lAstf Ji G.
W petik 13. lualigii ierpana
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, .'n sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold , za polleta 3 gold in '/ za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Ljubljana!
Slovencam gre za glavo! Neka stranka jih hoče raztergati, oslabiti, osmertiti! Kdo je tega kriv? Koroški Slovenci se poganjajo za Slovenijo, — alj nemška stranka jim roke veže; — Goriški ino Primorski Slovenci kličejo na ves glas, — alj laška stranka jih sili prekositi; — Štajerski Slovenci bi iz serca radi stopili v kolo slovensko, alj nemška stranka jim na vso moč brani. Ljubljana, serce Slovenije, ti pa spiš? — Celo truplo je mertvo, ako v sercu ni ognja, ni življenja! Oj Ljubljana! zjokati se je nad tvojim molčanjem, nad tvojo nesrečo! „l)e bi bila spoznala tudi ti, in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi!" Tirjaj saj ilirsko kronovino, tirjaj jo krepko in hitro, de ne bo prepozno! Sloga, sreča in slava slovenskiga naroda je tudi tvoja sreča in slava! (Ravno slišimo, de ima kos apelacije v Gradec in Terst priti, nekaj jih ostane pa v Celovcu. Za Ljubljano se nihče le ne zmeni! Vred.)
Koroški Slovene.
Slavjani. v Istrii.
(Iz čeških Narodnih Novin.)
De so ptuji narodi Slavjane povsod stiskali in si dežele, v kteri so oni prebivali, sebi radi prilastovali, in si jih še prilastujejo, je sploh znano. Poglejmo na te kraje austrijanskiga cesarstva, kjer se Slavjani z Lahi dotikajo.
V Dalmacii, v Istrii, v Ilirii prebivajo Lahi več ali manj samo v mestih, in to pov-sodi še ne sami, temuč v sosedstvu Slavjanov; ker pa imajo povsod pervi glas, vodijo ples, kakor se njim zljubi.
Vidili smo ni davno, kako so se posluževali oktrojirane ustave v ohranjenje svojiga navajeniga gospodarstva in se za to poganjali, de bi dosegli kolikor je le mogoče veliko kos-cov tistih dežel, kot samostojnih in kronskih dežel.
Tako so Lahi v Gorici in Gradiški peticio napravili za samostojno kronovino Gorice — Gradiške, tako so odpravili Lahi v Istrii poslanstvo k svitlimu cesarju in k ministeriju, de bi podobne namene izpeljali.
Kakšno pravico in poklic k takim djanju de imajo, vidimo iz sledečiga:
Mejna grofnija Istrije ni imela nikoli lastnih stanov, od te strani ni bilo torej nikogar, ki bi bil taki deputacii pooblastenje in pravico dati zamogel, de bi bila izrekla želje saj večine prebivavcov.
Ali tudi drugači ni doseglo to poslanstvo takiga opravičenja, ktero daje samo izrečena volja in posebni poklic večine ljudstva.
Znane so zvijače laške stranke v Istrii, ki je deržala in še derži z Lahi v drugi Ita-lii, zlasti z Benečani, s kterimi je nekdaj kos Istrije združen bil.
Ta stranka je spravila Terst in Istrijanski polotok v stan obsede. Glejmo dalej. V Istrii so tudi Slavjani, in ti ne marajo za zedinje-lije z Lahi in tudi za posebno kronsko deželo doma ne prosijo ; to nam spričuje ta okoljšina, de so prebivavci Volovskiga okraja iskali ze-
dinjenje z Reko, Kraški in Novigradski pa z Krajnskim.
Ali Istria tudi ni po prevagi prebivavcov laška dežela. Mladi geograf Peter Kozler je dokazal letašnjiga Ieta*(), de v celi Istrii — zunej mesta Tersta — prebiva samo 54,200 Lahov, in če se ilirski otoki prištejejo, samo 56,758 Lahov, ko nasproti število istrijan-skih Slavjanov znese 211,280 duš. —
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
*	Odbor Ljubljanske mestne srenje je dokončal osnovo noviga soseskiniga reda za Ljubljansko mesto (Gemeindeordnung); zdaj bo prišla ta osnova mende še v posvetovanje velikiga mestniga odbora, in potem bo šla k ministerstvu na Dunaj. —	(Novice.)
*	G. Ivan Macun v Terstu izda v kratkim slovensko-ilirsko krestomatijo z naslovam: „Cvetje jugoslavjansko z dodanimi cveti drugih slavjanskih vertov." Slava iskrenemu rodoljubu! V prihodnjim listu podamo oglas te knjige. —
*	Grof Stadion je šel z bratam svojim in enim zdravnikam na Cesko, in se poda po okoljšinah tudi v kako severno morsko kopel.
** Ministerstvo denarstva je sostavilo komisijo, ki ima novo eolsko tarifo napraviti, ktera neutrudljivo dela, Njeni glavni namen je varstvo domače obertnosti kolikor je mogoče. —
*	Dne 23. Junija je minister Bruck predsedniku Benečanske republike zadnje pogoje postavil, s kterimi se zamore mesto daljšiga pokončavanja rešiti. Ali Manin je 1.1, m. odpisal, de je narodni zbor te pogoje zavergel.—
— Naše mlado mornarstvo je že nekaj srečnih bitev z benečanskimi bojnimi ladjami imelo —
*	9. t. m. je prišel na svitlo pervi list na Dunaju izdavanih slovaških novic, ktere vredujeta prof. Lihard in Dr. Radlinski. Na-tiskujejo se v samostanu Mehitaristev.
Ljubljana. Veliko se vedno sliši od nove, kakor rečejo že gotove naprave, de bodo Istri-ja, Gorica in Terst ločene od nas. Kako de bi to moglo biti? Domislimo si, de si je v veči čast ded cesar Frančišek v novo krono uverstil novi biser, „perstan Evropini" Ilirijo. Govori se nam zdaj , de drugi nastopnik že, cesar Frančišek Jožef ta svitli biser zopet sneti hoče. — Ali njegova ustava, dana 4. dan sušca t. 1. koj v začetku naznani, de kraljestvo Ilirija je kronovina, obsežejoča vojvodstva Koroško in Krajnsko, knežno grofijo Gorico in Gradiško, mejno grofijo Is tri j o in mesto Terst s svojo zemljo. Koroška dežela je že odcepljena; zdaj pak bi še namenili, Istrijo, Terst, Gorico in Krajnsko vsako za se razpostaviti; v tem pa bi se razdertev, okončanje Ilirije zgodilo, ker Ilirije bi več ne bilo, marveč bi imeli pet samostalnih, iz materniga mertviga telesa izrezanih hčer. Ne vemo kako bi se moglo tako ravnanje proti časti cesarstva, ustave in Ilirije izgovarjali, kako se bo izgovorilo
*) V svoji knjižici: Das Programni der Linken itd., na ktero čast. bravce še enkrat zato opom-nemo, kjer se v nji veliko važniga iz geog-rafie in statistike Slovencov najde. Dobi se za 12 kr. pri g. Lerherju v Ljubljani.	Vred.
pred pervim prihodnjim deržavnim zboram. — Še manj bi se ta stopnja pred sodbo dežele slovenske hvaliti dala, ker ti bi se prava krivica godila. §.34.ustave veli, de bo posebna postava okrajne in okrožne skupšine vstano-vila. Posebna ta postava je dana 17.ga sušca t. 1. in ukaže napravo okrajnih (kantonskih) in okrožnih (kresijnih) skupšin, ki so nado-mestvane od okrajnih in okrožnih zborov. Okrajni zbori so za okrajne, okrožni za okrožne reči, v nekterih rečeh so okrožni čez okrajne zbore, kadar prid celiga okroga ali kake okrajne to tirja. Ustava 4. ga sušca vsaki krono-vini da tudi deželni zbor, ki ima deželne reči oskerbovati. Torej so zbori vsaki kronovini pripušeni trojni: okrajni, okrožni in deželni. Iz ktere pravice bi se pa po edin teh imenitnih zborov vsaki ilirski deželi odvzeti smel? Vsaka namreč bi po ločitvi le imela svoj deželni zbor, in okrajne zbore, okrožnih pa ne, ker vsaka bi pre majhina bila za razdelitev v okroge. Pri novi politiški razdelitvi Koroške in Krajnske dežele (v „Slovenii" že omenjeni,) se le bere od okrajev (kantonov,) tudi le od cesarskiga namestnika za celo deželo, nič pa ne od okrogov in okrožnih vodjev, (predsednikov,) ki bodo po drugih kronavinah vpeljani.
Tako bi, ako bi Ilirija razpadla, okrogov ne imeli, in ne okrožnih zborov; srenjske reči, ktere se bodo drugod po treh stopnjah okrajnih, okrožnih in deželnih zborov presojevati smele, bi se pri nas Slovencih le v dvojnih narodnih zborih pretresovale, pomenki od potreb in prida našiga naroda bi le na dvojnih zborih pripušeni bili med tem, ko bi drugi narodi — in slabeji narodi — trojne imeli. Drugači bi to tudi nemoglo biti, ker vsaki novi del naše Ilirije bi cel le velikosti okroga kake druge kronovine bil, torej v okrožčike razdrobiti bi ga ne kazalo. Temu v prek, ako kronovina Ilirija obstoji, imamo Ilirski deželni, potem Istrijanski, Krajnski i. d. okrožni zbor, in za tem okrajne zbore po okrajih. Le tako sme in zamore biti po pravici. Namenjeno novo razterganje bi bilo novo žaljenje naroda nar zvestejšiga. y.
*	Dunajske novine prineso uradno naznanilo , de je časopis „Lloyd" ein freisinnig con-servatives Journal in de samo zavoljo tega ne redko v ti ali uni reči enako sodi in misli, kakor misterstvo; pri vsem tem pa, de ni mini-sterialni časopis in od ministerstva nikakoršne pomoči in napeljevanja ne dobiva.
— Postava zastran mesčanske (ali der-žavljanske ? Riirgenvehr) straže je poslana vsem deželnim poglavarstvam v presojo.
*	Škofje na Dunaji zbrani so zraven pa-stirskiga lista, kteri je vsim vernim Avslrian-skiga cesarstva namenjen še posebno pismo na častito duhovšino svojih škofij pisali. To pismo je še obširniši kakor pervo. V njem naznanijo častiti škofje misli, ktere so jih per posvetvanji in per sklepih vodile; povejo, de so svoje naznanila, vošila in opomine že vla-darstvu podali, ter perčakujejo od njegove modrosti in pravičnosti, de jim bo kmalo mogoče storjene sklepe razglasiti. Bila je njih nar imenitniši skerb, vse po cerkvenih postavah vravnati in lete spet k popolnama veljavnosti pripraviti. Kar je deržava, ktera se je bila skoz sedemdeset let vlade cerkve polastila , za prid cerkve dobriga vpeljala, to hočejo tudi škofje, poterditi. Zraven pa tudi zaterdijo,
hotli nikakoršne pravice,'ktero si je cesar, de niso kakor nar častitljivši sin katolške cerkve v cerkvi perdobil, kratiti. Kar potrebe posameznih cerkvenih okrajin in posameznih škofij zadene , od tega se bodo škofje v posameznih zborih pogovorili, in se tudi na svojo duhov-šino obernili, njene vošila poslušali ter nje skušnje in pastirske razumnosti se poslužili. Ako se bo pokazalo, de so v kakih cerkvenih postavah spremembe potrebne, se bodo škofje s svojimi prošnjami na Papeža obernili , in tam poterjenja svojih sklepov iskali, kjer je sredina duhovstva in korenina enote katolške cerkve.	(Zgod. Dan.)
# Zadnje Novice pišejo zastran zedi-njenja Slovencov z obziram na sostavek z nadpisam »Slovenci!" v 53. listu »Slovenije" sledeče:
Mi poterdimo resnične besede tistiga celiga sostavka; zastran deputacije iz Krajn-skiga nismo s »Slovenijo" edinih misel.
Pervič : je z vsimi deputacijami na Krajn-skim silno težavna reč. Če ne grejo vsi Ivrajnci s tako deputacijo kakor s procesijo, se bo berž tu in tam kakšin protivnik oglasil in bo zakričal: »Kdo Vas je poslal? kdo Vam je naročilo dal ?" **) Resnico tega skušnja uči, in — e.vempla sunt odiosa.
Drugič: je poklical naš deželni poglavar unidan, ko se je ta reč na ministersko povelje pesvetovala, iz Ljubljane in iz več krajev Krajnske dežele okoli 30 zaupnih mož skupej, in sklep tega zbora je bil; se v imenu Krajnske dežele krepko potegniti za zedinjenje imenovanih dežela v eno kronovino. Ta sklep se je predpoložil mi-nisterstvu na Dunaj in mi zamoremo zagotoviti, de, če to pismo ne bo nič opravilo, bi tudi deputacija nič ne dosegla. Vošila Krajnske dežele so v tem pismu ministerstvu krepko in odkritoserčno razložene. Krajnci smo tedaj vse (?) storili, kar nam je storiti mogoče.
Tudi Lahi so za-se storili in še delajo, svoj cilj in konec — ločitev od nas — doseči. Ali so pa Slovani na Istriškim in Goriškim kaj storili, de bi se z nami zedinili iu prizadevanje Lahov vničili ? Naša misel je tedaj
Tretjič: de naj tudi Slovani na Istriškim in Goriškim svoje vošila oglasijo ministerstvu ali po pismu ali po deputacii. Lahi so že govorili; Krajnci smo tudi že govorili, zakaj Slovani molče? Sej ni nobenimu ljudstvu prepovedano, po ustavni poti prositi in svoje vošila v imenitnih rečeh vladi razodevati. Sej tudi ni treba sovražnih besedi do svojiga soseda; z rahlo besedo naj se resnica odkritoserčno pove. Nobeni narod nima pravice druziga siliti, — svobodno naj vsaki narod ravna; potem takim ne gre toliko Ivrajn-cam deputacija, kakor marveč našim bratam v Istrii in na Goriškim. To je živa resnica , naj ondotni domorodci, in družtva store, kar je mogoče. — To je živa resnica, naj ondotni domorodci in družtva store, kar je mogoče, ako ne za zedinjenje z Krajnci, saj za združenje z Reko. Ako se pa Istria za kronovino izreče ali Terstu pritakne, se slovenšina ne bo dolgo glasila!
Celovec 5. Julija 1849. Dobro in ha-sovitno bi blo, ako bi slovenski domorodci pazili , kako se po deželi z slovenskimi razglasi ravna. Naj cel svet, naj cel slovenski narod ve in spozna svoje prijatele ino neprijatele. ter une zapiše v svoje zlate, lete v svoje černe bukve.
Kar smo tukaj zvedli, so se gg. uradniki
*) Tudi Laliam na Istrijanskim in Goriškim se zamore tako vprašanje dati in se jim tudi daje. to de če jo zdelajo, jo vender le zdelajo. Opomnimo tu samo na besede rusinske Zolkjevske poddružnice v dopisu na glavno Lvovsko narodovo družtvo, kakor jih v „Zorji Galicki" beremo: „Pomnimo dobro izrečenje Visokiga c. k. ministerstva: kakor bodo Rusini za se skerbeli, tako
bodo pa imeli Qak Rusini o sebe budut dbati . tak budut i mati), de bi naša narodnost imela pristojno čast itd."	Vred.
nekega kantona v Celovški okolici takole obnašali. Prideta od koroškega dež. poglavai*-stva dva zvezka razglasov; v enim so bli samo nemški, v drugim samo slovenski. Kaj mora le kaj to biti, mislijo leti visokoučeni gospodi; nobeden ni v stanu, te uganke rešiti, nobeden ne zna brati; kaj je storiti? Ja! sila kola lomi; moramo že duhovnega gosp. T. pobarati, kaj je nam s temi razglasi početi, drugači si ne vemo pomagati. Te je jim še le dotajčal, da sta oba razglasa enakega zapo-padka, in da so nemški za Nemce, in slovenski za Slovence. — To se je zgodilo v nekim kantonu, kjer ste dobre dve tretjine prebivavcov terdo slovenske. Še ni od tega dveh let, kar je blo mesto komisarja v tistim kantonu prazno. Stalo je tedaj v Celovških novinah: »muss der slavischen Sprache vollkommen kun-dig sein." Gotovo je torej sedajni komisar moral svedočbo ali spričbo donesti, da je izurjen v slavjanskim jeziku; mislim, daje ravno taka bla tudi pri drugih gosp. uradnikih. Sedaj pa nobeden tih gospodov slovenskih razglasov ne zastopi, po slovensko brati ne zna, ja mende slovenskih čerk ne pozna: vender so vsi dobri za tiste Slovence, vsi so »der slavischen Sprache vollkommen inachtig!" O vollkommene Miichtigkeit, de se Bogu usmili! Živ dokaz, kaj je tistim svedoča bani verjeti in kaj je nam upati in pričakovati, ako se pri tej reči ne bode zanaprej drugači ravnalo! —
Ministerstvo pravice je oznanilo glavne vodila, po kterih se bo poterjena vrav-nava novih sodnišč v posameznih kronskih deželah izpelovala. §. 38. tih glavnih vodil veli: »Pri vsih službah tistih dežel, v kterih je več jezikov postavno spoznanih, imajo kom-petenti znanost tistih več jezikov za kanton, v kterim si službo pridobiti želijo, potrebnih dokazati" Ta §. je nas Slovence razveselil, ker se po njim približuje tista srečna doba, ki bo enakopravnost vsih narodov in jezikov saj enkrat v življenje stopila. Ker pa pomislimo , da morajo že po stari postavi vsi uradniki znati jezike tistega kantona, v kterim služijo; •— ker pomislimo, kako slabo se je po tej postavi vprašovalo, da je večidel uradnikov po slovenskih krajih, ki slovensko ne zastopijo: smo primorani odkritoserčno povedati, da se nam Slovencam ni treba boljšega stanja veseliti, ako se bojo slovenski uradniki po tistih slaboglasnih spričbah zbirali in poterdovali. Naj se sostavi kaka komisija, pred ktero naj vsaki slov. uradnik očitno spriča, da zna slovensko gladko govoriti, pisati in brati. Kdor hoče Slovencem služiti, kdor hoče slovenski kruh jesti: te tudi naj slov. narod spoštuje, naj se uči njegovega jezika, naj se zna zastopno pomenkovati s tistmi, ki mu z svojim znojem in z svojmi žuli dober kruh plačujejo. To tirjati, mislim, ni prenapeto: — bomo vidili, kaj bomo dosegli. —
Ni lepa reč nchvaležnost. Kako se Slav-janam, kako se Slovencem plačuje njih nepremakljiva zvestoba ? Ako bi bli Slavjani s puntarskimi Nemci, Madjari in Lahi potegnili, Austrije bi gotovo ne blo več! Austrija še obstoji; obstoji po tem, ko so jo zvesti Slavjani deržali: poglejmo kako se Slavjanam vračuje! Le samo pomisliti je žalostno na junaške Serbe in Horvate, na verne Čehe in Slovake, ino kakšna je z nami Slovenci? Naše ministerstvo mende ne ve, kaj bi s Slovenci počelo. Najprej nam milostljivo podeli 4. Marca t. 1. ustavo, po kterej je Ilirija kronska dežela; v dveh ali treh dneh dekretira, da je Koroška, Teržaška itd. samostojna kronska dežela; sopet nekaj časa mine, in Goriška in Istrijanska imate biti sopet s Krajnsko deželo zjedinjene; sedaj sc sopet sliši de bo Goriška itd. vender samostojna kroni-na: ja, ako smemo Celovškim novinam verjeli, še lo nekterim gospodam po glavi brodi: Teržaško, Krajnsko, Koroško itd. k Štajer-skej deželi pritisniti pod enim štathaltarjam v
Gradcu. Oh! Slovenci bi mogli vender le kaka lohka roba biti, da bi se z njimi tako samovoljno ravnalo, da bi se ž njimi vse to poskušalo, le samo to ne, kar bi Slovencem blo na srečo in slavo! Vender je vsaka mirna ino zvesta slovenska duša toljko vredna, ko vsaka nepokojna nemška, madjarska ali laška! Alj leta belodana resnica se povsod verjeti noče. Poglejmo na ministerstvo; 6 — 7 miljonov Nemcov ima 6 ministrov; 17 do 18 miljonov Slavjanov še enega ne! Dro imamo v ministerstvu gosp. Bar. Kulmera, verlega Horvata, alj po tem, kar se zastran slavjanstva godi, moramo reči: njegov glas je mende glas vpijočiga v puščavi. Oh! kedaj bo sveta enakopravnost! zlata beseda! za Slavjane resnica postala? Bavno sedaj se mnogo govori od nekega pre-menjenja v ministerstvu; ste slišali, kakšne gospode nemški časopisi hvalijo in priporoču-jejo: samo Nemce; na svoje pozablene so-deržavljanske brate, na Slavjane se milostljivo ozreti, to jim ne pride na misel. Kedar bi naš nadepolni, občeljubleni cesar v svojim pravdoljubivim in vsmiljenim sercu kakega gla-sovitega Slavjana v ministerstvo poklical: gotovo bi Nemci in Nemškutarji tak strašen hrup in krič zagnali kot lani, ki je bil naš slavni Palacki na Dunaj poklican, da ministerstvo nauka prevzame. Pa bodi kako mu drago, pravica mora vender vsakiga obveljati in zmagati: tudi Slavjani imajo, bodi Bogu hvala! še dosti gospodov pripravnih za vsako ministerstvo ; tudi Slavjani imajo svojih potreb dovelj, kterim se mora postreči, imajo naravne pravice, ktere se jim ne smejo kratiti; tudi Slavjani so austrijanski deržavljani; naj bojo torej tudi v austrijanskim ministerstvu nadomestovani!
Drugo polletje je v jugoslavenske časopise vdihnilo novo mlado življenje. Zlata vreden je sostavek v »siidslavische Zeitung" pod napisam: »Das slovenische Volk und das Ko-nigreich Illyrien." Naj bi te resnične in iskrene besede slavnega domorodca globoko v serce segle vsim tistim, ki nasproti danej ustavi ilirsko kronovino, in slovenski narod tak neusmiljeno ločijo! Tudi ti Slovenija si
v	52. listu belej Ljubljani neko glasovito povedala; pa tudi potreba je; zakaj poslednji čas je, da se Ljubljančani, da se Krajnci malo ganijo. Bog daj, da bi spoznali svojo dolžnost zastran svoje lastne sreče , in svojih drugih slovenskih bratov. Alj mi na Koroškim ne moremo in ne smemo v tem obziru kaj storiti. Bog ne daj, ko bi se sedaj kak Slovenc podstopil, Nemce in Nemškutarje v svoji kron-skej radosti, sreči in slavi motiti: Bog ne daj, na križ bi ga pribili. Taka bi se godila gotovo tud drugod, na Štajerskim itd. Alj kdo bi vam mogel in smel braniti, se možko ino bratovsko potegniti za se in svoje slovenske brate? Ja niste slepi, da bi ne vidili in čutili, kam vas bo zapeljala nemškutarska stranka, ktero ste dosihmal poslušali. Slovenci resnični vaši prijateli, so pšenico po ledu sjali, — nemškutarji in nazadnjaki so vas pa za nos vodili. — Težko pričakujemo v tim novim polletju od slovenskih bratov na Krajnskem prav kaj slovenskega, rodoljubiviga slišati. Bog daj! Mi bomo že storili, kar je nam v naših slabih okoljšinah mogoče; tudi drugod bo gotovo taka; alj naj več opraviti pa vi zamorete,
vi	slovenski brati na Krajnskim. Bog daj, de bi nas upanje ne goljufalo! Svečan.
Hervaška iu slavonska dežela.
V Zagrebu 7. t. m. Bansko svetovavstvo je sklenilo včeri v svoji seji, de se »Slave n s k i J u g" in »Siidslavische Zeitung" ustavi, ker nista do odločeniga časa (roka) položila kaucije, ktera je po tiskarni postavi za izdajanje politiških novin predpisana.
Tako povesta Agramer Zeitung in Narodne Gajove Novine. Slavenski Jug na to odgovori: Pretečeno saboto (7.) je bila »grosse Freude im Israel." Pest reakcionerjev je raz-
nesla glas po Zagrebu, de liberalna časopisa „Slav. J. in Siidsl. Ztg." ne bosta smela več izhajati; in novine, ki s takimi ljudmi (lerže, niso zamudile to veselo novico od naše smerti v svoje liste z velikimi čerkami postaviti. „Ha-lelujah!" so vekali vsi tisti, zdaj ne bo več nobenih novin, ki bi na nas pazile, in ktere bi nam tiste preklete dobrote lajnskiga Sušca v misel jemale." Tako so se veselili. Ali hvala Bogu, mi še živimo —. Bansko svetovavstvo je namreč sklenilo vse novine prepovedati, ktere niso kaucie oddale. Zanašaje se na sprevidnost banskiga svetovavstva se nismo bili posebno pognali, kaucio položiti; kakor hitro smo pa zvedili, de je v resnici treba, smo jo tudi berž odrajtali, pred kakor so oznanivci naše smerti to še doznati zamogli. —
Austrijanska dežela.
Zagrebškim Nar. Novinam se piše iz Dunaja: G. Dr. Miklošič je počel svoje razlaganje „slavjanske p bil o logi e" 22. p. m., in uči vsaki teden trikrat v Theresianum. Do zdaj je samo uvod razložil od razdeljenja človeštva po jezikih in od indoevropejskiga plemena (360 miljonov duš), kterimu so tudi Slavjani prišteti. Ni treba meni razkladati velike zasluge slavniga g. profesora za Slavjanstva, samo opomnim naslednje dela njegove, ki so že v natisu, ali kmalo v natis pridejo: besednik staroslavjanskiga (cerkve-niga) jezika pride v kakih 10 dneh na dan, pervo delo te ve rs te; drugo veliko delo od slavjanskiga glasoslovja (Tonlehre), ktero je akademia znanstev razpisala (z 1000 gold.), bo to jesen gotovo in akademii izročeno, — zraven pa še misli do prihodniga šolskiga leta potrebne knjige za svoje poslušavce izdati.
--Bivši dalmatinski poslanec Dr. Petrano-
vič je dokončal prcstavljenje deržavljanskiga zakonika (biirgl. Gesetzbuch) in kmalo se bo z cirilskimi in latinskimi pismeni natisnilo.
Tudi Drobničev rečnik ilirski, kteriga Matica izdaja, je že dognan, in ko se mu šc gramatika pridene, ki bo tudi v kratkim gotova, bo v kakih 3 tednih prav doveršen. — Učenje slavjanskih jezikov se tukej dan na dan bolj množi, narvikši, uradniki ministri in njih svetovavci se uče slavjansko, ko so se popred le madjarsko učili. — Dalej se pove v tem dopisu, de počne general Nugent iz Ptuja (Petta) kmalo operirati in tisto armado podpirati, ki ima braniti Madjaram, de v Her-vaško ne predro, zakaj narberžeje bodo Madjari nekaj zavoljo maševanja, še bolj pa zavoljo narkrajši in varniši poti k morju do La-h*ov priti skušali, kteri jih imenujejo: Unga-resi nostri fratelli. Iz Varaždina se pa piše tem Novinam , de je g. Nugent z 7000 možmi že v Medjumurje prišel. •—
Galicia iu Vladiiniria.
Lvov 3. t. m.. Pred vojskami rosijskimi, kterih zajutra v Lvov pričakujemo, so prišli Čerkesi — oddelik do 200 mož kot prednja straža. Vidil! smo že rosijskih vojakov vsakiga rodu in reda, ali vojska je bila vredjena in enobarvna. Čerkesi so sinovi pušave, sinovi narave (prirode) v čisto narodni vrav-navi, in v barvah, v kakoršnih se kterimu zljubi. Komej jih je 200 vseh, pa je med njimi 12 plemen tak različnih, de eden druziga besede ne razume. Oni so lahki konjiki, in jatagan (prosta sablja bolj dolgimu in ši-rokimu nožu podobna) čez pleča obešen, kindžal ojster in bodeč za pašam, pištola in samopal z ne debelšimi cevkami od palca od zadej za pleči; to je orožje Čerkesa. Orožje in obleko si mora Čerkcs sam oskerbeti; on ne pije ne žganja ne vina in ne jc reženiga kruha. Večidel so Mahomedanci, nekaj je pa tudi keršenih med njimi. Eni pokažejo, de padajo na zemljo moleči Boga in njegoviga preroka, drugi pokažejo, de znajo križ storiti; toliko jih je moč razumeti. Starašina pa
beseduje dobro po rosijsko. Vsak dobi na dan 5 funtov beliga pšeničniga kruha in navadno jedo rajž. Komej de so storivši 5 milj hoda prišli v mesto in pojedli, so jih bile koj vse ulice polne. Drugi dan so se po ulicah razveselovali s svojim petjem in plešam (podobnim rumunjskimu v Moldavii in Bukovini) V obče je narod krasen , čerte lica pomenljive; poslava srednja. Na konju sedi Čerkes zlo visoko in vidi se, dc se s samo peto konja derži, vender je tako terden, de z njega ne pade, če se tudi v naglim teku toliko pri-pogne, de kapco od tal pobere.
(Zorja Galicka.)
Iz Vadovic 6. t. m, se piše časopisu „Presse": Ruska nastopivna armada prihaja od vsili strani v deželo in posede vse prehode ogerske meje, bližnje ceste in vasi. Včeri in dones je šel skozi mesto drugi in pervi regiment ulanov, obstoječ iz 26 eskadronov z dvema konjiškima bateriama, 8 eskadronov proti Ziviecu, 6 proti Biali in 2 eskadrona v Andrihov. To brigado vodi generallajtnant Hofen.
— Od ogerskiga boriša se nič posebno važniga ni zvedlo. Glavni stan je bil še 9. t. m. v Nagi Igman. Slik je s svojimi včeri Almasy posedel. —
Ruski general Grabbe se je od Kubina in Rosenberga vzdignil in bo naprej šel.
Babolna 4. t. m. Kakšna divjost de se je ljudi na Ogerskim polastila, nam kaže naslednja žalostna dogodba:
Generalmajor Perin je jezdil 1. t. m. pri Puste Czanok pred svojo brigado. Zraven njega so jahali stotnik Storec, Nadlajt-nanta Pelikan in Duczinski. Tu so zapazili grenadirja, ki je proti njim konja peljal, za njim moža v gosposki obleki in za tem drugiga grenadirja. Stotnik Storec je proti njimi skočil ter jih poprašal, kaj in kako. Zve de so oklepniki tega moža vjeli. Na vprašanje je odgovoril ta človek, de ni Košutov vojak, ter je naprej šel. — Komej je general opomnil, de bi treba bilo ga bolj natanjko pregledati , ko se ta ptujec naglo v eniga izmed grenadirjev zažene, mu puško iz rok izdere in ž njo nekoliko korakov nazaj steče. Tu pomeri na generala, vstreli, ter vbije namesti generala nadlajtnanta Pelikana.
Če se je hudodelnik tudi hudo vil in branil, je bil vender od razkačene množice naglo v kose razsekan.
Pri njeni so našli 6 potnih listov (posov) na razne imena in 611 gold. — (W. Z.)
Kakor „Bukovin. Ztg." pove, je Bem v Hermanstadtu, kjer vojake nabira in ljudstvo zoper Buse šunta. V enim razglasu je zauka-zal se 3 dni postiti in celi čas z zvonovi biti, „de bi Bog svobodo blagoslovil."
Saksonci in Valahi pa se ne dajo zmotiti, ter beže v gore in čez mejo. —
Kakor „LIoyd" piše, je ruska armada 30. p. m. v Veršec in Belo cerkev prišla.
Ogerska dežela.
* V Dunajskih novinah so se že brale imena c. okrožnih komisarjov za nektere ogerske (po jeziku slavjanske in nemške) okrožja (Districte), ali vse te imena so bile madjar-ske ali saj po madjarsko pisane, „Presse" se čudi, de se v celim velikim cesarstvu ni naj-del en Nemec in kaka dva Slavjana za ta urad. —
Po novicah iz Paskevičeviga glavniga stana v Miskolču 5. t. m. je prišlo tje oznanilo IV. oddelka, de se je Debrečin po poslancih, ki so notar v Iladkaz nasproti prišli, dobrovoljno Cesarju podvergel, in de so vojaki mesto 3. t. m. zvečer posedli.	(W. Z.)
Z e mlin 4. t. m. Junaški ban, ki ima nar težji nalogo, je po očišenju šajkaške dežele in Bačke nakrajne konce teh dežel z zadostno posadko obdal, in jedro svojih vojakov zopet k Titelu premaknil, de bi puntarskiga vodja Bema vkrotil, kteri hoče naše trume predreti, Petrovaradin osvoboditi in v Srem prelomiti. Ker vsi vojaki vsake narodnosti in vere za Bana žive in za-nj radi vmro, je upati, de bo sovražnika razbil. Kolera jenjuje.
(Agr. Ztg.)
Cesk. Nar. N. se piše iz Reke 2. t. m.:
Reka, sedež primorskiga governerja, je bila čas kraljevske ogerske vlade t. j. mad-jarske, gotova terdnjava madjaronskih naklepov. Lahi in Madjari, dva čisto različna naroda, neenaka ne v kervi, ne v jeziku in zgodovini, ne v sedajni ali prihodni potrebi, so se imeli združiti in si roke podati, de bi dobili krasno Hervaško deželo in njeno izverstno Primorje, kjer je samo slavjansko pleme od narave razširjeno. To protinaravno zvezo k po-tlačenju Slavjanov je že čas obsodil. Hervati so ustanovili po narodno urade svoje in zelena barva na banderih in očitnih krajih je bila z modro premalana. Ran je postavil namestnika v Reki. Namesti madjaršine se uči v šolah po hervaško.
Madjarstvo se je vmaknilo od morskih bregov, in cela žalost je zdaj popadla Marku line t. j. Lahe, ki hrepene po beneški slavi svetiga Marka. Človek ne more od njih nič hudiga reči, kakor de vedno Hervate grajajo in se na nje kakor mali otroci jeze. Vsak zna hervaško, pa je ne izgovori besedice. Rana in Rusov se boje in samo mad-jarska svoboda jim je ideal. Nar hujši draži vci so pa stari uradniki mestni in kraljevi; vsaktere reči de na tihim kujejo, se govori, ali očitno se leto ve, de se guverner Runjevac vedno jezi, kterimu veliko terpljenja in skerbi delajo.
Že v začetku pretečeniga inesca sim bil pri tem dobrini in za narodnost vnetim možu, ali najdel sini ga zlo nejevoljniga. Ravno je bil list od bana prijel, v kterim mu ban očita, de je v Reki nered, in de se nič ne napreduje, in de bi se lahko kak punt vnel. Pomislite si torej stan človeka, ki je skorej med štirmi ogni, med ministerstvam, banani, narodno stranko in protinarodno reakcijo. — —
Nekoliko tukejšnih doinorodcov, na čelu dr. Medanič (slavno ime v Primorju) misli izdajati mali časopis za Primorsko ljudstvo. To bi gotovo koristno bilo. Bog blagoslovi torej prihodniga „Vestnika Jad erskega."
—	Zadnje Dunajske novine pišejo, de se inadjarske trume vmikvajo protiSzolnoku. Klap-ka komandir a pri Komarnu. Dembinski, kteriga so Busi od Tatranskih gorsi pred sabo gnali, je zdaj pod vikšim vodstvam Mesza-rosa. V Pešli že vedo, de imajo Rusi Debrečin v oblasti.
Ban je po zadnjih novicah iz Sove 6. t. m. pri Feldvaru vterjen tabor (Lager) postavil in pričakuje tam napredovanje Rusov iz Erdelja in Banata.
General pešeov in vodja petiga oddelka llusov L ude rs je 19. Junija v Predialu (na Erdeljskim) na Erdeljčane razglas izdal, v kterim se poštenim deržavljanam krepkiga varha, prijatlam nereda in nepostavnosti pa ojstriga kaznovavca napove. —
Dunajskimu časopisu za obertnost in kupčijo „Austria" se piše iz Presburga 6. t. m. De se je žetev ondot pričela in de lepo kaže; de ni res, de bi se bile žitne polja poteptale.—
—	Nemškim Zagrebškim novinam se piše iz Oseka 8. t. m.: De so bili Madjari Tere-siopel zapustili z namenam, se iznenada na liana v Šovi zagnati; ban je to zvedel, ter jim je nasproti šel z eno brigado pešeov in eno konjikov in z eno baterio, in jih je med Hajšani in Topolani prijel ter jih tako razbil, de lc eden ni vlekel; 4 štuke so dobili naši.—
* Vikši vodja auslrijanske armade na Ogerskim je izdal naslednji razglas:
S tem se da na znanje, de Košutovi bankovci kot neveljavni in nepostavi svoj tek zgu-be. Kdor ima tak dnar, ga mora brez odloga bližni c. k. vojaški komandi izročiti. Tisti bankovci, ki se čez 48 ur po razglašenju te zapovdi ne oddajo, se ne odvzamejo samo, temuč posestniki se bodo še po vojskini pravici kaznovali.
Glavni stan Babolna 1. Julija.
Haynau.
Ruski general Čeodajev, kterimu so bili Debrečinci z belimi banderi in z belo oblečenimi deklicami nasproti prišli in se mu poklonili, stoji zdaj z 25 bataljoni in 36 eska-droni v Debrečinu in okoli njega. Debrečin je čisto madjarsko in za Pešto narveči mesto na Ogerskim. —
Ptuje dežele.
Nemška. Prusi so tudi Freiburg že posedli; samo terdnjava Rastatt se še derži. Vodja Badencov Miroslavski jo je v Genf na Švajcarsko potegnil.
Laška. Iz Rima se še zdaj nič gotoviga ne ve; toliko je Francozki general v Pariz na znanje dal, (ie so imeli francozki vojaki do 2. t. m. ob 10 ponoči 3 mestne vrata v oblasti in de so imeli v mesto stopiti.
jlepolitiiki «1 e 1.
Jelaeieu banu.
\'Kxi(ios ica , i vet ris ai xtu' oyiyowv tč trnu.
Jako se nosi, časti de tud kdo te pozneje rojenih.
Homer Od. I. 303.
Kdo se na čelu armad tam bliska z lovtfrovim
vencem,
V	desni nevskrunjeni meč, v levi svobode pečat? Čemo njegovo oko je vražniku groza mertvaška, Svojcem ljubezni izvir, rahliga serca porok; Kak veličansko naprej na izurjenim žrebcu vihrava!
To je Jelačič ban, sin Slave nar pervi, ki mu je Vdihnula v serce pogum, v glavo visoko modrost, Rešiti zarod verig in krivic in tujiga jarma, Sreče, svobode istok enkrat pokazati mu! Glej, kak trudi junak se doveršiti sveto namembo!
Hrabro korači za njim Horvaška združena s Serb-
sko,
Šviga ji blisk iz očes, tresk ji iz nedra gromi, Jarina razbija oklep, otresa železne si spone, Divje nevihte kroti, žuga krivici pogin, Vragom protivnim trepet, zatiranim zvezda rešivna !
Mlada Slovenja budi se, podaja preseično mu
desno,
Išče zarašeni sled k materi Slavi nazaj ; Čehova zemlja natika zaročbe mu najdeni perstan. Ki je v nevihti nekdaj vzel ga nemili ji vrok , Pač ga je dolgo zastonj po čadnih goščavah
iskala!
V	znamnje visoke časti in zvestobe uklanja se
njemu
Adrije etermi mejnik, Soče dereče naval, Donave jezne vode in Veltave leni valovi, Celi slovanski vstok, celi slovanski zapad Radostno vriska nasprot mu o klicu vroeiga serca:
Vitežki, hrabri vojšak! poruši malikov oltarje, Ječ zapahe razbij, vrata nedolžnim odpri, Naklo, ognjiše razsuj verigokovavnih kovačnic, Strašni pogasni požar, vstavi potoke kervi, Ter pregnane nazaj spet pelji v predrago domovje!
Glej! neštevilno rodov, kot zvezd na ponočnimu
nebu,
Stavi le v tebe zaup, radostno vre ti nasprot. Ako bi kdo ti protil in tvoje početje overal, Ne priznal bi zaslug verlih slovanskih sinov:
V	trombo zatrobi na moč, ter oznani nevarnosti
dobo!
Dirjalo bo ti v pomoč brezbrojno železnih vojša-
kov,
Mož gromovitih in konj zemlje bo tresel se tlak, Groze in straha trepet sovraga podil po pred
tabo:
V	močne terdnjave za njim, stan mu ošabni raz-
suj!
V	zemljo slovansko nazaj spet lipo zruvano za-
sadi!
In prosterla v oblak košate verhove bo ona, Veje razpela okrog, združila Slave zarod! Sedla na zlati prestol med svoje otroke bo Slava, Žezlo nezmernih deržav, krono prejela nazaj, Svete pravice sinov varovala od veka do veka.
Franc
Cegnar.
Fr.
Slovenci na Ogerskim.
Spisal P. Kozler. (Dalje.)
V železni zupaniji:
Martianci z seli: Gorica, Markizevci (m. Markusocz) Mladetinci, Slovenski Mo-
#) Tudi tu najdemo ime ^slovenski", in
pozneje v s. Gothardski
K"
>
dehantii
, S lo-
opazirno
vensko vas"; pri teh, kakor tudi pri enacih imenih na Štajerskim: Sloven gradeč, Slovenska Bistrica, na Koroškim: Slovenska Kapla, in kar je še važniši, tudi na Krajnskim: Slovenska vas (tako imenujejo Krajnei zdaj nemški Windisehdorf) blizo mesta Kočevja velja prilog „SIovenski" samo nam Karantancam , de po Kopitarju rečemo , in nc vsem Slavjanam v obče. Popred omenjena Slovenska vas" na Kočevskim je imela nekdaj čisto slovenske prebivavce, ki so bili v Ribniško faro vpisani, odkar so pa ponemčeni, gredo pod Kočevje. De pa Krajnci v okolici to vas še zdaj Slovensko vas imenujejo, očitno kaže, de tudi Krajn-cam beseda, „Slovenci" ni ptuja in neznana.
P.
in	i	— ---------
ravci, Nemezavci, Noršinci, Predanovci, Pučinci, Suhi verh, Sebeborci, Tesanovci in Židabreg. Fr. Sobota (nem. Uisnitz, m. Murai Szombat) terg z imenitnim semnjam in lepim gradom; z vasmi: Černelovci, Mali Bakovci,Krog (m. Korong), Lukačavci, Mura Černec, Veliki Bakovci, Polona llakičan, Sveta hoč in Vesčica. Fr. Tišina blizo Mure z seli: Frankovci, Ge-derovci, Gradišča, Krajna, Kupžinc, Murski Petrovci, Petanci, Polanci, Sodižinci, Tropoc in Vančavci. V Petancih je cirkev sv. Florjana, ktero mnogi stajerski Slovenci obiskujejo posebno na dan tega svetnika. Fr. Cainkova (n. Kaltenbrun m. Hidegkut) velika vas eno uro od Kadgone, z seli Beznoč, Brezoč, Černec, Domainc, Korošec, Lahomer, Pusoč, Skokovec, Stru-kovci, Topoloc. V Černecu se še vidijo razvaline nekdajniga šotora, ktiriga je bil, kakor ljudstvo pripoveduje, še kralj Matjaž napravil. Fr. Sv. Sebastjan v Pečerovcih. Imenitneši vasi so: Bodonci, Dankoc, Dolina, Pro-seska ves (H61esvolgye), Mačkoc, Muz-nja, Poznanoč, Salamonc, Vanec, in Ženkoč.
Fr. Sv. Helena ali dolnja Pertoča, z vasmi: Gorlinci, Krasič, Bopreca in Večeslavec. Na cirkvi, posledne vasi se bere v ka men vsekan slovensk napis v madžarskim pravopisu ,,Boug blag os zlo vi nas se delo", kije bil leta 1814. uzidan. Fr. Sv. Nedelja ali gornja Pertoča s seli: Adrijane, Boreča, Lucova, Neradnoc, Peskovci, Sulinci, Stanjovci, Krisavci. Fr. Sveti Juri (m. Vizlendva). lv ti fari so razun slovenskih vasi: dolnji in gornj Slavec, Nuskova, llogasoč, Sotina in Ser-dica tudi 3 nemške, blizo štajerske meje ležeče vasi: Fiivelsdorf, Gutzendorf in Sin-nersdorf pridružene. V Serdici izvira studenc kisle vode. Fr. Gornja Lendava (n. Ober Limbach m. Fel-so - Lendva) z velikim in lepim gradom. Pridružene vasi so: Dva Doliča, Kova-čovci, Kroplivnik, Kuzdublan, Marčasovci, Matov ilec, Otoč, Pečerovci, Radovci, Tivodarc, Vidonc.
Fr. Sv. Benedik v Andreicu. V vaših te fare: Berkohaz, Bokrač, Falkoč, lvanec, Kan-čoc, Kukec, Kernec, Kozarhac, Kustanoč, Slov. Log, Pananoč, Pordasinci, Rakoc, Zadanibreg prebivajo sami Slovenci, v vasi Čckela pa 196, v Prosznjakfa 220 Madžarov; ktere bolj proti izhodu leže. Vse do zdaj opomnjene fare železne županije so v eno dekanijo združene, ktiro se Ilistrictus Totsagiensis imenuje, zato Madžari okrajno ogerskih Slovencov sploh tudi Totsag t. j. slovensko deželo imenujejo.
Sledeče bolj na severni strani ležeče fare pa spadajo pod dekanijo Sv. Gotthard: Fr. Dolnji Sinik (m. Also Szolnok n. Unter-Czeming) z 602 prebivavci. Svunej farne vasi ni v ti fari nobene druge vasi. Fr. Gornji Sinik z vasmi: Čepinci, Markovci, Martinja in Turke. Prebivavci te gorate fare so samo katolški Slovenci. Fr. Dolinci z čisto slovenskimi vasmi: Budin-
ci, mali Dolinci, Batkovci in Salovci. Fr. Stefanovci (Istvanfalva) Prebivavci te fare in nji pridruženih vasi: Borglin, Permiže, Sakonjovci, Slovenska ves so vsi katolški Slovenci, ker so bili protestanti že na povelje cesarja Ferdinanda II. iz teh krajev pregnani. Fr. Hodož. V ti fari živijo tudi Madžari, ki so skor vsi protestanti. Skorej tretji del ogerskih Slovencov je protestantiške vere, oni imajo posebne fare, in cirkve. V celi okrajni ogerskih Slovencov najdemo v naslednjih vaseh protestantiške fare in cirkve:
V	vasi Pučinci v katolški fari Martjanci, je najstarja pod cesarjem Jožefam II. sozidana cirkev.
V	vasi Krisavci v katolški fari gornja Pertoča.
V	vasi Bodonci v Pečarovški kat. fari. Te dve cirkvi ste bile po letu 1792 sozidani.
V	Adrijaneih v kat. fari gor. Pertoča. Protestanti te fare so šele v leti 1819 pri-volenje dobili cirkev napraviti.
V	Hotložu je le malo protest. Slovencov, večina prebivavcev te fare so Madžari.
Pri pomankljivosti popisa in zavoljo po-mešanja raznih narodnost na Ogerskim je zlo težko, natačno število prebivavcov izrajtali.
Madžarski Tudom Gyiijt 1828 našteje na Ogerskim 40,800 Slovencov. Po izkazih administrativne statistike od 1849 znese njih število 49,600. Po diocesanskim imeniku, v ktirim se najde število obljudenja posamesnih far, se zamore naslednji pregled ustanoviti:
Kat.
V Žaladski Županii
l. Fr. Bogojina	1799
Belatinci	4437
Černčovci	3005
Turniše	4570 dol. Lendava
vas Hotica	200
„ Kapca	312
„ Kot	100
Dubrovnik	500
Prot.
1.	Fr.
2.
3.
4.
5.
6.
14973	__
V Železni Županii
7. Fr. Martianci	788 —	1959
„ Sobota	2723 —	584
„ Tišina	1820 —	427
„ Cainkova	1179 —	1031
„ Pečarovci	634 —	1620
„ dol. Pertoča	2116 —	70
„ gor. „	293 —	1995
„ Sv. Jurj	1579 —	721
„ Gor. Lendav a	2371 —	568
„ Sv. Benedik	386 —	2097
„ Doljni Sinik	602 —	8
„ Gor. „	2408 —	—
„ Dolinci	1002 —	335
„ Stefanovci	2019 —	—
„ Hodož	20 —	400
8. 9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
19940 - 11815
Tedaj jih je 34913 Katolikov in 11815 Protestantov; vsih skup.46728 in ako se tim slovenski prebivavci v vaseh mešane narodnosti zvunej slovenske okrajne v Simeški županii najmanje 3000 duš prištejejo, se število vseh ogerskih Slovencov okoli 50,000 stavi.
(Dalje sledi.)
Mit 1. Juli beginnt ein neues Quartal der Slavisclien Centralblatter.
Als Organ der osterreichisch - slavisehen Politik vvird unsere Zeitschrift auch in dem neuen Quartal alle grossen staats-rechtlichen und allgemein-politischen Erscheinungen inner-halb der Monarchie in fortlaufenden Artikeln vom Standpunkte eines nationellen-gleich-berechtigten, freien,einigenund mach-tigen Gesammtosterreich aus beleuchten, Alles bekampfen, vvas einer solehen Politik entgegen tritt und vvie bisher nach dem Mass-stabe des Moglichen und Erreichbaren Alles unterstutzen, vvas der freien Entwike-lung unserer Staatselemente und Staatskrafte forderlich sein kann. Durch eine solehe un-unterbrochene Ileihe leilender Artikel, welche stets original sein vverden, bieten wir unsern Lesern eine politiscli - publizistisehe Revne, vvie sie in Oesterreich noch nicht besteht, und vvelehe den anerkannten Kraften unse-res Unternehmens seine bisherige Geltung in den hochsten Begionen der Staatsvervvaltung aufrechterhalten und den ibm gebiihrenden Ein-tluss auf die Gestallung unserer Staatsverhalt-nisse auch fernerhin sichern vvird. Dabei vvird auch die politiscli e Tagesgeschich te nicht vernachlassigt, vielmehr in kurzen Umrissen Alles aufgezeichnet vverden, vvas von dauern-dem Einlluss in Oesterreich und den iibrigen europaiscben Staaten sicli ereignen vvird. End-lieh wird unter dem Titel: Oesterreichische Bibli ograph i c allvvochentlicli ein Verzeich-niss sammtlicher in Oesterreich neuerscheinen-den Schriften (in allen Sprachcn) gegeben vverden, und ersuchen vvirdaherzugleich alle Autoren und Verleger, uns reeht schnell in frankirten Briefen dariiber Nachricht zu geben.
JJ3T Die „CentraIbIatter" erseheinen: Mon-tag ein ganzer Bogen, Freitag iy„ Bogen in Quart, und kosten vierteljiihrig 1 fl. 30 kr. C. M.; ausserhalb Prag mit Postversendung halbjahrig 4 fl., vierteljahrig 211. C.M. (In-serate kosten die Zeile 2 kr. C. M.)
Die Zusendungen dieses Betrags er-bitten vvir uns als „Pranumerationsgcld" un-frankirt und reeht bald, damit die Versendung der E.vemplare nicht verzogert vverde.
E.vpedition der Centralblatter in Prag.