cilj stabilizacije ne sme
biti izražen samo z navaja-
njem restriktivnih ukre-
pov, temveč morajo biti na-
loge usmerjene v boljše in
učinkovitejše delo, v iska-
nje vseh potencialov in v
odgovornejši odnos do dela.
vendar naj bodo cilji mer-
ljivi, z nenehno akcijo pa je
potrebno kontrolirati, kako
se uresničujejo zastavljene
naloge.
Nalogam iz področja stabi-
lizacije namenjajo v šentjur-
ski občini vso pozornost. O
njih so razpravljali komuni-
sti na partijski konferenci,
2bori skupščine občine in se-
veda tudi izvršni svet skup-
ščine občine Šentjur, ki je na
svoji razširjeni seji ocenil
stanje v organizacijah zdru-
ženega dela v prvem pol-
letju.
Predsednik izvršnega sve-
ta Ludvik Mastnak je na
vprašanje, kako v šentjur-
ski občini izvajajo ekonom-
sko in gospodarsko stabili-
zacijo in kakšni so uspehi,
odgovoril:
»Aktivnosti na področju
stabilizacijskih prizadevanj
so posebej opazne v zadnjem
obdobju. O tem smo govorili
tudi na izvršnem svetu. Ugo-
tovili smo, da je močan po-
rabnik družbenih sredstev
področje skupne porabe in
da se velik delež sredstev,
namenjenih za razširjeno re-
produkcijo usmerja v nalož-
be na tem področju. Pri tem
pa ugotavljamo, da so te na-
ložbe nujne in jih bo potreb-
no tudi v prihodnje, vendar
bolj selektivno, izvajati.«
Lahko navedete kakšen
primer uresničevanja usta-
litvenih prizadevanj, pri
katerem so že vidni rezul-
tati?
»Ugotavljamo, da se per-
manentno spremlja delitev
ustvarjenega dohodka v ko-
rist osebnih dohodkov, pri
čemer organizacije spoštuje-
jo določila družbenega dogo-
vora in da OZD, ki so prese-
gle obseg dovoljene rasti na
tem področju, to že vsklaju-
jejo ali pa bodo to naredile v
najkrajšem možnem času.
Izvršni svet je zadolžen, da
natančno spremlja gibanje
porabe sredstev na področju
skupne in splošne porabe.«
Kaj pa inšpekcijske služ-
be v občini? Kakšno vlogo
in nalogo imajo v poostre-
nih pogojih gospodarjenja?
»Inšpekcijske službe so v
tem obdobju dobile nova na-
vodila, s poudarkom, da te
službe aktivno in ustvarjalno
delujejo.«
Kakšno je v vaši občini
zaposlovanje, zlasti na ne-
proizvodna delovna mesta?
»Tudi zaposlovanju name-
njamo vse več pozornosti.
Ugotavljamo, da je potrebno
na vseh področjih, v vseh de-
lovnih sredinah, proučiti ob-
seg zaposlenih in narediti se-
lekcijo v korist kvalitetnejše-
ga dela in spremeniti odnos
pri storitvah za občane.
Kako se v vaši občini
odraža proces devalvacije?
Tiste proizvajalce, ki so že
dosedaj bili usmerjeni, z do-
ločenim obsegom proizvod-
nje seveda, v mednarodno
menjavo, je proces devalva-
cije ustvaril določene ugo-
dnejše odnose. Na one pa, ki
so še preveliko vezani na
uvoz, je seveda devalvacija
ustvarila trenutek, v kate-
rem se bije boj za preusmeri-
tev nabave iz domačega trži-
šča, seveda v količinah, ki jih
domači trg zmore ali ima.
Kako v občini uresničuje-
jo investicijsko politiko?
»To je temeljno vprašanje,
saj vemo, da smo še vedno
na repu nerazvitih. Vselej
skušamo pripraviti dobre
eleborate za investicije in jih
finančno ovrednotiti, na dru-
gi strani pa skušamo aktivi-
rati čim večje število družbe-
nih in gospodarskih dejav-
nosti in dejavnikov, ki bi se
kot sovlagatelji vključevali v
določene investicijske nalo-
ge in s tem oblikovali razšir-
jene družbeno-ekonomske
in dohodkovne odnose.
MATEJA PODJED
PRIREDITVE OB PRAZNIKU
OBČINE CELJE IN H 80
Prireditve v počastitev dvajsetega julija, praznika
celjske občine in Hortikulture 80 se nagibajo v svojo
drugo polovico in konec. Do naslednjega, v nedeljo, 20.
t. m., se bodo zvrstile še naslednje:
četrtek, 17. julija
ob 9.00 uri strokovno predavanje za člane društva
vrtnarjev Slovenije v Kmetijskem šolskem centru v
Medlogu,
ob 17.00 uri otvoritev otroškega vrtca na Otoku III -
S v krajevni skupnosti Medlog (zraven osnovne šole
Slavka Slandra),
ob 19.00 uri koncert Komornega moškega zbora (na-
rodne pesmi) v atriju na Tomšičevem trgu št. 7.
petek, 18. juuja
ob 9.00 uri otvoritev objekta za blagovno distribucijo
in zbirnega centra za izvozno blago pri Skladiščno
transportnem centm, Javna skladišča, Celje, Cret,
ob 10.00 uri 16. republiško prvenstvo motornih pilo-
tov na letališču v Levcu. Tekmovanje bo trajalo do 20.
julija. Organizator Aero klub Celje,
ob 10.00 uri odprto prvenstvo Celja v plavanju na
kopališču ob Ljubljanski cesti. Organizator 2PK Nep-
tun.
ob 15.00 uri demonstracija vrtnarske mehanizacije
na zemljišču Vrtnarstva Celje v Medlogu,
ob 16.00 uri otvoritev republiške vrtnarsko cvet-
lične razstave v Mestnem parku,
ob 17.00 uri promenadni koncert pihalnega orkestra
2PD France Prešeren v Mestnem parku,
ob 18.00 uri slavnostna seja zborov občinske skup-
ščine Celje s podelitvijo nagrad »Slavka Slandra« v
Narodnem domu.
SOBOTA, 19. JUUJA
ob 9.00 uri medmestno tekmovanje v streljanju z
malokalibrsko puško ekip Celja, Doboja, Čuprije, Ši-
ška, Postojne, Slovenskih Konjic in Velenja na streli-
šču na Gričku. Organizator: Občinska strelska zveza,
ob 9.00 uri posvetovanje »Zelenje v industrijskem
okolju« v organizaciji Zveze hortikulturnih organizacij
Slovenije v dvorani Regionalne zdravstvene skupnosti
Celje, Gregerčičeva ulica,
ob 10.00 uri otvoritev osnovne šole Frana Roša v
Novi vasi,
ob 11.00 uri kegljaški turnir ekip Celja, Siska, Do-
boja, Čuprije, Banja Luke na kegljišču Ingrada ob
Ljubljanski cesti. Organizator Kegljaški klub Celje,
ob 13.00 uri' podelitev priznanj hortikulturnim in
vrtnarskim delavcem,
ob 15.00 uri konjeniško tekmovanje v preskakovanju
ovir reprezentanc Celja, Ljubljane in Maribora na poh-
gonu v Skofji vasi. Organizator Konjeniški klub Celje,
ob 18.00 uri nastop folklornih skupin Celja in Tito-
vega Velesa v Mestnem parku,
^ ob 20.00 uri predavanje Staneta Tavčarja »Lepote
Slovenije« v atriju na Tomšičevem trgu št. 7.
nedelja, 20. julua
ob 11.00 uri otvoritev večnamenskega objekta in
samopostrežne trgovine Merxa na Svetini,
ob 19.00 uri zaključek republiške vrtnarsko cvetlične
razstave v Mestnem parku.
NA PLANINI MUZEJ NOV
V soboto, 5. julija je Plani-
na proslavila dan borcev po-
sebno svečano. V zgradbi
bivšega zdravstvenega doma
na Planini so odprli muzej
narodnoosvobodilnega boja,
v katerem je okoli 150 ekspo-
natov. Vsi se nanašajo na
kozjansko področje, pred-
vsem na okolico Planine, ki
je bila nekaj časa žarišče
borb in središče osvobojene-
ga Kozjanskega.
Na otvoritvi se je zbralo
veliko ljudi, ki so kljub de-
ževnemu jutru prišli od vseh
strani: iz Šentjurja, Celja,
Šentvida in še iz mnogih vasi
v okolici Planine. Tu so bili
stari borci in aktivisti, prisot-
na pa je bila tudi mladina.
Zbrane goste je prisrčno
pozdravil predsednik ZB
NOV Planina Kari Pajk. Za
njim je prevzel besedo za-
stopnik občinskega združe-
nj* borcev NOV Šentjur, tov.
Janez Rauter. V svojem go-
voru je med drugim orisal
kratko zgodovino Planine in
širšega Kozjanskega. Pouda-
ril je, da je kozjansko po-
dročje odigralo pomembno
vlogo že v času kmečkih
uporov. Svoja revolucionar-
na hotenj»0)3 je nadaljevalo
v NOB.
Sledil je krajši kulturni
program, v katerem so na-
stopili: Pevci šentvidskega
prosvetnega društva, ki so
ubrano zapeli nekaj parti-
zanskih pesmi, učenci
osnovne šole so deklamirali,
mladi harmonikaš pa je z ve-
selo pesmijo zaključil pro-
slavo.
Po kulturnem programu je
predsednik KS Planina, sim-
bolično prevzel ključe muze-
ja in svečano obljubil, da bo
ob pomoči družbeno politič-
nih organizacij ta institucija
izpopolnjevala in služila k
domoljubni vzgoji mladih
generacij. Nato je povabil
vse navzoče, da so si ogledali
zanimive eksponate v mu-
zeju.
DRAGICA RAUTER
PRIJAZNO SMETIŠČE, KAJNE?
Zanj je poskrbelo podjetje Dom - Biro iz Šmarja na dvori-
šču dvorca Jelšingrad pri Šmarju in tako pokazalo zrel
odnos do naših kulturnih spomenikov, kulturne krajine in
urejenega okolja. Si ne bi odgovorni v podjetju omislili kaj
podobnega v svojih vrtičkih?
Z. S.
SREDA 9. JULIJA
Predsedstvo zvezne konference SZDL je razprav-
ljalo o aktualhih vprašanjih zunanje politike SFRJ.
Rečeno je bilo, da naša zunanja politika je in ostane
Titova politika miru, aktivnega miroljubnega sožitja.
Sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je v Rimu
vodil razgovore z italijanskim šefom diplomacije Emi-
lijem Colombom. V Tokiju so pokopali posmrtne
ostanke premiera Ohira, Jugoslavijo je zastopal pod-
predsednik ZIS Dragoljub Stavrev. V Gržiji je močan
potres 155 kilometrov severozahodno od Aten pov-
zročil veliko škodo, žrtev na srečo ni bilo. V Jugosla-
viji se je mudila delegacija KP Grčije, načelu s sekre-
tarjem CK KP Grčije Hariloasom Florakisom. V Beo-
gradu so opozorili na nemoč bolnišnic, ki so ostale
brez zdravil.
ČETRTEK 10. JULIJA
Delegacija vrhovnega sovjeta ZSSR je obiskala
tudi Slovenijo. Sprejel jo je predsednik skupščine SR
Slovenije Milan Kučan. Zvezni izvršni svet je sprejel
sklep o podražitvi naftnih derivatov (super 21 din), o
višjih odkupnih cenah pšenice ter ukrepe o prednosti
pri uvozu zdravil, pralnih praškov, oziroma surovin,
kave in limon. Zveznega sekretarja Josipa Vrhovca je
sprejel predsednik italijanske vlade Cosiga. Pogo-
varjala sta se o ozračju stabilnosti ob Jadranskem
morju. Dragoslava Stavreva, ki je v imenu SFRJ bil na
pogrebu v Tokiju, je sprejel novi premier Masajoši
Ite. V Tokiju sta se sestala tudi ameriški predsednik
Carter in kitajski predsednik Hua Guofeng. Na av-
strijskem Štajerskem neke vrste dinastičnost. Dežel-
nega glavarja je nasledil sin, pravijo mu kar Josef
Krainer II.
PETEK 11. JULIJA
Dr. Anton Vratuša odstopil kot predsednik izvrš-
nega sveta SR Slovenije. Posvetil se bo problemom
znanstveno raziskovalnega dela. Zveznega sekre-
tarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca je sprejel
italijanski predsednik Sandro Pertini, ki je ponovno
poudaril izgubo velikega prijatelja Tita. V Iranu so
študenti na predlog imama Homeinija iz ujetništva
izpustili ameriškega diplomata Queena, ki je bil z
letalom prepeljan v Švico na zdravljenje. V Sloveniji
je klestila toča, na Hvaru je plima poplavljala prista-
nišče. V Washingtonu so baje zaskrbljeni nad nemško-
francosko pobudo o samostojnejši Evropi. Novico iz
ZDA ni prinesel nihče drug, kot morebitni Straussov
zunanji minister Walter Leisler Kiep. V Vojvodini so
morali zaradi dežja ustaviti kombajne pri žetvi pše-
nice.
SOBOTA 12. JULIJA
V Ljubljani se je končal seminar za slaviste iz 24
držav.Proučevah so slovenski jezik, slovensko knji-
ževnost in kulturo na sploh. V Mariboru je bilo obsoje-
nih 22 oseb zaradi kraje rezervnih delov v podjetlju
Slovenija avto - Avtoobnova. Največ jih je skupil skla-
diščnik - kar 8 let. V Jugoslaviji je na obisku zunanje-
trgovinski minister Albanije Nedin Hoxha, ki je obi-
skal tudi našo republiko. V skupni izjavi je rečeno, da
se jugoslovansko-albansko sodelovanje dobro razvija.
NEDEUA 13. JULIJA
13. julij - praznik vstaje črnogorskega naroda je v
imenu Slovencev pozdravil s čestitko predsednik
predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj. Papež Ja-
nez Pavel II je sprejel zveznega sekretarja Josipa Vr-
hovca na svetem sedežu v Vatikanu in se z njim
zadržal v 40-minutnem razgovoru. Vrhovec se je pred
tem sestal tudi z vatikanskim državnim sekretarjem
za zunanje zadeve Agostinom Cesarollijem. V Vati-
kanu je bila poudarjena vloga SFRJ za mir v svetu in
dobri odnosi med cerkvijo in samoupravno družbo v
naši državi. V Vojvodini ocenjujejo dobro letino in
računajo, da bo hektarski donos pšenice znašal 45 do
55 centov na hektar. Na obisk v ZDA je odpotovala
jugoslovanska delegacija ZIS, ki jo vodi sekretar za
/finance inž. Petar Kostič. Pod vrhom Solunskih glav
v Makedoniji so speleologi odkrili zamrznjeno podze-
mno jezero.
PONEDELJEK 14. JULIJA
Predsednik zveznega izvršnega sveta je odpotoval
na dvodnevni obisk v sosednjo Madžarsko. Veselina
Djuranoviča je v Budimpešti sprejel predsednik mini-
sterskega sveta Gy6rgy Lazar. Zvezni sekretar za zuna-
nje zadeve Josip Vrhovec je obiskal tudi San Marino.
Pogovarjal se je z zunanjim ministrom Reffijem in
kapitani-regenti te male državice v Apeninih. V ZDA
se je v mestu Detroitu začela konvencija ameriških
republikancev, katere ozračje ne obeta nič dobrega,
saj zmagujoče desno krilo obeta še hujšo oboroževalno
tekmo. Most s kopnega na otok Krk je končan, na
njem bo veljala mostnina.
TOREK iSJULIJA
V Jugoslavijo je na uradni obisk prišla predsednica
evropskega parlamenta Simone Veil. Tridnevni obisk
je namenjen boljšemu sodelovanju parlamentov in raz-
širitvi gospodarskih stikov z EGS. Na republikanski
konvenciji v ZDA je Ford podprl Reagana, kar po-
meni resen zasuk na desno. Moskvi se bliža olimpij-
ski ogenj. Predsednik ZIS Veselin Djuranovič
uspešno zaključil obisk v Budimpešti. Novi mandatar
za sestavo novega slovenskega izvršnega sveta Janez
Zemljarič je RK SZDL seznanil s svojim kadrovskim
predlogom za sestavo izvršnega sveta.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
OBMOČJE
MERX NAMESTO DOBRINE
Izhodišča za ustanovitev nove SOZD
Predlog izhodišč za zdru-
ževanje v novo sestavljeno
organizacijo združenega dela
»Merx« dobiva vse širšo
podporo. Kaže, da je to tisto,
kar ni uspela Dobrina po na-
povedani in neuresničeni
preobrazbi. Nova sestavljena
organizacija Merx je pravza-
prav že tu, čeprav je do for-
malne ustanovitve še nekaj
mesecev. In vendar je tu, ker
je tu njeno jedro, tisto žari-
šče, okoli katerega se bo
spletlo čvrstejše združevanje
trgovine, kmetijstva, mlin-
ske predelovalne industrije
ter gostinstva in turizma ne
samo celjske regije, marveč
širšega območja. Nova se-
stavljena organizacija je tu,
ker je Merx dovolj močan, da
izpelje načrt sam do konica!
Toda, v tej pobudi ni sam že
doslej, novi pa tudi prihajajo
že zdaj, Zato ni nobene bo-
jazni,-da bi v Celju z začet-
kom novega leta tudi dejan-
sko ne zaživela nova asocia-
cija agroživilskega komplek-
sa. Nastanek nove pa napo-
veduje tudi konec dosedanje
sestavljene organizacije
združenega dela Dobrine.
Torej SOZD »MerK nemesto
SOZD Dobrine. In ne gre sa-
mo za menjavo imena, tudi
za dopolnitev vsebine in
morda, kar smo pogrešali pri
Dobrini, za bojše in bolj od-
krite odnose med članicami!
Predlog za ustanovitev
SOZD Merx ne vključuje tr-
govinske delovne organiza-
cije Center. Pobudniki za
ustanovitev SOZD Merx me-
nijo, da je treba izpeljati na-
povedano »ženitev« Centra z
ljubljansko Namo do konca.
V kolikor bi do te integracije
ne prišlo, se mora Center, ne
da bi kogar koli silili, vklju-
čiti v skupne napore za reše-
vanje bistvenih celjskih in
širših nalog po zboljšanju
preskrbe prebivalcev z
osnovnimi življenjskimi po-
trebščinami.
Pobuda za ustanovitev
SOZD Merx dobiva dejan-
sko vse močnejšo podporo.
Tudi v občinah, njihovih
izvršnih svetih, tudi pri me-
dobčinskih organih družbe-
nopolitičnih organizacij, go-
spodarski zbornici itd. In
vendar so v Celju nekateri
ljudje, v trgovini, ki menijo,
da bo šlo po starem. Usta-
novitev SOZD Merx sicer
načelno pozdravljajo, pri
tem pa mislijo, da bi ničesar
ne združevali, da bi imeli še
naprej nekatere svoje službe,
ki jih sicer mora imeti le se-
stavljena organizacija in po-
dobno. Toda, pri Merxu in
okoli Marxa gredo v pobu-
dah mimo teh »razmišljanj«
in odpirajo vrata vsem, ki vi-
dijo v tem združevanju dela,
sredstev in znanja tudi svoj
življenjski interes. Zato že
zdaj pobude o sodelovanju s
Hmezadom, Kovinotehno in
drugimi.
Temeljni cilji po združeva-
nju v SOZD Merx so oprede-
ljeni v določanju skupne ra-
zvojne in poslovne politike,
v združevanju dela in sred-
stev, v usklajenem nastopu
na domačem in tujem trgu, v
zagotovitvi celovite ponud-
be blaga široke potrošnje s
sprejemom odgovornosti za
stalnost ponudbe in pestrost
izbire blaga, v zagotovitvi
največje možne proizvodnje
kmetijskih pridelkov z obve-
zo blagovnega prometa, v ra-
zvijanju in uveljavitvi sodob-
ne organizacije dela itd., itd.
Po sprejetih izhodiščih se
bo sedanji Marx preobliko-
val v štiri delovne organiza-
cije: Blagovni center. Trgo-
vina na drobno. Mlinsko pre-
delovalna industrija in Go-
stinstvo ter turizem. Sedanja
temeljna organizacija Gro-
sist se bo preoblikovala v tri
temeljne organizacije, ki se
bodo skupaj s TOZD Tran-
sport združile v delovno or-
ganizacijo Blagovni center.
Poleg Merxovih enot, ki se
bodo povezale v sestavljeno
organizacijo je tu še deset
delovnih organizacij, ki se
bodo takšne kot so prav tako
povezale v novo organiza-
cijo.
Na vidiku je tudi usta-
novitev interne banke, ki bo
prav tako imela več kot po-
membno nalogo v novi se-
stavljeni organizaciji.
Priprave za ustanovitev
SOZD Merx so stekle, delo
teče tudi v tej smeri, da bi
nova organizacija že takoj na
prvih korakih ujela naloge
novega srednjeročnega ob-
dobja. Zato že program no-
vih naložb, ki predvideva 3,6
milijard skupnih vlaganj, za-
to že načrt gradnje trgovin,'
pa naj se imenujejo tako ali
drugače, za prodajo blaga na
drobno in zato tudi misli na
gradnjo že dolgo napoveda-
nega blagovnega centra, ve-
leblagovnice in še kaj.
Načrti so torej tu. Tudi ve-
lika pripravljenost. Ljudje v
Mencu in okoli njega so se za
to pobudo ogreli, ker vodijo
v njej perspektivo. To pa je
tudi dovolj za uspeh!
M. BOŽIČ
KRŠITVE PRI OSEBNIH DOHODKIH
IZ OKVIROV SKAČEJO
Težave s surovinami in cenami
v žalski Dbčini je bilo po
periodičnem obračunu kar
29 TOZD in delovnih skup-
nosti s področja gospodar-
stva, pri katerih so ugotovi-
li, da odstopajo od družbe-
nega dogovora o razporeja-
nju dohodka, ki govori o
tem, da morajo osebni do-
hodki zaostajati za doseže-
no rastjo dohodka najmanj
za 25 odstotkov.
Družbeni dogovor so kršili
v Montani, Minervi, Gradnji.
Garantu, v Zarjinih TOZD
Lesni obrati in Pleskarstvo
ter DSSS, tekstilni tovarni
Prebold, MIK Prebold,
Hmezadu - KZ Savinjska
dolina, hotelu Prebold, vete-
rinarski postaji Žalec, Aeru
TOZD Kemija Šempeter,
Slovninu TOZD Žalec, Nami
Žalec ter gozdnem gospo-
darstvu na Vranskem.
Ko so o tem govorili prejš-
nji teden na seji Izvršnega
sveta žalske občinske skup-
ščine, so poudarili, da je tre-
ba iskati osnovne razloge za
kršitev dogovora družbene
usnjeritve razporejanja do-
hodka v bistveno težjih po-
gojih poslovanja, kar se
odraža pri preskrbi s surovi-
nami in ostalimi materiali.
Rast dohodka je počasnejša
tudi zato, ker hitro naraščajo
cene reprodukcijskih mate-
rialov in energije. Omejene
so tudi cene končnih izdel-
kov. V večini primerov pa
gre tudi za odstopanje le v
prvem tromesečju. Do od-
stopanj prihaja tudi zato, ker
zajema masa osebnih dohod-
kov v prvem tromesečju mo-
rebitna povišanja osebnih
dohodkov med letom 1979,
ki pa se nikjer niso povišali v
začetku leta.
V tekstilni tovarni Prebold
pravijo, da prekoračujejo do-
voljene stopnje povečanja
osebnih dohodkov, ker so se
stabilizacijsko obnašali že
lansko leto. Lani bi lahko
glede na dosežene rezultate
gospodarjenja osebne do-
hodke povečali, pa jih niso
in so bili pod povprečjem
tekstilne industrije. Večja
masa osebnih dohodkov je
tudi zato, ker so aktivirali na-
ložbo v Vinskem vrhu, kjer
OD lani niso bili normirani
in izplačani v enaki višini
kot letos. Število zaposlenih
pa se je povečalo od 18 na 51.
12 delavcev pa je sedaj zapo-
sleno v obratu sukane preje,
ki ga lani še ni bilo.
V Kmetijski zadrugi Sa-
vinjska dolina trdijo, da so
osebne dohodke presegli za-
radi specifičnosti kmetijske
proizvodnje, spremenjenega
načina evidentiranja zalog
hmelja in drugega. Indeks
prekoračitev je zaradi spre-
memb obračuna zelo nerea-
len in znaša po posameznih
TZO preko 100 odstotkov.
O vzrokih za prekoračitev
v nekaterih drugih organiza-
cijah združenega dela bomo
pisali v prihodnji številki.
JANEZ VEDENIK
Posnetek smo napravili v novem obratu sukane preje v
tekstilni tovarni Prebold. Tudi sicer se v Preboldu name-
njali vso pozornost naložbam, sedaj pa investirajo v obrat
Pristavi, gradili pa bodo tudi na Koso vem.
Prav nič mu ne moremo! Pravi, da samo izpolnjuje vsesplošna
prizadevanja za varčevanje z energijo!
V ŠENTJURSKEM BOHORJU
POVEČATI IZVOZ
Uvožene surovine pa nadomestiti z domačimi
Slavko Hiti je referent
prodaje žaganega lesa v
TOZD žaga in furnirnica v
LI Bohor Šentjur. Je tudi
predsednik Občinskega sin-
dikalnega sveta. Odgovoril
nam je na vprašanje, kakš-
na so ustalitvena prizade-
vanja delavcev Bohorja, ka-
ko so jih le-ti sprejeli in kje
so zato že vidni rezultati.
»Naš TOZD je usmerjen v
izdelavo polfinalnih izdel-
kov. Kar se tiče stabilizacij-
skih prizadevanj v našem
kolektivu, lahko rečem, da
smo izdelali poseben pro-
gram za področja, kjer je
moč kaj prihraniti ali bolje
organizirati. V ta program
smo med drugim vključili
tudi boljši izkoristek delov-
nega časa, delovno discipli-
no, večjo orientacijo v izvoz.
Delavci so s stabilizacijskimi
ukrepi in našim programom
seznanjeni, saj so stekle raz-
prave po sindikalnih skupi-
nah in na zboru delavcev. Z
veliko mero razumevanja so
naši delavci program podprli
in sprejeli. Tako so pokazali,
da so pripravljeni dobro de-
lati, s čemer pa je povezana
dobra organizacija dela.
Eden ključnih problemov za
naše gospodarstvo je tudi su-
rovina. V ngšem tozdu ima-
mo le 30 do 40% lesa iz do-
mačega bazena, ostalo mora-
mo seveda uvoziti. Uvažamo
eksotično hlodovino za po-
trebe furnirnice. Tudi tu smo
stopili korak dalje, saj si pri-
zadevamo odstotek tropske
hlodovine kar se da zmanjša-
ti in jo nadomestiti z domači-
mi vrstami. To nam je v le-
tošnjem letu že precej uspe-
lo, saj predstavlja povečani
delež domače surovine ca.
35%, medtem ko je bil odsto-
tek v prejšnjem obdobju bi-
stveno drugačen. Skratka -
prihraniti želimo čimveč na
v^eh področjih. Tudi z lesni-
mi odpadki, ki nastajajo pri
delu v tozdu. Te bi lahko še
bolje izkoristili v širšem smi-
slu, in sicer na področju
energetike, saj bi lahko z nji-
mi napajali celotno šentjur-
sko industrijo.
Če bomo še v prihodnje
uspešno izvažali naše izdel-
ke, bomo tudi dobro gospo-
darili. Naš delež v izvozu je
že zdaj precejšen, saj izvaža-
mo v zahodne in deloma tudi
v vzhodne države. Prisotni
smo v Italiji, Švici, Avstriji,
Nemčiji, v Sovjetski zvezi
Poljski in Češki. To pred-
stavlja v našem trenutnem
izvozu ca. 30 do 40% naše
celotne proizvodnje.«
MATEJA PODJED
VARČNO Z ENERGIJO! [2]
Zadnjič smo pribili, da so prav v gospodinjstvu še
precejšnje možnosti racionsOizacije porabe električne
energije. Poraba električne energije v gospodinjstvu
pa je odvisna od števila porabnikov, s katerimi razpo-
lagamo, njihove moči in časa uporabe.
Veliko porabo električne energije predstavljajo:
električno ogrevanje, priprava in uporaba tople vode,
razsvetljava, priprava in shranjevanje živil in nega pe-
rila.
Druga gospodinjska opravila, kot so: nega stanova-
nja - čiščenje in zračenje, glasba, razvedrilo in ostali
električni porabniki ne potrebujejo veliko električne
energije.
Največji učinek varčevanja dosežemo, če zmanj-
šamo izgube pri velikih porabnikih. Možnosti racional-
nejše porabe električne energije je veliko. Od nas je
odvisno, koliko in kako jih bomo izkoristili. Energet-
ski položaj nam nalaga, da energijo za jutri planiramo
že danes, vendar ne smemo pozabiti, da z energijo
sedanjosti varčujemo že danes, da ne bi bilo jutri
mnogo slabše.	UM
MLADINSKA BRIGADA
V PANEČAH
V soboto je odšla iz Laške-
ga na delovno akcijo brigada
dvajsetih mladink in mladin-
cev, ki bodo deset dni ureje-
vali cestišče in brežine nove
krajevne ceste v partizan-
skem kraju Paneče pod Lis-
co. S to cesto bo vaščanom
Paneč skrajšanja pot v svet.
Trasa je bila zbuldožerirana
že minule dni, mladi jo bodo
sedaj do konca »sfrizirali«,
kar ne pomeni, da bo njiho-
vo delo lahko, kajti nova ce-
sta pelje po gozdnem in tež-
kem terenu. Seveda bo z ak-
cijo povezano tudi vse dru-
go, kar sodi v brigadirsko
življenje, od kulturnega,
' športnega, pa do idejnopoli-
tičnega dela. Z mladimi je
tudi nepogrešljivi Branko
Defar-Striček.
§t. 28 - 17. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
MOZIRJE
2IVUENJE HITREJŠE OD KORAKA
Utrinki iz radijske oddaje o delu in življenju ljudi v Gornji Savinjski dolini
Beseda je tekla sprošče-
no^ o tem in onem, pred-
vsem pa o delu in življenju
ljudi v mozirski občini. To-
krat pred mikrofonom in v
popoldanski oddaji naše ra-
dijske postaje. Pomenka o
stanju, problemih in razvoj-
nih vidikih so se udeležili
(na posnetku od desne proti
levi): Anton Vrhovnik,
predsednik izvršnega sveta
občinske skupščine; Hinko
Čop, predsednik občinske
skupščine; Alojz Bastl, di-
rektor Komunalnega po-
djetja Mozirje in dipl. inž.
Alojz Plaznik, direktor
Zgornjesavinjske kmetij-
ske zadruge in hkrati pod-
predsednik občinske skup-
ščine. Razgovor je vodil no-
vinar Milan Božič, ki je za-
pisal tudi objavljeni prispe-
vek.
Mozirska občina se močno
zajeda v svet Savinjskih Alp,
sicer pa sodi po površini (507
kv. kilometrov) med največ-
je pri nas. V nasprotju s tem
dejstvom ima reizmeroma
malo prebivalcev, le okoli
15.400. Njeno površino v
60% pokrivajo gozdovi,
predvsem iglavci. In tako ni
naključje, če ljudje ob gor-
njem toku Savinje in ob Dre-
ti predvsem živijo od lesa.
Tudi od kmetijstva in seveda
drugih dejavnosti.
Ne glede na to je industrija
najvažnejša gospodarska de-
javnost. Prevladuje lesno
predelovalna. Močna je kovi-
narska, tudi konfekcijska,
solidno se uvaja bela tehnika
in elektronska.
Zaposlenih ffe okoli 3600
ljudi, blizu tisoč pa se jih vo-
zi na delo v druge občine. To
je problem, ki bi ga radi v
občini čimprej rešili in žato
doma odprli več novih de-
lovnih mest.
Gornja Savinjska dolina je
dosegla v letih po vojni pravi
preporod. Elektrika je segla
v sleherno hišo. Z združeni-
mi sredstvi kmetov. Gozdne-
ga gospodarstva in drugih so
zgradili okoli 300 km goz-
dnih cest in tako povezali z
dolino tudi višinske kmetije.
Polega tega so slednje, zlasti
v zadnjem času, dobile tudi
telefone in tako novo okno v
svet. Leta po vojni so prine-
sla tudi nove industrijske de-
javnosti.
Seveda pa je krepko obču-
tila tudi odhod mladih v do-
lino. Doslej ni bilo primera,
da bi mladi ljudje odhajali na
višinske kmetije. Bilo je
obratno. To gibanje se je si-
cer ustavilo, toda za seboj je
pustilo veliko praznino.
V gospodarskem razvoju
zaostajajo za republiškim
povprečjem. Zato tudi velika
prizadevanja, da bi ujeli ko-
rak z gospodarsko močnejši-
mi. V mozirski občini ustvar-
jajo le 71% povprečnega na-
rodnega dohodka v Sloveni-
ji. Ce bi hoteli ujeti zaosta-
nek, bi morala biti letna
stopnja rasti najmanj enajst.
Zaostajajo tudi v naložbah.
Letošnje leto bo v tem velika
prelomnica, saj gre za konča-
nje pomembnih vlaganj tako
v lesno predelovalni indu-
striji, kot tudi v Kovinarstvu
na Ljubnem (ta kolektiv dela
kot temeljna organizacija ra-
venske železarne) ter v El-
kroju. Pa tudi trgovini se
obetajo lepši časi, zaenkrat
po zaslugi mozirskega kolek-
tiva.
Najvažnejša industrijska
panoga, lesna predelovalna,
se bori z velikimi težavami
zlasti zaradi pomanjkanja
surovine. Premzilo je je. Pa
tudi sicer daje ta panoga
zaenkrat še premalo. Zato
močna prizadevanja po večji
finaUzaciji izdelkov.
Kovinarji na Ljubnem gre-
do naprej z velikimi koraki,
veliki so tudi načrti mozir-
skega Elkroja. Tudi zaradi
ustanavljanje dislociranih
obratov doma, zaradi razširi-
tve proizvodnje. Nova proiz-
vodna hala je tik pred zdajci.
In potem tovarna malih
gospodinjskih aparatov Go-
renja, dva obrata Iskre na
Ljubnem in v Solčavi in
obrat Cinkarne v Ljubiji. V
Mozirju pravijo, da bi lahko
dajal prav cinkarniški obrat
več kot daje in da bi lahko
šel hitreje naprej v razvoju in
razširitvi.
Kmetijstvo, ki ima v živi-
norejski proizvodnji glavne-
ga zastopnika, je v letih po
vojni doseglo izreden napre-
dek. Prevladujejo višinske
kmetije, medtem, ko jih v ni-
žinskih čaka predvsem zdru-
ževanje zemlje, torej formi-
ranje večjih kompleksov.
Razdrobljenost je prevelika.
Pomembna usmeritev se ka-
že v tako imenovanih dopol-
nilnih dejavnostih, kot so
kmečki turizem, jagodičevje,
perutninarstvo, ovčereja.
Skrb za obnovo in vzdrževa-
nje višinskih pašnikov po-
staja vse močnejša, ne na-
zadnje reja konjev.
Izredne so možnosti za ra-
zvoj turizma. Toda, zdajšnje
stanje ni zadovoljivo. Po no-
čitvenih zmogljivostih celo
slabše, kot je bilo pred voj-
no. Zato so napovedali bitko
razdrobljenosti. Bržčas pa
bo moralo na to področje po-
seči celotno združeno delo.
Turizma ni moč gledati
osamljenega, saj je sestavni
del celotnega gospodarskega
dogajanja.
Tudi na komunalnem po-
dročju doživljajo preporod,
čeprav gre vse skupaj naprej
počasi. Zaostanka ni moč
ujeti v kratkem času. Odloči-
li so se za združevanje sred-
stev za kolektivno komunal-
no potrošnjo, veliki so napo-
ri za povečanje števila tele-
fonskih priključkov, s posta-
vitvijo transformatorske po-
staje v Preseki se bo položaj,
zlasti kar zadeva napetost,
močno popravil. Tudi v ka-
nalizaciji napredek, še pose-
bej z gradnjo sistema Rečica
-Nazarje-Mozirje. V gradnji
je 85 stanovanj. V tem sred-
njeročnem obdobju 9o pro-
gramirali 361 stanovanj, od
tega 170 v družbeni lasti. Ka-
že, da bo prav tu majhen zao-
stanek, medtem ko bodo v
individualni gradnji izpolnih
predvidevanja.
Mozirska občina in seveda
ljudje v njej se lahko ponaša-
jo še z eno odliko - solidar-
nostjo. V teku je drugi občin-
ski samoprispevek, ki zaje-
ma ne samo šolstvo, marveč
tudi delo krajevnih skupno-
sti, posebej financiranje pro-
gramov treh, gospodarsko
manj razvitih krajevnih
skupnosti itd. Toda, tudi v
vsaki izmed desetih krajev-
nih skupnosti poznajo svoje
samoprispevke v dena^u,
delu, materialu. Zato veliko
kilometrov asfaltiranih kra-
jevnih cest, urejenih mrli-
ških vežic, več telefonov in
še in še.
Razgibano je življenje ob
gornjem toku Savinje in ob
Dreti, razgibano in plodno. V
takšnem vzdušju bo tudi le-
tošnje praznovanje občin-
skega praznika, saj ga bodo
povezali z otvoritvijo velikih
naložb v nazarski lesni indu-
striji, zatem v mozirskem El-
kroju in ne nazadnje z otvori-
tvijo kulturnega doma v Na-
zeirju. In tudi osrednja pro-
slava bo v industrijskem sre-
dišču mozirske občine.
KRAJEVNI PRAZNIK V VINSKI GORI
Krajani Vinske gore v žalski občini slavijo krajevni praz-
nik vsako leto 22. julija. Praznovanje bo potekalo od 22. do
27. julija. V tednu dni se bodo zvrstile številne športne in
kulturne prireditve. Društvo TVD Partizan Vinska gora je
sestavil pester športni program.
Osrednja slovesnost bo v nedeljo 27. julija. Najprej bo ob
9. uri slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in druž-
benopolitičnih organizacij, podelili bodo priznanja zasluž-
nim krajanom, nato pa odprli odsek krajevne asfaltirane
ceste v Spodnji Čmovi. Ta odsek ceste so zgradili z denar-
jem krajevne skupnosti in krajanov samih, poleg velikega
števila udarniških ur. V načrtu so imeli, da bi v ta zaselek
napeljali vodovod. Kot nam je povedal predsednik sveta KS
Vinska Gora, Ivan Košan bo 12 gospodinstev dobilo zdravo
pitno vodo do jeseni.	T.TAVCAR
NI DOVOLI, ČE NAS
SIROMAŠTVO PRETRESE
Politična geografija deli zahodno Afri-
ko na sahelske dežele in na države obal-
nega območja. Leta 1976 so v Sahelu (to
so Kapvedski otoki, Čad, Gambija, Mali,
Mavretanija, Niger, Senegal in Zgornja
Volta) razpolagale le s 172 ameriškimi
dolarji nacionalnega dohodka na prebi-
valca. V Maliju celo samo 96 dolarjev.
Poznamo, ali ne, da smo v Sloveniji pri-
stali že na 4200 dolarjih na prebivalca?
Toda vznemirja predvsem pregled »ra-
sti* nacionalnega dohodka-leta 1970so
imeli 167 dolarjev, kar pomeni, da letna
rast ni rast, ampak je polžev hod - za
0,50%. A kaj - priobalne dežele, ki sicer
slovijo kot države boljših razvojnih
možnosti, so za šest let izračunale celo
negativno rast - nazadovanje (-2,18%).
Med državami, ki niso povečale nacio-
nalnega dohodka na prebivalca, se naj-
dejo Benin, Centralnoafriška republika,
Gana, Sierra Leone. Pač pa Slovokošče-
na obala in Nigerija krepko odskakujeta
- v letu 1970 je Slonokoščena obala že
dosegla 487 dolarjev, šest let pozneje pa
579. Največji razvoj hi ah dolarski skok
doživlja Nigerija - od 262 na 362 dolar-
jev, ker pomeni 5,70% letno rast naro-
dnega dohodka. Celotna zahodna Afrika
(s Sahelom in obalnimi deželami) pa
ima več kot 307 dolarjev na prebivalca.
Te številke sem beležil iz vseh vladnih
in drugih publikacij. Ne samo zaradi
primerjave, ker smo tudi mi v razvoju.
No, morebiti bodo komu le jasnejši po-
gledi na temno sliko razvojnih in druž-
benogospodarskih ramer v Afriki. Saj
doseže dohodek na prebivalca ni jalov
izkaz o življenju, kakršnega tolčejo afri-
ški ljudje. Pri nas navadno menimo, da
niso koristne primerjave z manj razviti-
mi. Naš razgled naj bi segel le na zahod
ali k tistim, ki imajo največ in najboljše.
To vrsto ambicioznosti in usmerjenosti
ne škodita. Primerjave, ki ne temeljijo
na realnih kazalcih in se ne zgledujejo
po tistih, s katerimi bi se radi kosali,
bržkone res ne povedo mnogo.
Zato številke o nacionalnem dohodku
v afriških deželah morda malo povedo v
pregledovanju naših razvojnih teženj in
stabilizacijskih upov. Njihova nazorlji-
vostje v nečem drugem. Razširjajo nam
včasih enostran in preozek pogled v živ-
ljenje drugih narodov, drugih Zemlja-
nov. Tudi k tistim na jugu, ne le na
severu ali na zahodu. Vendar nam rev-
ščina drugih ne more lajšati lastne te-
snobe zaradi trenutnih težav. Bolj nas
mora vnovič opozoriti na misel o nede-
ljivosti sodobnega sveta. Afriška revšči-
na se nas loteva na tak ali drugačen
način. Črna celina (samo zahodna Afri-
ka, na primer, je večja, kot je vseh 50
zveznih ameriških držav, a ima za 16%
manj prebivalcev, pretežno naseljenih
na obali) je mračno ogledalo nepravične
gospodarske razdelitve sveta. Naš polo-
žaj ni zunaj njenih razvojnih sanj. Ne
samo zaradi neverjetno nizkega nacio-
nalnega dohodka na prebivalca. Ampak
bolj zato, ker je naš in skupni interes, da
polno sodelujemo pri oglajevanju afri-
ških gospodarskih poti. Ni dovolj, če
nas siromaštvo pretrese. Prizadene. Ni
tudi dovolj, če gospodarski korak lažje
uravnavamo v poslih z razvitejšim sve-
tom. Primerjalne preglednice in tabele o
deležu slovenskega gospodarstva, sred-
stev, tehnologije in kadrov v svetovnem
boju za prostor na bojnem polju multi-
nacionalnih družb morajo zavezovati k
akciji. Od začetka. Od vstopa skozi vrata
največjega siromaštva do tistih, ki nekaj
že imajo in bodo marsikaj še imeli.
Gospodarska razvitost ali nerazvitost,
tako se zdi, je lahko kaj slabo merilo pri
odločanju, kako bomo zaplavali v de-
narno, tehnološko in nemirno kadrov-
sko areno svetovnega tekmovanja za
najboljše poslovne rezultate. Afrika to
dokazuje. Postaja ena redkih oaz, kjer
zemlja še ni občutila rezil modemih
strojev, kjer so tovarniške hale šele za-
čele onesnaževati tropsko klimo in kjer
ljudje še nimajo toliko, da bi kupovali,
kar potrebuje telo. Afrika je celina pri-
hodnosti. Ah le zato, ker je mlada? V
Afriki 45 do 50% ljudi ni staro več kot 15
let. Ali - 55 do 60% ljudi še ni imelo
dvajsetega' rojstnega dneva. Starih nad
60 let pa nimajo več kot 5%. Ali Afrika
samo zaradi mladosti napoveduje svojo
orjaško moč za prihodnja desetletja?
Tudi.
Afrika je leta 1975 uvozila za 44.766
milijonov ameriških dolarjev raznovrst-
nega blaga. Največ deviz porabi za maši-
nerijo in druge proizvode, nato pa za
hrano. Izvozila je največ nafte, pa kave,
bombaža, kakava, železa, lesa, fosfatov.
Bogastvo surovin ni neizčrpno. A danes
Afrika kot surovinska in kot nerazvita
dežela vabi kakor obljubljena dežela,
skoraj tako kot pesnikova Indija Koro-
mandija. To ni romantično povabilo, ki
že diši po sladkem medu. Se zdaleč ne.
Vabilo že vnaprej opozarja na določno
odgovornost, obveznost, tveganost.
Opozarja, da je Afriko treba šele indu-
strijsko raziskati. Njen razvojni vzvod
})a se imenuje kmetijstvo. Nacionalni
dohodek na prebivalca pripoveduje o
beraštvu in o bogastvu. Pripoveduje o
nečem, kar še ni, pa bi bilo lahko in bo.
Kadar se torej primerjamo s svetom in
kadar se razgledujemo po vseh štirih
straneh neba, tedaj ne ostanimo le pri
primerjavah s tistim, kar že kdo zmore
in ima. Pomislimo tudi na to, kjer bi bili
lahko boljši. Močnejši. Iznajdljivejši.
Tudi takrat, ko čitamo gospodarski in
socialni zemljevid črnega kontinenta.
PIŠE:	^^
JOŽE VOLFAND ^^
Dragocen tropski les je pripravljen za ladijske prevoznike (Abidjan, Slonoko-
ščena obala)
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
SREČANJE z JOVICO KERKEZOM IZ KRALJEVA
KJE SI SOBOREC AVGUST?
Jovica na Neretvi, Sutjesifi, Beogradu, Sremu, Ceiju...
Jovica Kerkez leta 1943 kot
kurir na Majevici v vzhodni
Bosni
Bilo je pred dobrim mese-
cem in pol ali natančneje
med letošnjim Vlakom
Bratstva in enotnosti, ki je
pripeljal srbske prijatelje v
Slovenijo na štiridnevni
obisk. Pisali smo soboto, 7,
junija 1980. Kraj: Logarska
dolina. Piknik za večino
udeležencev tistega dela
vlaka, ki se je v Celju usta-
vil za celjsko in zasavsko
področje. Sonce je sijalo kot
najlepše darilo, pekli so se
odojki, iz lonca je dišalo po
golažu, izpod napušča Pla-
ninskega doma so prihajali
vabeči zvoki Celjskega in-
strumentalnega kvinteta.
»Stari« prijatelji so obujali
»zgodovinske dni«, mladi so
načrtovali nove vezi.
Za nekaj trenutkov smo
posedli v eno izmed lepo
urejenih sob v Planinskem
domu. Na mizi je ležal mag-
netofon, ob njem beležka s
svinčnikom in fotoaparat.
Na enem koncu je sedel JO-
VICA KERKEZ iz Kraljeva,
ob njem njeg^ov gostitelj
FRANC IVANCIC iz Celja,
na drugi strani avtor zapisa.
Tčma je bila več kot samo
vabljiva: naš sogovornik Jo-
vica Kerkez je kot petnajst-
letni deček sodeloval pri
osvoboditvi Celja! Pa ne sa-
mo to, kajti bil je tudi aktivni
udeleženec bitk na Neretvi,
Sutjeski, Beogradu, Sremu,
Celju, vse tja do Maribora in
Celovca... Bil je med tistimi
partizani, ki se za svobodo
domovine niso borili samo
pred »domačim pragom«,
temveč po vsej Jugoslaviji in
tudi izven nje.
SREČA, DA SEM MLAD
DOŽIVUAL NOB!
»Jaz imenujem to srečo, da
sem lahko sodeloval v t^o
veličastnih bitkah, kot jo je
vodila naša vojska pod vod-
stvom tovariša Tita proti do-
mačim in tujim sovražni-
kom. Boril sem se v diviziji
narodnega heroja Marka Pe-
ričina-Kamenjara, generala v
pokoju. Imel sem tudi to sre-
čo, da so moja in druge divi-
zije osvobodile Celje,« se
spominja Jovica Kerkez.
VELIKA »OTROŠKA«
ČETA
»Vsaka vojna je strašna,
posebej pa je bila II. svetov-
na vojna. V njej ni bilo milo-
sti ne za »velikega« in ne za
»malega«. Imel sem srečo,
da so oz. smo otroci množič-
no sodelovali v NOB. Sam
sem imel skupino »mališa-
nov«, katerim sem bil ko-
mandir, pa čeprav sem imel
takrat komaj petnajst in pol
let. Vsi' moji soborci so bili
občutno mlajši, po dvanajst
in celo enajst let. Imel sem
borca Voja Kurajiča, ki da-
nes živi v Sremski Mitrovici.
Takrat je imel komaj enajst
let!«
42 PROTI 14.000!
»Ko smo zavzeli Celje, me
je poklical komandant briga-
de Živko Stojšič, danes ge-
neral podpolkovnik v poko-
ju ter mi ukazal, da odidem v
nemško garažo in vzamem
tri njihove kamione ter jih
pripravim za akcijo. 42 bor-
cev in dve bolničarki smo
odšli iz Celja proti Mariboru
preko planin do Celovca.
Med potjo smo naleteli na
nemško kolono, v kateri je
bilo približno 14 tisoč oboro-
ženih mož. Z ostalimi borci,
otroci, sem stopil pred to
skupino Nemcev, ki so jahali
na konjih in rekel: »Stoj, voj-
ska, naprej ne moreš več in
mi imamo nalogo, da vas ra-
zorožimo, ne pa Angleži.«
Kolona je bila povsem zau-
stavljena. Naš komandant se
je za nas ustrašil ter nas je
začel iskati. Ko nas je našel,
se je na mene močno razhu-
dil, češ, kaj počenjam. Moj
odgovor je bil preprost: tova-
riš komandant, to kar bi
zmogli vi, smo zmogli tudi
mi! In ta »ratna« sreča, če jo
lahko tako imenujem, se je
končala nekje med 14. in 15.
majem 1945. leta v Celovcu,
ko je naša divizija razorožila
celo nemško kolono ter se za
tem uspehom vrnila na poči-
tek na Jesenice in Bled.«
Se spominjate krajev,
kjer ste se med vojno bo-
rili?
Jovica Kerkez: »Spomi-
njam se samo relacije Zidani
rtiost, Celje, Vojnik, Maribor,
Celovec, drugega ne, saj sem
bil premlad. Zapiskov nisem
pisal, samo boril sem se.«
Bili ste na Neretvi, Sutje-
ski ...
Jovica Kerkez: »Spomi-
nov'na moje vojne dni je ve-
liko. Bil sem borec in aktivni
udeleženec bitke na Neretvi,
ki je bila ena najtežjih bitk in
preizkušenj v II. svetovni
vojni. Ta bitka se danes bele-
ži v svetu kot ena najbolj hu-
manih! To je bila bitka za
človeka, tovariša! Bil sem na
Sutjeski, sodeloval sem v
bitkah pri Beogradu pa Sre-
mu, kasneje sem bil v bitkah
preko Drave do Madžarske,
vse skupaj pa sem zaključil
preko Slavonije v Sloveniji
do Celovca v Avstriji. Vidite,
jugoslovanskemu partizanu
ni bilo do tega, da se bori
samo pred svojim pragom,
ampak po vsej Jugoslaviji!«
KJE SI, SOBOREC
AVGUST?
»Bil sem mlad, premlad,
da bi si pisal kakšne zapiske
o akcijah, imenih sobor-
cev... Dobro se spominjam,
da je bil z nami v enoti Slove-
nec z imenom Avgust. Po
vojni sva se razšla v Subotici
in nikoli več se nisva videla.
Lani sem srečal starešino, ki
naju je imel v vojski in sem
ga vprašal po Avgustu, ven-
dar tudi on ni vedel ničesar o
njem. Avgust je bil čudovit
človek! Bil je edini Slovenec
v naši enoti in ponosni smo
bili na to! Bil je človek, prija-
telj, tovariš... vse je bil spo-
soben narediti... znašel se je
povsod, našel je kruh in sol,
boril se je do zadnjega in ve-
dno je znal reči: »Jovica,
skloni se, ja ču te zaštititi.«
Bil je primer človeka, ki ga v
življenju nisem srečal. Žal
mi je, ker po vojni Slovenca
Avgusta nisem več srečal...
Mi v naših enotah nismo
spraševali, kaj si - ali Srb ali
Hrvat ali Slovenec, samo da
je stopil pod partizansko za-
stavo in vzel partizansko pu-
ško ter se boril proti vsemu
tistemu, kar je takrat pred-
stavljalo v naši državi zlo-
čin.«
Nekaj prijetnih drobcev
smo odkrili v pripovedi Jo-
vice Kerkeza iz Kral^va, ki
si je za »povojne« prijatelje
izbral prav Celjane zato,
ker je del svoje mladosti s
puško preživel prav na po-
dročju Zidanega Mosta, Ce-
lja, Vojnika... Veseli smo
bili njegove prisrčne pripo-
vedi, še bolj veseli pa bi bi-
li, če bodo te vrstice pripo-'
mogle, da se bosta našla
vojna tovariša Jovica in
Slovenec Avgust! Kakršne-
koli informacije o tem bo-
mo v našem uredništvu na
moč veseli.
TONE VRABL
Jovica Kerkez v soboto, 7. junija pod slapom Rinka v Logarski dolini.
KONEC TEŽAV Z
VODO
Krajevna skupnost Lju-
bečna je med tistimi kra-
jevnimi skupnostmi, ki
so le malo prepletene z
vodovodnimi cevmi. Zato
ni čudno, da imajo kraja-
ni vsako leto precej težav
z oskrbo s pitno vodo. Vo-
da iz vodnjakov ni pov-
sod najboljše kvalitete.
Za nameček pa je v suš-
nih dneh mnogokje tudi
zmanjka. Zato so v kra-
jevni skupnosti sklenili,
da temu v naslednjih le-
tih naredijo konec. Za za-
četek bodo napeljali že le-
tos vodovod v naseljih
Ljubečna-Smiklavž in v
Začretu.
V obeh naseljih so že
imenovali odbore, ki bo-
do poskrbeli za gradnjo
in za zagotovitev finanč-
nih sredstev. V-vdiki me-
ri bodo namreč krajani
sami prispevali za vodo-
vod. Poleg denarja bodo
sodelovali s prostovolj-
nim delom pri gradnji. S
sredstvi jim bo pomagala
tudi krajevna skupnost.
M. BRECL
VITANJE: ČRPALKA BO V SEZONI ODPRTA
SAMO OD 7-15 URE
Vitanje dolgo časa ni imelo
bencinske črpalke. Krajani
so jo nato zgradili z lastnimi
sredstvi, na referendumu so
izglasovali samoprispevek,
na katerem so se odločili, da
bodo prispevali za zgraditev
bencinske črpalke. Do takrat
so vse naftne derivate kupo-
vali v trgovini, ki« je bila od-
prta samo dopoldan. Vsem
je bilo čisto samoumevno, da
so bencin lahko dobili samo
ob določenem času. Ko pa so
zgradili bencinsko črpalko,
so imeli krajani možnost ku-
povati gorivo cel dan, od
7.-19. ure.
Ker pa je Vitanje majhen
kraj, je prometa z gorivom
malo in bencinska črpalka
posluje z izgubo. Negativen
finančni rezultat in kadrov-
ski problemi so bili vzrok, da
je PETROL TOZD malopro-
daja dal krajevni skupnosti
predlog, da bi bila črpalka
odprta samo od 7.-15. ure.
Predlog PETROLA je izzval
žolčne razprave. Na seji Po-
trošniškega sv,eta se nikakor
niso mogli dogovoriti o
skrajšanem delovnem času.
Predlog je bil za potrošniški
svet nesprejemljiv, zato je
PETROL zaprosil Izvršni
svet občine SI. Konjice, naj
ukrepa. Izvršni svet je proš-
njo zaradi navedenih vzro-
kov sprejel za dva meseca,
da bosta delavca, ki sta zapo-
slena na bencinski črpalki,
lahko koristila letni dopust.
Direktor PETROL TOZD
maloprodaja, Kari Privšek je
povedal: Bencinska črpalka
v Vitanju posluje s trajno iz-
gubo, kar pa ni glavni razlog,
da bo črpalka v sezoni dopu-
stov odprta v skrajšanem de-
lovnem času. Letos imamo
veliko težav z ljudmi, zato ne
moremo dati nadomestila z
drugih bencinskih črpalk.
Vprašanje je, koliko je ta
razlog resničen, saj ima PE-
TROL letos isto število zapo-
slenih.
MARJANA MATIVEC
CEUSKI KLUB SAMOUPRAVLJALCEV MED
NAJBOLJŠIMI
V počastitev tridesete obletnice samoupravljanja je
zvezna skupnost klubov samoupravljalcev Jugoslavije
podelila najboljšim klubom v republikah in pokrajinah
»Plaketo Josip Broz Tito«. Med šestimi nagrajenci v Slo-
veniji (pet klubov in republiška skupnost klubov samou-
pravljalcev) je to visoko odličje, predvsem kot priznanje
za dosedanje uspešno delo, sprejel tudi celjski klub sa-
moupravljalcev. Čestitamo!
M. B.
CELJE - TITU
Lepo darilo, primemo zlasti v času, ko imamo v Celju in
občini veliko hortikulturno akcijo. Celjski vrtnarji so na
zelenici pri spomeniku na Šlandrovem trgu s cvetlicami
obeležili celjski grb in napis Celje - Titu. Skoda, da tega
posnetka ne moremo posredovati v barvah, bil bi lepši,
oziroma takšen, kot je v resnici.
Foto: S. SROT
V VOJNIKU SPET KINO
Kulturno prosvetno društvo Vojnik b9 ponovno začelo
s predvajanjem filmov v Vojniku. Kinopredstave bodo
vsako soboto in nedeljo. Prva kinopredstava bo 22. julija
ob, 17. uri v kulturnem domu v Vojniku. Na sporedu bo
domači film »HAJKA« in priložnostni program v počasti-
tev praznika, dneva vstaje.
BENO PODERGAJS
ŽIVI JIH ŠE SEDEM
V soboto, 12. julija so maturanti celjske gimnazije, let-
nik 1919/20 v restavraciji Pod mostom praznovali šestde-
setletnico mature. Od dvajsetih dijakov, ki so maturirali,
jih je ostalo le sedem. O tem je Novi tednik že pisal,
prilagamo pa sliko, ki je nastala med praznovanjem šest-
desetletnice. Zaradi bolezni sta bila odsotna dva matu-
ranta in sicer: ing. Peter Draščič ter profesor Ivan Mlinar.
Od leve proti desni: Valentin Stante, profesor iz Celja,
dr. Drago Oberžan, kanonik iz Maribora, Dr. Mila Kovač,
primarij iz Maribora, dr. Ervin Mejak iz Celja in ing. Ivo
Erhatič iz Celja.
FOTO: VILI EINSPIELER
V KOZJEM NOVA BENCINSKA ČRPALKA
Staro so že podrh. Bila je na neprimerni lokaciji, nova
cesta Maršala Tita pa jo je še bolj odrinila na rob. Novo
bencinsko črpalko bo Petrol gladil ob novi cesti nekoliko
nižje, oziroma bolj v smeri proti Lesičnemu. Z^ajena naj bi
bila do konca letošnjega leta, saj je sedaj Kozje ostalo brez
črpalke, ki je še kako potrebna. Ne samo za tiste, ki se vozijo
z avtomobih ali priložnostne obiskovalce kraja, nanjo so
vezani tudi številni kmetovalci s svojimi stroji.
UUBEČNA: »NAŠE DELO«
V	krajevni skupnosti Ljubečna v teh dneh krajani dobi-
vajo prvo letošnjo številko biltena NASE DELO, ki ga izdaja
krajevna skupnost. V biltenu je vrsta prispevkov, ki bodo
zagotovo naleteli na odmev pri krajanih. V njem opisujejo
dosedanje delo in dajejo pregled nalog, ki jih morajo opra-
viti do jeseni.
V	biltenu pa predstavljajo tudi delo društva upokojencev,
organiMcije rdečega križa in gasilskega društva.
M. BR^:CI>
§t. 28 - 17. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
POŠTNA KOČIJA v CELJU
POZDRAVI SO SE ODPEUALIS KOClJO
prispevek dodaii konjeniki, fiiateiisti in poštarji
Mimo sedanje pošte so štirje lepi lipicanci ponosno vlekli poštno kočijo, kot da bi se
zavedali svoje vrednosti in pomembnosti...
Po vseh ulicah, kjer je peljala poštna kočija, se je zbralo veliko ljudi, največ pa pred
poslopjem PTT podjetja Celje, kjer so zamenjali poštni vreči in na glavnem prireditve-
nem prostoru na Trgu V. kongresa. Tudi dežni pregnal vseh, ki so prišli pozdravit poštno
kočijo!
Na zadnjem delu poštne kočije je velik zaboj in v njem
pošta, katero vso pot skrbno čuvajo
Celje, sreda, 9. julija 1980.
Ob 16,30 je izpred prostorov
Konjeniškega kluba Celje v
Smarjeti odpeljala proti
aestu starodavna poštna
itočija s ustreznim sprem-
stvom. Začel se je ceremo-
nial prevoza pošte na stari
način, kot je pač to potekalo
pred več sto leti. Vse skupaj
Je bila prijetna atrakcija za
oči občanov Celja in okoli-
ce, ki so se zbrali v velikem
Številu ob robovih cest, kjer
^ je pomikala poštna koči-
ja namenjena iz Dunaja v
Lipico v okviru praznovanj
letnice kobilarne Li-
pica.
Današnja poštna kočija se-
^eda ni potovala tako, kot
J^ekoč, torej po vsej cestni
'^si iz Dunaja preko sloven-
SKih krajev do Trsta, ampak
jo med posameznimi
•testnimi odseki enostavno
Prevozili z ustreznimi avto-
JJJobili. Tako je kočija z dve-
paroma belih lipicancev
samo mestna jedra pa
^ morda kakšno ulico »za
Povrh«. Vendar je tudi to bi-
k	da so ljudje videli,
^o so včasih prevažali po-
lii ljubezenskih do groz-
Jivih pa političnih in ovadu-
ških pisem ter vsega ostale-
ga, k£ir sodi zraven. S kočija-
mi so potovali tudi potniki in
niso bili redki, ko so ob
zdajšnjem prevozu vzdihnili,
da niso daleč časi, ko se bo-
mo zaradi naftne krize kma-
lu vozili spet s kočijami. Sa-
mo pojavlja se drug pro-,
blem, ker ni KONJ!
Žal je tudi to poletno turi-
stično atrakcijo v našem me-
stu zmotilo slabo vreme, ki
se je nakuhalo prav takrat,
ko je bilo najmanj treba. Si-
cer pa smo deževnih kapelj v
letošnjem poletju tako bolj
navajeni, kot sončnih žar-
kov. Prireditev so dobro pri-
pravili PTT podjetje Celje pa
fodba na pihala iz Železarne
tore, pevski zbor PTT po-
djetja Celje, folklorna skupi-
na France Prešeren, recita-
torki Teja Virant in Judita
Učakar. Govorila sta predse-
dnik skupščine občine Celje
Jože Marolt in direktor PTT
podjetja Celja Dane Rine.
P. s.: ob tej priložnosti je
celjsko filatelistično druš-
tvo izdalo tudi kuverto s
spominsko fotografijo Oj-
strice (nekoč postajališče za
konje in kočijaie), znamko
in žigom ter priložnostnim
tekstom v nakladi 1000
izvodov. 500 so jih odstopili
Lipici, 500 so jih prodajali v
Celju. Škoda, ker so za to
priložnost imeli samo eno
prodajno mesto in še to na
neustreznem prostoru, saj
je bil tam osrednji priredi-
tveni prostor. Mnogo jih je
zato, ker je bila gneča, od-
stopilo od tega, da bi si ku-
pili spominček na poštno
kočijo v našem mestu. Tudi
izbira razglednic (nekaj mo-
tivov Lipice in Celja) in
značk je bila vse prej kot
dobra. Skoda, kajti takšnih
priložnosti ne znamo izrabi-
ti. Poštna kočija pa tudi ni
vsako leto! Sicer pa so šte-
vilni ljudje na pločnikih in
ob cestah še enkrat potrdili,
da si radi ogledajo prijetne
prireditve, ki pa so žal vse
preredke. Preveč je »sploš-
nih« veselic, premalo pa
smo inventivni pri iskanju
in obnavljanju pravih sta-
rih običajev. Ko bi nas vsaj
poštna kočija česa nau-
čila...
Tekst: TONE VRABL
Foto: MILAN BOŽIČ
Zdravica, Pisemce, Pleničke je prala in Slovenec sem, to so bile štiri pesmi, ki so jih v
priložnostnem programu lepo in ubrano zapeli člani pevskega zbora PTT podjetja Celje
pod vodstvom mladega dirigenta Bojana Goriča, pod katerega taktirko je pel tudi
njegov oče Jurij Gorič (drugi z desne), sicer sam pevovodja. Tretji z leve je direktor PTT
podjetja Celje Dane Rine, ki je poleg tega tudi govoril o nastankih in razvoju celjskega
PTT podjetja.
CENIK JAHALNE
POŠTE IZ LETA 1789
Po objavi prve repor-
taže o prihodu letošn^
poštne kočije iz Dunaja
za Lipico preko Celja nas
je poklical upokojeni
učitelj CIRIL RAVBAR
iz Zidanškove ulice 19 v
Celju in povedal, da je
reportažo z zanimanjem
prebral in da jo lahko
dopolni z zanimivim gra-
divom. Povabil nas je na
obisk!
Vabilo smo seveda z za-
dovoljstvom sprejeli. Žal
ob našem prihodi Cirila
Ravbarja ni bilo doma,
kajti v torek zjutraj je za
dva dni odpotoval na idi-
lično Bizeljsko. Kljub te-
mu pa nismo ostali brez
obljubljenega gradiva, saj
je Ciril Ravbar sam pri-
pravil prevod iz gotice
teksta, ki je nastal leta
1789, torej pred domala
200 leti!
Sprejela nas je Breda
Ravbar in pokazala v te-
mno rjavem starinskem
okvirju originalni tekst iz
leta 1789 z naslovom
»Uredba o taksah«.
»KI JIH JE TREBA
UPOŠTEVATI OB OD-
DAJI IN PREVZEMU PI-
SEM IN PAKETOV JA-
HALNE POŠTE (ta je bi-
la pred poštno kočijo -
op. p.) V CESARSKO
KRALJEVIH DEDNIH
DEŽELAH AVSTRU-
SKIH, ČEŠKIH, GAU-
CUSKIH, KAKOR TUDI
NA TIROLSKEM OD 1.
NOVEMBRA 1789!«
Tekst zajema PRVI
RAZRED (vsa pisma in
paketi naslovljeni na tuje
države, kakor tudi v rim-
sko cesarstvo, avstrijsko
Nizozemsko, valonske
dežele, v nadvojvodstvo
Toscana in če od tam pri-
hajajo je treba taksirati
po prvem razredu pisem-
ske pristojbine), DRUGI
RAZRED (pisma, ki pri-
dejo iz cesarsko kraljeve
dežele, iz Galicije, Mad-
žarske, Tirolske in so na-
menjena samo za notranji
promet) ter OPOZORILO
(1 pfund je 16 unč, to pa
32 zlotov, i pfund je
560,06 g, 1 unča je
35,0037 g in 1 zlot je
17,50185 g>! V prvem ra-
zredu so cene za inozem-
stvo, v'drugem za notra-
nji promet. Zanimivo je,
da so bili nekoč pri poši-
ljanju pisem in paketov
izredno natančni. Težo so
»merili« od 0,5 do 18,5
zlota, ob vsakem pa je bi-
la cena! Zanimiv doku-
ment, ki je bil ohranjen
pri pregledu podstrešne-
ga arhiva in tako tudi
ohranjen. Hvala Cirilu
Ravbarju za posredova-
nje podatkov, saj smo ta-
ko našo poštno kočijo
»opremili« še s podatki
iz »jahalne dobe«. Ver-
jetno pa je to tudi pripo-
moči za arhiv celjske
pošte.
LIPICA PRIČAKALA
POŠTNO KOČIJO
V nedeljo se je na no-
vem hipodromu v Lipici
zbralo več kot 8000 gle-
dalcev, ki so prišli poz-
draviti poštno kočijo, ki
je pripeljala iz Dunaja in
tako počastila 400 letnico
kobilarne Lipica. Ob tej
priložnosti so pripravili
pester kulturni program,
ki je še posebej v zuna-
njih efektih bil prava pa-
ša za oči. Lep je bil prikaz
»nekdanjega« prihoda
poštne kočije s potniki.
Dobro je bil izpeljan spre-
jem, ki je bil podoben
prejšnjim.
Lipica je s to prireditvi-
jo doživela prvo izmed
mnogih prireditev, ki so
vezane za njenih 400 let.
Različne prireditve se bo-
do vrstile vse tja do konca
avgusta in še dalj. XV
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
>»SEME« V PARKU
Ne pravo, saj je napravlje-
no iz belega betona, sicer pa
delo akademskega kiparja
Vaška Cetkoviča. Gre za no-
vo skulpturo, ki je obogatila
Celje in ki so jo v okviru pri-
reditev na čast praznika celj-
ske občine in Hortikulture
80 odkrili v torek pozno po-
poldne v Mestnem parku.
»Seme« je naslov novemu
delu, ki krasi obnovljeni
Mestni park, »seme« je ime
skulpturi, ki opozarja na ure-
jevanje okolja, na naš delov-
ni in življenjski prostor. Prav
gotovo pa sili tudi k drugač-
nemu razmišljanju.
MB
POHVALA IN
NIČ VEČ?
V počastitev praznika
občine in Dneva borca je
bila v Laškem likovna
razstava. Pripravila jo je
likovna skupina društva
»Anton Tanc« iz Marija-
gradca, ki je v prvem letu
svojega obstoja pripravila
že tretjo razstavo.
Iz likovne skupine KD
»Anton Tanc« so razstav-
ljali Dani Hrovat, Franc
Markošek, Julijana Po-
lanc. Marina, Nada in
D-- na Bezgovšek, Marjan
?"3?r>'kar, kot gostje pa
Brglez, Srečko
Vavričnik, Anton Pratne-
rrrr in Aliha Šnur. Raz-
.stavijali so olja, akvarele,
fe afiKc, rezbari je v lesu,
bel.ne in makrameje.
i\j^stavo v prostorih SIS
iu odprli z kulturnim pro-
in čeprav je bila
o>ipr*a samo nekaj dni, je
r .istco. Jiena dela videlo
•vliko Laščanov in go-
Pokrovitelj razstave
je bii občinski odbor ZB
NOV.
fvazstavljalci, sami li-
kovni amateriji, so bili
aeležni mnogih pohval.
3ilo je tudi spodbudnih
besed in mnenj, kako bi
bilo treba katera izmed
rastavljenih del tudi od-
kupiti. Tudi v laški občini
ni tako redko, da občin-
ske delegacije in drugi ob
svojih obiskih ponesejo s
seboj tudi spominska da-
rila. Za take priložnosti
zadnji hip tekajo naokrog
in kupijo karkoli, kar
ustreza finančnim zmož-
nostim. Tako kot spomin-
ska darila visijo v pobra-
tenih občina^ in pri po-
slovnih prijateljih gorenj-
ski kozolci, razni motivi
alpske krajine in podob-
no. Na razstavah likovnih
amaterjev pa je pogosto
najti motive domačega
kraja. Občini Trstenik in
Vrbovec sta se že izkazali
tudi s tem, da sta ob sve-
čanih priložnostih ob obi-
skih dali pobratinom dela
njihovih likovnih amater-
jev in z motivi iz njihovih
krajev, oziroma iz njiho-
vega življenjskega vsak-
dana.
Res je, da ustvarjalnost
likovnih amaterjev ni v
prvi vrsti namenjena pro-
daji njihovih del. Toda
družbena priznanja, ki bi
se izkazal tudi v tej obhki,
bi bili gotovo veseli.
Končno je vsaka likovna
ustvarjalnost povezana s
precejšnjimi stroški?! No,
amaterski likovniki so
dosedaj podarili že prene-
katero sliko ali plastiko,
visijo v prenekaterem
javnem prostoru, na rsa-
stavi niso še nobenega
svojega dela »spravili v
denar«.
-EC.
_J
SPOMINSKI PARK TREBČE
GLOBOKE SO KOBEMNE
/zdelan /e osnutek zakona o spominskem parku
Izvršni svet skupščine SR
Slovenije je predložil osnu-
tek zakona o spominskem
parku že lansko leto meseca
maja. O osnutku zakona so
razpravljali vsi odbori zbora
zdi^enega dela in zbora ob-
čin SR Slovenije ter pred-
sedstvo združenj zveze bor-
cev NOV Slovenije in skup-
ščina kulturne skupnosti
Slovenije. Tako je izdelan ha
osnovi razprave in pripomb
nov osnutek, ki izhaja iz na-
čela, da je ohranjanje, vzdr-
ževanje in obnova zgodovin-
skega izročila, povezanega z
življenjem in delom Josipa
Broza Tita z narodnoosvol^-
dilno vojno, kmečkimi upori
v 16. stoletju in drugimi zgo-
dovinskimi dogodki, na ob-
močju, ki je s tem zakonom
razglašen za spominski park,
mogoče le pod pogoji l^at-
nega skladnega družbenega
razvoja na tem območju.
Poglejmo, kakšna je meja
parka: spominski park Treb-
če leži znotraj meje, ki pote-
ka od Sotle pri Bratkovcu
preko Rigle, obide severni
del Olimja do Olimjske gore
in vrh Virštanja proti jugoza-
hodu preko zaselkov Gostin-
ca, Dragomeriči in Marof na
Gubno, pri Slatini prečka re-
gionalno cesto Maršala Tita
na Osredek, Gradišče do
Hladine, na Oslico in zavije
proti jugovzhodu na Ravni
Log preko Zeštanja po cesti
do Velikega kamna in dalje
po cesti na vzhod, kjer vklju-
čuje Koprivnico in zavije
proti jugu po potoku Kopriv-
nica do Zgornje Pohance, po
cesti do Spodnje Pohan-
ce-Artiče-Dečno selo-Glo-
boko-Bojsno, po cesti do
Zupelevcev in po cesti do Fi-
garjevega mostu na reki Sot-
li do kamnoloma v soteski.
Na območju spominskega
parka so posebej zavarovana
območja in objekti: območje
severno od naselja Kunš-
perk do Sotle, kjer je bila po-
ražena kmečka vojska v 16.
stoletju. Tam je tudi predvi-
den muzej na prostem. Ozna-
čena bo tudi pot kmečke voj-
ske med Kunšperkom in
Podgoro. Predvidena je tudi
memorialna in rekreacijska
pot, ki povezuje območje,
kjer je bila poražena kmečka
vojska, z gradom Kunšperk,
bizeljskim gradom. Sv. goro,
gradom Podsreda z odce-
pom proti Železnemu oziro-
ma Podsredi, od tu dalje ob-
jekte vezane na življenje in
delo Josipa Broza Tita, pre-
ko Bistrice do Sotle pri nase-
lju Polje. Zaščiten je muzej v
Podsredi, rojstna hiša Titove
matere Marije Broz v Pod-
sredi št. 48, šupa v Podsredi,
šola Marije Broz v Bistrici ob
Sotli, objekti in spominska
obeležja iz NOV v Bistrici,
Podsredi in pri Podsred-
škem gradu, grad Kunšperk,
bizeljski grad, podsredški
grad in cerkve v Bistrici, Sv.
gora in Stara sv. gora.
Vsaka gradnja ^ drugačni
posegi na tem območju bodo
možni le v soglasju s skup-
ščino SR Slovenije.
Občina Šmarje pri Jelšah
bo morala v svojih planskih
dokumentih upoštevati vsa
varstvena dejstva, ki jih
osnutek predvideva, kajti le
na tak način bo možno ohra-
njati in funkcionalno zaščiti-
ti vse imenovane objekte in
območja. Odveč bi bilo na
tem mestu izgubljati tudi be-
sede, kaj vse bi morali nare-
diti turistični in gostinski de-
lavci na tem območju, saj
imajo že dosedanji obisko-
valci teh zgodovinskih kra-
jev velike preglavice s po-
manjkljivo ponudbo. D. m.
MDA V ŠPITALIČU
UDABNIŠTVO V KULTUBI
Uspešen začetek obnove Žičke kartuzije
Žička kartuzija slovi tudi
po izjemnem obrambnem
sistemu. Na sliki se v vsem
svojem veličastju dviga
najbolj ohranjeni obrambni
stolp, ki je bil pred akcijo
skoraj v celoti skrit očem
obiskovalcev.
2e vrsto let se je na dvanaj-
stih starih milijonih, name-
njenih za posnetke Žičke
kartuzije, nabiral prah. Za
koristno porabo prahu, pred-
vsem pa denarja je tokrat po-
skrbela mladina Slovenskih
Konjic. In v čem je ta domi-
slek - v štirinajstdnevni lo-
kalni akciji in v okoli tisoč
šesto prostovoljno ter z vese-
ljem opravljenih delovnih
urah.
Pred dvema desetletjema
so se začela prizadevanja, da
bi Žičko kartuzijo obnovili,
da bi celotni kompleks izko-
pali iz zemlje in kasnejših
nanosov. Dela so se zaradi
pomanjkanja sredstev, že
pred desetimi leti prekinila.
Zavod za spomeniško var-
stvo iz Celja je vse do danes
želel nadaljevati z delom, to-
da brez uspeha. V zadnjem
času se je vse skupaj le pre-
maknilo naprej, tako da so
dela uvrščena v srednjeročni
plan Kulturne skupnosti
Slovenije in Kulturne skup-
nosti Slovenske Konjice.
Kompleks, ki je bil močno
zaraščen in nepregleden je
brigada sestavljena pretežno
iz osnovnošolcev očistila in
pripravila za nadaljne delo.
St^ejši brigadirji so prisko-
čili na pomoč v popoldan-
skem času, da ne bi obreme-
njevali svojih delovnih orga-
nizacij. Mladi so se pri čišče-
nju samostanskih ruševin
veliko naučili. S svojimi uči-
telji, ki so jih večkrat obiska-
li, so se pogovorili o vsakem
novem odkritju. Dela so za-
radi zahtevnosti potekala
pod nadzorom Zavoda za
spomeniško varstvo in so bi-
la opravljena pretežno roč-
no. Najeta redna delovna si-
la, bi zahtevala neprimerno
večja sredstva, tako da je ta
akcija še en prispevek konji-
ške mladine k stabilizaciji.
Za akcijo se je zavzela tudi
Kulturna skupnost, občina
Slovenske Konjice, Osnovna
šola Pohorskega odreda. Ko-
nus in drugi.
CVETLICE NA PODOBAH V
CELJSKEM MUZEJU
V času, ki je namenjen celjskim prireditvam Horti-
kultura 80 bo v Likovnem salonu odprta razstava
»Cvetlice na podobah v celjskem muzeju«.
Pobudo za to razstavo je dalo muzejsko razstavno
gradivo, slike in grafike, na katerih so upodobljene
različne cvetlice, ki z izrednimi oblikami in prekra-
snimi barvami bogatijo lepoto in umetniško izpoved
podob... Te podobe prikazujejo cvetlična tihožitja,
posamezne cvetove v povezavi z ljudmi, zlasti s portre-
tiranci in z opažanji v naravi ter krasitvami, ki vldjuču-
jejo cvetlice med prvine okrasnih elementov.
Podobe celjskega muzeja izpovedujejo, da so imeli
ljudje že od nekdaj radi cvetlice, da so se veselili
njihove rasti in razcveta, da so oboževali njihovo barvi-
tost in vonj in da jih je navdajala posebna otožnost ob
prehitri ovenelosti njihovih čarov... Slike izpovedu-
jejo tudi, da so ljudje poznali simboliko cvetlic, ki so
izražale dostojanstvo, ljubezen, zvestobo, ponižnost,
krepost, iskrenost in resnico... Na podobi opažamo,
da so imeli ljudje spoštljiv odnos do cvetja, da so
cvetlice gojili, jih občudovali ter nabirali in sestavljali
v šopke.., Spoznavamo lahko, da je človeku prinašal
zadovoljstvo že en sam cvet in da je bila poudarjena
mikavnost žene s cvetjem na obleki ter da je bila zelo
pogosto izpovedana prijaznost s šopkom cvetja, ki je
bil postavljen v prostor... Največkrat pa je v motiviki
nakazano, da so si ljudje ob raznih priliki poklanjali
cvetlice med seboj, v znak prijateljstva in spoštova-
nja ...
Podobe v celjskem muzeju so nastale v treh prete-
klih stoletjih, ustvarili pa so jih znani in neznani, bolj
ali manj kvalitetni slikarji in ^afiki, ki so delovali v
osrednjem delu Evrope. Očarljivost cvetličnega sveta
so prikazovali s posebnim smislom za vsebinske in
estetske vrednote vsakega cveta posebej. Z učinkovito
uporabo Uneamih, barvnih in svetlobnih elementov so
ustvarjali vizije rož kot so cvetele v resnici in so ostale
cvetoče na prikazanih umetniških podobah. Prave za-
klade na podobah celjskega muzeja predstavljajo ba-
ročne cvetlične kompozicije, skrite dragocenosti pa
izkazujejo cvetovi, ki se pojavljajo posamezno na sli-
kah in na drobnih ^afikah. Za celjsko zanimivost
smatramo cvetlična tihožitja, ki jih je naslikal Comelis
Jan van Hulstijn v letih 1842-1860. Ta slikar holand-
skega rodu, ki je živel in umrl na Celjskem je ustvaril
maloštevilen opus kvalitetnih slik z motiviko cvetlič-
nih šopkov po vzoru holandskega cvetličnega sli-
karstva 17. stoletja. Najlepši in za nas najpomembnejši
je prav gotovo šopek vrtnic, ki so vzcvetele v Rim-
skih Toplicah in jih je na mojstrski način ovekovečil
Jan van Hulstijan.
Razstava »Cvetlice na podobah celjskega muzeja«
bo prirejena z željo, da bi vsi cvetovi na eksponatih, ki
so post^ z našo revolucijo last nas vseh, počastili
spomin na velikega ljubitelja cvetja in umetnostnih
vrednot - našega maršala. Tita. MILENA MOŠKON
Mladinska delovna brigada pri zaključnih delih čiščenja
Žičke kartuzije
§t. 28 - 17. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
13. JULIJ 1980
110.671 NIOTO UR
Slavje Je bilo v žalski občini
Letošnji praznik šoferjev
in avtomehanikov so lepo
proslavili tudi člani zdru-
ienj na celjskem območju.
Hkrati s stanovskim prazni-
kom so proslavili tudi 35.
obletnico zmage nad faši-
zmom in 30-letnico uveljav-
ljanja samoupravljanja. Le-
tošnja območna proslava je
bila v Žalcu in na avtopoli-
gonu pri Šempetru v Sa-
vinjski dolini.
V Žalcu je bil najprej mi-
mohod udeležencev prosla-
ve. Tako smo videli ešalone
uniformiranih članov ZŠAM
s celjskega območja, vozila
avtošol, celjskega Izletnika,
šempeterskega Avtoprevoza
ter milice. Osrednja slove-
snost pa je bila na avtopoli-
gonu pri Šempetru, kjer je
zbrane najprej pozdravil
predsednik ZŠAM Žalec Ivo
Šerdoner, osrednji govor pa
je imel predsednik območ-
nega združenja Alojz Čobec,
ki je med drugim povedal,
da štejejo društva na celj-
skem območju že več kot
4000 članov in se s tem uvr-
ščajo med najmnožičnejša v
Sloveniji in Jugoslaviji. Za-
nimiv je podatek, da so lani
na Celjskem opravili skupaj
110.670 moto ur, od tega v
Celju 65.000, Žalcu 25.000,
Rogaški Slatini 12.000 in Mo-
zirju 8500 moto ur. Okrog
3000 kandidatov pa je opra-
vilo lani izpit za voznike mo-
tornih vozil.
Alojz Cobec je menil, da je
posebej zadovoljivo tudi to,
da je na območju kar 432
uniformiranih članov, kar
pomeni, da je vsak deveti
Član združenja uniformiran.
Se posebej ponosni pa so na
to, da sta na celjskem ob-
močju kar dva avtopoligona,
s čimer se ne morejo pohva-
liti nikjer v Jugoslaviji. Vse-
ga tega seveda ne bi bilo brez
prizadevnega prostovoljne-
ga dela.
V nadaljevanju proslave so
podelili priznanja za sodelo-
vanje v športnih igrah ter
priznanja najbolj prizadev-
nim članom ZŠAM in dru-
gim. V kulturnem programu
so sodelovali člani MPZ
ZŠAM Žalec, ki jih vodi
Stanko Novak in libojski
godbeniki. Pokrovitelj letoš-
njega srečanja je bila OK
SZDL Žalec.
Tekmovanja so bila v na-
slednjih preizkušnjah:
Streljanje (organizator
ZŠAM Laško): posamezni-
ki: 1. Anton Kožar (Laško), 2.
Ludvik Lavrinc (Laško) in 3.
Roman Matek (Laško). Eki-
pe: ZŠAM Laško, ZŠAM Ce-
lje in ZŠAM Žalec.
Spretnostne vožnje z
osebnimi vozili (organizator
ZŠAM Velenje): Posamezni-
ki: Roman Mejač (Celje),
Štefan Arhanič (Celje) Franc
Jeraj (Mozirje). Ekipe:
ZŠAM Celje, ZŠAM Mozirje.
Kegljanje (organizator
ZŠAM Rog. Slatina): Janko
Košar (Celje), Alojz Strašek
(Rog. Slatina), Ludvik Kačič
(Žalec). Ekipe: ZŠAM Celje,
ZŠAM Žalec in ZŠAM Roga-
ška Slatina.
POZNAVANJE MOTOR-
NIH VOZIL (organizator
ZŠAM Slov. Konjice):
Posamezniki: Anton Drak-
sler, Jože Matavž in Alojz Ir-
šič (vsi Slov. Konjice). Eki-
pe: ZŠAM Slov. Konjice,
ZŠAM Žalec, ZŠAM Mo-
zirje.
Testiranje o cestno-promet-
nih prepisih (organizator
ZŠAM Mozirje): posamezni-
ki: Stanko Štiftar (Mozirje),
Franc Polak in Marija Košto-
maj (oba Celje). Ekipe:
ZŠAM Celje, ZŠAM Mozirje
in ZŠAM Celje II.
Spretnostna vožnja z to-
vornimi vozili in avtobusi
(organizator ZŠAM Celje):
posamezniki - tovorna vozi-
la: Slavko Veternik, Jože
Grum in Srečko Dobrave
(vsi Celje); avtobusi: Frido
Grenko (Žalec), Jože Grum
in Edi Vengust (oba Celje);
ekipe: ZŠAM Celje, ZŠAM
Žalec, ZŠAM Laško.
Odprava okvar na vozilu
TAM 5000 (organizator
ZŠAM Žalec):
Posamezniki: Ferdinand
Ogradi (Žalec), Franc Sobah
(Celje) in Vinko Hleb (Žalec).
Ekipe: ZŠAM Celje, ZŠAM
Žalec.
Vsi zmagovalci so prejeli
priznanja in medalje.
JANEZ VEDENIK
JOŽEKUZMA
Ce bi sklepali po številu dnevnikov, tednikov, revij
in vseh drugih glasil ali listov, ki jih prejema naš
občan, bodisi da je nanje naročen ali pa jih dobiva
»zastonj«, bi lahko rekli, da je vseskozi popolno obve-
ščen o vseh dogajanjih, ki prizadevajo njegovo življe-
nje in delo.
Vendar, je temu res tako ali ne, koliko nas vse to
informiranje stane, kdo vse dela za ta sredstva informi-
ranja in komu je namenjeno, to je izhodišče za analizo,
ki jo bo opravila posebna skupina pri medobčinskem
svetu SZDL Celje. Dejstvo je namreč, da v skoraj vseh
občinah celjskega območja izhajajo občinska glasila,
na tem območju delujejo tri lokalne radijske postaje,
tedensko izhaja Novi tednik in skoraj vs^a večja de-
lovna organizacija ima svoje glasilo. Treba je ugotoviti
ali vsa ta sredstva informiranja resnično služijo kar
najbolj popolnemu in objektivnemu obveščanju obča-
nov ali pa morda poplava informacij onemogoča ob-
KOLIKO STANE
INFORMIRANJE?
čanu najti tisto, ki mu je potrebno za to, da bi laže
usklajeval svoje ožje interese s širšimi, družbenimi, za
to, da bi laže samoupravno in družbeno odgovorno
odločal.
Za informiranje trošimo znatna sredstva, ki pa so
neenakomerno razporejena. Vsekakor bo nujno, da se
bomo tudi na tem področju začeli obnašati bolj stabili-
zacijsko, saj je videti, da rezultati niso vedno ustrezni
vloženim sredstvom. Očitno je, da bo za nekatere
nujno treba najti sistemske rešitve, ki bodo zagotovile
stabilne vire financiranja in omogočile normalne po-
goje dela.
To velja tudi za naš Novi tednik in Radio Celje, ki sta
se letos znašla v hudih finančnih težavah. Da iščejo
rešitve tudi drugje, dokazuje osnutek dogovora o te-
meljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje
1981-1985, ki v 114. členu predvideva, da bodo občine
zagotovile del sredstev za celovito pokrivanje sloven-
skega nacionalnega prostora z osrednjimi radijskimi in
televizijskimi signali. Navedena sredstva bi znašala
82,5 milijonov din letno. Povprečno znese to 133 starih
milijonov na občino. Zaenkrat še ne vemo, kaj bodo
porekli v tistih občinah, kjer so doslej že brez tega za
Novi tednik in Radio Celje komaj zbrali po štiri do
deset starih milijonov letno.
AVGUST RIBIC
DOKLEJ BO DIRKAL NEMŠKI
GOSPODARSKI ČUDEŽ?
Ce o čem ni vredno dvomi-
ti, je to uspešnost nemškega
gospodarstva, sta to njihovo
znanje in domiselnost,
srčnost za pogumne odloči-
tve in prirojen smisel za red
in disciplino. Leninova šala,
da Nemci kupijo peronsko
karto, kadar gredo na želez-
niško postajo demonstrirati,
ni treba nujno razumeti zgolj
kot posmeh ukoreninjeni
pruski disciplini.
Kari Zawadzky, urednik
za gospodarska vprašanja ra-
dia »Deutsche WeUe« je kot
iz rokava natresel nekaj po-
membnih dejstev. Za napre-
dek in vodstvo na področju
razvoja gospodarstva se ima
ZRN zahvaliti prav šibkosti
svoje surovinske osnove, za-
radi česar so že dolgo prisi-
ljeni prodajati opredmeteno
delo, predvsem pa znanje.
Ker vedo, da se svet okoli
njih tudi razvija, se ne obo-
tavljajo z preusmeritvenimi
riačrti. Zavedajo se, da so tu-
di dragi, zato morajo biti toli-
ko boljši, kvalitetnejši. Preu-
smerjajo se na tisto, kar bo
konkurenčno in brez senti-
mentalnosti opuščajo proiz-
vodnjo tistega, kar znajo de-
lati drugi enako dobro. Nem-
ški »boom« bele tehnike je
stvar preteklosti. Usmerili so
se v izvoz celotnih industrij-
skih kompleksov v manj ra-
zviti svet, ki hrepeni po last-
industrijskem razvoju,
letu 1975 beleži ZRN za-
^^k, ko je izvoz kapitala večji
s^	in ta izvoz ra-
Publicist Stephan Thomas
pa je navedel nekaj, kar
pravzaprav vari Nemce v
eno celoto, vsaj kar zadeva
gospodarstvo - »to je narav-
nost traumatičen strah pred
inflacijo, kar ni čudno, saj
sta dve taki katastrofi, po
prvi in drugi vojni, do teme-
ljev pretresli družbo.«
To ustvarja nekako druž-
beno zavest, ki je tista čarob-
na formula, da vsak opravlja
sprejeto delovno dolžnost
tudi, ko mu nihče ne gleda
pod prste, da mu kladivo ne
pade iz rok, ko sirena zatuli
konec delovnega časa. Po-
prečnemu Nemcu je povsem
jasno, da brez ustreznih pro-
izvodnih učinkov ne more
biti dohodka, brez visoke
storilnosti pa ne visokega
standarda.
Povsod je opazna velika
skrb za izobraževanje stro-
kovnega kadra, predvsem
srednjega in visoke strokov-
ne kvalifikacije. Na visokih
šolah močno prevladuje šte-
vilo študentov s področja te-
hničnih in drugih ved, ki so
neposredno vezane na proiz-
vodnjo. Okoli 80 odstotkov
študirajočih se posveča ta-
koimenovanim eksaktnim
vedam in komaj 20 odstot-
kov drugim področjem, kot
je družboslovje in podobno.
Močno je razvit študij in uče-
nje ob delu. Pri tem pa niso
prav nič pikolovski glede
formalne izobrazbe, če nek-
do svoje delo opravlja dobro
brez ustreznega spričevala,
zaradi tega ni prikrajšan.
Zvezna republika Nemčija
je, kot že rečeno, surovinsko
šibka. Pred več kot pol sto-
letja zrinjena iz kluba kolo-
nialnih držav tudi neokolo-
nialističnih privilegijev ni-
ma, kot na primer sosede v
spletu frakofonskih ali bri-
tanskih interesnih področij.
Nič čudnega torej ni, da ima
ZRN ne samo politični, mar-
več tudi gospodarski interes
da dobre odnose z razvijajo-
čim se vzhodom in državami
tretjega sveta.
Gospa dr. Finke Osiander,
ki nas je pozdravila v mini-
strstvu za zunanje zadeve, je
opravičila svojega šefa
Genscherja, ki je ravno tisti
dan odhitel v Zimbabve,
nekdanjo Rodezijo, na sve-
čanosti proglasitve neodvi-
snosti in pri tem ni pozabila
poudariti vlogo ZRN pri re-
šitvi tega vprašanja v korist
črnske večine. Nemško ko-
ketiranje z državami tretjega
sveta je povsem razumljivo,
saj vedo, da od dobrih stikov
držav v razvoju podaljšana
tekmovalna steza za dirko
nemškega gospodarskega
čudeža.
Tudi krščanski demokrat
Volker Riihe ni zanikal po-
membnosti odpiranja ZRN
do vzhoda in tretjega sveta.
Na vprašanje, ali se njegovi
stranki v opoziciji zdi, da sto-
rijo razvite države dovolj za
hitrejši razvoj nerazvitih
držav, je odgovoril nikalno.
Dejal je, da bi razvite države,
tudi ZRN, mogle prispevati
več, precej več. Seveda je
imel takoj pri roki tudi oči-
tek razvitim državam vzho-
dnega bloka, ki da svojo po-
moč nudijo le v orožju, ali
predvsem v oboroževanju
ter da dokler je tako tudi ra-
zviti zapad ne bo pripravljen
primakniti kaj več. Ošvrknil
je tudi deželi izvoznice naf-
te, ki z izsiljevanjem dobijo
neprimerno več iz razvitega
sveta kot države, ki te iskane
surovine nimajo in da s poli-
tiko naftnih cen v prvi vrsti
prizadevajo manj razvite.
In vendar v Zvezni repu-
bliki Nemčiji vedno več ljudi
razmišlja o biblijskih »sed-
mih suhih kravah«. Ni jih
malo, ki v potrošniški men-
taliteti in potrošniški druž-
beni klimi vidijo klice zla.
Vprašujejo se, ali niso na
tem, ali življenje onstran ra-
zumnih potreb ni bumer-
rang, ki se utegne maščevati.
Pri tem ne vidijo samo ne-
brzdanega ropanja svetov-
nih surovinskih in energet-
skih zalog, vidijo vse bolj tu-
di rastočo nevarnost razkla-
nosti sveta na bogat svetovni
sever in siromašen svetovni
jug in iz tega izvirajoče poli-
tične posledice za mir.
Seveda v ZRN še zdaleč
nimajo vsi ljudje samodo-
padljivega mnenja o »državi
blagostanja«. V Munchnu je
nek taksist med vožnjo ben-
til kot Turek nad svobodo
privatne iniciative, ko so
mestne oblasti dale dovolje-
nje 800 novim taksistom,
medtem ko si že dosedanjih
3000 taksistov ljubosumno
gleda pod prste pri lovu za
strankami.
»Kar naj pridejo Rusi! Bo
vsaj konec tega preklelaga
kanibalizma!«
PIŠE:
JURE
KRAŠOVEC
BMW v Miinchnu, osrednji kompleks tega velikega podjetja, ki zaposluje 38.000 ljudi in
ki prodaja svoje cenjene a drage izdelke v 130 državah sveta.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
TISKOVNA KONFERENCA NA UJV CELJE
UGODNA VARNOSTNA KLIMA
Promet povečan, rezultati ugodnejši Irof lani
»Ocenjujemo, da so var-
nostne razmere ugodne, do-
bre in stabilne, kar je rezul-
tat moči osveščenosti de-
lovnih ljudi in družbenopo-
litičnih organizacij na čelu
z zvezo komunistov. Sicer
pa je treba varnostni pro-
blematiki vedno in povsod
posvečati vso pozornost ne
glede na kakršnokoli situa-
cijo!« Tako je začel redno
tiskovno srečanje z novi-
narji Dela, Večera, Ljub-
ljanskega dnevnika. Našega
časa iz Velenja in Novega
tednika ter Radia Celje na-
čelnik Uprave javne varno-
sti Celje Janez Paul ob pri-
sotnosti svojih sodelavcev
Matka Kosija in Miroslava
Žaberla. Tematika razgovo-
ra: stanje na področju kla-
sičnega in gospodarskega
kriminala, javni red in mir,
prometna problematika,
ostalo...
POZORNOST POLETI
POPUSTILA
Malce zaskrbljujoča je bila
ocena, da se je zmanjšala
stopnja varnosti v poletnem
času, torej v času letnih do-
pustov. Tako ne delujejo
ustrezno požamo-vamostne
službe, določeni vrednostni
predmeti niso zavarovani
itd. Ljudje, ki odhajajo na
dopust, puščajo v stanova-
nju večje vsote denarja in
dragocenih stvari ter s tem,
dajejo možnost kraje zlikov-
cem, ki se od časa do časa
pojavijo na delu. Naša bu-
dnost za varnost mora biti
stalna naloga in se ne sme v
nobenem obdobju opustiti.
To je skrb nas vseh, kajti le
tako bomo že v kali prepre-
čevali neugodne situacije.
Na področju klasičnega in
gospodarskega kriminala ter
javnega reda in miru ter pro-
meta se z nekaterimi manjši-
mi izjemami situacija v pri-
merjavi s prvim polletjem
lanskega leta izboljšuje, kar
gre zahvala tako pogloblje-
nemu delu delavcev UJV z
ustreznimi službami in seve-
da vse večji osveščenosti ob-
čanov, ki sodelujejo z milič-
niki ter tako pomagajo, da
po hitrejši poti pridejo do
storUca kaznivega dejanja.
RAST KAZNIVIH
DEJANJ
V	prvem polletju letošnje-
ga leta so obravnavali 1903
kazniva dejanja (1731 na
splošnem in 172 na gospo-
darskem kriminalu) ali 21
odstotkov več kot lani v
istem obdobju (lani 1552)!
Doslej je raziskanih kar 1361
primerov ali 71,5 odstotka,
kar je občutno več, kot lani,
ko je bil v istem obdobju ta
odstotek »samo« 63,5 odstot-
ka! Omenimo naj, da izstopa-
jo kazniva dejanja povezana
z prevoznimi sredstvi, pove-
čalo se je število požarov in
število železniških nesreč
(letos enajst primerov, lani
štiri), kjer je tudi materialna
škoda največja. Pri sploš-
nem kriminalu so problema-
tični vlomi v stanovanja, kjer
so posebej zanimivi dragoce-
ni predmeti.
V	letošnjem letu je bilo pet
delovnih nesreč s smrtnim
izidom, lani dve! Težjih de-
lovnih nesreč je bilo 26, sa-
momorov 40 (lani 34!), osta-
lih smrtnih primerov 41 (lani
48). Požarov je bilo letos 19,
na zasebnem sektorju in 6 na
družbenem ali skupaj 25 (la-
ni 29).
OPOZORILO
SPRAVUALCEM SENA
V letošnjem muhastem
vremenu, ko je več dežja kot
sonca, imajo največjo smolo
kmetje s spravilom sena, ki
ga pred vskladiščenjem ne
morejo ustrezno posušiti.
Mokro seno pa se zelo rado
vname in pride do požara, ki
povzroči velike škode. Zato-
rej je bolje zavreči mokro se-
no, kot pa dopustiti mož-
nost, da z vnetjem sena zago-
ri in se uniči celotno gospo-
darsko poslopje z živino,
kmetijskimi stroji itd. Skoda
je v takšnem primeru nepri-
merno večja!
MERCEDESI
SESTAVUENI V
JUGOSLAVIJI
Delovne organizacije Ko-
vinotehna Celice, Ingrad Ce-
lje, Hmezad Žalec in REK
Velenje so s posredovanjem
Avtocomerca v Ljubljani
prišle do popolnoma novih
avtomobilov znamke Merce-
des po malce čudni in tudi
nepravilni poti!
Avtocomerce v Ljubljani
je (in še) uvozil dele za kom-
pletni avtomobil mercedes
in sicer za njegovo takoime-
novano »tekoče« vzdrževa-
nje. Namesto rednega vzdr-
ževanja pa so iz tako uvože-
nih delov sestavljali povsem
nove avtomojjile ter pri tem
obšli zakonite predpise, saj
se osebni avtomobili lahko
uvažajo samo preko normal-
nih poti! Takšnih primerov
je v Sloveniji več, štirje pa na
na celjskem področju. Ker
gre za več prekrškov (deviz-
no poslovanje, samouprav-
ljanje itd.) so vso stvar pre-
dali javnemu tožilcu. Okoli
deset vodilnih ljudi v ome-
njenih organizacijah združe-
nega dela bo moralo »razla-
gati«, zakaj so se odločili za
takšno nedovoljeno pot, da
so namesto popravila stare-
ga avtomobila Ui »stari« av-
tomobili so doživljali čudna
pota!) prišli do povsem nove-
ga! Za osebno okoriščanje
pri vsej stvari ne gre, so pa
dmge takšne pomanjkljivo-
sti in napake, ki ne sodijo v
naš družbeni samoupravni
sistem.
PREKUPČEVALSKA
STRAST
Je prijela tudi 56. letnega
BOŽIDARJA NOVAKA iz
Lepoglave, zaposlenega kot
trgovskega potnika pri ERI
Velenje. Prijavili so ga, ker
se je v letih 1976-78, ko ni bil
redno zaposlen, ukvarjal s tr-
govskim poslovanjem, bolje
povedano prekupčevanjem
oz. nedovoljeno trgovino.
Tako je povzročil probleme
izdelovalki gumbov S. M. v
Velenju, katero je zastopal
pri prodaji, z ženo Katarino
pa je opravljal prodajo pletil-
nih igel za obrtnika P. Z. iz
Trzina. Ce bi mu uspel sled-
nji posel bi si s 5 odstotno
provizijo »prislužil« 200 sta-
rih milijonov din. Problem je
tudi v tem, da je izrabil polo-
žaj, saj je »privatno« prodajal
igle preko podjetja, ^kjer je
bil zaposlen.
IZRABIL
DVANAJSTLETNO
DEKLICO
BOJAN VUCINA se je ko-
maj dobro »ohladil« po pre-
stajanju kazni v zaporu, že se
bo ponovno kmalu tja vrnil.
V kraju S. D. je namreč izra-
bil dvanajstletno deklico.
Najprej je občutil krepke
udarce matere nesrečnega
dekleta, nato pa so ga v bol-
nici sprejeli v svoje okrilje
miličniki.
VEČERJA Z
VBODUAJI NOŽEV
V restavraciji družbene
prehrane v Velenju je (po
prvi verziji) večerjal HAJ-
RUDIN ASALIC, 23. S sku-
pino, v kateri so biU ILIMI in
eSref ljuba, ULURI
ISLAM, GASI DŽELADIN
in še nekdo, je prišlo do be-
sednega dvoboja, ki se je
končal z vabilom na »ples
nožev« pred restavracijo.
Prva je odšla skupina, za njo
Ašalič, ki je kmalu zatem
obležal v krvi po številnih
vbodljajih, ki so mu jih zada-
li člani skupine. Prepeljali so
ga v celjsko bolnico, kjer je
po informacijah izven nevar-
nosti. Druga verzija pa je, da
se je Ašalič pripeljal v resta-
vracijo z mopedom in zadel
enega izmed članov skupine.
Nadaljevanje zgodbe je po-
dobno prvi verziji.
DEVIZE SO, DEVIZ NI
Na tiskovni konferenci je
bilo postavljeno tudi vpraša-
nje, koliko je resnice v pre-
nosu deviz in večjih vsot de-
narja preko naše meje v ino-
zemstvo. Govorice o tem so
»široke«, zajemajo pa pred-
vsem velenjsko občino. Od-
govor: takšnih primerov ni-
smo zabeležili! Veseli pa bi
bili, da bi v akciji pomagali
vsi tisti, ki se »skrivajo« za
telefonskimi pozivi ter go-
vorjenjem za vogali, name-
sto da bi postregli s konkret-
nimi in tudi pisanimi podat-
ki. Torej devizna zgodba je
pravljica...
NE ZAPLEMBA,
AMPAK KRAJA
PRALNEGA PRAŠKA
Vprašanje je tudi bilo o go.
voricah, da so nekaterim za-
plenili večje koUčine pralne-
ga praška. Odgovor: tudi to
ni res, res pa je, da so neko,
mu ukradli vrečo z okoli 50
kilogrami te nadvse iskane
dobrine! In res je tudi, da je
nekdo na sindikalno naročil,
nico kupil več kilogramov
praška ter ga prodajal po viš-
ji ceni. Temu bodo zaradi te-
ga upravičeno »oprali«
glavo!
UJV OPOZARJA,
ODGOVOROV Nil
»Mi smo dolžni obveščati
samoupravne organe o škod-
ljivih primerih v njihovih
sredinah! Odgovorov, kaj so
na naše pobude naredili, pa
sploh ni!!! To ni prav! Samo-
upravni organi bi to morali
zaktivizirati, kajti na opozo-
rila je treba reagirati,« meni-
jo na UJV Celje.
KUPON ZA SVOJO
NESREČO
1. aprila se je voznik oseb-
nega avtomobila I. D. zaletel
v zadnji del Izletnikovega
avtobusa, ki ga je vozil P. J.
na cesti Celje-Velenje. I. D.
je dal P. J. kupon, slednji pa
naslednji dan nesreče ni pri-
javil v delovni organizaciji.
Pač pa je sam doživel nesre-
čo 2. julija in vse skupaj s
kuponom in prijavo odnesel
na zavarovalnico. Ko so le-ti
vprašali lastnika kupona o
nesreči, je povedal, da je ni
imel 2. 7., pač pa 1.4. Tako se
je P. J. »ujel« v past in bo
zaradi goljufije za 500 .tisoč
starih din, kolikor je bila
škoda na njegovem avtomo-
bilu, odgovarjal pred sodni-
kom.
TONE VRABL
Sestavek je posvečen ob
letošnjem prazniku občine
Celje - 20. juliju - predvoj-
nemu članu KPS Tonetu
Grčarju, sekretarju okrož-
nega komiteja KPS za Celje
od junija od sredine novem-
bra 1941 in od maja do no-
vembra 1942. leta. O uspeš-
nem in odgovornem delova-
nju Toneta Grčarja so ne-
davno spregovorili na seji
okrožnega odbora aktivi-
stov Osvobodilne fronte za
celjsko-savinjsko območje
v letih 1941-1945 in enako
tudi na seji sekretariata
sveta za negovanje revolu-
cionarnih tradicij NOB pri
OK SZDL Celje. Medvojna
trontovska organizacija in
člani navedenega sveta pri
SZDL so osvojili mnenje, da
je bilo delovanje sekretarja
Tone Grčar, sekretar celj-
skega in mariborskega
okrožnega komiteja KPS.
Padel je v borbi m gestapov-
ci v Celju 12. IL1942. Doslej
edina potnana Grčarjeva
slika.
Toneta Grčarja doslej pre-
malo poznano in da zasluži
revolucionar Tone Grčar
vse priznanje. Svet za nego-
vanje revolucionarnih tra-
dicij bo predlagal občinski
skupščini mesta Celje poi-
menovanje katere od sred-
njih ali strokovnih šol po
Tonetu Grčarju in v dogle-
dnem času postavitev pri-
mernega spominskega obe-
ležja.
PIŠE:
FRANJO
FiJAVŽ
Kakor je zahteval oboro-
žen boj naših narodov prav v
prvih mesecih velike žrtve,
posebno še, ko vemo, da so
bili izbrani za komandirje in
komisarje prvih partizan-
skih skupin in čet že preiz-
kušeni partijski kadri, a tudi
pretežni del prvih borcev je
izšel iz vrst organiziranih čla-
nov KPS, SKOJ-a in njiho-
vih predvojnih somišljeni-
kov, ravno tako je zahtevalo
tudi snovanje prvih zaupni-
ških skupin in odborov
Osvobodilne fronte v Slove-
niji izredno sposobne kadre
iz partijskih vrst. Večina or-
ganizatorjev narodnoosvo-
bodilnega gibanja na Štajer-
skem je po vdorih Gestapa v
fronto in partijsko organiza-
cijo bila že v prvem ali dru-
gem letu odkrita in ustre-
ljena.
Vodstvo narodnoosvobodil-
nega boja na Štajerskem -
prvi sekretar Pokrajinskega
komiteja KPS za Severno
Slovenijo je bil Slavko Šlan-
der-Aleš, za snovanje oboro-
ženih čet je odgovarjal Miloš
Zidanšek-Vencelj, istočasno
je bil član Glavnega po-
veljstva partizanskih čet za
Slovenijo - je kmalu po za-
sedbi naših krajev po nem-
ški oboroženi sili izvedlo na
celjskem in savinjskem po-
dročju nekatere spremembe
v partijski organizaciji. Nek-
danje obsežno okrožje, kate-
rega sekretar je bil F^anjo
Vrunč, je pokrivalo današnje
občine Celje, Žalec, Mozirje,
Velenje, Slovenjgradec,
'^.mtjur. Slovenske Konjice,
Šmarje in Laško, so razdelili
na manjša področja. Sekre-
tar celjskega okrožja je po-
stal Franjo Vrunč, nekdaj po
poklicu učitelj in vzoren so-
kolski vaditelj. Vrunč je bil
rojen v Slovenjgradcu (1910)
in je učiteljeval v Dobju pri
Planini, v Frarhu, nazadnje v
Mariboru. V 1932 letu se je
pridružil revolucionarnemu
gibanju. V sodnem procesu
v Mariboru je bil 1934 leta
obsojen na šest mesecev za-
pora, a v neslednjem proce-
su proti skupini 15 komuni-
stov v januarju 1935. leta na
tri leta robije. Kazen je pre-
stajal v Sremski Mitrovici.
Ko se je v maju 1937. leta
vrnil iz zapora, se je nekaj
mesecev, zadrževal pri svoji
materi v Slovenjgradcu, za-
tem se je nastanil v Jošto-
vem mlinu v Medlogu pri
Celju.
Po navedeni deUtvi okrož-
ja je postal sekretar okrožja
Savinjska dolina Anton Peč-
nik, večletni član KP, po po-
klicu tekstilni delavec v Pre-
boldu. Dolžnost sekr-etarja
za celjsko okrožje je prevzel
Franjo Vrunč s tremi člani
komiteja.
Zavoljo vse nevarnejšega
prehajanja aktivistov iz kraja
v kraj, delo na snovanju mre-
že OF se je čedalje večalo in
razširjevalo, je kasneje prišlo
do novih delitev in osamo-
svojitev nekaterih področij.
Pokrajinsko vodstvo KPS in
Osvobodilne fronte je dode-
lilo okrožnim sekretarjem v
pomoč preizkušene predvoj-
ne komuniste. Vpoznojesen-
skem obdobju je prišel na
celjsko področje Janez Peč-
nik, doma iz Revirjev. Padel
Je na Kozjanskem v času
snovanja terenskih zvez za
pomoč Štajerskemu bataljo-
nu na pohodu v Obsotelje.
Pravtako je prišla v pomoč
kadrom celjskega okrožja v
istem času instruktorica Po-
krajinsk^a komiteja KP
Tončka Ceč-Roza, predvojna
revolucionarka, ki je v mar-
cu 1942 prevzela dolžnost se-
kretarja za novo osnovano
Kozjansko okrožje. Tako jo
pozna precejšnje število celj-
skih kadrov, zlasti iz zime
1941-42, ko je dokaj često
prihajala v Celje in se zadrže-
vala v nekaterih zatočiščih
po nekaj dni. Na Kozjan-
skem je delovala vse do nje-
nega zajetja 28. avgusta 1942.
Področje je bilo zelo obsež-
no, saj seje razprostiralo vse
od Grobelnega - Šmarja do
Bizeljskega in preko Sevnice
do Radeč in Zidanega mosta.
V jesenskem obdobju 1941
se je tudi predel Laško - Re-
čica oddvojil od Celja in se
priključil okrožnemu komi-
teju Revirji. Še predtem, to-
rej v poletju, se je osamosvo-
jil komite za Rogaško Slati-
no s sekretarjem Francem
Platinovškom.
Toda že po nekaj tednih
sekretarskega delovanja Fra-
nja Vrunča je vodstvo naro-
dnoosvobodilnega boju od-
ločilo, da prevzame sekretar-
ske naloge Tone Grčar, ile-
galno Johan, dočim je bil
Franjo Vrunč skupno z dote-
dan^^^a članoma komiteja
PeLom Stantetom in Mila-
nom Boršičem, zadolžen za
sestavo prve partizanske
skupine na celjskem področ-
ju. Skupina - štela je 15 bor-
cev^ m ave borki - je imela
20. julija 1941 na Resevni, na
meji celjske in šentjurske
občine svoj prvi zbor pod
imenom »Celjska četa*.
Prva partizanska četa na
celjskem območju je delova-
la le štirideset dni.
Družili * "-^vih. Na sliki manjka le sin Jože, takrat
goje: ■ nU^ki akademiji v Varšavi.
§t. 28 - 17. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
CELJE
NA VEUKIPRELDIIIINICI
Hov hotel šele v tretjem srednjeročnem obdobju
Drugi turistični teden, od
16. do 21. junija letos, je dal
dovolj priložnosti za oceno
turističnega stanja v Celju in
občini. Dal je tudi dovolj po-
bud za delo v bodoče. Toda,
nehote se poraja vprašanje,
kdo jih bo upošteval, saj so
nekatere stare že več let, pa
se jih ni nihče lotil ali skušal
uresničiti.
V	Celju zadnjih nekaj let
zelo počasi narašča število
nočitev gostov. V tem, ko so
jih 1974. leta zabeležili okoli
59.000, jih je bilo lani približ-
no 72.000, leto dni prej, 1978,
pa celo 73.000. To je tudi naj-
višja številka v tem obdobju.
Nič kaj razveseljiv ni poda-
tek, da je število nočitev tu-
jih gostov v stalnem upada-
nju. Največ jih je bilo 1974.
leta, in sicer 15.000, lani pa
samo 9.000.
Tudi letos ni pričakovati
visokih številk. Pozna se, da
je hotel Evropa v adaptaciji
in gradnji. Zato pričakujejo,
da bo letos v Celju le okoli
70.000 nočitev, od tega le pri-
bližno 8.000 tujih gostov.
V	celotni občini, skupaj- z
Dobrno, se ta številka suče
okoli 200.000.
Sicer pa je na dlani, da
smo na veliki prelomnici tu-
di v turističnem dogajanju.
Začela se je ob koncu lan-
skega leta z otvoritvijo ob-
novljene Evrope pa tudi Tur-
ške mačke, kjer bo tudi na
voljo nekaj nočitvenih zmog-
ljivosti. Po vsem tem niso
pretirane napovedi, da bi
lahko v občini že prihodnje
leto zabeležili okoli 260.000
nočitev in morda tudi več, če
bodo novi objekti polno zaži-
veli.
Z novimi naložbami v go-
stinstvo v zadnjih letih smo
lahko več kot zadovoljni.
Kolektivi, zlasti na Dobrni in
Celjskega gostinskega po-
djetja, so vložili v nove ob-
jekte, tudi z deleži sovlagate-
ljev in posojili, znatna sred-
stva. Dobili smo zares nekaj
lepih in pomembnih novih
objektov, vključno z obema
v Celju, ki bosta odprta še
letos. Gre za Tuško mačko m
Evropo. Toda, s tem prizade-
vanjem za nova vlaganja ni
konec. Potreba po novem
hotelu, zlasti v Celju, je očit-
na. Toda, kdaj?
Ce bi sledili možnostim in
potrebam, potem bi se mora-
li najprej zavzeti za preuredi-
tev hotela Celeia. To je star
problem, ki pa vselej izpade
z dnevnega reda. Na drugem
mestu ali vzporedno s pi^'o
nalogo bi kazalo dograditi
hotel Merx. Načrti so pri-
pravljeni. Misli uhajajo tudi
k pobudi kolektiva hotela
Evrope po primerni ureditvi
starega stolpa v Cuprijski
ulici. Tu bi lahko nastal zani-
miv gostinski obrat. Tudi
stolp v Gubčevi ulici bo
bržčas doletela enaka usoda.
Na preureditev čaka Kolo-
dvorska restavracija. In ko
bi uresničili te naloge, bi se
lahko začeli pogovarjati o
novem hotelu v Celju. To po-
meni, da bi lahko prišel na
vrsto šele v tretjem srednje-
ročnem obdobju, v letih od
1986. do 1990. Prej najbrž ne,
saj ne bo sredstev, pa tudi
nosilec takšne naloge je tre-
nutno v temi, neznan, čeprav
ustanavljanje SOZD Merx
odpira tudi na gostinskem in
turističnem področju nove
vidike, tudi tiste, da bo en-
krat konec razdrobljenosti
celjskega gostinstva in go-
stinstva na širšem celjskem
območju.
Seveda, gre le za razmišlja-
nja, in vendar za takšna, ki
imajo precej trdno podlago.
M. BOZIC
Celjska koča bi lahko dala več, kot daje in tudi privabila
več izletnikov, turistov skozi celo leto, saj ima lepe mož-
nosti tudi za zimski turizem, za smučanje, rekreacijo in
šport.	Foto: MB
SEDEMNAJSTIČ »PIVO IN CVETJE«
Tri dni (noči) bo veseli direndaj
Stabilizacija ne pomeni, da
bi se držali kot kisle kumare.
Četudi v dneh kislih kuma-
ric. Laščani sami sebi ne ver-
jamejo, kadar utrujeni od de-
la in priprav po vsakokratni
prireditvi »Pivo in cvetje« in
po preštevanju izkupička
malodušno žugajo - prihod-
nje leto pa nič več. »Pivo in
cvetje«, prireditev turistič-
no-zabavnega žanra se je
srečno pretolklo v sedemnaj-
sto leto, ob tej priložnosti se
turistično in hortikulturno
društvo vedno znova izkaže-
ta, da o pivovarni, pokrovite-
ljici, ne govorimo. Kar je do-
bro se pač drži in to velja
tudi za laško najve^Jjo zabav-
no prireditev.
Tudi letos so za prireditev
namenili tri dni in najbrž tu-
di tri noči. Laško se bo spre-
menilo v eno samo zabavi-
šče, kraj mnogih prireditev.
razstav ter vsega tistega, kar
tisoči obiskovalcev pričaku-
jejo ob sporočilu, da bo v
mestu kar 16 zabaviščnih
prostorov.
Prireditev, kot »Pivo in
cvetje« v Laškem, že dolgo
ne potrebuje več posebne re-
^klame. Dovolj je, da ljudje
vedo in zvedo kdaj bo prire-
ditev in veselo romanje v La-
ško se začne.
Res je, da tisti v Laškem,
ki si za organizacijo in potek
prireditve največ prizadeva-
jo, obe prej omenjeni druš-
tvi, od prireditve dobijo naj-
manj, da gostinci ponavadi
vidijo v njej samo priložnost
za zaslužek, toda to delavne
turistične delavce in horti-
kulturnike ne obrezhrabri.
Zvesti so od gledališčnikov
izposojenemu geslu: Pred-
stava mora biti!
pionirji in
HORTŠKSJL TURA
JL^ etošnja
hortikultuma akcija v
Celju in celjski občini je
zajela tudi osnovnošol-
ske otroke. Večina šol je
namreč sprejela vabilo
na tekmovanje in v mno-
gih šolah so se odločili za
izvirne korake, kako
opozoriti mlade (in tudi
starejše) na urejevanje
okolja.
Pionirji osnovne šole
Prve celjske čete v Celju
so v tej pobudi izdali gla-
silo, ki so ga v celoti po-
svetili hortikulturi. Kar
zajeten zvezek je nastal,
z mnogimi zanimivimi
in aktualnimi zapisi,
vsekakor pa z gledanji
mladih na akcijo, ki je
last vseh, ne samo starej-
ših in ne samo mladih.
Iz tega glasila »Mlade-
ga novinarja« povzema-
mo tudi nekaj prispev-
kov.
hortikultura za
vse!
Hortikultura je akcija,
ki se jo udeležujejo vsi
ljudje. Cilj te akcije je var-
stvo in urejevanje okolja.
Vsi moramo paziti, da bo
vse v najlepšem redu. Ce
kdo hoče odvreči papir-
ček, ga moramo opozori-
ti, da mora odpadek odlo-
žiti v koš za smeti. Ne
smemo onesnaževati oko-
lja, mendrati rož in še sto
drugih reči. Želim si, da
bi bilo še bolj zdravo in
čisto okolje tudi druga le-
ta, ne samo v letu Horti-
kultura.
MATEJ JANUS 3. b
kaj pa rože
Narava je pokleknila.
Naredila je prvi korak, ki
bo usoden.
' Prišla je k nam, brez
strahu. Želela je, da bi jo
sprejeli. Tako, kakršna je.
Brez popravkov. Bila je
čista kakor kristal. Neo-
skrunjena. Pristopila je k
družbi, v temačno izbo.
Obrali smo jo do obisti,
zavrgli kot umazan rob-
ček.
Sekundo pred katastro-
fo, pa je nekdo zavpil:
»Brat, poglej!« In v indu-
strijskem mestu so »veli-
ke živine« zmigale s prsti.
Začne se preurejevanje
oskrunjene narave. Mest-
ni park bodo preuredili v
plastiko. Prevladovali bo-
do rdeči, mmeni, beli
srčki. Trava bo pokošena,
nikjer plevela.
V ^naslednjem dejanju
bodo sledili vzkliki zado-
voljstva, olajšanja. Stare
mame bodo izdihovale:
»O, ježeš, a ni čudovito?«.
Seveda. A za koga? Za
nje, ki posedajo po klo-
peh, pletejo in se pogo-
varjajo o cenah na trgu.
Pa, saj to ni več narava.
To je spaka. Kje je visoka
trava? Kje je košček divji-
ne, narave? Kje naj se
ohladiš v vročih dneh?
Saj mladina vendar ni
mumija. Kaj bi se zgodilo,
če greš v park in ležeš v
travo? Starejši bi rekli:
»Toliko denarja za prazen
nič. Vse je pomendrano.«
Kje je narava za nas?
Ali še obstaja narava?
Divjina? Pred nami se je
narava ponižala. Želim si,
da bi se branila. Naj se
maščuje! Mora se.
Morda se bo nekoč ma-
ščevala in upam, da ne bo
nikomur prizanesla. Tudi
meni ne.
SABINA AUSER 8. d
skrbimo za
okolje
Letos se je začela Horti-
kultura 80. Skrbimo, da
bo naše mesto urejeno.
Skrbimo za čisto okolico,
pobiramo papir, okopa-
vamo gredice, sadimo ro-
že in drevesa.
Očka in mamica me ve-
dno opozarjata, da naj ne
mečem odpadkov na tla.
Zelenje v mestu ni samo
za okras, ampak nam tudi
čisti zrak.
Tudi v šoli skrbimo, da
bomo imeli čiste razrede
in dovolj cvetlic. V čistem
in urejenem okolju se
učenci laže učimo.
KSENJA SREBLOVNIK
3. b
bil sem roža
Bil sem utrujen. Pred
mano je bil naporen dan
in zgodaj sem šel v poste-
ljo. Kmalu sem zaspal.
Nenadoma sem pred se-
boj zagledal travnik, poln
pisanih cvetic. Bil sem
presenečen. Se bolj pa
sem se začudil, ko sem vi-
del, da je moje telo zele-
no. Rok in nog ni bilo nik-
jer, pač pa sem videl, da
imam nekaj dolgih listov.
Ko sem pogledal proti ne-
bu, sem nad seboj ridel
nekaj temnih senc v Se-
veda, roža sem. To so li-
sti.« me je prešinilo. Zdaj
sem moral le še ugotoviti,
katera roža sem. Sem
morda marjetica, bodeča
neža, travniška kadulja
ali ivanjščica? Nisem se
preveč dobro spoznal na
rože, zato sem lahko le
predvideval.
Tako sem mirno krasil
travnik. Okoli mene so se
plazili črvi, ogrci, goseni-
ce in druga golazen. Ne-
koč je na obisk prišla če-
bela. Končno sem zvedel,
kaj sem. Čebela mi je po-
vedala, da sem ivanjščica.
Potem je zlezla v moj cvet
in me oprašila. Zelo me je
žgečkalo, ko je lezla po
prašnikih in pestiču.
Smejal sem se, čebela pa
se je prestrašila in odlete-
la. Bilo mi je žal, da sem
jo prestrašil. Neko noč
sem zaslišal nenavaden
šum. Nisem vedel, od kod
prihaja. Sele ko sem se
sklonil, sem slišal, da se
po mojem steblu pretaka
voda. Spomnil sem se, da
smo se v šoli učili o vodo-
vodnih ceveh, ki dajejo
steblu oporo. Zdelo se mi
je smešno, saj je v meni
bil nekakšen vodovod.
Nekega dne sem na ro-
bu travnika zagledal člo-
veka s kosilnico. Prihajal
je proti meni. Začel je ko-
siti travo. Strašno me je
postalo strah. Imel pa
sem srečo, saj se je le me-
ter pred mano kosilnica
uiT* J vila. Verjetno ji je
z- injkalo bencina. Od
sreče sem zaprl oči.
Odprl sem jih spet v
svoji sobi. Sanjalo se mi
je, da sem bil roža.
DARKO SAGMEISTER
6. c
besede so
premalo
Stopam ob Savinji, ne-
nadoma pa mi v nos udari
neznosen smrad. Začude-
no se ozrem naokoli, toda
kmalu se spomnim, kje je
vzrok tem vonjavam. Sa-
vinja, ta nekoč čista reka,
je sedaj vijoličasto obar-
vana. V njej ni več rib.
Kako bi le živele v teh od-
padnih snoveh?! Grem
po mestu, toda tudi tu
vdihavam zrak, ki me du-
ši. Mimo men« hodijo lju-
dje, vsak po svojern
opravku. Ali kdaj pomi-
slijo kakšen zrak vdiha-
vajo? Celjsko ozračje je
med najbolj zastrupljeni-
mi v Sloveniji. K temu
vsekakor pripomorejo tu-
di tovarne, k temu pripo-
moremo vsi ljudje, kajti
ne skrbimo dovolj za
izboljšanje zraka, ne pre-
prečimo umiranja naših
rek, umiranja narave. V
severnem delu Celja je le
malo dreves, pa še ta, ki
so, nas spominjajo na ža-
lostne spomenike narave,
zelenja, ki bi moralo biti
sestavni del našega me-
sta. Ce pa gremo mimo
Voglajne, nas zaboli srce,
ko vidimo rdečkasto
obarvano vodo, ki širi še
hujši smrad kot Savinja.
Res ne vem, kdaj bomo
storili korak naprej proti
onesnaževanju. Veliko-
krat govorimo o tem. A
besede so premalo. Pre-
malo so vsakdanja sporo-
čila o onesnaženosti, pre-
malo so dogovarjanja. Po-
trebni so ukrepi. Narava
nas obtožuje, obtožujejo
nas reke, zastrupljeno
ozračje. Uničujemo nara-
vo in s tem tudi sebe.
DEJAN KREGAR 6. a
vse joka
Poglej,
kako žalostno
joka volk.
Poglej,
tudi osel joka.
Cebehce jokajo...
in tudi metuljčki
in tudi muhe jokajo...
A mi gazimo
gazimo...
Vse smo pogazili!
Sonce je pričelo jokati.
NINA RUŽIC 8. a
drevo
Dolge bilke vrbe žalujke
sklanjajo se in sanjajo.
V mraku veter nemirno buči.
Ljudje se sprehajajo in drug
drugega ne opazijo.
Jaz pa strmim v prekrasne bilke,
bilke vrbe žalujke.
Lepa je - že veste!
čista je - že veste!
nepozabna je - že veste!
Podoba narave na listu papirja!
Vidim tvoje liste, tvoj obraz.
Vidim te, drevo in tvoj izraz.
Mogočno si, pa vendar s-ključeno.
Drevo!
Opazujem tvoje liste, tvoj obraz.
Spremenilo si se drevo in tvoj izraz.
POLONA KOMPAN 8. a
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
NA VRANSKEM BODO ZOPET PELI CEPCI
Letošnje 4. igre mladih kmetov Slovenije bodo tudi letos na Vranskem. To srečanje je
postalo že tradicionalno in iz leta v leto privablja vedno več obiskovalcev in tekmovalcev.
Srečanje se bo pričelo 25. in bo do 27. julija. Prireditvi bodo tudi tokrat dali osnovi pečat
kmečke igre na katerih bo okoli 280 tekmovalcev iz Slovenije, pobratenih občin in zamej-
stva, preizkusilo svoje spretnosti pri raznih kmečkih opravilih, posebno takih, ki jih
dandanes ne poznamo več tako dobro, saj so roke nadomestili stroji.
Prvi dan, to je 25. julija bo otvoritev sejma kmetijske mehanizacije in gospodinjskih
aparatov, ter razstava slik na kmečko tematiko. Naslednji dan bo vse udeležence sprejel
predsednik RK ZSMS Boris Bavdek, zatem pa bo posvet o problematiki kmetijstva, ki ga
pripravlja RK ZSM SlcJvenije. ZvečerTdo pri gradu Podgrad zanimivo tekmovanje kuharic v
pripravljanju starih kmečkih jedi. V nedeljo 27. junija ob 11. uri bodo na sredi trga na
Vranskem odkrili skulpturo kmeta, ob 14. uri pa se bodo pričele kmečke igre, kjer se bodo
tekmovalci pomerili v šestih kmečkih opravilih.	-p -pAVCAR
DRAMLJE: KOSCI IN GRABUlCE
Tudi letos se bodo v Dramljah pomerili aktivi mla-
dih zadružnikov iz šentjurske občine, teh je pet, v
spretnosti košnje in grabljenja.
V nedeljo, 20. junija ob 14. uri bo tekmovanje, ki ga
pripravlja aktiv mladih zadružnikov iz Dramelj pod
strokovnim vodstvom Kmetijskega kombinata Šent-
jur. Delo mladih na travniku bo ocenjevala komisija, ki
bo ob koncu razglasila zmagovalca in podelila na-
grade. Prireditev pa bodo popestrili še z zabavnim
programom: z vleko vrvi in tekom v vreči.
MP
V LJUBIJIJE GORELO
V nedeljo, 13. julija, je na
domačiji Vinka Cevzarja v
Ljubiji 73 izbruhnil požar.
Ogenj je povsem uničil bliž-
njo leseno uto, v kateri so
bili spravljena drva, prav ta-
ko je pogorel leseni del go-
spodarskega poslopja, med-
tem ko je zidano pritljičje
ostalo. Ogroženo je bilo tudi
stanovanjsko poslopje. Po-
žar je nastal zaradi samovži-
ga sena.
Ker gospodarja ni bilo do-
ma, so sosedje opazili ogenj
dokaj pozno. Medtem, ko so
čakali na gasilce, jim je uspe-
lo rešiti traktor, kosilnico in
živino z izjemo prašiča, ki so
ga morali zaradi opečenosti
milostno zaklati. Le požrtvo-
valnosti sosedov in nesebič-
ni pomoči se je treba zahvali-
ti, da škoda ni bila večja kot
je bila.
Ko so prišli gasilci, so pri-
čeli takoj gasiti, a je v bliž-
njem rezervoarju zmanjkalo
vode. Medtem, ko so se tru-
dili, da bi napeljali vodo iz
precej oddaljenega potoka,
so ostali lahko samo gledali,
kako ognjeni zublji požirajo
skedenj in uto. Slednjič je
voda pritekla in tako so po-
gasili le še zoglenele tra-
move.
Sicer pa je treba zapisati še
to, da so mozirskim gasilcem
odločilno pomagali tudi nji-
hovi tovariši iz Letuša iz Na-
zarij. JANKO PIRNAT
POČITNICE
Končal se je pouk in priče-
le so se težko pričakovane
počitnice. Mogoče komu po-
čitnice kvarijo slabe ocene, a
v dnevih polnih veselja, se to
hitro pozabi.
Vsak preživlja počitnice
po svoje. Nekateri gredo na
morje, drugi v hribe, tretji k
stricu ali teti. Nekaj pa jih
preživi počitnice doma in
med temi sem tudi jaz. Do-
ma imamo manjšo kmetijo,
dela pa nam kljub temu ne
zmanjka. V teh dneh sušimo
seno. To je letos zelo težko,
ker vsak dan dežuje. Poleg
tega delam v tovarni kovin-
skih izdelkov Vitanje. Delati
sem začel 30. junija in bom
delala do 20. avgusta. Na de-
lu sestavljamo mlinš za mlet-
je grozdja.
Denar, ki ga bom z delom
zaslužila, bom porabila za
nakup šolskih potrebščin.
Tudi cenila ga bom bolj, saj
ga bom zaslužila sama. Poleg
dela imam tudi nekaj proste-
ga časa. Preživim ga ob knji-
gah, glasbi in televiziji, kma-
lu pa bom začela plesti pulo-
ver. Ob delu in zabavi mi bo-
do počitnice hitro minile.
Potem se bodo začele nove
skrbi na tehnični gradbeni
šoli, kamor sem se vpisala...
Upam, da tudi v naprej v šo-
lo ne bom imela težav.
BREDA JESENIČNIK
VITANJE, BREZEN 65
DOŽIVETJE PRI MLINARJEVIH
BISERNI PAR
V Tremerjih pri Celju pred kratkim 60 svatov
z rožicami pa jima življe-
nje res ni bilo postlano. Tako
zatrjujeta oba, biserna poro-
čenca EVA in ANDREJ KO-
RENT, po domače pa še da-
nes reče pri Mlinarjevih, če-
prav mlin v Tremerjih že dol-
go ne dela več.
Šestdeset let skupnega
življenja res ni mačji kašelj,
zlasti če se še kdo spominja
kako je živel delavec pred
vojno, zlasti če je moral sam
nasititi. pet otrok. Oče An-
drej je to zmogel, čeprav je
včasih trda predla. Vsak ko-
šček kruha, ki ga je rezala
mati Eva prav natanko, je bi-
lo treba zaslužiti na železnici.
V pokoju je zdaj že 28 let,
njegova življenjska pot pa ga
je vodila iz Andraža pri Pol-
zeli, kjer se je rodil, v Košni-
co, dokler si ni nad grabnom
v Tremerjih pozidal majhno
hišico. Pred pokojem mu to
ni uspelo, potem pa je z veli-
ko dobre volje začel in tudi
skončal. Zvesto mu je steila
ob strani žena Eva, ki si je na
ogrhco let nanizala prav toli-
ko biserov, kot njen zakon-
ski sodrug - 85.
Poleg svojih pet otrok, od
katerih so živi še trije, sta
med vojno vzgojila še rejenč-
ka, ki ju ima za pravo mater
in očeta.
Na biserni svatbi pa se jih
je letos zbralo preko šestde-
set svatov, med njimi so bih
seveda najljubši otroci, osem
vnukov in devet pravnukov.
Ponovno sta zakonca Koren-
tova rekla svoj - DA na celj-
skem matičnem uradu, pred
šestdesetimi leti pa se je to
zgodilo v laški občini, odko-
der je bila doma nevesta. Ta
še danes, po šestdesetih letih
zvestega življenja, streže
svojemu Andreju, gospodi-
nji in še vedno skrbi za otro-
ke in še za dva rodova zra-
ven. »Vse življenje sem trdo
delala, zlasti pa takrat, ko
sva začela graditi. Hodila
sem v čuvajnico, prižigala
signale, kjer je bilo potrebho
veliko zbranosti. Nam pa je
bil vsak dinar dobrodošel.
Ko je mož dobival 3000 sta-
rih dinarjev pokojnine, sva
začela zidati.«
»Velikok»at je bilo treba
zategniti pas,« dodaja oče
Andrej, ki se še danes odpra-
vi v hosto po drva, da jima je
pozimi toplo.
Kaj so sorodstvene vezi in
medsebojna ljubezen sta
spoznala v teh dneh pred po.
novno poroko. Prišli so iz
vseh koncev in jima prenesli
v zahvalo več kot za dva koša
dobrot. Bila sta srečna. Pa ne
zaradi daril, ampak zaradi
spoštovanja, pozornosti, to-
pline, ki je vela iz vsake roke,
ko so jima čestitali, zahvalje-
vali in si želeh, da bi še dolgo
ostala čila, zdrava in dobra.
ZDENKA STOPAR
ZA RAZVOJ ŠENTJURSKEGA KMETIJSTVA
Razvoj kmetijstva, tako
družbenega kot zasebnega,
je po srednjeročnem progra-
mu občine Šentjur pomem-
ben pogoj gospodarskega ra-
zvoja, Iz te opredelitve izhaja
tudi naloga, da je potrebno k
pospeševanju kmetijstva
pristopiti celovito in plan-
sko. Nedvomno pa to zahte-
va precej sredstev kot tudi
kadrov in enoten pristop k
začrtanim akcijam vseh, ki
delajo pri pospeševanju
kmetijstva v občini.
V šentjurski občini so si za
letošnje leto zastavili pester
program dela na področju
pospeševanja kmetijstva in
izpostavili tudi nekaj pred-
nostnih nalog. Tako naj bi
uvajanje sodobne tehnologi-
je in intenzifikacija proiz-
vodnje, postali permanentne
naloge na področju kmetij-
stva. Ob tem seveda ne sme
izostajati izobraževanje kme-
tov v obliki raznih strokov-
nih predavanj, s tečaji in de-
monstracijami novih proiz-
vodov ali izdelkov.
Pri Kmetijskem kombina-
tu, kjer vodijo akcijo pospe-
ševanja kmetijstva v občini,
namenjajo veliko pozornosti
tudi delu aktivov mladih za-
družnikov in aktivov žena
zadružnic. V okvir pospeše-
vanja velja omeniti še delo
na usmerjenih kmetijah, saj
počasi vsa živinorejska pro-
izvodnja prehaja na takozva-
ne specializirane, oziroma
usmerjene kmetije. Te se pa
na začetku srečujejo z resni-
mi proizvodnimi ali zdrav-
stvenimi problemi in je zato
potrebno močno angažirati
veterinarsko službo.
To je le nekaj od številnih
pospeševalnih akcij, ki so si
jih za letošnje leto zastavili
pri KK Šentjur.
M. PODJED
ŠKROPUENJE HMEUA
Nestalno vreme letos še ni preveč ponagajalo pridelovalcem hmelja v Savinjski dolini.
Hmelj je res nekoliko zaostal v rasti vendar če bo sedaj toplo vreme bo lahko še svojo višino
dosegel. Do sedaj so hemljarji škropili (na sUki) že štirikrat, trikrat proti peronospori in
zadnje četrto minuli teden proti hmeljskim ušem, ki so se pojavile. TONE TAVCAB
št. 28-17. julij 1980
NOVI TEDNIK-stran 13
VASA STRAN
KADITI NI
DOVOLJ ENO I
Za koga velja opozorilni
napis »Kaditi ni dovoljeno!«,
ki je na sprednji strani avto-
busov in na vidnem mestu?
V	avtobusih in tudi v dru-
gih prevoznih sredstvih, ki
opravljajo prevoze potnikov
in v potniškem prometu, so
izobešeni £ili pritrjeni opozo-
rilni napisi, da kajenje ni do-
voljeno.
Po pričakovanju (in za
zgled, opomba uredništva)
bi to prepoved morali v prvi
vrsti upoštevati ljudje, ki
upravljajo avtobuse in tako
tudi zahtevati od vseh upo-
rabnikov, vseh potnikov, da
se te prepovedi držijo.
Zal, pa je mnogokje prav
obratno: potniki ne kadijo,
zato pa tu in tam kadijo voz-
niki in sprevodniki.
Mnogokrat so ti avtobusi
polni potnikov, med njimi so
tudi otroci, zelo majhni, do-
jenčki itd., toda, voznik avto-
busa si mimo prižge cigareto
in tako onesnažuje že tako
slab zrak v vozilu.
V	avtobusu CE 771-06, ki
je odpeljal iz Celja v Ljublja-
no 1. julija ob 5.25 uri, si je
voznik avtobusa takoj po od-
hodu iz Celja prižgal cigareto
in jo mirno ter vidno kadil. V
avtobusu nas je bilo polno
potnikov.
Ko sem po prihodu v Žalec
vprašal voznika, kako bi
ukrepal, če bi si v avtobusu
kdo izmed potnikov prižgal
cigareto in začel kaditi, je
mirno odvrnil, da je na de-
lovnem mestu za krmilom tri
ure skupaj in da je tako upra-
vičen do kajenja tudi v vo-
zilu.
In zdaj javno vprašanje od-
govornim pri avtobusnem
prometu Izletnika:
Od kdaj je na delovnih me-
stih voznikov avtobusov in
sprevodnikov dovoljeno ka-
jenje in zakaj zanje ne velja
(če v resnici ne velja, opom-
ba uredništva) opozorilni na-
pis »Kaditi ni dovoljeno?«
Ce za voznike avtobusov
in sprevodnike velja ta na-
pis, prepoved kajenja v avto-
busih, javno pojasnite, kakš-
ne ukrepe izvajate zoper
takšne kršitelje?
Potnik iz avtobusa FRANC
SMODIŠ,
Celje, Tkalska 7
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje je tu, dovolj jasno in ra-
zumljivo. Prosimo odgovor-
ne pri TOZD Potniški pro-
met celjskega Izletnika, da
nanj odgovorijo. Že v na-
prej hvala za sodelov.anje in
odgovor!
ŠE ENKRAT: V
SOLIDARNOSTI
NAJ NE BI BILO
MEJA
v Novem tedniku, dne 26.
junija letos, pod naslovom
»V solidarnosti naj ne bi bilo
meja« piše neka tovarišica
ŠT o dnevu solidarnosti, če-
trtem juniju in o zbiralni ak-
ciji - zbiranje starih oblačil
na Dobrni.
V naši krajevni skupnosti
že nekaj let ne zbiramo sta-
rih oblačil, ker nimamo pro-
stora za skladiščenje. Pa tudi
iz humanih razlogov ne deli-
mo oblek dobmskih pre-
možnežev - dobrnskim reve-
žem.
Pred dvema letoma smo
dobili poln kombi odrablje-
nih oblačil in posteljnine iz
Celja. Vse to smo spravili v
neko privatno garažo in v šo-
lo. Obvestili smo vse potreb-
ne, naj si pridejo nabrat reči,
ki jih potrebujejo. Zadeva se
je zavlekla v nekaj mesecev.
Lastnica garaže je za »boglo-
naj« razvažala obleko po do-
movih socialnih podpiran-
cev in slišala marsikatero pi-
kro na račun »starih cunj«.
Tudi v šolo smo poklicali
vse potrebne učence, da so si
drug za drugim nabrali obla-
čila, ki so jim ustrezala. Pa
vseeno vseh predmetov ni-
smo razdelili. Vsak dan smo
ponujali oblačilca neki mate-
ri, ki je pričakovala otroka in
je bila v hudi materialni sti-
ski. Vsak dan je pripeljala
otroka v malo šolo, a nikoli
ni imela časa, da bi odnesla
obleke.
Naša krajevna organizacija
Rdečega križa nima ustrez-
nih prostorov niti za sestan-
ke - sestajamo se v šoli - niti
za arhiv in kartoteko. Vse to
imamo člani odbora na svo-
jih domovih. Kam naj damo
stare obleke? Zdi se nam, da
so se tudi v naši krajevni
skupnosti »vremena zjasni-
la« in da ni več ljudi, ki bi
potrebovali staro obleko. Ce
je pa že kje potreba, apelira-
mo na krajane, naj to sami
naredijo. Je manj boleče. De-
narja za prevoz kam drugam
pa nimamo.
V bodoče pa naprošamo
tovarišico ŠT naj poišče sa-
ma primemo družino in ji
odnese ponošene obleke, če
jo sohdamost tako razganja
in bo na svoji koži čutila, ka-
ko se tej zadevi streže. Ver-
jetno bo izgubila navdih za
pisanje v časopis. Prosimo jo
tudi, če je res tako solidarno
naravnana, da nam ob po-
dobnih akcijah priskoči na
pomoč, saj smo članice od-
bora preobremenjene z de-
lom v službi, v dmžbenopoli-
tičnih organizacijah in pri
gospodinjstvu doma.
KRAJEVNA ORGANIZA-
CIJA RDEČEGA KRIŽA
DOBRNA
UREDNIŠTVO: Malce pi-
ker odgovor ob nepravem
času, kajti na račun solidar-
nosti bi morali izbrati dru-
ge besede. Tako ocenjujemo
mi, vi prav gotovo drugače.
Ne glede na to različnost
gledanja, smo veseli, da v
vaši krajevni skupnosti ni-
mate ljudi, ki bi potrebova-
li stare obleke. Morda pa so
drugje takšni, ki komaj ča-
kajo nanje, tudi na tiste, ki
bi jih zbrali na vašem ob-
močju in navzlic težavam,
ki jih imate zaradi pomanj-
kanja prostorov, skladišč in
še česa, spravili ob sodelo-
vanju z občinsko organiza-
cijo RK v prave roke. Sicer
pa hvala za odgovor in so-
delovanje pri razčiščevanju
problema in dogodka.
KDAJ POGREBI?
Odslej bo Pogrebno po-
djetje Celje opravljalo pogre-
be le trikrat na teden in to ob
ponedeljkih, sredah in pet-
kih. Vrh tega bodo pogrebi
šele od 16. ure dalje.
Zakaj to, kdo je to svetoval
in kdo je tako odločil? Obča-
ni o tem razporedu niso sez-
nanjeni. Morda bi le kdo kaj
o tem napisal v časopisu in
poročal po radiu.
Pravijo, da je tak red po-
treben zaradi delovnega časa
v kolektivu!?
Pričakujem, da bo Pogrebno
podjetje pojasnilo ta korak!
Dr. ERVIN MEJAK
UREDNIŠTVO: Da, tudi mi
pričakujemo, da bo Pogreb-
no podjetje pojasnilo, kako
je z novim umikom poko-
pov. Sicer pa naj dodamo še
to, da je dr. Mejak v svojem
pismu ugotovil, da je delo
okoli urejevanja Meškove-
ga studenca ob Partizanski
cesti v Celju le steklo in da
bo ta prelepi kotiček ven-
darle urejen. Čeprav z za-
mudo tudi ob pravem času.
In tako priznanje samostoj-
nim obrtnikom celjske ob-
čine na koncu koncev le
drži.
celje
RODILO SE JE: 31 dečkov in
33 deklic
celje
POROČILO SE JE: 13 parov,
od teh: SANDRIREDEPI in GA-
SI SUKRIJE oba iz Prištine
žalec
POROCIU SO SE: ANTON
LESNJAK iz Laz in ALOJZIJA
KOVAČ iz Kavč; TOMISLAV
STRAHOVNIK in NEŽA GRM
oba iz Cmove; ALBIN HERO-
DE2 in MAGDALENA KUNTA-
RA oba iz Polzele
Šmarje pri jelSah
POROČILA STA SE DVA
PARA
celje
UMRU SO: MARTIN PETEK,
70, Celje; ELIZABETA BUKO-
VEC, 68, Celje; VOJKO MELAN-
SEK, 25, Skomo; MEHMED
VELKIC, 61, Beograd; DARJA
REBEK, 19, Celje; ALOJZIJ KO-
VAClC, 79, Celje.
ŽALEC
UMRU SO: ALOJZIJ FOR-
SEK, 45, Dobriša vas; EDVARD
GERCAR, 69, Dobriša vas; FRA-.
NJO KLIKIC, 78, Žalec; JOŽE-
FA PUC, 66, Kasaze; JOŽE DO-
LENC, 67, Kapla.
šmarje pri jelšah
UMRLA JE LUCIJA POŽEK,
73, Rakovec.
zdravstveni dom: Med
tednom dežurata: pomožni
zdravnik od 14. do 20. ure in glav-
ni zdravnik od 15. do 6. ure na-
slednjega dne. Ob sobotah dežu-
ra en zdravnik od 15. do 12. ure
naslednjega dne, ob nedeljah od
12. ure do naslednjega dne do 6.
ure zjutraj, ob praznikih pa je de-
žurstvo od 7. ure do naslednjega
dne do 6. ure zjutraj.
veterinarska postaja:
neprekinjeno dežurstvo.
celjske lekarne: Do so-
bote 19. julija do 12. ure je dežur-
na lekarna Center, od sobote da-
lje pa je dežurna Nova lekarna na
Tomšičevem trgu.
trgovine: V soboto 19. juli-
ja je dežurna samopostrežna tr-
govina Rimski dvor v Zidanško-
vi ulici.
Pl¥0 IN CVETJE
Laško: 25., 26. in 27. julija
Tri dni in tri noči bo v Laškem spet veselo!
Poletno cvetje se je razcvetelo v vsej bohotnosti in pivo v
kleteh ter tankih zlatorumeno zori.
Turistično društvo je tudi letos, sedemnajstič zapored,
pripravilo bogat spored prireditev, ki jih bo vredno zapo-
vrstjo in od kraja obiskati.
PETEK 25. julija:
Odprla se bodo vrata številnih razstav in sicer ob 17. uri se
bo v dvorani SIS predstavil slikar Jože Horvat-Jaki, kultur-
nem domu pa bodo razstavljali ljubitelji ptic, v posebni šoli
pa čebelarji, zbiralci raznih interesnih področij ter izdelo-
valci redkih izdelkov domače obrti.
Ob 20. uri bo v »Domu Dušana Poženela« zabavnoglas-
bena prireditev MODA-PIVO-CVETJE-GLASBA. Sodelo-
vali bodo »Tkanina« in »Teko« iz Celja, odgovorni za modo
in VOKALI, odgovomi za glasbo.
SOBOTA 26. JUUJA
Dela prosta in vozna je.
Celjski konjeniški klub bo ob 14. uri v Jagočah prikazal
spretnosti na lepotcih ene konjske moči.
Uro pozneje bo v zdraviliškem parku brnelo nad glavami,
kajti mariborski modelarji bodo pokazali, kaj zmorejo nji-
hova mini-letala.
Tradicionalna »LAŠČANIADA«, ki vsako leto povzroča
pokanje in odletavanje gumbov od smeha, bo ob 16. uri na
šolskem telovadišču.
Ko bo ob 16. uri malo manj svetlo, bo po večbarvni Savinji
priplul pravi pravcati »flos«, katerega potniki naj bodo pre-
senečenje. Vsekakor bo zraven Vinko Šimek s svojim »Jaka
Šraufciger showom«.
In ob 20. uri bo na glavnem trgu začetek prireditve z
zgovornim naslovom »OD MRAKA DO SVITA«. Zabaven
obljublja biti Vinko Šimek, petem pa bodo podkurih VO-
KALI.
In za noč od sobote na nedeljo bo pripravljenih 16 zaba-
višč z glasbo, potrebnimi kalorijami in mahgani. Pravijo, da
bo tudi kava!
In seveda. Kaj bi prireditev brez OGNJEMETA. Iskrive
rože se bodo »ačele razletavati pod nebom ob 21, uri.
NEDELJA 27. JULIJA
Ob 10. uri tradicionalna povorka po laških ulicah. Pisana
bo, kot vedno - nemara še bolj.
In popoldne? Ob 16. uri se bo na glavnem trgu začela
folklorno glasbena prireditev. Za pašo oči in ušes bodo
poskrbeli folkloristi iz Celja in Marijagradca, ter laška godba
na pihala.
GOSTINCI obljubljajo dobro postrežbo, zmeme cene,
obUo zabave.
KDAJ PRITI V LAŠKO, JE ZDAJ VPRAŠANJE?
KAR VSE TRI DNI, KOT SE IZ PRILOŽENEGA ZDI!
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
CELJSKA SMER V ROMSDALHORNU
Zadnja vest celjske alpini-
stične odprave na Norve-
škem je zopet razveseljiva.
Alpinista Verdnik Stojan in
Srot Bojan/sta v Romsdal-
hornu v gorski skupini Troll-
tind izpeljala novo »celjsko
smer«, ki je visoka 1700 m.
Ocenila sta jo kot zelo težav-
no. V steni sta bivakirala,
predvsem zaradi izredno sla-
bih pogojev za plezanje, ki
letos vladajo v gorah Evrope.
Toliko slabše pa je na Norve-
škem, kjer so stene zaradi
bližine morja večidel pokrite
z lišajem, ki je ob dežju re-
sničnai drsalnica in je nor-
malno plezanje skoraj one-
mogočeno. O težavah naših
fantov in o velikem tvega-
nju, ki so ga vložili pri dose-
danjih res izrednih vzponih
govori podatek, da razen
celjskim alpinistom v stenah
TroUtind, letos ni uspela še
nobena težja ponovitev ali
celo nova smer alpinistom
drugih držav. Pod steno so
namreč poleg celjskega, tudi
tabori še nekaterih alpini-
stičnih velesil. Ena celjskih
navez je vstopila tudi v »An-
gleško smer« v steni TroU-
tind, vendar je morala nazaj
zaradi neprestanih lomov ve-
likih skalnih blokov, ki žviž-
gajo iz zgornjega dela v
grušč pod steno. V sredo,
dne 9. 7. 1980 je zgrmel čez
steno skalni blok tolikšnih
dimenzij, da je prah za nekaj
ur zakril celotno steno in ta-
borišča pod njo. Odprava se
naslednji teden vrača v do-
movino z velikim uspehom,
kljub slabemu vremenu in
nenormalnim plezalskim po-
gojem. Poskušali bodo še en-
krat v Angleški ali Norveški
smeri, upamo pa, da ne bodo
hazardirali s srečo in tvegali
preveč. 2e za dosedanje jim
lahko čestitamo.
Nove smeri »Jugoslovan-
ska« in »Celjska« ter dve po-
novitvi VI. in IV. stopnje je
izkupiček, ki ga nihče ni pri-
čakoval od letošnjih slabih
razmer v steni.
V domačih stenah tudi ni-
so prav rožnati pogoji. Nevi-
hte in strela lovijo plezalce
skoraj vsak dan že od dopol-
danskih ur, v visokih stenah
je še precej snega, grape in
kamini so mokri. Povsod to-
rej precej tveganja in bera
plezalnih vzponov bo letos
manjša od »normalnih« se-
zon. Plezajo se v glavnem
krajše smeri. V Alpah Fran-
cije in Švice še ni bil oprav-
ljen noben pomembnejši
vzpon, celo avstrijski Gross-
glockner je povsem zimski
in se letošnji vzponi na vrh
lahko štejejo »na prste«.
5. 7. sta Kozmus Pavle in
Sprogar Bojan (zasavski AO)
ponovila Sarino poč in Beli
raz v Dedcu. Obe smeri
V +Al.
V.soboto potuje 12 tečajni-
kov AO Celje pod vodstv6m
Cica Debeljaka na ledeniški
tečaj v Grossglockner.
CIC
BAZENI
KO BI SONCE POSIJALO
Zd varnost kopalcev je bolje poskrbljeno
Ko smo se odločili, da zbe-
remo nekaj podatkov o sta-
nju na nekaterih kopališčih
v celjski regiji, smo iz dneva
v dan boj skeptično gledali
na smisel tega zapisa, saj nas
muhasto vreme iz tedna v te-
den navdaja z neprijetnimi
občutki da se je letošnje po-
letje krepko ponorčevalo iz
nas. Posije toplo sonce, čez
nekaj ur pa nas že pozdravi
prva ploha. To je postalo že
kar pravilo letošnjega polet-
nega vremena. Polovica ki-
slega in razmeroma hladne-
ga juhja je mimo. Pred nami
je še druga polovica in pa ves
avgust, ki je nekdaj veljal za
najtoplejši mesec v letu.
Za Celjane je mestno ko-
pališče ob Ljubljanski cesti
pravzaprav edini kraj za po-
letno ohladitev. Dnevno lah-
ko sprejme do 2500 kopal-
cev, vendar je v vročih so-
botnih in nedeljskih dneh ta-
krat prava gneča. Do letoš-
njega leta je bil bazen s hi-
gienskega vidika oporečen,
novi filtri, ki so sedaj vgraje-
ni, pa omogočajo redno či-
ščenje vode. Iz hotela Merx,
ki se posrečeno stika s kopa-
liščem, dnevno ogrevajo vo-
do v bazenu. V hotelu skrbi-
jo tudi za tople malice, osve-
žujoče pijače, sladoled in pe-
civo. Kako pa je poskrbljeno
za varstvo kopalcev? Uprava
kopališča zaposluje plavalne
mojstre in reševalce, ki so
oblečeni v razpoznavne ma-
jice. Tudi za voznike je po-
skrbljeno. Svoje jeklene ko-
njičke lahko varno postavijo
na velik parkirni prostor,
kjer so tudi stojala za
kolesa.- V Ljubnem ob Sa-
vinji
je bil njega dm prijeten kraj
za poletno ohladitev. V opo-
zorilo tistim, ki bi se namera-
vah odpraviti tja, pa le zgo-
vorna fotografija.
Do kopališč v Velenju in
Šoštanju ni težko priti. V Šo-
štanju leži ob železniški in
avtobusni postaji, v Velenju
pa prav tako blizu avtobusne
postaje. Ce vas bo pot slučaj-
no zanesla mimo teh dveh
kopališč, si nikar ne belite
glave, če nimate kopalk in
brisače, saj si ta dva
pomembna rekvizita tam
lahko sposodite. Okolica ve-
lenjskega bazena je travnata,
sence pa je zelo malo. Trava
je tudi ob bazenu v Šoštanju,
pa še sence je dovolj za tiste,
ki se morajo vročim sončnim
žarkom ogibati. V Šoštanju
so na voljo kabine in tuši ter
mize za namizni tenis. Okre-
pčate se lahko v dveh bifejih,
kjer postrežejo s hrano, pija-
čo in sladoledom. S parkira-
njem avtomobila ne boste
imeli težav. Tudi v Velenju
ne. Sanitarije in tuši velenj-
skega kopališča so urejeni, v
dveh bifejih pa se lahko
okrepčate in odžejate. Po-
skrbeli so za zadostno število
ležalnikov, garderobnih
omaric in kabin pa je kar
premalo. Ko se naveličate
plavanja, se lahko sprostite
še na teniškem igrišču, ki je
ob velenjskem kopališču. Za
varnost kopalcev skrbijo ta-
ko v Šoštanju kot v Velenju.
Za kopališče v Radečah je
značilno dvoje: čista voda in
prijetno naravno okolje. Od
Radeč se peljete tri kilome-
tre po cesti proti Sopoti, nato
pa po nekaj sto metrih zavi-
jete na desno in pred vami je
kopališče z bazenom, ki meri
25 X 10 metrov, globok pa je
od 1,5 do 3,5 metra. Tempe-
ratura vode je približno 21
stopinj Celzija.
Preboldski bazen je edini
objekt te vrste v žalski obči-
ni. Kopališče je staro in nje-
gova podoba kliče po obno-
vi. Uprava hotela v Preboldu
naj bi skrbela za vzdrževanje
tega objekta. Res je, da so
najnujnejša dela v tem letu
opravih, niso se pa uspeh do-
govoriti za sredstva, ki so po-
trebna za to naložbo.
Bazen v Šentjurju pri Ce-
lju je zaprt. Letošnjo mrtvo
sezono narekujejo gradbena
dela športno-rekreacijskega
centra, v tem sklopu pa je
tudi šentjurski bazen.
Kdo ne pozna termalnega
kopališča v Rimskih topli-
cah, saj nas termalna voda v
bazenu, temprature do 30
stopinj Celzija, zvabi tja že v
prvih majskih dneh. Letos je
bilo takšnih dni bolj malo,
zato je bil tudi obisk vreme-
nu primeren. Bife na kopah-
šču je dobro založen s suho
hrano in osvežilnimi pijača-
mi, iz zvočnikov pa ves dan
prihaja glasba za prijetno
dremanje na soncu. Za red m
varnost na kopahšču skrbi
dežurni kopališki mojster,
oblečen v belo delovno ha-
ljo. Kabin in omaric za oble-
ko imajo dovolj. Tudi sanita-
rije so lepo urejene. Pozab-
luvcem pa posojajo kopalke.
Ce vam je na betonu prevro-
če, si lahko »posteljete« na
mehki travi.
MARJELAAGREŽ
Na Ljubnem se v kopališču koplje zel...
Foto: GABER
16
Število učencev se je nekoliko povečalo in lahko sem
upala, da bom mogla potovati naprej v Cusco in La Paz,
kakor hitro bo potekla moja trimesečna pogodba z očetom
trinajstih otrok. To so bile moje najljubše učenke, čeprav
sem ugotovila, da ne more nič dvigniti njihovega di^a k
čemu idealnemu. Najlepša književna dela so jih pustila
hladna, najvišje hotenje človeštva jim je bil le prazen sen,
in celo njihova vera je bila samo mešanica obredja in
praznoverja brez globine. Posebno me je prizadelo to, da
nikoli niso povedale, koliko so stare, in dasije imela najsta-
rejša komaj osemnajst let, je bila videti že nekam uvela.
Imele so rumenkasto polt, so pa pred svetom še veljale za
»belke*.
V ponedeljek sem, ker sem pila vodo, dobila drisko; eden
od sorodnikov trinajstih deldet mi je dal zdravilno teko-
čino, a mi ni hotel povedati, iz česa je toda v štiriindvajsetih
urah sem bila spet zdrava. Vsako uro sem morala kaniti v
vrelo vodo deset kapljic zdrkvila in to še vroče popiti, poleg
tega pa sem se morala tudi brezpogojno postiti.
Čeprav v petek sploh nisem imela več napadov, sem,
potem ko sem opravila svoj obhod in pregledala vse klju-
čavnice, legla na posteljo, oblečena v spalno srajco in do-
mačo haljo. Psi so lajah kot vsako noč, nakje je igrala lajna
španski ples in še dolgo, preden sem trdno zaspala, sem
slišala klopotajoče korake pešcev.
Medtem ko sem ležala - ušesa sem si bila zamašila z vato,
r' 57"-V; ■ ' r	-jp močno zasteničeni postelji -
. ' .•■■■i<r.J.-2f> ■	- ■■■ r- T®/^	- '^to po ."(^'O
o/ ' i J' ■ tr: ■■ l>:	h- .L M.r.O lU.^
SiiOo AK vb u.-i. »-	' t^^ 'Ji ■ v^b:,.^-.'/. ?/
Zbudi se.'*
Proti svoji navadi sem ukaz pri priči ubogala. Srce mi je
glasno bilo. Potegnila sem iz ušes čepe iz vate in se oprla na
komolce. Vsenaokrog je bila tišina. Psi in ljudje so že
utihnili, mesec je kazsd košček zadnjega krajca in kljub
šipam v oknih je bilo v sobi temno kot v rogu.
»Kako neumno!* sem z naporom pomislila in gledala v
temo. »Zakaj sedim sredi noči na postelji in si ogledujem
sobo?*
Že sem sespet hotela vleči, ko seje neka postava brezgla-
sno premaknila tik ob postelji. Zanihala je sem in tja kot
ogromna kača, ki hoče hipnotizirati žival. Ni me še bilo
strah, bila sem samo presenečena. Kaj, za vse na svetu, se
tako ziblje?
Naslednji hip pa me je obšlo spoznanje. Skozi zaprta
vrata, bogvedi kako, je v mojo sobo vdrl moški. Vedela
sem, da sem izgubljena. Trikrat sem zakričala, toda ne tako
na glas kot takrat ob dogodivščini v koruzi, marveč tišje,
predirljiveje. Celo moškega je presunil moj krik, kajti zaše-
petal je.;
»Sššš! Zločinec je ušel in se zdaj plazi čez strehe! Od tod
ga opazujem!*
Odgovor me je omamil. Kako je prišel moški v mojo
sobo? Okna in vrata so bila zapahnjena. Je prišel skozi
pod? Kaj naj, kaj lahko storim?
Luči nisem mogla doseči, ker se je prižigala sredi sobe,
med mano in neznancem pa ni bilo toliko prostora, da bi
lahko smuknila mimo njega. V sosedni sobi je nekdo za-
kašljal, ne da bi mi na moj krik prišel na pomoč. Zdaj sem
vedela, kar sem bila vedno slutila: da si v Peruju popol-
noma sam, da si med živalmi, ne med ljudmi. Neznanec, ki
od njega msem mogla videti drugega kot neke vrste rob
ščitnika na čepici, je zakhcal tiho, toda grozeče in z roko
segel v žep:
»če boste še enkrat zakričali, vas ubijem!* In takoj zatem
na brezobziren, barbarski način tukajšnjih moških: »Imeti
vas hočem!* Kot bi bila kruh z maslom ah kozarec piva!!
Brezmejna groza me je zapustila. Vedela sem, da je zdaj
smrt najboljše, kar si lahko žeUm, in ker sem bila o tem že
podnevi jasno razmislila, zdaj nisem izgubljala časa s tem,
da bi naprezala možgane s. premišljevanjem. Hotela sem
samo eno: bojevati se tako zagrizeno, da me bo prisiljen
ubiti, preden...
Dvomljivi užitek naj drago plača!
i< r: n-, Z: '..-« na..:,.. . j,,'"s^r r wo''~ri storit: hrt:-
Al' /a'-ad- rfcc'urJ.". . . ' . ; -ar moffia naiediti
iiiii L-*;	. ali la ''om A.:ivad p. dedcu i. nc vr^n.
toda, če je bila ladja v nevarnosti, čaje sirena tulila preplah
ali če je kdo preprosto samo pozvon^ pri vratih - vselej
sem morala najprej natakniti vsaj copate, in zdaj, preden
bom svoje življenje drago prodala, sem hotela imeti na sebi
vsaj za boj sposobne čevlje. Zakaj? Sam bog ve.
Moje otroške bolezensko nagnjenje do čevljev me je
rešilo, kajti ko sem stegnila roko po copatih, sem otipala
železno pahco, ki sem si jo bila pripravila pod posteljo, da
bi se z njo branila gospodarjeve vsiljivosti, a sem potem
čisto pozabila nanjo.
»Imeti te hočem!*
Vse, kar tu tako obširno opisujem, se je odigralo v nekaj
minutah. Možgani so bhskovito delovali in sekundo dolgo
sem si želela s pahco z vso močjo udariti vsiljivca po glavi
in sega tako za vselej znebiti, toda celo tedaj sem vedela, da
bi mi bil mrtev še veliko bolj neprijeten kot živ, in tako sem
ga raje z vso močjo sunila v prsi. Slutn je nevarnost in zato
v prvem navalu poželenja ni planU name. Zdaj je zletel čez
vso sobo in ob steni zdrknil na tla. Planila sem iz postelje,
kot mačka skočila proti vratom, jih naglo odprla in stekla
navzdol po vratolomni lestvi, po kateri sem podnevi le
skrajne pazljivo hodila, - mishm, da sem s prvega nad-
stropja gladko skočila v nekoliko privzdignjeni patio - in z
železno palico pobutala po vseh vratih, našla gospodarja in
ga zbudila in se ves čas spraševala, ali ne bo vlomilec, ko že
ni dobil mene, pobegnil z mojo torbico in vsemi mojimi
dokumenti.
Dogodkov, ki so si potem sledih, se le nejasno spomi-
njam. Gospodar je planil na ležečega možaka in začel seje
boj za življenje.
Dogodkov, ki so si potem sledih, se le nejasno spomi-
njam. Gospodar je planil na ležečega možaka in začel se je
boj za življenje in smrt. Vsi prebivalci hiše so stah v krogu
okoli bojujočih se moških, nekdo pa je rjove stekel po
pohcijo.
Preden smo spet lahko v miru legh, je bila ura štiri.
Možakar je bil prerezal šipo na oknu in odznotraj tiho
odklenil žabico.
Tisto strašno soboto sem hodila od sodišča do sodišča.
Fes čas me je spremljal stražnik, kije vljudno hodil na moji
levi. S tem pa se vsa peruanska vljudnost začne in konča.
C-.lc u'/70v "j7ci so mi vselej pomignih, naj hodim ob hišah,
ud' te vljudno.-:: ravnn v tej deželi nisem cenila: v primeru
. - '.J ne t ■ v-; i^Oi-ti.^nifj. Zato sem-kijubpredpisan''
:.■]' odi' ! A	robii pločnika.
28-17. juli) 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
Tudi praznovanje občinskega praznika je trenutek, ki nas
sili k razmišljanju in ugotavljanju stanja: kje smo in kaj smo
naredili v zadnjem obdobju?
Praznovanje celjskega občinskega praznika, dvajsetega
julija v spomin na ustanovitev Celjske čete, ima praznično
in delovno obeležje. Tudi letos je povezano s številnimi
delovnimi zmagami na vseh področjih družbenega življenja.
Četudi so nekatera dela v zamudi, je spisek tistih, ki so bila
izvršena v zadnjem letu, oziroma od lanskega julija, dolg,
ponosen, lep. Govori o moči in sposobnosti delovnega člo-
veka, govori o naporih, da bi šli hitreje naprej. Toda, v tem je
veliko tudi tistega, česar ni moč meriti z metri in kilogranii,
niti ne z dinarji. To je naša samoupravljalska zavest, to je
naše delegatsko delo in odločanje.
Živimo v izredno razgibanem dogajanju in v njem veliko-
krat pozabljamo na tisto, kar smo naredili včeraj. Misli so
bolj osredotočene na prihodnje naloge. In tako se tudi ta
slikovna reportaža vrača za leto dni nazaj in se končuje v
današnjem trenutku. Je pregled dela, velikega dela, čeprav
v njej niso mogli dobiti svojega mesta vsi dosežki. Na vsak
način pa govori o velikanskih sredstvih, ki so bila vložena v
nove naložbe, govori o poti, ki jo ubira celjska občina.
K vsem tem podatkom bi morali med drugim še dodati, da
je bilo v zadnjem času moderniziranih več kot 10 km lokal-
nih cest v vrednosti okoli 30 milijonov dinarjev, da je bilo za
ureditev čistilne naprave v Skofji vasi namenjenih okoli 10
milijonov dinarjev, da je bilo za gradnjo objektov, ki zade-
vajo oskrbo s pitno vodo porabljenih okoli 15 milijonov din,
da je bilo v tem času zgrajenih 247 stanovanj v družbeni
lasti, da so nekatere organizacije združenega dela v občini,
zlasti pa Železarna, EMO, Opekama Ljubečna, Cinkarna,
Aero, Etol itd., skupaj vložile v varstvo okolja več kot 260
milijonov dinarjev itd.
In ne samo to: v teku so mnoge naložbe, ki bodo končane
letos in ki so prav tako zahtevale precejšnja, oziroma zelo
visoka denama sredstva. '
Da, vse to je prispevek k prazniku, je prispevek k razvoju
celjske občine, je rezultat dela pridnih rok!
DELO,
KI SPODBUJA IN
DAJE mm MOČI
VSAKO LETO OKOLI
500 STANOVANJ
Stara in dolgoletna bitka -
vsako leto po okoli 500 sta-
novanj. Pravilo, ki v glav-
nem velja, čeprav je več ali
manj na dlani, da bo v pri-
hodnjih letih to število neko-
liko nižje. Cene imajo svoj
vpliv. In vendar je to področ-
je, ki govori o veliki skfbi za
delovnega človeka. V zad-
njem letu, od julija 1979 do
julija 1980, je bilo v občini
zgrajenih 247 stanovanj v
družbeni lasti. Kot vse kaže
bo skoraj v celoti izpolnjen
tudi petletni načrt, ki je pre-
dvideval gradnjo 1967 novih
stanovanj. Na posnetku so
novi stanovanjski bloki v
Novi vasi.
NOVA PROIZVODNA
HALA STEKLARJA
Kolektiv steklarskega po-
djetja »Steklar« Celje je lani
dvajsetletnico uspešnega de-
la počastil z otvoritvijo nove,
sicer že druge, proizvodne
hale v Čretu. Veljala je do-
brih deset milijonov dinar-
jev. In tako je tudi ta pridobi-
tev potrdila dobro delo maj-
hnega kolektiva, ki se je s
svojim delom uveljavil ne sa-
mo v slovenskem prostoru,
marveč tudi drugje. Sicer pa
se ta delovna sredina odliku-
je še z drugimi uspehi tako
pri izvajanju uslug za druž-
beno skupnost in za potrebe
občanov.
NOVA OBLEKA
STAREGA PARKA
Kar težko bi ga prepoznali,
tako močno se je spremenil,
pomladil. Zato je lepši. Dobil
je nove gredice in zelenice,
dobil prav ob 60-letnici nje-
govega sistematičnega ureja-
nja. Zdaj je pravi ponos Ce-
lja. Da bi tak tudi ostal. Ob-
novljeni, okoli 4 ha velik
Mestni park je tudi glavna
pridobitev letošnje hortikul-
turne akcije. Med zelenicami
in gredicami so speljane tla-
kovane poti. Cetkovičeva
skulptura ga je obogatila.
Tudi vodnjak mu je dal novo
vsebino. Ob robu, pod ska-
kalnico, je nastalo novo otro-
ško igrišče. Pri ureditvi par-
ka so hvaležno sodelovali tu-
mnogi prostovoljci: iz Vrt-
narske šole, štorske ŠKIMC,
osnovne šole Prve celjske
^ete, člani Hortikulturnega
društva, krajani KS Centra
drugi.
KS CENTER - ZGLED KRAJEVNE SAMOUPRAVE
Letos je na vrsti krajevna skupnost Center, Gostitelj ob-
činskega praznovanja, krajevna skupnost, ki tokrat spre-
jema tudi visoko občinsko družbeno priznanje - nagrado
Slavka Slandra,
Središče mesta, nekoč skoraj mesto samo. Tu je doma
zgodovina mesta ob Savinji. Bogata. Tu pa je tudi sedanjost
Celja in prihodnost.
Krajevna skupnost, ki je ohranila starodavne obrise in
sprejela utrip novega časa. In prav v tem je njeno bogastvo.
Zaradi njega bo jutri sprejela tudi Slandrovo nagrado. Za-
radi visoke stopnje krajevne samouprave, zaradi razvitosti
delegatskega sistema, zaradi vključevanja krajanov v vse
oblike odločanja.
To je skupnost, ki je močno razvila oblike splošnega ljud-
skega odpora, ki ima dobro organizirano narodno in civilno
zaščito, ki je odprla svoja vrata in našla pobratima v Piranu.
KS Center je tista, ki se bolj kot katerakoli druga v celjski
občini spoprijema z revitalizacijo stanovanjskih hiš in tu,
zlasti po zaslugi Stanovanjske skupnosti, dosega lepe rezul-
tate. Kot rezultat takšnih naporov in vlaganj sredstev Občin-
ske komunalne skupnosti sta tudi obnovljena Tomšičev in
Slomškov trg. Skupnost, ki je znala povezati svoje krajane v
reševanje skupnih problemov in tako pokazala pota razvoju
in uveljavitvi krajevne samouprave.
GRAFIKA V CINKARNI - REZULTAT DOMAČE
TEHNOLOGIJE
Ponos grafične in grafično predelovalne industrije. To je
Grafika III v okviru celjske Cinkarne. Prvi liniji za proizvod-
njo tiskarskih plošč, ki so jo odprli pred letom dni, so kmalu
za tem dodali drugo in tako sklenili in zaokrožili proizvodni
proces. Zdaj dajejo na domače in tuje tržišče na leto po dva
milijona kvadratnih metrov tiskarskih plošč, v perspektivi
bodo to proizvodnjo povečali za trikrat. Celotna naložba je
vredna 49,2 milijona dinarjev. In ne gre samo za denarna
sredstva, marveč še bolj za rezultat, ki je plod domačega
dela in znanja. V ekologiji so dosegli zadnjo besedo na svetu.
V proizvodnji ni umazane vode in zraka! Avtomatično čišče-
nje odpadnih voda in zraka je njihov ponos.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
V NOVEM DOMU JE VELIKO LEPŠE, PRIJETNEJŠE
Dom upokojencev in varovancev »Nine Pokom« v Grmovju pri Pirešici je letos polno
zaživel. Nekaj varovancev so preselili iz stare graščine v Novem Celju, drugi so prišli iz
drugih krajev v regiji. Gradnjo, ki je trajala samo 15 mesecev, je financiralo osem občin
celjske regije v višini 55 mihjonov dinanev. V lepem in moderno urejenem domu živi zdaj
160 oskrbovancev, ki so lažje moteno prizadeti in neorientirani. Za njihovo počutje je dobro
poskrbljeno. Okoli doma je še okoli 4000 kv. metrov zelenih površin, ki nudijo lepe
možnosti za sprehode.
OB PRVI ŠE DRUGA ELEKTROOBLOČNA PEČ
Delavci železarne Štore so lanski dan repubUke počastili z interno otvoritvijo druge
elektroobločne peči, ki je po gradnji prve, naznanila zaključek pomembne etape v preobra-
zbi jeklarstva v Storah. Odprla je pot razvoju sodobne tehnologije in ustvarjanja pogojev za
kvahteten proizvodni asortiment. Vtem ko proizvede prva do 70.000 ton, daje druga novih
120.000 ton su|>^«ga jekla. V novo pridobitev, ki zagotavlja proizvodnjo surovega jekla za
daljšo bodočnp^ so štorski železarji namenih okoh 211 mihjonov dinarjev.
NOVA OSNOVNA ŠOLA NA GOLOVCU
V soboto dopoldne bo slavnostna otvoritev nove osnovne šole, ki bo nosila ime po
umrlem pedagoškem delavcu in pisatelju Franu Rošu. Gre za šolo na Golovcu, ki bo imela
vse pogoje za delo celodnevne in male šole. Imela bo dve telovadnici, vse potrebne učilnice
in kabinete, zobno ambulanto, kuhinjo, jedilnico itd., itd. Tudi lepo urejena odprta igrišča.
Tudi ta šola je rezultat sohdamostnega združevanja sredstev v okviru drugega občinskega
samoprispevka in deleža, ki ga je prispevala izobraževalna skupnost. Veljala.bo okoli 75
mihjonov dinarjev.
KORAK V PRETOKU BLAGA
Jutri bo več kot slavnostno tudi v Cretu, pri Javnih skladiščih. Kolektiv Skladiščno
transportnega centra bo namreč izročil namenu objekt za blagovno distribucijo in zbirni
center za izvozno blago. Gre za naložbo v vrednosti 138,9 mihjonov dinarjev in za akcijo,
kjer se je v polni meri uveljavilo združevanje sredstev na podlagi čistih in pravih dohodkov-
nih odnosov. Objekt, ki ga bodo odprh, je rezultat skupnih naporov za obhkovanje bla-
govno distribucijskega centra v Celju in zato nov prispevek k obvladovanju celovitega
pretoka blaga.
dprli smo njeno
osebno legitimacijo. Na
naslovni strani je pisalo:
OBČINA CELJE V 1979.
LETU. In zdaj smo že v
sredini 1980. leta. Bodo
podatki od lani veljali? V
glavnih značilnostih prav
gotovo. Bistvenih spre-
memb ni.
Velika je 230 kvadrat-
nih kilometrov. Na enem
kvadratnem kilometru ži-
vi v povprečju 281 ljudi.
Lani je v občini prebival
64.701 prebivalec, od tega
kmečkih le 4850. Torej in-
dustrijska občina, čeprav
kmetijstvo ni odrinjeno
na stran.
Od skupnega števila
prebivalcev jih 35.585
združuje delo. V občini je
19.430 gospodinjstev. La-
ni pa je bilo v občini zapo-
slenih 38.373 ljudi, pov-
prečni osebnih dohodek
pa je znašal 7272 din.
Lanski družbeni proiz-
vod je znašal 9,3 milijarde
dinarjev, na prebivalca
144 milijonov, na zaposle-
nega pa 243 milijonov di-
narjev.
Celotni promet v trgo-
vini na drobno je bil 3,9
milijarde dinarjev, v trgo-
vini na debelo pa 10 mili-
jard.
Po podatkih, ki pa ve-
ljajo za 1978. leto je prišel
en osebni avtomobil na
4,8 prebivalca, televizijski
sprejemnik na 3,5, radij-
ski sprejemnik pa na 3,4
prebivalca.
V občini je 45,1 km ma-
gistralnih in regionalnih
cest, 149 km lokalnih.
Kmetij je 2500, od tega
1070 čistih.
V 1978. letu je bilo
1,075.171 kvadratnih me-
trov stanovanjskega pro-
stora, stanovanj pa 20.270
(podatek velja za 1977. le-
to). Zdaj je enega in dru-
gega več.
Celjska občina povezu-
je 125 naselij, sic^r pa je v
njej 25 krajevnih skupno-
sti.
V strukturi ustvarjene-
ga družbenega proizvoda
odpade 44,5% na indu-
strijo, 24,6 na trgovino,
14,9 na gradbeništvo, 7,6
na promet, 5% na obrt, 2,2
na gostinstvo, 0,7 na kme-
tijstvo, 0,3 na komunalo
in 0,2% na gozdarstvo.
Od skupnega števila za-
poslenih je bilo 85% v go-
spodarstvu in 15% v ne-
gospodarstvu. V za^eb-
nem sekto^u je delalo
674 ljudi. V industriji dela
47% vseh zaposlenih, v
gradbeništvu 13, približ-
no prav toliko v trgovini,
v obrti 7, gostinstvu 3%
itd.
Po končani šolski izo-
brazbi jih ima 2,9% viso-
ko šolo, 3,3% višjo, 41,6
srednjo, 18,7 osnovno in
33,5% nepopolno osnov-
no šolo.
V občini je 11 popolnih
osnovnih šol in osem po-
družničnih, v njih pa je
bilo 6986 učencev. Glas-
beno šolo je obiskovalo
400 mladih. V občini je
nadalje 10 srednjih šol
8149 učenci. Nadalje je bi-
lo 110 oddelkov vzgojno
varstvenih zavodov s
2392 otroki.
VRTEC ZA OTROKE
FRANKOLOVEGA
Za seboj ima leto dni dela.
Uspešnega. Svoje prve malč-
ke je sprejel septembra lani.
To je izredno lep vrtec, v le-
pem okolju in z lepo ureje-
nim dvoriščem. Ima dva od-
delka in lahko sprejme do
štirideset otrok. Toda, v
njem jih je polovico manj. Pa
ne zato, ker bi otrok na Fran-
kolovem ne bilo. Misel, da
naj bo otrok doma, čeprav
brez varstva, je še marsikje
močnejša od tiste, ki govori
v prid organiziranega var-
stva v vrtcu. Cas bo prav go-
tovo prinesel svoje.
NOVI VIDIKI RAZVOJA DOBRNE
Ob koncu lanskega leta so v Dobrni odprh vrata novega hotela visoke B kategorije. Po
več kot štiridesetih letih je zdravihški kraj dobil svoj prvi novi objekt in z njim nove vidike
svojega razvoja. Ima več kot 200 postelj, kompleten zdravstveni center, vse obhke terapije,
zraven tega pa še izredno lep plavalni bazen, štiristezno avtomatsko kegljišče, prostore za
simpozije in še kaj. Poleg domačega zdravihškega kolektiva so pri financiranju pomembne
naložbe, ki je veljala 247 mihjonov dinarjev, sodelovah še: Ingrad, Kompas in Razvojni
center.
28 - 17. jull) 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
^^ prejeli smo organi-
^cijo letošnje republiške
cvetUčno-vTtnarske raz-
gtave. Zavestno. Ne zato,
da smo pridobili novo in
vsekakor pomembno pri-
reditev, marveč, da smo
ob njej in prvi pobudi do-
mačega Hortikulturnega
društva razvili izredno
močno gibanje, ki smo ga
poimenovali HORTI-
KULTURA 80. To po-
membnost je zatem potr-
dila še delegatska občin-
ska skupščina, ki je letoš-
nje leto proglasila za leto
hortikulture.
Odločili smo se, da ob
Hortikulturi 80 razvijemo
in pridobimo trajne do-
brine, predvsem pa okre-
pimo človeškovo zavest
in spoznanje po nujnosti
stalnega urejevanja oko-
lja. Človek, če hoče živeti
in delati, se razvijati, mo-
ra imeti zdravo, čisto in
urejeno okolje. Mora zanj
skrbeti in vlagati več, kot
je doslej. Ce je H 80 utrdi-
la to spoznanje v sleher-
nem izmed nas, potem je
namen velike akcije dose-
žen. In prepričani smo, da
je.
O tem govorijo tudi de-
la, ki so stekla prav ob
letošnji hortikulturni ak-
ciji. Segla so na vsa po-
dročja, v hišne svete in
krajevne skupnosti, v or-
ganizacije združenega de-
la, šole, čeprav je še dosti
ostalo za prihodnje in na-
slednja leta. V tem je tudi
bistvo spoznanja, da hor-
tikulturna akcija nima
enkratnega, kratkotrajne-
ga značaja, marveč je na-
loga, ki ni časovno omeje-
na, ki bo enako aktualna
tudi prihodnje in vsa na-
slednja leta. Prav zato bo
koordinacijski odbor za
pripravo in izvedbo letoš-
nje H 80 predlagal, da naj
bi poslej imeli v celjski
občini vsako leto podob-
no akcijo, z naprej dogo-
vorjeno vsebino, da bi ta-
ko sedanjim uspehom do-
dajali vsako leto še nove,
predvsem pa, da bi ta po-
buda v večji meri, kot
zaenkrat, zajela prav vse
krajevne skupnosti v ob-
čini.
Letos smo v H 80 dobili
predvsem obnovljen in
zares lep Mestni park.
Bolj po naključju za ob-
nova sovpada s 60-letni-
co, odkar ga je začel siste-
matično urejevati tedanji
mestni vrtnarski mojster,
zdaj še pokojni Martin Je-
lovšek. Dobili smo ob-
novljeni Tomšičev in
Slomškov trg, prav tako
Muzejski trg, Meškov stu-
denec, predel ob vstopu v
Mestni park s severne
strani, urejene vpadnice,
mnoge zelenice, tudi dru-
gačna okolja šol in tovar-
niških okolij. Pričela so
se dela pri ureditvi Sonč-
nega parka. Dobili smo
tudi mnoga prav lepa in
obnovljena pročelja sta-
novanjskih in poslovnih
hiš, odstranjene so bile
prenekatere komunalne
»črne« točke in še marsi-
kaj drugega. In dobili
smo človekovo spo-
znanje, da je treba s temi
deli nadaljevati in nikoli
končati. To je torej naša,
celjska Hortikultura 80!
STAVBA UJV
Med zadnjimi objekti, ki
pomenijo za Celje in celjsko
regijo veliko pridobitev, so
sodobni prostori za Upravo
javne varnosti Celje. Z ob-
navljanjem prostorov so pri-
čeli že pred leti in tako prido-
bili nekaj novih objektov.
Zdaj so dobih še vehko in
sodobno upravno stavbo,
kjer je dovolj prostora za
normalno delo tako UJV,
kot Postaje splošne in Pro-
metne milice. Temeljni ka-
men so položih 6. oktobra
1978. leta, objekt pa je bil
zgrajen v predvidenem roku
enega leta in slavnostno
odprt lani ob dnevu repubh-
ke. Predračunska vrednost
je bila okoh 66 milijonov di-
narjev. Po otvoritvi so se pri-
čele posamezne službe poča-
si seliti v nove prostore. Ob-
jekt služi za potrebe varnosti
in družbene samozaščite ter
ima 3.900 kvadratnih metrov
po>Tšine. Objekt je projekti-
ral Razvojni center Celje.
^ UBELI skladišče materiala
^ Ob koncu letošnjega marca so v Libeli odprh nov objekt: skladišče materiala z oddelkom
22	Gr® za halo v vehkosti 48 krat 46 metrov in za objekt, za katerega so odšteh okoli
' milijonov dinarjev. Na voljo so imeh lastna sredstva. Tudi v tem je dokaz dobrega
^spodarjenja. Otvoritev novega skladišča je sprožila vrsto presehtev nekaterih obratov in s
haT	boljšega in bolj organiziranega proizvodnega procesa. Pa tudi sicer jim nova
pomeni poslej le eno skladišče in razrez materiala na enem mestu.
VEČ KOT USPEŠNA NALOŽBA
Kmalu po otvoritvi druge elektroobločne peči so v štorski železarni slavih še en praznik'
Odprh so žarilnico v dodatku Valjame II. Žarilna peč je več kot pomembna pridobitev v
tehnološkem in ekonomskem razvoju valjarskega programa. Njena zmogljivost je 10.000
ton letno termične obdelave valjanih in svetlovlečenih ter brušenih profilov. Odkar ie v
obratovanju še ni stala zaradi okvare niti minuto, sicer pa daje več, kot so pričakovah. Ze v
štirih mesecih letos je dala 5.000 ton termično obdelanih profilov. Naložba je veljala 55
mihjonov dinarjev.
PRIDOBITEV, KI JO CENIJO VSi
Da, ne le otroci, ki so zdaj na varnem in ne le starši, ki poslej brez skrbi puščajo otroke v
varstvu in odhajajo na delo, marveč tudi celotna krajevna skupnost, saj je tudi nov vrtec v
Vojniku, ki dela kot enota Vzgojno varstvenega zavoda Tončke Cečeve v Gaberju, prinesel
v kraj nov utrip. Okoh gradnje je bilo vehko zapletov, toda na koncu se je vse dobro izteklo.
Dober konec. Vrtec v Vojniku je grajen za 80 otrok, od tega 56 predšolskih in 24 dojenčkov.
V njem pa je okoh 90 otrok, kar kaže na njegovo utemeljenost. Skupaj s starim vrtcem pa je
v Vojniku v organiziranem varstvu 148 otrok. Odprti so ga oktobra lani in zanj odšteh 14
mihjonov dinarjev. Občinski samoprispevek je za ta objekt prispeval 6 mihjonov, ostalo pa
občinska skupnost otroškega varstva. Vrtec tako povsem služi svojemu namenu. V prihod-
nje pa jih čaka še gradnja zaklonišča.
NOVA ZDRAVSTVENA POSTAJA V ŠTORAH
Dolgo so čakali nanjo, zato tohko večje veselje ob njeni otvoritvi in začetku dela. Bilo je to
za letošnji praznik Osvobodilne fronte. V novi postaji so tri splošne ordinacije, oddelek za
preventivno varstvo in fizioterapijo, laboratorij, tri zobozdravstvene ordinacije z ustreznim
zobotehničnim oddelkom, lekarna in ne nazadnje prostori za ekološki oddelek železarne.
Vrednost nove naložbe z opremo in dvema stanovanjema je bila 53,8 mihjona dinarjev. Tudi
v tem primeru je šlo za združevanje sredstev in za delež drugega samoprispevka celjske
občine.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
ZGLEDNO DELO GABRSKEGA PARTIZANA
Celje je znano tudi kot mesto športa. Med društvi, ki se ukvarjajo s športom in telesno
vzgojo, prav tako rekreacijo, zavzema posebno mesto Partizan Gaberje - Celje. Zaradi svoje
dolgoletne tradicije, zaradi dela, ki ni nikoli prenehalo ali imelo velika nihanja.
Društvo povezuje blizu 900 članov, notranje delo pa poteka v 27-ih vadbenih skupinah, v
katerih so zajeti otroci od tretjega leta pa člani in članice do 60 let in več.
Društvena dejavnost se kaže tudi v življenju prenekaterih specialnih skupin, kot so hoke"]
na travi, odbojka, namizni tenis, gimnastika, akademijske sestave, ples in še in še.
Pomembna je pobuda o ustanavljanju aktivov za rekreacijo v krajevnih skupnostih in
sploh značilna dejavnost okoli trim akcij. Le-te imajo svojo stalno mesto v društvenem
delovnem načrtu. In potem tečaji plavanja, smučanja, drsanja in kotalkanja.
Skrb za strokovni kader ima vidno mesto, saj bi bilo brez njega delo v tako veliki
organizaciji otežkočeno. In ni, ker imajo lastni vaditeljski kader, ki je zrasel v njegovi
telovadnici.
V društvu delujeta tudi aktiva Zveze mladine in Zveze komuAistov, sicer pa je to
organizacija, ki bo jutri številnim najvišjim zveznim odhčjem, kot priznanje za delo, dodala
še celjsko Slandrovo nagrado.
NA SVETINI VEČNAMENSKI OBJEKT
V nedeljo, 20. t.m. bodo na Svetini odprli težko pričakovani večnamenski objekt. Gre za
lično stavbo ob samem vstopu v prijazno vasico, v kateri bodo imeli svoje prostore:
Merxova samopostrežna trgovina, krajevna skupnost in krajevne družbenopolitične orga-
nizacije ter gasilci. V okviru trgovine bo tudi gostišče s kuhinjo. Celoten objekt ima 835
kvadratnih metrov površine, njegova predračunska vrednost pa znaša okoli 12 milijonov
dinarjev. Od tega bo na Merx odpadlo približno 10 milijonov.
MONTAŽNA HALA V KLIMI
Je tik pred zaključkom in čez dober mesec bo v njej stekla že poskusna proizvodnja, ali
bolje rečeno montaža. Sicer pa je ta objekt, velik 25 krat 66 metrov, za člane temeljne
organizacije montažne proizvodnje Klima, življenjskega pomena. Doslej svojih prostorov
niso imeli in tako bo poslej proizvodnja pločevinastih kanalov, tlačnih posod, razdelilcev,
sklopov za podpostaje kotlarn, kuhinjskih nap, podestov, podpor in še drugega stekla v
novih prostorih, v idealnih delovnih pogojih. Naložba velja okoli 30 milijonov dinarjev.
LEPA STA NOVA DIJAŠKA DOMA
Od septembra lani stoji ob Malgajevi ulici, oziroma med njo in Ljubljansko cesto dijaški
dom. ki lahko zaenkrat, dokler še nista dograjeni etaži na moškem oddelku, sprejme 48(1
gojencev, od tega 300 deklet in 180 fantov. Vtem, ko je bil fantovski povsem zaseden, je bilo
na dekliškem še nekaj prostora. Letos pričakujejo večji naval. Ta naložba je veljala okoli 70
milijonov dinarjev.
ZAHODNI DEL CESTNE MAGISTRALE
Dela na zahodnem delu cestne magistrale vzhod-zahod se bližajo koncu. Računajo, da
bodo ta odsek izročili namenu že prihodnji mesec. V prvi etapi zahodnega dela magistrale
gre za odsek od Čopove ulice do Levca v vrednosti 87 milijonov dinarjev. Zdaj delajo še
priključek na Ljubljansko cesto. Druga etapa od Čopove do Mariborske ceste, ki bo veljala
110 milijonov dinarjev bo gotova septembra 1981. leta.
NOV VRTEC JE V MEDLOGU
Danes popoldne bodo odprli pri osnovni šoli Slavka Slandra nov otroški vrtec, ki pa je v
krajevni skupnosti Medlog. Sprejel bo 160 otrok, njegova cena pa je 26 milijonov dinarjev.
Približno polovico tega denarja je šlo iz drugega občinskega samoprispevka, drugo polo-
vico pa je prispevala skupnost otroškega varstva občine Celje. To je edini objekt, ki je bil po
zaslugi kolektiva Obnove zgrajen pravočasno.
VELIK VRVEŽ NA AVTOBUSNI POSTAJI
Izletnikov kolektiv je 50-letnico svojega dela ob koncu lan&kega leta počastil tudi ^
otvoritvijo nove avtobusne postaje. To je pomembna naložba, ki je skupaj z deležen^
občinske komunalne skupnosti veljala okoli 53 milijonov dina^ev. Sicer pa gre za avtobu-
sno postajo, na katero pripelje in odpelje vsak dan po okoli 1500 avtobusov in kjer s^
izmenja tudi po 30.000 ljudi.
§t. 28 - 17. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
ZDRAVILNE RASTLINE V ŽALCU
Društvo zeliščarjev Slove-
nije je 11. julija organiziralo
ogled zdravilnih rastlin, pri
Inštitutu za hmeljarstvo in
pivovarstvo v 2alcu. Na
ogled zdravilnih rasthn so
prišli zeliščarji iz Slovenije,
Srbije, Hrvatske in Črne go-
re. Pestra struktura zeliščar-
jev, prisotni so bih strokov-
njaki s področja medicine,
biologi, farmacevti in tisti, ki
se z zehščarstvom ukvarjajo
za svoje potrebe je dokazala,
da se za zehščarstvo zanima
čedalje več ljudi.
Članica inštituta, dipl.
biol. Cvetka Mastnak je od-
govarjala na vprašanja zeh-
ščarjev in med drugim tudi
opisala delo inštituta. Spre-
govorila je tudi o kolekcij-
skem nasadu zdravilnih rast-
lin. V nasadu imajo približno
200 razhčnih zdravilnih rast-
lin. Razen rasthn, ki rastejo v
naših ekoloških pogojih, go-
jijo tudi zdravilne rastline iz
Argentine, Kitajske, Japon-
ske in Indije. Te rasthne so
zanje še posebno zanimive,
posebno še, če se prilagodijo
našim ekološkim pogojem.
Pregleden nasad omogoča
tudi raziskave, vedno večji
pomen pa pridobiva na
vzgojno izobraževalnem
delu.
Društvo zehščarjev Slove-
nije, kateremu predseduje
Jože Tomažinčič, kljub te-
mu, da je registrirano šele
nekaj mesecev ima že okoh
120 članov. Interes med ljud-
mi za to društvo pa je iz dne-
va v dan večji. Zdravljenje z
zdravilnimi zehšči, pomeni
ob vse večji poplavi kemič-
nih preparatov nedvomno
povratek človeka nazaj k na-
ravi. Narava človeku nudi
vse; življenje in zdravje.
Glavni cilj društva zehščar-
jev pa je, strokovno vodenje
članov, v društvu si člani pri-
dobijo osnovno znanje o zbi-
ranju in pripravi zdravilnih
zehšč. MARJANA MATIJEC
V SPOMIN
ING. ISKREN PIPUŠ
Preminul je ing. Iskren
Pipuš. Z njegovo smrtjo
so celjski šahisti izgubili
enega izmed svojih učite-
ljev in človeka, ki je nudil
vsem šahistom Celja, po-
sebno pa Cinkarne, nese-
bično pomoč. Mnogi, ki
so ga poznali so večkrat
dejah, da je on poznal le
Cinkarnd in šah. Seveda
je bilo v tem dosti resni-
ce, saj je obema pripadal
preko 50 let.
Lansko leto smo ob 30.
letnici šahovske sekcije v
Cinkarni obširno poročah
o njegovem življenju in
delu. Kljub svojim 75 le-
tom je še vedno aktivno
šahiral in ni zamudil no-
bene prilike, da ne bi na-
stopil za svoje moštvo, za
Cinkarno. V Celje je pri-
šel leta 1929 in takoj pri-
čel z delom v celjskem ša-
hovskem klubu. Spore-
dno pa je ustanovil moč-
no sekcijo v Cinkarni.
Prvi naslov prvaka Celja
je osvojil leta 1933. Redno
je sodeloval na vseh hi-
tropoteznih turnirjih. Za
Cinkarno pa je odigral
preko 900 partij. Kar de-
setkrat je zmagal na pr-
venstvu tega kolektiva.
Skupaj z Jožetom Šnaj-
derjem je pred 30 leti
ustanovil sekcijo v Cin-
karni, ki je bila prva leta
med najboljšimi v Celju.
Za svoje delo in uspehe
je prejel številna prizna-
nja, vsi celjski šahisti pa
se bodo redno spominjah
njegovega dela, pomoči
in pripadnosti CŠK in
CINKARNI V bogati
mozaik celjskega šaha je
ing. Iskren Pipuš vtkal
nekaj pomembnih ka-
menčkov, ki nas bodo
spominjah na Vehkega
človeka, šahista in učite-
lja.
J. KUZMA
PRED VIII. REVIJO V UBOJ AH
• Revija narodno-zabavnih
ansamblov v Libojah, ki je
vsako leto zadnjo soboto in
nedeljo v novembfu, se je že
razvila v vehko manifestaci-
jo narodnih ansamblov, ki
ne pridejo samo iz Slovenije,
temveč tudi iz zamejstva v
Italiji in Avstriji. To je revija,
kjer se ne zberejo nepoznane
m na hitro sestavljene skupi-
ne »vaških godcev«, ampak
pridejo skupine, ki imajo
»ime« v našem zabavno-glas-
benem prostoru (televizijska
snemanja, plošče, kasete, ra-
dijska snemanja, nagrade s
festivalov, gostovanja v tuji-
ni itd.).
Medtem, ko je prvih pet re-
^ij bilo enodnevnih, sta bih
Zadnji dve dvodnevni z mno-
gimi spremljajočimi priredi-
tvami in priložnostnimi sre-
•^^nji. Zaradi znanih težav
zlasti s finančnimi sredstvi
se je DPD Svoboda odločila,
bo letos ponovno pripra-
vila VTII. revijo samo en dan
in to v nedeljo, 23. novembra
z dvema koncertoma ob 14.
in 17. uri (vsak koncert je le-
tos uro prej, kot prejšnja le-
ta). Nastopilo bo predvido-
ma med 15 in 18 ansamblov
iz Savinjske dohne, Celja,
Vojnika, Dobja, Frankolova,
Zagorja, Izole, Steverjana,
Globasnice, Ptuja, Prevalj,
Velenja in še kod. Bo še ne-
kaj sprememb: omenjen bo
nastop vokalnih skupin pa
tistih, ki gojijo domačo glas-
bo kot folklorno izročilo.
Pozdravna in zaključna me-
lodija bo ista; kot zadnja leta
- znana »Od Celja do Žalca«.
Tudi letos je pokrovitelj
KIL, ki slavi 165-letnico ob-
stoja, sodelovale pa bodo tu-
di druge organizacije združe-
nega dela iz kraja. Kulturna
skupnost, ZKO in drugi. Or-
ganizator je DPD Svoboda
»Ludvika Oblaka« v Libo-
jah, ki tudi daje preko Darka
Sulerja, Zorka Godler in He-
rija Kuzme vse potrebne in-
formacije tistim, ki žehjo v
Libojah nastopiti.
T. VRABL
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
NOVO STRELIŠČE V
BREZI NAD LAŠKIM
V Brezi nad Laškim so
dobili kot prvi v laški ob-
čini popolnoma avtomat-
sko strelišče za zračno
puško s petimi stojišči.
Lep objekt so domačini v
glavnem zgradili s prosto-
voljnim delom. Ob otvori-
tvi je SD »Celjska četa«
Breze pripravila veliko
tekmovanje, katerega se
je udeležilo osem ekip.
Rezultati: moški ekip-
no 1. SD Tone Bostič Zid.
most 663, 2. SD Celjska
četa Breza 624, 3. SD Pa-
pirnica Radeče 600 kro-
gov itd. Posamezniki: 1.
Boris Gorišek (Zid.
most), 2. Dani Pader (Re-
čica), 3. Dušan Gričar
(Zid. most), vsi 178 kro-
gov. Ženske ekipno 1. SD
Celjska četa Breze I ekipa
457, 2. SD Celjska četa
Breze II ekipa 348, 3. SD
Galanterija Rimske To-
plice 345 krogov itd. Po-
sameznice: 1. Helena Vi-
deč 165, 2. Ida Privšek
(obe Zid. most) 160, 3. Li-
Ijana Stare (Pivovarna
Laško) 146 krogov itd.
Drugo avtomatsko stre-
lišče za zračno puško v la-
ški občini bodo odprli
predvidoma 16. avgusta v
Rečici pri Laškem.
VINKO LAVRINC
V BOKSU PRVA
REVIJA
SEPTEMBRA
Pri TVD Partizanu Ce-
lje so ustanovili sekcijo za
boks.
Obiskali smo enega od
treningov sekcije, kjer
člani v poletnih mesecih
redno vadijo vsako sredo
in petek od 18. do 20. ure.
Na delu smo kljub števil-
nim dopustom videli pre-
ko 30 mladih boksarjev,
katere vadita Jani Vedra
in Gusti Ošur. Trener in
vodja ekipe Jani Vedra
nam je ob tej priložnosti
dejal:
»Zelo smo zadovoljni s
pričetkom dela v naši
boksarski sekciji. Imamo
že 68 članov, trenutno pa
vadi redno 30 mladih tek-
movalcev v starosti od 18.
do 21. leta. Kakor vidite
so to mladi in dobri fant-
je, ki imajo vse pogoje, da
čez leto ali dve dosežejo v
republiški konkurenci
najvišja mesta. Edini pro-
blem je v tem, da nam še
vedno primanjkuje lažjih
tekmovalcev za kategori-
je banta, pero lahka, lah-
ka in muha kategorija. To
so tekmovalci, ki so težki
od 45 do 48 kg, 48 do 56 in
56 do 60 kg. V kolikor še
tu dobimo nekaj mladih
kandidatov za e^po, po-
tem ne bo problema pri
sestavi ekipe.«
Predsednik sekcije ing.
Anton Maruša nas je sez-
nanil, da se bodo celjski
boksarji predstavili že
koncem meseca septem-
bra, ko bodo za začetek
imeli revijo boksarskih
dvobojev. Sledila pa bo-
do srečanja z borci Mari-
bora in Ljubljane. Toda
pri sekciji za boks Parti-
zana Celje načrtujejo po
programu, ki naj bi prine-
sel rezultate šele prihod-
nje leto. V nekaj mesecih,
odkar obstaja sekcija, ni
moč storiti več. Že to, kar
so storili je velik korak
naprej. Mladih je vedno
več in tudi v tem je cilj
vsake športne dejavnosti.
J.KUZMA
^_____y
KOLESARJENJE
8 M02 OKROG POHORJA
Jeseni koiesarsiii kiub v Celju?
Vedno več je kolesarjev v
Celju, ki se načrtno in stro-
kovno bavijo s tem špor-
tom. Največ zaslug za to
ima Aco Ibraimov, član DO
Aero Celje, ki je šele sedaj
pri osemintridesetem letu
starosti našel svoj šport -
kolesarjenje.
Aco Ibraimov je znan celj-
ski športni obraz. Predno je
prišel pred trinajstimi leti v
Celje je bil trikratni veslaški
prvak v naši mornarici. Bavil
se je z veslanjem, atletiko in
drugimi športi. Toda pravi
športni konjiček za njega je
le kolesarjenje. Da ne bi dan
za dnem sam vozil po naših
cestah s kolesom, je kot ko-
lesar veteran kaj kmalu pri-
dobil ob sebi nekoliko mlaj-
ših kolesarjev in danes ima-
mo v Celju že lepo skupinico
športnikov, ki se že resno
pripravljajo za kolesarske
maratone in kolesarjenje!
Obiskali smo Aca Ibraimo-
va, ki se je letos že udeležil
številnih kolesarskih mara-
tonov na Gorenjskem in v
Mariboru. Povedal nam je:
»Res da sem sam dosegel v
kategoriji veteranov nekaj
pomembnih uspehov v dirki
okrog Pohorja in tretje me-
sto na Talisovem memorialu
v Mariboru. Tudi na Dežma-
novem memorialu v Kranju
sem bil med vodečimi, kakor
na dirki po poteh spomeni-
kov padlih borcev. Toda vse
to ni toliko pomembno kot
to, da imamo danes v Celju
skupino mladih kolesarjev,
ki so se udeležili kolesarske-
ga maratona okrog Pohorja
in skupaj dosegli zelo dober
čas 5 ur in 25 minut. To pot
so prevozili Zoran Poteko,
Bojan Okoren, Boštjan Lon-
čar, Robert Rupnik, Edi
Kranjc, Bogdan Brečko, Mir-
ko Fajs, Mitja Smernik in
Aco Ibraimov. Torej nas je že
lepa skupina, ki se bo letos
še udeležila kolesarskih ak-
cij.«
Načrti za bodoče?
»Želja je, da bi že letos
ustanovili kolesarski klub
Celje. Ljubiteljev tega športa
je v našem mestu dovolj.
Zlasti med mladino je vedno
več zanimanja. Številni ob-
čani imajo že sedaj dobre
dirkalne »konjičke«. V kon-
kurenci mlajših mladincev
pa imamo tri izredno nadar-
jene tekmovalce. Zoran Po-
teko je bil celo na dirki
okrog Pohorja v kategoriji
mlajših mladincev šesti. Ta-
koj ob njem pa sta še izvrst-
na Robert Rupnik in Bojan
Okoren.
Čim bomo ustanovili klub
bo priliv mladih še večji. Mi-
mo tega pa nameravamo pri-
rediti jeseni kolesarski »Celj-
ski maraton«, ki bo imel dol-
žino okrog 70 kilometrov od
Celja do Dobrne, Velenja,
Šoštanja, Mozirja ter nazaj
preko Polzele, Žalca v Ce-
lje.«
J. KUZMA
»Duhovni* vodja celjskih
kolesarjev Aco Ibraimov
ŽALEC NA TRETJEM
MESTU
Končno je znana lestvica
Koroško, Šaleško, Savinj-
ske nogometne lige za kade-
te. Vrstni red. 1. Rudar Vele-
nje 29 točk, 2. Ravne na Ko-
roškem 28, 3. Partizan Žalec
27, 4. Kladivar Celje 20, 5.
Partizan Vransko 19, 6. Oj-
strica Dravograd 18, 7.
Gradbenik Ljubno 12, 8.
Šmartno ob Paki 9,9. Elkroj
Mozirje 9, 10. Usnjar Šo-
štanj 9 točk. Akumolator iz
Mežice je med tekmova-
njem odstopil. Prve tri eki-
pe Rudar, Fužinar in Parti-
zan Žalec bodo v naslednji
sezoni nastopili v republi-
ški mladinski ligi.
JOŽE GROBELNIK
ZMAGALI
NOGOMETAŠI
CEUSKE ŽELEZNICE
Na turnirju so nastopili
ekipa Železnice Celje, Aero
Celje in ekipa Slovencev za-
poslenih v ZRN v ekipi ŠD
Slovenija iz Gutersloha.
Končni vrstni red: 1. Želez-
nina 4, 2. ŠD Slovenija 2 in 3.
Aero O točk.
K. JUG
CEUANI DRUGI V
ČUPRIJI
Oslabljena ekipa Celja se
je v Čupriji udeležila tek-
movanja mest z malokali-
bersko puško v trostavu od
600 možnih krogov. Celjani,
ki niso nastopili v najmoč-
nejši postavi, so med šesti-
mi ekipami zasedli 2. mesto.
Med posamezniki se je izka-
zal Celjan Branko Malec, ki
je zmagal s 488, krogi. Re-
zultati preostalih Celjskih
tekmovalcev: Vili Dečman
481, Jože Jeram 461 in Ivan
Kočevar 425 krogov.
TEKMOVANJE
ZDRUŽENJA
ŠOFERJEV IN
AVTOMEHANIKOV
V Rečici pri Laškem so se
na tekmovanju z zračno pu-
ško pomerili člani Združe-
nja šoferjev in avtomehani-
kov. Nastopilo je 7 ekip.
Vrstni red: ZŠAM - Laško,
ZŠAM - UJV Celje, ZDŠAM
- Laško itd. Najboljši posa-
mezniki: Toni Kožar 180,
Ludvig Lavrinc 174, Roman
Matek 172 krogov itd.
ZMAGA CEUANOV V
HRASTNIKU
Na tradicionalnem prija-
teljskem srečanju strelcev
Hrastnika in Celja so v stre-
ljanju z malokalibrsko pu-
ško v trostavu od 300 možnih
krogov zmagali Celjani, med
posamezniki pa Celjan Tone
Jager z odličnim rezultatom
261 krogov. Rezultati ostalih
tekmovalcev: Jože Jeram
247, Vili Dečman 238 in Jože
Česnik 203 kroge. Ekipi sta
se pomerili še v nekaterih
ostalih športnih disciplinah,
kjer pa so s 3:2 slavili doma-
čini.
T. J.
ZNANI NASPROTNIKI
AERA IN VELENJA
Tekmovaiga v II. zvezni
rokometni ligi se bo pričelo
6. in 7. septembra. Celjani
bodo v prvem kolu gostova-
li v Kozini proti Jadranu. V
ligi bodo še igrali: Jadran iz
Kozine, Kvarner in Zamet z
Reke, Zagreb in Borac iz
Zagreba, Rovinj, Inles iz
Ribnice, Polet iz Murske So-
bote, Union Dalmacija iz
Splita, Slavonija DI in bivši
prvoligaš Mehanika in Met-
kovičev. Konkurenca ni
lahka in težko je verjeti, da
bi Celjani, ki bodo štartali
precej oslabljeni, lahko le-
tos uspeli ponovno osvojiti
prvo mesto.
Velenjčanke bodo tekmo-
vale v II. zvezni ženski ligi.
V prvem kolu se bodo pome-
rile doma proti Rudarju iz
Labina.
LEP USPEH
MLADINCEV
V Kranju se je končalo
mladinsko republiško ša-
hovsko prvenstvo na kate-
rem je sodelovalo 56 šahi-
stov. Iz našega območja so
sodelovali Mikac, Prislan in
Stud iz Celja, Razin^er, Bri-
novec in Črepan iz Žalca ter
Peternel, Čulk in Zupan iz
Šempetra. Po devetih kolih
igranja po švicarskem nači-
nu so naši šahisti dosegli lep
uspeh. Morda so najboljši
zbrali kakšno točHp, manj,
toda med najboljšo deseteri-
co sta se le uvrstila dva igral-
ca in to Marjan Črepan in
Matjaž Mikac ki sta zbrala 7
. točk od 10 možnih. Delita si
6. do 12. mesto. Po »Buhol-
cu«, posebnem sistemu
obračunavanja, je Črepan
deveti in Mikac enajsti.
Ostali so bili solidni. Pio-
nir Franci Brinovec iz Žalca
in Tine Prislan sta zasedla
13. do 15. mesto ter osvojila
I. kategorijo. Slabši je bil Bo-
žo Stud, ki je bil s šestimi
točkami šestnajsti. Med naj-
boljšo tridesetorico so Ra-
zinger s 5 in pol točkami pa
Peternel, Čulk in Zupane, ki
so zbrali 4 in 4 in pol točke.
J. KUZMA
POTAPLJANJE IN S PLA VUTM
Celjski bazen je bil v soboto in nedeljo prizorišče nadvse
zanimivega tekmovanja in to državnega prvenstva v potap-
ljanju in hitrostnem plavanju s plavutmi. Nastopilo je 56|
tekmovalcev iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Organizator
tekmovanja je bil Klub za podvodne dejavnosti pri LT EMO
Celje, pokrovitelj pa DO EMO.
Organizatorji so se potrudili, da je tekmovanje v vseh
pogledih uspelo. Žal smo Celjani imeli samo dve predstav-
nici in še to eno v ljubljanski ekipi. Iz Celja je za »naše«
barve nastopila samo Breda Župančič.
Na prvem posnetku je eden izmed startov »nežnejših del-
fink«, na drugem pa podelitev lepih priznanj najboljšim.
Foto: VALENTIN DAVID
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA
LAŠKO PIVO V ZAGRER
Franci Pešec na Švedskem
Tudi šesto kolo šahovske
nagradne igre smo uspešno
pripeljali do konca. Dobili
smo 56 odgovorov, med ka-
terimi sta bila samo dva ne-
pravilna.
Pravilni odgovor je bil:
drugo republiško šahovsko
prvenstvo v Laškem je bilo
leta 1977!
Inž. Boris Nečemer iz Že-
lezarne Store je ob koncu
svojega sodelovanja v radij-
skem šahovskem kotičku iz-
žrebal tudi pet srečnežev, ki
dobijo nagrade Pivovarne
Laško.
1.	nagrada: UROŠ KOS,
Drapšinova 17, Celje,
2.	nagrada:	SOFIJA
BIONDIČ, Kluzova 29, Za-
greb,
3.	nagrada: AGICA PO-
TOČNIK, Zoisova 1, Celje,
4.	nagrada: VANDA PLA-
NINO, Kocbekova 5, Celje in
5.	nagrada: MARJAN NO-
VAK, Teharska c. 18, Celje.
Čestitamo!
Vsi lahko nagrade dvigne-
jo v tajništvu redakcije Novi
tednik - Radio Celje!
Franci Pešec, ki »razpet«
med delovnim mestom, štu-
dijem, pripravo za igranje i«
svetovnem šahovskem pr-
venstvu za železničarje ta
Švedskem, uspešno skrbi tu-
di za naš vse bolj zanimiv
šahovski kotiček, je pripra-
vil naslednje vprašanje, ki
objavljeno v sosednjem ku-
ponu. Postopek je isti: odgo-
vor je treba obkrožiti, kupon
izrezati, prilepiti na dopisi^-
co in poslati na naše uredniš-
tvo do najkasneje 10. avgu-
sta. Izžrebani srečneži bodo
dobili nagrade ŽELEZAB-
NE STORE! Kljub poletju i«
dopustom sodelujte!
T. VRABt
§t. 28 - 17. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
MLAD! PRI GASILCIH
v žalski občini je sedaj že 43
gasilskih druStev.- S tolikimi se
lahko pohvali le malo občin v na-
ši republiki. Zanimivo v društvih
v žalski občini pa je tudi, da so
skoraj vsa delovna in da ima vsa-
ko društvo pionirsko in mladin-
sko desetino. Na nedavnem tek-
movanju pionirskih in mladin-
skih desetin je nastopilo kar 400
mladih gasilcev. Štiri od njih
smo vprašali kaj menijo o gasil-
stvu in zakaj so se vključili v to
humano društvo.
Karmen oster, GD Matke:
»Ko sem hodila v prvi razred sem
Postala gasilka. Do tega imam
•zredno veselje, saj je tudi to
®den od načinov, kako pomagati
Wdem. Mi mladi smo še za gaše-
požarov res premajhni, toda
bomo pridni se bomo veliko
■naučili.«
DUSAN STAMPER. GD Gri-
že: »V gasUsko društvo Griže
sem se vključil pred tremi leti.
Član sem postal zato, ker mi je
delo gasilcev že od mladega všeč.
Posebno pa rad hodim na tekmo-
vanja, kjer se s sovrstniki iz dru-
gih društev pomeiimo v spretno-
sti in znanju.«
ERINE MATEK, GD Ložnica:
»V naši vasi je zares delovno sa-
mo gasilsko društvo. To prireja
tudi ostale prireditve v našem
kraju. Tako mladi pomagamo ne
samo pri gasilskem društvu,
temveč tudi sodelujemo pri raz-
nih kulturnih in zabavnih prire-
ditvah.«
BOŠTJAN OSET, GD Dreši-
nja vas: »Pri gasilcih sem že štiri
leta. V tem času sem se marsikaj
naučil. Včlanil sem se zato, ker
sem kot majhen deček občudo-
val lei>e gasilske uniforme. Naše
društvo je zelo delavno.«
Tekst in foto:
T.TAVČAR
DELO ŠPORTNEGA DRUŠTVA SLOVENIJA
VGUTERSLOHU
Letni oddih zdomcev pri nas
smo izkoristili tudi za razgovor s
predsednikom SD Slovenija, ki
že peto leto deluje v Guterslohu
v daljni Westfaliji med našimi de-
lavci, ki so začasno zaposleni v
ZRN. Adi Stemad je od usta-
novitve društva predsednik, nad-
vse požrtvovalni družbeno-poli-
tični delavec, ki ves svoj prosti
čas žrtvuje za bogatejše kulturno
in športno življenje naših delav-
cev v tujini. Od skromnih začet-
kov se je delo v društvu ^edno
razmahnilo, dobilo je nove raz-
sežnosti in se vse bolj uveljavlja
med številnimi tovrstnimi druš-
tvi in klubi v ZRN.
Takole je pripovedoval o delu
SD Slovenija: »Nas je trenutno
okrog 150 članov. S pridobitvijo
društvenih prostorov smo razši-
rili našo dejavnost od športa tudi
na kulturno področje in razne
oblike družabnega življenja. Naši
klubski prostori so vse bolj
opremljeni za društveno življe-
nje članstva. Imamo stereo ozvo-
čenje, vrsto plošč, za otroke dis-
co klub, tu je razvito branje naših
knjig, ki jih tudi posojamo na
dom, imamo kino projektor
16 mm, 2 izšolana kinooperater-
ja. I2 kulturnega centra v Stutt-
gartu dobivamo slovenske filme,
ki jih pogosto vrtimo. Ustanovili
smo za otroke pionirsko hranilni-
co LB. V klubskih prostorih je
močno razvita tudi šahovska ak-
tivnost. Tesno sodelujemo tudi z
ostalimi slovenskimi klubi, ki jih
je v zajednici Bielefeld blizu 15, v
zajednici Dortmund pa približno
16. Z njimi imamo pogosta sreča-
nja na športnem in kulturnem
področju. Pri svojem delu moč-
no čutimo nesebično pomoč po-
žrtvovalne naše učiteljice Danie-
le Cegovnive, ki že 3 leta poučuje
otroke iz našega in srbohrvatske-
ga jezikovnega področja v dopol-
nilnem pouku. Teh je kar preko
120 po številu! Vso pomoč ima-
mo v našem konzulatu v Dort-
mundu, ki našo dejavnost močno
podpira, še predvsem je naša de-
sna roka Mitja Drobnič, vicekon-
zul v Dortmundu. Tu je še pomoč
iz domovine, kjer izražam vso
priznanje in zahvalo OK SZDL
Celje, vodstvu in pionirjem OS
Veljko Vlahovič, 2TO Celje, TKS
in ZTKO Celje, kulturni skupno-
sti in občinski zvezi kultumo-
prosvetnih or|anizacij občine
Celje, pa tudi občinski zvezi
DPM. Ti stiki so pristni, pomoč
izredno dragocena, izmenjava
športnih in kulturnih skupin, ki
se razrašča tudi v medsebojne
stike s pionirji, pa so izredno dra-
goceni in bogatijo naše društve-
no življenje. Ob tem sodelovanju
smo pridobili precej dragocenih
izkušenj.«
Kako pa športno življenje?
»Naše delo dobiva že množičen
značaj. Tradicionalen je pač no-
gomet, kjer imamo v primerjavi z
drugimi klubi med našimi zdom-
ci dobro kvaliteto. Odlično se
uveljavljajo tudi kegljači, igralci
namiznega tenisa, šahisti. Po va-
šem zgledu uvajamo tudi druge
oblike aktivnosti - trim akcije v
kolesarjenju, športne dneve, ki
jih popestrimo s tekmovanji v at-
letiki, nogometom, med dvema
ognjema in drugimi igrami, tu so
tradicionalna srečanja v različnih
tekmovalnih oblikah starši: otro-
ki, izvajamo stalne šole za nepla-
valce, v zimskem času ša se po-
peljemo tudi 150 km izven Gii-
tersloha v Winterberg v Sauer-
land, kjer imamo dneve sankanja
in smučanja.
v zadnjem času se pri nas uve-
ljavlja tudi folklorna skupina,
imamo prleške narodne noše, ki
nam jih je kupila občina Guter-
sloh. S svojim folklornim progra-
mom smo v mnogočem obogatili
naše tradicionalne proslave -
kulturni praznik Franceta Pre-
šerna, Dan žena, Dan mladosti,
Dan republike in še vrsto drugih
proslav, ki jih izvajamo kontinui-
rano skozi vse leto. Sodelovanje
z lokalnimi oblastmi in sindika-
tom je prav dobro. Vsi nam omo-
gočajo in podpirajo naše delova-
nje. To sodelovanje je prišlo
pristno do izraza tudi ob Titovi
smrti, kjer smo v našem klubu
imeli ves dan odprto žalno knji-
go. Vpisov z izrazi sožalja je bilo
nad 300, od tega so prišli v naš
klub poklonit spominu Tita vsi
najvidnejši predstavniki oblasti
in gospodarstva. V tistih trenut-
kih smo se ob toliki pozornosti
občanov Gutersloha počutili
močnejše.«
Kako bo v prihodnje?
»Oddih v Sloveniji sem izkori-
stil za nadaljno utrjevanje naših
stikov z matično domovino. Pov-
sod sem naletel na razumevanje
in zagotovila, da se bodo ti stiki
tudi v prihodnje poglabljali. Še
predvsem me je prevzela topla
zavest ob novih pobudah, da se
to sodelovanje razširja na šoloob-
vezne otroke. Vsi se zavedamo,
da imamo prav na tem področju
največje obveznosti do vzgoje in
izobraževanja. Športna, srečanja
se bodo razširila na nove panoge
in ekipe. Pobud na skupnem se-
stanku na OK SZDL Celje je bilo
veliko glede našega nadaljnjega
sodelovanja. Treba jih bo uokvi-
riti v razumne meje. Takšne po-
globljene stike pričakujemo tudi
na kulturnem področju. Pri nas
boste vselej dragoceni gostje, da
se bomo vsaj s tem deloma od-
dolžili za vso vašo moralno in
materialno pomoč, ki nam jo nu-
dite pri vse bolj vsebinsko boga-
tejšem življenju in delu našega
društva v Giiterslohu.«
Tako je zaključil svojo pripo-
ved predsednik ŠD Slovenija
Adi Sternad, sicer po rodu iz Ko-
šakov pri Mariboru, ki pa se vse
bolj čuti Celjana, saj pogosto pri-
haja med nas, kjer si je pridobil
že širok krog znancev in prijate-
ljev.
K. JUG
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
Velika je ta nova hala v Čretu.
SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER JAVNA SKLADIŠČA, CELJE
ofsTnKšia^^^^
Nov objekt za blagovno distribucijo in odpremo ter zbirni center za^
izvozno blago
v izrednem prometu tovornjakov tudi skrb za lepo in urejeno okolje
»Ob aktivnem sodelovanju in združevanju sred-
stev gospodarstva celjskega območja nam je uspelo
zgraditi dodatne kapacite,te za blagovno distribu. i;,
cijo. S tem je storjen nov korak na področju raciona- v
lizacije pretoka blaga in uvajanja integralnega tran« '
športa v celjskem prostoru!«
Tako je zapisal kolektiv Skladiščno transportnega
centra Javnih skladišč Celje v vabilu za jutrišnjo otvo-
ritev objekta za blagovno distribucijo in odpremo ter
za zbirni center za izvozno blago.
Nova delovna zmaga. Pomembna za kolektiv, ki že
dolgo ve, kaj hoče in zmore. Velike so njihove ambi-
cije. Pomembne, saj gre za delež, ki pomeni v strukturi
cene slehernega blaga zelo visoko postavko. Toda, ne
gre samo za denarna sredstva, marveč predvsem za
organizacijo pretoka blaga, za integralni transport in v
tem za nastajanje velikega in dobro organiziranega
blagovno distribucijskega centra
Objekt, ki ga bodo jutri izročili namenu, je rezultat
skupnih naporov v občini pri oblikovanju blagovno
distribucijskega centra, je rezultat in zrcalo prepriča-
nja in prizadevanja, da pri obvladovanju celovitega
pretoka blaga napravijo spet velik korak naprej.
Izgradnja nove hale pomeni tudi začetek kakovostne
preobrazbe Skladiščno transportnega centra, ki bo po-
slej hitreje preraščal dosedanje okvirje z izvajanjem
blagovne distribucije pri vhodu blaga v celjski prostor,
pri njegovem izhodu iz tega predela in ne nazadnje pri ;
tranzitnih tokovih.
Po zaslugi in s pomočjo zmogljivosti nove hale zače^ j
njajo v kolektivu tudi nekaj novih dejavnosti:	^
-	tako razširjajo carinsko skladišče in odpirajo zno- •
traj njega poseben zbirni center za izvozno blago. Veli- ^
kost tega prostora je 2000 kvadratnih metrov,
-	v tej zvezi pripravljajo blago za odpremo po dispo-
zicijah, naročilih svojih poslovnih partnerjev,
-	prav tako opravljajo transportno distribucijo
blaga. Gre za vsa dela in postopke za organiziran in
racionalen prevoz blaga do mesta potrošnje,
-	organizirajo hrambo in transportno distribucijo za
zvezne blagovne rezerve,
-	po posebnih programih oskrbujejo proizvodnjo s
sestavnimi deli in reprodukcijskim materialom ter
opravljajo druga dogovorjena dela, kot so kompletira-
nje, sortiranje, sestavljanje opreme in blaga in drugo,
-	pomembna je odločitev o ustanovitvi inženiringa
za pretok blaga. To delovno področje zajema svetova-
nje, organiziranje pretoka blaga v organizacijah zdru-
ženega dela, uvajanje sodobnih metod v pretoku blaga ^
itd., ^
-	to je tudi kolektiv, ki bo organiziral distribucijske
centre za posamezne organizacije združenega dela. In *
ne samo ustanavljal, tudi vodil jih bo, kot to že zdaj
dela za Toper in Gorenje,	^
-	pristopajo k ustanavljanju biroja za tovor, znotraff
katerega bodo organizirali informacijski center o pre-
toku blaga, konjunkturno službo in drugo za potrebe
obvladovanja pretoka blaga. Tako tudi prodajo kapaci-
tet, tarifiranje in vse drugo, kar sodi zraven.
V kolektivu in v organizaciji dela so v celoti ukiniU
dejavnost javnega skladiščenja in tako sprožili in za-
čeli postopek za dopolnitev predmeta poslovanja in za
spremembo naziva delovne organizacije. Gre torej za
vsebinske spremembe, ki odražajo novo dejavnost in
nova hotenja.
Novo halo v velikosti 14.600 kvadratnih metrov so"
zgradili v nekaj mesecih. Gradbena dela zanjo so skle-
nili že ob koncu lanskega leta, ves ostali čas do otvori-
tve pa so namenili gradnji infrastrukturnih objektov,
ceste, depoja za kontejnerje, urejevanju okolja in dru-
gemu.
Končna vrednost nove naložbe je 138,9 milijona di-
narjev. Ta znesek pa se povečuje za 3,9 milijona dinar-
jev na račun zemljišča. Halo je zgradil kolektiv celjske
enote Gradisa. Pri njeni gradnji in opremi so sodelo-
vali mnogi domači kolektivi, zlasti celjski.
Pomembna je ugotovitev, da je šlo pri tej veliki in
pomembni naložbi za združevanje sredstev na podlagi
čistih dohodkovnih odnosov. Sredstva so poleg no-
silca investicije združevali Gorenje, EMO in Toper.
Z otvoritvijo nove hale izročajo namenu tudi zbirni
center za izvozno blago, ki bo omogočal gospodarstvih
Celja in širšega območja, da bo hitreje uresničevalo
svoje izvozne programe. Tako se tudi kolektiv Skla-
diščno transportnega centra. Javnih skladišč v Celju,
vključuje v velika in ta čas aktualna prizadevanja za
pospeševanje izvoza.
»Gre za pridobitev, ki je izrednega pomena in pri
kateri nam je v veliki meri pomagal tudi kolektiv
celjske Carinarnice. K organizaciji in delu takšnega
zbirnega centra za izvozno blago pristopamo prvi v
Sloveniji in morda tudi prvi v širšem merilu. Gre za
prednost, ki bo kaj hitro spodbudila izvozne službe v
naših organizacijah združenega dela po novi uravna-
nosti, k drugačnemu delu. Prednost tega centra je
vsekakbr v tem, da lahko kolektiv, po ocarinjenju
blaga za izvoz, že takoj zahteva zanj plačilo. Vse
drugo bomo opravili mi. Morda bo naš primer spod-
budil tudi večje povezovanje takšnih zbirnih cen-
trov, da bi lahko pošiljke za izvoz sestavljali skupaj,
ne pa vsak zase,« je med drugim poudaril direktor
kolektiva, Zvonko Perlič.
Kolektiv Skladiščno transportnega centra, Javnih
skladišč v Celju, bo torej praznik občine počastil s
pomembno delovno zmago, ki pomeni nov korak k
boljši organizaciji celotnega pretoka blaga, ki pomeni
novo kvaliteto v naših izvoznih prizadevanjih in ki
pomeni moč kolektiva, ki je veliko nalogo rešil skupaj
z združenim delom celjskega območja.
Dajmo priznanje, komur gre!
§t. 28 - 17. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
piRŠEV DOM NAD MISLINJO
DOMAČA HRANA IN VINO
Oddih med zelenjem in na svežem zraku
piršev dom nad Mislmjo je
ograjen v mirnem kotičku
našega Pohorja. Iz Mishnje
vrodi do doma dobro vzdrže-
vana makedamska cesta.
Okoli tri kilometre poti lah-
jjo opravite tudi peš in sicer
y prijetnem hladu, ki ga veh-
Ifodušno dajejo ozelenele
jo-ošnje dreves. F*rostorno
parkirališče je že asfaltirano,
niedtem ko o asfaltiranju ce-
ste Še tečejo pogovori.
f Pridobitev Pirševega do-
jna je nova oprema in kar je
najvažnejše topla voda, tako
da lahko opravite najnujnej-
šo higieno kar v sobi. Dom je
primeren za družine, parčke
in posameznike, ki žehjo
preživeti prijeten konec te-
dna, svoj letni ali zimski od-
dih, pa tudi za organizirane
delovne in študijske sestan-
ke za skupine do petindvaj-
set oseb. Dom obiskuje po-
leg gostov iz Slovenije, tpdi
tuji lovci, ki se udeležujejo
lova na gamse, jelene in div-
je peteline. Sobe so enopo-
steljne in dvoposteljne, ena
pa je urejena kot Studijska
soba in je izredno primerna
za izpite, diplome ah refe-
rate.
Sprehodi po okohških
travnikih posutih s cvetjem,
po gozdovih kjer se l^ko
poleg petja ptic kratkočasite
tudi z nabiranjem gob, so po
vsakdanjem napornem delu,
po nenehni napetosti zaradi
prometnega vrveža, vseka-
kor zaželena in iskana dobri-
na. Po prijetnem sprehodu
po okolici vam bo teknila do-
mača hrana in pristna doma-
ča kapljica z geografskim po-
reklom. Za zabavo v hiši, po-
leg radia in gramofona, ne-
malokrat poskrbijo okohški
harmonikaši. Veselju se rad
pridruži tudi upravnik doma
z igranjem na klarinet.
TTG Celje ima v načrtu
razširitev doma. Trenutno so
načrti preloženi, ker je zaradi
slabega vremena, ki je zajelo
Slovenijo, predvsem pa zara-
di omejitve na parna in ne-
parna vozila, število gostov
nekohko upadlo. Načrt pre-
dvideva gradnjo štirih do pe-
tih brunaric in večje montaž-
ne dvorane, ki bo namenjena
sestankom in večjim priredi-
tvam.
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
OBISK V DELOVNI ORGANIZACIJI METKA V CELJU
mmm^KSTiijci
2. septembra 1980 mineva 30 let od ustanovitve prvega deiavsiiega sveta
v DO Metka v Celju
Pred leti so bili obiski
v delovni organizaciji
METKA v Ipavčevi ulici
v Celju pretežno žalost-
nega značaja, saj se je
kolektiv neprestano bo-
ril z velikimi težavami,
kjer se je takrat nahajala
večina ukvarjalcev s
tekstilom. Zastareli
stroji, težki delovni po-
goji, kriza z ustreznimi
materiali, nesposobnost
obvladanja in zadovolji-
tve tržišča, to so bile
glavne ne pa edine »črne
pike«, ki so ^elavcem za
hrumečimi stroji in sre-
di čudno kislikastega
zraka jemale voljo in op-
timizem po tistem, da bo
še kdaj bolje. Vsak pogo-
vor se je začel in končal z
ugotavljanjem kritične
situacije in brez optimi-
stičnega pogleda v bo-
dočnost.	^
Pa se je obrnilo!
Skromen je ta stavek,
vendar do njega ni prišlo
tako lahko, kot izgleda na
prvi pogled. Potrebni so
bili veliki napori, mnogo
samoodpovedovanja, po-
časi je šlo prekinjanje na-
vajanj na tradicijo, ki ni
vodila naprej, ampak žal
nazaj. Postopoma so vsr-
kavaJi nove metode, nove
načrte, nove želje, ki so se
počasi, toda dovolj vztraj-
no zajedle v žile, meso,
srce... Oči so se zasvetile,
ko so se pojavili prvi re-
zultati. Delavci so dobili
voljo, kajti videli so, da
njihovo delo ni zaman, da
je potrebno in da ob pa-
metni »vožnji« strokov-
nega teama lahko da tudi
dobre, celo odlične rezul-
tate. Težek voz, obreme-
njen z vsem, kar ne sodi v
sodobno poslovanje in
ekonomijo, so začeli
vztrajno vleči iz prepada
nazaj proti vrhu. Slo je si-
cer počasi, vendar uspeš-
no. Bili so vztrajni in da-
nes so v delovni organiza-
ciji Metka, kjer je trenut-
no zaposlenih okoli 900
delavcev v dveh tozdih,
skupnih službah in delov-
ni organizaciji v ustanav-
ljanju v Biogradu na mo-
riL, upravičeno lahko po-
nosni na svoje opravljeno
delo! Pojavljajo se na sej-
mih mode po .vsej Jugo-
slaviji in presenečajo, po-
birajo nagrade, priznanja.
Njihova velika prednost
je v tem, da dobivajo priz-
nanja za izdelke, ki jih po-
trošnik tudi lahko kupi v
vsaki trgovini, ne pa sa-
mo vidi na sejmu ali pa si
jih lahko privoščijo neka-
teri izbranci!
V sicer stare stavbe
Metkine delovne organi-
zacije so se naselili novi
stroji, izboljšali so se po-
goji dela, vse to pa je lju-
dem za stroji vrnilo zau-
panje v delo, kajti zdaj o '
njih ne govorijo več samo
kot o problemu, temveč
prihajajo k njim, da vidijo
»to tekstilno čudo«, ki je
takorekoč iz nerešljive te-
me zajadralo v popolno-
ma drugo smer - proti
obetajoči svetlobi!
METKINO
JESENSKO
PRESENEČENJE
Jože Čemezel, novi
krmar Metkine barke, si-
cer pa mlad, ambiciozen,
prodoren in neustavljiv
človek, ob obisku razgrne
nekaj misli o akciji, ki jo v
Metki pripravljajo za je-
sen pa tudi zimo, seveda:
»Čeprav je poletje in
čas dopustov v naši de-
lovni organizaciji ne mi-
rujemo. Ze dalj časa pri-
pravljamo nekaj novega,
kar bomo v jeseni poslali
na naše tržišče in skoraj
prepričani smo, da bomo
tudi tokrat presenetili.
Gre za tri nove proizvode,
ki bodo navdušili. Z novi-
mi proizvodi se bomo tu-
di predstavili na sejmu
mode v Beogradu!«
Novosti pripravljajo pri
posteljnem perilu v
-	NOVI STRUKTURI
TKANIN,
-	NOVEM DESIGNU
in
-	NOVEM NAČINU
OKRASNEGA KON-
FEKCIONIRANJA pov-
zetega iz svetovnih sej-
mov modne konfekcije za
dom in družino!
Podrobnosti o novo-
stih:
pri prvem gre za RU-
STIKALNE TKANINE
ZA POSTELJNO PE-
RILO,-
pri drugem gre za ŽA-
KARDNO POTISKANO
TKANINO IZ FINEGA
POČESANEGA BOM-
BAŽA in
pri tretjem gre za
ESTETSKO POPESTRI-
TEV Z ROBOVI!
KO SMO VSE TROJE
VIDELI LAHKO ZAPI-
ŠEMO, DA METKA PRI-
PRAVLJA PRAVI
»BOOM«! Jesen bo kma-
lu in o zapisani oceni se
boste lahko prepričali
sami!
TEKSTILCI SKRBIJO
ZA ZMANJŠANJE
PORABE ENERGIJE
Čudno se sliši, vendar je
res, da so se tudi tekstilci,
konkretno v celjski Met-
ki, vključili v akcijo
zmanjševanja porabe
energije, s katero imamo
vedno večje težave.
kako, kje in na
kakSen način?
Letošnje poletje nam
ne streže s pretirano pol-
no košaro toplote in son-
ca, da bi si lahko pregreli
kosti za jesenske in zim-
ske dni. Poleg tega tisti,
ki razpolagajo s kurilnimi
sredstvi, obljubljajo tudi
na tem področju vehke
težave, to pa pomeni, da
kurilnih sredstev ne bo
dovolj in da bo treba s ti-
stimi, ki jih bomo dobili,
razpolagati do skrajnosti
varčno.
Če bo huda zima pa to
še ne pomeni, da vas bo
tudi zeblo. V Metki na-
mreč v svojem programu
pripravljajo TEKSTIL-
NO FLANEL TKANINO,
ki bo pripomogla s svoji-
mi prednostmi do prihra-
njanja energije. Enostav-
no povedano to pomeni,
da bodo njihove posteljne
rjuhe iz te tkanine tako
tople, da ne bodo potreb-
ne ostale energije! Sicer
pa o Metkinih flanelastih
rjuhah, ki bodo nadome-
stile energijo, zaenkrat to-
liko, več pa takrat, ko bo-
do že popolnoma priprav-
ljene za tržišče.
KLJUB ZNANIM
UKREPOM UGODNI
REZULTATI
Kljub vsem ukrepom,
ki so bili neplansko pri-
sotni v zadnjem času in
so vplivali na gospodarje-
nje tudi v Metki, le-ta pri-
čakuje solidne polletne
rezultate, kajti stabilizaci-
jo je vzela do skrajnosti
resno. Ves team ljudi v
Metki se bori, da bi dobro
in uspešno gospodaril. Za
zdaj jim to popolnoma
uspeva.
IZPOLNJENE
IZVOZNE AMBICIJE
V	Metki so izvozne am-
bicije izpolnili, tako da
imajo zagotovljena vsa
potrebna devizna sred-
stva za uvoz investicijske
opreme in reprodukcij-
skega materiala v drugem
polletju.
POKVARJENA
TIPKA NA
KLAVIRJU
Kljub nekim skupnim
dogovorom Metka vsee-
no čuti zaradi neurejenih
zakonskih in režimskih
kriterijev pomanjkanje
reprodukcijskega mate-
riala, predvsem preje, ki
je osnovna surovina!
ZAVOZLANA POT
PREJEI
V	Metki tudi niso zado-
voljni s področjem cen,
kjer ni nič ali zelo malo
narejenega!
Čudna storija se pojav-
lja pri preji: zaradi neure-
jenih cen na domačem tr-
žišču »naši« prejo izvaža-
jo, domači tekstilci pa ta-
ko ostajajo brez nje. Če
želijo priti do nje, jo mo-
rajo uvoziti in to dražje
ter celo za devize!
V REPRODUKCIJSKI
VERIGI JE
POTREBEN RED
Problemov je še več, ta-
ko recimo tudi v ceni.
Predihiičar rabi v struk-
turi lastne cene svojega
kilograma preje okoU 40
do 60 odvozne surovine,
metražer barve in kemi-
kalije 15 do 20 odstotkov,
medtem ko konfekcionar
3 do 5 odstotkov. Konfek-
cionar kupi tkanino za di-
narje ter proda za devize,
vse to pa s 30 odstotki
prodaja nazaj! V tej repro-
dukcijski verigi bi bilo
treba narediti red v inte-
resu nas vseh! V Metki
stojijo trdno na stališču,
da domača industrija za-
radi izvoza ne bi smela
stati! Odprta področja so
devizne cene, pomanjka-
nje surovin in prelivanje!
PLODNO NA
PODROČJU
INVESTICIJ
Tudi na tem področju
so v Metki izredno delav-
ni, saj so z investicijami v
polnem teku. Tako so že
dobili
SUSlLNO-RAZPE-
NJALNI STROJ,
ČISTILNI STROJ in
ŠKROPILNI STROJ.
Ta investicija v višini
2,5 milijarde se zaključuje
in pomeni resnično
izboljšanje kvalitete, kar
je tudi bila njihova naj-
večja želja.
Zdaj predvidevajo no-
vo investicijo in sicer v
kotlarno, kjer bo praktič-
no vse novo, razen stav-
be, kjer bo stala kotlarna.
To bodo izvršili še letos.
Vrednost po sedaj veljav-
nih cenah pa je 450 starih
milijonov din.
METKINI DOBRI
REZULTATI SO
DOSEŽEK
PRIZADEVNOSTI
NJIHOVIH
DELAVCEV
Jože Čemezel z navdu-
šenjem pripoveduje:
»Velika strpnost in po-
trpežljivost prevevata
naše delovne ljudi v Ce-
lju, Kozjem in Biogradu
na moni... Strpno pre-
našajo napore, ki jih vla-
gajo v stabilizacijska
prizadevanja... Pohvalo
zasluži sleherni član ko-
lektiva... Želimo, da bi
se sedanjega trenutka s
polno odgovornostjo za-
vedali tudi ostali delov-
ni Ijud^ Celja! Mi smo
svoj prispevek k stabili-
zaciji začeli dajati že
mnogo prej, saj je naš
takstilec vezan 97 od-
stotkov delovnega časa
za stroj!
Ob bližnjem prazniku
občine Celje čestitamo
vsem delovnim ljudem
in občanom z željo, da s
skupno akcijo prebrodi-
mo sedanjo situacijo v
smeri proti boljšemu!«
Nekaj novega iz bogate kolekcije Metke za jesensko-zimski čas. Lepi vzorci so v
barvah še razumljivo mnogo lepši, lahko bi rekli čudoviti, pomirjajoči za oko in
spanje!
§t. 28 - 17. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 25
v NEBO SE PNO ŽERJA VI
IN ČEZ REKE MOSTOVI
Kdo izmed vas ne pozna
vsaj nekaj pomembnih ob-
jektov, ki so jih zgradih de-
lavci GIP Ingrad Celje! De-
lavci tega 3200-članskega ko-
lektiva so uresničih in še
uresničujejo zavestno za-
stavljene cilje in dosegajo
uspehe na katere smo skupaj
z njimi lahko upravičeno po-
nosni. Že več kot 20 let je
Ingrad nosilec razvoja in or-
ganizator gradbeništva v šir-
šem prostoru. To je kolektiv,
ki se je odločil za racional-
nejše poslovanje in tudi za
sistem industrijske ^adnje,
izpolnitev tehnologij in na-
bavo nove mehanizacije, za
uvedbo specializacij na po-
dročju ^adbeništva in si ha
tak način izboril večji delov-
ni učinek.
Danes, po 21 letih je kolek-
tiv za tretjino večji, a zato
dobro opremljen. Z novimi
delovnimi nalogami GIP In-
grad širi področja gradbenih
dejavnosti. V delovno orga-
i^acijo Ingrad je danes
združeno 12 temeljnih orga-
nizacij združenega dela, zato
tolikšna pestrost v ponudbi,
saj delavci Ingrada vselej nu-
dijo najsodobnejše rešitve in
kvahteto. Kar sedem je te-
meljnih organizacij gradbe-
ne operative in na njih teme-
lji glavnina dejavnosti:
izvedba vseh vrst visokih
gradenj.
Ingrad ima svoje sedeže v
Celju, Slovenskih Konjicah,
• v Šentji^u, Rogaški Slatini,
v Žalcu in v Ljubljani. Proiz-
vodnja temeljnih organizacij
je usmerjena v tri osnovne
specializacije. Ustavimo se
najprej pri stanovanjskih
gradnjah, saj prav te danes
predstavljajo nad polovico
vrednosti vse proizvodnje.
Letna zmogljivost izgradnje
je 1200 stanovanj. To pa je
nadvse pomemben podatek.
Gradnja stanovanjskih ob-
jektov teče pretežno po siste-
mu htega betona Outinord.
Izpod pridnih rok Ingrado-
vih delavcev rastejo tudi in-
dustrijski in drugi objekti vi-
soke gradnje, kjer so razvih
samostojen »odprt« montaž-
ni sistem, ki omogoča kon-
struktivne zasnove in ohra-
nja polno svobodo oblikova-
nja, po drugi strani pa omo-
goča visoko stopnjo prilaga-
janja željam investitorja v
mejah osnovne modularne
mreže. Omogoča fazno gra-
ditev objekta, dodatno mon-
tažo ah demontažo in izgrad-
njo do višine treh etaž.
Med Ii^adove posebnosti
gre šteti tudi gradnjo mo-
stov. Ingradovi delavci so že
zgradih vrsto monohtnih
mostov in viaduktov po si-
stemu premičnih opažev. Pri
gradnji uvajajo najnovejšo
sodobno tehnologijo taktov-
ne gradnje betonskih mo-
stov brez podpiranja z
vzdolžnim pomikom.
To je le nekaj drobnih iveri
iz delovnega utripa GIP IN-
GRAD. TOZD gradbene
operativa Celje, Laško, Ljub-
ljana, Šentjur, Slovenske
Konjice, Žalec, Rogaška Sla-
tina, mehanizacija Celje, in-
dustrija gradbenega materia-
la Celje-Medlog, proizvodni
obrati Celje, lesni obrati Go-
milsko, projektiva in delov-
na skupnost skupnih sluib
Celje čestitajo občanom Ce-
lja ob njihovem prazniku.
Stanovanjsko izgradnjo so pri Ingradu razvili in izpopol-
ni tudi t lastnimi projekti in elementi. Tako raste tudi
nrižna stanovanjska zazidava otok III-S Celje.
Po HOnnebeck sistemu, oziroma po sistemu premičnih opažev raste nov most v Radečah.
VSE ZA DOM IN DRUŽINO
V ŽALSKI NAMI
Nama vam v svojih blagovnicah nudi vse blago za dru-
žino in dom, za gospodinjstvo, za šport in rekreacijo in
izredne nakupovalne ugodnosti, kot so krediti, hitra do-'
stava na dom ter vljudnost prodajalcev. Posebej pohvalno
je to, da je pred Namo v Žalcu vehk parkirni prostor. V
pritličju desno je samopostrežna trgovina, levo pa kre-
ditni oddelek, oddelki kristala, kozmetike in športa. Poleg
kreditnega oddelka ima tu svoj prostor tudi Beograjska
banka. V prvem nadstropju desno je oddelek pletenin in
metraže ter oddelek pohištva, levo pa lahko kupite kon-
fekcijov galanterijo in belo tehniko. V drugem nadstropju
se lahko odpočijete in osvežite ter najeste v restavraciji.
V UPANJU, DA BODO POLEG KUPCEV IZ ŽALSKE
OBČINE Z IZBOROM ZADOVOLJNI TUDI VNAPREJ
KUPCI IZ CELJSKE IN DRUGIH OBCIN, SE TUDI'
KOLEKTIV NAME IZ ŽALCA PRIDRUŽUJE ČESTIT-
KAM OB CELJSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU!
Pred dnevi pa smo se sprehodih po nekaterih oddelkih
in napravih nekaj posnetkov, ki že sami dovolj zgovorno
izpričujejo bogato založenost.
Obnova Žičke kartuzije bo vsekakor dolgoročna akcija,
toda uspeh, so ga dosegh brigadirji, je nedvomno učin-
kovita vzpodbuda za nadaljevanje sanacije. Občinska
konferenca Zveze mladine Slovenskih Konjic načrtuje za
drugo leto repubhško delovno akcijo, vsi brigadirji, ki so
sodelovah v lokalni akciji, pa se žehjo udeležiti tudi glo-
binskih izkopavanj.
VILI EINSPIELER
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
KOMUNALNO PODJETJE CELJE
BOUŠA OPREMA - ROUŠE OSLUGE
Za večji družbeni standard občanov
Komunalno podjetje
Celje zelo tesno in plodno
sodeluje z Občinsko ko-
munalnoskupnostjoOKS.
Delavci se namreč v polni
meri zavedajo, da bo le
takšno in še večje povezo-
vanje rodilo zaželjene sa-
dove in da se bodo lahko
koniunalni problemi ure-
dili in reševali v prid vseh
- delavcev Komunale, ob-
čanov Celja in okolice.
Komunalno podjetje je
organizirano v:
1.	TOZD Ceste-kanali-
zacije
2.	TOZD Javne na-
prave
3.	TOZD Vodovod
4.	TOZD Plinarna
5.	TOZD Pokopališka
služba in DSSS v sektor-
jih:
a) razvojno-tehnični
(ki opravlja tudi naloge za
OKS)
b)	plansko-informacijski
c)	splošno-kadrovski
d)	finančno-računovodski
e)	tehnično-
komercialni poleg vrste
drugih aktivnosti, ki jih
opravljajo delavci skup-
nih služb
Sicer pa poglejmo, ka-
ko je s posameznimi de-
javnostmi in problemi, ki
so seveda povsod pri-
sotni.
Največji TOZD po pri-
hodku in po številu zapo-
slenih je vsekakor TOZD
CESTE-KANALIZACI-
J£, saj v njem združuje
delo 252 delavcev, ki so v
letu 1979 ustvarili 130 mi-
lijonov realizacije. Tudi
letošnji pokazatelji so
ugodni, kar kaže na do-
bro zastavljene plane,
vendar kaže tudi na po-
manjkljivosti te dejavno-
sti, saj je le 20% prihodka
pridobljenega s komunal-
no dejavnostjo: 80% pa
od nizkih gradenj na šir-
šem območju občine Ce-
lje. Zato. so si v tem
TOZD zadali v srednje-
ročnem programu oziro-
ma že v letu 1981 nasled-
nje naloge:
-	modernizirati obsto-
ječi kamnolom in
-	modernizirati beto-
namo, kjer bi poleg beto-
na proizvajali še določene
betonske izdelke.
Načrtujejo tudi zame-
njavo oziroma moderni-
zacijo vozil in strojev z
novimi - modernejšimi,
saj se delavci dobro zave-
dajo, da bodo lahko poce-
ni in kvalitetno delali, če
bodo dobro mehansko
opremljeni.
TOZD JAVNE
NAPRAVE
Dejavnost, ki jo oprav-
lja omenjeni TOZD je sto-
ritvena in zajema nasled-
nje:
-	čiščenje javnih povr-
šin v Celju in okolici
-	odvoz vseh tekočih
in trdih odpadkov
-	odvoz vseh vrst od-
plak in fekalij
-	službo parkirnih pro-
storov
-	službo preskrbe pre-
bivalstva (tržnica, sejmi-
šče)
- ostale storitvene
usluge
Za opravljanje omenje-
nih zvrsti komunalne de-
javnosti je zaposlenih 130
delavcev, od tega jih veči-
na dela na odvozih od-
padkov.
TOZD je v letu 1979 delno
realiziral program odlaga-
lišča.
Na področju investicij
teži TOZD tudi za prede-
lavo odpadkov po metodi
»kompostiranja odpad-
kov«. Za odpadna olja in
odpadne emulzije pa je v
investicijskem programu
elaborat odlaganja, seži-
ganja in shranjevanja
omenjenih odpadnih
snovi.
In še nekaj besed o naši
komunalni kulturi. Kakš-
na je? Vse kaže, da dosti
premajhna, saj je zaradi
tega celotna dejavnost
omenjenega TOZD v
stagnaciji, kar se kaže v
nerealiziranih razvojnih
ciljih in nezadostnih fi-
nančnih virih. Obetajo si
vsekakor dosti več od no-
vega referenduma, ki bo
zajel v svoj program de-
javnosti, ki same z last-
nim prihodkom niso v
stanju napredovati skla-
dno z ostalimi vejami ce-
lotne družbene reproduk-
cije (tu gre tudi za poso-
dobitev in povečanje trž-
nice, parkirne hiše in še
kaj).
TOZD VODOVOD
TOZD Vodovod oprav-
lja naslednje naloge v ok-
viru treh enot, ki imajo
status posebnega družbe-
nega pomena:
-	Enota za proizvodnjo
in akumulacijo pitne
vode
-	Enota za vzdrževanje
omrežja in
-	Enota za novograd-
nje
TOZD Vodovod je ope-
rativni, vsa ostala opravi-
la pa opravlja DSSS v DO
Komunala Celje:
1. Enota za proizvod-
njo in akumulacijo pitne
vode skrbi za nemoteno
črpanje pitne vode in
obratovanje vseh naprav
v zajetjih in črpališčih.
Poleg tega mora enota
skrbeti za redno obrato-
vanje čistilne naprave v
Vitapju, za obhode vseh
objektov na našem
omrežju in za urejevanje
okolice teh objektov in
seveda redno kontrolo
kvalitete pitne vode.
2.	Enota za vzdrževa-
nje omrežja ima nalogo,
da vzdržuje 210 km
omrežja, 7000 priključ-
kov, 420 hidrantov, 8000
uličnih in hišnih zasunov,
70 jaškov, 19 rezervoar-
jev, 6 vodnjakov, 13 zaje-
tij, čistilno napravo v Vi-
tanju z zajemom Hudinje
in druga manjša popravi-
la. Poleg zgovornih šte-
vilk pa še redna menjava
vodomerov, žigosanje in
različna popravila okvar.
3.	Enota za novograd-
nje pa izdeluje elemente
za vgradnjo v omrežje,
strugarska dela, nudenje
storitev avtostrojnega
parka, gradnjo novih ce-
vovodov in priključkov,
opremljanje le-teh, ob-
navljajo in popravljajo
svoj avto-strojni park, čr-
palke, orodja in avtomati-
ko v črpališčih itd.
V letu 1979 je bilo na-
slednje razmerje:
- delovnega časa so de-
lavci TOZD Vodovod po-
svetih vzdrževanju, 37%
pa za izvajanje storitvene
dejavnosti - zaradi pre-
nizke stroškovne cene
pitne vode.
Delavci tudi razmišljajo
o najboljših variantah za
pridobitev dodatnih koli-
čin vode, saj bodo seda-
nje kapacitete zadoščale
predvidoma do leta
1982-83. Seveda pa zado-
voljitev potreb po pitni
vodi ne more biti le skrb
komunalcev, ampak širše
družbe. Potrebna bo vse-
kakor širša družbena po-
moč občine Celje in tudi
regije, saj je iz sredstev
razširjene reprodukcije
TOZD Vodovod nemogo-
če zbrati zadostna sred-
stva za gradnjo predvide-
nih objektov v Levcu in
Medlogu ter rezervoar Te-
harje. TOZD Vodovod
skrbi, da imamo občani
pitno vodo ob vsakem ča-
su za kar gre delavcem te-
ga TOZD in tudi vsem
ostalim komunalcem zah-
vala in naj bo tole prilož-
nost za to, da povemo, da
smo z uslugami zadovolj-
ni in da jih cenimo, četudi
jih včasih pokritiziramo,
kar je tudi občasno po-
trebno, vendar pa ra-
zumemo, da imajo vrsto
problemov s katerimi se
srečujejo v vsakdanjem
delu. Pozabiti pač ne
smemo, da smo vsi samo
ljudje in da imamo tudi
slabe trenutke in radi pre-
hitro reagiramo, če je kje
nepredviden zastoj; a radi
bomo prisluhnili obrazlo-
žitvam zakaj je prišlo do
njih, saj vemo, da jih ko-
munalci rešujete po naj-
boljših močeh in da bo ta-
ko tudi vnaprej.
Na kratko naj še pred-
stavimo TOZD PLINAR-
NA katere osnovna dejav-
nost je proizvodnja, di-
stribucija in transport pli-
nov; stranska dejavnost
pa je servis plinskih apa-
ratov.
TOZD zaradi svoje spe-
cifičnosti del posluje na
pragu rentabilnosti, saj
dobro vemo, da je energi-
ja draga. Srednjeročni
program, ki je silno obši-
ren zajema gradnjo do-
datnih rezervoarskih ka-
pacitet za tekoči naftni
plin in preureditev proiz-
vodnih naprav za mestni
pUn; ob tem pa še rekon-
strukcija preostalega dela
stare plinske mestne mre-
že, tako da bi bila distri-
bucija plina zadostna in
vama. A o teh načrtih
kdaj prihodnji?, saj bo tu-
di pri teh načrtih potreb-
no sodelovanje širše
dmžbene skupnosti.
Tudi TOZD POKOPA-
LIŠKA SLUŽBA oprav-
lja naloge, ki so posebne-
ga dmžbenega pomena v
občini Celje. Trenutno za-
posluje 18 delavcev, ki
opravljajo pogrebno in
pokopališko dejavnost.
Občanom skušajo nuditi
čimveč uslug za preminu-
le svojce: krsto, venec,
cvetje, postavitev spome-
nika, napis na spomenik,
navoz humusa na grob,
nasaditev okrasnih cvet-
lic in grmičevja, navoz
okrasnega peska in po-
dobno. Glavni problemi
tega TOZD so pomanjka-
nje prostora za pokop
umrlih, finančni in pro-
storski problemi za delav-
nice in seveda kadri zara-
di velike fluktacije.
Kot že rečeno, bo po-
trebno o problemih posa-
meznih TOZD v okviru
delovne organizacije Ko-
munala Celje spregovori-
ti še večkrat in sicer o
vsakem posebej. Saj gre
za dejavnosti, ki so po-
sebnega družbenega po-
mena za katere smo odgo-
vorni vsi in je tudi želja
nas vseh, da so urejene in
da so utečene stvari.
V želji, da bi bili tudi
vnaprej občani zadovolj-
ni z uslugami, ki jih
opravlja Komunalno po-
djetje Celje, se le-to pri-
dmžuje čestitkam ostalih
delovnih kolektivov ob
dvojnem prazniku, to je
prazniku občine Celje in
22. juliju - dnevu vstaje.
Čistilna naprava v Vitanju ali »celjska tovarna
vode*
Del strojnega parka TOZD Javne naprave na Teharski cesti, ki obsega 32 vozil za odvažanje trdih in tekočih
odpMdkov.
Delavnice in upravno poslopje Plinarne Celje v Bu-
kovžlaku
28-17. )uli) 1980
NOVI TEDNIK-stran 27
VITC JE ZAPOSLENIH 3500 DELA VOEV
NASTOPAJO V SKUPNIH PROfiRAMHI
V ITC so Elektrosignalf Ferralit, Kovinotehna in Libela
Sestavljena organizacija združenega dela ITC, kjer je v
Elektrosignalu, Ferralitu v Žalcu, Kovinotehni in Libeli
^poslenih okoli 3500 delavcev, nastopa v skupnih progra-
■nih. Med drugim se ukvarja s toplotno tehniko v indu-
strijski energetiki pa procesno tehniko, nudi projektivne
■"cšitve in prevzema inženiring za kompleksno izvedbo
objektov »pod ključ«. Sestavljena organizacija združe-
nega dela ITC sodeluje s proizvodnimi in trgovskimi de-
lovnimi organizacijami. Vsebina njenega dela je povezava
'^ed proizvodnjo in trgovino. Čeprav podatki o poslova-
i^u v prvi polovici letošnjega leta še niso dokončno znani
Pa se lahko pohvalijo, da so bili uspešni.
V Elektrosignalu intenzivno delajo na razvoju novih proiz-
vodnih programov. PREDMET POSLOVANJA: projektira,
^ontira in izvaja elektroinštalacije jakega in šibkega toka,
Ji^elovode, naprave za avtomatiko, transformatorske po-
^je, avtomatske telefonske centrale, servisi, zastopstvo,
^fodaja.
Leta 1954 je po združitvi nekaterih manjših podjetij bila
ustanovljena KOVINOTEHNA, podjetje, ki je registrirano
za uvoz in izvoz ter trgovino na debelo in drobno ter oprav-
ljanje inženiringov. Delovna organizacija Kovinotehna je
orientirana tako na jugoslovanski kot na tuji trg. Poleg skrbi
za nenehno boljšo oskrbo jugoslovanskega tržišča z repro-
dukcijskim materialom velja v DO poseben pomen odpira-
nju tržišča v nerazvitih državah.
Delavci, ki združujejo svoje delo v KOVINOTEHNI, po-
spešeno gradijo nove skladiščne prostore na Hudinji v veh-
kosti 14400 m^ pokritih površin in 3000 m^ nadkritih povr-
šin. Nova skladiščna hala bo imela dve etaži. V skladišču
bodo štiri dvigala. V odprtem, sicer ostrešenem delu, bodo
prodajali keramiko, v zaprtem delu pa vse ostalo, kot recimo
kompleten gradbeni material, vijačno blago, orodje, okovje,
ležaje... Dovolj bo skladiščnih prostorov za ves gradbeni
material od ploščic, sanitarne in ostale keramike, izolacij-
skih materialov, zaključni gradbeni materiah z opeko,
stropi, traverzami, kritinami... Gre za to, da bodo z novimi
prostori povečane možnosti za večji izbor, izboljšane mož-
nosti za*delo in potrošnik bo bolj zadovoljen.
OZD Kovinotehna sestavlja šest TOZD:
TOZD veleprodaja, TOZD Zunanja trgovina, TOZD Uni-
versal Požarevac, TOZD Inženiring, TOZD Skladišča in
transport ter TOZD Tehnična trgovina.
PROIZVODNI PROGRAM:
TOZD LIVARNE - konti htina, cevi iz konti htine, uhtki iz
SL za strojno industrijo, uhtki iz SL za steklarska orodja,
ulitki iz bronze in uhtki iz aluminija.
TOZD STROJNI OBRATI - vodovodne armature, nama-
kalne naprave, črpalke za čisto vodo, črpalke za odpadno
vodo, turbokompresorji in osni podskiopi z in brez zavore.
TOZD MODELARNA - leseni modeh, modeh iz umetnih
mas in kovinski modeh.
Ferralit je slavil 100 letnico, zdaj pa se pripravlja na nove,
vehke načrte, ki jih bo reahziral v prihodnjih letih.
PROIZVAJA:
-	tehtnice za osebno uporabo, trgovine in promet,
cestne in železniške,
-	tehtnice ter tehtalno dozimo opremo s pripadajočo
avtomatiko za prenos in obdelavo tehtalno dozirnih po-
datkov v vseh panogah gospodarstva,
finomehanične proizvode (biroteh nična oprema,
oprema za varilno tehniko) in
-	oljni in plinski gorilniki.
VRŠI STORITVE:
-	montažo in «ervisiranje tehtnic in tf htalne opreme,
-	montažo in servisiranje finomehani« nih proizvodov,
-	strojne^ graverske in galvanske štor tve ter
-	perforiranje pločevine.
Libela je v fazi realizacije večje investicije proizvodnih
obratov, ki bodo v naslednjih letih omogočili razvoj te
delovne organizacije na novih programih.
ITC s ELEKTROSIGNALOM, FERRALITOM, KOVINO-
TEHNO in LIBELO se pridružuje čestitkam ob letošnjem
prazniku občine Celje ter Dnevu vstaje slovenskega na-
roda, 22. juliju!
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
LUŠTRK
Luštrk (Levisticum officinale) je
pravzaprav zdravilna rastlina, katere
uporaba je splošno znana kot začimba.
Vendar ima tudi odlične zdravilne
učinke, zato si jo nekoliko podrobneje
ogledamo: je trajnica in v zemlji ima
debelo, dolgo razrastlo korenino. Ste-
blo je cevasto, okroglo, spodnji listi so
dva do trikrat pernati, srednji so manj-
krat deljeni, zgornji pa so nedeljeni.
Cvetni kobuli so sestavljeni iz majhnih
rumenih cvetov. Rastlina ima svojevr-
sten dišaven vonj in je sladkobnega,
nato močno dišavnega in nekoliko
grenkega okusa. Raste po vrtovih.
Kot zdravilni del rastline pride v po-
štev predvsem korenina, ki jo koplje-
mo zgodaj spomladi ali pa pozno jese-
ni. Po nekod pa uporabljajo tudi liste,
ki vsebujejo nekoliko manj dišavnih
snovi, kot korenina. Korenina vsebuje
eterično olje, škrob, čreslovino, razne
organske kisline, rudninske soli itd.
Zdravilnost korenine je bila dobro
znana že v starem veku, o čemer piše
že PLINU. Luštrk pospešuje izločanje
vode iz telesa in tako pomaga tam, kjer
so težave z izločanjem vode (vodenica,
vnetje sečnih organov); zelo dobro se
obnese pri nastajanju ledvičnih ka-
mnov, nekateri pa ga priporočajo tudi
pri protinu.
Ponekod korenino namakajo v žga-
nju. Tako dobljen izvleček naj bi do-
bro pomagal pri želodčnih krčih, koli-
ki, slabi prebavi in krepi želodec. Tako
pravi ljudsko zdravilstvo. Prevretek iz
korenine ponekod tudi uspešno upo-
rabljajo kot dodatek h kopelim, ko je
človek zelo utrujen in živčno izčrpan.
Ce nas muči slabo izločanje vode iz
telesa, si lahko pripravimo čajno me-
šanico iz enakih delov gladeža, kilav-
ca, preslice, petršiljevih korenin in lu-
štreka. Rastlina se ne dobi v lekarni.
BORIS JAGODIC
ZLEZLA POD
ZAPORNICAMI
Pri Godčevem mostu v
Štorah je pod spuščenimi za-
pornicami zlezla DANICA
KRSTIČ, 21, iz Zivinic in na-
meravala prečakati progo.
Takrat pa je iz Celja pripeljal
elektomotorni vlak, ki ga je
Krstičeva zagledala tik pred
seboj in se hotela umakniti,
pa je bilo prepozno. Zadela
jo je lokomotiva in odbila v
betonski jašek, nato pa na
travnik, kjer je obležala
mrtva.
ZBIL PEŠCA OB
SREČEVANJU
Iz Šentruperta proti Pre-
kopi je vozil z osebnim avto-
mobilom JANEZ ROŽMA-
NEC, 64, iz Ljublajne. Ko je
pripeljal v Kaplo do hiše št.
10 se je srečeval s pešcem
JOŽETOM DOLENCEM, 67,
iz Kaple, ki je hodil pravilno
po svoji levi strani, in ga zbil.
Dolenec je z glavo udaril v
steber strehe in v vetobran-
sko steklo, od tam pa ga je
vrglo na bližnji travnik. Po-
škodbe so bile tako hude, da
je na krsfju nesreče umrl.
NEPREVIDNA
KOLESARKA
Po Kersnikovi ulici v Celju
se je pripeljala iz smeri Deč-
kove ceste do bloka št. 32
kolesarka MARIJA PODLE-
SNIK, 60, iz Celja in ne da bi
nakazala spremembo smeri
vožnje, zavila v levo na do-
vozno cesto k bloku. Za njo
je vozil motorist JANEZ UR-
LEP, 26, iz Celja, ki jo je ta-
krat že prehiteval in zato tu-
di zbil, Podlesnikova se je
težje poškodovala.
IZSILJEVANJE V
KRIŽIŠČU
Po Ljubljanski cesti je pri-
peljala do križišča Jurčičeve
in Gregorčičeve ulice v Celju
voznica osebnega avtomobi-
la BREDA JURCAK, 22, iz
Celja. Z njene desne strani, z
neprednostne Jiu-čičeve uli-
ce pa je istočasno zapeljal v
križišče z osebnim avtomo-
bilom MARJAN KUNSTEL,
25, iz Celja in trčil v avtomo-
bil Jurčakove, pri čemer so
se voznica in dva sopotnika
težje ranili, škode pa je za
90.000 din.
SLABO PRIKLOPLJEN
VOZ
Kmečki voz, naložen z
drvmi, je priklopil k traktor-
ju LEOPOLD DOBOVI-
SEK, 38, iz Podgrada pri
Šentjurju in ko je pripeljal
na ravni del cestišča v
Vrbnem, se je voz odklopil
in ga je zaneslo na levi vozni
pas. Nasproti je pripeljal
voznik osebnega avtomobila
ŽELJKO MACKOSEK, 22,
iz Šentjurja, ki je s sprednji
delom zadel ob voz in se pri
tem težje poškodoval. Trak-
torista Dobovišeka so odpe-
ljali na odvzem krvi.
SAMOVŽIG SENA
Do požara na gospodar-
skem poslopju VINKA CEL-
ZARJA v Ljubiji pri Mozirju
je prišlo zaradi samovžiga na
pol suhega sena - tako
ugotovila komisija UJV
Celja. Poslopje je zgorelo do
zidanega dela, da pa se poi^
ni razšitil na bližnjo stan<^
vanjsko hišo, so pomagala
gasilci iz Mozirja, Letuša ^^
Rečice ob Savinji. Zgorelo j®
več ton sena in poljedeljsKJ!
orodje v vrednosti okol'
200.000 dinarjev.
VARSTVO OKOLJA V PRAKSI
S SANACIJO PROTI ONESNAŽENJU
Tudi ob natcijučnih onesnaženjih moramo kar najboij varovati okoije
v mesecu maju in juniju
letošnjega leta je na območju
občine Celje prišlo do dveh
naključnih onesnaženj pri
transportu nevarnih snovi.
Prvo onesnaženje je nastalo
pri prevrnitvi avtocisterne
SAP VIATOR enote GLO-
BUS iz Ljubljane, ki je iz ra-
finerije Sisak peljala kurilno
olje v terminal Petrola V Ce-
lju. Omenjeno cisterno je ob
približno 5,50 uri, 16. 5. 1980
zaneslo iz avtoceste Maribor
-Celje, tako, da je cisterna
napolnjena z 29.700 litri ek-
stra lahkega kurilnega olja
prevrnila in obstala na robu
obcestnega jarka, ca. 5 m od
roba avtoceste, približno
200 m zahodno od nadvoza
ceste v Trnovlje, obrnjena
ca. 140° od normalnega voz-
nega položaja. Pri odpetju
avtocisterne od vlačilca in
prevrnitvi je cisterna zaradi
hitrosti, ki jo je še imela po-
drsala po pokrovih prekatov
in zračnikih. Zaradi prevrni-
tve je kurilno olje iztekalo iz
cisterne na neutrjena kmetij-
ska tla - travnik in njivo po-
sejano z ovsom, ter dalje sko-
zi obcestno drenažo v odprt
obcestni jarek.
Povzročitelj naključnega
onesnaženja je ob prevrnitvi
avtocisterne takijj obvestil
postajo milice v Celju ter ter-
minal Petrola v Celju. Pri-
stojne službe občine Celje so
na obvestilo postaje milice
odšle na kraj sam kjer so
ugotovile, da so delavci Pe-
trola Celje že pripravljali od-
prtine za prečrpavanje kuril-
nega olja iz prevmjene ci-
sterne. Vodnogospodarska
inšpekcija je z ustno odločbo
odredila izpraznitev cisterne
napolnjene s kurilnim oljem
ter zavarovanje tal in voda
pred nadaljnjim onesnaže-
njem in sicer z izgradnjo pre-
grad v poglobljenem obcest-
nem jarku ter na koncu iste-
ga izgradnjo improvizirane^
oljnega lovilca. Inšpekcija je
tudi odredila, da se po od-
stranitvi avtocisterne skupaj
z vlačilcem, kurilno olje, ki-
je izteklo na neutrjena tla, in
so ga zadržale pregrade v ob-
cestnem jarku, zažge poklic-
na gasilska brigada za požar-
no varnost Celje. Vodnogo-
spodarska organizacija je po
izpraznitvi cisterne, ter zaži-
gu kurilnega olja na osnovi
ustne odločbe pristojne inš-
pekcije pričela sanirati oner
snaženo področje z odstrani-
tvijo onesnaženih tal ter na-
sutjem svežih, ter vzpostavi-
tvijo prvotnega stanja. Prav
tako je bilo vodnogospodar-
ski organizaciji naloženo, da
kontrolira delo oljnega lovil-
ca, ter da vodi obratni dnev-
nik.
V zgoraj navedeni sanaciji
je zelo pomembno delo opra-
vila intervencijska skupina
vodnogospodarske organiza-
cije NIVO TOZD Vodnogo-
spodarstvo in njej gre poleg
uspešnega dela služb vse
priznanje za strokovno, hitro
in uspešno sanacijo, s katero
je bilo preprečeno onesnaže-
nje vode bližnjega potoka,
ter podtalnice na področju
Tmovelj.
Druga možnost naključne-
ga onesnziženja voda je na-
stala ob železniški nesreči v
Celju, ko je železniška cister-
na napolnjena s 25 tonami
dehidriranega apna zdrsela
po visokovodni brežini v vo-
do reke Savinje približno
250 m pod mostom ceste v
Laško v Celju. Za izprazni-
tev železniške cisterne so bi-
le ob angažiranju Izvršnega
sveta občine Celje pritegnje-
ne delovne organizacije in
JNA, ki bi lahko kakorkoli
pomagale pri težavni izvedbi
sanacije. Na osnovi priprav-
ljenosti delovnih organizacij,
da pomagajo železniškemu
gospodarstvu Celje, ki ga je
v času sanacije doletela že
druga prometna nesreča v
Grobelnem, še posebej pa
zaradi pripravljenosti JNA
Gamizije Celje, je izvedba te-
hnične variante sanacije po-
tekla tako, da je JNA s for-
macijskimi tehničnimi sred-
stvi postavila neposredno ob
železniški cisterni, ki je bila
približno do polovice potop-
ljena v vodo, plovno ploščad
nosilnosti 20 ton. V nadalje-
vanju je vodnogospodarska
organizacija NIVO Celje na-
pravila iz gramoza v strugi
reke Savinje povezovalni na-
sip med plovno ploščadjo in
prodiščem reke. Takšna pri-
prava je omogočila normal-
no delo skupine Komunal-
nega podjetja Celje, ki je z
obstoječimi tehničnimi sred-
stvi opravila pripravo apne-
nega mleka v prekatih želez-
niške cisterne ih črpanje
istega v avtocisterne ter
odvoz v obrat nevtralizacija
TOZD Titan-dioksid Cinkar-
ne Celje.
Zahtevna tehnična varian-
ta izpraznitve cisterne je bila
pogojena z nedostopnostjo
železniške cisterne z leve
strani, kjer je visokovodna
tlakovana brežina reke Savi-
nje visoka in strma, kakor
tudi z nezmožnostjo črpalk,'
da bi premagale to višino,
edino možna, ki je zagotav-
ljala izpraznitev brez onesna-
ženja vode. K tehnični izved-
bi izpraznitve železniške ci-
sterne je veliko prispevala
JNA Gamizija Celje, N-et
^ - 17. juH| 1980
NOVI TEDNIK - stran 29
pOGODEK OB GRAČNICI
liAMSOV SKOK V SMRT
fgr to in ono o icrai/u sicalovia
Večina nepoučenih ljudi,
^ katerimi so tudi člani
^skih družin, še danes ime-
nujejo ganisa, divja koza, kar
^ ne odgovarja resnici. Ta
^obodnjak v pravem smislu
Ijgsede, ni niti njena »žla-
jjta«, kaj šele brat ah sestra.
y Živalskem svetu zavzema-
jo samostojno vrsto rogarjev
in živijo v južno evropskih
jlpskih deželah. Divja, ah
j^lje rečeno svobodna gor-
jjca snežna koza živi v sever-
nih predehh Združenih
^i^v Amerike. Torej v naših
jg-ajih ne živi nobena vrsta te
jiv^, katero največkrat za-
[nenjajo za gamse.
V gorovjih, kjer prehaja vi-
5oki gozd v grmovje in nizko
ruševje, se gamsja krdela
najrajši zadržujejo. Med nji-
[ni ni starih gamsov, ker se
podobno, kot pri smjadi na-
jraje potepajo sami zase, vse
do srede decembra, ko se
pričnejo zanje in njihove so-
proge medeni tedni. To se si-
cer malo čudno shši, toda
priroda in nagon ne poznata
čeravno je strupen mraz
in se živo srebro spusti tudi
dvajset do trideset stopinj
pod ničlo.
»Nosečnost« pri teh viso-
kogorskih damah traja nekaj
dni manj, kakor šest mese-
cev. Porodnica skrije prvih
deset dni novorojenčka v ru-
ševje, kjer ga tudi doji in ne-
guje. Po tej dobi pa se mla-
dič že pridruži materi in s
tem celemu tropu.
Kaj vse počno mladiči v
nevarnih okoliščinah, v kate-
rih živijo, sva opazovala z
daljnogledi z dobrim prijate-
ljem - lovcem in funkcioneir-
jem lovske družine na Zgor-
njem Jezerskem, Jožetom
Skuberjem, ki ima posestvo
ravno pod Kočno.
Spomladi, ko se tempera-
tura ozračja naglo spreminja,
je v gorah vehka nevarnost
snežnih plazov, v katerih
marsikateri člcin geimsje dru-
žine izgubi življenje.
Spomladi, prvega aprila,
ko je lovopust na potočne
postrvi končan, smo se od-
pravih na ribolov v potok
Gračnica. Člana UO RD La-
ško Polde Pavčnik, Dane
Škornik in jaz. Kristalno či-
sti potok priskaklja izpod
Planine, teče po Mrzlem po-
lju skozi Jurklošter in skozi
neokrnjene kanjone, prihiti
do ceste, katero nezadržno
spremlja vse do združitve s
Savinjo med Zidanim mo-
stom in Rimskimi Topli-
cami.
Na severni strani soteske,
iz katere se dvigajo navpične
skalne stene so ležale še veh-
ke krpe snega in visele dolge
ledene sveče. Z Danijem sva
poskušala ribiško srečo z de-
snega brega potoka, ob kate-
rem se vije Se kar lepa maka-
damska cesta. Polde pa je v
dolgih ribiških škomjih po-
časi ribaril po levem bregu
in nama od časa do časa reše-
val iz skal ter grmovja zapete
blestivke.
Kar naenkrat pa se Polde
ustavi in naju pokhče nazaj,
da bova videla kakšno vehko
ribo je ujel. Misleč, da naju je
potegnil s prvim aprilom,
sva vseeno odšla do njega ter
zagledala vehko žival temno
rjave barve z lepimi roglji.
Bil je mrtev gams - samec.
Potegnih smo ga izpod ostre-
ga skalovja, ki je štrlelo iz
vode na obrežje ter ga ogle-
dovah od vseh strani, pri tem
pa ugibah, na kakšen način
je prišlo do gamsovega sko-
ka v smrt.
Ugotovih smo, da je gam-
su nad prepadom spodrsnilo
ah pa se je odkrušilo kame-
nje, pri čemer je izgubil rav-
notežje in padel v globino
kakih štirideset metrov. Pa-
del je tako nesrečno, da si je
zlomil sprednjo in zadnjo no-
go in ker se ni mogel več
dvigniti, je v potoku utonil.
SANDI UDERMAN
Nobene prave pasje vročine več...	^oto: EDI MASNEC
6RADNJA NAPREDUJE
Gradnja novega doma Splošnega ljudskega odpora v novem mestnem jedru v Žalcu v teh
^neh hitro napreduje. Dom dobiva končno podobo. V prvi fazi izgradnje bodo dobili svoje
prostore gasilci. Dela izvaja GP Gradiš.	T. TAVCAR
ZGODI SE...
Zgodi se, da v različnih
gradivih marsikaj prebe-
remo. In tako se je zgodi-
lo, da smo v gradivu za
današnjo zasedanje kon-
ference SZDL Nova vas v
Celju lahko prebrali na->
slednje simpatično bese-
dilce: Delo poravnalnega
sveta je bilo do sedaj
uspešno, ugotavljamo
pa, da na tem področju
dosedaj nismo imeli več-
jega števila problemov,
kar je del odraza dobre
HEGEMONIJE med pre-
bivalstvom.«
Vsekakor bistra ugoto-
vitev, četudi verjetno lap-
sus. Saj-nam besedo HE-
GEMONIJA lepo v »go-
spodovanje in nadvlado«
razloži najbolj enostaven
slovarček tujk. Pa vendar
bi bilo simpatično shšati,
če morda avtor tega lap-
susa le ni mislil, da v celj-
ski Novi vasi ne obstoje
kakšne HEGEMONI-
STICNE TEŽNJE, če bi
že bilo kaj takšnega, po-
tem bi bilo prav gotovo s
področja PROSTOR-
SKEGA IN URBANI-
' STIČNEGA PLANIRA-
NJA zabetonirane celjske
Nove vasi, ki ne nosi za-
man imena KITAJSKA
CETRT.
Brez zlobe v srcu
Mitja UMNIK iz Nove
DELAVNI SO MLADI V
»SMREKI«
Naključje in objektiv fo-
toaparata sta zabeležila de-
lovni trenutek mladincev
gomjegrajske »Smreke«. Na
sicer prosto soboto so vneto
prekopavah dvorišče, urejah
kanale in pripravljah temelj-
no plast dvorišča za asfaltira-
nje.
Predsednik osnovne mla-
dinske organizacije v »Smre-
ki«, Slavko Napotnik, je po-
vedal, da imajo mladi poleg
vseh krajevnih sohdarnost-
nih akcij v svojem načrtu še
dve »stabihzacijski« delovni
soboti. Gre za pomoč pri ure-
janju delovnih pogojev v de-
lovni organizaciji, na moč pa
si prizadevajo urediti tudi la-
sten počitniški dom v sosed-
njih Devcah.
Ker imajo mladi iz »Smre-
ke« pomembno vlogo tudi v
samoupravnem življenju, jih
je občinska konferenca Zve-
ze sociahstične mladine v
Mozirju predlagala tudi za
repubhško priznanje kot naj-
boljšo mladinsko organizaci-
jo v združenem delu mozir-
ske občine v letošnjem letu.
Tekst in foto:
JOŽE MIKLAVC
za vaš kratek čas
AVRORA
Malokdo ve, da je le-
gendarna križarka Avrora
• (iz katere so bili leta 1917
izstreljeni zgodovinski
streli na Zimski dvorec v
Petrogradu) plula tudi po
bokokotorskih vodah. To
je bilo avgusta leta 1910,
ko je ruska križarka za-
plula tudi v kotorsko pri-
stanišče.
REŠI NAS PRED
UPORNIKI
Ribiči iz Mula v Kotor-
skem zalivu so izvlekli iz
morja nenavadno vojno
trofejo. Gre za navadno
Vojaško skodelo, na kate-
ri je bil vrezan napis. Itali-
jansko besedilo se v pre-
vodu glasi: Jezus, reši has
pred uporniki. Vojaška
skodela je bila last neke-
jga italijanskega vojaka, ki
"Se je med zadnjo vojno
jmudil v Boki Kotorski
^kot pripadnik okupacij-
skih sil. Na skodelo je
vgraviral tudi svoje ime:
G. Capparucci iz Adrie,
mesta na drugi strani Ja-
drana. Da ukopatorjem ni
bilo lahko, priča tudi na-
pis na okviru ene izmed
slik na otočku Gospe s
Škrpjela pred Perastom.
Na njej je neki nemški vo-
jak v obupu zapisal v
nemškem jeziku: VELI-
KOKRAT SEM STAL TU
IN hazmiSljal, da
ME JE V ČRNO GORO
PRIPELJAL SAM HU-
DIC.
ZAJEC V GRBU
Starodavni Hvar je
poln spomenikov. Števil-
ne hiše so nad vrati okra-
šene s starimi grbi. Eden
izmed njih (bhzu hiše Pa-
pafava) prikazuje zajca,
prebodenega s puščico.
Čigav je grb, ne ve niti
sam Papafava. Za šalo
pravijo na otoku Hvaru,
da je to edini zajec, na ka-
terega lovci še niso name-
rili puške.
PRVA VESLAŠKA
TEKMA
Znano je, da je bila prva
veslaška regata 1826 v
Henleyu v Angliji. Iz ne-
ke zbirke pesmi iz samo-
stana v Zaostrogu pa je
razvidno, da je bila prva
veslaška regata 6. sep-
tembra 1767 v Sphtu. Na
tekmi so sodelovah tudi
Makarani in zmagah.
Ohranjen je tudi podatek,
da se je podobna tekma
odigrala tudi 7. maja 1825.
MADE IN BIOKOVO
V najhujših okupacij-
skih dneh so imeli parti-
zani na Biokovu lastno
tovarno orožja. V svojih
delavnicah so izdelali tu-
di po 120 ročnih bomb na
dan, znanih pod imenom
»biokovke«. Nekaj pri-
merkov takšnih bomb je
ohranjenih v muzejih v
Makarski in v drugih kra-
jih.
KALDRMA JIH JE
OVIRALA
Pod staro hišo Mehme-
da Velagiča v Blagaju
izvira in teče reka. To je
Bunica, ki izvira pod sa-
mo hišo, teče le nekaj de-
set metrov in se zliva v
vodnjak. Bunica je naj-
krajša reka v Hercegovi-
ni. Zarumivo je tudi tla-
kovano'dvorišče stare hi-
še. Ko so se v Blagaju mu-
dili nemški okupatorji, s
svojimi čevlji niso mogh
hoditi po kaldrmi, pa so
zato ukazali, da se blatno
kamenje odstrani. Vse v
naši dežeh jim je bilo v
napoto, celo kaldrma.
BETONIADA
Nova Gradiška je v svo-
jem starem jedru tipično
mejno mesto, ki je nasta-
lo sredi 18. stoletja. Sre-
diščni prostor je trg, na
katerem je ohranjenih ve-
hko starih stavb. Vse je
skladno, lepo in prijetno,
razen betonskega okostja
za novo blagovnico, ki se
je naslonilo na samo ba-
ročno kapelo sv. Terezije
iz leta 1756 in poškodova-
lo urbanistično celoto
središča. Stara stavba je
zaščitena kot kulturni
spomenik. Kdo je kriv?
Morda stari baročni moj-
stri, ki bi morali predvi-
devati, da se bo prav tu
nekoč zidala betonska
škatla.
GLAVNI KRIVEC -
SOVA
Nenavaden toda zelo
drag stik se je dogodil, ko
se je sova zapletla med ži-
ce transformatorske po-
staje Kleče v Ljubljani.
Razumljivo jo, da je sova
takoj zgorela, toda poprej
je povzročila temeljit kra-
tek stik. V Ljubljani je v
hipu ugasnilo več kot sto
tisoč žarnic. Mesto je
ostalo v temi.
TRENK, DIVJE
SVINJE IN ZLATNIKI
V Kaptolu, vasi v pože-
ški kotlini, se je ohranila
legenda, povezana s slav-
nim baronom Trenkom.
Po izročilu je baron
Trenk sam samcat z me-
čem pobil celo krdelo
divjih svinj, njihovo zo-
bovlje pa je skupaj z vre-
čo zlatnikov zakopsd pod
zidove starega kaptolske-
ga gradu. Kdor jih najde,
jih ne sme vzeti tako dol-
go, dokler sam ne pobije
vsaj deset divjih svinj.
VODOVOD PRED
PARIZOM
Mostar je imel svoj vo-
dovod prej kot Pariz,
London, Dunaj, Pešta in
seveda prej kot Zagreb ali
Ljubljana. Še pred letom
1638 je imel dobro razvito
vodovodno mrežo (s po-
močjo glinastih cevi). Za
prvi mestni vodovod v
Mostarju je bil najbolj za-
služen Roznamedžija,
kronik sultana Murata
IV., ki se mu je Mostar
tako priljubil, da se je
vrnil vanj po dolgem po-
tepanju po svetu. V Mo-
st^ju se je zavzel za šte-
vilne javne objekte in
med drugim tudi za - vo-
dovod.
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 17. julI) Ijft
y 28 " 17. julij 1980
NOVI TEDNIK - strah 31
VSAKEMU SVOJE
Že dolgo govorimo, naj bi delovna mesta zasedali ljudje,
katerih izobrazba ustreza delovnim nalogam. Zadnje čase pa
je bilo opaziti, da vse več delovnih organizacij zaposluje
frizerje. Franc Prečka je to takole pojasnil: »Veste, kdo pa
naj bi v bodoče friziral polletne in letne bilance. Ekonomisti
niso več tako pametni...«
6000 LET STARE
MIKENE
Pričakovan slab dan in
strah pred sitnostmi se je
sprevrgel v morda najbolj
pristno in prijazno srečanje z
domačini. Medtem ko so to-
variši pohajkovali po starem
Nauphonu in zapravljah čas,
sem pri prvem mehaniku ob
cesti z rokami in zmedeno
mešanico tujih besed dopo-
vedoved, kaj je narobe. »No
problem,« je bil odgovor. In
res se je ob vozilu hipoma
zbralo pet ah šest mehani-
kov, ki so kaj hitro našh ok-
varo, jo odpravih in mimo-
grede postorih še kaj druge-
ga. Zanimalo me je, zakaj ta-
ko hitijo. Podobne prijazno-
sti res nismo pričakovah, saj
smo imeh precej slabih izku-
šenj iz domovine, ko je bilo
treba čakati in čakati, mole-
dovati in tudi »podmazati«,
če si hotel odpraviti nevšeč-
nosti. Vprašanje je mehani-
ke začudilo. »Zato smo ven-
dar tukaj,« zatrjujejo in kar
verjeti ne morem, da je naš
avto nenadoma postal najpo-
membnejši objekt popraV-
Ijalnice ob cesti. Ko sem ho-
tel poravnati račun, še shšati
niso hoteh zanj. Res, never-
jetno. »Za sosede bi naredih
še kaj več, kot to malen-
kost,« so mi zatrjevah in tako
sem jim moral skoraj vsihti
zelenko domačega, ki smo
ga rahlo načetega vlekh s se-
boj še iz domovine.
Uro zatem smo že strmeh
nad prepričljivostjo Miken,
prve prave grške cehnske zi-
belke civilizacije. Le malo je
ohranjenega na gričku, od-
koder je le nekaj kilometrov
do morja. Pregled na vse
strani je neverjeten. V senci
gore, ki ima s svojimi vrhovi
podobo ležečega in spečega
heroja - Agamemnona, ki ga
•je daia po povratku s Trojan-
ske vojne po legendi ubiti
njegova Khmenestra, ležijo
skromni ostanki vehke in
bogate civilizacije.
Ob razvahnah ostrmimo.
Mikene so bile res neosvojlji-
va trdnjava, a tako malo je
ostalo od njih. Le slovita
Levja vrata, obsijana s son-
cem, s figurami levov, brez
glav (te so bile iz zlata in so
jih ukradh), so spomin na ča-
se slave in bogastva Miken-
cev.
Ko stojimo na samem vrhu
mikenske trdnjave, sredi go-
mazečega mravljišča turi-
stov z vsega sveta, ni treba
posebnega napora, da bi na
sicer skromno ohranjenih
ostankih pred očmi ožvele
legende iz Homerjevih pe-
snitev in antične mitologije.
Tu je cvetela civilizacija pred
domala štiri tisoč leti.
Pot proti Korintu se vleče.
Vroče je in pokrajina je še
vedno enohčna. Griče je za-
menjala ravnina, ki se vleče
v nedogled, to ravnino pa ob
obeh straneh obkroža venec
hribov, s katerih nas domala
vso pot pozdravljajo ostanki
starih dni - beneške utrdbe,
pa spomeniki sodobnejših
dni. Ta dohna ima za Grke
svojski pomen. Tu je namreč
sloviti vojskovodja Koloko-
tronis s tisoč odločnimi mož-
mi prizadejal turški vojski
6000 mož pod vodstvom Dra-
mahs paše najbolj boleč po-
raz v letu 1822, po kateree se
tvirški osvajalci niso več prav
opomogh.
Ob poti nas spremljajo lepo
urejene plantaže tobaka, h-
mon, oranžencev in oljk.
Še nekaj kilometrov in
pred nami se odpre pogled
na mesto Korint, ki je eno
največjih trgovskih, indu-
strijskih in tranzitnih središč
sodobne Grčije. Pod bene-
ško trdnjavo na vrhu griča
nad Korintom, je skrito eno
najbogatejših antičnih sre-
dišč - starodavni Korint, ki
nikoh ni zatonil v pozabo. V
nasprotju s številnimi stari-
mi središči, ki so bila pozab-
ljena v času, je Korint, ki je
na pomembnem delu Pole-
poneza, vselej ostal promet-
no središče. In tu se ostanki
starogrške civilizacije meša-
jo s starorimskimi izkopani-
nami, ostanki ki so jih zapu-
stih Benečani, pa Bizantin-
sko cesarstvo in drugi.
PIŠE: 10
BRANKO
STAMEJČIČ
Grič z ostanki mogočnega obzidja^ Levja vrata in spoštljiva mogočnost okolja - to j(
domala vse, kar Je ostalo od prve celinske zibelke civilizacije v Evropi - Miken.
DEJAN IN NJEGOVA
TROBENTA
Kar izgubil se je med sta-
rejšimi in višjimi. In zdel se
je še bolj majhen, kot je v
resnici.
Da, beseda je o pihalnem
orkestru »Železar« v Štorah
in njegovih mladih članih.
Vehko je mladih, toda med
njimi jih je kar petnajst, ki^e
obiskujejo osnovno šolo.
Vsi ti so učenci dislocirane-
ga oddelka celjske glasbene
šole v Štorah za trobila in
pihala. Med njimi tudi Dejan
Žohar.
Star je devet let in letos je z
odhčnim uspehom končal
tretji razred osnovne šole.
V orkester ga je pravza-
prav pripeljjd oče Vlado, ki
tudi v tem ansamblu igra na
trobento. Dejan je šel torej
po očetovih stopinjah.
»Rad igram,« se je pohvahl
Dejan v kratkem odmoru
med nastopom v Celju ob
prihodu poštne kočije. »V
glasbeno šolo sem stopil že
pred tremi leti, v orkestru pa
sem leto dni in še m^o
več...«
»Prijetno je delo z mladi-
mi, tudi s temi najmlajšimi,«
je poudaril umetniški vodja
orkestra, prof. Zupane. »To
je resno in redno delo in tudi
ti najmlajši so disciphno vze-
li za svojo dolžnost. Drugače
seveda v takem orkestru ne
gre!«
In potem je Dejan spet pri-
jel za trobento in zdaj malce
v zadregi pogledal na note in
okolje. Toda, dirigentova ro-
ka ga je hitro pritegnila.
M. BOŽIC
NAJBOLJŠA
LETALSKA ŠOLA
AEROKLUB Celje je v
svojem dolgoletnem delo-
vanju vzgojil vrsto letalcev,
ki so ponesli ime tega šport-
nega kolektiva širom po Ju-
goslaviji in tudi izven nje-
nih meja. Nekateri so se iz-
kazali kot športniki, drugi
pa so iz ljubiteljske dejav-
nosti prešli na poklicno uk-
varjanje z letalstvom. Ime-
na kot so Maks Arbeiter,
Milan Mulej, Peter Kamer,
Miloš Pešec, Franc Peperko,
Bogdan Lilija in vrsta dru-
gih so vtkana v celjsko le-
talsko šolo, ki je za lansko-
letno delo dobila veliko
priznanje, naziv najboljše
tovrstne šole v Sloveniji in
s tem tudi v Jugoslaviji.
Delo v tem športnem ko-
lektivu, ki šteje okoh 180 čla-
nov, poteka v štirih sekcijah,
to je v motornem in jadred-
nem letalstvu ter v padalski
in modelarski sekciji. Med-
tem, ko sta prvi dve sekciji
prisotni že od vsega začetka
pa sta padalstvo in modelar-
stvo doživeh pravi razmah
šele v zadnjih letih. Se pose-
bej to velja za modelarsko
sekcijo kjer so izredno veh-
ko naredih na področju
množičnosti, saj so z vzgojo
in animacijo pričeh že v os-
novnih šolah. Tako so se tek-
movalnim rezultatom pri-
družih tudi uspehi na drugih
področjih njihovega dela.
Predsednik AEROKLU-
BA Celje Tone Jelenko je o
delu kluba med drugim po-
vedal: »V preteklem obdob-
ju smo mogoče nekohko za-
postavih množičnost v tem
športu, zato je bila lansko le-
to aktivnost v vseh štirih
sekcijah izredno pomembna
zi, osvojitev naziva najboljše
letalske šole pri nas. Z obno-
vitvijo letalskega parka, v
zadnjih letih smo uspeh ku-
piti več novih letal, smo lah-
ko nudih tekmovalcem bolj-
še pogoje tako za treninge
kot tudi na samih tekmova-
njih. Seveda tukaj ne smemo
prezreti dejstva, da so naši
tekmovalci izredno obreme-
njeni, kajti za vsako uro lete-
nja morajo določen čas dela-
ti v delavnicah. Drug pro-
blem pa je vzletna steza, ki je
pri nas še vedno travnata in
poleg tega še na področju, ki
ga večkrat zahje voda. To
onemogoča pristajanje in
vzletanje letal in s tem seve-
da tudi našo aktivnost. Piloti
pa morajo za pridobitev h-
cenc imeti določeno število
ur. Zato vse bolj razmišljamo
o asfaltirani stezi, ki nam bi
omogočila nemoteno letenje
v skoraj vseh vremenskih ra-
zmerah in letnih časih. Seve-
da klub sam za tako investi-
cijo nima denarja. 2e za re-
dno dejavnost nam letos pri-
manjkuje sredstev, tako da
jo bomo morah zmanjšati
približno za 30 odstotkov.
Tako letos tudi verjetno ne
bomo posegah po najvišjem
naslovu, kar bo pač odraz
trenutnih zmožnosti, ki so
žal odvisne tudi od finančne
moči kluba.«
F. P.
Aeroklub Celje Je pred nedavnim uvedel tudi novost - aerotaksi, s katerim si lahko
ogledajo obiskovalci Celje in Savinjsko dolino iz zraka. Vendar s sredstvi, ki Jih bodo
zbrali na ta način komaj krijejo stroške poleta. (Foto: F. Pungerčič)
ISKRENIZMI
Vse iskrenosti dobrih prijateljev vložimo na hra-
nilno knjižico. Tako bomo imeh vsaj eno iskrenost:
obresti!
Ce izhaja beseda »iskra« iz iskrenosti, ne bi nikjer
gorelo.
Prvi prijatelj mi je iskreno zaupal, da nisem iskren.
Drugi prijatelj pa mi je naslednji dan rekel, da prvemu
prijatelju iskreno ne verjame govoric o moji neiskre-
nosti.
Na smrt sta se skregala dva slavista. Prvi je rekel, da
je beseda iskrenost tujka, drugi pa je trdil, da ni tujka,
vendar nam je tuja.
Na koncu vam iskreno zaupam, da vseh misli nisem
mishl iskreno, ker tudi vi niste vsi iskreni.
AMADEUS
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, cetoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.