NOVICE iz
Moravske,
ioBne
obCINA MORAVČ
Maj 2001, Letnik II, Številka i
	
OBČINA MORAVČE	Poštnina plačana pri poftb'
1251 MORAVČE, TRG SVOBODE 4	1251 Moravče "a"
Knjižnica Domžale	
Ljubljanska 58	
1230 Domžale	
MOJA DOLINA NA DLANI
Odkriti skriti zapisi Zemljine zgodovine
OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče
četrtek, 14. junija, ob 20.00 sprejem s programom za evropohodnike in snemanje za Evrofon
četrtek, 21.junija, ob 17.00 prireditev ob zaključku šolskega leta
petek, 23.junija, ob 21.00 osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti in počastitvi spomina na 60-letnico vstaje slovenskega naroda proti okupatorju
Občina Moravče vabi vse občanke in občane na osrednjo prireditev v počastitev Dneva državnosti in spomina na 60-letnico vstaje slovenskega naroda proti okupatorju v soboto, 23.junija, ob 21.00 uri v središču Moravč. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbori, recitacijske in plesne skupine kulturnih društev ter instrumentalne skupine. Slavnostni govornik na prireditvi bo poslanec državnega zbora Franci Rokavec. Po prireditvi bo pri KD zabavni večer s koncertnim nastopom skupine Rok'n bend in narodno-zabavnim ansamblom Rokovnjači. Za dobro postrežbo bo tokrat skrbelo Društvo podeželske mladine Moravče.
Vsi prav lepo vabljeni!
PGD Krašce prireja v soboto, 16. junija, ob 19.00 uri veliko vrtno veselico z ansamblom Svetlin. Vabljeni!
Društvo izgnancev Domžale
POVABILO
Vse članice in člane društva vabimo na osrednjo slovesnost ob DNEVU IZGNANCEV, ki bo v sredo, 6. junija 2001, ob 15. uri v Mostecu.
Društvo zagotavlja brezplačni avtobusni prevoz. Odhod avtobusov je ob 13.30 z avtobusnih postaj v Moravčah in Blagovici. Avtobusa bosta ustavljala na vseh postajališčih.
Pridružite se nam!
GRAJSKI KULTURNI VEČERI 2001 NA GRADU TUŠTANJ
V okviru 8. sezone Grajskih kulturnih večerov se nam v letošnjem letu ponuja pester program prireditev v ATRIJU GRADU TUŠTANJ.
t. V petek, 15junija, ob 20.30 bo koncert pihalnih godb posvečen našemu rojaku Gvidu Učakarju. Organizator koncerta je Pihalna godba Moravče. Sodeluje še Godba Bežigrad.
2. V nedeljo, 24.6. 2001, ob 20.30 uri bo na sporedu koncert priljubljenih duetov in arij znanih opernih skladateljev v izvedbi študentov Akademije za glasbo iz Ljubljane. Nastopili bodo K. Predovnik, A. Debeljak, P. Pirnat in S. Škvarč.
3. Vrhunec letošnjih večerov bo prav gotovo izvedba Mozartovega Regviema za soliste, zbor in orkester, ki bo na sporedu 7. julija 2001 ob 20.30 uri.
Gre za najbolj priljubljeno delo v klasični glasbi, saj je Mozart kot velik genij znal pričarati izjemne melodije, ki jih slišimo v Reqviemu. To delo je Mozart pripravil v spomin na pokojnika. Ker je navada, da se izvedba tega dela posveti določenim pokojnikom, smo se tudi mi odločili, da tokratno izvedbo posvetimo vsem pokojnim prebivalcem Moravske doline v 20. stoletju, saj so si s svojim življenjem in delom zaslužili, da se jih spomnimo v začetku novega stoletja in tisočletja. Zato je prav, da s svojim obiskom tega koncerta izkažete pozornost do svojih prednikov.
Izvajalci: solisti Mateja Arnež - sopran. Dragica Kovačič - alt, Marjan Trček - tenor in Marcos Fink - bas. Slovenski komorni zbor in orkester pod vodstvom dr. Mirka Cudermana.
4. Četrti koncertni večer bo na sporedu 25.8.2001 ob 20.30 uri. To bo koncert slovenskih ljudskih pesmi ter priljubljenih samospevov z oktetom Galus in solistom Lukasom Debevcem iz Argentine.
Prijeten in akustičen ambient grajskega atrija na gradu Tu stanj bo z letošnjimi koncerti znova oživel v razgibanem glasbenem poletju. Toraj ne zamudite priložnosti in preživite kak poletni večer z glasbo in pripravljale/ 8. sezone Grajskih kulturnih večerov.
Turistično društvo Gradišče vabi na prireditev Srečanje Gradišč Slovenije 2001, na katerem bo sedelovalo 16 vasi s takšnim imenom. Potekala bo 23. junija po naslednjem programu:
12.00  zbor udeležencev
• 14.00 do 16.00   ogled vasi in predstavitev sodelujočih
• 16.00 do I S.00   košnja in ostale družabne igre
• 18.00 - pozdravni nagovor lukovškega župana
• 19.00  družabno srečanje Z ansamblom bratov 1'oljanšek od 13.00 do 23.00   sprejemanje stav za bik ruleto
Pohodi v juniju v organizaciji PD Moravče			
9.6.	KRIŠKA (JOKA	lahka pot	vodi Leon Lavrič 041 433 254
9.6.	si (»k/K	zahtevna pot	VOdl Vida Vidergar04l 270 606
23.6.	ŠLEMENOVA šl'l( A	lahka pot	vodita Peter Klemene 04 1 689 564 in Marijan Gril 7231 737
23.6.	MOJSTROVKA	zahtevna pot	vodi Janez Jescnšck 041 388 990
2.7.-7.7.	PLANINSKI TABOR		vodniki
Preseki lupin megalodontidnih školjk v svetlosivem apnencu  Foto: Tadeja Šubic
Več o fotografiji z naslovnice preberite na strani 21.
Novice iz
je mesec maj gotovo namenil največ pozornosti. A na žalost se je malokdo obremenjeval že z vprašanjem, kako bodo nadebudneži zaposleni v vročih počitniških dneh, ko bodo obkljukali vse travme po morebitnem slabem učnem uspehu, obvezni nekajdnevni družinski dopust in morda, če bodo imeli srečo, preživeli kakšen dan v družbi starih staršev. Kaj in kako pa bo v preostalih dneh? Bo to le računalnik, hladilnik, TV kot edini družabniki sodobnih otrok iz zlatih kletk. Pa saj to ni pomembno ob osrednji temi, ko je vsa naša pozornost usmerjena v »pridelavo« otrok z umetno oploditvijo.
je težko preslepiti. Tisoče dokazev premore zgodovina, da je človek vedno potegnil krajši konec, kadar je pregrobo posegel vanjo in njene zakone. Kje so meje, je nemogoče določiti. Čas vedno postreže z rezultati, a je pot vračanja težka, velikokrat pa sploh ni mogoča. Lestev, po kateri se vzpenja znanost v neslutene višine, vedno premore še neosvojeni klin. Kdo bo prvi stopil nanj, kdo si še upa izzivati, komu bo uspel nov izum v korist človeštva in koliko negativnega bo prineslo to novo čudo... Človeški um si prizadeva v vsem nadvladovati in dosega neslutene rezultate. Tavčar že pred sto petdesetimi leti piše v Tržačanu o jeznoritem Vrbarjevem Matevžu, ki se odloči, da si bo otroka naredil sam, ker ga pač žena ni rodila Zadene si košek na ramo in se z loškega pogorja odpravi v Trst, kjer so v tistem času celo otroke prodajali. Tisti, ki zgodbo poznate, veste, da prineseni otrok od lakote umre, tiste prave in tiste po ljubezni. Današnjim staršem je pot v Trst prihranjena, saj je dovolj, če se zglasijo v bližnji bolnišnici in bimedicinska pomoč za zdravljenje neplodnosti jim je zagotovljena. Tako je tudi prav. Toda dileme, ki te dni polnijo medijski prostor ob referendumu o možnosti oploditve žensk brez partnerjev z biomedicinsko pomočjo, so pravi gordijski vozel. Biomedicinski stroki lahko zaupamo, da je opravila zadostno preizkušanje in do potankosti izpopolnila postopek oplojevanja. Ne moremo pa miže mimo moralnih, etičnih in socialnih norem. Z vsem spoštovanjem do mater, ki same zmorejo vzgojiti otroka v odgovorno odraslo osebo, ostajam skeptična, da je temu res tako.
*)tt kdo lahko jamči, da se najpriljubljenejši slovenski hobby iskanja lukenj v zakonih ne bo uveljavil tudi v morebitnem referendumsko izglasovanem spretjetju zakona, zakona, ki ga v obravnavo vsiljujejo nam laikom, namesto, da bi presojo prepustili stroki (-am) in v njej (njih) iskali sprejemljive rešitve.
SfrttGC (/■ (LČt otrok prižigajo topli medsebojni odnosi, samospoštovanje, ljubezen in zavetje pred viharji razburkane dobe pehanja za materialnimi dobrinami.
MAL
21. junija je v Moravčah Alojzijev sejem; to je četrti semanji dan v tem letu.
Zbiranje in odvoz nevarnih gospodinjskih odpadkov
Vse občane ohveščamo.da bo dne 15.06.2001 v času od 15.00 do 18.00 ure na prostoru za kulturnim domom, Vegova 9, v naselju Moravče, (udi letos zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov (brez pnevmatik), med katere sodijo:
• laki, barve, topila, smole, hladilne tekočine, lepila, kiti, kozmetični izdelki
• zdravila, škropiva
• akumulatorji, baterije
• odpadna neklorirana olja, odpadna jedilna olja
• odpadne kemikalije (solna kislina, lužni kamen, živo srebro) Zbiranje bo opravljalo podjetje Kemis d.o.o. iz Ljubljane.
Varujmo okolje in ne odlagajmo nevarnih odpadkov kjerkoli!
Oddelek za komunalne zadeve
V tej številki preberite
Županova stran..................................................str.4
Pet minut s svetnikom Romanom
Cerarjem............................................................str. 5
Sklep o določitvi volišč.....................................str.6
Javni razpis za stanovanja..............................str.6
Poročilo z 19.sejeOS..........................................str.7
Evropohod tudi v Moravčah............................str.8
Državni ukrepi kmetijske politike..................str.11
Tradicionalno prvomajsko srečanje..............str.14
Kulturni dogodek v Pečah...............................str.16
Lep uspeh 7,c..................................................str.21
Naša dolina na dlani.......................................str.21
Aktualna polemika.........................................str.22
Naslednja številka bo predvidoma izšla 6. julija. Vaše prispevke pričakujemo do 20. junija. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku.
Novice iz Moravske doline
1 junij 2001, Letnik II, Številka 5
Novice iz Moravski; doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobodo 4, 12F>1 Moravče, telefon 7231 035. • Izdajateljski svet: Mat|až Kočar, Janez Cerar, Roman Cerar, Roman Novak, Stanislav Ravnikar. • Uiodnica: Bernarda Mal, tel. 723-18-78, E-pošta moravske.novioo@email si. • Uredniški odbor. Bojana Doiič. Nevenka Marolt, Milka Novak. France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombai. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1400 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij, te pišete v imenu drušiva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E pošti. Prispevki naj ne presegajo ene tipkane strani v običajni velikosti pisave. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Moravske doline
3
Spoštovani
Mesec maj naznanja vroče poletje, ki bo nedvomno ogrelo Moravče. Zato bi še pred tem obdobjem rad naredi/ kratek pregled nalog oziroma aktivnosti, ki jih bo potrebno v občinskem okviru izpeljati tako letos kot predvsem v naslednjem obdobju v okviru priprave programa dela v naslednjih štirih letih.
V javni obravnavi je osnutek proračuna za leto 2001. Gre za
proračun, ki je specifičen, kajti v proračunskem smislu zaključujemo investicijsko obdobje 1999-2001 na mnogih gradnjah tako v cestni infrastrukturi kot tudi pri novi šoli. Ker ni več namenskega priliva ministrstva za šolstvo je tudi nominalno manjši, kajti navedeno ministrstvo je svoje obveznosti pokrilo že v lanskem letu. To pa ne pomeni, da se letos ne bo nič gradilo, kajti kar nekaj obveznosti iz preteklega leta bo potrebno realizirati. Kot osrednjo nalogo na področju komunalne infrastrukture navajam dokončanje vodovoda Drtija - Moravče. Tudi nekaj cestnih odsekov je vključenih v ta program.
Vesel sem ,da se bo premaknilo tudi pri izgradnji oziroma asfaltiranju ceste na Limbarsko goro, kjer je izvajalec pripravljen počakati na plačilo občine v letu 2002 (program proračuna za leto 2002), ki ga je na tej postavki že potrdil občinski svet. Letošnji del bo v celoti pokrilo Društvo krajanov LG, ki je z zbiranjem sredstev in odmevno prireditvijo Po nagelj na Limbarsko goro že nekaj let zbiralo sredstva za ureditev dostopa. Vesel pa sem zato, ker je le prišlo do spoznanja, da je potrebno probleme reševati z roko v roki in v sodelovanju včasih tudi z dobro mero potrpljenja. S to novo pridobitvijo se bo tudi Limbarska gora še za korak približala dolini.
V kratkem bo potrebno tudi dokončno oblikovati pogodbo o sodelovanju med Občino in podjetjem Termit za obdobje 2000 - 2001 .Gre za obveznosti podjetja do lokalne skupnosti iz naslova degradacije in koriščenja infrastrukture. Letni znesek (1999) se vrti okoli 10 mil. SIT, ki se seveda koristi v materialu, delu ali kompenzacijah. Za primerjavo lahko navedem, da je po proračunskih podatkih v sosednji občini Lukovica ta številka kar sedemkrat večja in znaša 70 mil SIT letno (občina Lukovica- kamnolom).
Tako pričakujemo, da bo podjetje Termit še v letošnjem letu poasfaltiralo že pripravljeno cestišče v Drtiji in Belneku, poskrbelo za material za cesto na Ples, saniralo most v Serjučah in priskrbelo nasipni material za ceste v Vinjah. Občina pa bo morala v letošnjem letu sprejeti tudi strategijo povezovanja v regijskem okviru, kajti skupaj z drugimi občinami je potrebno oblikovati posebno agencijo, ki bo skrbela in pripravljala regijske razvojne programe. Glavno vprašanje je, ali se povezati z Ljubljano kot občino ali pa zaokrožiti svoje delovanje v osrednji slovenski regiji. Predvsem pa vse nas čaka strateška in globalna odločitev, kako in v katero smer se bo razvijala občina in predvsem naša dolina v bodoče. Smo na zaključku obdobja, ko je bil poudarek razvoja na vzpostavljanju ustrezne komunalne infrastrukture na vseh področjih. Sedaj pa se moramo odločiti, katerim vsebinskim vprašanjem bomo namenjali prednost v bodoče. Zato bo to velika odgovornost tako občinskega sveta, vodstva občine in ne nazadnje vseh občanov. Seveda se zavedamo, da enotnih stališ ne bo. Prevladati pa bo moral zdrav razum in sposobnost vizionarstva in simulacij različnih variant poti.
Dolina ne bo mogla ostati hermetično zaprta, kar se kaže že
sedaj s povečanim prometom, ki se bo nedvomno še povečal z odprtjem avtoceste Krtina. Zato smo ponovno sprožili na ustrezni državni agenciji vprašanje obvoznice na eni strani in seveda ureditve državne ceste čez center Moravč. Naši očitki državi, da bi občina že zdavnaj uredila pločnike in cestišče v centru, kolikor bi to bila last občine, povsem držijo. Opredeliti se bo potrebno tudi do vprašanja, koliko površin bomo namenili za pozidavo in kakšen tip pozidave bomo dovolili. Predvsem bo pomembno vprašanje, kako ohraniti kulturno krajino tam, kjer se kmetijstvo iz čisto ekonomskega razloga ne izplača, a vemo da EU namenja svojim članicam velika sredstva prav na tem področju. Prav tako pa bomo morali podati pogoje za tisti del kmetijstva, ki pa je perspektiven in omogoča tržne viške, ki so pomemben element v bruto bilanci občinskega potenciala proizvodnje. Pri tem igra pomembno vlogo naša kmetijska zadruga, ki je dokončno rešila odprta vprašanja lastništva in nasledstva in je danes zdarvo jedro in potencial razvoja tudi trgovine v tej branži. Občina bo morala tudi konkretno podpreti zadrugo in ji kot podjetje registrirano v občini Moravče nuditi ves suport razvoja in odpiranja novih delovnih mest. Tudi drobnemu gospodarstvu in samozaposlovanju bo potrebno dati večje možnosti, kajti odzivnost na ukrepe, ki jih je do sedaj peljala občina na tem področju, kažejo lepe rezultate.
V povezavi z vsem tem bo potrebno nameniti povsem konkretna investicijska sredstva za razvoj turizma, ki je gledano iz vseh zornih kotov povezovalni krog vseh aktivnosti, ki smo jih navajali do sedaj.
Prav leto 2002 bo pomembno, ker bo potrebno sprejeti globalne odločitve in zastaviti programe, ki bodo vsekakor več letni in se ne bodo končali z zadnjim dnem v tekočem letu, kakor si nekateri predstavljajo vlogo in namen občinskega proračuna.
Torej tem in materiala za razpravo ne bo zmanjkalo še nekaj časa. Predvsem pa bo pomembno, da ne bo pasivnosti med ljudmi in zato bodo morale prav krajevne skupnosti ali vaški odbori ter tudi posamezniki, ki znajo povezovati in graditi, odigrati aktivnejšo vlogo kot doslej.
MATJAŽ KOČAR, župan
Vsem občankam in občanom Moravč ter bralcem Novic iz
Moravske doline čestitamo ob dnevu državnosti. Ob enem vas vabimo, da se udeležite proslave ob dnevu državnosti in 60-letnici vstaje slovenskega naroda, ki bo v soboto, 23. junija letos, ob 21. uri v središču Moravč.
župan Občine Moravče Občinski svet in občinska uprava
4
Novice iz
nSê
Nova Slovenija
K neonska Hudska stranka
Pet minut s svetnikom
Poskrbeli bomo za urejeno in do okolja prijazno umeščanje gospodarskih in drugih dejavnosti V prostor. Posebej bomo pozorni pri izbiri in zaščiti lokacij za večje posege v prostor. Dosledno bomo uveljavljali evropske standarde pri izvajanju okoljevarstvene zakonodaje pri vseh gospodarskih subjektih po načelu "sanacijoplača onesnaževalec ". NOVA SLOVENIJA vidi na tem področju kot ključno nalogo ureditev zemljiške knjige in vpisov etažnih lastništev na celotnem področju Slovenije. S tem bomo spodbudili in pocenili stanovanjsko gradnjo in olajšali najemanje stanovanjskih kreditov in hipotek, predvsem za mlade družine.
SLS -»SKD
Slovenska ljudska stra n k a
Stališče stranke do odprtega referendumskega vprašanja možnosti oploditve žensk z biomedicinsko pomočjo
Mediji so v zadnjem času veliko poročali o odprtem referendumskem vprašanju, do katerega se bomo morali kot državljani opredeliti v prihodnjih dneh. Gre za zelo kompleksno vprašanje, o katerem bi se dalo razpravljati iz etičnega, socialnega, moralnega, zdravstvenega in še kakšnega zornega kota. Na vsakega od zastavljenih vprašanj in pogledov mora odgovoriti vsak posameznik v svoji duši, v svojem srcu ne glede na politično, versko ali kakšno drugo prepričanje.
Slovenska ljudska stranka se zaveda, da mednarodne konvencije v določeni meri celo dopuščajo takšno možnost, a kljub temu mi ne podpiramo tega zakona in se pridružujemo medicinski stroki, torej tisti stroki, ki bi naj opravljala te storitve. Pomagali ženam in ženskam, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo zanositi, je naša skupna skrb in smo dolžni narediti vse, kar je v moči stroke. Oplojevanje kot rutinsko delo, ki se ga da še kako zlorabljati, na kar opozarjajo prav zdravniki sami, pa se nam ne zdi sprejemljivo. Zato predlagamo, da tudi vi rečete NE takšnemu zakonu.
OO Slovenske ljudske stranke Moravče
KLEP4RSTVO
TEGOLA SERVIS
ANDREJ VRTAČ IČ
foriunnio Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 01 83 12 355, GSM 041 689 750
Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine:
- BRAMAC
- OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH)
- ESAL (SALONIT ANHOVO)
- TEGOLA CANADESE
- TRIMO TREBNJE
Garancija:
■ 10 let za delo do 50 let za material
godna akcija!
BRAMAC-ov kredit do 5 let
Roman Cerar,
svetnik OS Moravče, kandidiran na listi SDS
Naš tokratni gost rubrike Pet minut je g. Roman Cerar, podžupan naše občine. Mnogi ga že poznate kot navdušenega rekreativnega športnika, aktivnega člana športnih društev, nenazadnje tudi kot osebo, ki drži besedo. Za tiste, ki vam ni poznan, pa naj povem, da z, družino živi v Cešfijicah, pred tem je nekaj let živel v Brezovici pri Ljubljani, kamor je odšel po končanem šolanju iz rodnih Moravč. Pravi, da sije vedno želel nazaj med Moravčane, ne glede na to, da se sedaj vsak dan vozi v Ljubljano v službo, kjer je zaposlen v Banki Slovenije.
Odkar je spet »pravi« Moravčan in seje odločil, da je treba nekaj storiti in ne vedno le kritizirati delo drugih, se trudi stvari spreminjati na boljše Vedno je pripravljen pomagati pri reševanju problemov na področju komunalne infrastrukture, športa, kulture. Za dobro občanov je pripravljen sprejemati kompromise in preslišali razne očitke, ki pa jih vsaj do sedaj ni bilo malo. V občinskem svetu dobro sodeluje z vsemi svetniki, ki so pripravljeni na sodelovanje. Seveda pa prihaja občasno tudi do različnih stališč in pogledov, ki jih posamezniki ne sprejemajo na primeren način. Kot predsednik občinskega odbora SDS in podžupan občine je na svoj račun slišal že marsikaj, a zaveda se. da se povsod najdejo takšni, ki postavljajo osebne interese na prvo mesto in ne vidijo dlje od sosedovega praga. V vlogi podžupana je že tri leta in ves čas dobro sodeluje z županom Matjažem Kočarjem. Funkcija podžupana pa mu omogoča tudi neposreden stik z delavci občinske uprave in v teh letih je spoznal ludi njihovo delo in naloge. Po njegovem mnenju nekateri delavci svoje delo ne opravljajo dovolj učinkovito, včasih pa si svoje delovne obveznosti razlagajo po svoje, zato je marsikatera kritika občanov upravičena.
Njegova prizadevanja gredo v smeri enakomernega razvoja komunalne infrastrukture v vseh delih občine, za čim boljše pogoje življenja za vse in nenazadnje tudi za prijetno in koristno izrabo prostega časa.
NEVENKA M ARO L'I'
KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA!
Moravske doline
5
Na padlagi 41 . člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. list RS, št. 15/94, 13/95 - odi. US, 34/96 -odi. US, 38/96 in 43/96 - odi. US in 82/98 - odi. US) izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN
OBMOČIJ VOLIŠČ
za glasovanje na naknadnem zakanodajnem referendumu o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomvčjo, dne 17. junija 2001 v 10. volilnem okraju 4. volilne enote.
VOLIŠČE 4.10.25 - KULTURNI DOM MORAVČE, Vegova 9, Moravče
Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode, Vegova ulica; Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah, Zalog pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.26 - GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE, Cesta heroja Vasje 13, Moravče
Češnjice pri Moravčah, Drtlja,
Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače, Masljeva cesta. Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava.
VOLIŠČE 4.10.27 - PRI URANKARJU, Gabrje 6
Cabrje pod Limbarsko groro, Hrastnik, Limbarska gora, Mošenik, Selce pri Moravčah, Ples razen štev. 8 in 9.
VOLIŠČE 4.10.28 - PRI FRANCU MAJDIČU, Negastrn 8
Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah, Vinje pri Moravčah.
Na podlagi 97. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 81/91 s spremembami in dopolnitvami) in občinskega statuta (Uradni vestnik Občine Moravče št. 1/95 in 7/98) ter Pravilnika o dodeljevanju kadrovsko-službenih stanovanj (Uradni vestnik Občine Moravče št. 2/96) Občina Moravče ponovno objavlja
JAVNI RAZPIS za dodelitev kadrovsko-službenih stanovanj
1. Predmet razpisa sta kadrovsko (hišniško) dvosobno stanovanje v objektu Hrib nad Kibčami 7 v velikosti 57,10 m2 in stanovanje na Vegovi 1 v Moravčah v velikosti 44,13 m2
2. Upravičenci za dodelitev kadrovsko-službenih stanovanj
so:
a. nujno potrebni delavci v občinski upravi Občine Moravče
b. delavci v javnih zavodih s področja družbenih dejavnosti z območja občine, katerih ustanovitelj je občina Moravče
c. izjema je upravičenec tudi občan, katerega znanstveni, strokovni, kulturno-umetniški in športni dosežki so izjemnega pomena za občino Moravče
3. Zahtevani podatki v vlogi in potrebna dokumentacija: a.   o ožjih družinskih članih, ki s prosilcem stalno živijo
VOLIŠČE 4.10.29 - ZADRUŽNI DOM KRAŠCE, Krašce 2
Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imen je, Krašce, Prikrnica, Sv. Andrej.
VOLIŠČE 4.10.30 - GASILSKI DOM PEČE, Peče 50
Križate, Peče, Ples št. 8, 9; Podgorica pri Pečah, Pretrž, Zgornje Koseze.
VOLIŠČE 4.10.31 - PRI VALENTINI LAVRINC, Gora pri Pečah 16
Gora pri Pečah.
VOLIŠČE 4.10.32- DOM KRAJANOV HRIB, Hrib nad Ribčami 1
Dešen, Hrib nad Ribčami, Kaiarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar.
VOLIŠČE 4.10.33 - KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE, Vrhpolje 14
Dole pod Sv. Trojico, Garičica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja javorščica, Spodni Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja lavoršica, Zgornji Tuštanj.
VOLIŠČE 4.10.901-KONFERENČNA SOBA OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska cesta 69, Domžale
Predčasno glasovanje.
Republika Slovenija VOLILNA ENOTA ŠTEV. 4 Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja
predsednik Okrajne volilne komisije Peter Golob I. r.
b. 0 sedanjih stanovanjskih razmerah s priloženo kopijo najemne pogodbe
c. 0 delu oz. poklicu, ki ga prosilec trenutno opravlja
d. o smeri strokovne izobrazbe
e. 0 skupni delovni dobi in delovni dobi pri sedanji zaposlitvi
f. mnenje predstojnika prosilca o upravičenosti do pridobitve stanovanja
g. o drugih okoliščinah, pomembnih za dodelitev stanovanja
4.   Razpisni rok:
Vloge z. vso zahtevano dokumentacijo je potrebno priporočeno poslati ali oddati osebno na Občino Moravče, Trg svobode 4, Moravče do vključno 26. junija 2001. Nepravočasno vloženih vlog ne bomo upoštevali.
Prednostno listo bo predlagala posebna komisija, strokovna služba Občine Moravče pa bo izdala sklepe o dodelitvi kadrovsko-službenih stanovanj. Zoper sklep je možen ugovor v roku 8 dni po prejemu sklepa. O ugovoru odloča župan občine, njegova odločitev je dokončna.
Razpis bo objavljen v občinskem glasilu Novice iz Moravske doline, na oglasni deski Občine Moravče in posredovan upravičencem za dodelitev kadrovsko-službenih stanovanj.
Občinska uprava Občine Moravče
6
Novice iz
POROČILO Z 19. SEJE OS
Proračun je v javni obravnavi
V sredo 16. maja je potekala 19. redna seja OS Občine Moravče v prisotnosti obeh svetnic, vseh svetnikov, župana in delavcev občinske uprave. Obravnavali so 12 točk dnevnega reda, a najpomembnejši, tista o proračunu in sklenitvi pogodbe med Termitom in Občino, je med svetniki po moji oceni zbudila premalo razprave, korektnih pripomb in iskanja optimalnih rešitev.
Vprašanaja, pobude, predlogi je točka dnevnega reda, ki je namenjena reševanju tegob nas občanov. Svetniki so tokrat vpraševali, kdaj bo rešeno vprašanje vodovoda v Gaberjah, kako je možno rešiti problem dolge čakalne vrste pred vrati edinega zdravnika za odrasle dr. Dežmana, kdaj bomo zares imeli lekarno, kdo in kdaj bo ponovno opozoril pristojne za izgradnjo obvoznice Moravč. Svetnik Barličje v svojem nastopu okrcal delo podžupna, kije na tokratni seji slišal še nekaj »gorkih«. Županje pojasnil, da se dela na vodovodu v (iaberju izvajajo prepočasi zaradi enega lastnika zemljišča in apeliral na vse svetnike in občane naj ne zagovarjajo zgolaj lastnih interesov in s tem izsiljujejo tako občane kot Občino. I ekarna čaka na tehnični prevzem in bo takoj na to začela s težko pričakovanim delom. Glede zdravnika pa tečejo stalni pogovori z vodstvom Zl) Domžale, da bi v doglednem času res pereč problem rešili v prid občanov.
Jože Poglajen, nadzorni organ,je poročal o odpravi pomanjkljivosti po asfaltiranju /,a leto 2000. Opozoril je. da so se pojavile določene pomanjkljivosti, ki jih mora Cestno podjetje Ljubljana do dokončnega plačila odpravili. Pomanjkljivosti so predvsem na izdelavi muki in odvodnjavanja. Poglajen je opozoril na preseganje del glede na plan, ki je bil sprejet. Dela so se zato potegnila za ves mesec, kar so povzročila dodatna naročila za asfaltiranje dvorišč in daljša nje načrtovanih tras. Glede dvorišč je opozoril tudi na problem odvodnjavanja z, njih, ki je pogosto speljano na ceste in povzročajo odnos nasut ja bankin in posledično tudi poškodovanje asfalta. Svetniki so se strinjali s predlaganim sklepom, da se dela dokončno plačajo po odpravi vseh pomanjkljivosti. Pogodba med Družbo Termit d.d. Domžale in Občino Moravče bo po podpisu ()bčini zagotavljala odškodnino za pridobivanje materiala v kamnolomu Jelša in prekomerno uporabo lokalnih cest za leti 2000 in 2001 .Terjatev Občine je v višini 20 inio.SIT, kar se zdi Družbi Termit previsok znesek. Direktor Termita Peter Janežič je v nagovoru svetnikom povedal, da v tem letu pripravljajo načrte za izgradnjo nove upravne stavbe v Moravčah in jo v letu 2002 nameravajo tudi zgraditi, še vedno del sredstev namerijo odkupu delnic, pri čemer sodelujejo tudi zaposleni z 10% mesečnega dohodka, kot pomemben dejavnik pa navaja tudi vlaganje v posodobitev proizvodnje. Svetniki so v razpravi pokazali dokajšno mero naklonjenosti do podjetja, vendar pa vseeno pričakujejo, da bo Termit odigral na šahovnici odnosov z Občino pričakovano in dobro potezo. Vsekakor višina odškodnine ostaja predmet pogajanj in čeprav bi bilo najbolje, da bi bil volk sit in koza cela, bo potrebeno skleniti kompromis in pogodbo podpisati. Do podpisa še ni prišlo tudi zaradi novega zakona o rudarstvu, ki predvideva podpis koncesijske pogodbe nosilca rudarske pravice z državo in je z odškodnino opredeljen tudi način odvajanja sredstev za izkoriščeno surovino lokalni skupnosti.
Osnutek Proračuna Občine Moravče za leto 2001 ni sprožil pričakovane razprave, zato bi bilo prav, če bi to storili občani v času trideset dnevne javne obravnave, ki poteka do I (>. junija Sredstva lel()šnjegapr()ničunas()4«).X().l(XK)SII,kaijezapiibližii()45.(KK).()(M) SIT manj kot v preteklem letu. To je pogojevalo pripravo nadvse varčevalno naravnanega osnutka, ki je priškrnil marsikatero postavko proračuna. Na prihodkovni strani po višini izstopa taksa na obrem. vode. Proračunskim porabnikom so po osnutku
namenjena naslednja sredstva:
• občinska uprava in delovannje občinskih organov bo v letošnjem proračunu glede na lanskega privarčevala 6.mio Sil;
• izobraževanju se namenja 82.680.000 SIT, vendar pa znašajo pogodbene obveznosti za izgradnjo prizidka kar 57.8(K).(X)() SIT;
• otroško varstvo je v osnutku pridobilo 68.170.000 SIT;
• socialnemu varstvu se namenja 15.838.000 SIT, zdravstvu pa 6.900.000 SIT;
• kulturna dejavnost bo razpolagala s 26.985.000 SIT.šport pa z 8.2(X).(XX)SIT;
• turizemu se dodeli 1.600.000 SIT:
• drobno gospodarstvo in obrt bo deležno 1.500.000 SIT za regresiranje obrestne mere;
• kmetijstvo bo iz proračuna dobilo 18.888.000 Sil;
• stanovanjski dejavnosti je namenjenih 13.800.000 SIT;
• komunalno energetska dejavnost bo sicer največji porabnik s 126.991.000 SIT, a beleži največji upad v primerjavi z lanskim letom, to je za 5().0(X).(XX) SIT;
• požarna dejavnost ima pogodbene obveznosti za nakup vozila PGD Moravče v višini 8.000.000 SIT, celotna proračunska sredstva znašajo 11.900.000 SIT;
• civilna zaščita in reševanje ima 300.000 SIT;
• splošni stroški proračuna so planirani v višini 16.156.000 SIT.
V proračunski rezervi je ostalo 2.(XX).(XX) SIT. Zadolževanje proračuna je v višini 5.336.000 SIT. Kot za vsak proračun tudi za moravškega velja, da se ne da porabiti več sredstev, kot jih je. Zagotovo pa se jih da smotemeje razporedili, če temu botruje zdrava pamet in ne politična moč posameznih stranka. Svetniki so z obravnavo osnutka končali, sedaj smo na potezi občani in upam, da se zavedamo, da je po toči zvoniti prepozno.
V nadaljevanju seje so se svetniki opredelili do prošnje krajanov l.imbarskc gore o sofinanciranju asfaltiranja 500 m dolgega cestnega odseka na najbolj ri/ičnem delu in prošnji zakoncev Cajhcn za odkup za povečavo funkcionalnega zemljišča k Stanovanjski hiši. V I I.točki dnevnega reda so svetniki sprejeli Odlok o spremembi Odloka o merilih in kriterijih za povračilo za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Razprava se je sukala okoli predloga za oprostitev tega prispevka, ki za posameznika znaša 150.000,00 SIT, za podjetnike pa enkrat več. Svetniki so imeli pomisleke glede zelo velikih porabnikov, eden izmed njih je predlagal oprostitev dela prispevka tistim lastnikom, ki so za izgradnjo brezplačno odstopili zemljišče. Zapletlo seje pri formulaciji, a o oprostitvi ali zmanjšanju plačila prispevka bo tako ali tako odločala posebna komisija iz predstavnikov gradbenega odbora in Občine.
Točka razno je prinesla zanimivih tem. Županje po kar dolgi razpravi umaknil z dnevnega reda izjavo za javnost glede postavitve spomenika zamolčanim žrtvam. Kaže, da so ta trenutek pogledi na to preveč različni, da bi bilo moč skleniti končni dogovor. Komisija za Mandatno imuitelna vprašanja je predlagala novo volilno komisijo, ker je prejšni potekel mandat. Novo stari člani so Berta Klopčič, Anica (irilj. Barbara Fale, Maksimilijan Broclar. loma/ Dostal, I .con Lavrič, Dušan (irošelj in Frane Vidic. Svetnik Barlič je
Nadaljevanje na strani 8.
Moravske doline
7
Evropohod tudi v Moravčah
Evropska popotniška zveza, ki združuje popotnike po pešpoteh v več kot 20 evropskih državah, organizira Evropohod 2001. Pohod bo potekal po večini evropskih držav in tudi Sloveniji. Namen pohoda je združiti čim več popotnikov na pešpoteh proti Strasbourgu kot simbolno dejanje za mir in združevanje v Evropi. Po vseh sodelujočih državah bodo v času pohoda nosili evrofon. posebej izdelan magnetofon na palici, na katerega bodo posneli značilnosti vsake države. V Sloveniji organizira Evropohod Komisija za evropske pešpoti, ki so jo ustanovili: Zavod za gozdove Slovenije. Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije, vodi pa jo Zavod za gozdove Slovenije, saj evropski pešpoti E-6 in E- 7 potekata v Sloveniji večinoma skozi gozdove. Po občinah pa se v izvedbo vključujejo planinska, turistična, gozdarska društva in Občine. To je del predstavitve pohoda, kot ga je predstavil Tone Lesnik, predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji.
Predstavniki in udeleženci pohoda bodo obiskali tudi našo občino, in sicer pridejo v četrtek, 14. junija, okoli 18. ure na Sv. Miklavž, kjer jih bodo pričakali moravški planinci in bodo dobili tudi prvo dobrodošlico v obliki okrepčila na kmetiji pri Mežnarjevih. Okoli 20. ure bodo udeleženci prišli v gostilno Kavka, kjer jim bo dobrodošlico izrekel predstavnik občine, ki bo poskrbela tudi za večerjo in nastanitev. Vodja kulturnega doma bo poskrbel za ku/turno-g/asbeni program, ki ga bodo posneli na evrofon in bo kasneje predstav/jen v obliki interaktivnega CD-roma med teksti vseh drugih držav, skozi katere bo potekal Evropohod in bo na prodaj pri regionalnih popotniških klubih in komisijah ter pri Evropski popotniški zvezi. Naslednjega dne, 15. junija, ob 8. uri bodo pohodnih nadaljevali pot preko Serjučna Limbarsko goro. nato bodo po manjšem priboljšku in krajši predstavitvi občine nadaljevali pot v sosednjo občino proti Golčaju. Vseskozi bodo nosilce evrofona spremljali gozdarji, na našem območju tudi člani planinskega društva in mladi osnovnošolski planinci. Vabimo vas, da se jim pridružite tudi vi!
S.V.
Proračun je v javni obravnavi
Nadaljevanje s strani 7.
podal poročilo o delu SSK Termit, v katerem ugotavlja, da klub posluje v skladu s pravilnikom, kar je razvidno iz zapisnikov, ima 11 tekmovalcev, 4 usposobljene trenerje, dva od njih sta celo tehnična delegata v republiškem merilu. 0 menjavi predsednika člani kluba menijo, da sedanji predsednik delo opravlja s srcem in velikokrat tudi brezplačno, zato ne vidijo razloga za menjavo in tudi nimajo kandidata, ki bi bil to odgovorno delo pripravljen opravljati. Glede nenamensko porabljenih proračunskih sredstev, ki so jih porabili za nakup kombija in ne za ivesticijo v skakalni center, pravijo, da so res naredili napako, ker niso predhodno zaprosili Občine za prenos sredstev, a so kombi za varen prevoz skakalcev nujno potrebovali. Upajo, da je to zadosten razlog! Svetnik je občinskemu svetu predlagal, da jim nakup odobrijo in jim pomagajo iz težav kot drugim športnim društvom v občini. Svetnih so predlog poročevalca in predlagatelja sprejeli s tem, da mora klub ugotoviti napako pri porabi proračunskih sredstev in z vlogo zaprositi OS občine Morače za odobritev nenamensko porabljenih sredstev za nakup klubskega kombija.
MAL
Programi socialnega varstva uspešni
FlRIS, razvojni inženiring socialnega varstva iz, Logatca, vsako leto med drugim organizira seminarje za strokovne delavce slovenskih občin, pristojne za socialno varstvo in za izvajalce socialnovarstvenih storitev. Letošnji seminar na temo »Vodenje izvajanja pomoči na domu« je bil konec aprila na Bledu. Na prošnjo direktorja Franca Imperla smo kot manjša občina predstavili vlogo občine kot organizatorke in koordinatorke izvajanja storitev in programov socialnega varstva v naši občini. Predstavili smo organiziranost pomoči starejšim občanom, saj je v občini več kot 12 odstotkov prebivalcev, ki so že dopolnili starost 65 let. Kar nekaj naših občanov živi v domovih za starejše po različnih krajih Slovenije, za nekatere občane pa imamo organizirano pomoč na domu, ki jo izvaja Center za socialno delo Domžale, le-ta je na seminarju predstavil delo kot izvajalec pomoči na domu. V občini imamo opredeljene upravičence do pomoči v Odloku o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev. Prav tako je določen obseg in vrsta storitev, vrednost urne postavke (sprejmejo na predlog CSD občinski svet) ter olajšave in oprostitve plačila storitev. S pogodbo imamo izvajanje urejeno s Centrom za socialno delo Domžale, ki ima za tovrstno dejavnost strokovno usposobljene izvajalce. Pridružili smo se mnenju tujih strokovnjakov, ki so na seminarju poudarili, da je zelo pomembno čim dlje obdržati starejše ljudi v domačem okolju in jim zagotoviti ustrezno pomoč, ki jo potrebujejo.
Sicer pa Občina Moravče skrbi tudi za druge starostnike preko neobveznih programov. V nekaj prispevkih se je že predstavila skupina za samopomoč, ki od pomladi deluje tudi v naši občini, poskrbeli smo tudi za financiranje usposabljanja dveh prostovoljcev, ki vodita skupino. Ena od zelo koristnih oblik pomoči družini na domu je tudi socialno učenje, kije namenjeno predvsem osnovnošolcem s težavami na učnem področju, pa tudi vedenjskih in čustvenih motnej. Obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju družinskih odnosov in usmerja otroke k učenju, zdravemu načinu življenja, higieni, hkrati nudi svetovanje drugim družinskim članom, ki potrebujejo vodenje in usmerjanje.
V lanskoletnem proračunu je občinski svet zagotovil skoraj 14 milijonov tolarjev za različne oblike socialnega varstva, kar je glede na druge večje investicije v občini, dokaj visok znesek, ki pa je vsekakor upravičen. Na seminarju smo izpostavili tudi to, da nismo vse občine v enakem položaju glede stroškov v zvezi z organizacijo pomoči na domu. Le-ta je seveda bistveno cenejša v občinah, ki so bolj strnjene in nižinske, kot v takih in podobnih kot je naša, saj so višji stroški za prevoz, porabljen čas do uporabnika, večja obraba službenih vozil zaradi težjih dostopov do uporabnikov... Upamo, da bo pristojno ministrstvo lahko ob pripravi zakonskih in podzakonskih aktov, ki so, kot so nam obljubili na seminarju, v pripravi, upoštevalo tudi te in verjetno še številne druge elemente pri določanju kriterijev za dodeljevanje sredstev. Vsi udeleženci smo bili enotnega mnenja, da je tovrstna izmenjava izkušenj (kot velika občina je bil predstavljen Koper) med organizatorji in izvajalci pomoči na domu zelo koristna, saj marsikdo najde tudi kakšen koristen nasvet, ki ga je dobro uporabiti pri nadaljnjem strokovnem delu.
S.V.
8
Novice iz
Do kdaj bo tako?
Občina Moravče je pred časom, ko še ni bil tako razširjen redni odvoz komunalnih odpadkov, postavila zaprti zabojnik za odpadke pri gozdu nad pokopališčem. Žal se je na tem mestu našlo tudi vse tisto, kar ne sodi med redne komunalne odpadke, in sicer nekatere strupene snovi, klavnični odpadki in podobno. Pri odlaganju občani niso upoštevali nobenega reda in so odlagali odpadke ob zabojnik, v razsutem stanju itd.
Pred kratkim smo zabojnik odstranili, poravnali zemljišče pod daljnovodom in namestili ustrezno tablo, ki prepoveduje odlaganje odpadkov na tem mestu.
Občani morajo svoje odpadke odlagati v posode za redni odvoz, kosovne odpadke odpelje )KP Prodnik v okviru rednega odvoza dvakrat letno, razni nevarni odpadki se bodo zbirali enkrat letno (v mesecu juniju). Za odlaganje odpadkov izven tega utečenega reda je odprta deponija v Dobu pri Domžalah. Od občanov se pričakuje, da bodo spoštovali red in bodo imeli kulturni odnos do okolja, v katerem živijo, saj bomo le tako našim otrokom in njihovim potomcem ohranili okolje, v katerem bodo lahko preživeli. Kršitelji teh norm bodo morali za svoja nečastna dejanja odgovarjati ustreznim inšpekcijskim službam in povrniti nastalo škodo.
MILAN B ROD AR
Sanacija stropa na šoli Vrhpolje
Sredi meseca marca nas je vodstvo šole opozorilo na dodatne razpoke na stropu večje učilnice v nadstropju podružnične šole Vrhpolje. Opazne so bole nove razpoke in povečan poveš stropa, kar je bilo predvsem vidno na večjih presledkih med lučmi, ki so pritrjene v več linijah na stropu. Po takojšnem strokovnem ogledu gradbenika in pooblaščenega statika je bilo potrjeno, da obstaja nevarnost odpadanja ometa in rušitve konstrukcije stropa. S sklepom župana seje moral pouk prestavili v bližnje župnišče. Takoj smo pričeli / aktivnostmi za sanacijo. Izvajalec del MihaŽavbi s.p. i/ Moravč je na podstrešju odstranil vzorec betonskega estriha z namenom ugotovitve dimenzij in stanja nosilne konstrukcije stropa in toplotne izolacije. Že nekaj časa nazaj je bila v učilnici odstranjena prečna nosilna stena, s čemer je bila povečana razpetina stropnih nosilcev. I )odatno pa je bila konstrukcija obremenjena še s toplotno izolacijo in zaščitena z armiranim betonskim estrihom na podstrešju, ki je povzročal trajne deformacije konstrukcije. Poškodbe stropov v ostalih prostorih ni opaziti, ker so tam razpetine manjše. Pooblaščena projektantska družba Arkus d.o.o. Izlake je izdelala projekt sanacije stropa z. rešitvijo s podpiranjem z jeklenimi nosilci
POLICIJA SVETUJE
Pred odhodom od doma za daljše obdobje policisti svetujemo, da poskrbite za varnost svojega stanovanja ali hiše. Priporočamo, da se s prijateljem ali sosedom dogovorite, da vam v času odsotnosti prazni poštni nabiralnik in skrbi za stanovanje ter ga večkrat prekontrolira. Denar, zlatnino in druge vrednejše predmete pa spravite v sef na banki ali varnostni agenciji, ki ga lahko najamete za daljše ali krajše časovno obdobje.
Prav tako priporočamo fotografiranje zlatnine in vrednejših predmetov (slike...), saj policistom olajša delo pri iskanju in prepoznavi predmeta.
V stanovanjih, kjer so vhodna vrata največkrat napaden,) s strani nepridipravov, poskrbite za kakovosten cilindrični vložek ključavnice in ščitnik lote, obrestuje se tudi nakup protivlomnih vrat.
Pri stanovanjskih hišah so največkrat napadena okna v pritličju, zato priporočamo namestitev rešetk ali drugih ovir. Prav tako je priporočljiva kakovostna alarmna naprava, ki varuje vaše stanovanje ali hišo.
Poletje je tudi čas, ko na delo pridejo tatovi koles, koles z motorjem in motornih koles. Preverite doma, ali hranite račun kolesa ali drug dokument, na katerem so identifikacijske številke predmetov. V nasprotnem primeru pa preglejte svoje predmete ( kolo, akustične naprave,....) in si izpišite serijsko številko, kar je v veliko pomoč policistom pri ugotavljanju ukradenih predmetov. Voznikom svetujemo, naj ob zapustitvi vozila le-tega zaklenejo, preverijo zaprtost šip in na vidnih mestih ne puščajo vrednejših predmetov (oblačila, torbice, mobilne telefone, denarnice, razne dokumente itd). Storilci vlomov in tatvin iz vozil se za svoje podvige odločijo na podlagi predhodnega pregleda notranjosti vozila. Prav tako naj vozniki, ki imajo v vozilu vgrajen avtoradio s snemljivo ploščo, le-to ob zapustitvi vozila snamejo. Sami lahko k varnosti svojega premoženja največ prispevate!
MARKO KLADNIK, vodja policijskega okoliša
prečno na linijo obstoječe konstrukcije z ležišči v nosilnih stenah. Na osnovi razpisa je bil izbran najugodnejši izvajalec Miha Žavbi s.p., ki že izvaja sanacijo. Z Upravne enote Domžale pričakujemo odločbo o priglašenih delih. Na Ministrstvo /a šolstvo smo poslali dopis z ustrezno dokumentacijo za pridobitev intervencijskih sredstev, kijih imajo na razpolago za taksne primere.
Objekt šole Vrhpolje je star, dozidan, vendar ustrezno vzdrževan. Kažejo pa se poškodbe zaradi slabe hidroizolacije na fasadi in v nekaj notranjih prostorih. Za trajno sanacijo objekta bi bilo potrebno i/delati projekt sanacije celotnega objekta, ki bi upošteval predvsem sedaj veljavne predpise za protipotresno gradnjo. Tudi vpliv prometa po lokalni cesti na konstrukcijo je opazen, zato je potrebna tudi revizija temeljenja. Ob pomanjkanju prostorov /a normalno pedagoško delo ob uvedbi devetletke bi bilo potrebno dovolj temeljito analizirati prostorske možnosti. Ob pobudah krajanov glede gradnje nove šole ali možnosti saniranja in razširitve obstoječe se je treba zavedali, da odločilno besedo vedno daje ministrstvo, ki tudi sofinancira gradnjo.
M. URIC 'L
Moravske doline
9
Projekt CRPOVje zaključen Kupi papirja čakajo, da se vsaj del načrtovanega ude Jani. Da bi se čimprej kaj premaknilo, bomo v vsaki številki v sodelovanju z Markom Kapusom iz Studia 5 pripravili predstavitvene povzetke iz obsežnega projekta. Upam, da vas bodo predstav/jena področja zamika/a in boste v moravški knjižnici poiskali celotno nalogo in tisto, kar vas zanima, tudi prebrali, premislili in aktivno sooblikovali prihodnost naše doline. Če bo tako, bo uredništvo z objavo prispevkov namen doseg/o.
Ukrepi kmetijske strukturne politike
Republika Slovenija je oblikovala svoj lastni sistem javnih spodbud za razvoj podeželja z ukrepi regionalne in kmetijske strukturne politike. »Edina rešite\' je obravnavanje kmetijstva kot nekakšne napol kulturne, napol gospodarske dejavnosti, katere stranski učinki, kot so poselitev in lepota pokrajine, podobno kot v gozdarstvu, so pomembnejši od prodaje pridelkov«, pravi dr. Jože Mencinger.
Program CRPOV predstavlja enega pomembnejših mehanizmov, ki povezuje vlogo kmetijstva s celovitim razvojem podeželja.
Namenjen je spodbujanju endogenih razvojnih potencialov in uveljavljanju participativnega razvojnega pristopa. Na začetku so bila območja izvajanja projektov CRPOV omejena na območje ene vasi, redkeje na območje krajevne skupnosti, v zadnjih letih pa združujejo območja manjših občin. Projekti CRPOV so sestavljeni iz dveh stopenj, iz priprave projektne dokumentacije in izvedbe načrtovanih razvojnih projektov. Izvedbeni projekti se nanašajo na področja razvoja osnovne kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih in alternativnih dohodkovnih virov, izboljšanja turistične ponudbe, razvoja podeželjske infrastrukture in ohranjanja podeželjskega izročila.
Program uvajanja CRPOV za območje občine Moravče obsega tri pomembnejše sklope dela. Pri prvem sklopu gre za razvejan sistem opravljenih predstavitev, delavnic, srečanj z občani in dodatnih delovnih in strokovnih srečanj ter skupinskega in posamičnega terenskega dela. Na predstavitvah in delavnicah je bila udeležba zelo solidna, zaradi česar bi se dalo reči, da so bili občani dobro informirani o konceptu in vsebinah ter ciljih naloge. Opravila seje vrsta pomembnih sestankov z ustanovami in zavodi, ki pokrivajo območje občine Moravče. Sodelavci projekta so ugotavljali možnosti za sodelovanje z njimi. Poleg delavnic je bilo izvedeno več anket, in sicer skupna za vsa gospodinjstva občine Moravče, ločena za kmetijski del, z vlagatelji zahtevkov za državne subvencije, prav tako kmetijska za vsa kmečka gospodarstva KS Dešen in tematska anketa za naselitveni prostor v KS Peče. V drugem delu naloge so zbrani strokovni rxxlatki in gradiva po petih delovnih prostorih v skladu z metodologijo razvojnega projekta CRPOV; ta sklop se zaključuje z izdelanimi strokovnimi podlagami. Tretji sklop pa predstavljajo odločitve o predstoječih nalogah in aktivnostih to so katalogi in kataloški listi projektov po posameznih prostorih, ki predstavljajo končni zbir in odločitve o nadaljevanju dela oz. programu izvajanja CRPOV. Poleg poudarjenega strokovnega dela seje v času uvajanja programa CRPOV pristopilo tudi k razširjanju in povezovanju s sosednjimi občinami v regiji. Tako je prišlo do predstavitve naloge Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, njej pa je sledila vrsta sestankov in strokovnih srečanj. Po uspešnih dogovorih je Občina Moravče postala nosilec pobude in predlagatelj naloge Po poteh dediščine pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V sodelovanju s Centrom za razvoj Litija je začela izvajati prvo fazo naloge s preveritvenima delavnicama v 11 občinah Savske ravni in Posavskega hribovja.
MARKO KAPUS
Informacija za kmetijstvo
Komisija v sestavi; Janez Ocepek, predsednik, Franc Rolar, Anton Petrič, Karol Svetlin, Lijana Lovše, Romana Capuder in Janez Javoršek, seje lani sestala na več sejah. Pri vsem dosedanjem delu komisije smo poleg vloge proizvodnje hrane (prireja mesa, proizvodnja mleka ...) upoštevali tudi ostale funkcije, ki jih opravlja kmetijstvo na tem območju; to je ohranjanje poseljenosti, ohranjanje naravne in kulturne krajine, ohranjanje staleža živali, preprečevanje zaraščanja ...
V okviru sredstev, ki so bila v občinskem proračunu zagotovljena za izvajanje aktivnosti na področju kmetijstva, je komisija pripravila kriterije, občinski svet je sprejel pravilnik (o dodeljevanju posojil za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti), obravnavala vse prispele vloge in pripravila predlog županu za dodelitev sredstev. Vsi prosilci, ki so poslali vloge na javne razpise, so dobili pisne sklepe o dodelitvi oz. nedodelitvi sredstev. Ker v občinskem proračunu v drugi polovici leta ni bilo na voljo likvidnostnih sredstev, je nekaj sklepov in realizacija razpisa za gozdne vlake ostalo nerealiziranih. Na letošnji majski seji je komisija obravnavala 10 prispelih vlog za izdelavo oz. za razširitev gozdnih vlak (razpis v lanskem letu), imenovala tričlansko komisijo, ki si bo, tako kot vsako leto, ogledala predlagane trase za ureditev vlak in poročala o ugotovitvah na naslednji seji komisije, ki bo gradivo obravnavala ter predlagala županu dodelitev sredstev prosilcem. Z lanskega leta niso realizirani še sklepi v zvezi z izplačilom drugega dela vlog za sofinanciranje izdelave bal, za nadzor nad ekološko kmetijo, ni še dokončan postopek za ureditev poljske poti na Gorici ter neizplačani dodeljeni zneski za izvedbo agromelioracije oz. dostopa do kmetijskih zemljišč (trije vlagatelji v skupnem znesku 299.500 tolarjev). Neizplačana je tudi subvencija za plemenskega ovna. fina najobsežnejših nalog komisije in llnančno-računovodske službe občinske uprave je bila škoda po suši 2000. Delo je obsegalo: evidentiranje (prijava škode), oceno, ogled, pripravo predloga, izdelavo sanacijskega elaborata v skladu z metodologijo Ministrstva za okolje in prostor, sektorja trajnih sanacij in obračunavanje ter realizacijo sanacije škode po suši. Vsi ti postopki so bili izvedeni pravočasno v skladu z zahtevami državne komisije za elementarne nesreče. Na osnovi predložene dokumentacije in verifikacije od pristojnih državnih organov, je občini uspelo pridobiti 9 milijonov tolarjev, ki so bili razdeljeni med upravičence.
Sicer je komisija obravnavala in vodila skupaj z občinsko upravo postopek v zvezi z vlogami na javne razpise in realizacijo le-teh:
posojila za pospeševanje razvoja kmetij in dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah,
subvencije za spodbujanje ureditve pašnikov,
razpis za ohranjanje staleža živine na gorsko višinskih
območjih,
sofinanciranje izdelave oz. razširitve gozdnih vlak, sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za kmetijske proizvodne objekte in dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
V okviru predvidenih sredstev za izobraževanje kmetov so bila ob sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Moravče in Zavodom za gozdove izvedena predavanja in prikazi:
10
Novice iz
ie/u komisije preteklem letu
prehrana krav molznic,
napake pri doseganju optimalne kvalitete mleka, označevanje in registracija govedi, gojitvena dela v gozdu in pridobivanje subvencij v gozdarstvu,
predavanje in prikazi v sklopu projekta obnove
travniških sadovnjakov,
rastline za okrasitev naših hiš in vrtov in
kuharski tečaj. Sicer pa je komisija /a kmetijstvo na zadnji seji obravnavala tudi novosti Zakona o kmetijstvu oz. Pristojnosti občin na področju ukrepov kmetijske politike v skladu z zakonom. Minister za kmetijstvo mag. Iranci Bul obvešča občine 0 ukrepih, ki so v izključni pristojnosti državnih organov. Posebej opozarja na dva ključna vsebinska razloga za izključno pristojnost državnih organov:
da imajo ukrepi kmetijske tržno cenovne politike
neposreden vpliv na trg kmetijskih pridelkov in
živil ter
da se v interesu enotnosti trga in enakopravnosti konkurenčnega položaja vseh pridelovalcev ukrepi kmetijske tržno cenovne politike uveljavljajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
Med ukrepe tržno cenovne politike, kijih občine ne smejo izvajati, zlasti naslednje skupine ukrepov: vsa neposredna plačila (na ha poljščin, trajnih nasadov, na glavo pitanega goveda, prašičev, konj, drobnice, krave dojilje itd.), v to skupino sodi tudi regresiranje nabave plemenskih živali, semen in sadik, regresiranje obresti za kredite za tekočo proizvodnjo, razne oblike subvencioniranja nabave mineralnih gnojil za tekočo proizvodnjo itd.
Občine lahko uvedejo ukrepe kmetijske strukturne politike, ki pa ne smejo biti v nasprotju Z nacionalnim programom in akti vlade iz druge alinee 5. člena Zakona 0 kmetijstvu. V to skupino ukrepov sodijo zlasti: priprava razvojnih in investicijskih programov, investicije in tehnološke posodobitve v kmetijstvu in živilski industriji, podpore razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, urejanje kmetijskih zemljišč, izobraževanje na področju kmetijstva, podpora programom razvoja v obliki svetovalne dejavnosti, pospeševanje društvene dejavnosti, investicijska podpora razvoju ekoloških kmetijskih gospodarstev, podpora ukrepom varovanja okolja in ohranjanja naravne in kulturne dediščine, podpora kmetovanju na zavarovanih območjih. Med dovoljene oblike lahko štejemo tudi še nekatere druge ukrepe: regresiranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj in kobil iz kmečke reje, preventivni ukrepi (zdravstveno varstvo živali in rastlin, testiranje strojev ipd.), pomoč zaradi težjih pogojev dela (težji dostop, prevoz vode, sofinanciranje zbiranja mleka ipd.), promocije in sejmi, nakup kmetijskih zemljišč.
JANEZ (K 7/7 A
• )
54.000 SIT/ha 30.000 SIT/ha
25.000 sit na žival
Državni ukrepi kmetijske politike za leto 2001
V letu 2001 država na osnovi Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto (Ur.l.RS št. 34, z dne 10.5.2001) namenja naslednja sredstva (omenjena so le tista plačila, kijih najpogosteje koristi večina kmetij v občini Moravče).
VRSTE SREDSTEV:
1) NEPOSREDNA PLAČILA -EKO0
A) NEPOSREDNA PLAČILA NA POVRŠINO:
1. PODPORI.ZA POLJŠČINE: krušna žita v višini
druga žita (koruza za silažo in zrnje, oves. ječmen
B) NEPOSREDNA PLAČILA ZA ŽIVALI:
I .premija za krave dojilje
2. premija za rejo ovc za proizvodnjo težkih jagnet 3.400 sit na žival
3. premija za rejo ovc za proizvodnjo lahkih jagnet in koze 2.720 sit na žival
4. posebna premija za pitanje bikov in volov 25.000 sit na žival
5. klavna premija za telice 25.000 sit na žival
2) IZRAVNALNA PLAČILA NA POVRŠINO - EKO 1 na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo
-za kmetijska zemljišča:
- gorsko - višinska območja in strme kmetije 16.000 SIT/ha
- vsa druga območja z omejenimi dejavniki
(gričevnato hribovita, kraška in druga območja) 1 1.000 SIT/ha
3) UKREPI SLOVENSKO KMETIJSKOOKOLIŠKEGA PROGRAMA (SKOP)
V letu 2001 se bo lahko ob izpolnjevanju predpisanih pogojev uveljavljalo za naslednja plačila na površino:
odpravljanje zaraščanja : 42.000 SIT/ha površin v
zaraščanju, ki se usposobijo za nadaljno kmetijsko rabo v okviru enega od ukrepov programa.
- ohranjanje kolobarja 10.000 SIT/ha
- inlergrirano sadjarstvo 60.000 SIT/ha
- ekološko kmetovanje od 20.000 SIT/ha do 120.750 SIT/ha
- travniški sadovnjaki 27.000 SI T/ha
- sonaravna reja domačih živali 9.000 SIT/ha
Pogoji za uveljavljanje posameznih podpor so objavljeni v Kmečkem glasu, z dne 9.5.2001 in 16.5.2001.
Prednatisnjene obrazce za NEPOSREDNA PLAČILA ZA LETO 2001 ste vsi lanskoletni vlagatelji prejeli domov. Če pa v letošnjem letu vlagate prvikrat, lahko dobite prazne obrazce pri Kmetijski svetovalni službi Moravče. Izvedene so bile inštruktaže izpolnjevanja obrazcev.
V letošnjem letu morajo vsi vlagatelji pred oddajo vlog potrditi popolnost vloge glede zahtevanih priloženih dokumentov pri Kmetijski svetovalni službi Moravče (uradne ure vsak dan od 7 - 9 ure). Za pravilnost izpolnjene vloge in točnost podatkov odgovarja vlagatelj.
Zbirno vlogo morajo upravičeneci v roku od 1 .junija do 30 junija poslati s priporočeno pošto na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja,Dunajska 160,10001 jubljana, s pripisom: "zbirna vloga" ali jo v tem roku oddali v sprejemno pisarno agencije. Predlagamo, da pričnete z vlaganjem čimprej, tako da proti koncu meseca ne bo potrebno večurno čakanje v vrstah.
./. OCEPEK
Moravske doline
11
3
OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE MORAVČE
Zahvala dosedanjemu poveljniku in izvolitev novega
Delegati prostovoljnih društev Krašce, Moravče, Peče, Velika vas in \ rhpolje so se 20. aprila 2001 seznanili z. delom Gasilske zveze Moravče na njenem 5. rednem letnem občnem zboru. Občni zbor je potekal v prostorih gostilne Frfrav. Vodil gaje Jože Kudeljnjak iz PGD Krašce. Udeležili so se ga vsi člani predsedstva in poveljstva GZ Moravče in številni gostje, med njimi župan občine Moravče, mag. Matjaž Kočar, podpovcljnik GZ Slovenije in poveljnik regijskega poveljstva Ljubljana lil Jože Bcrlec ter predstavniki gasilskih zvez Dol Dolsko, Domžale, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš in Zagorje ob Savi.
GZ Moravče je v letu 2000, po poročilih, ki so jih predstavili prei Isednik Ivan Vidic, poveljnik Franc Bizilj, tajnica Andreja Vavpetič ter predsednica nadzornega odbora Amalija Kokalj, izpolnila zastavljeni program in zasluži oceno uspešno. Veliko je bilo storjenega na področju izobraževanja prostovoljnih gasilcev, o čemer smo pisali v prejšnji številki Novic. Izobraževanje bo pomembna naloga tudi v naslednjih letih. Tako predsednik kot poveljnik sta izpostavila še nujnost posodabljanja gasilske opreme, še zlasti osebne opreme gasilcev. Slišati je bilo tudi kritiko na račun prepočasne ali preohlapne standardizacije in tipizacije gasilske opreme. Po zagotovilu podpoveljnika GZ Slovenije se stvari premikajo v pravo smer tudi na tem področju. Med pomembnimi nalogami v letošnjem letu je dokončna vzpostavitev računalniških zbirk podatkov o članstvu in vsestranska uporaba računalniškega programa G AS2000 v prostovoljnih gasilskih društvih. Delo GZ Moravče v letu 2(KK) in njen program za leto 2001 so pohvalili tudi vsi gostje, predstavniki sosednjih gasilskih zvez pa so še posebej poudarili zelo dobro sodelovanje z (iZ Moravče. Zupan mag. Matjaž Kočarje zagotovil nadaljnjo podporo razvoju gasilstva v moravški občini, seveda pa bo ta podpora v veliki meri odvisna od proračunskih sposobnosti občine. Gasilci verjamemo, da župan skupaj s svetniki šteje gasilsko službo med strateško pomembne javne službe in se bo to odražalo tudi pri razdeljevanju proračunskih sredstev.
Drugi del občnega zbora GZ Moravče je bil kadrovsko naravnan. Njen prvi in dosedanji poveljnik Franc Bizilj je v skladu z določi lom Zakona o gasilstvu, ki določa spodnjo in zgornjo starostno mejo za
gasilca, ki prostovoljno opravlja operativne naloge, podal pisno izjavo o odstopu z mesta poveljnika GZ Moravče. Franc Bizilj je s svojim resnim in doslednim pristopom in delom v gasilstvu zaznamoval vsa prva leta GZ Moravče in preje (iZ Domžale. Predsednik, župan in gostje so se zahvalili Francu Bizilju za zelo dobro sodelovanje, za njegov neprecenljiv prispevek k razvoju gasilstva v prejšnji domžalski in sedanji moravški občini. Poveljnik regijskega poveljstva Ljubljana III pa je podal prav tako odlično oceno sodelovanja na regijskem nivoju.
Delegati občnega zbora GZ Moravče so soglasno in z velikim zadovoljstvom sprejeli sklep o imenovanju Franca Bizilja za častnega poveljnika GZ Moravče. Takšno imenovanje je Frane Bizilj zagotovo zaslužil.
Po razrešitvi dosedanjega poveljnika (iZ Moravče, Franca Bizilja, je občni zbor izvolil novega poveljnika. To zahtevno nalogo bo v prihodnosti opravljal Herman Šlibar, dosedanji poveljnik PGD Moravče. Po soglasni izvolitvi je novi poveljnik zagotovil, da si bo prizadeval za uspešno operativno delo GZ Moravče in njenega razvoja na vseh področjih. Predsednik GZ Moravče in drugi so mu čestitali k izvolitvi in mu zaželeli uspešno poveljevanje.
B. BRV AR, joto Aleš Vidie
OZVVS Moravčt
Spoštovani občani občine Moravče
Obveščamo vas, da se bodo na podlagi Zakona o dimnikarski
službi ter v smislu povečanja protipožarne zaščite v času od
1.6. -30.9.2001 na področju občine Moravče vršili redni
kontrolni pregledi kurilnih
in dimovodnih naprav. Po
potrebi se bo opravilo
čiščenje.
Prvi taki pregledi so se opravljali v letu 1998, rezultati so bili zadovoljivi, saj ni prišlo do nobenega požara zaradi kurilnih oz. dimovodnih naprav.
Redne kontrolne preglede bo opravljalo DIMNIKARSTVO Tkalec Alojz s.p., Šentvid 45, 1225 Lukovica, tel. 01/7235-519.
Včasih me kdo vpraša, kdo so veterani vojne za Slovenijo. Odgovor je preprost. Veterani vojne za Slovenijo smo tisti posamezniki in posameznice, ki smo aktivno sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije. To je bil čas, ko se je rojevala država Bepublika Slovenija in smo bili postavljeni, da jo izpeljemo in ohranimo tudi z orožjem, če bo potrebno. Sedaj brez predsodkov lahko rečemo, da smo svojo nalogo opravili vzorno. To je bilo obdobje, ko smo si Slovenci prvič pisali svojo zgodovino brez t. i. bratskih narodov in političnih diktatur. Na vse pritiske, ki so jih izvajali na nas, nismo popustili. Vsem smo povedali, da bomo svojo državo Slovenijo branili tudi z orožjem, če bo potrebno. Vojna je bila neizbežna, toda vojna je bila za Slovence popoln uspeh. Največji uspeh je bil, da je bila osamosvojitvena vojna kratka. Vsi cilji so bili doseženi. Veterani vojne za Slovenijo smo na to ponosni. Zaslug ne pripisujemo le sebi, toda bili smo pripravljeni na vse in lahko rečemo, da ni bilo lahko, zato nam te zmage ne bo mogel nihče vzeti. Marsikdo ne ve, kako so nekateri izmed nas že od leta 1990 z ustanovitvijo manevrske strukture narodne zaščite začeli s pripravami za osamosvojitev Slovenije. Takratna oblast
12
Novice iz
Radioklub Moravče »S 53DR M« praznuje 30 let
»CQ, CQ, CQ, kliče Soča pet tri Drava, Radio, Maribor in posluša.« Tako nekako zveni poziv radioamaterja na radijski postaji po Sloveniji in svetu. Ker moravški radioklub S53DRM letos praznuje 30 let ustavovitve, sem se namenil napisati nekaj besed o nastanku in delu tega društva.
Skupina ljubiteljev radijskih valov je junija 1971 na ustanovni skupščini ustanovila društvo, v katerem naj bi bil poudarek delo na radijskih postajah, izdelavi raznih primo predajnikov in anten, skratka druženje ljubiteljev vzpostavljanja radijskih zvez in tehnike. Sedaj je v društvo včlanjenih 19 članov predvsem iz Moravske doline, nekaj pa jih je'tudi iz drugih krajev Slovenije, eden celo iz Belgije. Prostori radiokluba se že od ustanovitve nahajajo v kulturnem domu. V začetku letošnjega leta smo obnovili prostor, v katerem so nameščene radijske postaje. Ker geografska lega Moravč ni nudila dovolj dobrih pogojev za vzpostavljanje radijskih zvez na tekmovanjih, smo v letu 1979 začeli z gradnjo tekmovalne lokacije na Zgornji Slivni, katera je bila sredi devetdesetih letih tudi dokončana. Bivak ima več prostorov, v katerih so radijske postaje, ter nudi solidne pogoje bivanja in dela. Na tej lokaciji smo postavili antenski stolp visok 25 metrov, na katerem so sedaj nameščene antene. Ker nam tekmovalna lokacija na Zg. Slivni omogoča dobre radijske zveze, smo dosegli tudi nekaj dobrih rezultatov; leta 1995 1. mesto v Evropi, ter 1997, 1998 in 1999 uvrstitev med rvih 15 na svetu. Naj omenim še to, da smo lansko poletje gostili ameriško ekipo radioamaterjev v okviru Radioamaterske olimpijade (WRTC 2000), saj je bila naša lokacija s strani organizatorjev Slovenija Contest kluba (SCC) izbrana kot najprimernejša izmed 53 lokacij v Sloveniji. Ker živimo v času, ko se za ljubiteljske dejavnosti s strani države namenja čedalje manj denarja, moram poudariti,
b deset/ obletnici
je dobro vedela, komu lahko zaupa. Naše naloge so bile zelo zaupne. Spominjamo se, kako smo po svojih domačijah in hišah skrivali orožje. Skrbelo nas je, da ne bi prišlo do izdaj in podobno. Dobro smo se zavedali, da bomo ob neuspehu končali v zaporu ali še kaj hujšega. Stopili smo na pot, ki je bila prava in sedaj vsi dobro vemo, da druge poti iz balkanskega pekla ni bilo. Veterani smo bili v času osamosvojitve zrele osebnosti. Vsi smo imeli odslužen vojaški rok in nihče izmed nas ni imel manj kot dvajset let.
Naše območno združenje šteje okoli štirideset veteranov. Prvi v državi smo imeli postroj veteranov v uniformah. Leta 1998, ob dnevu državnosti, je bil prvič v zgodovini Moravč častni postroj Slovenske vojske. V letu 2000 smo tudi razvili svoj prapor. Vsako leto ob dnevu državnosti aktivno sodelujemo pri proslavi. Vsem možem, ki so služili vojaški rok, zagotavljamo, da si prizadevamo, da bi se služenje vojaščine štelo v delovno dobo. Od družbe pa pričakujemo, da nam stoji ob strani kot stoji ostalim društvom. Osebnih privilegijev ne potrebujemo, saj nam je v čast in ponos, da smo bili aktivni udeleženci pri velikem dogodku, ko je slovenski narod dobil svojo državo. Sanje mnogih rodov so bile s tem uresničene.
Hcfeji
da nam je pri nakupu ix dragih radijskih postaj fe" pomagala tudi Občina Moravče, kateri se moram v imenu našega kluba tudi zahvaliti, nekaj sredstev zberemo sami s članarino. Omeniti želim še problem podmladka, saj se v času interneta in mobttelov čedalje manj mladih odloča za to čudovito ljubiteljsko dejavnost, ki v času naravnih nesreč ali celo vojn pomeni edino povezavo s svetom in je prav zato tako pomembna dejavnost. Ker bo jeseni organiziran radioamaterski tečaj III. in II. kategorije, se lahko novi interesenti po predhodnem dogovoru po tel. 7231-031 oglasijo v našem klubu ali na tekmovalni lokaciji na Zg. Slivni, kjer bo možen ogled in predstavitev dejavnosti.
V letošnji jeseni nameravamo organizirati predstavitev ene od mnogih dejavnosti radioamaterjev in sicer »Lov na lisico«, ki se izvaja brez pušk, obvezena pripomočka pa sta radijski sprejemnik in antena. Vljudno vabljeni! Lep
pozdrav in 73.
DARKO VAVPETIČ, predsednik radiokluba
Ohišje ARMBRUST-a, iz katerega je naš občan veteran Miha Žavbi med osamosvojitveno vojno leta 1991 v Mostah pri Komendi zadel tank okupatorske jugoslovanske ljudske armade.
Pričakovanja se v samostojni državi niso v celoti izpolnila, toda sedaj lahko o tem odločamo sami. Vabimo vse, ki mislite da pripadate naši veteranski organizaciji, da se nam pridružite v našem združenju. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Moravče vabi vse, da se tudi letos ob deseti obletnici osamosvojitve Slovenije udeležite občinske proslave ob dnevu državnosti. To je eden od načinov, da dokažete, da ste za slovenski narod in da spoštujete njegove vrednote. Dan državnosti je praznik, ki ne sme deliti slovenskega naroda, zato ga praznujmo kot lep spomin na leto 1991.
VITOMIR CERAR, predsednik OZVVS Moravče
Moravske doline
13
Društvo krajanov Tuštanja je pripravilo 7. tradicionalno prvomajsko srečanje
Pod grajsko platan
Prireditev se je začela pri gostilni Soklič s startom oldtimerjev. Zbralo se je 31 motorjev in 18 avtomobilov, med katerimi je najstarejši nosil letnico 1936. Ob poti proti Moravčam še je zbrala množica ljudi, ki si je z zanimanjem ogledovala počasno kolono. V Krašcah se je oldtimerjem pridružilo še 21 traktorjev, ki so krenili proti gradu Tuštanj. Potem, ko so slovesno prisopihali na vrh hriba, so jih ponosni lastniki postavili na ogled vsem, ki se zanimajo za vozila častitljive starosti. Idealno vreme in vabljivo pevsko ime je pod grajsko platano privabilo številne obiskovalce prireditve. V popoldanskem programu je nastopila ta čas najbolj popularna slovenska pevka Nuša Derenda, ki je med nastopi velikodušno delila svoje slike in podpise najzvestejšim oboževalcem, predvsem otrokom različnih starosti. Spremljala jo je skupina Happy hour band. Program pa sta dopolnjevala še pevka Nataša Madjar in pevec Marjan Zgonc. V večernih urah jih je zamenjal ansambel Tornado s pevci. Tuštanjske gospodinje so zopet poskrbele za dober domači kruh, pekel se je vol na žaru in druge dobrote, tako da so imeli vrhpoljski cerkveni pevci kar precej dela, da so postregli vsem lačnim in žejnim obiskovalcem. Mnogi so si na ta dan pod vodstvom lastnika gradu Petra Pirnata ogledali tudi atrijsko dvorišče gradu, muzejske sobe in grajsko kapelo. Pozno popoldne so na cilj prispeli še planinci, ki so za prehojeno Moravsko planinsko pot prejeli tudi priznanje Društva krajanov
Med oldtimerji
Najmlajša udeleženka voznica Tanja Cajhen s Sela pri Moravčah obiskuje 6.razred OS Jurija Vege v Moravčah. Je pridna učenka in ji očka kot dežurni serviser z veseljem popravlja in pripravlja motor, kiji zapolni marsikatero prosto urico. Že lansko leto je sodelovala na srečanju oldtimerjev, ki ga ob I. maju pripravljajo vrli Tuštanjci. In tudi letos je v spremstvu očeta ponosno vozila svoj motor, za kar se ji je organizator oddolžil s plaketo in malico. S strani organizatorja ji je med mnogimi čestital tudi Pavel Barlič. Za spodbudo bi ji lahko namenili še kakšno nagrado za najmlajšo udeleženko, saj \si vemo, daje treba spodbujati mlade, ki so bili tokrat kar malo preplašeni opazovalci dogajanja izza vogalov. Mladi rxxlo tisti, ki se bodo prihodnje in prihodnja leta odločali poiskati še kakšno jekleno starino in jo z malo volje uredili za ogled in usposobili za vožnjo. Prireditev v Tuštanju bo s tem pridobila še en nov prizvok in to je ohranjanje dediščine, za kar pa seje vredno potruditi.
IZTOK
je bilo zelo živahno
Tuštanja. Priznanja so podelili tudi vsem udeležencem »dirke« oldtimerjev.
Glavni organizator prireditve Pavle Barlič je bil najbolj zadovoljen z ugodnim vremenom, saj se potem tudi druge stvari odvijajo kot po maslu in je izkupiček temu primeren. Zahvaljuje se tudi vsem pokroviteljem in sponzorjem ter vsem drugim, ki so s svojim delom pripomogli, da je prireditev tako uspela. Sedaj pa krajani že razmišljajo, kam se bodo odpravili na zaslužen izlet, večji del izkupička pa bodo namenili za javno razsvetljavo.
Se vodno velja stari pregovor, da je v slogi moč. To moč pa znajo krajani Tuštanja očitno dobro izkoristiti, sebi in tudi drugim v prid in zadovoljstvo.
MILKA NOVAK, foto: Iztok Cajhen
Prvomajski pohod
Na praznik dela, I. maja, smo se najbolj zagreti planinci odpravili na že 6. tradicionalni pohod po Moravski planinski poti. Malo pred četrto uro zjutraj seje pred gradom Tuštanj zbralo kar 97 pohodnikov. Noč je bila jasna in z zmernim tempom smo začeli z, našo pot jo proti Murovici. Za prvimi seje vlekla dolga kolona, ki ji ni bilo videti konca. Nadaljevali smo proti ('iclju in naše obraze so med tem časom že obsijali prvi sončni žarki. Obetal seje lep dan. Na Sv. Miklavžu je bil naš prvi malo daljši postanek, da smo si napolnili želodčke. Vroč čaj je vsakemu od nas dal novih moči, marsikoga pa je ob tej uri dokončno zbudila močna kava. Naslednji postanek je bil na lepi točki, kjer bo nekoč ponosno stal naš planinski dom in gledal na vso Moravsko dolino. Tudi tu so naši »leteči spremljevalci« poskrbeli, da se nihče od nas ni mogel rešiti kakšne odvečne »kile«. Ne vem, če si je kdo želel še kaj več, saj je bilo razpoloženje krasno, nasmeh je bil na vseh obrazih in tudi himna:"I.IA-
14
Novice iz
21. srečanje tamburaških in mandolinskih orkestrov Slovenije
KJE STE PA VI BILI.«.
ko je potekalo 21. srečanje tamburaških in mandolinskih orkestrov Slovenije v Murski Soboti, kamor so odšli tudi vrhpoljski tamburaši, se udeležili revije in pokazali svoj napredek.
Glasba je naš zvesti spremljevalec od neandertalca do Mozarta in slavnih ročk bandov. Nekje vmes pa so se znašle tamburice. Tako smo tudi vrhpoljski tamburaši prispevali del k tej kulturi. Že 14 let delujemo in letos smo se skupaj s »podmladkom« orkestra udeležili 21. srečanja. Dolgo smo se pripravljali in že odločitev žirije, da je od 40 prijavljenih skupin izbrala samo 14 najboljših za nastop in med njimi je bil tudi Tamburaški orkester Vrhpolje, je pokazala, da smo z zahtevnejšimi pesmimi spoštovanja vreden orkester. 31. marec se je začel z malo zmede, prepevanjem ter spanjem nekaterih zaspancev, saj je bila pot od Moravč do Murske Sobote dolga. Ko smo prispeli, smo imeli le malo časa do tonske vaje. Ob šestih pa je že sledila revija, na kateri smo se predstavili s tremi skladbami: Veselica, Kondorjev let in Koncertno kolo št. 2. Strokovno žirijo sta sestavljala loma/ I labe in Damir Zajec. Dobro so se odrezali tamburaši iz Dragatuša in seveda orkester Mandolina, kije znova presenetil z odličnimi pesmimi in eksotičnimi inštrumenti. Nekateri orkestri so poskušali vplesti v glasbo tamburic druge inštrumente, kar se ni izkazalo za uspešeno potezo. Čeprav je
I.IA-I.IA-( K X). .."je prišla v vsaka ušesa. Nad Slivno nas je čakal najvišji vrh v Moravski dolini Pivkelj (88()m). Tu daljši postanek ni bil potreben, zato smo se spustili v dolino. Malo po asfaltirani cesti, malo shojeni poti in še malo po Iravci, ki je bila raj za naše podplate in že smo bili v Kandršah. Za nami je bila že več kot tretjina poti. Nihče še ni obupal in kot popolna skupina smo nadaljevali proti Vrhu nad Mlinšah. Od tu seje kolona malce razpotegnila, saj se je pot do Limbarske gore vlekla in vlekla. Tudi sonceni bilo več tako milo. Okrog ene smo se Limbarski že tako približali, da smo jo lahko občudovali v vsej njeni veličini. Trava okrog cerkve je bila kot nalašč pogrnjena za nas. Počitek seje prilegel, saj so noge postajate Z vsakim korakom težje, Preden smo odšli smo za arhiv posneli še nekaj gasilskih slik. Pred nami sta bili še dve kontrolni in pa seveda začetna točka. Preden smo še zadnjič zagrizli v kolena, so nam pri Lukovih pripravili dobrote, s katerimi smo si pridobili novih moči. Mohor namje bil z vsakim korakom, ki so ga varno spremljali naši vodniki, bližje. Žig je bil odtisnjen in lahko smo nadaljevali. Pot ni bila več dolga, najbolj naporen del pa je bil tudi že za nami. Da bi kdo obupal po tolikih prehojenih kilometrih, nam še na misel ni prišlo. Bližali smo se [menjam. Na »kmetiji odprtih vrat« so postregli našim naročilom, a smo kmalu nadaljevali, saj nihče od nas ni želel še kaj dolgo posedati. Oblaki so za nekaj trenutkov prekrili sonce, rahel vetrček pa nas je pred glavnim ciljem šc malce osvežil. In tako nas je v 1 uštanju pričakala množica ljudi, ki nam je ploskala, ta občutek je bil veličasten. Tudi priznanja so prišla v prave roke. Za dokončno piko na i, smo si privoščili topel obrok, kije šel v slast prav vsem, in si zagotovili, da bomo naslednje leto ob istem času /aradi istega razloga sedeli na istem mestu. Sprejemamo pa tudi nove člane, ki bi radi preizkusili svoje kondicijske sposobnosti. Vljudno vabljeni!
KATJA POZNIČJotoLeonLavrič
bilo /a nastopajoče dobro poskrbljeno, pa lega ne morem reči /a kakršno koli objavljanje in reklamo v prid srečanju. Prišli so le poznavalci teh inštrumentov. Z nastopom smo bili zadovoljni in upam, da bo pisna ocena žirije naše skupine prav tako dobra, kot je bila ustna pohvala člana žirije Tomaža Habeta.
NEVA P.
Dekliški pevski zbor z novim imenom
Konec letošnjega aprila smo se članice Dekliškega pevskega zbora KUD »Tine Kos« Moravče skupaj z našim zborovodjem odločile, da za svoj zbor izberemo novo ime. Za novo ime zbora smo se odločile predvsem iz čisto preprostega, življenjskega razloga saj dekleta 22 let, kolikor časa zbor že deluje na kulturnem področju, pač ne moremo biti - saj nekatere članice ne. Spoštovani bralci zato vas s temi kratkimi vrsticami obveščamo, da vam bo odslej v isti pevski sestavi prepevala ŽENSKA VOKALNA SKUPINA »ODA« MORAVČE.
IVICA ZUPANČIČ
Igra narave
Narava se redko poigra z drevjem. Na še ne tako stari brezi, ki raste v mešanem gozdu, visoki cca 12 m, srednje rasti lahko opazimo več kot 50 izrastkov ali »bul«. Verjetno gre za kakšno motnjo v razvoju drevesa, ki za dobre poznavalce gozdov bržkone ni nič nevsakdanjega. Naključne obiskovalce gozda ali pohodnike po Moravski planinski poti med Vrhpoljem in Svetim Andrejem pa čaka opisana drevesna lepotica.
JOŽE NOVAK
Moravske doline
15
Kulturni dogodek v Pečah
Gledališka predstava "Mož, ki si ne upa
V soboto, 28. aprila 2001, je gledališka skupina Kulturnega in športnega društva Peče pripravila večer smeha in sprostitve. Uprizorili so komedijo malo znanega avtorja Curtha Flatovva z naslovom Mož, ki si ne upa. Zgodba prikazuje ločenega gospoda srednjih let VVolfganga Jagra po poklicu matičarja. Po svojem propadlem zakonu in odraslem sinu ter tajnici, ki je hkrati tudi njegova ljubica, ga obremenjuje misel, da je sklenitev
Kaj ti mar gostoval z Don Juanom
V soboto zvečer, 19.5.2001, smo si v Kulturnem domu imeli priliko ogledati eno izmed najbolj poznanih Molierovih komedij Don Juan.Tokrat v izvedbi KD Komenda, gledališke skupine Kaj ti mar. Skupina je z uprizoritvijo te odrske klasike, privabila veliko gledalcev, z zadnjo ponovitvijo pa so gostovali v Moravčah.
Zgodba sama se ves čas vrti okoli samovšečnega in lahkoživega plemiča Don Juana ter njegovega služabnika Sganarelleja. Prvi ves čas manipulira z vsakim, ki mu pride na pot, izrablja druge, zase zahteva ogromno, daje pa nič ali pa le prazne obljube. Služabnik pa se ves čas trudi, da bi svojemu gospodu ustregel, čeprav njegova dejanja globoko obsoja. No, na koncu mu tudi on ni mogel pomagati. Svoje vloge so igralci odigrali odlično, k celotni podobi pa so vsekakor pripomogli odlični kostumi, katerih se najbrž ne bi branila niti mnogo večja Drama, in scena, kije bila skromna, a izvirna in učinkovita. Edino, kar smo tega večera pogrešali v dvorani, so bili gledalci. Kar nekaj sedežev je bilo praznih, a za tiste, ki smo bili tam, sem prepričana, da nam ni žal. Ogledali smo si kvalitetno predstavo, kljub letnici nastanka še vedno zelo aktalno delo, saj si prav vsak od nas želi biti vsaj malo Don Juana in vsaj malo Sganarelleja, čeprav nekje globoko in dobro skrito pred ljudmi.
N.M.
zakonske zveze samo pehanje dveh ljudi v nesrečo. Kot matičar se počuti sokrivega za številne zakonske brodolome in uničene družine. Stvari bi verjetno tekle po ustaljenem redu dalje do predčasne upokojitve zaradi kroničnega gastritisa.
A vse se obrne na glavo, ko se mladi VVolfgangov sin odloči za poroko. Oče se seveda trudi dogodek preprečiti, a kaj ko pa se že "mudi". Posredovanje nevestine tete, samske lastnice modnega butika, ki si za sproti poišče kakega prijatelj,), pripelje do nepričakovanih dogodkov, ki pa jih popestri še VVoifgangova prva žena, ki s skrbjo spremlja sinovo življenje. Na koncu si vsak po svoje uredi življenje, kar prinese veliko novih zakonskih zvez in tudi naraščaj se obeta. Kljub temu da smo ob znani igralski zasedbi in režiji Nuške Sušnik pričakovali dobro igro, smo bili znova navdušeni in presenečeni nad vživeto upodobitvijo vlog, ki so zahtevale obilo znanja, talenta in celo dobre telesne kondicije (Karla Barlič in Boris Huber). Omeniti velja mlade igralce, ki smo jih tokrat na gledališkem odru videli prvič, pa se jim to ni prav nič: poznalo. Posebej dobro sta vlogi mladega ženina in neveste odigrala Boštjan Mal in Ida Kos - njuno sproščeno in neobremenjeno pričakovanje poroke in otroka se je postavljalo proti razočaranim in dvomljivim omahljivcem, ki so imeli za seboj kar nekaj zakonskih ali izvenzakonskih zvez. Pri tem so se izkazali ostali igralci: Silvo Kos, NuŠka Sušnik, Klemen Barlič, Špela Stenko, Milan Uštar in Božena Cigula. Vsebinsko pestro dogajanje je zahtevalo nenehno menjavanje scene, pri čemer so se igralci spretno znašli in v trinajstih slikah se je dogajanje selilo iz pisarne v jedilnico, spalnico ali celo v modni butik. Za menjavo scene so poskrbeli igralci sami, prav tako tudi za odlične kostume in masko. Vse to je rodilo še eno v nizu dobro odigranih komedij. O tem je pričala tudi številna publika, gledalci so prišli od blizu in daleč. Po dveh urah in pol smo dobre volje odhajali domov in se še dolgo nasmihali ob spominu na nekatere igralce ali Cela dejanja.
Mimogrede se je marsikdo tudi zamislil, da morda dogajanje z odra le ni tako daleč, da se zveze - zakonske ali izvenzakonske - dogajajo tudi nam, navadnim ljudem. Tudi razpleti so v vsakdanjem življenju različni. Žal se velikokrat ne končajo s toliko dobre volje, kot se je končala komedija z naslovom Mož, ki si ne upa.
JELKA LALIČ, foto Darko Brvar
16
Novice iz
Pekarna MIŠ MAS tudi v Moravčah
Kil) Limharje v okviru praznovanju petletnice delovanja 12. in 13. maja pripravilo predstavo Pekarna MIŠMAŠ, avtorice Svetlane Mukarovie in režiserke Fani Capuder.
Pek Mišmaš(Milan Kunaver) je bil nenavaden človek. Nihče ni vedel, od kod je prišel, govoril jemalo in/nikomur se ni družil in tudi nikoli ni stopil v tujo hišo. Pekel je najboljši kruh daleč naokoili. Nikomur pa ni šlo v glavo, kako je mogoče, da i/, tako malo moke napeče toliko kruha. Ljudje so kmalu menili, da je peka njegova stvar, le mlinarica Jedrt (Marjeta ( apuder) si svoje radovednosti in lakomnosti ni mogla potešiti. Ker je Mišmaš potreboval tako male moke, je bila sila nejevolna. Ob slabi volji je jezo stresala na svojega mačka (Nejc Capuder), kije pod njenim jarmom trpel strašne muke. V svoje mreže je ujela še Kurjega peka (Jane/ Kunaver), katerega kruha, kije dišal po kurjekih, ni nihče hotel kupovati. Neko noč seje Jedrt skrivoma prikradla do Mišmaševc
pekarne in opazovala njegovo peko kruha. Imela je res kaj videti. V pekarni so črne miši (Jan, Vid, Matej, Mitja, David in Aleš), sive miši (Marko, Nastja, Maja, Janja, Nina in Tina), rumene miši (Tjaša, Monika, Klara, Marija in Patricija) in bele miši (Lucija, Kristina, Janja, Brigita, Karmen in Anita) spretno, ubrano pod vodstvom Mišmaša mcsile črni, polbeli, koruzni in beli kruh. Nevoščljiva Jedrt je po tem ogledu komaj čakala , da raztrobi po vasi, kar je videla. Zjutraj je Mišmaš kot vedno vaščanom (Ana, Kristina, Katarina, Miha, Katja, Tilen.Dominik, Rok, Anja in Tjaša) prodajal svoj kruh in žemljice delil otrokom celo zastonj. Tudi Jedrt je prišla po kruh in po »coprniji« v njem našla mišjo dlako. Malokdo je verjel njeni zgodbi. Da bi lažje razsodili, so poklical bližje celo župana (Marko Majdič). Mišmašje bil ob tem prizadet, odšel je v pekarno ter za seboj zaprl vrata. Čez čas so vaščani radovedno po pekarni iskali miši, ki pečejo kruh, a zaman. Vpekami je bilo, kot da že desetletja v njej ni nihče živel in o Mišmašu ni bilo sledi. Mišmaš je s svojo karavano miši, kateri seje pridružil še .ledrtin ubogi muc, odšel v neznani kraj, katerega nihče imena ne pozna in kjer ljudje nc vtikajo nosu v življenje drugih.
V tej igri smo gledalci lahko zares uživali ob izvrstni igri igralcev, odličnih pevskih ter plesnih vložkih (koreografija Marjete Capuder) ob glasbeni spremljavi Tine Cerar. Svoj čar igri so prispevali tudi odlični kostumi ter scena (Nina Dorič, Katja Cerar) in maska (Nina, Katja, Nataša, Martina, Bernarda, Mateja, Špela).
(ilavni sponzor prireditve je bi lo pcxl jet je Tennit, pri nastajanju predstave pa so sodelovali še številni drugi.
Predstavo si je ogledalo veliko otrok in vem, da doma zdaj naskrivaj veselo posnemajo miške, ki so pekle kruh. Ta predstava je v velik poduk tudi odraslim, saj se v njej jasno zrcalijo človeški značaji. Eni in drugi skupaj prepevamo pesmico iz predstave:« Tefete, lafete.. ..Pek Mišmaš naj živi!« Upajmo, da se bo režiserka po tej odlični predstavi še lotila i c/i i,in ja predstav za otroke, saj se jih naši otroci že vesele.
BARBARA FALE, joto Franci Skok
v
Ženska vokalna skupina »ODA«
NA MARKOVEM SEMNJU V VRBI
Zadnjo sončno nedeljo v aprilu smo se pevke Ženske vokalne skupine »Oda« odzvale vabilu Moškega vokalnega noneta »Vasovalci« iz Žirovnice in tako s svojim nastopom obogatile njihovo prireditev - Markov semenj v Prešernovem rojstnem kraju - v Vrbi na Gorenjskem. Prireditev Markov semenj res nima za seboj bogate tradicije in tudi ne bogatih botrov, s čimer se ponavadi reklamirajo organizatorji turističnih prireditev. Ima pa nekaj drugega, kar podobne prireditve drugje nimajo; to je ljubiteljsko, neprofitno naklonjenost domačemu kraju, domači kulturi, domačim običajem ter iskreno željo, da bi podobo dežele izpod Stola spoznalo čimveč ljudi, ki bi jih obiskovali tudi ob drugih priložnostih. In ker njihovi kraji ležijo skoraj na samem stičišču treh kultur, treh narodov in treh držav, so prišli na zamisel, da pripravijo prireditev, ki bi poleg same možnosti spoznavanja in druženja preko državnih meja ponesla tudi lepoto naše pesmi. Zato je njihov domači vokalni nonet Vasovalci na to srečanje povabil v goste ne le slovenske, temveč tudi pevske skupine iz sosednje Avstrije in Italije. Prav potreba po prijateljstvu med sosedi, mejaki, pa je tisto izročilo Zdravljice, naše državne himne, ki ga je položil na srca vseh narodov dr. Fance Prešeren iz Vrbe. Pod mogočno vaško lipo v bližini Prešernove rojstne hiše je bila v dopoldanskih urah predstavitev vseh nastopajočih skupin, kjer se je vsaka skupina predstavila z eno pesmijo. V popoldanskih urah pa je ob idilični vaški cerkvici Sv.Marka potekala popoldanska prireditev, v kateri so sodelovale pevske skupine, vsaka z dvema pesmima. Poleg domačega noneta Vasovalci, pa je v programu sodelovalo še 17 pevskih skupin, kar je dovolj za dobro medsebojno pevsko sodelovanje tudi v prihodnje. V prijetnem klepetu s člani drugih pevskih skupin ter ob poslušanju njihovih pesmi, je popoldne kar prehitro minilo. S prijetnimi spomini na prijazne ljudi izpod Stola ter z občutkom, da smo s svojim nastopom upravičile zaupanje organizatorjev, smo se veselo razpoložene vračale proti Moravski dolini.
ZAKLJUČEK PEVSKE SEZONE Z NASTOPOM   NA TV 3
Prvo majsko nedeljo smo pevke Ženske vokalne skupine »Oda« zaključile bogato pevsko sezono in sicer z nastopom na TV 3 v oddaji »Raketa pod kozolcem«, v kateri so poleg našega zbora sodelovali tudi naslednji gostje oddaje: Ansambel Franca Miheliča, Nataša Mihelič, Ljubljanske mažoretke, Mladi Dolenjci in Duo The twins. Že v zgodnjih popoldanskih urah smo se vsi nastopajoči za to oddajo zbrali v studiu na prvi vaji. Množica luči in kamer nas je v začetku kar malce zbegala, pa vendar smo se studia kar hitro navadile ter našle pravo pot in svoj nastop s pesmijo Bele cvetlice in En Šuštar mje vprašou, uspešno izpeljale.
MCA ZUPANČIČ
Moravske doline
17
Slovenska pesem v Zlati Pragi
Člani Komornega zbora Limhar smo se v zgodnjih urah petka, 27. aprila, odpravili na gostovanje v Prago in na Dunaj, kjer je imel zbor več koncertov. Po napornih pripravah na premiero se je pevcem pridružila tudi peščica igralcev.
Vodička Alcna, rojena Pražanka in naša prijateljica, ki že dvajset lel živi v Sloveniji, nam je po prihodu čez češko mejo začela pripovedovati o svoji domovini, kulturi, politiki, gospodarstvu in drugih zanimivostih, (iledati deželo skozi oči in izkušnje domačinke je prav posebno doživetje, kar seje šc posebej izkazalo v Pragi, ko nas je suvereno pripeljala prav tja, kamor smo morali pravočasno priti.
Popoldne smo si v češki prestolnici najprej ogledali grad i Iradčani, kjer je glavna rezidenca predsednika države. Obnova dela gradu je v letih od 1920 do 1922 potekala po načrtih našega arhitekta Jožefa Plečnika, o čemer pričajo različni stebri in stebrički s kroglami ter drugi razpoznavni znaki lega arhitekta. Za ogrevanje pred bližajočim se večernim koncertom je zbor poskrbel kar v mogočni katedrali sv. Vida. Množica turistov seje kmalu zgrnila okrog pevcev, redar pa je takoj prihitel pogledat, če smo nastavili tudi kakšen klobuk. Pomirjen je tudi on prisluhnil razlegajočim se glasovom, ki so zaplavali daleč pod kupolo. Z gradu vidiš pred seboj Prago kot na dlani in med številnimi arhitektonskimi mojstrovinami in kupolami smo poiskali cerkev sv. Tomaža, kjer je imel zbor svoj prvi koncert. V obnovljeni cerkvi blizu Karlovega mostu so ob tednu avguštinskega reda pripravili več prireditev, zadnji večer so nastopili trije komorni zbori. Med sicer lepimi latinskimi spevi prvih dveh zborov je močno izstopala živa slovenska pesem našega zbora, kije za svoje izvajanje bil tudi najbolj nagrajen. Po koncertu smo utrujeni in lačni v značilni češki pivnici s pomočjo vodičke le naročili češke narodne jedi, med katere spadajo seveda tudi »knedliki«. Dobro razpoloženi smo se že veselili postelje, ko nas je presenetila novica o žeparjih v tramvaju, ki so nas olajšali za dva potna lista in mobitel.
Sobotni sprehod skozi središče mesta nas je prepričal o tem, da si zasluži ime Zlata Praga, saj lahko na vsakem koraku vidiš lepo zgradbo in večina od njih se ponaša z obnovljeno fasado. Dvajset gledališč, dve operni hiši, tri filharmonije, petindvajset muzejev in dva tisoč spomeniško zaščitenih zgradb priča o tem, da Praga spada med največje kulturne centre livrope. Zatojeza vsakega pevca čast in izziv pridati nekaj iz svojega zaklada in zapeti na ulici, kjer je vsaka hiša spomenik, turisti pa hvaležni poslušalci. V soboto zvečer je zbor s petjem sodeloval pri angleški sv. maši, nato pa zapel še nekaj pesmi zbranim vernikom. Duhovnik, po rodu Kanadčan, se je neprestano zahvaljeval pevcem in razlagal poslušalcem, od kod zbor prihaja. Na poti do avtobusa je bilo še nekaj uličnih koncertov. Še posebej lepje bil tisti na Karlovem mostu, kjer ustvarjajo in prodajajo izdelke ulični umetniki in se glasovi zlijejo s šumečo Vltavo. Zapustili smo Prago in se odpravili na nočno vožnjo proti Dunaju. Tam nas je v nedeljo zjutraj sprejel duhovnik slovenske župnije Anton Štekl in nas pogostil z znano gostoljubnostjo. Slovenska maša v tujini je vedno nekaj posebnega in naši rojaki so najbolj hvaležni poslušalci. Majhna, vendar zelo akustična cerkev, je kljub slabemu spancu na avtobusu pripomogla k temu, daje sveže in ubrano zazvenela domača cerkvena pesem, po maši pa še številne druge, najprej v cerkvi, potem pa še v večnamenskem prostoru, kjer se zbirajo naši rojaki z Dunaja in okolice. Zvečer je pevce spel čakal koncert v stari univerzitetni cerkvi, kjer se zbirajo člani avstrijske Skupnosti krščanskega življenja. Kljub praznikom seje pri maši zbralo lepo število članov, ki so bili kar presenečeni nad lepo slovensko pesmijo. Začetna avstrijska hladnost je prerasla v odobravanje in navdušeno ploskanje, potem jim je pa uspelo od nekod pričarati celo nekaj vina in kruha za skupni agape. Seveda smo bili kdaj pa kdaj tudi utrujeni, pa vendar zadovoljni, da smo dostojno ponesli glas naše domovine v svet, hkrati pa smo tudi veliko videli ter pridali še en kamen v zakladnico dmštva.
MILKA NOVAK
OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
Tokrat smo imeli priložnost poslušanja najprisrčnejših pesmi iz ust najmlajših kar doma, v našem Kulturnem domu. 19. aprila se je v Moravčah zbralo 18 otroških in mladinskih /borov na Območni reviji otroških in mladinskih zborov. Revi jo so organizirali Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, OŠ Jurija Vege Moravče in Kulturni dom Moravče.
Poslušalci smo lahko prisluhnili najrazličnejšim skladbam; ljudskim in umetnim pesmim naših in tujih avtorjev, priredbam popularnih pesmi in drugim. Poudarim naj, da se je veliko zborov predstavilo ob spremljavi Orlfovih glasbil in klavirske spremljave. Poslušalci smo videli in slišali, da zbori prepevajo širok spekter skladb, zborovodkinje in zborovodje pa iščeje vedno nove glasbene iz/ive.Predstavila sta se tudi otroški in mladinski zbor naše šole pod vodstvom zborovodkinje Mojce Malovrh. Otroški zbor nam je zapel ljudsko Oj, lepo je res na deželi, pesem Mire Voglar Nevihta in pesem Pika-Poka avtorja .lanija Goloba, Mladinski zbor nam je zapel (irandvalovo Vaško veselje, rezjansko Da citira kalblova in angleško Vlakec. Zbora sta se predstavila tudi ob spremljavi Orlfovih glasbil in ob klavirski spremljavi Tomaža Pirnata.
Sonce boža rastline, sonce greje živali, tudi otroška pesem je sonce, saj greje in razveseljuje naša srca. Da je res tako, smo se na tokratni reviji lahko prepričali, saj smo si ob odhodu iz dvorane veselo prepevali tudi poslušalci. Opozorili pa velja tudi na to, da je bil otroški /bor kot najboljši /bor na reviji v Moravčah izbran, tla se udeleži srečanja gorenjskih otroških pevskih /borov v Radovljici. 18. maja so nas tako najmlajši pevci zastopali še na tej odmevni prireditvi.
BARBARA L ALi: Joto: Inge Ivartnik-
Upokojenci so zborovali
V predprazničnem vzdušju so se v nedeljo, 29,aprila, v dvorani kulturnega doma zbrali upokojene i moravške občine na redni letni konferenci. Številna udeležba je pokazala, da so člani pripravljeni sodelovati pri uspešnem delu društva in jim druženje v jeseni življenja veliko pomeni. Lepo pripravljena in ozvočena dvorana je bila pri delu v pravi užitek, saj smo se lahko glasno in dobro pogovorili. V kulturnem programu na začetku zborovanja je znani citrar, moravški rojak in član društva, Rado Kokalj, ogrel dvorano z zvoki izvabljenimi iz citer. Mešani pevski zbor DU pod vodstvom Milana Kokalja je za zbrane zapel nekaj
18
Novice iz
ČESNJICE PRI MORAVČAH
Spomin na pokol na pragu svobode
Občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB je na dan pred prvini majem organiziral tradicionalno spominsko svečanost pri spomeniku v gozdu nad Remzovo kmetijo. Skromno obeležje vsako leto privablja številne borce in udeležence narodnoosvobodilnega boja, vse več pa je tudi obiskovalcev mlajših generacij, ki skupaj s starši ali starimi starši podoživljajo tragični dogodek ob koncu II. svetovne vojne, ko so življenje izgubili trije domačini in neznani borec iz Škofje Loke. V gozdu nad Češnjicami se je spominska svečanost pričela s tiho melodijo, ki jo jeciter izvabil Rado Kokalj. Udeležnce spominske svečanosti in srečanja je pozdravil Jože K.veder, osrednji govor pa je imel podpredsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Domžale Rajko I lalher, ki je osvetlil dogodke izpred šestdesetih let, ko je osvobodilna fronta povezala takratne politične stranke v skupno fronto proti okupatorju. Prav tako se je spomnil tudi vojne za Slovenijo pred desetimi leti kot pomembnega mejnika za slovensko državnost, katere korenine so pred šestdesetimi leti zrasle iz vstaje slovenskega naroda proti okupatorju. Učenci tretjega razreda Osnovne šole Jurija Vege so z mentorjem Antejcm Pajkom izvedli lep splet recitacij in pesmi. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Moravče je ob spremljavi hramonike pod vodstvom Milana Kokalja /apel nekaj priložnostnih pesmi, Francka Kosmač pa je s svojimi recitacijami zapolnila spominsko svečanost. Program je povezal Milan Brodar.
Po končani svečanosti je bilo prijateljsko tovariško srečanje na Remzovi domačiji, kjer Kopačevi vsako leto nudijo prostor, gostoljubje in pomoč za izvedbo srečanja. S spominsko svečanostjo je bil tudi v moravški občini ustrezno obeležen dan boja proti okupatorju.
M. B., Joto Jože Novak
NOVICE IZ DPM MORA VČE
V DPM Moravče se že pripravljamo na letošnji kmečki praznik, ki bo 5. avgusta. V program tokratnega kmečkega praznika bomo vključili kmečke igre, v katerih se bodo skupine tekmovalcev pomerile v raznih spretnostih, kulturni program, razstavo v kulturnem domu in družabni večer z ansamblom Nagelj.
Ker vsako leto oblikujemo celotno prireditev v sklopu izbrane teme, smo se letos odločili, da našim obiskovalcem poskusimo predstaviti, kako je bilo v preteklosti videti kmečko dvorišče in notranji prostori domačij na Moravškem. Z razstavo v kulturnem domu bomo poskusili prikazati smernice, ki naj bi današnje gospodarje kmetij usmerjale, ko se odločijo za ureditev domačije. Lahko si predstavljamo, da asfaltne površine spadajo v urbana naselja, a se kljub temu na mnogih domačijah odločijo, da dvorišče »olepšajo« z asfaltom. Asfalt sicer dobro opravlja funkcijo trdne podlage za razna opravila, toda pozablja se na druge vidike, kot so estetski videz, vročina poleti in še kaj. Še mnogo drugih stvari je, ki pomembno vplivajo na izgled podeželja, vendar nanje pogosto pozabljamo. To je bil razlog za našo odločitev, da nekaj teh stvari predstavimo in tako prispevamo svoj delež k lepše urejeni Moravški dolini.
Vse, ki imate kakršen koli predlog za sooblikovali je razstave, gradivo ali dobro idejo, prav lepo vabimo k sodelovanju. Lahko nam to sporočite na naslov društva (DPM Moravče, Vegova 7) ali pa stopite do kateregakoli od naših članov, ki bo z veseljem vaše sporočilo posredoval na pravi naslov. Vsake ideje bomo zelo veseli, saj vsi dobro vemo, da več glav več ve! Še pred kmečkim praznikom pa vas vabimo, da se nam pridružite po končanem uradnem delu praznovanja ob dnevu državnosti (23.6.). Na veseličnem prostoru vas bomo ob dobri glasbi pogostili s hrano in pijačo.
PETRA JEMEC
pesmi. Recitatorka Francka Kosmač je razveselila z recitacijo pesmi, ki jih je pripravila prav za ta dogodek.
Skupaj s številnimi gosti iz sosednjih društev, s katerimi društvo pri svojem delu sodeluje, so se posvetili uradnemu delu. Iz poročil predsednika, tajnika, blagajnika, vodje pevskega zbora in vodje športnih sekcij je bilo razvidno, da društvo redno pripravlja sestanke, razgovore in
organizira obiske v društvu, po domovih in v domove starejših občanov. Upokojenci skozi vse leto skrbijo za športno udejstvovanje v sekcijah in se razvedrijo pri petju v pevskem zboru. Člani društva poskušajo pridobiti novih članov, pri čemer so še posebej aktivni poverjeniki ter člani upravnega in nadzornega odbora. Aktivni so pri sodelovanju s sosednjimi društvi. Dobro se zavedajo, da bo veliko priprav zahtevalo praznovanje 50 letnice društva, ki ga bodo obeležili v prihodnjem letu. Gostje iz sosednjih društev in povabljenci so z obiskom potrdili dobro dosedanje in tudi bodoče sodelovanje. Po končanem uradnem delu se je ob skromni zakuski v avli vršil še zaključni del v družabnem srečanju, s katerega so vsi odšli s prijetnimi vtisi.
Zahvaljujemo se vsem članom društva za pomoč pri organizaciji te konference in vodstvu Kulturnega doma za brezplačno uporabo dvorane.
Društvo upokojencev Moravče FRANC NOVAK
Moravske doline
19
KRATKE ŠOLSKE VESTI
SEDEM KOLAJN JE NASlH
24. aprila je bil na Viru pri Domžalah kros, na katerem so tekmovali učenci osnovnih šol iz domžalske regije. Tekmovalo je veliko učencev našega vrtca in šole in lahko rečemo, da so vsi odlični tekači.
Med predšolskimi tekmovalci so naši osvojili kar štiri medalije; med dečki je prvo mesto osvojil Marijan Grilj in drugo mesto Blaž Lavrič, med deklicami je najhitrejša Maruša Šinkovec in takoj za njo seje na drugo mesto uvrstila Katja Vavpetič. Med šolskimi učenci so naši osvojili tri bronasta odličja; Aljaž. Korošec (2.b), Tina Bricelj (3.b) in Katarina Zupančič (7.c). Šport so igre in dejavnosti, za katere so potrebne telesne spretnosti in sposobnosti. Tudi naši tekmovalci imajo te vrline, pridobili pa so si jih z vztrajnim treniranjem ob spodbudah mentorjev in staršev. Čestitamo!
[olo: Barbara Fale
NAJ MULEC IN NAJ SMRKLJA
7. maja smo izbrali naj smrkljo in naj mulca. Med učenci razredne stopnje sta si ta laskavi naslov pridobila Tina Bricelj in Kristjan Močnik iz 3. razreda. V konkurenci predmetne stopnje sta zmagala Neva Pačnik in Jure Ribič iz osmega razreda.
GODBA MED NAMI
Soboto, 5. maja, ni bil čisto navaden šolski dan. Učencem seje predstavila Pihalna godba Moravče s koncertom najpopularnejših, predvsem mladinskih, skladb, potem pa so učencem razredne stopnje godbeniki pripravili predstavitev inštrumentov po delavnicah. Mislim, da so se skoraj vsi učenci naučili »trobiti« v trobento, bariton, pozavno in celo v tubo. Pihali so v klarinet, flavto in saksofon ter prisluhnili mogočnemu zvoku rogov. Učenci, ki že obiskujejo glasbeno šolo, so v eni izmed delavnic pripravili pravi mali koncert. Seznanili so se tudi s klavirjem in harmoniko. Učenci so bili zares navdušeni nad inštrumenti, videli so, koliko lepega prinaša glasba. Vsi, ki bi se radi naučili igrati inštrument, pa so vabljeni k vpisu v glasbeno šolo.
Učenci 5. razreda so imeli ta dan po koncertu naravoslovni dan, učenci od 6. do 8. razreda pa športni dan. Svoje spretnosti so pokazali na orientacijskem pohodu s postajami, na katerih so reševali bolj ali manj zapletene naloge. Zmagovalca tega tekmovanja sta bila 6.a in 6. b razred.
IZLET V ARBORETUM
Pomlad- čas prebujanja narave, vračanja ptic, novega življenja, veselja. Vse to smo občutili otroci in vzgojno osebje iz vrtca v Moravčah, ko smo 11. maja obiskali Arboretum Volčji Potok, ki nam je omogočil brezplačen vstop.
Čeprav so tulipani že odeveteli, smo imeli priložnost občudovati cvetove in vonje drugih cvetic, grmovnic, dreves. Najbolj so otroke pritegnile živali, ki prebivajo v tem čudovitem okolju. Svojo otroško energijo so naši otroci sproščali na igralih sredi parka, kjer smo imeli tudi piknik.
OBISK NA KMETIJI
V sredo, 16. maja, smo »Sončki« in »Pikapolone«, skupaj s snemalcem in novinarko ATV Litija odšli na kmetijo »Tič« v Scrjuče. Ogledali smo si domače živali, se 0 njih pogovarjali, snemalec pa je vse to pridno posnel. Po kmetiji nas je vodila gospodinja Francka, ki nas je na koncu pogostila s pecivom, bonboni in sokom. Bilo je čudovito. Takšnih ogledov si še želimo, kmetiji »Tič« pa se najlepše zahvaljujemo za gostoljubje.
vzgojiteljici.IOŽA IN METKA
KONCERTNO POPOLDNE Z RAZSTAVO
Naši pevci otroškega in mladinskega zbora so s svojo zborovodkinjo ter z Godalnim orkestrom glasbene šole Kamnik pod vodstvom dirigenta Janeza Klobearja pripravili 17. maja že tradicionalni koncert mladih glasbenih umetnikov v grajskem ambientu gradu Tuštanj. Dokazali so nam, da jc otroška pesem nekaj najlepšega, če je prepletena z. malimi inštrumenti in nežnim zvokom godal.
V času koncerta je na gradu potekala razstava slik in risb otrok, ki so nastale na FX TEMPORU 2001. FX TEMPORA se je letos udeležilo sedem šol nekdanje občine Domžale. Risali so stare stavbe na Vrhpolju.
SKRIVNOSTNI TROBENTAČ
18. maja so si naši učenci v kulturnem domu ogledali predstavo, ki jo je pripravila dramska skupina srednje šole Zavoda za invalidno mladino iz Kamnika z naslovom Skrivnostni trobentač. Igra opisuje življenje dveh maturantov, njune družine in probleme, ki spremljajo življenje mladih. Igro je napisala in režirala Milka Novak.
TEKMOVANJE MLADIH TEHNIKOV
v Kranju je bilo regijsko tekmovanje mladih tehnikov. Na njem so z naše šole sodelovali učenci Ncjc Kokalj, Gašper Stegnar, Rok Grilj, Mateja Kamenšek in BlažOrehek. Nejc, Rok, Mateja in Blaž so se uvrstili na tekmovanje, ki bo 2. junija v Murski Soboti.
VELIKI IN MALI ATLETSKI POKAL
Na regijskem tekmovanju v atletiki so naši učenci dosegli dobre uvrstitve. V metu žogice je Anita Urban ija osvojila 2. in Simon Peterka 4. mesto, v skoku v daljino je Nina Bratun osvojila 3. mesto, Janja Črv 4., Neva Zaje 6. in Kristjan Zaletelj 3., v skoku v višino je Timotej Bačnik osvojil I. mesto in Jure Ribič 3., v metu žogiceje Ambrož Novak osvojil 4. mesto.
BARBARA FALE
Otroci iz vrtca so v velikem številu skupaj s starši sodelovali pri projektu PBEDŠOLSKA BBALNA ZNAČKA. Za to so bili 19.aprila nagrajeni s simpatično predstavo, ki so si jo ogledali v Kulturnem domu Ivana Bemika v Domžalah. Za ogled predstave smo potrebovali prevoz do Domžal in nazaj. Pri financiranju le-tega je malčkom pomagala Občina Moravče, za kar se ji najlepše zahvaljujemo.
vzgojiteljice
20
Novice iz
t
Lep uspeh 7. C
Devet učencev 7. C razreda OS Jurija Vege se je odločilo za sodelovanje v podjetniškem krožku, kar je bila novost na šoli. Občina je na priporočilo izvajalca programa Centra za razvoj Litija, zagotovila sredstva in v zvezi s tem tudi samo izvedbo projekta. Tako je naša šola postala ena izmed 72 slovenskih osnovnih šol, kjer pod pokroviteljstvom podjetja SUN njegovi I izvajalci seznanjajo sedmošolee in osmošolce m s skrivnostmi dobrega podjetništva. Nika. Bojana, Blaž, Katarina, Katja, Matic. JH Maja, Andrej in Miloš so pod vodstvom J| mentorice   Karmen      po končanem
Uvedba 9-letne osnovne šole
18. 4. 2001 smo prejeli dovoljenje ministrice za šolstvo za izvajanje 9-letne osnovne šole.
V zadnjih dveh mesecih so potekale številne aktivnosti v zvezi z uvedbo devetletne osnovne šole:
• sestanki strokovnega tirna na šoli,
• ogledi učbenikov, učil in učnih pripomočkov v šoli in v Ljubljani,
• sestanki strokovnih delavk s svetovalkami Zavoda RS za šolstvo,
• sestavljanje letnih delovnih načrtov,
• sestanki ravnateljev šol, ki bomo letos jeseni uvajali 9-letno osnovno šolo,
• izobraževanje strokovnih delavk.
Dne 5.6.2001 bo ob 17. uri organiziran roditeljski sestanek za starše teh otrok. Starši bodo prejeli še pisna vabila.
E. K.
Osnovna šola Jurija Vege Moravče Koledar prireditev in dejavnosti za mesec junij
4.-11.6,-letna šola v naravi na Krku za učence 4. razreda 5.6.   roditeljski sestanek za starše otrok, ki bodo v gol,
letu 2001-2002 obiskovali I. razred DEVETLETNE OŠ 6.6 - roditeljski sestanek za starše olrok, ki bodo v šol. letu
2001-2002 obiskovali 1. razred OSEMLETNE OŠ 5.6. in 6.6.- nadomestni rok za ekslerno preverjanje /nanje
iz slovenskega jezika in matematike 15.6.- zaključek pouka in valeta za učence 8. razreda 15. in 16. 6,- šola Življenja v naravi na Menini planini za
učence I. razreda 21.6.    ob 17.00 prireditev ob zaključku šol.leta v KD
Moravče
22.6.- zadnji dan pouka in začetek poletnih počitnic
V primeru objektivnih okoliščin si šola pridržuje pravico do spremembe datuma ali ure napovedanih dejavnosti.
usposabljanju pripravili mini poslovni načrt z zanimivo temo: »Naj mule in naj smrklja«. Čeprav delo zajema vse elemente, ki so še kako pomembni za vsakega, tudi »tazaresnega« podjetnika: tržna raziskava, organizacija projekta, potrebna sredstva za izvedbo
projekta, trženje, ekonomika projekta, kritična tveganja, terminski načrt, oranje ledine na tem področju ni naletelo na tak odziv, kot so navdušeni kro/kai ji pričakovali.
Da so delali dobro in prav, pa se je izkazalo na regionalnem podjetniškem forumu, ki je bil v soboto, 12. maja, v Osnovni šoli Gradec v Litiji, kjer so si naši »podjetniki« s svojo nalogo, nastopom in predstavitvenim materialom priborili z drugim mestom v drugi skupini udeležbo na republiškem podjetniškem forumu, ki bo 26. maja v Gornji Radgoni. V Litiji so bili navzoči tudi predstavniki republiških upravnih organov in organizacij, ki so o tovrstni dejavnosti mladih izrekli same pohvalne besede. Če se bo pridobi jeno začetno teoretično znanje čez nekaj let pretilo tudi v prakso, se moravškim podjetnikom obetajo še boljši časi.
S. V
MOJA DOLINA NA DLANI
Naslovnice letošnjega letnika namenjamo objavi fotografij z naravno in kulturno dediščino. Tokrat prvič posegamo v geološko dediščino, ki je na Moravškem izjemno bogata, kol tudi naravna in kulturna. V sodelovanju s strokovnjaki z Zavoda za varovanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine iz Kranju pripravljamo serijo izobraževalnih člankov. Kajti ko se človek zave »bogastva«, ki ga obdaja, ga zna tudi ceniti, spoštovati in ohranjati.
Odkriti skriti zapisi Zemljine zgodovine
Človek, njegovo življenje in delo sta vseskozi povezana z naravo. Po napornem delu, ko komaj čakamo na petek in z njim konec tedna, se odpravimo v naravo. Z energijo, ki nam jo daje stik z njo, si polnimo dušo in telo. Da bi nam ostali lepi kotički narave, o kateri tako radi le govorimo, neokrnjeni, se trudimo tudi na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Pri terenskem delu se srečujemo z njeno lepoto in nenavadnimi pojavi, ki popisani v terenske dnevnike čakajo na vpis med naravne vrednote.
Nad Moravčami, kjer vodi označena pot proti geometričnemu središču Slovenije, so razgaljeni svetlosivi apnenci, ki na površini močno preperevajo. Svet je zakrasel in tudi jame v njem niso redkost. Če pozorno pogledamo, lahko v njem opazimo nenavadne srčaste oblike. To so preseki lupin megalodonfidnih školjk v zgornjetriasnem dachsteinskem apnencu. Apnenec je dobil ime po gorovju Dachstein v Avstriji. Školjke so živele pred približno 220 milijoni let v nekdanjem toplem morju, kije tedaj pokrivalo skoraj vso Slovenijo. Zato ga lahko najdemo na Rombonu, Drenovem griču, na Možjanci pri Preddvoru, Menini planini in še marsikje. Gradi tudi Triglavsko severno steno. Lupine školjk so velike tudi do 15 cm in več in jih je iz kamnine zelo težko izluščiti. Živele so pred davnimi milijoni let in dolgo je trajalo, preden so se spremenile v okamnine, pričevalke geološke preteklosti. Naj ostanejo še dolgo vsem v občudovanje in naravi
Moravske doline
21
NADALJEVANJE AKTUALNE POLEMIKE
Tretje nadaljevanje in tudi zadnje, če se ne bo oglasil še kdo izmed vas bralcev, o izgradnje doma za starejše in invalidne občane je pogovor z ustanoviteljem privatnega doma v Dolenjem Logatcu msgr. Tonetom Kompareiom. Čeprav je v tem domu trenutno najvišja oskrbovalnimi, je izkušnja in morda ena izmed smernic za razrešitev problema tudi v moravški občini. Z vsemi tremi prispevki sem želela podati zaokroženo informacijo in upam, da sle pozorni bralci, uvideli, kako usodno je izpolnitev želja povezana s stvarnimi možnostmi. urednica
"Marsikaj je uresničljivo, samo začeti je treba"
(Janez Evangelist Krek)
Izkušnja ustanovitve in večletnega dela zasebnega zavoda Doma za ostarele Marije in Marte v Logatcu lahko osvetli in približa upravičena prizadevanja za dom starejših oz. socialni center v našem kraju. Zato vam predstavljamo pogovor z msgr. Tonetom Kompareiom, sedanjim domžalskim župnikom, ustanoviteljem in prvim direktorjem Doma v Dolenjem Logatcu.
Kakšna je v kratkem pot Doma Marije in Marte od ustanovitve do danes?
V svoji župniji sem zaznal potrebo družin, da bi ustrezno poskrbeli za leta starosti svojih staršev. Mnogi niso dobili prostora v obstoječih domovih. Pokazala seje možnost pridobitve (nakupa) objekta, kije bil namenjen za gostišče. Božja volja je bila, da je tam nastal prvi župnijski dom. Potrebe so se večale in tudi posluh župljanov in Občine sta vodila k odprtju nove enote v čiorenjem Logatcu. Zavod je bil formalno ustanovljen leta 1991. Nato smo pridno delali 6 let. Med tem se je oblikovala jasna vizija dela, pripravljali smo kadre in iskali finančne vire, leta 2000 pridobili koncesijo države (Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve).
V enem letu intenzivnega dela smo zgradili nov objekt za dodatnih 34 stanovalcev. V njem je 6 enoposteljnih, 7 dvoposteljnih, 2 triposteljni in 2 štiri posteljni sobi.
Koliko časa je preteklo od zamisli do uresničitve ideje o Karitasovem domu za starejše?
Dom je nastajal v fazah. Za prvo enoto smo potrebovali eno leto in prav tako za zadnjo. Vmes pa smo pripravljali dokumentacijo, oblikovali normative in standarde v skladu z zakoni. Veliko vlogo pri nastanku doma so imeli prav župljani, ki so za uresničitev takšnega projekta potrebovali trdno podporo in vodenje župnika.
Koliko starejših in bolnih je tu našlo novi dom? Kolikšne smo zmogljivosti?
Oskrba varovancev v zavodu je določena z normativi in standardi. Te smo dosledno upoštevali in jih še nadgradili s kvalitetnim delom. I )om sprejme 66 oskrbovancev. Tudi kriteriji za sprejem so primerljivi z ostalimi domovi. Tolikšna je njegova kapaciteta in ves časje polno zaseden.
Kaj je tisto, kar razlikuje privatni (Karitas) od javnega doma?
Dom je v prvi vrsti socialna ustanova in v kolikor se razlikuje pogled Cerkve na reševanje socialnih problemov, na solidarnost in etična načela pomoči ljudem v stiski, v toliko se tudi župnijski dom razlikuje od javnega. ()snova za deloje Zakon o socialnem varstvu, ki določa področja dela, kadrovske in druge normative in obseg pomoči. Prednost takšne zasebne ustanove je v preglednosti (ker je manjši), dmžinskem vzdušju, ki ga lahko ustvari (vsi se poznajo, neposredna komunikacija osebja z varovanci...). Dom je namenjen v prvi vrsti domačim ljudem, ki tako ostanejo v svojem okolju, povezani s skupnostjo (krajevno, župnijsko, družinsko), ki je zelo vključena v življenje in delo doma (domača prehrana, obiski, prostovoljno delo, druženje generacij...). Oskrbovanci niso iztrgani iz okolja, ki ga poznajo (zdravstveni dom, cerkev, pošta, trgovina...) in tudi če kdo pride iz dnigod se zaradi vključenosti doma v domače okolje lažje in
v okras Poiščimo jih, vendar jih pustimo na mestu in imejmo s sabo kamero, saj so lepi srčasti preseki tudi prijeten fotografski motiv.
Lepote Moravske doline opisujejo pesmi in knjige. lina izmed njih je tudi knjiga Moravska dolina avtorja Staneta Stražarja. Poleg lepot je ta del znan tudi po številnih mineralnih surovinah, ki so jih izkoriščali že predniki. Posledica pestre geološke zgradbe ozemlja so bila nahajališča premoga, železove, srebrove in svinčeve rude, moravški peščenjak, kremenčev pesek, "peški marmor" ter kaolinska glina. Izkoriščanje mineralnih surovin prinaša kraju tehnični napredek in kulturni razvoj, vendar pa ima najpogosteje tudi škodljive posledice za naravo in okolje. Prvi vtis je prav gotovo sprememba krajine. Danes najbolj izkoriščana mineralna surovina v občini je brez dvoma kremenčev pesek. Posledice njegovega odkopavanja so vidne najprej v spremembi krajine. V mehko zaobljeno nizko hribovje, tipično za tako geološko zgradbo ozemlja, je vrezana rana, vidna od daleč, tudi od tam, kjer občudujemo lepe školjke. Sanacijski načrt, ki predvideva le zasutje z zemljo, izravnavo in zatravitev, kot v peskokopu Tome, ni prava rešitev. Da bi krajina dobila vsaj približno tako podobo kot je bila nekdaj, bi bilo potrebno pri sanacijskem načrtu v prihodnje pripraviti in upoštevati naravovarstene smernice, vključene v sanacijske načrte po končanem odkopavanju.
Talnina kremenčevega peska je laporasta morska glina. V peskokopu Soteska so bili pred leti v glini najdeni številni fosili, opisani tudi v zgoraj omenjeni knjigi. Po najdbah okamnin so starost glinastih, lapomatih in peščenih plasti geologi uvrstili v oligocen in miocen, ki se je pričel pred nekako 26 milijoni let. Po ogledu smo v enem od peskokopov našli skoraj meter debelo plast lupin ostrig, dolgih do 40 cm. Plast se izklinja oz. tanjša. Lupine so naložene ena poleg druge, deloma so pretite, notranjost pa je zapolnjena temno sivo glino. Odmrle ostrigeje v kadunjo nanosilo morje. Živele so v plitvem priobalnem pasu zaliva Panonskega morja. Tak je njihov življenjski prostor v morju še danes. Njihove lupine so močne in debele, ker pa so razmeroma "mlade", so šibko fosilizirane, krhke, občutljive in povrhu vsega izpostavljene še eroziji. Kadar jih bomo našli, z njimi ravnajmo previdno, da nam v rokah ne ostane le kupček apnenega drobiža.
Razgaljeni presek kamnin in okamnin je posnetek dogajanja v Zemljini preteklosti. Je enkraten in ranljiv. Ohranimo ga in predstavimo tudi prihodnjim rodovom kot objekt geološke dediščine. Da ne bila naša zapuščina le okrnjena narava, ampak tudi odkrita in ohranjena naravna dediščina, v kamninah skrit zapis zgodovine tega območja.
TADEJA ŠUBIC
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju
22
Novice iz
hitreje vživi. Prednost zasebnega doma Karitas je tudi v duhovni ponudbi, ki se začne že pri duhovni formaciji zaposlenih, kakor tudi pri celostni pomoči oskrbovancev in njihovim svojcem. S tem se ustvarja odlična klima in kultura življenja in dela ustanove. Koliko zaposlenih sodeluje v programu in kakšna je njihova poklicna struktura, izobrazba?
V zavodu je zaposlenih 29 delavcev. ()d lega 16 socialne smeri in 13 zdravstvene strokovne usmeritve. Nekaj delavcev je pogodbeno angažiranih, saj normativi ne dopuščajo polne zaposlitve, (zdravnik, fiz.iolcrapcvt...) Dobrojc, čc so zaposleni usposobljeni za opravljanje več vrst dcla,ah da sorodne ustanove sodelujejo v izmenjavi kadrov. (ena storitev je v zasebnih domovih nekoliko višja, kar je razumljivo, saj morajo v izhodiščno ekonomsko ceno (ki jo za zavod s koncesijo potrdi Ministrstvo za delo, diu/ino m socialne zadeve) vključiti vse elemente, ki omogočajo pozitivno poslovanje (amortizacijo, vzdrževanje, začetni vložek posojilo, boljše kadrovske normative...)
Kolikšna sredstva so bila potrebna za izgradnjo doma?
Po današnjih cenah bi na enoto (od 40-50 mest) stroške gradnje ocenil na okrog 200 mio SIT. Seveda ob aktivni podpori župljanov in lokalne skupnosti.
Kako ste v Logatcu zbrali potrebna sredstva, kateri so bili viri sredstev, donatorji...?
Viri sredstev za izgradnjo in začetek delovanja doma so bili v glavnem tile:
- sredstva župnije (namensko privarčevana) in posojilo škofije,
- občina (oprostitev komunalnih dajatev za zemljišče in 3 mio donaeije,
- pomoč Slovenske in nemške karitas.
- prostovoljni prispevki župljanov, občanov in podjetij (enoletna zbiralna akcija )
- dve zapuščinski darili z. namenom vključitve v dom,
- kratkoročno posojilo ljubljanske škofije, dobrodelne prireditve...
Ali menite, daje tudi v manjših krajih, kot so Moravče, možno uresničiti idejo o domu za starejše?
Brez, dvoma! Samo začeti je treba. Dom naj bi imel okoli 50 razpoložljivih mest s poudarkom na enoposteljnih m dvoposteljnih sobah in možnostjo za dnevno varstvo.
Želim vam poguma za odločitev in blagoslova pri vašem prizadevanju za lepšo jesen življenja vaših Starejših občanov.
Pogovarjal seje ALOJZU ŠTEFAN
Tebi naš ljubljeni sin in brat
Mirko Arsič
iz Desna oz. Kranja
V NAŠIH SRCIH TI NAPREJ ŽIVIŠ, ZATO POT NAS VODI TJA, KJER TI V TIŠINI SPIŠ. TAM LUČ LJUBEZNI VEDNO GORI IN TVOJ GLAS MED NAMI ŽIVI.
Vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prereanem grobu in prižigate svečke, prisrčna hvala.
Tvoji: ati, mami, Mirjana in Matej
1 tlonui našem jepraznina, v snu našem bolečina, spomin na tebe pa iivi. čeprav le več med nami ni
V SPOMIN
27. maja mineva leto žalosti odkar nas je zapustila naša draga žena, mamica in babica
Anica Ribič
s Hriba nad Bibčami 6
Hvala vsem, ki ji prinašate sveče in cvetje, ter jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Aimnn je bil Iva/ bo/, zaman vsi tlnevi upanja, lepljenja, bolezen je bila močnejša od življenja
ZAHVALA
Ob smrti po dolgi in težki bolezni našega dragega moža, očeta, sina, brata, dedka in strica
Franca Miheliča
Šmavsovega ata z Imenj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala Čebelarskemu društvu, PGD Krašce in drugim gasilskim društvom, osebju oddelka za dializo, prevozniku za prevoz bolnikov MERI, moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, župniku za opravljen pogrebni obred in Juretu za zaigrano tišino. Hvala tudi vsem kolektivom in vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na zadni poti.
Vsi njegovi
/omnn je bil tvoj boj. zaman vsi tlnevi u/tanjn. lepljenja, bolezen je bila močnejša otl življenja
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustil mož oče, dedek, brat, stric in tast
Alojz Po vir k
iz Velike vasi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. Zahvala vsem, ki ste se mu poklonili in ga pospremili na njegovi zadni poti, posebno vsem gasilcem GD Velika vas, g. Merela za besede slovesa, g. župniku za lep obred in cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke.
Vsi njegovi
Moravske doline
23
Bodite prvi!
NISSAN ALMERA SEDAN
Predstavljamo vam nov model Nlssanove Almere, zalo smo pripravili posebno presenečenje za prva kupce Almere Sedan. Obiščite nas v našem salonu z vozili Nissan v Moravčah. Vabljeni.
Pooblaščen trgovec:
NiSSan SerViS KrillC, Cesta heroja Vasja 8,
1251 Moravče, telefon: (01) 72312 00. telefaks: (01) 723 10 84 www.nissan-krulc.com
( NISSAN
S0
Načrtujemo m izbc4|šujemG. 2e več kot 80 tet.
V tekstilni trgovini v Krastah imamo poleg spodnjega perila še oblačila, lahko izberete izdelke iz stekla, posodo, gospodinjski pribor, otroške igrače, ure, filme,...
Poleg ugodnih cen vam nudimo količinski popust - diskontne cene v diskotni trgovini v Krašcah, v diskotni trgovini v Šentvidu in v trgovini v Pečah.
NOVO, NOVO, NOVO!!! čevlji Kopitarne Sevnica
Priporočamo vam nakup v naših trgovinah v Krašcah, Šentvidu, Pečah in Kandršah!
'J •* 1 tr i J    f \/r \
P I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče
GEODETSKE STORITVE
Margareta Beden Pele s.p. PE DOMŽALE Slamnikarska 18 1230 Domžale
GSM: 041 / 911 603 e-mail: greta.marcel@siol.net
^eSARfjr^
AVBELJ
0-N.a, OftTUA»i
Nudimo vam SVEŽE MESO in MESNE IZDELKE domačega SLOVENSKEGA porekla po ugodnih cenah.
Delovni čas:
- ponedeljek, torek - zaprto
- sreda, četrtek, petek: 9 - 12 in 14 - 18
- sobota: 8-13
- nedelja in prazniki - zaprto
V poletnih mesecih po želji pripravimo paleto mesnin za peko na žaru.