88. številka. V Trstu, v soboto 3. novembra 1888. „E D I N O S T" izhftjft dvaknir na teden, vsako Bredo *n sofccto oh 1. uri popnlnrine. „Edinost" stane: za vse leto gl. (1. - ; izven Avst. ii,— pl, za poln luta „ K,—; „ , 4.50 , za četrt letn „ 1.50; „ „ '2.25 „ Posamirnc številko se dobivajo v pro-dajalnicah folrnkn v Trstu po Ii nov., v O-oriei in v Ajdovščini pr « nov. Na naročje trez priložene naročnine se upravništvo no ozira. EDINOST Vai dopisi »e pošiljajo uredniStvu ▼ nliei Carintia At. 28. Vsako pismo mora biti 1'rankovano, ker nefraukovana h« m- sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Oglasi in Oznanila I*e rakune po T nor. vrstica v petitu; za naslove i debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi pa obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račun«* po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici 4'arintia *2H, Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V »Unom molit. Misli o okolici. Marsikaj potrebnega in koristnega bi si naši okoličani leliko omislili, marsikaj v resnici dobrega bi leliko naredili, skupno delovali in sploh ravnali po starem slovu: „s združenimi močmi". Ali kamor se ozreš, povsod zazreš zanemarjenost, dii, rekli bi: opustošenost. Okoličan tržaški ni samo narodno nemaren ; on se ne briga samo premalo za povzdigo svoje narodnosti, za omiko in dušno dobro svoje dece, — tudi v telesnem, gmotnem obziru majhna mu je briga in malo se zmeni, ako drugi njemu bližnji narodi napredujejo, on pa duševno in gmotno za njimi zaostaje. Duševna omika je prvi pogoj narodnemu obstoju, kakor tudi narodovemu blagostanju. Te resnice prepričani so do cela sovražniki naši, radi česar tudi delujejo pred vsem na polju narodne omike ter ne gledajo samo v to, da se njih sorojaki omikajo, temveč tudi, da pridobe kolikor možno družili pristanikov, — katere zadnje ločujejo iz naših vrst. Omika, ako hoče donesti zaželeni sad, mora biti 11 a-rodna; samo ako bodeino gledali, da postanejo svetišča, v kojih se drobi kruh omike, narodna — samo tedaj se smemo nadejati gotovega vspeha omike, — še le tedaj nam bode zagotovljen obstoj in naroden ponos. I11 uprav v tem duševnem obziru vidimo med okoličani grajevredno nemarnost, da, celd kljubovanje. Marsikedaj se je narodnjak prizadeval okoličane prepričati o koristi narodnega šolstva in omike sploh; marsikedaj smo mi v temu listu pojasnovali namen narodnega šolstva in koristi, ki bi od njega okoličanom prihajale, a skoraj vse bilo je bob v steno; — okoličan se še sedaj noče odločno potegniti za 1 a s 111 o korist; v brezdnu tiči, a sedaj Še meri, da je to njegovo spasenje in ne propad. Bilo je mej nami tržaškimi Slovenci in je še mnogo zavednih mož, ki so v gorečej domo-ljubnosti klicali okoličane ter je prepričevali, učeč je, kako jim je ravnati, da skupnimi močmi pridemo do boljše prihodnosti, — toda okoličan se je nekako sramoval, začasno jim 1 pritrdil, a kmalu se skesal in zašel na staro pot. j Eekli bi skoraj, da raja si sicer želi svo- j bode, a ko jo zadobi, kmalu jej postane pri-sedna, naveliča se je in zopet proda svoj život; jetnik si želi belega prostega dne, a ko ga zazre, izginejo mu vse obljube, ki se jih je delal v ječi in kmalu tiči zopet v temnici. Enako je skoraj z našimi okoličani, bodisi v duševnem, kakor v gmotnem obziru. Državni ustavni zakoni obečajo ravnopravnost vsem avstrijskim narodom; tudi mi tržaški okoličani smo del jednega naroda, namreč slovenskega. Naravno je, da z njim potegnemo in v njegovem smislu delujemo. Premajhni smo, da bi se združili v jedno skupino ter hoteli samovlastno postopati; — delujoč pa v smislu narodnega programa in narodne ideje sploh, združimo se zajedno z ostalimi sobrati in s temi učinjamo skupino, ki je napram sovražnikom našim močna ter nam hrani narodni j ponos. — Slovanska kri se nam pač pretaka po' žilah. Zakaj bi pač zatajali narodnost svojo ter potegnoli z tujci, ki druzega ne iščejo, nego ' svoje koristi ter gledajo na to, da nas raz-narode Y j In uprav v tem obziru tržaški okoličan' preveč greši; v svojej nemarnosti in popust- j Ijivosti lehkomišeljno pušča, da mu sovražnik j meso trže raz njegovega telesa; on dopušča, da mu tujec deco raznarodjuje in s tem narodu jemlje delujočih sil; pusti se tudi omamiti zapeljivim besedam in frazam, kakor tudi debelim obljubam nasprotnikov svojih ter jim v ( marsičem na roko gre za majhno nagrado, za liter vina ali za bori goldinar. Začetek, storjen po vnetih narodnjakih na ledini okoličanskega duševnega polja, obetal je lepega sadu; začelo se je svitati; povsod po okolici so se pojavila družtva in Čitalnice na narodnej podlagi; bilo je nadeje, da se okoličan popolnoma predrami in srčno postavi na branik : nadejati je bilo, da se okolica popolnoma odtegne laškemu upljivu ter postane odločno narodna; upati je bilo, da se okolica postavi tudi gmotno na noge ter se odtelesi od „laškega" mesta, vstvarivši si posebno občino, neodvisno od mesta in rodoljubi so tudi v to močno delovali, a započeto delo se je opustilo in korist, ki bi morala od njega narodu slovenskemu v širjem in okoličanom v ožjem obziru pripadati, uživajo sedaj naši nasprotniki Italijani, a za zahvalo dajejo nam — kamenje. V marsičem so naši predniki zabredli za to, ker niso poznavali svojega položaja in iz njega ne vedli proračunati ugodne ali nasprotne prihodnosti; a kar so oni v svojej nevednosti zakrivili, morali bi popraviti potomci, ki se pa za to malo ali nič ne brigajo ter puščajo vodo teči po svojej osodepolni strugi. Okoličani tržaški so pred leti pokazali javno svojo politično zrelost v času državno-zborske volitve, ko so v velikanskej večini glasovali za narodnega kandilata; s tem so pokazali tudi svojim nasprotnikom svojo moč in mogočnost — ali žalibog kmalu se je ona skupnost v mišljenju, ona njih prepričanost porušila in nedolgo pozneje, ko jim je bilo zopet treba voliti si zastopnikov v deželni zbor, ko so v več skupinah volili razne kandidate — opaziti je bila nesloga in nestalnost. Česa nam pač koristi jedna sijajna dr-žavnozborska zmaga, ako se v okrajnih volitvah pustimo sovražniku premotiti in zanj glasujemo? S tem dajemo si slabo spričevalo sami sebi, s "tem pokazujemo svojo nezrelost in rekli bi, nevednost. Sovražnik ne bode imel pred nami nika-cega spoštovanja, on nas ne bo samo rnrzil, temveč zasmehoval in zasmeh je uprav nam Slovencem uže mnogo sorojakov oddružil in jih pridružil k nasprotnej stranki. Naroden ponos nam bodi svet; njega branimo srčno pred sovražnimi napadi. Interpelacija poslanca goriškega dr. Rojca v seji dež. zbora dne 25. sept. 1888, Visoka c. kr. vlada! V deželnozborski seji od 21. septembra 1883 je bil z veliko večino sprejet predlog Dr. ltojca, naj bi visoki dež. odbor s pomočjo zdravnikov natanko preiskal stanje bolnišnic naše dežele v administrativnem, ekonomičnem in zdravstvenem obziru, in o tem dež. zboru poročal v prihod, zasedanji. Na poročilo dež. odbora od 10 jul. 1. 1884 štv. 3970 o stanji bolnišnice usmilj. bratov v Gorici, katero se je obravnavalo u deželnozborski seji od 15. in 19. jul. 1884, in katere poročilo se je brez popravka izročilo 26. avg. 1. 1884. c. kr. namestništva, da postopa o tem, kot pristojna oblast 11a polji javnega zdravja vsled pritožeb, razodetih v dotični zatožbi proti imenovani bolnišnici, je c. kr. namestništvo na podlagi poročila lastnega zdravstvenega poročevalca izreklo v dopisu na dež. odbor od 14. jan. 1885. štev. 14292 II. „da ni imelo ničesar ukreniti o stvari". Poročilo zdravstvenega poročevalca, Illuminata dr. Zadrota, na katerega se je upiralo visoko c. kr. namestništvo, se glasi tako le: „Zatožbe, ki sta jih napravila dr. Kojic in dr. Perco proti bolnišnici usmilj. bratov v Gđrici, so temetljito pobite v priloženem poročilu visokega dež. odbora goriškega. Podpisani je pregledal natanko zavod 1okt. 1884 in ga je našel v najboljšem redu." Dne 10., oziroma 11. jan. 1887 je hotel dr. Kojic staviti do visoke c. kr. vlade utemeljeno i z dokumenti podprto interpelacijo in, ker mu to ni bilo dovoljeno, je stavil isto interpelacijo do visoke vlade i 3. jan. 1887 v suhi obliki in na to je visoko c. kr. namestništvo na goriški magistrat z odlokom od 13. marca štv. 32(>G IV. odgovorilo, „da je spoznalo zatožbe od strani dež. poslanca dr. Rojca kot neosnovane" in z druge strani pa priporoča, da bi „mestni fizikus večkrat zdravstveno ogledal zavod usmiljenih bratov". Ker se je ta odlok razpravljal tudi po časopisih v zmislu „neosnovanosti pritožeb" in ker se ni bilo nadejati vsled izjavljenega in objavljenega prepričanja visokega c. k. namestništva, da bi 0110 skušalo odstraniti vidne in nevidne napake in pregreške bolnišnice usmilj. bratov, je dr. Kojic odposlal 1. jun. 1887 proti temu zavodu za-tožbo z vsemi dokumenti neposredno na v. c. kr. ministerstvo notr. zadev. V 3. seji dež. zbora od 2 dec. 1887 je vladni zastopnik na podlagi neke od vlade odposlane komisije imel za zavod usmilj. bratov samo pohvalo ter je obžaloval, da se umetno po deželi vznemirja prebivalstvo zaradi tega zavoda. Sosebno, ker ta vladna izjava ni prihajala od visokega c. k. ministerstvo, ampak od v. c. k. namestništva, ni podpisani tukoj j odgovoril c. kr. vladnemu zastopniku, in je j poslal 20. jul. t. 1. visokemu c. kr. minister-j stvu notranjih zadev nujno pismo, da naj mu 1 odgovori na navedeno zatožbo od 1. jan. 1887.' V tem dobi podpisani 2fi. jun. t. 1. od c. kr. namestništva odlok od 15. jun. t. 1. štev, 9384, ki se glasi v slovenskem prevodu: „Vsled pritožeb, ki jih je Vaše Blagorodje napravilo proti oskrbništvu bolnišnice usmilj. | bratov v Gorici in vsled poročila, popravljajo-1 čega na podlagi pričete preiskave od strani j namestništva, je visoko c. k. ministerstvo notranjih zadev pripoznalo, d:i so navedene pri- j tožbe nekaj popolnoma neosnovane, druge pa j vsled uže izvršenih poprav odstranjene (gegen- j standslos). Pri tem pa se vendar pri poznava, kakor so to tudi potrdili vsi merodavni fak- [ torji, da se mora v pritličnih prostorih, v ka-| terih bivajo blazni, odstraniti nedostatek ventilacije vsaj s primernimi pripravami, s katerim bi se dosegla po potrebah zadostna ventilacija ob oknih, in pa da se število blaznih v zavodu odstrani, kar najbolj možno (die( thunlichste Entlastung der Anstalt von den lrren). Kavno tako je potrebno, da se preloži | na prikladniše mesto mrtvašnica, ki je stav- j Ijena med sobami za kopanje in za bolnike.; Zaradi tega se je sporočilo mestnemu magi- i stratu in v. dež. odboru, da izvrši konvent usmilj. bratov one poprave, kolikor zadevajo njega, kar jih pristaja deželi, pa dežela". Kar se tiče nadalje v. ministerstvu poslanih pritožeb, ki se vračajo pod štv. 1—27, bila so radi tega izvršena zaslišanja kjer so bila možna, ako so se mogle zaslediti dotične osobe; ta zaslišanja bila so v najvećih slučajih v protislovji s prejšnimi izjavami, in z drugo strani ni bilo malo teh izjav presplošnih (zu vage), tako, da se ni moglo postopati na njih podstavi. Trst, 15. junija 1888. Za c. kr. namestnika: Rinaldini. To je poslednji vladni akt v zadevi bolnišnice usmilj. bratov v Gorici; do tega so torej stvari dospele. Očitno pa je takoj, da od dobe, ko se je visoko c. kr. namestništvo izjavilo, „tla nima ničesar ukreniti o stvari" in da so zatožbe podpisanega „neosnovane", do ukazov, da naj se zavod ogleduje pogostoma, do pregledovanja po posebni komisiji in naposled do ukazilnih določeb od strani vis. c. k. ministarstva naznačenih v odloku vis. c. k. namestništva do 15. jun. t. 1., velika razlika, ki kaže spremenjeno vladno prepričanje, ki kaže napredek glede na zavod usmilj. bratov po po- lž vseh aktov v. c. k. namestništva je pa razvidna jodna glavna barva, da se namreč protivi pripoznati opravičenost /atožeb od strani podpisanega, in da se s tem stavlja isto v. namestništvo samo sebi v protislovje in nasprotje. Podpisani je moral obrniti se tlo v. c. k. ministerstva in brez ukaza istega mini-sterstva bi niti ne bil došel akt od 15. jun. t. 1., ki kljubu prekrivajoči stilizaciji in kljubu pomanjkljivostim v stvarnem obziru vendar obseza hvalevredne določbe in ukaze. Ta mi-nisterski akt pripoznava jasno, da so bile pritožbe podpisanega opravičene, ker določuje, tla je treba napraviti ventilacije v sobah za blazne, da je treba preložiti mrtvašnico, ker zaukazuje odstraniti blazno iz zavoda usmilj. bratov, in ker še vrednosti odposlanih spričeval ne more zanikati odločno. (Dalje prihodnjič.) Iz deželnih zborov. Deželni zbor isterski. (VII. seja 3 oktobra). Po pročitanem zapisniku VI. seje, čita posl. Z a 1111 i ć interpelacijo v hrvatskem jeziku na vlado glede nejednacega postopanja pri ustra-jenji Šol, oziroma pandelk, italijanskim in hrvatskim (slovenskim) učnim jezikom. P r e d s e d 11 i k reče, da z interpelacijo ne bo postopal, kakor pravilnik določa, ker je pisana v hrvatskem jeziku. Z a 1111 i ć vpraša ga, kako se ta njegova izjava strinja z ono vlade v V. seji. Predsednik odvrne, da se mora manjšina podvreči večini. Ako se manjiša neče (!!) vladati po določilih pravilnika, bode proti njej še strožje postopal. Svojega vedenja ne pusti kritikovati. V zboru mu ne more nobeden zapovedati. Odobri se proračun dežel.-kult. sveta in potem tudi deželni proračun. Deželnega zaklada obračun za leto 1887. potrdi se brez debate. Obravnava se in vsprejine zakon o nagradah veroučiteljev. Debate udeležili so se Z a ni 1 i č, dr. L a g i u j a, S p i 11 č i ć in dr. V o 1 a r i ć. Njih predlogi so se prezrli. Interesantno je bilo vprašanje dr. Laginje potem, ko je dr. Volaric omenjal, da bi bilo dobro, ako bi se bili te seje udeležili biskupi. Dr. L a g i n j a vprašal je namreč predsednika, ker biskup F 1 a p p stanuje v Poreču, da li je prejel dnevni red današnje seje. P r ed sedli i k: Brez dvoma! (Glej VIII. sejo.) Na prošnjo Sušnjavičanov, da bi se jim ustanovila šola z rumunskim učnim jezikom, poroča dr. C os t a 11 i 11 i v imenu šolskega odbora, kateri prošnjo podpira. Proti govori .T e 11 k o v slovenskem jeziku nastopno: „Ivo sem doznal za predlog šolskega odbora, začudil sem se, da ga je iz stališča večine tega zbora sploh stavil, kajti predlog je nedoslednost v njenih načelih. Nasprotno bi mi, manjšina, glasovati morali za predlog šolskega odbora, ako bi tu šlo za rumunsko narodnost in rumunski jezik. Kajti 0110. kar zahtevamo za svoj narod, ne odrekamo drugim. (Dobro! na levici). Ali tu ni govora o rumunski narodnosti in o runiunskem jeziku, ker r u m u n s k e g a naroda v Istri ni. Ako preziramo uradno popisovanje iz leta 1880, vsled katerega se je 1590 riribircev stanujočili v nekaterih vaseh ob Cepičkem jezeru prištelo Italijanom in onih 531 v Zejanah Hrvatom, moramo priznati, da je njiii vkupno število (2121) jako neznatno. Še manje pa se more govoriti o runiunskem narodu, ako se pozna njih j e z i k. To ni rumunšeina, nego to je mešanica iz stare rumunščine in sedanje hrvaščine. — Najbolje bi bilo, da bi jaz danes govoril čiribirsko. Ker navzlic večkratnim izjavam č. g. predsednika velika veČina te zbornice razume hrvatski jezik, mogli bi so gosjpodje prepričati, koliko naših besed rabi Oinbiiveni. A bilo bi jako težavno, govoriti v tem jeziku, ker jim izven vsakdanjosti manjka izrazov. Zadostovalo bode, ako navedem, da od karih 1300 čiribirskib besed, katere ima M i k 1 o š i č po Dr. Oartnerju v svojem raziskavanju „K u 111 ii n i s c h e U n-tersuehungen", je nad 500 naših, torej -/.v Kdor pa s Oiribirci občuje, našel bode, da je razmera še mnogo nepovoljneja za rumunščino, kajti smelo bode trdil, tla je polovica besed hrvatskih. A tudi, ako se primerja r u m unski d e 1 čirihirščine z moderno rumunščino, zapazi se velika razlika. Jaz sicer nisem vešč inoderoej rumunščiui, poznam samo čiribirščino. A imel sem priliko, sodelovati pri preiskavah romunskega učenjaka in takrat sem si svojo sodbo utrdil. Prišel je namreč lani k meni gospod Nie. Densasianu in se mi predstavil kot dopisujoči član rumunske akademije znanosti v Bukureštu. Peljala sva se v Žejane in tam sem povedal vaščanom, da ta gospod govori njih jezik ter jim razložil od kod in po kaj je prišel. Počel je razgovaijati se z njimi a- ni mogel jirav razumeti ni 011 njih, ni oni njega,• Opazili so mi torej: Cista gospodu nu kuvinta Žejanski, ka Si noj; el kuvinta ru-munski. ma nu si pote liire ši tot razumi44. (Smeh). To hi se reklo slovensko: .Ta gospod no govori Zejansko, kakor mi: on govori rumunsko, ali ne more se ga dohro in vse razumeti". Za drugi dan naročili smo nekatere Že-jance v Podgrad. Prelagali smo 2 njimi povest iz sv. pisma o zgubljenem sinu v čiri-hirščino. Povest, kakor znano, ni dolga, a rabili smo za prevod cel popoldan. Bilo je težavno delo. Kajti konkretne vsakdanje pojme vedo izražati, o abstraktnih ni bode davek na žganje vrgel in Tudi je uže sestavljena dežplna komisija za oči- oni, ki se izjavijo v mostni dvorani proti v očigled temu neznanemu odnošaju, tudi največji prijatelj ljudskega Šolstva danes ne more priporočati večje plače ljudskim učiteljem. Pritožbe kranjskih učiteljev, da se jim najslabše godi, niso istinite. V Bukovini, ki ni dosti ubožnejša od Kranjske, imajo še slabše plače: 25 je već °8eb nsmrtemh in 18 ra- vili jezovi, drugi, naj bi se reka Krka potre- njenih. Carica sama je skrbela ranjencem bila. Vsprejmo se sledeči nasveti finančnega za Prvo pomoč. Z dospevsim prvim vlakom odseka: 1. Ker je uravnava reke v njenem do- potovali so dalje, vzemši z seboj ranjence lenjem teku velike financijalne važnosti, posebno in mrtve: Za obitelji ubitih ukazal je car za državo, ker oškodujejo ponavljajoče se po- poskrbeti. prošnja za tako šolo podpisala, bila je trda. 600 in 700 gl. V prvi vrsti naj bi bilo po vodnji cestni erar in zemljišča Kostanjeviške I Kralj Milan je dobil v Belemgradu „Pro Patriji" služiti je moral tam baveči se 700 gld. 27, v drugi po 600 gld. 47, v tre-' graščine, dalje, ker bi se morda po končani |86 toliko kreatur, ki so bile vsled njego-Kumun, inozemec. Naj se jim naroči učitelja tji po 500 gld. 212 in v četvrti po 400 gld. uravnavi tudi moglo ploviti po njej, kar je ve8a proklauaa in slovesno dane obljube. fiumuna, kateri ne bode razumel njih in oni vsi ostali učitelji in učiteljice. ij I na 2500 gld. proračunjenih troškov prevzame mesto je bilo razsvitljeno, vse navdušeno jako draga igrača. Ako, gospodje od večine, naj bode tisti, katerega si želi ljudstvo. Iz tudi tako glasujete in se da Čiribircem službenih ozirov se pač dogaja morda včasi prepotrebna hrvatska šola, hva- neprijetni slučaj, a to je neizogibno, ker se iežui Vam bodo želeli, da „Domnu vi da sriču mora učitelj, če tudi disciplinarno, vendar kam ši zdravlje". 1 premestiti. Opazke Dežmanove so pa prav neu- Dr. Laginja govori tudi v tem smislu mestne, ker ni niknke zveze mej poboljšanjem italijanski. ' ! učiteljskih plač in Liechtensteinovim predlogom. Predlog šolskega odbora je bil vsprejet Pri glasovanji vsprejme se predlog finančnega in seja končana. Deželni /bor kranjski. V. seja dne 25. septembra 1888. (Konec.) odseka in potem se seja na predlog g. Kersnika sklene. * * * (Vil. seja dne 29. septembra 1888.) Velika vrsta peticij, prosečih, naj hi se Toda posamičnemu učitelju ni pomagano* zavoljo visokega državnega davka na špirit ako so skupni troški še tako veliki, on pa; opustila deželna naklada na žganje, izroči se dobiva od te svote tako droben košček, da od finančnemu odseku: isto tako poročilo dežel-njega nr more živeti, naj si še tako skromno nega odbora glede dovoljenja priklud za okrajne do najvišjega zneska 1250 gld. deželni zaklad. (Dalje prih.) _________... _____v________gotovo tudi v državnem interesu se'naprosi c, j da hoče izvesti revizijo ustave, tako ovsene njega, pa je uspeh — zagotovljen. Se ve, Poslanec Pak i ž toži, da se tako inalo j kr. vlada, da prevzame polovico preiskovalnih Beljene, da so mu pripravile bakljado. Ta da ta argument nema pomena za zborovo ve- ozira na nasvete krojnih šolskih odsekov in se! troškov na državni zaklad, preiskovalna dela pa 8t} je» sinemo verjeti dunajskim in Čino, kajti ona dosledno dela na to, da se pošiljajo občinam učitelji, ki jim niso zaradi | naj izvrše državni tehniki; 2 drugo polovico peitanskim listom, silno lepo obnesla, v se ima slovanski deci vcepiti italijanščina po uči- njihovega življenja po godu. Zato misli, naj telju Italijanu. Za me je ta argument važen, bi deželni zbor, da ne bode c. kr. deželni šolski Imam še zadnji pomislek proti taki šoli. svet tako samovoljno ravnal kakor doslej, šolsko Recimo, da so to zdaj še pravi Rumuni. Naj postavo o tej zadevi jako določno popravil in dobe rumunsko Šolo in učitelja Rumuna. Re- da bi se več ne usiljevali občinam učitelji, ka-cimo tudi, da izvrstno napredujejo. Kaj jim terih nikakor ne marajo, ker so slabi, bode vse to koristilo ? Mar imajo kako zvezo Poslanec D e ž m a n se proti mnenju po-z svojimi brati? Mar bodo kedaj prišli v do- slanca Pakiža, da bi se šolske postave pre-tiko ž njimi, mar jim bodo dopisovali? Niti drugačile. Šolstva čaka po Liechtensteinovem Žejanec ne sreča Sušnjevičana. predlogu v državnem zboru popolna prenaredba. Kakor vse narodnostne fragmente, ki niso Potem bode stališče učiteljev vse drugo, in v nikaki zvezi z svojim narodom, niti niso učitelji bodo imeli tedaj vse druge bolečine, mnogoštevilni, zadela je osoda tudi Čiribirce. kakor doslej, torej naj bi se deželni odbor z Oni so p o h r v a t e n i. Med seboj govo- nepotrebnim delom ne mučil o taki zadevi, rijo sicer svoj jezik, a ne rumunski, nego prej Poročevalec dr. V o š n j a k pravi, vda označeno mešanico. Sicer pa jim rabi v ob- bode deželni odbor gotovo nasvete prof. Šu- čenji edino čisti hrvatski jezik. kljeja uvaževal. Na predbacivanje g. Pakiž-a Mi bodemo torej ghsovali proti predlogu pa mu je kot udu deželnega šolskega sveta šolskega odbora, ker se nam ne zdi opravičena odgovarjati, da se isti v prvi vrsti ozira na taka šola, niti ne spoznamo njene ni najma- predloge krajnih šolskih svetov, kajti vodi ga nje koristi. Pač pa bi bila ona neplodna, a misel, da je učitelju živeti mej ljudstvom, torej jako ureja svoje izdatke. Pomisliti moramo, da učitelju ni le skrbeti za vsakdanji kruh, ampak za vse različne kulturne potrebe, katerim se po svoji omiki in po svojem atanu ne more odtezati. Zato se bode moral deželni zbor resno baviti z vprašanjem, tako urediti, oziroma povišati učiteljske plače, da se vsaj nekoliko vstreže opravičenim prošnjam kranjskih učiteljev, na drugi strani pa da se deželi ne nalaga preteško breme. Finančni odsek bi uže letos bil stopil pred deželni zbor s konkretnimi nasveti, ko bi ga ne oviral pogled na deželne ceste. Poslanec dr. S t r h e n e c poroča v imenu odseka za poročilo deželnega odbora ob oddelku .Šolstvo", „Osobne zadeve", „Splošno zadeve". „Skleneni zakoni", „Davki", „Deželne podpore", .Deželni zavodi in zakladi", 1. „Prisilna delalnica", 2. „Deželni dobrodelni zavodi", ter nasvetuje, naj deželni zbor te oddelke poročila deželnega odbora, našim bralcem itak po dnevnem poročevanji znane, vzame na znanje. Vsi ti oddelki poročila se odobre, le k finance, zlasti pa obzir na dohodek iz naklade i g. 11 „Splošne zadeve" omenja poslanec K r-na žgane pijače, kateri se utegne zdatno zmanj-1 s n i k lanskega deželnega zbora sklep, s ka-Šati po mar\jšem užitku. Tudi se to vpra- terim se je pozvala c. kr. vlada, da se pri Sanje ne more rešiti v deželnem zboru, ne da ' zemljiških knjigah vojvodine Kranjske v na- bi ga poprej temeljito pretresali deželni odbor in šolske oblasti. Zato nasvetuje: Prošnje učiteljev m , PedagogiŠkega druž-tva" se izroče deželnemu odboru z naročilom, da v prihodnji sesiji priporoča, oziroma nasvetuje, tako uredbo učiteljskih plač, katero prenašajo deželne finance. Poslanec profesor S u ki j e misli, da je letos absolutno nemogoče ustreči tej prošnji. Normalnošolskega zaklada proračun je pač na-rastel, ko se je tudi Ljubljanskega mesta ljudsko šolstvo vzelo v deželno oskrb, a tudi brez tega naraščajo troški za ljudsko šolstvo res rapidno. A vse to danes ni glavna stvar. Nikdo mej poslanci ne ve, kakšen bo prihodnji računski sklep deželnega proračuna, koliko pisu imovinskega lista navede ime dotične ka-tasterske občine v o beli dežel n i h j e-z i k i h, kjer je tako ime v navadi. Čudi se, da ni od strani vlade doslej še nikacega odgovora o tej zadevi. Da se pa ne pozabi, nasvetuje ponavljati resolucijo. Deželni predsednik baron W i n k I e r pravi, da je vlada izročila dotično resolucijo pravosodnemu ministerstvu, a doslej še ni dospel nikak odgovor. — Predlog Kersnikov se vsprejme. Glede zdravstvenega zakona pove g. deželni predsednik, da se je uže sestavila službena instrukcija za zdravnike in da se je razdelila ležela Kranjska v zdravstvene okraje in da Politični pregled. Notranje dežel«. Predsednikom proračunskega odseka je izvoljen poslanec Ilausner, prvim namestnikom rlener, drugim namestnikom pa Zeithammer. Poslanec Ilausner je predlagal, naj bi tudi člani opozicije prevzeli referate v državnem zboru, čemur je pa poslanec Plener ugovarjal, češ, da ni razloga, da bi letos drugače ravnali nego druga leta. Levica ne prevzame poročil. To jej desnica, posebno pa češki klub hudo zameri ter pravi, da je to zahvala, da jej je desnica odstopila mesto prvega podpredsednika zbornice. Ožji odbor za vžitninski davek je imel svojo sejo v katerej so je posvetoval o brzem rešenji tega vprašanja. Predloži svoja dosedanja dela, posebno pa dve zakonski osnovi o reformi užitninskega davka na deželi in t zaprtih mestih. Vladni zastopnik je izjavil, da kakor hitro bodo zvrseni dogovori z mestnim zastopom in kupčijsko zbornico dunajsko, vlada koj predloži zbornici načrt o premeni užitninskega zakona. Dr. Menger je interpeloval vladnega zastopnika o reformi užitninskega davka v Trstu, na katerej se dela ter se ima izvesti z odpravo svobodnega pristanišča. Minister za uk in bogočastje je izdal naredbo, po kateri bodo v Ptujskem okraji samo oni otroci prisiljeni učiti se nemški na osnovnih šolali, katerih roditelji ali oskrbniki bodo to začetkom šolskega leta zahtevali. Nemščina se ima poučevati z nemškim učnim jezikom. Na višjih razredih pa se imajo učiti tudi drugi predmeti v blaženej nemščini, ker minister želi, da se otroci uže na osnovnej soli priuče temu jeziku. M a d j a r s k a vlada pripravlja zakon o odkupu regalij. Po tem zakonu bode v bodoče mogel le oni imeti krčmo, ali pi-varno, kateri dobi za to od vlade dovoljenje, katero bodo moral pa plačevati. Da so odmeri povprečna odkupnina teh regalij, vzame vlada za podlogo račune zadnjih šestih let. Bržkone, da vlada, ko stopi v veljavo novi zakon mestom v zakup pravico pobirati ta novi davek. V mestnem zboru na Reki bila je te dni ostra demonstracija proti Madjarom. Na dnevnem redu je bila volitev deputacijo, ki naj bi se podala k ministru Tiszi, da varuje prava in interese Reke. Starešina Adamič vstane proti temu predlogu, naj se Kolomana Tiszo izbriše iz vrst častnih meščanov reških. Adamič jo rekel, da ve sicer, da bode ta njegov predlog zavržen, da jo pa vendar prepri- so se določile tudi pristojbine za zdravnike. I čan, da so v srci z njim ene misli vsi za ljubeznjivega in svobodomiselnega kralja. Nek rokodelec Jovanovič je kralja nagovoril, ter mu zatrjeval, da je po njegovej proklamaciji ves narod presrečen. Okna avstrijskega poslaništva so bila razbita. Koj so Ilriatičevi pandurji začeli stvar preiskovati in dognalo se je, da so ta večer pobili vsa okna, ki niso bila raz-svitljena, ne samo ona avstrijskega poslaništva. To razbistrilo je obe stranke silno osrečilo in se celo peštanski in dunajski židje ne štejejo Srbom v zlo tistih par sip. Bolgarsko „Sobranje" sklenilo jo adreso v odgovor prestolnemu govoru, ki je bila sprejeta z vsemi proti enemu glasu. Voliti ima se delegacijo, ki izroči to „krasno" adreso. Na Pruskem so zvršene volitve zaupnih mož, t. j. onih, ki bodo v kratkem imeli voliti poslance v pruski deželni zbor za bodočo petletno zakonodajno dobo. Uspehi teh volitev niso se popolnoma znani; če smemo soditi po sedanjih rozul-tatih, bode pruska zbornica pač malo spremenjena; nadeje liberalcev in svobodomiselnih strank splavajo bržčas po vodi. B o u 1 a n g i s t i delajo v Parizu strašne škandale. Na shodih, kjer ne bi imeli njih govorniki nobenega uspeha, segajo njih privrženci po revolverjih in bodalcih, s katerimi napadajo svoje nasprotnike. Zmešnjave na tak način rastejo, policija nima nobene moči in ne moro napraviti redu in miru. Jasno je, da hočejo boulangisti tako narod oplasiti in zmaraiti, da se vrže v naročje diktaturi, katera bi imela dovolj moči napraviti mir in red v deželi. Prav tako se je godilo pred zadnjim prevratom, ko so vrgli republiko ter ustanovili drugo cesarstvo. Boulanger misli kandidovnti v Parizu. Republikanci bodo imeli pač mnogo dela, da odvrnejo pretečo jim nevarnost. DOPISI. Iz tržaške okolice. 30. oktobra 1888. [Izv. dop.j V tem za nas tužno pustem času, ko je po okolici narodno življenje tako tiho, tako potlačeno, vredno je pač omeniti o krepkej iskri narodnega življa, katera tl\ v okolici. Omeniti mi je namreč o delovanju pevskega družtva „Ilajdrih* na Prošeku. V nedeljo 28. oktobra zbrali so se udje omenjenega družtva v druž-tvenej dvorani, kjer so priredili „zabavni večer". Občudovati bilo je navdušenost vrlih Prosečanov za petje i narodno stvar. Med ^večerom vršili so se razni govori i napitnice; govoril je posebno izvrstno č. g. (iorup, predsednik omenjenega vrlega družtva. A tudi udje smejo biti ponosni z svojim predsednikom, in to svoje spoštovanje dokazali so z raznimi napitnicami. Pri večerji pelo se jo razne pesmi, posebno izvrstno pa „U boj" in „Slovanski potpouri". Videlo bo je vsim navzočim na obrazu, da jim večer prehitro mine. Pr» vpčeru hili ho navzoč i trije „nominia timh rau iz Barkovelj, povabljeni po predsedniku omenjenega družtva, katere je druitvo bratsko vsprpjelo. — Omenjeno družtvo stavilo naj bi ai v vzgled drugi okoličani i razni pevski zbori; vztrajnost v delovanju vrlih 1'rosečanov je res posnemanja vredna. Družtvo „ Haj dri h u sme se prištevati onim redkim, a krepkim trdnjavicam, katere se kažejo, da niso okoličani še poplnoma pokopani po navalu nasprotnikov. Ennke vstrajnosti, enakega delovanja potreba je v okolici; enako naj bi na noge stopili vsi okoličanski pevski zbori in okolica pokazala bi v kratkem drugo lice. Želeti je, da bi omenjeno družtvo v kratkem napravilo kako »besedo", da bi s tem dostojnejše pokazalo uspeh svojega delovanja. Škedenj 31. oktobra 1888. Komaj smo preboleli tržaški Slovenci tužno bol vsled /gube nedomestljivega urednika, komaj se je počela težka rana celiti, uže nam veled britke zgube v novič krvavi srce. Zgubili smo moža, moža pravim, kateri jo vse svoje živenje posvetil v omiko in oliko družili. Kdo, mili čitatelji in dične čitateljice, kdo ni poznal gosp. Jakoba Cenčurja, nadučitelja v Škednji ? Ni ga več! Mrzla roka neizprosne smrti utrgala je tudi njemu na krut način živenja nit. Pokojnik podal se je v nedeljo v mesto po svojem zvaničnem poslu, ter hotel popoldne obiskati dražega prijatelja v okolici; Zamudil pa se je v mostu z druži mi prijatelji, da mu ni bilo mogoče doseči svojega prvega namena, t. j. iti k prijatelju v pohode. Ko bo je okolo devete ure vračal domu, napadla ga je vrtoglavica tako silno, da je gotovo skoro zavest zgubil, ter po nesrečni v morje padel. Nesreča je hotela, da ni bilo ravno takrat nobenega ob obali, da bi mu bil t pomoč priskočil ali na pomoč zval. Ob 2. uri po polnoči pripeljala sta dva mlada ribiča mrtvo truplo na urad „sanita", od koder je bilo prepeljano v mrtvašnico k sv, Justu. Pogreb je sijajno dokazal, kako je bil pokojnik v obče ljubljen. Dno 31. pr. m. ob treh popoldne začel se je pomikati sprevod mimo sv. Jakoba do sv. Ano in od tod v Škedenj. Mrtvaški voz, preobložen a prekrasnimi mnogimi venci, sledilo je nekaj sorodnikov in nebrojno število kolegov, prijateljev in znancev, ter mnogo odlične gospode, med temi g. Gandusio, vodja magistrata in g. Sloko-vič, vodja šolskega oddelka in gotovo vsi škedenjski župljani. Ko jo pri sv. Ani, r.a meji župnije, g. župnik pokropil krsto, katero sta od Trata spremljala dva duhovna, zapeli so pokojnikovi pevci dušo pretre-sujoči „Miserere" tako divno, tako čutno, da so vsem solze zaiskrilo v očeh. Po dokončanih molitvah v cerkvi zapeli so pevci „Molitev" zopet tako krasno, da so vsem oči rosile. Položivši krsto v hladno zemljo, zapeli so „Jamico". Hvalo vrlim pevcem, kateri sami ginjeni so ginoli vseh srca, ter so vredne izkazali svojega umrlega učitelja-vodje. V kratkem pa ginljivim nagrobnem govoru je g. K. orisal prebritko zgubo, katera je zadela najprej družino, potem domovino kolego, prijatelje, šolo in tudi župnijo. Podrl se je hrast, ki je bil mnogim v zaslombo! Moža, kijeudanveri in pravici stal v svojem delovanji lik skali, kljubujočej morskim valovom, bodemo se najbolje spominjali, ako ga bodomo sledili v nazorih in delovanji. Trideset in dve leti je žrtvoval pokojnik za dobro in napredek človeštva in svojega naroda, kajti dobrega učitelja zaslugo so neprecenljive, koje bodo poplačene prav le tam, kje ni solz, ne bolečin, kjer so bodemo v veselji zopet sešli. — Žalostno in tiho razšli so se spremljevalci, sč solzami v očeh, zeleči iskreno hladen počitek blagemu pokojniku. Bog ti daj v miru počivati preblagi Jakob! Domače vesti. Občinski svet tržaški imel je dne 30. p. m. javno sejo. Predsedoval je župan dr. Buzzoni, vlado je zastopal okr. glavar baron Conrad, navzočih je bilo 29 svetnikov. Po odobrenji zapisnika zadnje seje prečita so pismo grškega generalnega konzulata, b katorem se izroča županu renta v iznosu 1000 gld. povodom jubileja vladanja kralja grškega, da se napravi ustanova za revne rodbino tržaško brez razlike vere in narodnosti. Izreče so na tem plemenitem daru najsrčnejša zahvala. Isto tudi družtvu „amici dell'infanzia", katero javlja, da bode tudi letos pred božičem podaril ubogim otrokom zimsko obloko. Svčtnik C o in b i interpeluje župana glede kanalov ob morskej obali, kateri bo jako nesnažni. Zahteva, da se očistijo, prodno se napravijo novi kanali po mestu in da se tudi očisti morsko dno ob obali. Zupan odgovarja, da se je stavbeni urad uže večkrat bavil z vprašanjem, kako bi se tu moglo pomagati. Vzrok nesnaž-nosti je ta, ker mnogo poslopij nima gnojnic, v družili pa so se še-le pozneje napravile, kakor n. pr. v Tergesteji. Obljublja, da se bode bavil s to zadevo. Svetnik dr. Righetti misli, da bi se morala sestaviti posebna komisija, katera bi imela rešiti to važno vprašanje. Dr. Slocovich poroča za tein o VII. razredu na mestnej šoli na „Barriori", kateri je bil osnovan, ker je bilo preveč učencev v VII. razredu II. meščanske šole. Predlaga v imenu mestne delegacije, da se ta začasni razred potvrdi za stalno. Vladni zastopnik izjavlja, da spada ta predmet pred dež. šolsko oblast, ter se sklicuje na naredbe ministerstva, ko se je odprla slovenska šola v Trstu in zahteva, naj se iste prečitajo. Župan odgovarja, da jih nima pri roki in zato želi, da se razpravlja o tem predmetu v prihodnjej seji. Podžupan dr. Luzzatto ugovarja vladnemu zastopniku, kajti ne govori se v tem slučaji o osnovitvi novo šole, mariveč le 0 razširjenju uže obstoječe. Nadalje pravi, da je uže kroz 23 let občinski svetnik, ter se ne spomina, da bi bila vlada kedaj ovirala mestne oblasti o razširjenju šol. Poročevalec dr. Slocovich izjavlja, da je namestništvo uže vzelo na znanje sklep mestne delegacije, ter zahtevalo, da mora dotični učitelj imeti izpit sposobnosti za podučavanje na meščanskih šolah. Vladin zastopnik ponavlja svojo prejšnjo izjavo, ali vkljub temu sprejme se konečno predlog mestne delegacije. Dalje se dovoli podpora v iznosu 250 for. šesterim pripravnicam, da se pripravljajo k izpitu zrelosti, 300 for. pa odboru izobraževalne šole za trg. agente. Učiteljem na šolah v okolici izboljša se plača za 50 for. na leto. Od 1. oktobra t. I. bodo zatorej imeli: učitelji I. vrste 650, II. pa 000 for. O prošnji družtva „per la lettura po-polare", da mu se odstopi brezplačno soba za šolo, prestopi se na dnevni red. Razpravlja se zatem o prošnji prebivalcev Padriča in Gropade za osnovo lastno šole, ker je v Bazovico predaleč. Vladni zastopnik ponavlja v drugič svojo prejšno izja. Svetnik Nadlišek preporoča, da se šola osnuje in izjavi, da ne bode glasoval o predlogu, da se prošnja odbije. Prošnja ae zavrne. Zadnji predmet bilo je poročilo upravnega sveta mestne plinare, s katerim predlaga, da se zboljša razsvitljava po mestu. Troški v ta namen iznašali bi 51.948 for. 31 kr. Predmet se izroči mestnej delegaciji v prouČenjo in poročilo. — Seja je trajala do 8 in pol ure zvečer, God 8V. Justa, patrona tržaškega, obhajal se je dne 2. t. m. z slovesno sv. maso v stolnej cerkvi. O glavnih momentih božje službe grmeli so topovi na kaštelu. — Ljudstvo se jo razveseljevalo popoludne v raznih gostilnah po mestu, kajti vsled slabega vremena ni bilo moč napraviti izletov. V Spomin 401etnice vladanja Nj. Veličanstva nabral je dotični odbor v Bar-kovljah za deco, obiskujočo slovensko solo v Barkovljah nastopne svote: Obrtnijsko družtvo v Barkovljah 50 fr., Arimatejsko družtvo v Barkovljah 10 for., Katoliško družtvo 5 for,, Franc Abram jun., 2 for., Irena Abram 50 novč.. Josip Zulmin 1 fr., Ana udova Pertot 1 for., Vjek. Dollenz 1 for.. Prane Dollenz 10 for., Janez Šabec 10 for., Anton Počkaj 1 for., MariaPočkaj 1 for., Jakob Mankoč 10 for., Valent Covacich 1 for., Thaller 50 novč., Ilinko Menegholli 1 for., Emilio Zinner 1 for., Josip Chiarottini 1 for., Dragutin Zinner 2 for., Dragotin Pollak 3 for., Anton Schepitz 3 for., Jakob Luchesich 2 for. Daljni dobrovoljni doneski sprejmejo se z zahvalnostjo. Kobaridska „Narodna čitalnica" ima 8. novembra t. 1. ob dveh popoldne svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu bode volitev novega odbora, tajnikovo in blagajnikovo poročilo in razni nasveti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Prazniki. Po raznih prekrasnih dne rili preoblekli so nebo 1. t. m. črni oblaki in kmalu jo začelo deževati brez konca in kraja. Vkljub blatu in vodi pa je ljudstvo vrvelo v gostih trumah na pokopališče, da se spomina svojih dragih ranjkih, kajti malokoji Tržačnn more reči, da mu ne počiva na obširnem mrtvaškem vrtu pri sv. Ani, ako ne Borodnik, vaaj drag prijatelj. Tako smo videli tudi dne 2., na god s v. Justa, brezbrojno množico ljudstva na pokopališčih. Današnji dan, ki je posvečen spominu umrlih, prinesel je isto tožno lice, katero uže karakterizuje jesenske dneve. Sivo, melanholično nebo, velo listje, mrtvaški venci, brleče svetiljke in neizbrojno število gomil nas živo spomina na naša na veke zaspala draga bitja in kliče tudi nam pomenljivi: „Memcnto mori!" Vremensko prorokovanje. Za mesec november prorokuje Mathieu de la Drome nastopno vreme; Od 1. do 4. hud mraz v severnej Francoski, skoraj nestrpljiv na olaninah. Isto v sredi Angležke, na Švedskem in Iriji. Vlažno in nezdravo vreme v Švici, na Nem&kem in v planjavah ob Donavi. Suho vreme ob obalih sredozemskega morja. Močen veter. Na oceanu veter 1. in 2. Jako nestalno vreme o mlaju od 4. do 10. Ledii v ubili na severnej Evrppi, posebno v Skandinaviji in na angležkih otokih. Menljiva toplota v Belgiji, Nizozemskem in Danskem. Mnogo snega v Avstriji (Tirolsko), „Ilirskem". Češkem, Ogorskem in ob gornjej Donavi, posebno na Bavarskem in lladenskem. Sneg v Švici, Savoji in po srednjih planinah. Silni, nestalni vetrovi na severnem morju, v angleškem kanalu, ob irskih obalih in na oceanu, posebno dne 4., 7. in 9. Hud mraz o prvem krajci od 10. do 18. Posebno na angležkih otokih, na pokrajinah ob severnem morji, v Belgiji, Nizozemskem in Ilolsteinu. Sneg na visoko ležečih krajih. Ugodno vreme v zemljah ob oceanu. Oster mraz na Pirenejih. Mrzel veter po vseh planinah in Apeninah. Ocean jako nemiren od 1. do 17. Sredozemsko morje mirno od 13. do 14. Severno jadrnnsko morje razburjeno. Močen veter na severnem morju in angležkem kanalu. — Lepo vreme na južnem Francoskem in ob sredozemskem morju o ščipu od 18. do 20. Od 20. t. m. do 3. decembra, zadnji krajec, vlažno in mraz v zemljah ob oceanu, v kanalu in v severno-vshodnej Franciji. Slabo vreme ob severnem morji, v dolini reke Rene, ovici in Avstriji. Iludi vetrovi na oceanu in sredozemskem morju od 27- do 28. in 30. Brodarenje težavno na vshodnem delu sredozemskega morja, nevarno na severnem morju, v kanalu in na oceanu med rtom Ortegal in Finisterre. — Toplota se menja nenavadno; vsled nemirnega morja bati bo je nesreč. Mesečna statistika tržaška. Meseca septembra t. 1. rodilo so je v Trstu 407 otrok (195 možkih in 212 ženskih) in sicer 337 zakonskih in 70 nezakonskih. Umrlo je 1G5 možkih in 142 ženskih. Največ oseb je umrlo dne 8. (17), najmanj dne 18. (6). Poprečno je umrlo vsak dan 13 oseb. — Poročilo se je 127 parov, — Bolnikov je bilo dne 30. septembra: V javnej bolnici 772, v rodilnici 7 ženskih, v sirotnici 5 otrok, v blaznici 118 oseb, skupno 900. — Zaklalo se je 8588 glav in to 1909 volov, 224 krav, 29 konj, 2123 telet, 4201 ko-štrunov, 14 jagnjetov in 28 prešičev. — Najtoplejši dan meseca bil je 10. (38'7eC.), najhladnejši 3. (13.8°C.). — Deževalo jo 12 dni in sicer 1., 2., 3., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 22., 23. in 30. Statistika umrlih. Od 21. do 27. p. m. umrlo je v Trstu 75 oseb in sicer 35 možkih in 40 ženskih. Po starosti jih je bilo 18 do 1., 10 do 5., 20 do 21., 7 do 30., 3 do 40., 11 do 00., 17 do 80. leta in 1 preko 80 let. Lani so umrle v istej dobi 4 osebe manj. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 24.99. Nemška šolska eskadra. Tukajšnjemu nemškemu generalnemu konzulatu stigla je brzojavka, da prispe nemška eskadra še-le 10. t. m. v tržaško pristanišče ter se zakotvi v miljskem zalivu. Vspored uže objavljenih slav-li os ti se zatorej prenese na dotične poznejše dni. — Eskadra odplovi iz Trsta dne 15. t. m. zjutraj. Ljubljanski Zvon št. 11. prinaša sledečo vsebino: I. Gorazd : „Stara pravda" IX. 2. J. K.: Če bil sem s svojo ljubico. Pesem. 4. Ivan Vrhovec: Iz domačo zgodovine. V. Zgodovina pošte na Kranjskem. 5. Dr. Ahasverus: V svet. 0. »Anton Svetek: Spomini na okupacijo Bosne. 7. Navratil: Belokranjsko kolo, 8. N. R. Mojega prijatelja posvet. 9. Fr. Lovec: Prilogi k Preširnovemu životopisu IV., V. 10. Književna poročila. 11. Listek. Učiteljski tovariš štev. 21. prinaša: 1. Prolog pri slavnostnem koncertu „Slovenskega učiteljskega društva". 2. Kako naj učitelj vpliva na vedenje šolske mladine zunaj šole. 51. Knjiga slovenska. 4. Dr. Ivan Anton Scopoli. 5. Program obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. 0. Učiteljske prošnje. 7. Deželna sadna razBtava. 8. Književnost. 9. Učiteljska zborovanja v Ljubljani. 10. Dopisi. 11. Premene pri uči-teljstvu. 12. Razpis učiteljske službe. Nesreča. Dninar Andrej Graver, stanujoč v ulici Rigutti b. št. 7 ostavil je včeraj svojo 2 in pol letno hčerko samo doma ter so podal v gostilno. Ko se vrne, najde otroka grozno opečenega, na tleh, skoraj mrtvega. Otrok s.> je igral z ognjem, vnela mu se je obleka in v tem groznem položaji bilo je ubogo dete brez pomoči. Brezvestni oče je je odnesel takoj v bolnico ali ukljub vsej skrbi bode težko ozdravilo. Samoubojstvo. V morji se je utopil lastnik žganjerije na trgu velike' kasarne, Anton Kanobel. Našli so njegovo truplo v novem pristanišču. Nesrečnež je zapustil ženo in četvero dece. Nagib samomoru bile so baje slabe gmotne razmore. Policijsko. Zaprli so težaka Antona B. iz Trsta, ker je napadel z nožen* v nekej gostilni, baje ker mu je vino preveč udarilo v glavo, neko 21 letno zloglasno Marijo B. — Črevljar Kajetan G. iz Ljubljane spri se je z svojim drugom Franjom R. in inu se grozil, da ga zakolje. Kajetan je star uže 00 let in vendar še tako' vro-čekrvn. Deli so ga na hlad. Najtoplejša zalivalo izreka podpisana vsem onim, ki so skazali zadnjo čast našemu nepozabnemu očetu ozirom soprogu ter ga sprejmili k večnemu počitku in onim prijateljem ki so mu podarili krasne vence. Žalujoča družina Lozej. Rojan [i. novembra 1S8S. Javna Zahvala. Vsom r. g-, prijateljem, znancem, osobito č.duhovščini, učiteljstvu pevcem in darilcem prekrasnih vencev o pogrebu predragega možu oziroma očeta Jak. Cenčurja, nadučitelja v Skednji. zahvaljujejo so udano podpisani Ivana roj. Demarchl. udova Faolina učil. Peter jurist. Gisela djakinja otroci Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po. suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje ▼ vsih kombinacijah Glavnici in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društva gld. ;<,300.(KJU— Reservm fond oti dooičkov • 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje 150.000' — Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 1H1.500 — Premijna reserva vseh oddelkov • 7,342.7HU-36 Reserva za škode » 267 601 — V portfelju: Premije, ki «e imajo polirjati v prihodnjih letih . . . » 16.954.118 57 Skupni znesek vi. h škod plačanih odi. lr>38 do 1S83 gld. 114.949 847 05 Urad ravnateljstva. 25—2 Via Valdiri vo, št. 2 (v lastnej hiši. X Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskoga. To priprosto iti naravno zdravilo je prava dobrodejna pomočili nI treha mnogih besedi, da se dokažu njihova čudovita niofi. Će se le rabilo nekoliko dni, olajšalo in preženejo prav kmalu najtrdovratniŠe ŽelnJ&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čiBti pokvarjeno kri Oiih ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 11 — 12 Produjejo sh v vseh plavnih lekarmcnh na svetu ; za naročbo in pošiljatva pa edino v le-karmci Cristo/oUth r Goric t, r Trstu v lekarni E. Zaneti t i G. B. Rocts, G. B. Faraboscht in M Rarastnt. Ena steklenica stane HO novcev. Varovati se ja pokvarjenih vosnetknr, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-Ijufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. Veiiko skladišče Vsakovrstnega mineralnega zl ravni Ine ga in pumijevepu blaga. Za'«top za vso pok'ajino. I ulstrovan Narodni koledar za leto 1889. Vredil, izdal in založi! Dragotin Hribar. 1 »ohiv.i »e v ..Narodni tiskarni-' in v bukvami J Giontinijevi v Ljubljani, v tiskarni Dolenc v Trstu. — Cena 40 kr., po {iošti 45 kr. Vs bina : Pop« de u kalendari), koledar, kateremu su pridejana tudi s ovanska inena. in Cerkveni k. leiiar — Nuen ie,uk, k.i lf V:i Podpisana častita se naznaniti p. n. občinstvu, da sta odprla gostilno „Trattoria Pilsen" Via Acquedotto št. 45 poleg politeama Ilossetti., kjer točita o r i-ginalno plzejnsko pivo; tudi dobra vina. O vsakej dobi mrzla in t o p 1 a j e d i 1 a. Za obilni obisk priporočata se Konder & Volpich. KWIZDE fluid proti kostobolu večletno domače izkušeno izvrstno sredstvo proti (J A UUlUUIlUlUUj IJviuuill ŽITO. i Isti . 6 tudi jako dober za okrepčan e po velikem trudu, dolgej h hoj' itd. in tudi v visokej sta-frosti proti os i a bije nju. K W I Z D E «*> fluid proti kostobolu dobiva se pristni V Trstu v lekarnah gg : C. Zanetti, P Prendini, G. B. Foraboschi, Ed. pl. Leitenburg Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ravasini, I. Serravallo. na debelo in iz vožnja pri C. Zanettiju, lek.; ■». l*rei)diiiiju. lek-ju; po mirodilnieah in eksporterjih : Brajdich & C., H. Hirsch. 1. Heimlicher, J. Kirchner, Fran Mell, bratje Zernitz: na drobno v lekar-nah, m« (Iclielo po v«eh večjih mirodilnieah v Postojni. Sežani, na Reki, v Pulju, Rovinju, Dubrovniku, Spletu in Zadru. Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Opoiiui jn t Ako hp kupuje ta preparat, prosimo p. n. občinstvo da zahteva vedno KWIZDE fluid proti okstobolu ter pazi da 'e na vsakej steklenici in na vsakem kartonu gori odtisnena varnoratna znamka. .„13 r-, ti C C r c r r r r ^ Ous " g »S M % u = W S S - * cg C ^ i. N / — " — m Z. Z tli S *J'3S V |:a,-:JB3 r r F 2 iS D s COi; e 1 ^ o • sli S "i > 2 s u 2 f j : S t CC r * '-o - K OC N'I Z Z. - Z - — — S t U_ X n h as « ?; « • i. i, i. Pomoč se ponuja pri vseh "boleznih, zlasti onih, ki izvir«jo i/ spridene krvi, nadalje pri pudici. živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, plućnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih, protinu, trganji in pri vseh ženskih boleznin. Tmkulji odpravi se v dveh urah z pluvo vred, za kar se jamči Metoda, ki je hitra in sigurna, pospešuje se z odličnim eredsivom Obširna noročila pošljejo naj se z naslovom . „Hygiea-Offic;n" Breslau H. Gorsko maslo, t kg. ... 85 kr. „ „ 5 „ franko . 4 f. 25 kr. Namizno 1 „ . . . 95 , Ovčji sir . 1 „ . . . 60 „ „ „ . 5 „ franko . 3 f. 10 „ Radgorski sir od piva 50 kom. 90 „ Pošilja po poštarskem povzetju trgovina F. R. HEGRAT Frenštat pod Kadhoštem Moravska. zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodečnem kataru, gorečičo Irzavci) pri proobilnej produkciji slin, ru-menici bluvanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabnsanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu Varnost, znamka proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dam Cena steklenici je z nakazom vred samo! 40 nov , voliku stekenica samo 70 nov Olavni wdog ima lekarničar „k a nagelj u v a r h u" Kari Brad/ Kremsir, Morava. Marijaceljske želodčne kapljice niso tajno sredstvo. I)oli, iz katerih obstoji, oznanjeni so na vsakej steklenici priloženemu poduku za vporabo Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah. "V 'I rNtUl Lokama: Antonio Suttina. — Lekarna: de Leitenburg, ali' Krcole triofante. — Lekarna.1 Eduard de Leitenburg, alla Saluta. — Lekarna : A. Praxmayer, al due Mori — Lekarna : Piotro Prendini, al a Fontana Impe-riale. - Lekarna : Benedetto Saraval, al Amazone Triotnfance. — Lekarna : Benedeto Vlach Miniu«sl, alla Corte. — Lekarna : d'. Vit.t,orio Serravallo al R dentore (glav skladiš )*. — Lekarna: Biasoletio all'orso nero. — Postojna: Lekarna Kr. Baccarcich. — Sežana: Lekarna Phllipp Rltschel. — kvarilo! Pristne Marijaceljske želodčne knpljice ponarejujejo in posnemajo se mnogovrstno. - V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsakem priloženem poduku za vporabo razun tega opomnjeno, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a I. Kremericah (Kremsier). Nova gostilna. Lastnica bivše gostilne „alla Fenice" odprla je P I V A'-R N O v ulica Carintia nasproti kavarni „A 1 T A d r i a t i c o". „Alla Posta" Toči izvrstno pivo Steinfeld Marija Kadunc Singerstrasse Nr. 15, zum goldeneo Reihsapfel. Apotheke Wien Kričisitilne~~ nek(1,d unt»««">»ln» Uro^ljioe zvane, zn ulljo r»8 zadnje imo, kajti ni skoraj bolezni. . . .. . .. » kojej nI te kr-Kliice tUofiKrat ne p kiiale avojoff.i ttuđ) tvornejfa mpeha. V niijhujBih Doie^mn v kojih seje miiojp ilru/ih zlru^tl rabito. seji pi tsli kroif.jioali naSte vilokrat in v zelfi kiatkem času popolno ozdravljenje zilobllo J^dna Skatljici z 15 kragljicunl stun« 21 kr. jed n zavitek z (i fikatlji-carni 1 gld. 5 kr. pri nefranklrano po«il|«tvi po novzet.ii l for 10 kr. proii »ntovini stane poSiljatev ■ I •/«- °?IJ.e ' r5 ~ Zlivitll* ter da ga sedaj mojim znancem gorko prlporoCam. DopnB^am Vam, d« te inoje vrstlee onjnvite, ali brez mojega polnegi podpisa udani O. pl. T V Hufll. 20. februarja 18-1. Amerikansko mazilo »«■ trganje po udiu, i nino 75 ne. najboljši poraoBek l»rW protinu in dru im reuniatlBnlin bolestim hrbtenein mozgu, migr-ui, nervoznim zobo olim, glav oholim, trganju v uSesih itd, Itd. 1 gld. 20 kr. Tekočina iz alpinskih trav W. O. B-rn- hard-ov 1 steklenica f 2.bO.'/J steklenice f. 1 40. Esenca /a oči Romerhaus-n-«, 1 skitnica f 2.50' /* steklenice f. 150. Prah za znoj na nouah 1 žkatljica 50 kr. z poštnino 7l» kr. PsflrhoferjBva tannokininska pomada u*e innog > let od zdravnikov pripoznana kot naj bolJSe sredstvo 7.a rastje las. Lepo opravljena Škatli ica 'i gnld. Universalni nlašt^r pmfes. steudeia proti nMtMBMMMMniHHH v Mil k' i vrst n i m ranam, g nj usnim ulesom, celo proti starim nlesoin na no-gaii. ki se zdaj pa zd»j zmvirf odpirajo, jiroti ervu na prstu (Flugervrurin/ itd. 1 pos. fiO kr. z poSt- A- W Bulnchova «niver«alna Čistilna sol ^■i^^^hmbmmhb Izvrstni P'im >i!ck proti i Vsoin nastopk mi »lal. ' pribave kakor : glavobolu, trganju v Klavi, lelndeBnl in krCu, hemorojdalnlm bolestni, zapeki itd. t zavitek t gld. Fraucovo žganje 1 skulnica kr. J. Pssrhofrtr-jnv Ledani balzam "*0 go let za najlmljsi fionioC k spoznan prouTiebli-nam vsake vrste kakor tudi proti star m ranam Itd 1 posodica 4(1 kr. p . poŠti »5 ki. Balzam za qoltan«c ^»»»Uivpomoeek proti ■■^■■■■mothhm debolemn vratu, 1 pos, 40 kr. po pufltl 115 kr. Živnnska RSRnCa [irfUe kapljice) proti po apaannnwB'll>,|l|''n''iiiii ?.'loilrn slulii prenavi. vsakovr^tivuu trčenju v dolei\|eni telesu, izborno dom&fie vračilo l fla^m «0 kr. Trpotcev «ok znano izvrstno zdravilo MPvsaMHproti kut nu, brlpavog: i, v rBnemu kaSlju iti. t steklenica 5(1 kr. 2 vt. z. p 1 f. CO nf. Izven imenovanih izdelkov vdobivajo se še druge farinaceuiične specijalitete ki so bile po vsili avstrijskih Časopisih oznanjene : Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo ornti gotovini ali povzetju Pri orejšnjej dopošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici) stane porto dosti ma ij nago pri povzetju (12—12) "dODČEVA ESENCA I* \ lekarjaPlCCOll ja ^V.Ljuljani. . nI nikakor sredstvo, ki skopaj raztrga črevesa in sili naravno njih delovanje! Marveč, ta esenca je polajievalna pa vender gotova,_ uspešna pomoč, ki le podpira naAa notranja telesna delovanja in tedaj ne škodi erevaeom nikdar, če bi -e še toliko ! časa zavživala. Ona ozdravlja vse obole-losti želodčeve in telesne, vranične in jetrne bolezni, kakor posebno ilato Žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgo-trajujožo drisko vsled pokvarjenih Sreves, in je povrhu tiHjiispešneišo sredstvo zoper gii«te pr otroc h — Itd lovatelj jo pošilja v 7abojčkih po 12 steklenic 7a 1 (?i. oG kr.; poštne stroške trpe p. n. naročniki. V Trstu: Biasoletto. Ponte Rosso; Ed. pl. Leitenburg, Giardin Publico; G. pl. Leitenburg, Piazza S. Oiovanni; Foraboschi, lekarna »al Cammello«, Corso; Picciola, Piaiza Barriera Vecchia; Po*-zetto, Palazzo del Llovd; Praxmarer, Pa-| lnizo Municipale; Prendini, Palazzo Mo-dello; Ravasini, Piiizza della Stazione;Ro-vie Piazzt della Legna; Saraval, za magistratom; Serravallo, Pmzza Cavana; Suttina, lekarna »Liprandl*. Piazza della D »Bana; Udovicich, Via Farneto; Xico-vich, Via S Niccol6; Z«n"tti, Via Nnova. Pivovarna „Farrach" pri Gradcu Pivo Farrach, katero je uže od davna priljubjena pri občinstvu, našlo je enak deber vspeb tudi pri našem občinstvu, odkar je vpeljano v Trst. Izvrstno to pivo se toči v raznih pivarnah in gostilnah; dobi se v steklenicah in iz soda ter an naročuje pri glavnem zastopa pivovarne «Deposito di Birra di Farrach« v Trstu, Barriera vecchia, h. št. 5, seala d'oro Telefon Št 27.">. Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu. TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnej liišii pošilja proti povzetji: Sukna za gospe lepet metrov, sama volim v vs-h modernih ha rvah dvojna širokost f S. Kalmuka deset metr., črtež po nioiii se da oprati 60 ctm f « »O, Valarijne flanele •leset met., ki se da oprati na pol volna po najnovejših risarijah GO ctm. f. Baršena za obleke leset metr , ki se da oprati, krasni vzorci 60 ctm- širok f. 3 Niger kega valjanega sukna :leset metr., sama volna, najnovejše blago -a jesenske in zimuke obleke dvojne širo-kosti for s. Velurjevl šali V« dolga samo volna f 3.50. Ragusa moderno sukno Ivostroko široko, za kostum«*, v vseh barvah, Midi progHsto in pisano 10 metr. for, ®. Blago za spalne sukne M) ctm. šir najnovejši uzorc.i 10 m. f. It.SO Životi „Jersey" za gospe (jopice) z svilnatimi gumbi, v vseh barvah, kompletne, velike; 1 komad f. I.SO Košulje za delalce \i rumburškega oksforda velikj. 8 kom f. % Holandske dolge preproge (ostanki) 10—12 metrov dolge, 1 ostanek f. 3.00 Normalne košulje in hlače, kompletne, velike, 1 kom. f. 1 SO Crni Terno saksonski izvod, dvostroko širok, za celo • bleko, 10 metrov f. 4.KO Progasto blago za obleke 60 ctm. široko, najnovejši vzurki, :j0 met f. S.»O h Volnatl ryps v VBPh barvah, 6.0 ctm širok, 10 metrov f 3.COO Dreidrath (Trožičje) najboljša vrsta, «0 cim. Široko, 10 metrov f. 3.MO Ženske košulje Iz močnega platna sČipkumi 6 komadov f. 3.S5 Dom*če platno 1 komad, 30 vatlov *ft for: 1 • 30 » «/4 . r»,r»o Kiug-Webe boljše n^o platna 1 koma'l B . širok, 80 vh'1 »v f. O Sifon 1 komad, 30 vatlov, I a f. naj- boljše vrs'e f ($,50 Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 WO 1 • 80 » rudeč • S «0 Oksford s^ more prntl, dobra vrstu, 1 kos 30 val lov f. 4.KO Garnitura iz rip^a aestoječn iz ? postelj nih pregrinjal in nam znega prta fić svilnatimi č.ipkaml for. 4 SO Garnitura iz jute 2 namizna prta in posteljno pogrtnjnlo s <*ltik»mi f. :».r»o Jute zastor jurški vzorek; podpoltii for S. SO Konjska plahta juko dobra, 190 ctm. dolpa, 130 ctm. široka, f. l.SO Odeje za fijakerje 100 cm.adolcra 180 oni široka, f. 58.SO Košulje za gospode, lastno deto bele ali ba-vane 1 kos I a f. I .HO, ll.a f. 1 »O Ženske košulie iz šifona in platna, lino pletene, lor. t 50 3 kom Tovarno skladišče sukneni blaga Brnsko sukno Odstmek 3. 10 metrov za podpolno limŽko obleko f. a »r. Ostanki Brnskega sukna Ostanek r.a podpjlno moŽko obleko 3.10 nv trov liolpii lor S Blago za zimske suknje »stunek 2-10 m za popolno zini '£-0 miknjo rjavo In višnjevo, f a.go Blago za površnje suknje najfinejše vrste, za celo miknj f. 7.— Vzorki brezplačso in franco. Kar komu ni všeč. se sprejme brez ugovora nazaj. Lastnik pol. družtvo „Edinost", Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.