Stev. 10.
Izheia usek cfa-\mnk popolto
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 240'— ta pol leta K 120-—
V upravi stane mesečno K 18*—
Ttžie o§siiel2itee.
, Na dan prihaja nepopisno sramotno dejstvo korupcije v vladnih političnih strankah, če je resnica, kar poročajo listi
0 zvezah med voditelji samostojne in dr. Žerjavom, ne bo niti enega poštenega člo-Ve.Ha ve^ v taboru te stranke. Naj govore Ptice, ki naj tudi odgovarjajo za istinitost svojih navedb.
Zagrebški »Hrvat« piše:
»Samostojna kmetijska stranka igra od svojega postanka zelo čudno vlogo. Ustanovljena pod protektoratom slovenskih demokratov je imela nalogo zastopati slovenskega kmeta in ga odvrniti od Ko-r ,Ca- Ko so prišli v konstituanto, so se Pnključili Pašičevi vladi in glasovali za centralizem, dasi so prej agitirali za slovensko avtonomijo. V belgrajski javnosti ®.e ic ta preobrat tolmačil s paktom zelo »•p/ iive vrste, ki so ga samostojneži skle-1 s Pašičem. Poleg tega, da si je vodja ^postojneežv, dr. Vošnjak, s tem paktvm ®skrbel poslansko mesto (v Pragi), se je Udi govorilo o nekih velikih vsotah de-®arja. Sedaj so se obelodanila zanimiva ®ova odkritja, ki stavljajo tudi ostale vodje ^amostojnežev v prekrasno luč. Ta odkritij se nahajajo v poslednji številki »Naše jasi«I ki prinaša obširno izvestje o skupščinah samostojne kmetijske in nove zem-horadniške stranke, ki so se vršile 28. decembra v Celju. Na skupščini zemljoradni-ške stranke je ta dan govoril tudi g. Kuralt, bivši član glavnega odbora kmetijske stranke, ki je iz nje izstopil, O voditeljih kmetijske stranke je poročal nastopno:
Čim so stopili v konstituanto, so takoj začeli mešetariti s Protičem in zahtevali dva milijona, ki pa jih niso dobili. Zato so pustili Protiča in se obrnili na demokrati odnosno na slovenskega demokratskega Roditelja dr. Žerjava. V vili ob Bohinjskem rvaTu je izplačal dr. Žerjav poslancem U °*eniku, Kušarju in Mermolji 400.000 K. reka ni bilo zraven, ko pa je zvedel, da njegovi kolegi prejeli denar, je tudi on P°hitel k Žerjavu, se mu globoko priklonil ln namuznil. Na vprašanje dr. Žerjava, kaj j®u ie, je Urek odgovoril, da ni vse v redu, er on ni ničesar prejel. »Vi želite denar« vPraša Žerjav in mu izplača 30.000 K. ovornik je bil prisoten. Začuden je vpra-
1 Žerjava, ali mu ni žal toliko denarja, 0 so se samostojneži že itak pridružili
^^d/oradnikom. Dr. Žerjav je odgovoril:
. ojdite, ko jih bomo potrebovali, jih bomo M®eli!« In v resnici so jih imeli, kadar so ®n potrebovali. Sedaj je razumljivo, zakaj samostojneži pustili zemljoradnike. Se-a) je razumljiv njihov patriotizem, ko so
glasovali za ustavo.«
To so težke obdolžitve od strani gosp. AUralta, ki je bi! sam med voditelji samo-s °jnih. Zakaj je sedaj ta gospod zapustil Samostojne in odšel k srbskim zemljorad-nikom, ne vemo. Ampak na njegove trdit-morajo samostojni odgovoriti. Ljudstvo vjdi, kako se pri nas »dela« politika vladah strank.
»Socialaa
Vsebina 1. številke
„$©c«aiif@ S4Sslli“»
ki izide 15. januarja:
A. Gosar: Cilji in pota krščanskega so-cializma.
rane Terseglav: Vera životvoren čiuitelj socialnega življenja.
•anko Kralj: Program in taktika ljudske ^ stranke.
Ur.- A. Tominc O. F. M.:’Frančišek Asiški 1*0 socialno vprašanje.
d. Vodopivec, nač. min. finans: Izenače-j^Hie neposrednih davkov. r; Janko Brejc: Završnica; vprašanje iniovine bivše dežele kranjske.
A- G.: Program socialistične partije Jugo-slavij e.
• P. Naša kriza.
Iegled: Svetovna politika. — Državno gospodarstvo. — Socialna vprašanja in gibanja. — Socialna izobrazba. — Verstvo. — Revije.
na — Naroča se pri: ajalna K. T. D., Ničman, Ljubljana.
Somišljeniki, izobraženci, delavci — na-ocdj e se na »Socialno Misel«, ki je glas-*uk dr. Krekovih načeli
Sodisa otanaiia prsati bosenskim rndarjeii.
SMted obtoženci mnogo ©vencev. — Dfžsvhš pravdnih sažilava smrtno kesen. — Zagovor Slovenca Zelezni-
karja.
Tuzla, 12, jan. (Izv.) Včeraj ob 9. uri dopoldne se je pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti 355 osebam, ki so po srbskem kazenskem zakoniku obtoženi hudodelstva proti domovini, upora in nasilja. 350 obtožencev je rudarjev, 5 pa je kmetov, ki so vzeli rudarje na stanovanje. 20. decembra so rudarji v Kreki napovedali stavko, ker so se nahajali v veliki bedi. Večina rudarjev je stanovala v državnih poslopjih. Da bi jih prisilili, da gredo na delo, so jim državne oblasti odpovedale stanovanja. Ker to ni pomagalo, so poslali nad rudarje orožnike in policijo, da jih s silo privedejo na delo. Rudarji so se umakniii v vas Lipico in druge vasi okrog Kreke, kjer so jih kmetje radevolje sprejeli. Ker so jih začeli orožniki tudi tu preganjati, se je 300—400 rudarjev in kmetov oborožilo s puškami, sekirami in drugim orožjem in se postavili v bran. Orožniki in dobrovoljci so nekaj rudarjev ujeli in so z njimi precej nasilno ravnali, vsled česar je prišlo do razumljivega razburjenja
in mestoma do izgredov. Zanimivo je, da so imeli orožniki nalog, da aretirajo vse rudarje, ki niso iz Bosne. To so večinoma Slovenci. Šele vojaštvo je napravilo mir in red. Državni pravdnik zahteva, da se večina obtožencev kaznuje s smrtno kaznijo. Od 355 rudarjev jih je na obtožni klopi samo 20. Po izidu obravnave proti tej dvaj-setorici se bodo obsodili ostali. Na današnji razpravi se je po formalnostih pričelo z zaslišavanjem. Kot prvi je bil zaslišan Slovenec Karol Železnikar, ki ga obtožnica dolži, da je bil vodja in glava tega gibanja, Karol Železnikar zanika vsako krivdo. On vidi v celem dogodku samo borbo delavstva za svoje pravice. Ker vodstvo rudnika in okrožni načelnik nista izpolnila svojih obljub, je delavstvo nastopilo običajno pot, da si pribori, kar mu pripada. Ob času stavke je bil on v Belgradu. Ko se je iz Belgrada vračal v Slovenijo, je bil v Sisku aretiran in pripeljan v Tuzlo. — Razprava se nadaljuje.
leleznilki minister prsati lelemiliarleiai.
Belgrad, 12. jan. Železniški minister Stanič je na poziv finančnega odbora, naj poda poročilo o razmerah na železnicah, prosil, naj se poročilo odgodi za par dni, da se bo mogel o tem posvetovati s svojimi referenti. (Minister se torej ne obvešča sproti o železniških stvareh!) Posl. dr. Korun je v finančnem odboru izjavil, da bodo železničarji koncem meseca začeli stavkati, ako jim država ne izplača trinajstega meseca. Nato je železniški minister Stanič odgovoril, da se z železničarji
ne bo pogajal, da bo pa stvar proučil.
Železniški minister se očividno bolj zanaša na bajonete, kakor na zadovoljnost državnih železniških uslužbencev. Razsodni ljudje pa vedo, da bo tudi morebitna kratka stavka na železnicah zahtevala neprimerno težjih gmotnih žrtev, nego bi bila zadovoljitev železničarskih zahtev. A tudi politične posledice utegnejo biti neprijetnejše, nego gotova gospoda misli. Ali hočemo res na vsak način razpihati splošno nezadovoljnost do skrajnosti?
Francoska Glada cdstepSSa.
N -'.vernost francoskega kspilaiiima.
Na ententni konferenci v Cannes-u je došlo do takih nesoglasij med Anglijo in Francijo, da je francoski ministrski predsednik Briand odstopil. Anglija in skoro vsa ostala ententa zahteva, naj se Nemčiji njene obveznosti zmanjšajo in naj se za-počne novo razmerje s sovjetsko Rusijo, ker brez teh dveh držav je obnova Evrope nemogoča. Sedanja gospodarska mizerija v Srednij Evropi je v mnogočem posledica slabega gospodarskega stanja Nemčije in Rusije. To čuti dobro Anglija sama, ki mora ravno vsled tega preživljati milijonsko armado brezposelnih. Zato je ravno Angliji mnogo na lem, da se izboljšajo razmere drugod, da bo s tem olajšano tudi njeno stanje. To je Lloyd George v svoji izjavi odkrito povedal. Povedal je tudi, da Anglija od Francije pričakuje popustljivosti in da je pripravljena s Francijo skleniti vojaško zvezo za slučaj, če bi Nemčija Francijo napadla. Toda francoski kapitalizem, ki obvladuje vso francosko politiko, je ostal trd ter zahteva od Nemčije brezpogojno vse, kar je po pogodbi določeno. Zahteva tudi jamstev, to je: Francozi naj imajo še vedno zasedeno nemško ozemlje, da morejo izkoriščati bogastva nemške zemlje. Ker Briand ni mogel nasproti Angliji tega stališča uveljaviti, je zdaj moral odstopiti.
Pariz, 12. jan. Senatni odsek za zunanje stvari je sklenil, da mora Francija vztrajati na vseh svojih odškodninskih zahtevah nasproti Nemčiji in zavrniti vsako zavlačevanje. Istotako mora Francija vzdržati vse svoje jamstvene zahteve.
Pariz, 12. jan. Poincare je poverjen s sestavo novega kabineta in sporoči jutri, kako se je odločil.
Pariz, 12. jan. Predsednik Peret je otvoril sejo z nagovorom, v katerem je ugotovil, da je bodočnost zastrta z negotovostjo, ki vzbuja skrbi. Narodi, je dejal, se opazujejo z nezaupanjem in vznemirjajoče neugodje teži na mednarodnih odno-šajih. Celo misel pravičnosti je izpostavljena napadoim Saj gredo celo tako daleč, da podtikajo Franciji zlobne namene, da bi jo označili kot bojeivt narod. Imperializem in militarizem se nahajata drugod. (Odobravanje.) Toda zoper izzivanje in zoper nekako oonuščanje, kateremu se
upira narodna zavest, so umestne odredbe, ki se morejo upreti novemu sunku. Francija pričakuje odškodnin, ki ji pristojajo. Zahteva jamstev za svojo popolno varnost. Trajnega miru se ne da zgraditi na nepravičnosti, s tem, da se vali težko breme vojne na one države, ki so bile njene žrtve in razbremenjujejo zločinci, ki so zanetili vojno dvakrat tekom pol stoletja. Zastopniki naroda tedaj izjavljajo: Francija ni nikdar hotela ničesar drugega, kakor mir, in obnovitev v varnosti, neodvisnosti in časti (odobravanje). Nato je povzel besedo Briand, ki je najprej izjavil, da ima le reparacijska komisija pravico, dovoliti , Nemčiji odgoditev plačil. Sedaj Francija v tej komisiji nima večine in dovolitev moratorija je zagotovljena. (Odobravanje na skrajni levici. Medklici na desni.) Ker je tedaj dovolitev odgoditve gotova, je smatrala francoska vlada za svojo najvažnejšo nalogo, čuvati interese države. Ako se stanje plačevanja izpremeni, potem zahteva Francija jamstev in kontrolnih odredb, da prisili Nemčijo k plačevanju. Ne zado-stuje, je dejal, da se o miru govori. Mora se tudi storiti potrebno, da se mir uresniči. Kar se tiče Francije, ni dovolj, da so njene meje zavarovane zoper vojne napade. Nujnost sili, da se združi z drugimi narodi. Pred kratkim sem izjavil v senatu, da je solidarnost narodov potreba, in konferenca v Cannesu je izrekla svoje sklepe v tem zmislu. Nikakor pa se to ne tiče reparacij-skega problema. Različne pogodbene določbe, ki jamčijo Franciji za njeno varnost, stoje izven diskuzije,
Nato se je obrnil govornik z ogorčenjem zoper obrekovanje, da stavi Anglija za dogovor s Francijo pogoje, ki za francosko čast niso sprejemljivi. Z velikim ogorčenjem je žigosal postopanje onih, ki trdijo, da bi angleško-francoska zveza po-menjala za Francijo hlapčevstvo in da bi brancija morala opustiti svoje postojanke °b Renu. (Medklici.) Ako privede konferenca do dogovora, ki bi ščitil francosko-belgijsko vzhodno mejo, bi se zgodilo nekaj za čuvanje miru in jaz sem, je dejal Briand, prevzel v tem smislu nase odgovornost in sem mogel misliti, da imam toliko avtoritete, da govorim v imenu Francije. S kretnjo pobitosti je nadaljeval, da
nima pravice vrniti se na svoje mesto, ako nima gotovosti, da mu ne preti bodalo. Ne morem reči, je dejal, da imam potrebno moralno oporo. (Splošno vznemirjenje.) Ču" til sem od daleč, da ne uživam popolnega zaupanja. (Protestni klici na levi in v sredini.) Smatram pa razgovore z zavezniki še vedno za koristne. Hotel sem le reči, da nisem nikdar zanemarjal interesov Francije in da ugovarjam zoper vse take govorice. Sedaj naj mi sledi drugi. — Nato je zapustil Briand zopet s kretnjo potrtosti tribuno. Tri četrtine poslancev so mu ploskale. Briand je vzel svoje akte in krenil v spremstvu vseh ministrov proti izhodu, Mnc-go poslancev levice in sredine mu je zopet ploskalo. Nato je bila seja zakljur čena. Brinad se je napotil v elysejsko palačo, da poda ostavko kabineta. Millerancf je začel pogajanja s sprejemom Pereta.
* * *
S tem je podan celemu svetu jasen dokaz, da je danes največji sovražnik miru buržoazija Francije. Dasi Anglija Franciji nudi vso svojo podporo za slučaj, da jo kdaj Nemčija napade, se francoski bur-žuji s tem ne zadovoljujejo. Zakaj? Ker bi radi, da Anglija podpira sploh njihovo imperialistično politiko na celem svetu, da ji stoji na strani pri kakšnem novem podjetju zoper Rusijo (pravkar so se odkrili tajni dokumenti tozadevne pogodbe med Francijo in Japonsko!), da ji moralično pomaga premagano Nemčijo do zadnje kaplje izsesati kakor izsesa pajk muho.
Grda in ostudna je ta politika, večna nevarnost za mir, vzrok vse povojne reakcije tudi napram delavstvu. Tudi v naši državi ima ta francoska politika odmeva!
In če bi le ti zastopniki francoskega kapitalizma ne bili še tako hinavski! Sklicujejo se na nevarnost od 'strani Nemčije, dasi je ta do tal razorožena, dočim vzdržuje Francija največjo armado na-svetu. Ali naj cela Evropa ostane pod orožjem, da varuje Francijo še celih 100 let pred Nemčijo? Vse države zdihujejo pod strašnim bremenom izdatkov za vojno, Francija pa to vzdržuje. Ta tiranija pariških mogotcev se mora streti!
Sicer pa igrajo velešovinisti v Pariztf jako nevarno igro. Oni riskirajo, da se Anglija in Amerika popolnoma od njih odvrne. Oni riskirajo celo, da se Anglija zbliža z Nemčijo in Rusijo. Potem pa si lahko francoski velekapitalisti izračunajo na prstih dan, ko bodo popolnoma osam-’ Ijeni.	.
Kapitalistična politika bo sama sebe ubila. Rusija uči! Naj bi se tega večkrat spomnili tam v Parizu!
SCrosia še vedite pada.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 13. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi:	Berlin
163, Italija 12.50—12.70, London 1230, Pariz 24, Praga 477, Dunaj 4.35, Ziiricb 56—57.
Dunaj, 13. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 24.00.
Ziirich, 13. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Budimpešta 0.82, Berlin 2.60, Italija 22.20; London 21.76, Newyork 516, Pariz 41.55, Zagreb 1.60, Holandska 189.90; Praga 8.20, Varšava 0.18, Dunaj 0.17, avstr. žig. krona 0.09.
DOGODKI V ŠIBENIKU.
Belgrad, 13. jan, (Izv.) Včeraj ob 12. uri je zunanji minister dr, Ninčič sprejel italijanskega poslanika v Belgradu Man-zonija, Razgovarjala sta se o dogodkih v Šibeniku. Razgovor je bil neobičajno dolg,
3*otitični dogodki.
+ Vrnitev kralja Aleksandra v Bel. grad. Dne 12, t. in. popoldne se je kralj Aleksander iz Rumunije vrnil v Belgrad. Priredili so mu slovesen sprejem, katerega so se udeležili državni činitelji in zastopstvo mesta Belgrada kakor tudi občinstvo. Kralju so k zaroki čestitali Pašič, dr. Ribar, načelnik belgrajske občine Mitrovič in zastopnice srbskega ženstva. S kolodvora se je kralj odpeljal v Voznesensko cerkev in odtod domov. Občinstvo je kralja povsodi pozdravljalo. Pri sprejemu ie sodelovalo tudi celokupno vojaštvo.
PoitniM platana v gotovini.
V Ljubljani, petek, 13. Januarja 1922.	Leto	II.
—   ■   ———— .........................................................
Uredništvu m jprevništvo v Ko-pltarisvi uliti 5t»v. 6 — Telefon
uredništva štev. 53 — Telefon —~ upravništve štev. 321 =
CENE PO POSTI:
za četrt ieta K 60*— za en mesec K 20'—
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1-40
Stran 2.
+ Kočevje, V torek, 10. jan. se je mudi! med nama poslanec Škulj. Zbranim zaupnikom je pojasnil sedanji politični položaj in načrte za prihodnjost. Žel je splošno in soglasno odobravanje. Predstavila se mu je tudi deputacija delavcev iz premogo-kopa in mu razložila sedanji težki gmotni položaj spričo nastale drag.nje in pa velikih odtegljajev pri plači zaradi dohodninskega davka. Po poročilu zaupnikov ostane večina slovenskega prebivalstva po vaseh zvesta prej kakor slej svoji S. L. S. Tudi prernogokopno delavstvo uvideva, kje ima prave prijatelje iskati.
-j~ Vprašanje novih volitev. Vladni listi so nam včeraj javili, da ni misliti na nove volitve, dokler ne oo kralj oženjen, kronan in maziljen. Vladni listi so v veliki zinoli, kajti njihove stranke niso sposobne tako dolgo vzdržati sedanjo koalicijo. Kraljevo ženitovanje in kronanje ima svoja pota, a notranja'politika zopet svoja pota, zato je tolažba vladnih strank le majhne vrednosti.
4~ Gladovanje aa Slovenskem. Finančni odbor je odklonil predlog, da se da tudi za pasivne kraje na Slovenskem državna podpora. Slovenija plačuje razmeroma največ davka, vsled tega potrebuje posebnih ozirov. A vladne stranke, med njimi naši demokrati in samostojni, dovoljujejo za Slovensko nove davke, ljudstvo pa pustijo gladovaii.
-}- »Jutrove« falziflkaeije. Z drznostjo, ki je lastna vsem kulturno nedovoljno razvitim ljudem, pretvarja »Jutrov« člankar glede članka o verskem vprašanju v Jugoslaviji v »Journal des Debats« resnico v neresnico. »Journal des Debats« ni glasilo francoskih katolikov, čeprav se nikdar ne zadira tako lažnjivo, nepoučeno in surovo v katoliške zadeve, kakor naši demokratski listi. Albert Mousset, kojega članek o verskih razmerah v Jugoslaviji se »Jutru/ tako dopada, ni katoliški publicist, ampak je židovskega porekla, zagrizen nasprotnik katoliške Cerkve in od naše vlade privilegirani ravnatelj francoskega časnikarskega biroja »Avala« v Belgradu, kateri mora pisati vladi prijazno. Da njemu ugaja verska politika sedanje vlade, je samoumevno. Ako pa je res, kar trdi Mousset, da je sam papeški nuncij Cherubini v »Gsservatore Romano« odločno nastopil proti podtikanju, da se katoliška Cerkev pri nas na celi črti zapostavia, potem — ako je Moussetovo poročilo istinito — gospod Cvverubini ni našel prilike, da bi se temeljito poučil o razmerah v Jugoslaviji.
4- »Journal des Debats« ni nobeno glasilo francoskih katoličanov, ampak glasilo najzag.izenejših francoskih šovinistov, socialnih reakcionarjev in bankokratskih mperialistov.
-}- Škoije v Jugoslaviji se bodo odslej nastavljali v uredništvu »Jutra«, ki bo vladi pošiljalo terno-predlog, odobren prej še od židovskega poročevalca »Journala des Debats«, gospoda Alberta Mousseia v Bel-gradti. Končno imenovanje pa izvrši M. Krstslj, policajdemokratski minister za vere, Tako sklepamo iz neke notice o izpopolnitvi sarajevske škofije v »Jutru«. Se-zeda mora vsak kandidat imeti tudi spričevalo od strani šefa tajne policaje v Bel-*radu in od generala Wrangla.
4 Za militarizem. »Jutro« uporabi vsako priliko, da se postavi v bran za militarizem, kadarkoli se ga kdo le od daleč dotakne. Danes se zaletava zopet v nas, ker smo izrekli o spremembi vojaške
Bntsea isincs*.
Povest iz irske zgodovine. Prevel M. R.
(Dalje.)
»Jem,« je rekla nekega dne župniku, Skaj je vendar tvojemu bratu? Ali vidiš, kako hodi zamišljen okoli, delo že skoro ianemarja. Ni mogoče bolan?«
»Mislim, da ne bo kaj takega, mama,« je odgovoril sin.
»Na vsak način ima kaj, da ga teži.«
^Mogoče, tudi meni se zdi njegovo obnašanje nekako čudno in upam zvedeti jravi vzrok.«
»Kaj miliš, da bi bilo?«
^Potrpi še nekoliko, mama, mogoče Jvem že danes zvečer; pojdem z njim na sprehod po polju.«
Po večerji je povabil duhovnik svojega brata, naj gre z njim na sprehod. Začuden ga je Dunstan pogledal, ker kaj takšnega se še ni nikdar zgodilo, in si mislil: »Jem je nekaj posebnega namenjen.«
Molče sta šla nekaj časa po poti in dospela do križa, ki je stal pod velikim hra-stonn
Šele tukaj je pretrgal molk duhovnik in rekel: »Dunstan, kaj ti je, da si že nekaj časa tako zamišljen, tako pobit?« Si li bolan?«
: Mladi gospodar je zarudel, duhovniku pa je krožil okoli ustnic smehljaj.
»Ne, Jem, nisem bolan, pa pusti me in ne izprašuj.«
»Zakaj ne? Vidirn, da Ti nekaj manjka, In rad ti pomagam, če ho mogoče.«
:>Ti mi ne moreš pomagati, pojdiva rajši domov.«
>Novi čas«, 'dne
službe mišljenje, ki je na korist ljudstvu in miru. Lahko je demokratskim hujskačem pisati v »Jutru« za militarizem, ker so že vsi zasigurani, da bodo za slučaj vojske od daleč za fronto gojili svoj jugoslovanski patriotizem, kakor so v svetovni vojski gojili avstrijanskega.
2)nevai dogodki
— Smrtna kosa. Danes zjutraj ob pol dveh je umrl v Kranju lekarnar Karl Savnik. Bil je star 82 let in splošno znan. N. p. v m !
— Nabava različnega materijaia xa izdelavo protez, Državna protezna delavnica želi nabaviti večje množine raznega materijaia za izdelavo protez za vojne invalide, kakor železne, medene in jeklene pločevine razne vrste železa in jekla, zakovic, vijakov, žice, cina, gumbov, svedrov, r ji ja, različne vrste gornjega in podplatnega usnja ter potrebščin za izdelovanje proteznih čevljev, nadalje mavca, gumijastih trakov in cevi, različnih poni-klanih zaponk, itd. itd. Natančna množina materijaia in dobavni pogoji se lahko vpo-gledajo pri upraviteljstvu Drž. pretežne delavnice v Ljubljani. Interesenti se vabijo, da vložijo pismene, zapečatene in pravilno kolkovane ponudbe z vzorci vred do vključno 25. januarja 1922 v pisarni Invalidskega odseka (Št. Peterska vojašnica v Ljubljani, soba štev. 2,
— Uprava grela Herbersteina v Ptuju postopa s svojimi uslužbenci in viničarji tako, da prihajajo istih obupni klici po pomoči na JSZ. Viničarje in uslužbence odpušča oskrbništvo in ravnateljstvo brez tehtnih vzrokov na zimo, jih izganja iz stanovanj in jim odteguje dohodke, kateri jim gredo po dogovoru. Na pritožbe in posredovanja od strani občine in JSZ se uprava ne ozira. JSZ je poslala teč tozadevnih vlog na poverjeništvo za soc. skrb v rešitev. Pozivamo merodajno oblast, da se zanima, za postopanje omenjene uprave in reši prizadete iz bednega položaja.
— Pošiljanje masti v poštnih zavojih. V smislu naredbe poštnega ministrska morajo biti vse pošiljke, v katerih se nahaja mast, vložene v pločevinaste, dobro zaprte škatlje; pošiljke s slanino morajo biti v lesenih zabojih, zapečatene, a manjše količine slanine se morejo odposlati v močnem platnenem in papirnatem zav®,u.
— Grofovska čast. Madžarski zunanji minister grof Banffy in poslanec grof Szigray sta se sporekla. Szigray je bil žaljen in je Banfiy pohval na dvoboj, da se opere omadeževana grofovska čast. Uradni dopisni urad poroča o tem velevažnem grofovskem dogodku ki se je izvršil 1,2 t. m. v Pesti, sledeče: Častna afera med ministrom zunanjih poslov grofom Banffyjem in grofom Szigravem je bila danes rešena. Prišlo je do dvoboja s pištolami z enkratno izmenjavo krogel, ki se je izvršil danes v narodni jahalnici. Ranjen ni bil nihče. Na-sporinika se nista poravnala. — Tako je čast obeh rešena na ta način, da sta oba streljala, oba zgrešila in oba odšla domov. In to se imenuje grofovsko reševanje časti.
—Cesarica Žita v Zurichu, Iz Zuricha poročajo 12. t, m,: Bivša cesarica Žita je denes dopoldne dospela v Ziiricb in izstopila v zasebni bolnici, v kateri leži njen sin. Operacija otroka je odločena za soboto.
»Najprej hočem zvedeti, kaj te teži.«
»Ne povem.«
»Povem pa jaz tebi, Dunstan k
Dunstan se je skoro prestrašil in začudeno gledal brata, odkod naj ta ve, kaj teži njega!
»Da, le glej me,« nadaljuje duhovnik zadovoljno, »jaz dobro vem, da si zaljubljen, Dunstan!«
»O... odkod veš ti to,« je zajecljal Dunstan.
»Vidiš, da vem. In sedaj mi hitro povej, katera je ta oseba!«
Brat je zrl zamišljen k tlom.
»Covori, Dunstan, ali jo morda jaz poznam? Je-li katera iz naše vasi?«
»Meggy je,« je odgovoril brat in še bolj zarudel.
»Meggy, vnukinja stare matere Bell?«
»Da.«
»Ah, nisi slabo zadel. Meggy je pridno, delavno in tudi iepo dekle. Seveda, mlada je res še, ali to je nekaj, kar se vsaki dan izpopolnjuje.«
Hvaležno je pogledal Dunstan svojega brata in videlo se mu je, da je bil od srca vesel.
»Si že kaj govoril z materjo Bell? je vprašal duhovnik dalje.
»Ne.«
»In Meggy?«
»Ne ve ničesar.«
Župnik se je dobrodušno nasmejal. »Da to je bil Dunstan, ki si ni znal pomagati, nosil ljubezen samo v srcu, ne da bi jo izdal svoji ljubljenki!«
»Zakaj nisi tega zaupal materi?« je
vnraSiil
8. januarja 1923.
— Za zgradbo zdravili kmetskih domov v Bosni. Zdravstveni od ek: za Eot.no in Hercegovino je razpisal natečaj za načrte zdravih kmetskih hiš. Načrti se morajo ozirati na krajevne razmere, ki se dele na tri vrste: v severni Bosni se grade hiše iz opeke in lesa, v srednji Bosni večinoma iz lesa in le deloma iz opeke in kamna, a v Hercegovini in zapadni Bosni iz kamenja. Hiše morajo imeti po eno, dve ali tri sobe. kuhinjo, predsobo in shrambo.
— Paialogičm zavod zgrade v Bel-gradu, V to svrho je na razpolago 8 milijonov dinarjev.
— Kralj sprej:! protektorat nad kmetijsko razstavo na Krvatskem. Krvatsko kmeiijsko društvo priredi letos povoaom 80 letnice svojega obstoja veliko razstavo. Na prošnjo društva je prevzel pokroviteljstvo kralj Aleksander.
— Španska bolezen v Zagrebu. Zadnji čas se v Zagrebu širi španska bolezen, ki se javlja med drugim z obolenjem grla. Težjih slučajev dozdaj ni bilo. — V vasi Gradičinu pri Zadrebu se je pojavil pegavi tifus. Dozdaj je obolelo 5 oseb. Oblarti so ukrenile vse potrebne varnostne odredbe.
— Zvišanje železniških tarilov v Avstriji. S 1. februarjem se zvišajo v Avstrii prevozne, cene na železnicah v osebnem prometu za SCO cdstot., v celokupnem tovornem in blagovnem pa za 150 odstot.
ljubljanski dogodki
ij Seja vodstva SLS za Ljubljano se je vršila snoči ob obili udeležbi. Sprejeti so bili sklepi glede organizacije, na kar eo došla poročila krajevnih odborov, ki nam dokazujejo, kako se naša misel širi in organizacija pridobiva vedno novih somišljenikov. Po poročilu kluba obč. svetnikov se je vnela daljša in živahna debata, na podlagi katere je vodrtvo SLS za Ljubljano soglasno izreklo svoje neomejeno zaupanje klubu občinskih svetnikov SLS v Ljubljani.
ij V Rokodelskem domu priredi v nedeljo 15. t. m, ob 7. uri zvečer Prosveta za stolno župnijo in šolski okraj svoj prvi zabavni večer. Vstopnina prosta. Vspored zelo mnogovrsten.
Ij Poročila se je dne 11. t. m. v kapeli čč. oo. S. J. pri sv. Jožefu gdč. M a r i c a K1 e i n m a y r o v a , šolska voditeljica v Sp. šiški z g. Adolfom Sadarjem, ravnateljem drž. vzgajališča v Ljubljani. — Bog daj srečo!
ij Umrla je v Ljubljani gospa Anica Žemlja, rojena Omejc, soproga inšpektorja drž. železnic. — Umrla je gdč. Marija Kumelj, na Ilovici gospa Frančiška Mencei. N. v m. p.!
Ij Društvo sianovaa}sMh najemnikov za Slovenilo s seiežem v Ljabljaai vabi člane na redni občni zbor. ki se bo vršil dne 14. Januarja 1922 ob pol 8. uri zvečer v veiiki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. — Dnevni red: i. Poročilo predsednika, ta'nika in b.agai-nika. 2. Preureditev pravil s posebnim poudarkom, da je društveni namen tudi poHiuti draginjo; določitev članarine za leto 1922. 3. Organizacija 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. — Prihodnja javna odberova seta se vrši v sredo dne II, januarja 1922 ob 8. uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma Društvena pisarna daje članom dnevno od 6. do 8. ure zvečer informacije Sv. Petra cesta št, 12, pritlično, desno. — Odbor.
Ij Bivši ljubljanski trgovec radi sleparij aretiran na Koroškem, Po prevratu se je nastanil v Ljubljani trgovec Rajmund
>Bal sem se, da bi ji ne bilo prav; Meggy je revna.«
»Ali ni bila tudi mati revna, ko je vzela očeta?«
»Že res, pa sedaj smo precej premožni, Jem.«
»To je oče nepričakovano podedoval, Dunstan. Mati pa zato ni pozabila, da je stopila v zakon s praznimi rokami in nihče od nje ne ve bolje, da so pridne roke večje bogastvo, kakor denar. Prepričan sem, da ji nobena shiaha ne bo bolj po volji, kakor Meggy.«
»Misliš res, Jem?«
Gotcvo, in če Ti je prav, govorim o tej zadevi z materjo.«
»Da, da,« mu je zaklical Dunstan in vesel si mel roke. »Stori to. Ti ji znaš boljše razodeti, kakor jaz. Ali boš mogoče že danes?«.
Zdelo se je, da n: more več strpeti do odločitve.
»Kakor hitro prideva domu,« je odgovoril duhovnik, »in upam, da boš od dej bolj vesel, kajti bil si že nekaj tednov sem popolnoma potrt.«
»Res, zelo me je težilo, sedaj mi je pa srce tako lahko. Krij bo pa Meggy in njena stara mati rekla?« ga je mirneje in s premislekom vprašal.
»Gotovo ne rečeta — »ne«, le bodi pomirjen! Sedaj pa pojdiva!«
Mati Ana je sedela pri kelovratu, ko sta vstopila. Dunstan ji je voš?:;1 dober večer in zginil brž v svojo t ato.
Mati je zmajala z glavo in začudena gledala za njim.
»Kaj pa to obnašanje zopet pomeni?«
i« rpkla.
Štev. 10.
Driay, rodom Francoz, in odprl trgovino s
parfumerijami. Mož je živel v Ljubljani silno razkošno, dočim je bilo njegovo podjetje nesolidno in je končno tudi propadlo. Driay je nenadoma izginil iz Ljubljane. Kmalu se je izkazalo, da je bil prerr-eten mednarodni goljuf, ki ima na vesti celo vrsto mednarodnih sleparij. Tako je med drugim izvabil od neke francoske tvrdke v Nantu za 103.000 frankov raznega kosme-ličnega in parfumerijskega blaga, katero je takoj prodal naprej in vtakni! ves denar v žep, ne da bi svoji dobaviteljici izplačal dolžni znesek. Nekemu francoskemu pisatelju Guy Fontenaillu je izvabil rokopis drame »Dolina gobavih«, češ, da mu preskrbi kot član antantne vojaške misije bogatega založnika v Nemčiji. Rokopis pa je predal nekemu francoskemu dijaku za 20 tisoč kron, Driay se je izdajal za hišnega posestnika in veletrgovca v Ljubljani' in za člana francoske vojaške misije na Dunam. Aretiran je bil v Sv. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem, aretacijo pa je provzročil neki njegov bivši uslužbenec v Ljubbani. Driay se nahaja sedaj v zaporih celovškega. deželnega sodišča.
J£aša društva.
Vsem 'jubijan/kim skupinam J. S. 2 ! V
nedeijO, dne 15. decembra, ob 10. uri dopoldne, se vrši v dvorani Rokodelskega .loma redni občni zter okrožja J. S. Z. za Ljubljano z običajnim dnevnim redom. Skupinski odborniki in zaupniki se prosijo, da se pravočasno in sigurno udeleže tega občnega zbora. — Odbor.
Seja liubljanskesfa ekrožja J. S. Z, se vrši v nedelo, dne 15. decembra, ob 9. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma, Ker fe seja tik pred občnim zborom in vsled tež® velike važnosti, se prosijo vsi odborniki, d» se iste gotovo udeleže. — Predsednik.
d Krakovo-Trnovo. Danes ob pol & uri zvečer ima prosvetno društvo veleza' nimivo predavanje v Kolezijski ulici 1.
d Izobraževalni tečaj na Jesenicah, ki bi se naj vršil v nedeljo dne 15. jan., se vsled raznih ovir, predvsem vsled zaposlenosti predavateljev, to nedeljo ne vrši-Pač pa se bo vršil eno prihodnjih nedelj-d Izobraževalni tečaji. V nedeljo dne 15. jan. priredi SKSZ celodneven izobraževalni tečaj v Šmartnem ped Šmarno goro ter poldneven izobraževalni tečaj v Sostrem. Dekanijski odbor SKSZ za kamniško dekanijo priredi ta dan celodneven izobraževalni tečaj v Dobu.
Pl- VII 67/21—2
Razsodiš.
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Dežel' no sodišče v Ljubljani, oddelek VII. kot tiskovno sodišče je na predlog državnega pravdnišivft v Ljubljani po zmislu ti. 13 ustave razsodilo: 1. Vse-b.aa čtanka »Bizantinizem« ustanavlia v celem cb-segu. Objektivni učin kaznjivega dejanja po čl. 13 ustave kraljevine trbov, Hrvatov in bio\encev v zvezi s § 91 b s.k.z. Ii. Potrjuje se torej, po zmislu člena 13. usiave in po 489 k. pi. r. zaplemba imenovanega članka. 111. Po zmislu člena 13 in 13^ iste usiave se prepoveduje razširjanj« naplenjene tiskovine. IV. Po §§ 56 in 57 tisk. zakona se odreja, da je uničiti vse izvode te tiskovine, ki so se že zasegli, kakor tudi one, ki se še zasežejo. V. To razsodilo je objaviti. Razlogi. Besedilo gorenjega članka ustanavlja v celem obsegu v gori oznamenjenem delnem obsegu, objektivni učin kaznivega dejanja po čl. 13 us.ave kraljevin® Sibov, Hrvatov in Slovencev v zvezi s § 91 b s. k-z. ker je posneti iz cele vseb:ne članka, da se izpostavil kralj posmehu. V Ljubliani. 29. decembra 1921.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Župnik je smehljaje primaknil stol ter sedel materi nasproti.
»Dunstan je res bolan, mama,« je rekel in rkušal biti kolikor mogoče resen.
Kolovrat je obstal in kmetica je pe gledala sina skoro prestrašena.
t. Dolan, zares bolan?«
»Da, pa le na srcu in ti ga z lahkoto ozdraviš.«
sJaz ? c
»Da, ti, mama. Odtrgaj zjutraj na vrtu lep šopek cvetlic in ga nesi stari materi Bell, ki stanuje v oni stari bajti za gozdom. Saj poznaš njeno lepo vnukinjo, brhko Meggy! Njej daš šopek in jo pozdraviš kot svojo bodočo hčer.«
Mati Ana, začudena, je sklenila roke-
»Kaj praviš, Jem? Dunstan se hoče i Meggy poročiti ?«
»Da, mama, to se pravi, če si ti zadovoljna.«
»Torej zato se je tako klaverno vlačil okoli. O ti nepridiprav, še povedati mi ne če in dela za mojim hrbtom.«
Besede so zvenele, kot bi se mati je' zila, a vendar se je dalo kaj hitro spoznati, da ji je ta novica dobrodošla.
»On ni gojil nobenih tajnosti, raania,«' je odgovoril sin. »Meggy o tem še popolnoma nič ne ve in njena stara mati tudi ne-To je popolnoma pošteno, kakor jo nas dobri Dunstan pošten.«
»Da, dober dečko je,« je ponovila mati zadovoljno. »Zato tudi zasluži tako pridno in lepo ženo, kot je Meggy. Takoj jutri grem tja.«.
fDalje.'