UDBLJANSK
M
9 tarifi 27. reth. Serpann
18ČO.
»Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku C gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Z a polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje, — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Priinumera-
tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vradne naznanila.
22. augusta bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXIII. del občniga der žavniga zakonika in vladniga lista in sicer za zdaj v edino nemškem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod:
Št. 330. Razglas ministra kupčije od 3. augusta 1850, s kterim se odloči, de imajo stavbeni elevi, ako se porabijo stavbe pregledovati, na mesec 25 gold. stavbeniga dodatka dobivati.
St. 331. Razglas ministra bogočastja in uka od 4. augusta 1850, s kterim se v ukazu ministra glede vpeljanja šolnine neistinit poziv popravi.
St. 332. Ukaz ministra pravosodja od 17. augusta 1850, s kterim se po naj višjem sklepu od 15. augusta 1850 predpis zavolj stroškov kazenskiga ravnanja naredi.
S tem delam se bo tudi štirdeseti do-kladni del izdal in razposlal, ki zapopade naj ponižniše prednašanje ministra pravice k predstoječemu pod števiki 332 zapopadenemu ukazu.
Tudi 22. augusta 1850 se bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXIV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista in sicer za zdaj v edino nemškem iždanju izdal in razposlal.
Zapopade pod ,
Št. 333. Ukaz ministra d^narstva od 9. augusta 1810 od izpeljave v §. 4 najvišjigapa-tenta od 10. oktobra pr. 1. sklenjeniga razši-ranja davka bišnih dohodkov na več poslopij in sosesk.
Dunaj 21. augusta 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
V	okolici Kamniškiga okrajniga poglavarstva so izmed 73 novih županij do 21. tega mesca v 32 županijah volitve dokončane, in izvoljeni so bili :
V	Kamniku, mestu, gospod Anton Hafner, jerinenarski mojster za župana, gospoda Janez Kiihnel, kupčevavec, in Janez Venko-vič, posestnik", za županijska svetovavca.
V	Vodicah gospod Janez Sporn, posestnik, za župana, posestniki Gašper Podgoršek iz Goliga, Matevž Zore iz Skaručine, in Matevž Jež iz Utika za županijske svetovavce.
V	Kapli vasi, posestnik Alež Kern za župana, posestnika Anton Arce in Lukež Gran-tov za svetovavca.
V	Mekinah posestnik France Sporn za župana, posestnika France Volk iz Mekin in Jakob Pire iz Godeč za svetovavca.
V	Nevljah posestnik Andrej Kadivec za župana, posestnika Jakob Gams in Jožef Si-ljenc iz Nevelj za svetovavca.
V	zgornjem Tuhinj i posestnik Gašper Hribar za župana, posestnika Gregor Začasnik in Andrej Kadunjee iz Tuhinja pa za svetovavca.
V	S.-Martinu, v tuhinjski dolini posestnik Gregor Slapnik za župana, Anton Zore, posestnik v Š.-Martinu in Anton Pavlič, posestnik v Buč pa za svetovavca.
V	Motniku, tergu, Lukež Bervar,posestnik za župana , Tomaž Pungertnik in Juri Kon-šek, posestnika v Motniku in v Jasovniku pa za svetovavca.
V	Šp i tal i ču Jernej Humar, posestnik, za župana, Valentin Močnik, posestnik na Okrogu in Tomaž Poljanšek, posestnik na Češnicah za svetovavca.
V	Domžalah Matevž Janežič, posestnik, za župana, posestnika Janez DečmanizStoba in France Vodnik iz Stude pa za svetovavca.
V	Depali vasi Janez Jerman, posestnik za župana, France Zeichen in Mihel Kecel, posestnika v Depali vasi za svetovavca.
V	V o 1 c j eni potoku, posestnik Jernej Šker-janc za župana, posestnika Janez Gerdan iz Rudnika, in France Orešnik iz Volčjiga potoka za svetovavca.
V	Rado m 1 j a h posestnik Juri Jereb za župana, posestnika Janez Rojic na Hudem, in Jožef Jerman iz Radomelj za svetovavca.
(Konec sledi.)
očitno in slovesno prisego storili, in s tem je bila ta srenjska volitev končana. V Rakitni 21. vel. Serpana 1850.
Na 22. dan t. m. v novo ustavljeni Presarski soseski izpisana volitev srenjskih odbornikov in njihnih namestnikov je bila tudi srečno končana; voljeni so bili, in sicer obče spoštovani posestnik Andrej Petelin iz zgornje Brezovice enoglasno kot župan, oba tudi obče spoštovana posestnika Juri Svete iz Pre-sarja in Jožef Rogelj iz spodnje Brezovice pa s čezpolovičnostjo glasov ko srenjska svetovavca in so v tej lastnosti po končani volitvi v farni cerkvi v Presarju 23. t. ni. priča mnogo ljudi in o pokanju možnarjev po versti očitno in slovesno gospodu fajmoštru Janezu Rožiču prisego storili. S tem je bila volitev v zadovoljnost vsili popolnama sklenjena.
V Presarju 23. vel. Serpana 1850.
19. dne vel. Serpana t. 1. so bili v novo ustanovljeni Borovniški soseski pod vodstvam c. k. okrajniga poglavarja Tomaža Glanč-nika srenjske odbornike in njihne namestnike zvolili, izmed kterih so bili potem drugi dan, t. j. 20. t, m. obče spoštovani dosadanji župan Martin Suhadolnik enoglasno kot novi soseskini župan, posestnika in sosesčanaLo-renc Ver bič in Matevž Tel ban, ktera tudi oba dobro slo veta, s čezpolovičnostjo glasov kot soseskina svetovavca Borovniške soseske izvoljeni.
Po končani volitvi in veliki maši so trije izvoljeni v Borovniški farni cerkvi priča velike množice ljudstva in o streljanju z možnarji gospodu fajmoštru Janezu Skubicu očitno in slovesno svojo prisego storili.
V	povišanje te slovesnosti je Bistriški graj-šak, gospod Anton Gale trem novim izvoljenim veliko kosilo napravil, pri kterim so na zdravje njegoviga veličastva cesarja Franca Jožefa I. in presville cesarske rodovine, potem na zdravje obče spoštovaniga deželniga poglavarja gosp. Gustava grofa Korinskiga in na zdravje novo izvoljenih pili.
V	Borovnici 20. vel. Serpana 1850.
Tudi v visokih hribih ležeči, samostojno ustanovljeni Rakitniski soseski so 21. t. m, srenjske odbornike in njihne namestnike in potem izmed njik posestnika Matevža Borštnika enoglasno kot župana, Tomaža Ko-rošica in Antona Keršiča, oba posestnika, pa s čespolovičnostjo glasov kot srenjska svetovavca izvolili. Koj po končani volitvi so trije izvoljeni v farni cerkvi v Rakitni priča velike množice ljudstva in o streljanju z možnarji gospodu fajmoštru Antonu Jugovicu
Z ozeram na poziv, kijebil28. vel.Travna t. I. št. 4409 po Ljubljanskih časnikih razglašen, se miloserčno ljudstvo še dalje Bo-rovničanam, ki so 25. vel. Travna pogoreli, vse svoje premoženje zgubili, še brez pohištva in verh tega zdaj še od griže nadle-govani žive, pomagati tim gorečeje prosi, ker doslejna pomoč še davno ni dostojna, nesrečnim revšino olajšati, in se je bati, de bo njih zdravje v hudim letnim času, ki se bliža, še bolj v nevarnosti, ker vse razrušene hiše še davno ne morejo dozidane biti.
C. k. okrajno poglavarstvo v Ljubljani 21. vel. Serpana 1850.
23. vel. Serpana 1850 je bil izdan in razposlan XVIII. del deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino, ki zapopade : Na-znanjenje postav in ukazov v delih LXXXVII —XCV občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. *— Razpis c. k. deželne komisije za dohodnino na Krajnskim od 15. maliga Serpana 1850. Razjasnjenje zastran ravnanja z dohodnino tistih, kteri se z dvema ali večza-početji najnižjiga razreda dohodnine pečajo.
Politiške naznanila«
Cesarska naredba v višjem kassational-nem sodništvu na Dunaju.
(Konec.)
V. Notrajno vravnanje opravil višjiga in kassationalniga sodništva. 27. Opravilni jezik višjiga in kassationalniga sodništva je navadno nemški, toraj bo vsaka predstava v nemškem jeziku, in v ravno tem jeziku bo to sodništvo svoje obločbe izdajalo. Posebno zapisniki se morajo vedno v nemškem jeziku voditi. Ako je pa opravljanje v drugem kakor nemškem jeziku bilo, se mora odločba višjiga in kassationalniga sodništva ob enim z razlaganjem v tistem jeziku izdati, v kterem se je opravljalo pri sodništvu perve prošnje, in zraven tudi v nemškem jeziku.
§. 28. Za zdaj, dokler se nova naredba ne izda, se izjemno dopusti, de se v kronovinah, ki niso dozdaj bile pod dunajskem se-natam višjiga sodništva, pošiljajo predstave v civilnih in kazenskih opravilih pisane v tistem jeziku, v kterem se je opravljalo pri pervi prošnji, in odločba se bo dala v ravno tistem jeziku.
§. 29. Vse odločbe višjiga in kassational-niga sodništva se imajo zaznamovati: „C. k. višji in kassationalno sodništvo in podpisati od perviga predsednika ali njegoviga namestnika < 12) kakor tudi od predsednika senata. Razsodbe vsih senatov imajo nadpis: „V imenu njegoviga veličanstva, avstrijanskiga cesarja." Razsodbo morajo po predpisu vsi udi kassationalniga oddelka podpisati, kteri so jo storili. Vse druge razsodbe se morajo razun zgorej imenovaniga podpisa, od svetovavca senata, v kterem so bile storjene, podpisati.
§. 30. Na pečatu c. k. višjiga in kassationalniga sodništva stoji c. k. orel z nadpisam Sigillum Caesareo-Regii Supremi Tribunalis
§.31. Vse odločbe višjiga in kassationalniga sodništva, ki se po kazenskem sodniškem ravnanju od 17. januarja 1850 v javni sej ne razglase, se pošlejo višjim deželnim sod-nistvam (distriktualnim višjim ali apelacijnim sodništvam), in po teh se bodo strankam naznanile.
§. 32. Posebna naredba bo vstanovila, kteri pravdosredniki bodo imeli pravico stranke pri višjem in kassationalnem sodništvu zastopati
VI. General-prokuratura pri višjem in kassationalnem sodništvu.
§. 33. Pri višjem in kassationalnem sodništvu se bo en general-prokurator namestil s potrebnim brojem namestnikov, ki se bodo general-advokati imenovali.
§. 34. Glede področja genernl-prokuratorja pri višjem in kassationalnem sodništvu veljajo naredbe, ki so v obče izdane od delavnosti deržavniga nadomestništva.
§. 35. V njegovo področje spada posebno, de se vdeleži pri posvetovanju vsih po kazen skem redu od 17. januarja 1850 in na višji kassationalno sodništvo prišlih kazenskih prigod kih, kakor tudi vsih v §§. 6—10 zaznamovanih predmetov. V civilnih pravdah, ki pridejo na višji in kassationalno sodništvo, v kterih je v pervi in drugi prošnji predpisano posredovanje deržavniga zastopništva, se ima general-prokurator pri odločbi zaslišati.
§. 36. General-prokurator pri višjem in kassationalnem sodništvu je višji čuvar prave edinosti in prave rabe postav. Na njem je tedaj, de sam službeno ali po nalogi ministra pravosodja za brambo postave prosi za vni-čenje kake kazenske odločbe, ko je osnovana na nepravi rabi postave. V civilnih pravdah ima, ako sliši, de se v raznih kronovinah kaka postava razno raztolmačuje, po predlogu mi nistra pravosodja predložiti, de se derži posebna plenarna seja višjiga in kassationalniga sodništva (§.21) in de se prepir razreši. Taka razsodba ima nižjim sodništvam biti za raz tolmačenje postave.
§. 37. General-advokati ali namestniki general-prokuratorja zamorejo , ako namesti general-prokuratorja upravljajo, vse njegove službene opravila postavno opravljati.
§. 38. General-prokurator pri višjem in kas sationalneni sodništvu je neposredno ministru pravosodja podveržen. On mu s končam vsa-kiga leta naznani, koliko pravd se je doveršilo in koliko jih je še zaostalo konca leta pri viš
jem in kassationalnem sodništvu, ob enim mu tudi naznani, kako stoji in kako teče pravosodje in kako je zapazil pogreške v zakono-tvorstvu in teku opravil.
39. Naše ministerstvo ima naročbo to na-redbo izvesti.
Plača oseb višjiga in kassationalniga sodništva:
#) Pozneje naznani „Wiener Ztg." de se imajo besede „in odločba se bo dala v ravno tistem jeziku", izpustiti.
Dano v našem glavnem in prestolnem mestu Dunaju 7. augusta 1850.
Franc Jožef, s. r. Sclnvarzenberg. Kraus. Bach. Bruck. Schmerling. Thun. Csorich. Kulmer.
Broj oseb. Službe.	Plača.	Stanovina stan in	Dotatek.	Red dnevnic.
		natura ali		
	gold.	gold.	gold.	
1 Pervi predsednik . . . .	8000	2000	4000	II.
1 drugi predsednik ....	7000	1000	1000	III.
5 predsednikov ......	30000	5000	—	IV.
s plačo po 6000 in stanovino				
po 1000 gld.				
48 svetovavcov, 24 s plačo po				
5000 in stan. po 600 gld.	120000	14,400	—	V.
24 svetovavcov pa s plačo				
po 4000 gld. in stanovino				
po 600 gld......	96000	14,400	—	V.
1 presidial-tajnik.....	1800	300	—	VII.
18 svetovavcov tajnik. 6 s plačo				
po 1500 gld. in stan 200 gld.	9000	1200	—	\
6 s plačo po 1200 gld. in				(
stan. 200 gld......	7200	1200	—	) VIII.
6 pa s plačo po 1000 gld,				\
in stanovino 200 gld. . .	6000	1200	—	J
1 glavni tajnik (za vodjenje za-				VII.
pisnika in opravljanje . . .	1800	300	—	
3 tajniki s plačo po 1200 gld.				
in 200 gld. stanov. . . .	3600	600	—	VIII.
1 arhivar........	1800	300	—	VII.
2 arhivarska adjunkta s 1200				
gld. plače in 200 gld. stan.	2400	400	—	VIII.
18 kancelistov: 6 s plačo po 900				\
gld. in stan. 200 gld. . .	5400	480	—	i
6 s plačo po 800 gld. in				\ X.
stanov. 80 gld......	4800	480	—	
6 pa s plačo po 700 gld.				1
in stan. 80 gld.....	4200	480	—	/
6 poslužiteljev svetovavstva s				
500 gld. plače, 60 gld. stan.	3000	360	—	—
10 opravniških služabnikov s				
plačo 400 gld. in stan 50 gld.	1000	500	—	—
1 vratar 400 gld. plače . . .	400	—	—	—
6 hišnih služabnikov s plačo po				
300 gld. in stan. 30 gld. .	1800	180	—	—
Skupej	318200 44780 5000	44,780	5000	- .
	367980			
Razun tega začasno (za ogcr-				
sko-horvaško-erdeljske opravila)				
12 pisarjev s 900 gld. plače in				
200 gld. stanov.....	10,800	2400	—	VIII.
4 kancelisti s plačo po 700 gld.				
in stan. 80 gld.....	2800	320	—	X.
Osebe in plača general-prokurature pri višjem in kassationalnem sodništvu:
Broj oseb.
Službe.
Plača. Stanovina. Dodatek. Red dnevnic.
	gold.	gold.	gold.	
1 general-prokurator.......	6000	1000	1000	IV.
6 general-advokatov: 3 s 5000 g. plače,				>
in 600 gld. stanovine......	15000	1800	i	v.
3 pa s 4000 gld. pl. in 600 g. stan.	12000	1800	•1	1
1 tajnik (za opravljan je pomočnih del)	1800	300	—	VII.
4 kancelisti: 2 s 800 gld. plače in 80			j	>
gld. stanovine........	1600	160		X.
2 pa s 700 gld. pl. in 80 g. stan.	1400	160	1	>
4 poslužitelji s plačo 400 gld. in 50				
gld. stanovine........	1600	200	—	' —
1 hišni služabnik s plačo 300 gld. in				
30 gld. stanovine.......	300	30	—	—
Skupej	39700	5450	1000	—
	5450			
	1000			
	46150			
K temu pride še stanovina za vrede............... 15000 gold.
Prilični stroški pisarne in vredov (razsvitljenje in kurjava peči) .... 15000 „
Hišne prilične potrebe.................... 1200 „
Potni stroški in seljenje ................... 2000 „
Darila........................ • • 4000 „
37200 gold.
Pregled.
I.	Višji in kassationalno sodništvo (osebe) :
a)	sisteniizirano..................367980 gold.
b)	začasno.................... 16320 „
II.	General-prokuratura (osebe): . . . i.......... 46150 „
II[. Ostali strošek (stanovina za staniše vredov, razsvetljenje, kurjavo
peči, pisarske potrebe itd................. 37200 „
Vsiga skupaj 462650 gold.
sti niso vstanovile, je stara nevednost sploh ostala, al pa se je k večiinu voterpnjenost in onianiljenje za vse narodno premenila. De pa tudi to stanje ni ravno dobro, koristno in pravo smo se dostikrat te leta prepričali, ki se je tako pogosto čez zaspanost naših mest, čez otožnost in bi rekel dušno smert nekterih stanov tožilo. Pa temu žalostnimu stanju se ni nikakor čuditi. Saj ni bilo pripomočka mu v okom priti, saj ni bilo orodja ga odverniti, saj ni bilo studenca, ki bi bil s svojo bistro vodo kalne mlake sčistil. Imeli smo miJugo-
UatIetzky-brod.
Tudi naša dežela je kakor druge kronovine povabilu in zgledu Tersta sledila, in v Ljubljani in vsih kantonih naše domovine so se družbe vstanovile, ki doneske naberajo, iz kterih se bo velik vojni brod z slavnim imenam „Radetzky" napravil, in ta potem našimu ljubljenimi! cesarju v dar dal.
Avstrijanska armada je v zadnje-pretečenih letih svojo staro junaštvo in zvestobo slavno poterdila, in sinovi naše kronovine so se pod poveljem mnogo ljubljeniga vojskovodja Ra-detzkyga v pervih verstah tistih junakov bojevali, ktere po pravici rešitelje cesarstva imenujemo.
Na morju paAustrija ni tako močna, kakor so njeni sovražniki; potrebuje še velike moči, veliko bark. K temu tedaj se mora začetik narediti, bolji pa in srečnejši se ta ne mora vgoditi, kakorztem,de zvesta ljubezen ljudstev njih cesarju pervi brod napravi, brod kteri bo ime moža nosil, pred kterim se vsi notranji in vunanji sovražniki Austrije tresejo, ime Radetzky.
Z polnim zaupanjem v domoljubnost Krajn-cov, in v njih spoštovanje do junaka, ki je naše sinove k zmagi in slavi napeljal, prosi Ljubljanska družba celo deželo za doneske k temu tako zlo potrebnimu početju.
Kdor domovino ljubi, kdor kaj pripomoči zamore, naj da, če ravno malo, vsak dar bo hvaležno sprejet; pokazati moramo sovražnikam cesarstva, de vsi Krajnci, kar nas je, od velkiga do maliga enako čutimo za cesarja, za domovino; in kmalo jih bo Radetzky-brod prepričal, de v Austrii je vse mogoče Z e d i n j e n i m močem! Od družbe za napravo Radetzky-broda. Ljubljana 20. velk. serpana 1850.
Salomon	Pradatsch.
predsednik.	tajnik.
Jugoslavensko vseučiliše.
De je narodam omika, saj srednja stopnja omike zlo potrebna, se je od nekdaj spoznalo; le o tem se je mislilo, kako bi se ta narodna omika naj lože, naj popred in naj bolj v korenino pridobiti dala. Reklo se je, de dobre postave k temu naj več pomagajo; de pa temu ni tako se je kmalo prepričalo.
Reklo se je potem, de bi dobre vodila iz-rejenja otrok namen dosegle. Zastonj! Vo dila niso ne sere požlahtile, ne razuma razjasnile. Pa osnovale so se vseučiliša, osnovale akademije in pripomočik k omiki je bil najden; kar niso ne postave, ne izrejske vodila dosegle, se je zdaj po njih doveršilo in djansko pokazalo.
Kjer so se akademije in vseučiliša napravile je tista gosta megla nevednosti zginila in lepa zarja je zasvetila. V Parizu se je pričelo, kardinal Rihelieu je bil začetnik in francosko ljudstvo med vsimi pervo, ki je v kratkim na tako stopnjo izobraženosti prišlo, kakoršna se je le pri starih Atičanih in Korinčanih našla. Dobro napravljeno vseučiliše, bogata, obdarje na in podpirana akademija je to storila. Francoski izgled se je tudi drugot posnemal in ko-dar se je posnel, je luč omike zasijala -menj al bolj po razmeri popolnamasti vseučiliš in akademij. Povsot pa, kjer se te naprave al iz nemarnosti, al iz traparije al iz nezmožno
slaveni le gimnazije, le slabo osnovane štir normalne in osem gimnazijalnih šol, kjer se je večidel če hočemo po pravici govoriti le za silo brati in pisali in še ne za silo računiti navadilo. Gimnazij ni vir narodne izobraženo-šti; je le (in še ne velika) pomoč za štacnarje, inokarje in pisače. Kdor pa se hoče zares omikati, mora več kot samo gimnazij obiskati, mora iti na vseučiliše, na akademijo, na druge takšne naprave. Kdor ne bo tega storil in bo svoj gimnazij za non plus ultra imel, si ne bo večidel še toliko v glavo vbil, de bi se semi doetus al po našim puhoglavec imenovati smel, če si ne bo, kar tako malokteri stori, še sam kaj prizadjal. Pa ravno mi Jugosla-veni imamo le gimnazije in nobeniga vseučiliša. Kar sim rekel, ravno od nas velja. De nismo divjaki in če se nam prav včasi očita, barbari, je gotovo; male šole so overle,de bi bili tako delječ zaostali. Pa visoke, pa obširne, pa splošne omike, ki bi vse stanove prešinila in saj visokeji popolnama obsegla, pri nas ni in je biti ne more brez dobro osnovaniga vseučiliša. Tega nam je potreba, kot ribi vode, kot ptici zraka, kot človeku, ki hoče v pravim pomenu človek biti, vede glave in bistriga uma.
(Konec sledi.)
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana 23. velkiga serpana. Od našiga zadnjiga poročila v 40. listu časnika, po kterim smo dokončano volitev županov in ob-bornikov v 53 soseskah naše kronovine naznanili smo do današnjiga dne družili 123 srenj zvedili, v kterih je tudi že volitev in prisega isvoljenih dokončana. Po tim takim je že 175 sosesk osnovanih in to število se vsak dan množi.
Ovirki v kamenškini kantonu, kterih vzhod sodnjiska komisija preiskuje, so z blagovoljnim besednim in natisnjenim podučenjem našiga gospoda poglavarja pregnani, tako de so tudi v tistih soseskah, ki so se nar bolj opotavljale volitev in prisega dognane. Nove tode majhne pomote pa so se le v novomeškim kantonu, kjer izvoljeni ene soseske niso hotli priseči, in v Černovljim, kjer že po storjeni prisegi se izvoljeni odborniki 12 sosesk niso v prisežnim protokolu podpisati hotli, primerile, pomote, kterim bo kmalo boljši misel sledila.
Zadnjič še opomnimo, de je Ljubljanska mestna srenja imenike volivcev 22. t. m. k splošnim ogledu sostavila, in tedaj smemo tudi v glavnim mestu zgodnje osnove soseske pričakovati.
Ljubljana. Za gotovo zvemo po pismu iz Dunaja, de pride v kratkem kazenska po stava za celo cesarstvo na svitlo. Nje moč se prične 1. januarja 1851, obseže 296 §§. pod imenam: „Kazenska postava čez hudodel
Istva, pregreške in prestopke. To je večidel ponatisnjen, tu in tam popravljen, iz pozneje dodanih ukazov pomnožen kazenski zakonik 3. septembra 1803.
Mengeš. Uni dan so se pri nas okoli kmetje tiste resnice prepričali, ki so jim jo dostikrat pošteni, vedni in pravični ljudje pravili, ki so jo pa z večini delam vsih kmetov tako neradi verjeli. Zlo bi bil popred tisti naletel, ki bi bil tiste zgrajače in kmečke goljufe, v sramoto pripraviti hotel, ki so se za oskerbnike ljudi razglasili, jih sleparili in jih dolgo za nos vodili. Tudi v neki vasi blizo Kamneka je bil en tak zgrajač in podpihovavec, ki je brez prenehanja kmete šuntal. Ako so mu gosposke žugale, je še veliko ošabniši postal, ker je rekel, de cesar in on eno pravita, de pa gospoda stari jarm zopet nakloniti hoče, kar jo bo pa fratalo. Zgovoril se je tudi z drugimi šuntarji bližnjih in daljnih krajev in je z njimi sklep storil, se pred ko mogoče nadležnih gosposk znebiti. V ta namen so ti možaki nakanili, na Dunaj iti, de bi sam Cesar njih bledenje in trobezvanje poterdil. Berž so za to pot zneske nabirali, ki so jim slasti v Gradcu zlo prav prišli, kjer se jih je mnogo od trope zgubilo. Če jih je na Dunaj kaj prišlo, ne vem. Ko so jih pozneje zastran tega kmetje popraševali so vsi rekli, de so pri Ferdinandu samim bili, ki jim je merzliga zajca iz omarice na mizo postavil med tem ko jim je gostol jubna Mariana po majoliko nar boljšiga prosekarja šla. Nekteri ljudje so jim toliko bolj verjeli, ker so ti oskerbniki tudi zanaprej pri vsim vpitju zvonec nosili in eno za drugim: Vse, vse proč! trobili.
Med tistimi izvoljenimi dunajskimi popotniki je bil naš zgrajač, ki je bil po misli mnogih tak tič, de mu je bil le še eden v dobovski fari par. Pa kaj se zgodi? Ta korenjak izroči hišo svojiniu sinu, in mu potem ni moglo ravno nar boljši gosti, ker je iskal, kam za kakšniga pisarčika priti. Želja se mu res dopolni, pa s pisarčkam se ni več demagog stre-gel. Ta človek je zdaj z eno besedo nar hujši zaničevavec kmetov postal, ki bi jim rad škodoval, kjer in kadar bi jim le mogel. V eni vasi blizo Mengša niso ljudje vedili, kaj nove srenjske volitve pomenijo. Tedej so se sem in tje pričkali. Zdaj pride naš preoblečen pi-sarček, h kterimu se ljudje s starim zaupanjem obernejo in ga prašajo, de naj jim to reč razloži. On pa ne čerhne, temuč molče vse pogovore posluša in si tiste, ki so se tem rečeni se ve de iz nevednosti kolčka opotavljali, napiše, jih potem kot podpihovavce razglasi in v veliko nevarnost pravdanja spravi. Takoiz-verstniga hudobneža ne bo nihče izgovarjal. Kmetam so se oči odperle, de jih ne bo gotovo nihče več presleparil. Ti aposteljni so pri ljudeh popolnama vero zgubili, ker se je spoznalo, kako oni srečo kmetov išejo. Nar boljši duh veje zdaj po naši celi dolini, zakaj šuntarji, naj bodo kdor hočejo, se več ue poslušajo. —
Austrijanska. Vsim kantonskim gosposkam je ukazano, de naj popis za vojaški stan pripravnih mladenčev ob prihodnjim novim letu začno, tako de bo o začetku svečana priliod-njiga leta povsod dokončan.
Razne naznanila.
—	Naš znani misionar Knoblehar je zdaj v Ljubljani. •— V nedeljo je prišel gerški kralj v Ljubljano, v pondelik pa se je na Dunaj podal.
—	Od 4. do 11. augusta je bilo v Pragi 22 oseb na koleri bolnih, med temi jih je 15 na novo zbolelo. Ozdravilo se jih je 5, umerlo jih je 8, 9 pa je še bolnih ostalo.
Krok, Libuša in Premisl.
(Pripovedke češke.)
(Iz „Vedeža.")
Še na Čehovem grobu je bil češki narod dokončal, si novega župana izvoliti. Blizo vasi, ki se ji je reklo „Stebno", je slovel inoz po imenu Krok. Živel je v logu (gojzdu), toda je bil bogat in moder v svojih sodbah; iz bližine in daline so veršeli ljudje k njemu, kakor bučele v panj, da jim je pravde raz-sojeval. Njega izvolijo tedaj za župana. Prineso k Čehovemu grojni stol, na kterega Krok sede in praznično Čehov klobuk sprejme, nato tudi palico,na ktero se je sivi starček Čeh opiral — oboje v znamnje pesebnega moštva in spoštovanja. Vsi so ga za svojega zapovednika spoznali, se mu priklanjali, ter mu prisegovaje zvestobo in pokoršino oblju-bovali.
Dvajset let je bil že Krok češki oskerbnik in župan. Bolj z ljubeznijo kot s silo je žu-
Eanoval in popravil veliko sirovega. Grad, terega si je bil sozidal, so imenovali „lvrokov", in še zdaj najdeš njegovih ostankov.
Nekega dne se pripeti, da se stari modri župan Krok globoko zamisli, kako da je namreč zima — starost — njegovega življenja že nastala, in da se bode treba kmalo od tega sveta ločiti. To premišljevaje sedi pozno v noč in zadremlje. V sanjah se mu prikaže imenitna gospa z jabelkoni v roki. Jabelko prekerhne, da spečemu Kroku tri peške v roko, ter mu jih zapove vsaditi. Ko je župan to storil, poženejo kmalo tri zelena drevesica iz zemlje, boginja jih poblagoslovi in zgine. Tri ljubeznjive divice priplavajo zdaj po zraku iz nebes drevesica varovat. Drevesica pa naglo rastejo in rodijo tri sprelepe cvetlice, ena je bila rudeča, ena modra, ena pa in naj lepša je bila bela.
Z velikim veseljem ogleduje Krok te tri cvetlice. Kar se' vse nebo tako rekoč vžge in v plamen spremeni. Iz bliščečega plamena se prikaže veličasten mož, častitljivega in prijaznega obličja s strelo v desnici. Iludeča in modra cvetlica se pred njim pohlevno do tal sklonite; tudi bela se prikloni, ali blagoslove stegne on svojo roko čez njo. Glavica bele cvetlice se spet po koncu postavi,ter se spremeni v venec poln velikih in blesketajočih demantov.
Drugo jutro najdejo Cehi svojega župana mertvega; v roki je deržal tri cvetlice: eno rudečo, eno moilro in eno belo v podobi venca. Ljudje hitijo po Krok o ve tri hčere, in ko pridejo, povzdigne naj starja po imenu Kaša glas in pravi:
„Rudeča cvetlica je moja, modra — reče sestri po imenu Te tki — je tvoja, in tole belo podarijo bogovi naj mlajšej sestrici Li-buši."
Krokove tri hčere vzamejo vsaka svoj de lež, ter točijo grenke solzice, da jim je ne mila smert očeta tako zgodaj vzela. Nič manj se ni jokalo ljudstvo. Vse je vrelo k njegovemu truplu in javkalo: Naš gospodar je mer-tev! naš gospodarje mertev! kdo nas bode zdaj tako vladal, kot on? Oh, na vsem volj nem svetu ga ne najdemo takega!"v
Tri dni je žalovanje terpelo. Četerti dan so nesli mertvega Kroka proti Ctinovasi tako strašno jokaje in javkaje, da je odmevalo. — Položili so ga vštric Čeha in zakopali ž njim veliko daril, nato so nad oba groba en sam neizrečeno velik kamen zavalili, in Krokovo suknjo bogovom zemlje v dar zažgali.
Krok ni nobenega sina zapustil. Ker so pa bile njegove, tri hčere modre in toraj sploh spoštovane, dokončajo češki starašini, da naj bode ena izmed njih češka zapovednica. Sreč-kati (lozati) jim rečejo, in sreča je hotela Libuši, ktero so ljudje tudi naj rajše imeli, ker je natorne moči veliko bolje od svojih sester poznala, in ljudem dosti dobrega storila. Libuša je bila zdaj češka kneginja.
Ponižno je sprejela Libuša toliko čast, ter gre s svojimi devicami v grad „Psari", kte-rega je bil Krok sozidal, in kteremu so zdaj Libin rekli. Skerbno, dobro in pravično je gospovala Libuša; vsi podložniki sojo ljubili. Nekega dne pa, ko se je bila za Sta-glava potegnula, kteremu je njegov ošabni
brat Krudoš krivico delal, se ošabnež čez razsodbo takov raztogoti, da očitno zakriči: „Gorje nam Čehom, ki nas ženska tlači in slepari! bolje je vmreti, kakor ženski služiti!" To govorjenje je bilo več imenitnišim všeč. Gredo k Libuši, in jo prosijo, omožitise,da bode moška glava čez-nje gospodovala.
Žalostnega serca zasliši to prošnjo Libuša, in jim reče: O vi slavni Čehi! hrabri možje! ali ste že pozabili modre nauke poglavarja, ki vas je v to deželo pripeljal? Zakaj nočete rajše svobodni živeti, kakor da si termoglavo težak jarem na glavo nakopljujcte? Pač da zaslužite gospoda dobiti, ki vas bode hujše bičal, kot slaba ženska zamore. — Da pa vendar sebi moža, vam zapovednika izberem, dovolite, da se z duhom prerokovanja posvetujem" — zakaj Čehi soLibušo tudi prerokinjo mislili. — Nato vstane in razpusti poslance, rekoč: „Jutri bodete dosegli, kar želite".
Veliko naj imenitniših, naj bogatejših Čehov je že Libušo snubilo; ali vsakemu je odrekla, rekoč, da ne misli svoje roke in prestola prodati.
Drugi dan pokliče knjeginja naj imenitniše Čehe k sebi, stopi v sredi svojih divic med nje, položi svojo krono na tla, in jih potem, ko je dala svojega konja belca pripeljati, tako nagovori:
„Pustite tega mojega pridnega konjička iti, kamor koli hoče, in sledite mu tako dolgo, dokler kmeta ne najdete, ki bode na železni mizi jedel; tistega pozdraviti za svojega kneza, oblccite ga potem v to vojvodsko obleko, obujte mu te čevlje, ki vam jih izročim, in pripeljite ga k meni v moj grad „Libin". —
Poslanci vzamejo vojvodsko obleko in čevlje, ter sledijo neprenehoma konju. Grejo in grejo, ali konj le noče obstati. Skoraj ves dan jo že za konjem mahajo, da so jim že noge odre-venele. Blizo Stadiške vasi pa zderči belec kot blisk s ceste na njivo, ki je bila že do malega izorana. Tukaj najdejo kmeta — Premisl mu je bilo ime, —ki je popred oral, zdaj pa na prevernjenem plužnem lemežu, to jena velikem železu pluga ali drevesa za orati, kruh in sir jedel. Konj, ga vgledati, leti na skok in tok proti njemu, in poklekne pred njim s prednjimi nogami. Premisl pa sedi mirno pri svojej mizi, dokler Libuši ni poslanci ne pridejo, in se mu kakor svojemu prihodnjemu za-povedniku priklanjati ne prično. Ko ga per-vič ogovore, Premisl molči; še le v drugo ogovorjen in za zapovednika češke dežele pozdravljen, se Premisl pomišljevaje vstane. Nato se dotakne vola, s kterim je oral, s svojo leskovko, in pri tej priči pade volu jarem z vrata.
Hitreje od jelena zbeži vol v goro in zgine, da ga ni nikdar nihče nikjer več vidil.
Po tem — da nekoliko nepoglavitnega izpustim — Premisl kmetiško suknjo sleče, lepa, draga oblačila obleče in čevlje obuje. Zasede belca in jezdi v Libin. Še niso bili daleč od njive, kar se Premisl premisli in poslancem reče: 0, joj! svoje cokle sini pozabil in pa ža-kelj, v kterem sim imel jed spravljeno; prosim vas, naj sc eden verne in mi to dvoje prinese.
Ko 11111 oboje podajo, vpraša eden: „Povej nam vendar, gospod! zakaj si po svoje slabe cokle in žakelj poslal? Skriti bi moral te reči, ali jih od sebe vreči, če hočeš, da se ti ne bode kakšen hudobnež posmehoval!"
„Ni taka", ga zaverne novi vojv oda, „jaz marveč mislim, daje lepo in slavno, ako se ne bodem, čeravno sini za kneza in zapovednika cele dežele poklican, svojega roda. sramoval, in svojim naslednikom spomin,gapustil, od kod da izhajajo, in v kakšni obutvi da je njih ded hodil, da vedno ponižno ostanejo brez prešernosti". — Spotoma so ga razun več drugega poslanci tudi vprašali, zakaj ni, kakor drugi orači (oratarji) na tleh, ampak na lemežu obedoval. Jim odgovori: „Zato, ker jih je veliko med vami, ki si ponevedoma žele, da bi se nad njimi z železno šibo gospodovalo!"
Zdaj so že blizo Libinskega grada. Čuvaj zatrobi v rog, godba in piskanje se razlega na vse strani. Tudi knjeginja Libuša med sestrama Kašo in Tetko v sredi svojih devic, ki so jo lepo ovenčane in svatovske pesmi prepevaje spremljale, gre svojemu prihodnjemu možu naproti.
Kiiialo zatim je bila vesela poroka. Pre-
misl in Libuša sta v zakonskej spravi živela in oba za prid svoje dežele vzajemno sker-bela. Premisl je dajal Čehom nove modre postave, in ker so o tistem času tudi več zlato-in srebronosnih gor najdli, je bila dežela kmalo bogata in srečna.
Drugo leto Premislovega in Libušinega go-spodovanja je začela ta sedanje glavno mesto češke dežele Prag zidati. Zastran imena tega mesta nam pripovedka tole pove: Ko je Premisl Libušo vprašal, kje da naj mesto stoji, mu odgovori ona s preroškim bistrovidjem: „Mesto naj stoji ondi, kjer slišim zdaj unstran gojzda blizo Vel ta ve sekati", in pošlje dva posla tje gledat, kdo da seka, in kako in kaj. Posla, vernivši se, povesta: Oče in sin sta nekaj tesala. Vprašava, kaj da tesata. Odgovorita: prag. „Prag naj se tedaj imenuje mesto, povzame Libuša, in ga začne res zidati. Premisl je s plugom zaznamoval, koliko da naj bo.
Libuša je umerla pred Prem is lom (I. 710) v njegovo preveliko žalost. On pa je star umeri in Čehe do svoje smerti (okoli 750) modro in pravično vladal. Grad „Libin" je imenoval pozneje Višehrad (Višigrad). Ostanki tega grada se še vidijo. Tudi Prem is I o ve cokle so po njegovej želji naslednikom v spomin v tem gradu več kot 300 let hranili. Kam da so dospele, nihče ne ve.
Pristavek. Lubuša, Premisl in pred kot ne tudi Krok ali Krak so res živeli in vladali; to pa, kar je v pripovedkah od teh treh zinišljenega, in tukaj le za kratek čas napisanega, bodo naši bravci gotovo lahko vganili. Zgodba pripoveduje reči, ki so se res zgodile, pripovedka ali pravljica pa popolnoma ali vsaj nekoliko zmišljena.
J. Navratil.
Zmes.
Vrednost sužnih v 15 deržavah amerikan-ske zveze znese celo leto 1600 milijonov dolarjev. Sužnih je vsih skupej 2,486,355.
*	Slišimo, de se je gospod Fleišman namenil nekoliko lepih slovenskih pesem z napevam vred na svitlo dati. Ta namen moramo z veseljem pozdraviti, ker bo na dan prišlo nekoliko posebno lepih narodnih napevov,ki se tu in tam po Slovenskem slišijo. Ako bi se vse narodne pesmi, ki se pojejo, z napevi vred zbrale in na svitlo dale, bi bilo to pač lepo delce, ktero bi gotovo kmalo tudi med drugimi Slovani mnogo sočutja našlo. Ker znano je, de Slovenci radi in lepo pojejo.
*	Angleško ima 150 parobrodov posebno za ta namen, de polit/ške in kupčijske novice iz vsih delov sveta kolikor mogoče naglo na Angleško naznanijo.
*	Francosko ima sedaj 12,000 topov, 5 milijonov pušk, 8 milijonov kilogramov karteč in 15 milijonov kilogramov smodnika.
in
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile: V Terstu 17. vel. Serp.: 9. 19. 69. «9. «§. Na Dunaju 24. vel. Serp.: 39. 39. 99. 93. 50.
V Gradcu 24. vel. Serp. : «9. 38. 49. 39. 49. Prihodno srečkanje bo v Terstu 31. vel. Serp. 11. kimovcc, v Dunaju in v Gradcu pa 4.
in 18. kimovca.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 24. velk. Serp. 1850.
Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebru) 96r,,.
» » » » 4 % » » » 84'/, » » » » 4 » »	» —
Obligacioni avstrijanskih pod/ . . ,„„\	..
j « • - i -.	t P"	od 1001 — gld.
in nad Anizo, ceskih, inorav- i r ,	I
skih, silezkih. štajarskih,ko- / * t /> * * ) ~ *
roškil), krajnskih, goriških in \ ''	J> " / -
dunajske višje kamorne urad-
nije.
Bankne akcie po 1164 gold. v srebru.
Dnarria cena 24. velk. Serp. 1850.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 215/, gld.
» » J —
Srebra
157.