283ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
OCENE IN PORO^ILA
H e l e n a  H a u p t m a n,  Od Verneka do Oble Gorice. Gradovi in gra{~ine v ob~ini Litija.
Litija : Samozalo‘ba, 2001. 75 strani.
Monografija Helene Hauptman je zanimivo, dragoceno in za na{e razmere unikatno monumentalno
delo, saj se je avtorica resni~no potrudila zbrati o grajski stavbni dedi{~ini in njihovi zgodovini na
Litijskem kar najve~, tudi tak{nega dokumentarnega gradiva, ki je bilo doslej na{i kulturni javnosti skrito
oziroma neznano. ^e odmislimo uvodno predstavitev mesta Litija neko~ in danes, je jedro knjige
osredoto~eno prav na gradove in gra{~ine oziroma njihove razvaline, vsega skupaj osemintrideset posami~nih
lokalitet, z dvojezi~nimi krajevnimi oznakami in nem{kim imenom ve~inoma na prvem mestu; na koncu
{tudije je {e kraj{i monografski zapis o Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je tudi sicer sredi{~na figura
monografije, saj se nenehno pojavlja tako z reprezentan~nimi bakrorezi iz Topografije in manj Slave, v
besedilu pa avtorica tudi ne skopari z Valvasorjevimi literarnimi navedbami. Knjigi je pridan {e kastelolo{ki
slovar; sledijo opombe, morda nekoliko neprakti~no na koncu besedila, saj avtorica dosledno gradi na
znanstvenem aparatu in ho~e bralcu omogo~iti sprotno preverjanje navedb. ^isto na koncu knjige je
razgrnjena dovolj obse‘na literatura o grajski zapu{~ini na Litijskem, avtorica pa se tudi zahvali vsem, ki
so ji tako ali druga~e, tudi z nikdar doslej objavljenim slikovnim gradivom, prisko~ili na pomo~.
Kot smo ‘e poudarili, gre za unikatno delo, saj se je avtorica na razmeroma majhnem ozemlju lahko
izredno podrobno posvetila posameznemu grajskemu objektu in njegovi preteklosti, tudi tak{nemu, ki
imamo o njem le nekaj skopih podatkov, prete‘no iz Valvasorja, potem pa ni~; o samem gradu, gra{~ini
oziroma pristavi pa ‘e dolgo, dolgo tudi ni ve~ ne duha ne sluha. ^e so torej nekateri gradovi oziroma
grajski stavbni objekti obdelani skopo, pa~ glede na razpolo‘ljive podatke, pa se je Hauptmanova izredno
natan~no posvetila prav tistim gra{~inam, ki so bile reprezentan~ni ponos Litijskega {e pred zadnjo
svetovno vojno, v redkem primeru pa to pomenijo {e danes, po modernih obnovitvenih delih. Tu bi na
prvem mestu izpostavili prav Bogen{perk, ki v sedanji obliki in namembnosti predvsem poudarja prav
Valvasorja in njegovo kulturno–zgodovinsko in literarno delovanje. Manj je {ir{i javnosti znana podoba
vojvodinje Mecklenbur{ke oziroma njene znamenite prazgodovinske zbirke, ki je bila na gradu do prevra-
ta leta 1918 oziroma takoj nato izvedenega sekvestra. Avtorica se je potrudila zbrati nekaj izredno zanimi-
vih posnetkov iz dru‘inskega kroga vojvodinje Mecklenbur{ke. Podobno je obdelana tudi novej{a zgodo-
vina nekdaj mogo~ne gra{~ine Ponovi~e, znane po izredno lepem parku, ki je v sedanjem stanju le ‘alosten
ostanek nekdanje slave. Hauptmanova je zbrala dragocene podatke o lastnici, grofici Elisabeth de Gasquet
James, rojeni Tibbits Pratts, poro~eni s sinom vojvodinje Mecklenbur{ke, Borowinom, umrli 24. septem-
bra 1929 na Bavarskem in tam pokopani, ~eprav je ‘elela biti pokopana na Sveti Gori nad Va~ami in si je
bila postavila na tamkaj{njem pokopali{~u nagrobnik, viden {e danes.
Tak{ni detajli monografiji dajejo ~love{ke dimenzije, saj si gradov in gra{~in oziroma njihovih ostankov
kar ne moremo ustrezno predstavljati, ~e ne poznamo zgodovine njegovih prebivalcev, dolge vrste rodov,
tudi raznorodnih, ki so nekdaj tam bivali. Seveda se bi dalo ob vsaki enoti grajske stavbne dedi{~ine
izbrskati {e marsikaj; dalo bi se podrobneje raz~leniti njene umetnostno-zgodovinske in sicer{nje kulturne
posebnosti; kazalo bi se posvetiti problemu umetno oblikovane krajine, konkretno gra{~inskim parkom in
nasadom; bilo bi dobro obdelati izredno pou~no in odmevno poglavje v novej{i zgodovini litijskih gradov,
ko sta se kar dva pripadnika rodbine Windischgraetzov, knez Ernst in vojvodinja Marie, posvetila arheo-
logiji, konkretno odkrivanju prazgodovinskih Va~. Kon~no bi kazalo podrobneje obdelati prav zadnje
poglavje v zgodovini mnogih litijskih gra{~in, ko je marsikatera izmed njih po nepotrebnem izginila v
plamenih revolucije oziroma je bila brezobzirno oplenjena in zbrisana z obli~ja zemlje prav v zanosnih
dneh po koncu 2. svetovne vojne: kdo bi si bil takrat, v razru{eni domovini, pretirano belil glavo z
dedi{~ino fevdalnih ~asov!
284 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
Hauptmanova je svoje delo opravila korektno in prizadevno. Po ustaljenem vzorcu je po topografski
metodi locirala posami~no lokaliteto, v nekaterih primerih dodala izseke iz franciscejskega katastra in
naredila dober opis objekta ali skupine objektov. Nato je navedla vse njej znane podatke o lastnikih
posameznega gradu ali gra{~ine oziroma pristave, s tem da je, razumljivo, zbrala {e posebno veliko
podatkov prav v zvezi s tistimi gra{~inskimi objekti, katerih lastniki so bili med ljudstvom priljubljeni in
se je tudi tako pri posameznikih ohranilo marsikaj tako v sliki kot ustnem izro~ilu. Podrobnej{a analiza
arhivskega gradiva in zlasti starej{e histori~ne publicistike na nekdanjem Kranjskem bi v zvezi z posamez-
nimi gra{~inami odkrila {e ve~, vendar ne smemo biti preve~ kriti~ni, saj se bo avtorica s podrobnim
raziskovanjem tako imenitne stavbne in zgodovinske dedi{~ine nedvomno ukvarjala {e v prihodnje.
Tu bi opozorili, da bi bilo dobro bolj podrobno in dosledno upo{tevati tudi {tevilne podatke, ki so
raztreseni v na{i spomeni{ko–varstveni literaturi, za~en{i z Mittheilungen slavne dunajske Centralne
komisije, z nadaljevanjem v rubriki Varstvo spomenikov v predvojnem Zborniku za umetnostno zgodovi-
no, kon~no s sistemati~nim pregledom navedb v povojni konservatorski reviji Varstvo spomenikov, ki
izhaja — razumljivo — {e zdaj. Prav tako bi lahko avtorica navedla {e ve~ citatov literature in z njimi
povezanih ugotovitev in spoznanj nekaterih avtorjev, ~e bi se le bolj poglobila v znanstvene, publicisti~ne
in poljudno–znanstvene prispevke, ki so tudi v zvezi z litijsko grajsko zapu{~ino raztreseni po slovenskih
periodikah, zbornikih in koledarjih. Ob upo{tevanju vsega tega bo vednost litijskega prostora nedvomno
ve~ja in odmevnej{a. Hauptmanova sicer upo{teva ljudsko izro~ilo o posami~nih obravnavanih gradovih,
vendar bi podrobno raziskovanje na kraju samem lahko odkrilo {e ve~, zlasti pri razli~nih oblikah toponi-
mov, kot to lahko presodim na podlagi lastnih zapa‘anj tako ob arheolo{ki topografiji Gabrovke kot Va~
v 70. in 80. letih.
Knjiga je torej novum, dragocena tako za lokalnega intelektualca kot kozmopolitskega esteta. V litijski
regiji se je v ne tako daljni preteklosti vendar dogajalo toliko enkratnega, da za marsikatero dejanje
nekaterih ‘lahtnih imetnikov gra{~in prej ve beli svet kot mi sami.
Škoda, da ni avtorica pripravila posebnega indeksa krajevnih in lastnih imen ter pojmov, saj monogra-
fija dobesedno kipi od zbranih podatkov in informacij. Zaradi preglednosti bi bila na koncu dela dobrodo{la
tudi rekapitulacija virov slikovnega gradiva, zlasti fotografskega, saj je njegova kulturno–zgodovinska
vrednost izjemna.
D a v o r i n  Vu g a
P a s c a l  D i b i e,  Etnologija spalnice. Ljubljana : Zalo‘ba /*cf., 1999. 349 strani.
Pascal Dibie je predstojnik oddelka za antropologijo, etnologijo in religiologijo na Université Paris
VII-Denis Diderot. Knjiga Etnologija spalnice (Ethnologie de la chambre a coucher), izdana leta 1987, je
edina izmed njegovih knjig, ki je bila prevedena v slovenski jezik. Svoj prostor je na{la v rde~i zbirki
zalo‘be /*cf.
S knjigo Etnologija spalnice nam sku{a avtor pokazati, kako pomembno in sredi{~no vlogo je imela
spalnica in njeno sredi{~e, torej postelja, v razli~nih obdobjih in razli~nih kulturah. Sam pravi: »Potreben
je bil ~as in pla~ati je bilo treba ceno ~love{kih naporov, da sem se odlo~il pobli‘e pogledati kraje
~love{kega po~itka; potreben je bil ~as, da sem odkril spe~o tretjino ~love{ke zgodovine. ^emu smo
sezidali hi{e, postlali postelje, udoma~ili ogenj, ~emu? Da smo se lahko prepustili najljub{ima obredo-
ma, in to sta navzlic morali {e zmerom spanje in tisto, ~emur pravimo ljubezen.«1  V knjigi mu bralci
sledimo najprej v oddaljena obdobja, nato v oddaljene kulture, pri tem pa se nam ni treba bati, da bi zaradi
branja zaspali. Z obilico humorja, so~nih primerov in zanimivih navad, ki jih najde v razli~nih obdobjih in
na razli~nih kontinentih, nas vodi do trenutka, ko se moramo naposled tudi mi vrniti v svoje spalnice in
tako poskrbeti za nadaljevanje spe~e ~love{ke zgodovine.
1 Pascal Dibie, Etnologija spalnice, Ljubljana 1999, str. 274.