Št. 65. - V Gorici. cine 14. avgusta 1900\ Letnik II. l/.haja vsak torek in sohoto v It'ilmi oli 11. mi prt'iljiolilnc /a incslo In1 (ill ;>. uri pnpoltlup /a il<>}.<>ln. Stain1 |>o pošti prejeman 'ali v (ioi'ici n;t «loin pošiljjin colololiKi 8 K.. pollftno '•¦ k. in ri'lrllctiit» '2 K. I'rnilaja sr v (ioriri v tohakania li Sthwai/. v Šiilskih tilicali in I c 1 In is it/, v iXunskih nlicah p>> 8 vin. GORICA (Ywwrno Izdanje.) Urednistvo in upravnistvo se nahujatu v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. it. 5). Dopis« je naslovili na uredništvo, oglase in uaručnino pa na upravništvo «üorice». Uglasi se ruihnnjo po petit- vrstah in sicer-ako so tiskajo 1-krat po 16 vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako .se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruäiö). Poslanec dvorni svet. Suklje u notranjem poiožaju. (Dalje.i Posl. S t cm n wen d er je priporočal, uaj bi se razpustil državni /.bor. in se vrsile nove volitve. Toda potem hi ilošlo z desnice in z levice še veO radikalnej- Sih, elemejUqv v parlament \\\ spraya hi bila s.e boi.j oteskočen,a. Äfekateri mislijo, Uj* bi (»as rešija splosua, jednaka, di- rektna volilua pravica. Za to sredstvo He navdusujejo sor.ijajni dern<>krali in celo slovenski sila kouservutivni poslanoi. Oslepili so jih nainreč uspehi leta 1 «97., ko je poslala V. kurija same duhovnike. A ja/; se s tern sredstvoni vendarle ne striujam. Kes, da dandanes • služi vsak doraslec državj, in da se državno pfo- moženje, opjra najyec na indireklni davek, da zato ne gre nikogar izkljm'ovati (id yoljlne prayice. A ta prayica ne more \)\\i razde|jen,a n,a jedn.a|bi in Foljaki. Slovenci mo- ram o I'ormul i ra t i p r e c i z n e po- goje in uvete, pod katerimi smo pri- pravljeni tudi jni sodelovati priavtonom. preustroju dr/avne ustave. Avtonomija deželna namreč ni več skodljiva za našo narodnost, kakor hitro se potom drž z a k o n a z a g o \ o v e- narodnc p r a - y i c o in a n j š i n a m v rn e š o v i t i h d e- ž e 1 a h. Te d a j z a k o n v v a r s t v o i n v o b r a in bo n a rod n i li iu a n j s i n, ja- sen zakon, gosuoda rnoja, nobenih sploš- nih fra«, nego konkretna doloeila, kak<^ pravico je prisojati nianjšinam in katerim javiiim urgnnom, na podstavi narodne av- tonomije, hodi izročeno varstvo teh pravic. V podro,huoHti se ne spuscam, a prever- jen sem, da bi osnova samostojnega so,l- skega sveta, samostojnega. dozehiega kul- turiiegasvetj^, qstaixivitev narodnih kurij v doželiKMii zboru in dež. odboru itd. primenia preosnova cesarskih uradov omogooila n. pr. (ud,i ^tajerskun Sloven- com, du bi se končno tudi sprijaznili z razsirjenjem deželne samouprave. (Konec pride.) Slomšekova slavnost Od vseh slrani slovenske domoyi^ie, razun iz onega dela, ki s5.e joci pod be- uo.^kim jarmorn, prihitoli so Slovenci mi- nolo nedeljo na Ponikvo, rojstni dorn Antona Martina Sloinšeka, proslavit sto- letno roj^tvo tega sloveöega buditelja in dobrotni!<;i iiaš.ega naroda. Ogroinno je bilo številu slaviteljev, bilo je naroda hlizo 10 tisoč oseb; bilo je du,- hovsčine in inteligence iz ra^.nih krogov slovenske družbe, \t,\\o je uöiteljev in bilo je, p,r teh spisih je ljudstvo dejalo: „Slomšek govorijo, kakor bi ražice sejali." 0 Slom- LISTEK. (Slepa ljubezen). Maloruisk) spinal: — M aiiu \ o v 0 <» k. „S6 ZlatarenkomV Kdo pa je ta Zlatarenko Vu „Rob je, gospod Peter, podanik su- homlejskega gospoda."' Stari Šestozob se uzali, zelo užali, in ne reče ničesar ; in tudi drugi so se pomikali sč žalostjo naprej Tedaj pridejo do novičev (novih zakoncev) in ta sta jih morala pred vsem pozdraviti kakor Bog veleva. Poklonita se ter jih povabita na svatbo. Peter vzdiga visoko kučmo. „Bog vama pomagaj" —rede—„Bogvama Uaj sreöo m zdravje!" Noviča se zahvalita. „Spoštovani dobrodej, vabimo na svatbo !tt Ne, mlada nevesta, ne pojdem k tebi na svatbo ; no spodobi so meni, staremu, da bi hodil po svatbeh. Zahva- Ijujem se za prijaznost !o oskrbovanje angloskih vojakov. V minulih dnoh so inieli Angleži zopet nekaj takih nouspohov. Angloska posadka v Elandsriveru se jo I morala po desotdnovnotn brozuspesuom odporu udati Buroin na niilost in nemilost. Koliko jo bilo loh mož, Roberts no pove, . ker Se sploh noče naravnost povedati, da so je jiosroča ros pripotila. Mož sole boji, da jo tako; njejjova „bojazen" so je pa še vseloj uresničila. -- Veliko pre- glavic provzroöa Kobertsu preskrbljevanje Pretorije z živežem, ker mu Buri vedno napadajo vlake. Poleg tega so 8. t. in. opazili osem milj severno 500 Burov z dvema topovoma, ki so na potu proti mestu. Roberts se boji, da bodo tudi Buri v Pretoriji podpirali prodirajočo čelo. ¦•- Kdaj bo pač Roberts popolno ukrotil živahno bursko gibanje ? Domače in razne novice. Inieiiovnnje. — Prot'esor na drž. gimnaziji v Pazinu g. Fr. Matojčič je iinonovan ravnateljem islotam. Finančni minister jo imenoval geo- meterskega vajonca Evgonija Vladi- s 1 o vi c h-a ovidencnim goomotroin. Za slovenske sole v Gorici so darovali: dr. Martin KerSovani, zdravnik v Gorici 10 K — Josip Hrovatin v Goiici za julij in avgust 4 K — dr. Ant. Gregor- čič za avgust 10 K — ,.Narodna tis- karnau v Gorioi za avgust 20 K — Ma- tevž Bernik nabral po obc'nem zboru podpornoga društva v Gorici 10 K 9(J h. Presrčno zahvalo izroka vsom darovalcem predsedništvo ,.Šolskegat Doma". Tuiiiova „protokcija". G. Gabr- šček kadi svojoga patrona dr. Tumo, da jo on pripomogol g. naducitelju K. v K. do zopetne službe. Je, kar je : bo, kar bo! Nam jo cela ta zadova popolnama znana ; zato klicomo patronu in varo- vancu: ,.Pocasi po kainenju !" Da se jo stvar tako ugodno razvila. ima v Gorici zaslugo monsignor prisodnik c. k. dožel- noga šolskega sveta. Toroj „klerikalec!" Terna! Na Dunaju, v dvorni kanceliji Nj. Volicastva, ima zaslugo pri toj srecni re- žitvi prečastiti gospod c. in kr. dvorni kaplan in ravnatelj vižoga zavoda pri sv. Avgulsinu dr. Fr. Kyzlink. Toroj že v drugo „klerikalec!'' Crna tema-! Prošnjo za naj vise pomiloščenje je pa pri tern p. n. gospodu podpiral dr. Karol Weiss, c. in kr. dvorni kaplan, sedaj profesor bogoslovja in dekan bogoslovno t'akultote na vsoučilišču v Gradcu. Toroj v tretje ' ,.klorikaloc!" Še bolj crna tema, hu ! Groza ! Da je dr. Tuma prošnjo sestavil, je resnica. Resnica pa je tudi, da jo je se- stavil 5ele po dolgom, dolgem cincanju, ko ga jo bil g. K. ponovno prosil, da naj mu vender enkrat vrne vse prilogo, ker | mu hoče prošnjo spisati župnik, ki je , takih pro.šnja že več naredil in odposlal na dvorno kancelijo z najboljšim uspe- liom. Torej v čotrto „klorikalei;!'' So bolj crna toma, hu, hu! Strasno! So nokaj! Narodno - naprodni gg. učitolji so pripravljeui strup vzeti na to, da jo dr. Tuma sam njih tovariäu pri obrtni zadrugi za poroka pri posojilu v znesku tisoč «Id. Rosuica pa jo zopet, da sta za poroka dva čč. gg. župnika. Toroj v poto ,.klorikaloc !'' Le so bolj črna toma! Hü. hu, hu ! Ubogi Androj Žalotel (alias Gabršček), kamor potipaš : od zgoraj in spodaj — od love in od desno — pov- sodi „klerikalci!" Konoc svota bo in pa lobe ž njim ! Dr. Tumovo jjlasilo jo kar iz sobo, ker jo ,.1'rim. List" lako hitro prisol na sled noviru splotkarijam „mojstra dr. Tmn(>';, uaporjoniin proti Vipavski žoloz- nici. (J noresnicoljubnosti, oziroma I a ž- n.jivosti „Soeine': pisavo, smo mi se- veda tako prepričani, da so nismo ču- dili prav nic laži, da so dr. Tumovo poticijo podpisali vsi /.upani. Zdaj naj se o ton» propričajo pa so oni župani, ki poticije — niso pod|»isnli. Nokaj pa pritrdimo Jr. Turnovomu glasilu, namroc, da jo minislorslvo tožko kodaj dobilo tako hudomušno neumno ulogo,kakoršua jo bila baš ta n o v a poticija. — Toliko v naglici za danes. Gosp. E. Klavzar ill ijlasilo dr. Tumo. V žlici vodo hi ga radi vtopili ti šmontani patroni narodno-napredne stranko maloga Klavžarčka, kakor gaoni nazivljojo v svoji brozkrajni Ijuboznji- vosti. In kaj je vendar zagrešil g. E. Klavžar. da si jo pridobil to njih naklo- njenost?! Javne koristi se je drznil za- govarjati proti osobnim spletkam in nič drugoga. Jodonkrat jo to storil, ko so jo šlo za obmejno costo na Kanalskom in v Brdih, a drugi krat, ko jo zagovarjal to, kar je sklenil dožolni zbor soglasho— z glasom dr. Tume vrod in kar je dr. Tuma poprej tudi vodno sam zagovarjal — namroč: pobiranjo užitnine v deželni upravi. Obakrat jo bil gospod Klavžar zgolj stvaren. — Ulemoljil pa je v prvom, kakor tudi v drugem slučaju svoj zago- vor s tako neovrgljivimi dokazi in tako krepko, da se Tumovo glasilo niti j>oskusiti ni upalo, ovreei lo jednega onih stvarnih razlogov. kator<^ je v svojih clankih navel g. E. Klavžar. No, pa kaj hočote?! Tumovo glasilo pižo pač to, s comer so zadovolji dr. Tuma, ali tudi to, kar dr. Tuma hoco. Dr. Tuma pa no soga v poznavanju administrativnih zadev g, E. Klavžar-ju niti do pasu. Da ni ta naša trditev pretirana, priznati nam mora sam dr. Tuma. Zato pa, ker ne more Tumovo glasilo stvarno pobiti g. E. Klav- žarja, spravilo se je uanj — s psovkami, ki najdejo mesta le v takem listu, ka- korSen jo „Soča". V zadnji Stevilki Tumovega glasila so nahajit ludi clanek pod naslovom: Dr. Pajer — E. Klavžar, ki dokazuje ve- likansko suso v glavah „Sočinih*' patro- nov. V njem je govora tudi o raznih hibah naže deželne uprave. Nočomo tr- diti, da bi bila na.sa deželna uprava brez hib, ali prepričali smo se v tern pogledu, da se jo število nedostatkov v naši de- žolni upravi še precej pomnožilo, odkar posega vanjo tudi dr. Tuma. Temu sta pa po nasem ninenju krivi dr. Tume provelika nadutost, a promajhna praksa v adminisUativnih rečoh. In prepričani smo, da bi izoslal marsikateri teh nedo- statkov, ako bi se v tern pogledu tudi dr. Tuma posvotoval baš z onim Klav- žarokoin, kateroga njogovo glasilo tako ostudno napada. Ali ni to tudi — bojkot? kaj inislite o teni ve, pristojue oblasti?!... ~ „II Friuli Orientale1' so jako hudo zaganja v nekatere trgovce in obrtnike, ki niso zaprli svojih prodajalnic in de- lavnic mod tnašo za pokojnega ita- lijanskt^ga kralja in se niso udali tero- rizmu goriških irrodentarjev. Po našem mnenju pa to ni nič drugega nego boj- kot n a j p r e d r z n i š e vrste. „1 Triestini al suo He-*. (Trža- cani svojemu kralju.) — Tako je sloyel, kakor poroča „II Corriere di Venezia", napis na traku onega venca, kateroga so položili tržaški Italijani na krsto uinor- jenega italijansk<^ga kralja v Panthoonu. Sevoda, pristavlja oinenjeni list, jo po licija odstranila ta trak. — Približno jednako vsebine jo bila tudi brzojavka, katero so poslali tržaški državni poslanoi italijanskemu ministru in zaradi katere brzojavke je državni pravdnik koniisoiral list „11 Piccolo". — No, italijanski po- slanci v istrskern dežolnem zboru so po- ski-boli za to, da se ta brzojavka otmö pozabnosti. Spraviii so jo na dan v svoji interpolaciji do vlade ter očitno doku- mentirali s tern svoj „avstrijski patrijo- tizem". In temu „patrijotizmu'1 žrtvujo vlada vso, tudi najvitalnejšo koristi pri- morskihSlovanov, tor dovoljuje Italijanom, da delajo s Slovani kakor svinja z mehom! Tako ue smo več dalje! — Tako namreč pišojo colo dunajski pol oiicijozni listi, razmišljujoč o vsem tern, kar so je godilo v Trstu; Gorici in v Istri o pri- liki žalovanja po ranjkem italijanskem kralju. Gelö ti pol oficijozni listi so prišli do spoznanja, da vse manifesta.-ijo in demonstrate, ki so jih prirejali primor- ski Italijani o priliki snirti blagega itali- janskega kralja llumberta. niso imelo drugoga namena, nego politično hujskanje proti naši državi, da niso izražale dru- gega nogogeslo: „I'roo od Avstrije!'' „Kako naj nas spoštuje i n o - zemstvo, č e d o p u š Č a m o, d a s e nan» n a t a k o p redrze n n a e i n v o b r a z b i j e v 1 a s t n i h i š i ?" — tako približno pišejo dunajski listi, ter zahte- vajo korenitih sprernemb na Primorskem. Prišli so do spoznanja, da so no srnerno pri nas zadovoljiti le z osebnimi spre- mernbami, marveu da treba korenito spremeniti ves naš primorski vladni zi- steni. Zlasti pa se cudijo ti listi naziranju naSih priniorskih državnih pravdnikov ter njihovi sub.jektivnosti in — objektiv- nosti z ozii'om na vse to, kar so smeli naši italijanski listi priobčevati za dni svojega narodnega žalovanja. Z eno be- sedo: tudi nasi olicijozi so postali ner- vozni in nezadovoljni. Posebno ostro so izražajo tudi proli znanemu „Verlu- schungssistemu", ki je pri nas na Pri- inorskem v tako bujnem ovetu in ki je tudi zakrivil, da jo tako dozorelo klasjo irredente. No, mi sniü tu le navedli, kar nain veleva Časnikarska dolžnost, dasi ne po- lagamo posebue važnosti na pisavo teh pol oiu'ijoznih listov, —saj. odkrilosrčno govorjeno, tako „javkanje"' ni zmožno vzbuditi v nas druzega, nego pomilovalni smebljaj. To niso bili prvi taki glasovi, ki done iz predalov teb listov brez kake dobre volje in preprieanja. In kakor vsik- dar, ostane tudi zdaj in posl.oj le pri bo- sedab; to pa vedo tudi naši Italijani. Naravnost smešno pa je, kar oči- tajo ti listi tržaškim italijnnskim držav- nim poslancem. eeš, dasele-li kažejo na Dunaju vse drugačne, ko prosijo držav- nih podpor, kakor pa so se pokazali zdaj s svojo brzojavko, vsled tega da bode vlada morala napeti proti tern ljudem druge strune itd. Oficijozi sinejo biti prepričani, da ti ljudje dosežejo pri vladi slej ko prej vse, kar bodo hoteli. A kdo bi zameril Italijanom, da so taki, saj je pot, po kateri bodijo oni, j e d i n a, po kateri se pride v — Avstriji do eilja. Obrtno-umetiiiško razstavo, ka- tero sta priredila goriško mestoin goriška obrtna in trgovska zbornica, so odprli v soboto predpoludne. Iz Sežane nam pišejo : Kraška me- tropola — bela Sežana — noče zaostati pri praznovanju 400 letnega združenja naše male deželice z mogočno Avstrijo. Županstvo in društvo rdečrga križa na čelu hočejo z velikirni pripravami prire- diti veliko slavnost. Slovesna inaša, okinčanje vse vasi, popoludne vrtni koncert cele vojaške godbe c. in kr. pe" polka štv. 97, zvečer obhod z godbo, i ;zsvitljava s transpa- renti in umetalninn ognji. Vse to in še drugo bo obsegal vspored velikega patrio- tičnega praznika. Nesreea na lovu. Včeraj so šli nekateri gospodje iz Kobarida na lov na divje koze proti Drežnici. Mej njimi je bil mdi gospod Šverko, c. kr. kancelist v Kobaridu. Temu se je mej potorn po nesreči sprožila puška in ga je kroglja tako nesrečno zadela v glavo, da je pri tej priči umrl. — Od Sv. Lucije smo prejeli dopis, iz katerega posnamemo sledeče: V 87. št. „Soče" se spodtika nek dopisnik nad sedanjim županom, kor le-ta ni na čelu starašinstva pričakoval trasne komisije dne 24. julija t. 1. pri Sv. Luciji. Meni se pa dozdeva, da tak nastop ni bil ne- izogibno potreben, da bi se, ker je izo- stal, smelo iz tega sklepati, da je tu- kajšnje županstvo „nasprotno želez- nici". Saj je bilo naznanjeno, da bode trasna komisija sprejemala le morebitne opazke na zapisnik. Ker pa vas Sv. Lucija ni imela druzega prositi kakor to, kar je bilo že brez prošnje gotovo, posebno zato, ker se ravno tukaj koristi vasi Sv. Lucija ne strinjajo s koristmi ce le obcine, je lahko umevno, zakaj da je /upan na- ročil podžupanu pri sv. Luciji, naj ga za- stopa pri trasni komisiji. . Z ozirom na sumničenja dopisni- kova glede cenitve poškodovanja p o t o č i, mi je navesti samo postavo z dne 12. julija 1886 st. 118 drž. zak. § 11., ki se glasi: „Vsako poškodbo na pri- rodnenm donosu, za katero sena postavi § 1. tega zakona z a li- te v a davčen odpis, mora posest- nik poškodovane par cele ali njegov poobla ščene c. da ne iz- gubi pravice do zahteve, v os- mihdneb potem. koje zapazil ä k o d o, naznani li davčnemu o b- lastvu prve stopinje". Ako se nekaterim ni toliko vredno zdelo, da bi bili poškodovanje naznanili ter se je vsled tega cenilo le onim, ki so za cenitev prosili, je-li toraj župan za- krivil, da bodo morali plačati ves davek, ker jih ni, menda s klobukorn v roki, prišel prasat, ali so tudi njibova polja poškodovana? Kar se tiče obcinskih poti, prizna- vam, da so isle res v slabom stanju ; toda je-li ternu kriv župan, ki je še le malo več ko dva ineseca na čelu občin- ske uprave? Kaj tacega trditi bi pač za- mogel le človek z nezdravim razumorn. Knako nenaravno bi bilo zahtevali, da bi v easu najvecjega poljskega dela župan silil z delom preobložene kmetovalce, naj gredo popravljat obci.nske poti, za katere se poprej živ krst ni zmenil. To vpražanje razmotrivati prepuščam možem, ki so izročili sedanjeinu županu zanemarjene občinske poli! . . . 11 vročekrviuli Lahov so zaprli v Trstu v četrtek v dan pogreba laškega kralja Umberta. Ti plačani demonstrantje so hoteli na surov nacin prisiliti neka- tere trgovce, da zapro svoje prodajalne v znak žalovanja. — No tern laskim are- tirancem se najbrže ne zgodi nič hu- doga. Vse drugače seved.i se je godilo Slovencem v Trstu in Clorici, ko so za uinora avstrijske cesarice hoteli pokazati svojo nevoljo italijanskim zluhotnežem, žahičim naš avstrijski čut na naših, a v- strij skih tleh! Slovenci so bili bar- bari, zdaj so Italijani le „otroui ki so igrajo-'. 50- letiiica Sli'ossmayei'jcve^a skot'ovanja bode 2. septernbra t. 1. — Na to slavnost nedvomno prihiti mnogo eastilcev velikega vladike v Djakovar. Strasiia ncsreca na žoloznici se je prigodila v nedeljo ponoei pri mostu Salario blizo Rima. Kotel brzovlaka, s kateriin so sevozili razni dostojanstveniki, je počil, vlak je obstal innikdo so ni tnogel ganiti. V tern pridrdra za njirn z veliko naglostjo drug vlak, ki se zasadi v brzov- lak s tako silo, da je mno;o vozov po- polnoma strtih in veliko ljudij ranjenih. Od ranjencev jih je deset že umrlo. Velik uspeh t't'skih pevcev. One 22. julija je bilo v Bruselju na Bulgi.jskem mednarodno petje pevskih društev za stavo Udelezilo se ga je tudi češko pev- sko društvo nHlahol-' iz Plzna in je do- bilo prvo ceno: zlato kolajno in 3000 Irankov. Ocenjovalci so se izrazili, da petje „Illahola" je neprekosno. Strah prod „zde". Češki list „Mir1 poroča o sledečem sinežnem dogodku: Neki pogumni mladenič pri vojaskem na- boru od strahu z zobmi šklepetajoč od- govori na vprašanje, kako se pise: „Hiernek Hierborsky". — »Kaj'', zavpije nadporočnik, „vi se pišete Zdonek Zde- borskf, pa ne Hiernek Hierborsky!'' — „Prosim1', odgovori s tresočim se glasom mladenic, „meni so doma rekli, če tu rečem besedo ;,zde" (tukaj), bodem zaprt in zato sem to prevel na „hier". Tako se izgovarja prihodnji branitelj avstrijske domovine. Pruska nasilstva. Kakor poroča poljski list „Ruch katolicki'', hodijo [>ruski prosesorji lalinskih sol v stanovanja polj- skih dijakov in pregledujejo omare, kov- čeke in druge reci, iskajoči poljskih knjig. Posledice tega so, da so bili v zadnjem času trije poljski dijaki iz pruskih gitn- nazij odpuščeni. Za pru^ki vladi nevarne knjige se smatrajo: „Zgodovina Poljske'', „Mali swiatek, časnik za mladino'1 „Zgo- dovino slovstva" itd. Kaj to vse pomeni, ni težko uganiti. S tern je baje Nemcija — rešena! Rusk a radodarnost. V Vüni je tovarnar Poznanjski zapustil oOO.OOO rubljev v dobrodelno nameiie in njegovi sinovi so k tej veliki svoti primaknili še 600.000 rubljev. - V Mologi je dala soproga trgovca Podosenova 300.000 rubljev svojemu rojstnemu niostu v do- i brodelne namene. Izseljevanjc iz Bosne in Hrrcego- vine. Mohamodanci v Bosni in Ilei-ceguvini so se že naveličali blaženosti, s katero jih osročuje avstrijsko-tnažarska vlada in /ato trumorna kažejo Avstro-Mažariji pote in hrbet. Izseljujejo se v Srbsko, Staro Srbsko in Clrno goro. Drngi se izseljujejo v Egipt in malo Azijo. Turski sultan je ukazal, da naj se izsoljenci iz Bosne in Mereegovine prepeljojo zastonj v Angoro, kjer bi se jim dalo nekaj sveta zastonj. Sola, ki jc veljala 8 niilijonov rubljev. V Moskvi so sezidali v spomin 25-letnega vladanja umrlega carja Ale- ksandra 11. obrtnijsko šolo, ki se odpre na jesen. Poslopje je ogromno in se v njem nahaja mnogo oddolkov za razue stroke obrtnijo. Za zidanje se je izdalo 8 niiljonov rubl ev. Lakota v Indiji. V Indiji s« jo lakota razprostranila na 800O06 kvadr. kilomotrib tako, da gladujo 10 milijonov ljudij. Uzrok lakote jo velika suša in nje posledice, zlasti pa angleška vlada, ka- tera ima vsako leto od lrulije 720 mili- jonov dobička. Žrtvc re\ši^ine. Pri novih zdravi- lih in načinih zdravljenja ju treba ucinok zdravil prej poskusiti. Prej so se k temu je'male živali, najčešče rnorski prasički. { V Londonu pa take poskuse sedaj dolajo na zdravih ljudeh. V en em letu pride na kliniko cez 1000 ljudij — revežev, ki pu- st ijo v svoje telo štrkati razne strupe, zavživajo novih zdravil, pustijo se ope- rirati -- za denar, da bi ne umrli od lakote. Kaj človok vse ne stori iz rev- ščino! Najstart'jsi časiiik na svetu. Do sedaj se je mislilo, da najslarejsi časnik na svetu jo „Kin-l'ao"', ki izhaja v Pe- kingu na Kitajskem. Sedaj paje l'rancoski poslanee v Kantonu dokazal, da naista- rejši kitajski časnik je „Tsing-Pao", ki je zacel izhajati že 710. leta pred Kistuso- vim rojstvoin. Koliko je iiiozeinccv v Kini? Po najnovojših statisticnih podatkih je v Kini 13421 inozemcev. Vsi ti tujci sta- nujejo po lukah. ki so prislopne evropski trgovini. Med irimi je 5148 Angležev, 2055 Arnerikanov, 1043 Nemcev. 1694 Japoncev, 920 Francozov, 200 Švedov, 250 Belgijcev in 165 Rusov. Izjava. Ker list „Soča" zaporedoma napada nasega prečastitega gospoda župnika Lov- rota Juvančiča in da ne bi svot rnislil, da se Dornberški občinarji strinjajo s tomi ostudjiimi in lažnjivimi napadi, spoznalo je podpisano občinsko stare^instvo za svojo svoto dolžnost, zavrniti vse te na- pade kot popolnoma nouLemeljono in lažnjive ter izjaviti, da uživa pročastiti gospod župnik Juvančič v občini popolno spoštovanje in da je v vsakern oziru vnet za dušno in telesno srečo svojih župljanov. Posebno pa so zdi poilpisa- lieinu staro.^instvu potrebno, odločno za- vrniti očitanja v 76. štv. „Sočei( z dne 3. julija t. 1. ter izjaviti, da je grda laž, da bi bil prečastiti gospod župnik v cerkvi pri razlaganju kržčanskega nauka rekel, da je stroljanjo proti toči vraža, pač pa je nasprotno resnično, da je g. župnik rekel, da sl.roljanje proti toči, če to po- maga ali no pomaga, ni nobena vraža, da pa je on sain osebnega mnonja, ako pridojo hudourni oblaki čez celo vipav- sko dolino, bi najbržo ne mogli pomagati vsi cosarski kanoni. Žalosten zgled v tern so nam bližnja Brda, kjer se je na mno- gih postajah pridno streljalo, a ni malo nič poinagalo. Istotako neresnično je, da bi gospod župnik zahteyal od udov bra- tovščine sv. Rožnega venca bodisi v c°rkvi, ali zunaj cerkve, da bi mu isti pla Silja franko i Tovarna mila F. Fenflerl k Co | TRST. - Via Limitanea št. 1 - TRST. ' Zasloji in ziilu-ra na Ciori.škoi»: i pri g. Frlderiku Primas v Goricl, Travnik 1 |(3 (v dvorišču) in na Opöinah pri gosp. ! Fridvriku Cumar. i Loterijske številke. ] I. avgusta. ! Dunaj......22 21 7ti tiO 30 Gradec......37 01 SO 89 90 II. avgusta. Trst ...'.... 08 81 19 10 10 Line.......89 lb 7 10 29 ' Anton Bortolotti, kamnosek, (loiica, Kniiic-.ložHbvji ccsla si. Hit. Zaloga mrtvaških spomenikov. (•(Mic oil 10 do 200 ,i»lil. I Tovarna pohištva 1 dlorlcu, Scinprtvrsku <'tksta st. 9, I ixdolujc iiajxaiiesljivcjso in iiajlrajncjšo i/tlclano ^oliišlvo po zinemi, posleni, d(An puvsem vredni ivni. | Posebno priporoöa opravo za i spalne in jedilne sobe za salone in pisarne. kwpuj«' orehovsi «Ioi>oji! Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času. E AZGLAS. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požaru in streli v Lüradcu, vstanovljena It'ta 1S28, naznanja slav. olx-instvn, dajij vslano- \ i la svojo p/družnico v Gorici, Yrtnu ulica stov. 14. (V hisi'^osi». A. llolko.) Koncein leta 1899. dosi^la jc la zavarovalniea A<» 288.2<»f> ;i90 '.avarovanj. — Zavaiuje pod jako ugodnimi pojjoji proti požaru in streli poslopja in pohištvo, živino in poljskc pridelk*-». Xajtopleje priporoča ta zavod lei- dajc pojasnila Okrajno zastopstvo v Gorici, Vilna ulica šl. H. ('.. kr. državna svelinja /a odlične proizvode.— lJiva inoravska tvornica tuniskih ur Fr. Moravus Brno, Velike namesti št. 8. (Briinn. Grosser Platz Nr. ß) i/.ilcliijr in ra/.])(isil];i stolpne ure /..i n'ii\r, sole, fjiadovo, inoslni1 /.hornici1, loviiruo itd.: uie /.;i iiiid/orovanj«1 poi10011i11 c'iiv;ijcv. clcklric'nc urc, vsi1 v dnvr^'iiili proi/.vitdili in /. j.unslv dim. Do sid;»j S4> j«'ra/poslalo VM> slolpnih ur v pnpolnn /;i(iisiiinc \ K, lastniki opra vilnili dt'lc/cv plariijo vhisiiinc I K. Dclc/nc knji/nii-c vcljajo ;\() lu'lcrjcv. 2. od iidcv in nnidov mr hranilne vloge -*i katei'e obrestuje po -i'V1/.. in plača sama rentni davek. Ohi'csli sc raruuijo Ic /a oolilii vlo/cnc o/iioma vzfligiKMi»1. I Iraiiihii' vlogf si1 j/plan-'avajo lislcmii. ki priiicsc knji^ico. O pa la^iuik liraiiilnr kiijižicc ž«»!i, da naj s<: s11h- i/pla<:ali Ic njciiiu, bode ravnalHjstvn laki pridržck (viiiciiliuii) zaznaniovalo na knji^li'i, Hranilne vloge se vračajo: di) m2i)i) K In«1/ nilppvcdi. do (>()() K po euuinesečni i)dpoviM.li, do 2000 K po Irinuscrni udpovedi. y^'cji zneski po ^(»sliuo.si;c'ni odpovmli. L;islniki lii-anilnili vlo^ niso odgovonii za monibihm izuuhc. \'su qt|gu- vttrnosl iniajo izkljiiruo laslniki delcžev. mr Centralna Posojilnica daje posojila. ~"W I, na vknjižbo po ß%; 2f na menice in spioh na osebni kredit po Q' , 3. na tekoči raöun po pogodbi, Centi-alna Posojilnica jo %Vtt/ai ill SlTdiHtM4 i;