»oltnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov 01 b. b. V nedeljo 10. decembra bomo spet obhajali Dan človekovih pravic. Letos bo ta dan še posebno pomemben, ker bo pomenil pravzaprav že nekak uvod v mednarodno leto človekovih pravic, za katero je leto 1968 proglasila glavna skupščina OZN — v počastitev dvajsetletnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki je bila 10. decembra 1948 sprejeta v Združenih narodih. Deklaracijo o človekovih pravicah so že ob njenem soglasnem sprejemu imenovali skupni ideal, ki ga morajo uresničiti vsi narodi sveta. Ta ideal pomeni, da smo vsi ljudje — ne glede na barvo kože, na jezik ali versko prepričanje, pa tudi ne glede na gospodarski in socialni položaj — enakovredni in enakopravni. Odpravljeni so bili vsi privilegiji, ki jih je določena skupina ljudi nekdaj prejemala že ob rojstvu; odstranjene so bile razlike, ki jih je včasih ustvarjalo premoženje tudi v dostojanstvu človeka. V smislu te deklaracije je človek enak človeku, vsak ima pravico do življenja, svobode in varnosti ■svoje osebnosti. Večkrat se postavlja vprašanje, ali je deklaracija o človekovih pravicah izjava o moralnih normah ali pa izjava pravnih načel. Strogo vzeto seveda ni sestavni del mednarodnega prava ali prava posameznih držav. Pač pa splošno prevladuje mnenje, da je deklaracija izjava o splošnih načelih, ki imajo najvišjo moralno avtoriteto. Torej lahko ugotovimo, da ima deklaracija avtoriteto, ki je morda večja od pogodb in zakonov. Zato je tudi razumljivo, da ima ta listina čedalje večji vpliv na zavest ljudi, na dejavnost vlad ter na narodne in mednarodne organizacije. Na pobudo Združenih narodov se določila te deklaracije vnašajo v posamezne državne zakonodaje, na deklaracijo pa se opirajo tudi razne mednarodne pogodbe. Posebnega pomena je deklaracija o človekovih pravicah seveda za ljudi v tistih deželah, kjer še vedno vladajo različne oblike diskriminacije. Tukaj ne mislimo samo na pojave rasizma. Velika opora v boju za pravice je deklaracija o človekovih pravicah tudi vsaki narodni manjšini, ki se mora prizadevati za dosego vsestranske in popolne enakopravnosti, za uresničenje načela, da »se vsa človeška bitja rodijo svobodna in enaka glede dostojanstva in pravic«. Med države, ki so sprejele deklaracijo o človekovih pravicah in s tem priznale njena načela za najvišjo moralno avtoriteto, spada tudi Avstrija. S tem se je obvezala, da bo enako in pravično ravnala z vsemi državljani — ne glede na spol, jezik ali vero. Ce pogledamo dosedanjo manjšinsko zakonodajo ter jo primerjamo z določili člena 7 državne pogodbe, potem moramo žal ugotoviti, da tako reševanje manjšinskih vprašanj ni v skladu z duhom deklaracije o človekovih pravicah. Zato koroški Slovenci tudi ob letošnjem Dnevu človekovih pravic apeliramo na pristojne činitelje v deželi in državi, da čimprej pristopijo k reševanju odprtih vprašanj. Pravična in za vse sprejemljiva rešitev, dosežena v sodelovanju s prizadeto manjšino, bi bila nedvomno dragocen prispevek tudi k mednarodnemu letu človekovih pravic, tistih pravic, ki so temelj lepše bodočnosti tako vsakega posameznega človeka kakor tudi velike družine — človeštva. Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je prišlo za-radi sredozemskega otoka Cipra ponovno do nevarne zaostritve, ki je vključevala celo nevarnost, da se stopnjuje v odkrit oborožen spopad. Resnost položaja dokazujejo tudi izjave v Ankari, po katerih ukrepi turške vlade za invazijo na Cipru nikakor niso bili le »prazne grožnje", marveč resne priprave za primer, če ne bi uspelo doseči miroljubne rešitve spora. Po večdnevni živahni diplomatski aktivnosti, pri kateri se je posebno glavni tajnik Združenih narodov U Tant spet izkazal kot spreten posredovalec, je res uspelo doseči sporazum, s katerim vprašanje sicer še ni povsem rešeno, pač pa je odvrnjena neposredna nevarnost izbruha oboroženega spopada. V omenjenem sporazumu sta se Grčija in Turčija obvezali, da bosta za začetek odpoklicali s Cipra vse tiste vojaške kontingente, ki so bili na otoku več ali manj ilegalno. S svoječasno pogodbo o Cipru je bilo namreč Grčiji dovoljenih le 950 in Turčiji 650 vojakov, ki jih Učitelji za mir v deželi Pod predsedstvom okrajnih šolskih nadzornikov Vouka in Mairitscha so učitelji, ki poučujejo na dvojezičnih ljudskih šolah veiikovškega okraja, na delovnem posvetovanju v Šmihelu pri Pliberku izčrpno razpravljali o dvojezičnem pouku. Soglasno so ugotovili, da je pouk na dvojezičnih šolah polnovreden in v vsakem oziru enakovreden z enojezičnim poukom v drugih predelih dežele. Odločno so zavrnili nasprotna poročila, ki ogrožajo mirno sožitje obeh narodnosti v okraju. smeta imeti na Cipru; v zadnjih letih pa so bile grške vojaške sile na otoku zvišane na 12.000 mož, medtem ko so se turške vojaške sile na Cipru povečate na 4000 mož. V Atenah in v Ankari so poudarjali, da služi vse to »krepitvi miru”; v resnici pa je šlo za očitno vmešavanje v notranje zadeve ciprskega ljudstva in za načrtno razplamte-vanje nacionalističnih strasti med njegovim grškim in turškim delom — vse z namenom in ciljem, da bi izpodkopali neodvisnost Cipra in ga kot važno strateško postojanko vključiti v načrte Atlantskega pakta, katerega članici sta obe »prizadeti" državi — Grčija in Turčija. Le tako je razumeti sedanje pomisleke ciprske vlade, da 'bi brezpogojno pristala na grško-turški sporazum. Nadškof Makarios ni le poglavar ene izmed najstarejših cerkva, marveč hkrati tudi častihlepen politik in prebrisan diplomat. Iz dolgoletnih izkušenj ve, kaj dejansko pomeni »zaskrbljenost" Turčije in Grčije za usodo ciprskega ljudstva, zato je mnenja, da bo neodvisnost Cipra tudi v bodoče zagotovljena le tedaj, če jo bodo zajamčili Združeni narodi. V Roskilde blizu Kopenhagena na Danskem je .prejšnji teden zaključilo svoje delo mednarodno sodišče za vojne zločine, ki mu predseduje znani britanski filozof in borec za mir Bertrand Russell. Med daljšim zasedanjem so člani tega sodišča proučili gradivo, ki so jim ga predložile anketne komisije, sestavljene iz francoskih, ameriških, kubanskih, italijanskih in švedskih strokovnjakov, ki so obiskali Severni in Južni Vietnam ter se na licu mesta spoznali s podrobnostmi sedanje vojne. Sodišče pa je zaslišalo tudi številne priče, med katerimi so bili bivši ameriški vojaki, torej neposredni izvrševalci grozot, ki se jih poslužuje Amerika v boju proti vietnamskemu ljudstvu; med pričami pa so bile tudi žrtve ameriške agresije. Na podlagi teh pričevanj ter upoštevanja določil mednarodnega prava je sodišče ugotovilo, da je Amerika kriva napada, genocida in drugih kršitev mednarodnega prava. V podrobnostih se ugotovitve sodišča .glasijo: ■ Ameriška vlada je izvršila napad. B Ameriška vlada je uporabljala ali preizkušala orožje, ki ga prepoveduje mednarodno pravo. B Vojni ujetniki v ameriških rokah so bili podvrženi ravnanju, ki je v nasprotju z mednarodnimi določbami o vojnih ujetnikih. ® Civilno prebivalstvo je bilo podvrženo nečloveškemu ravnanju, s čimer se je kršilo mednarodno pravo. ® Ameriška vlada je zagrešila genocid v Vietnamu. H Vlade Tajske, Filipinov, Južne Koreje, Avstralije, Nove Zelandije in Japonske so tudi krive, zaradi pomoči, ki jo nudijo Ameriki. Neprijetna resnica za Bonn Vladne in druge »uradne« kroge v Zahodni Nemčiji je spet zajelo hudo razburjenje. Tokrat je bil vzrok predsednik tako imenovanega »zdnjžwij'> za nedeljivo Nemčijo« Wilhelm Wolfgan.g Schiitz, ki se je v posebni spomenici, naslovljeni na bonsko vlado, zavzel za »državnopravne« odnose med obema nemškima državama, hkrati pa vladi v Bonnu ospora-val pravico, da si lasti monopol zastopstva vsega nemškega naroda. Sama na sebi pobuda Schutza za navezavo odnosov med obema nemškima državama sicer ni nič novega, saj o možnosti srečanja med zahod-nonemškim kanclerjem Kiesingerjem in predsednikom vzhodnonemške vlade Stophom razpravljajo celo že v Bonnu. Toda Schiitz je razburil bon- V Makedoniji spet hud potres Prejšnji feden so v obširnih predelih Makedonije spet zabeležili močan potresni sunek, ki je po mednarodni Richterjevi lestvici dosegel deveto stopnjo. Najbolj prizadeto je bilo majhno mestece Debar, ki leži kakih 90 kilometrov jugovzhodno od Skopja tik ob jugoslovansko-albanski državni meji. V tem mestu, ki z okolico vred šteje kakih 16.000 prebivalcev, so bila namreč skoraj vsa stanovanjska poslopja porušena ali tako močno poškodovana, da so jih morali prebivalci zapustiti. Brez strehe je ostalo okoli 10.000 ljudi, ki so našli prvo zavetje v šotorih ali v zasilnih kolibah, ki so jih zgradili iz raznih stvari, samo da bi se zavarovali .pred dežjem in pozneje zlasti pred mrazom. Potres v Debru pa je zahteval tudi človeške žrtve. V prvih dneh so iz ruševin izkopali osem trupel, kakih 40 poškodovanih pa so prepeljali v bolnišnice sosednih mest, kjer je nekaj oseb pozneje umrlo na posledicah. Pristojne ustanove od občinske skupščine mimo republiških do zveznih organov so takoj začele z obsežno akcijo pomoči težko prizadetemu prebivalstvu v Debru. Pri tej akciji so se okoristili zlasti z izkušnjami, ki jih imajo še iz leta 1963, ko je katastrofalni potres porušil glavno mesto Makedonije Skopje. V obsežno akcijo solidarnosti pa so se tudi tokrat vključile številne druge države, med njimi Avstrija, da potom raznih humanitarnih organizacij pomagajo lajšati gorje predvsem s pošiljkami najbolj potrebnih stvari. Potres, ki je povzročil v Debru veliko materialno škodo ter zahteval več človeških življenj, je vznemiril prebivalstvo tudi v mnogih drugih mestih Jugoslavije, registrirali pa so ga tudi v raznih drugih državah. Na področju Debra samega so v minulih dneh zabeležili najmanj 370 potresnih sunkov, od katerih pa so jih prebivalci čutili le nekaj nad 70. Vsi ti sunki so izvirali iz istega epicentra, ki leži kakih 20 kilometrov severno od Debra na ozemlju LR Albanije. Po dosedanjih vesteh je med potresom ali na posledicah poškodb zgubilo življenje deset ljudi. Vendar pa je vprašanje, ali je s tem seznam žrtev že dokončan. O posledicah potresa poročajo namreč tudi iz sosednih vasi, iz katerih pa še ni točnejših podatkov, ker so tisti kraji zelo težko dosegljivi. Zelo težaven pa je položaj tudi v Debru samem, kjer je takoj po potresu začelo močno deževati, v zadnjih dneh pa je zapadel sneg in je temperatura padla pod ničlo, tako da je začelo zmrzovati. V takih pogojih je usoda prebivalcev, ki so med potresom zgubili streho, še posebno huda. Makedonija je v svoji zgodovini pretrpela že tri katastrofalne .potrese. .Prvi potres leta 518 je takratno Dar-danijo popolnoma opustošil, središče te province — Skopje je bilo porušeno do temeljev. Toda njegovi prebivalci so zgradili spet novo Skopje. Tisoč let pozneje — leta 1555 — se je katastrofa znova zgrnila na to območje. Skopje je potres uničil in spet so ga na novo zgradili. Pred štirimi leti — 26. julija 1963 — pa je Skopje, ki je po zgodovini eno najstarejših, po stanovanjskih in industrijskih objektih pa eno od najmlajših jugoslovanskih mest, že tretjič doživelo katastrofalen potres. Do 80 % stanovanjskih zgradb je postalo neuporabnih, porušena je bila železniška postaja, uničene so bile tovarne in druge zgradbe, pod ruševinami pa je zgubilo življenje 1700 ljudi, medtem ko je 800 oseb ostalo invalidnih. Toda ob podpori celotne Jugoslavije in s pomočjo mnogih drugih držav je zraslo novo Skopje, ki ima danes že več prebivalcev kot pred potresom. Sedanji potres v Debru je najhujši po katastrofi leta 1963 v Skopju. Vendar pa se tudi med razvaline Debra spet začenja vračati novo življenje. ske duhove predvsem zaradi tega, ker se njegova zamisel ne omejuje več samo na »de-faeto« priznanje, marveč predvideva tudi »de-jure« priznanje Vzhodne Nemčije. To pa bi pomenilo načelni odstop celo od sedanje zahodnonemške ustave, ki nalaga dolžnost prizadevanja za zopetno združitev Nemčije, torej cilja, ki bi postal iluzoren, če bi prišlo do uradnega priznanja Vzh. Nemčije. Vendar pa stališče, ki ga zastopa Schiitz, niti ni tako nestvarno, kakor skušajo to prikazovati v Bonnu. Predvsem nemško ljudstvo (in končno gre za usodo tega ljudstva in njegove domovine) ima očitno nekoliko drugačno mnenje glede teh vprašanj. Posebna anketa, ki so jo pred nedavnim izvedli v Zahodni Nemčiji, je namreč pokazala, da 90 odstotkov vprašanih odobrava neposredna pogajanja med vladama obeh nemških držav, medtem ko je 51 odstotkov vprašanih izrazilo mnenje, da bo nekega dne treba Vzhodno Nemčijo priznati kot Nemško'državo. Bonski krogi se v svojem sedanjem razburjenju torej ne morejo sklicevati na večino nemškega ljudstva, kajti to ljudstvo očitno bolj trezno presoja dane razmere, kot to delajo politiki v Bonnu. Vojni zločini ne smejo zastarati V Združenih narodih razpravljajo o posebni konvenciji, s katero naj bi preprečili vsako zastaranje vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Osnutek deklaracije predvideva, da storilci vojnih zločinov, kakor so bili opredeljeni v ustanovni listini mednarodnega sodišča v Nurnber-gu, nadalje storilci zločinov proti človeštvu, storjenih med vojno in v mirnem času, ter končno udeleženci pri takih zločinih ne morejo biti deležni privilegija zastaranja. Kot zločin proti človeštvu se tolmačijo genocid, suženjstvo, nehumana dejanja, izvirajoča iz politike apartheida, uboj, iztrebljenje, izgon ali odvzem lastnine z oboroženo silo ter preganjanje v vojni ali miru iz socialnih političnih, gospodarskih, rasnih, verskih ali kulturnih razlogov. V borbi za notranjo premoč: EGS se čedalje bolj razdvaja Koper nova srednjeevropska vrata v svet Evropska gospodarska skupnost zahaja iz krize v krizo. V vsaki krizi je na znotraj in na zunaj bolj razdvojena. Ta razdvojenost se ne kaže le v ponavljajoči se različnosti stališč njene stalne komisije na eni in ministrskega sveta šestorice na drugi strani, marveč se kaže zlasti v vedno spet nasprotujočih si stališčih njenih članic, vse eno, če je v ospredje zanimanja ene izmed njih postavljeno vprašanje skupne agrarne politike ali pa pridružitev ene izmed tretjih držav, ki stremijo po tej poti priti do ureditve odnosov z EGS. Na področju vprašanja skupne agrarne politike se francoski kmetje borijo proti vsiljenim koristim Zahodne Nemčije, kar vedno spet dokazujejo množične demonstracije francoskih kmetov, ki se čutijo v prid nemških zapostavljene. Kakor v tem primeru je tudi v primeru ureditve odnosov s tretjimi državami iskati vzroke nasprotujočih si stališč v borbi za premoč v EGS. Najbolj si pri tem nasprotujeta Francija in Zahodna Nemčija. Kakor pa kaže primer avstrijskih prizadevanj za pridružitev k EGS, je zadnje čase v tem trenju tudi Italija začela s svojimi računi, ki v marsičem nasprotujejo računom ostalih članic. Na istem kraju, kjer je pred 9 leti v koprski luki pristala prva ladja, je bila minulo soboto slavnostno odprta takoimenovana koprska železnica, železniška proga Koper— Peršnica—Divača. Z 31 kilometrov dolgo progo je najmlajše jadransko pristanišče dobilo poleg cestne tudi železniško povezavo s svojim zaledjem, ki ni le v osi slovenskega gospodarskega potenciala Maribor—Ljubljana—Koper, marveč ga predstavlja tudi gospodarski potencial severnega in severozahodnega dela Podonavja. Po železnici je sedaj Koper od pomembnih prometnih vozlišč evropskih železniških prog na jugoslovanski severni meji od Jesenic preko Nove Gorice oddaljen le še 166 km, preko Ljubljane 212 km, od Šentilja pa 318 km. S slavnostno otvoritvijo proge, kateri so prisostvovali predstavniki 20 držav, je bila končana tretja faza izgradnje koprske luke in koprskega industrijskega bazena. Po ureditvi pristanišča je bilo koprsko območje kot prvo v Jugoslaviji leta 1964 proglašeno za prosto carinsko cono. Po tej drugi fazi se je pričelo naglo razvijati. Letos bo znašal njegov promet več kot 800.000 ton. Kakor pristanišče je tudi železnico zgradilo podjetje Luka Koper. Zaenkrat dopušča proga letni promet 800.000 ton blaga v obe smeri. Ko bo prihodnje leto dograjeno izogibališče pri Hrasfovaljah, se bo ta zmogljivost povečala na 1,4 milijona ton. Z priključitvijo proge na omrežje elektrificiranih mednarodnih prog Sežana—Ljubljana—Jesenice na eni in Maribor na drugi strani, pa se bo zmogljivost proge še povečala. Razvoju Kopra v pomembno pristanišče srednje Evrope, zlasti pa podonavskega območja ne stoji nič več nasproti. To območje ima sedaj v Kopru najbližje, najmodernejše in prometno najbolj ugodno pristanišče ob Jadranu, Slovenci pa smo dobili z njim na široko odprta gospodarska vrata v svet. Medtem ko se je v območju EGS gospodarska recesija tekom poletja ustavila, pri nas o tem ne more biti govora. Recesija traja naprej in — po ugotovitvah zvezne gospodarske zbornice — zavzema čedalje večji obseg. Na njenih posledicah trpijo tudi že industrije, ki so v prvem polletju še razmeroma dobro odrezale. Zlasti jih občuti industrija stavbenega železa in jekla ter strojev, katere proizvodnja je bila v prvem polletju še za 18,1 odstotka višja od lanskega prvega polletja. Ta industrija je v največji meri odvisna od investicijske dejavnosti, le-ta pa je čedalje manjša. Večanje recesije zadnje mesece občutita tudi kemična industrija in industrija papirja, katerih proizvodnja je bila v prvem polletju še za 7,3 in 1,4 odstotka nad ono lanskega prvega Najbolj trmasto svoje koristi v EGS zastopa Francija. To je zadnje čase spet pokazala ponovna izjava francoskega predsednika de Gaulla, da odklanja razgovore z Veliko Britanijo glede njenega vstopa v EGS kot redna članica. Ozadje ponovnega »ne* na britansko zahtevo za pristop v EGS je ravno tako očitno, kakor pa je očitno ozadje »ja* ostalih članic EGS, zlasti Zahodne Nemčije in Italije: Francija hoče preprečiti, da bi s vstopom Velike Britanije zgubila svoj dominirajoči položaj v EGS, ostale članice pa hočejo prav po tej poti »ukrotiti* trmasto Francijo in njenega de Gaulla, ki škoduje tako odnosom med članicami samimi, kakor tudi ureditvi kopice odnosov s tretjimi državami, ki so zaradi toge in blokovsko zaprte politike EGS še vedno nerešeni. Nerešeni enako v škodo njenih članic, kakor tretjih držav, zlasti držav EFTA in drugih evropskih držav. Te države si od britanskega pristopa obetajo, da se bo z njim zmanjšal pritisk EGS na nje, zlasti na področju carin. Ta pritisk občutijo vse te države enako, kakor ga občuti naša država ali pa Jugoslavija, s katero želijo zlasti Italija, Holandska in Zahodna Nemčija stopiti v dalekosežnejšo kooperacijo, kar pa zavirajo visoke carine EGS. Do tega pritiska je pred kratkim zavzel tudi predsednik Tito jasno stališče. Ker EGS podobno kot naši državi tudi Jugoslaviji ovira ustrezen izvoz v njeno območje, je Tito dejal, da bo spričo tega tudi Jugoslavija omejila uvoz iz EGS. »Tudi nam ni treba jemati od njih vsakršnega blaga*, je dejal, »temveč se lahko preusmerimo in poiščemo partnerje drugje, zlasti pa tam, kjer so bolj pripravljeni kupovati naše blago. Zato mislim, da gre pri tem Za skupno korist za nas in za naše najmočnejše partneje na zahodu, da lahko ob večjem izvozu naših pridelkov in izdelkov tudi več kupujemo od njih.* Ta izjava je zbudila v javnosti članic EGS veliko pozornost in bo gotovo podobno vplivala na njihova nasprotja, kakor pa prijava britanskega vstopa. Končno je Jugoslavija za EGS trg in partner 20 milijonov ljudi. V okoliščinah, ko gospodarska recesija zaradi njene zaprtosti enako pretresa ustroj EGS, kakor pretresa druge evropske industrijsko razvite države, sta iz njene sedanje razdvojenosti pravzaprav le dve poti: ostati na sedanji poti, ki mora končati z njenim razpadom, ali pa urediti svoje odnose z EFTA in s SEV (Sporazum za vzajemno pomoč) vzhodnih evropskih držav ter z ostalimi evropskimi državami. Odločitev leži edino pri EGS sami. ZVEZNA GOSPODARSKA ZBORNICA: Odgovornost gospodarskih činiteljev vedno težja ..Povejmo vsem, ki jih tiče: Pred nami je čas, ki bo od nas poleg dela zahteval tudi zvrhano mero zavesti odgovornosti'’ je 24. novembra pred predstavniki obrtnega gospodarstva na občnem zboru zvezne gospodarske zbornice dejal njen predsednik ing. Salinger, nakar je nadaljeval: »Mislim, da moramo vsi, ki z ponovno dokazano zavestjo odgovornosti sooblikujemo usodo našega narodnega gospodarstva, v luči angleškega primera veliko na novo premisliti. S tem nočem reči, da nas ista stvarnost v Avstriji sili k podobnim konsekvencam. Pač pa se moramo poslužlti vseh realnopolitič-nih možnosti, da si prihranimo razvoj, katerega konsekvence bi imele za posledico veliko težje žrtve za vse sloje prebivalstva." S tem v zvezi je v teku svojih izvajanj ugotovil, da bo gospodarska rast, ki je lani znašala še 4 odstotke, letos dosegla kvečjemu 2 odstotka. Industrijska proizvodnja je v zadnjih mesecih nazadovala pod lansko raven. Število prostih delovnih mest je bilo koncem septembra za 38 °/o manjše, kakor v istem času minulega leta. Investicijska dejavnost je padla za 11 odstotkov. Ker gospodarska podjetja v zadnjih letih niso posvečala dovolj pozornosti znižan|u proizvodnih stroškov, se podraževanje blaga ni ustavilo, marveč gre svojo pot naprej. Gospodarska rast naprej upada polletja. Vse težavnejši pa postaja položaj za tiste industrije, ki so imele že v prvem polletju nižjo proizvodnjo kot lani. Med njimi je to zlasti industrija usnja in predelave usnja. Pri usnju je proizvodnja padla za 20,1 odstotka, v industriji njegove predelave pa za 11,1 odstotka. Močno je v prvem polletju nazadovala tudi proizvodnja rudnikov in sicer za 8,9 odstotka. Produkcija ostalih industrij je bila v primerjavi s prvim polletjem minulega leta v letošnjem prvem polletju nižja: v livarnah za 6 odstotkov, v tekstilni industriji za 4,4, v kovinski industriji za 3,5, v industriji vozil za 2, v industriji oblačil in v industriji kamnov vsaki-krat za 1,2, v predelavi železa za 0,9, v elektroindustriji pa za 0,6 odstotka. Pomoč nerazvitim državam popušča Na zasedanju ministrov držav članic OECD (organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) v Parizu je bilo konec minulega tedna ugotovljeno, da je lani 21 članic te organizacije državam v razvoju nudilo pomoč v višini 9,9 milijard dolarjev, kar je za 400 milijonov dolarjev manj kot leta 1965. Od tega zneska je odpadlo na dvostranske javne dajatve 5,9, na dajatve privatnega sektorja pa 3,4 milijarde dolarjev. Okoli 500 milijonov dolarjev so iz držav OECD dobile multilateralne ustanove. Ena glavnih ovir za večjo pomoč državam v razvoju je po mnenju generalnega sekretarja te organizacije Krisfensena visoka obrestna mera kapitalnega izvoza nekaterih držav v države v razvoju. Najbolj je vendar pomoč ovirala nagla gospodarska rast v industrijskih državah v zadnjem desetletju, ker jo niso spremljale ustrezne dajatve pomoči. Te dajatve predstavljajo sedaj manjši odstotek narodnega dohodka 'kot so ga predstavljale pred šestimi leti. Pri vsem tem pa najbolj vznemirja naraščajoče breme dolgov, ki jih imajo države v razvoju. Obseg teh dolgov je OECD za leto 1965 ocenila z 40 milijardami dolarjev. Močno zavira pomoč državam v razvoju neenakomeren razvoj industrijskih dežel, od katerih nekatere same potrebujejo dalekosežno pomoč, da v razvoju lahko sledijo razvitejšim državam. MINULI TEDEN V AVSTRIJI: Državni uslužbenci so volili poklicna zastopstva Za uslužbenci po gospodarskih In drugih podjetjih v državi so sedaj tudi uslužbenci po državnih uradih in ustanovah dobili svoje poklicno zastopstvo, ki ga doslej niso imeli. Za neposredne volitve tega zastopstva je bilo v državi 154.626 volilnih upravičencev. Svoje volilne pravice se jih je poslužilo 95,4 odstotka. Volili pa so tako-le: 85.282 volilnih upra- vičencev je volilo DAAB, ki je s tem dobil 174 mandatov v poklicnih zastopstvih: 46.975 jih je volilo SPD in je ta dobila 80 zastopnikov. Tretja lista, to je lista uradnikov je dobila 5867 glasov in 5 mandatov, ostale liste (KP, DFP in imenske liste) pa so dobile skupno 5351 glasov in 14 mandatov. Socialisti so dobili večino med uslužbenci parlamenta, kjer so dosegli 3 mandate, medtem ko je DAAB dosegel le 2 mandata. Večino so dobili tudi v notranjem ministrstvu (5 : 2), v socialnem ministrstvu (3 : 2), in v ministrstvu za promet (3 : 1). V ostalih ministrstvih in v uradu zveznega kanclerja je dobil večino mandatov OAAB. Večino so socialisti dosegli tudi pri uslužbencih v varnostni službi, to se pravi med policijo in orožništvom. V njenih štirih skupinah so po centralnih uradih dosegli skupno 16 mandatov, medtem ko jih je DAAB dosegel le 13. Na Koroškem so socialisti tudi v poklicnih zastopstvih učiteljev dosegli večino. V osrednjem odboru učiteljev pri koroški deželni vladi so dobili po glasovih večino 53 odst., vendar so v njem s tremi odborniki enako zastopani kot DAAB. V ponedeljek in torek minulega tedna so železničarji volili svoje poklicno zastopstvo. Pri tem so v zveznem zastopstvu socialisti dosegli 16 mandatov, DAAB in komunisti pa po enega. Na Koroškem so dosegli socialisti 11 mandatov, komunisti 1, DAAB pa nobenega. tosi aoKecp svecu BEOGRAD. — V Kruševu Obiliču je prejšnji teden umrl Pefar Lekič, ki je s svojimi 128 leti veljal za rvajstarejšega Jugoslovana. Vse življenje je ta očanec v glavnem pasel ovce, v prvi svetovni vojni je bil ujet, poročil pa se je Sele v starosti 60 let in je kljub temu pol stoletja preživel v zakonu. Pri zdravniku je bil vsega skupaj le trikrat in pred Štirimi leti mu je znova zraslo Sest novih zob. ATENE. — Kako »demokratičen" in »human' je sedanji vojaSki režim v Grčiji, dovolj zgovorno pove naslednji primer: ko je nizozemska vlada predlagala, da bi sprejela žrtve tega režima, ki jih imajo internirane na otokih Leros in iaros, je grSki notranji minister Stilianos Patakos na tiskovni konferenci izjavil, da Nizozemski svetuje, naj se ne zanima za te »poša-sti v človeSki podobi”. Rodoljubi, ki se bojujejo za demokracijo in svobodo svoje domovine, za tega patentiranega demokrata torej niso ljudje, marveč »po-Sasti", ki imajo morda le slučajno človeSko podobo. Isti minister je tudi pozval prejšnjega predsednika gr-Ske vlade Karamanlisa, ki živi v tujini, naj se vrne domov in »občuti, kako se postopa s sovražniki dežele". WASHINGTON. — čeprav je ameriška vlada sprejeta vrsto zakonov, ki zagotavljajo črnskemu prebivalstvu enake pravice, o enakopravnosti črncev Se zda-leka ne more biti govora. Električni računalnik, v katerega so dali podatke o dosedanjem uresničevanju določil teh zakonov, je izračunal naslednje: pri sedanjem tempu rasne integracije bo minilo od 97 do 2283 let, pač glede na razna področja družbenega življenja, preden bo temnopoltemu prebivalstvu Amerike zagotovljena popolna enakopravnost z belimi državljani. Seveda gre tukaj le za teoretične račune, ki pa so kljub temu dovolj značilni za razmere v državi, katera si tako rada lasti monopol v vseh vprašanjih demokracije in svobode. DJAKARTA. — V ponedeljek minulega tedna se je po velikem deževju poruSil nedograjeni jez Sempof na Javi, kjer je velikanski val blata zasul tri vasi. Katastrofa je zahtevala 138 človeških življenj, obseg materialne Škode pa doslej Se .ni znan. Podobna nesreča je doletela Indonezijo že letos meseca marca, ko je po hudih nalivih popustil jez Solo. Takrat je zgubilo življenje 166 oseb, pol milijona ljudi pa je ostalo brez strehe, kajti uničenih je bilo 30.0G0 hiš. LIZBONA. — Na Portugalskem je prišlo do katastrofalnih poplav, ki so po dosedanjih vesteh zahtevale daleč nad 400 človeških žrtev. Posebno hudo je bil prizadet kraj Villa Franca de Xira, kjer je izgubilo življenje 214 ljudi; v malem upravnem središču Quin-tas, kakih 60 kilometrov severozahodno od Lizbone, pa je od skupno 156 prebivalcev živih le še 66. ADEN. — Južni del arabskega polotoka, ki je pred nedavnim postal neodvisen, se imenuje zdaj Ljudska republika Južni Jemen. Prvo vlado te dežele je sestavil Katan Mohamed Al Sabi, ki je hkrati postal tudi poveljnik oboroženih sil. Izjavil je, da se bo nova republika včlanila v Arabsko ligo in v OZN ter da bo vodila nevtralno politiko. Edina politična organizacija v tej deželi je narodnoosvobodilna fronta, katere poveljstvo bo obdržalo tudi zakonodajno oblast, dokler ne bodo pripravili začasne ustave Južnega Je-mena. BEOGRAD. — Ob nedavnem državnem prazniku —• Dnevu republike — Je predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito tudi letos sprejel odlok o pomilostitvi več obsojencev. Nadaljnjega prestajanja zapornih kazni je bilo oproščenih 132 oseb, medtem ko je bila 425 obsojencem kazen znatno znižana. HAVANA. —. Prihodnje leto bodo na Kubi začeli Izvajati nov šolski zakon, s katerim bo v tej deželi izvedena obsežna reforma šolstva. Uvedena bo namreč desetletna osnovna in srednjeSolska obveznost, medtem ko je bilo doslej obvezno le šestletno osnovno šolstvo. Poleg tega bo vlada povečala tudi število Štipendij, da bi vsem omogočila šolanje tudi v srednjih in strokovnih Šolah. KINSHASA. — Na podlagi amnestije, ki jo je objavil kongoški predsednik Mobutu, se je v deželo vrnilo tudi kakih tisoč katanških žandarjev, ki so po neuspelem državnem udaru skupaj z belimi najemniki živeli v taboriščih v Ruandi. V teh taboriščih je zdaj ostalo le Se nekaj več kot sto belih najemnikov, ki so sodelovali v uporu proti kongoški vladi ter so jih pozneje oborožene sile Ruande razorožile In poslale v taborišča. Beli najemniki so doma iz Belgije, Francije, Italije, Velike Britanije, Portugalske, Rodezije, Izraela, Španije, Grčije, Zahodne Nemčije, Luksemburga in Južne Afrike. NEW YORK. — Ameriški obrambni minister McNa-mara je bil imenovan za predsednika svetovne banke. Toda McNamara baje ni edini član ameriške vlade, ki bo zapustil sedanji položaj. Revija »News-week" namreč ve poročati, da bosta McNamaro posnemala tudi minister za kmetijstvo Orville Frecman in minister za financo Hcnry Fouler. Poleg tega pa namerava odstopiti tudi sedanji omeriSki predsednik v Združenih narodih Arthur Goldberg. V obveščenih krogih menijo, da so vzroki teh zamenjav »volilnega značaja”. KAIRO. — Sovjetska zveza in Združena arabska republika sta podpisali sporazum, po katerem bo Sovjetska zveza poslala Egiptu nadaljnjih 100.080 ton pšenice. Že v začetku tega leta je namreč prejela Združena arabska republika 400.000 ton pšenice iz Sovjetske zveze. NEW YORK. — Skupina desetih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, je zahtevala, da se čimprej začnejo pogajanja o prepovedi atomskega orožja. Prepoved bi razlagali z mednarodno konvencijo, pogajanja pa naj bi potekala no posebni mednarodni konferenci. HELSINKI. — Na povabilo finskega predsednika Kekkonena je državni predsednik Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni obiskal Finsko, da se udeleži svečanosti ob 50-letnici finske neodvisnosti. RIM. — v sosedni Italiji so od začetka tega tedna v prometu tudi bankovci za 50.000 in 100.000 Hr. Bankovce takih vrednosti so uvedli zato, da bi olajšali plačevanje velikih vsot denarja v gotovini. vel es sowohl im Staatsver-trag von St. Germain-en-Laye wie im osterreichischen Staatsvertrag vom 15. Mai 1955 steht. Aber was kiim-mert Rowdies und Kulturbarbaren die Kultur? V/as kiimmert Hinter-svaldler, die iiber ihre Nasenspitze nicht hinaussehen, die Welt? Sie schreien lautstark, wie sehr die oster-reichische Minderheit — sie nennen sie patzig die »Deutschen« — in Siidtirol unterdriickt werden. Aber wenn in Osterreich in einem burgenldndischen Ort die Kirchen-tafel in deutscher und kroatischer Sprache abgefafh ist, dann schmieren sie den kroatischen Text als Lausbu-ben, die sie sind, an. Und wenn ein neugevueihter Priester in seinem Hei-matort die Primiz feiert und wenn man ihm eine Begriifhmg in seiner slowenischen Muttersprache vor die Kirchentiire hdngt, dann reiflen eben-solche Lausbuben diese Inschrift her-unter. Denn wir sind ja ein Kulturstaat. Und kein Mensch nimmt daven Kenntnis. Die Presse, die Kirche, das Parlament, die Regierung — ali c hal-ten stili, wenn katholische osterrei-chische Bundesbiirger kroatischer od. slowenischer Muttersprache in ihren Rechten gekrdnkt und verhohnt wer-den. Was geht das das Kulturland Osterreich an? Halten wir also auch den Mund, wenn von Siidtirol gesprochen wird? „Kampf dem Krleg", Nr. 7—8/1967 MED NOVIMI KNJIGAMI: Jubilejna izdaja „Desetega brata" v knjižni zbirki celjske Mohorjeve družbe Stoletni jubilej prvega izida Jurčičevega ..Desetega brata" je celjska Mohorjeva družba počastila s tem, da je to »pravo narodno knjigo" — kakor je Jurčičev roman imenoval tedaj vodilni slovstveni kritik Fran Levec — sprejela v svojo letošnjo knjižno zbirko. V celoti obsega ta zbirka tudi letos več zanimivih knjig, ki bodo gotovo napravile veselje številnim bralcem. Poleg »Desetega brata” spadajo v zbirko še koledar za leto 1968, nadalje knjiga o družinski vzgoji, ki sta jo pod naslovom »Naše življenje" spisala dr. Eman Pertl in prof. Miša Krašovic-Pertlova, ter končno obširno in aktualno delo »Pokoncilski katoliški etos" Izpod peresa dr. K. Vladimira Truhlarja. V kratkih besedah hočemo letošnje knjige celjske Mohorjeve družbe predstaviti tudi bralcem našega lista. • DESETI BRAT, prvi slovenski »izvirni roman«, je vsekakor tako znano delo, da o vsebini ni treba več posebej govoriti. Zato navedemo tukaj raje nekaj podatkov, ki jih je o njem zapisal ob koncu knjige Jože Dr. Robert Hlavaty SEDEMDESETLETNIK V Trstu je v začetku tega tedna obhajal svoj 70-letnl življenjski jubilej dr. Robert Hlavaty, predsednik tržaške Slovenske prosvetne zveze in eden izmed vodilnih predstavnikov slovenskega narodnega življenja v Italiji. Robert H!avaty pa je znan tudi kot likovni umetnik ter je sodeloval že na mnogih razstavah, med drugim leta 1947 tudi v Celovcu. Ob življenjskem jubileju mu koroški Slovenci tudi tem potom izrekamo prisrčne čestitke. Gregorič. »iDeseti brat« je bil prvič objavljen v Celovcu, namreč v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov, kjer je izhajal v zvezkih 29— 32 od februarja 1866 do februarja 1867. Od njegovega prvega izida je torej letos minilo sto let. V teh sto letih je bil roman vsaj osemnajstkrat ponatisnjen in štirikrat dramatiziran. In zanimivo je, da je bil že dvakrat preveden tudi v nemščino: leta 1886 ga je prevedel dr. Ludovik Vipavec, leta 1960 pa dr. Ferdinand Kolednik. Pri Mohorjevi družbi je »Deseti brat« prvič izšel leta 1911, in sicer kot 65. zvezek Slovenskih večernic. Ker akademski slikar Ivan Vavpotič do takrat še ni izdelal vseh ilustracij, je leta 1912 izšel »Deseti brat« v po- natisu, sicer z vsemi ilustracijami, toda v majhni nakladi. Medtem ko je bil roman za ti dve izdaji precej predelan, pa ga je celjska Mohorjeva družba leta 1936 ponovno izdala v Koblarjevi priredbi, ki je v celoti ostala zvesta Jurčiču. To besedilo je bilo sprejeto tudi v letošnjo jubilejno izdajo, ki jo poleg tega krasijo še vse čudovite ilustracije Ivana Vavpotiča. (Omeniti je treba, da je po vojni izšel »Deseti brat« med drugim tudi pri celovški Mohorjevi družbi.) • NAŠE ŽIVLJENJE je naslov knjige, v kateri dr. Eman Pertl in prof. Miša Krašovic-Pertlova govorita o važnih vprašanjih družinske vzgoje s posebnim ozirom na spolno področje. Obširno snov sta avtorja razdelila na tri večja poglavja: prvo poglavje obravnava spolno poučitev in spolno vzgojo doma in v šoli, v drugem poglavju je govora o vzgoji za zakon, medtem ko je tretje poglavje posvečeno zakonskemu življenju samemu, to je življenje v družini ter posebnostim zakonskega življenja v posameznih življenjskih obdobjih. Za svojo »resnično povest o našem življenju« sta se avtorja odločila z željo, da bi si današnji človek zavestno in smotrno utiral pot k pravi življenjski sreči, kajti — kakor poudarjata pisca v uvodniku k svoji knjigi: samo pravilna, pravočasna, načrtna in nepretrgana spolna poučitev in spolna vzgoja lahko oblikujeta »golega« človeka v zavestnega Že 130 milijonov televizorjev Ravno v zadnji številki našega lista smo poročali, da bo število prijavljenih televizorjev v Avstriji kmalu doseglo poln milijon. Za razmeroma majhno deželo je to vsekakor lepo število in samo dokazuje, da spado Avstrija — vsaj po razširjenosti televizije — med visoko razvite dežele. Število televizijskih sprejemnikov pa hitro narašča tudi drugod po svetu. Tako je iz podatkov UNESCO (specializirane organizacije Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo — op. ured.) razvidno, da deluje zdaj na svetu že 2380 televizijskih postaj, katerih programe spremljajo ljudje na zaslonih 130 milijonov televizorjev. Še bolj razširjeno pa je seveda radijsko omrežje. Na svetu deluje 12.600 radijskih postaj z velikim radiusom (v to številko niso zajete neštete specialne postaje, kot jih uporabljajo na primer vojaške enote, meteorologi, policija in druge ustanove), medtem ko število radijskih sprejemnikov znaša že 400 milijonov. ustvarjalca gmotno ugodnejšega, a duhovno poglobljenega življenja. • POKONCILSKI KATOLIŠKI ETOS je pravzaprav izčrpen odgovor na številna vprašanja, ki se postavljajo v zvezi z drugim vatikanskim koncilom. Pisec dr. K. Vladimir Truhlar je na podlagi številnih važnih dokumentov, ki so bili sprejeti na tem cerkvenem zboru, skušal prikazati »novi« položaj in naloge cerkve v času, ko doživlja človeštvo obdobje globokih in naglih sprememb. Morda je za ta koncil najbolj značilno spoznanje, da danes tudi cerkev ne more več ostati izven tega splošnega razvoja, marveč se mora »vstaviti v ta razvojni proces, se široko odpreti vsem njegovim zdravim silam«. To pa zahteva — tako od posameznika kakor tudi od skupine — »odprto sprejemanje novega«: odstop od togosti, ozkega obzorja itd., pa čeprav pomeni to tudi priznanje nekdanjih napak. • MOHORJEV KOLEDAR za leto 1968 sta uredila Stanko Cajnkar in Jože Dolenc, opremil pa ga je Stane Kregar. Vsebinsko je zelo bogat ter prinaša članke o raznih aktualnih vprašanjih (n. pr. 50-letnica oktobrske revolucije, program razvoja Slovenije, kriza na Srednjem vzhodu itd.), pod naslovom »Treba je po- Radio proti nepismenosti Med Indijanci, ki živijo na oddaljenih pobočjih Andov v Peruju, je le malo lakih, 'ki bi znali pisati in brati; v pretežni večini so prebivalci tistih krojev še analfabeti. Boj proti nepismenosti otežkoča še dejstvo, da tamkajšnji ljudje ne obvladajo španščine, marveč imajo svojo lastno govorico, ki je pa v drugih delih dežele skoraj nihče ne pozna. Rešitev so našli v radiu. S pomočjo malega števila učiteljev,'ki obvladajo španščino in tudi narečje Indijancev, bodo priredili posebne analfabetske tečaje po radiu, za katere je prosvetno ministrstvo pripravilo tri programe. Oddajali jih bodo pet dni tedensko, in sicer po sedemkrat na dan, tako da si bodo »tečajniki" lahko izbrali najprimernejši čas. staviti nov svet bolj človeških razmer« predstavlja papeževo okrožnico Populorum progressio, opozarja na razne jubileje in poroča o mnogih drugih zanimivih stvareh. Knjižno zbirko ali posamezne knjige celjske Mohorjeve družbe lahko naročite tudi v knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu, Wulfengasse. KULTURNE DROBTINE 9 Prvo nagrado na letoinjem festivalu jugoslovanske radijske glasbe so dobili Primož Ramovš, Vinko Globokar, Stanko Horvat in zagrebški godalni kvartet. Med dobitniki druge nagrade je Uroš Krek, med dobitniki tretja nagrado pa Jože Falout in Zlata Ognjanovič, medtem ko je skulpturo .Orfej" tokrat prejel orkester RTV Ljubljana z dirigentom Samom Hubadom. Nagrajena dela so javno izvajali te dni v beograjskih radijskih študijih. O Newyorški filharmoniki bodo pod vodstvom dirigenta Leonarda Bernsteina prihodnje leto priredili veliko turnejo po Evropi. V tem okviru bodo med drugim gostovali tudi na Dunaju, v Berlinu, Londonu in Benetkah. Prvotno je bilo predvideno, da bi moral znani ameriški ansambel sodelovati tudi na velikem festivalu v Atenah, vendar je dirigent Bernstein izjavil, da nastop v Grčiji odpoveduje iz protesta proti tamkajšnjemu vojaškemu režimu. Seveda pa še ni padla zadnja odločitev, kajti evropsko turnejo tega ansambla v veliki meri financira zunanje ministrstvo, kateremu Bernsteinova demonstracija proti režimu v Grčiji gotovo ne bo ugajala. 9 Leta 1970 bodo ob stoletnici Leninovega rojstva objavili v Sovjetski zvezi več sto del, posvečenih temu velikemu revolucionarju. V ra z ni Iv tujih jezikih bodo objavili tudi dela o razvoju Leninove teorije v zadnjih 50 letih. Skupno število natiskanih izvodov bo menda znašalo 333 milijonov. 9 Izredno visoko ceno je na dražbi dosegla neka slika francoskega impresionista Clauda Moneta, namreč 588.000 funtov šterlingov, kar je v našem denarju skoraj 40 milijonov šilingov. To sliko je napravil Monet ravno pred sto leti, ko je bil star 27 let. Takoj jo je prodal za 400 frankov, ko pa jo je hotel čez nekaj let kupiti nazaj, je bila že prodana za vsoto 40.000 frankov. ,Jastreb v talarju" Pod zgornjim naslovom je objavil »Primorski dnevnik" daljši članek, v katerem je govora o stališču, ki ga do uničevalne vojne v Vietnamu zavzemajo vodilni ameriški cerkveni dostojanstveniki. Zlasti je v članku govora o teksaškem nadškofu Robertu Lu-ceyju, ki je bil med tistimi ameriškimi osebnostmi, katere je predsednik Johnson poslal v Južni Vietnam, da bi tam skrbele za »korektno" izvedbo nedavnih predsedniških volitev. Po vrnitvi je imenovani cerkveni knez podal izjave, ki so v očitnem nasprotju s prizadevanji papeža Pavla VI. za mir. Hkrati pa se je nadškof Lucey s tem svojim stališčem povsem postavil v vrsto tako imenovanih »jastrebov", kakor imenujejo v Ameriki zagovornike vojne v razliko od »golobov", ki zahtevajo mir. Iz omenjenega članka povzemamo, da je nadškof Lucey po povratku iz Vietnama dobesedno povedal naslednje: »Potrebno bo uporabiti silo. človek, ki ne veruje v silo, bo kmalu postal suženj. Mir na svetu se ne more doseči brez sile, kajti na Zemlji so tudi hudobni ljudje. Prepričujejo nas, da bi se naše čete morale iz Vietnama umakniti. To bi bila velikanska neumnost. Tisti, ki zahtevajo prenehanje bombnih napadov, da bi se s tem omogočila pogajanja s Severnim Vietnamom, samo hrabrijo komuniste, da se borba nadaljuje in da se Hanoi ohrani.« Po rodu je nadškof Lucey iz Texasa. Enako kot Johnson. Celo dobra prijatelja sta. In to že zdavnaj. Lucey je pogost gost v Beli hiši. Toda nadškof Lucey je tudi osebnost katoliške cerkve. Odgovoren je papežu Pavlu VI., ki pogosto poudarja, da je treba prenehati z bombardiranjem Severnega Vietnama, da se uresniči edini pogoj Hanoia za začetek pogajanj o miru. Nadškof Lucey očitno ignorira sklepe vatikanskega koncila, ki se posebno in konkretno tičejo tudi vprašanja vojne in miru. Koncil je sprejel tezo, da se noben spor ne sme reševati s silo. Nadškof Lucey pa zeli, da bi se samo s silo, to se pravi z vojaško zmago prisilili Hanoi, da sprejme tisto, zaradi česar se je ameriška vojna dejansko začela. Očitno je torej, da Lucey ni za nikakršna pogajanja, za nikakršno kompromisno rešitev; ni niti za to, da bi se »Hanoi ohranil«. Takšnih krutih besed se ne upa izgovoriti niti predsednik Johnson, kakor tudi ne o-brambni minister McNamara. Ta dva sicer bombardirata Severni Vietnam, toda po njunih besedah počneta to le zato, da bi pospešila pogajanja. Morda pa nadškof Lucey, ki je pogosto v Beli hiši, bolj intimno pozna Johnsona, iga torej pozna z druge plati. Lucey govori podobno, kot govorijo nekateri skrajneži iz vrst »jastrebov«, ki trenutno sicer niso odgovorni za ameriške razmere, vendar pa ščuvajo k popolni likvidaciji Severnega Vietnama in celo k razširitvi vojne na Kitajsko. Sicer pa Lucey ni edini visoki cerkveni dostojanstvenik, ki misli tako. Ni edini visoki verkveni dostojanstvenik v Ameriki, ki je tako okruten in tako vnet pristaš vojne. On dejansko le sledi tistemu, ki ga smatrajo za ame- riškega primasa, to se pravi sledi newyorške-mu nadškofu kardinalu Spellmanu. Ta se je posebno izkazal glede tega lani, za božič, ko je obiskal ameriške enote na vietnamskem bojišču in ko njegove izjave niso bile nič drugega kot ščuvanje na »vojno do zmage«, pa čeprav bi se vojna razširila tudi na Kitajsko. Vse to je newyorški nadškof opravičeval s »komunistično nevarnostjo«; hkrati pa je bila to očitna demonstracija proti papežu in njegovim naporom za mir. Toda v Ameriki so tudi cerkveni dostojanstveniki ki govorijo drugače in se drugače tudi obnašajo. Nedavno je prikazal svoje mnenje rochestrski nadškof Fulton Sheen, ki je nekoč slovel zaradi svojih nastopov v radiu in televiziji ter imel izreden vpliv na milijonske množice Američanov. Ta je med drugim dejal: »Nočem izraziti nič drugega kot samo besede evangelija, po katerih bog prezira vojno.« Mnogo bolj konkretni so bili štirje ameriški škofje (škof Shannon iz Sao Paula, škof Reed iz Oklahome, pomožni škof Dougherty iz New Jerseya in nadškof Halliman iz Atlante), ki so poslali Johnsonovi vladi poseben poziv za pogajanja. V njihovem apelu je bil omenjen tudi razum, torej ne le krščanska milost, razum, ki zahteva, da se preneha bombardiranje Severnega Vietnama in se začno pogajanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi s samimi vietnamskimi borci, da bi se mir dosegel »čimprej«. Štirje ameriški škofje so poudarili, kako bi bil že skrajni čas, da se tudi katoliška cerkev v Ameriki oglasi k besedi. Pridružili so se novemu gibanju verskega značaja, ki zahteva takojšnja pogajanja. Ob tej priložnosti je ameriška tiskovna agencija AP komentirala: »Že mnogi takoliški duhovniki so osebno obsodili vietnamsko politiko Bele hiše. Nekateri od njih so bili zaradi takšnega stališča prizadeti s sankcijami svojih predstojnikov. Sedaj pa je z nastopom štirih škofov zaključen molk ameriške katoliške cerkve, katere visoka hierarhija nekako ignorira papeževe napore za uresničenje miru.« Štirje škofje so sicer manjšina ameriške katoliške hierarhije, neznatna manjšina ameriškega škofovstva, vendar so se oglasili k besedi. Papež Pavel VI. je s svojimi pobudami imel veliko uspehov. Marsikaj je dosegel, toda z akcijo za mir v Vietnamu ni prišel tako daleč, kot bi bil želel in to v precejšnji meri prav zaradi tega, ker njegova pobuda ni imela ustreznega odmeva v ameriškem episkopatu. Ali je to posledica razpoloženja ameriških vernih množic, ki so naklonjene Johnsonu, ali pa nečesa drugega? Katoličani so v Ameriki v manjšini. In morda se prav zaradi tega ameriški episkopat boji miroljubne iniciative, dokler so protestantske cerkve glede tega pretežno pasivne. Predsednik ZDA je drugačne vere, prav tako je drugačne vere tudi večina kongresa, to se pravi ustanove, od katere je marsikaj odvisno. Pomembno je, da so se tudi omenjeni štirje ameriški škofje omejili in poudarili, da ne spadajo v »skupino papeževega pritiska«. Nadškof Lu-cey pa je na svoj način pokazal, da »papeževega pritiska« ni, da ni niti osnovne discipline nasproti papežu, kajti sicer bi on ne bil govoril tako in akcija za mir v Ameriki bi se ne bila skrčila na tako majhno skupino škofov. fjeschehen in Siidkarnten Auf Einladung des Zenfralverbandes $!oweni-scher Organisationen in Karnten kam am 3. November eine mehrkopfige Delegation des Sozialistischen Verbandes der V/erktutigen Slo-weniens unter Fuhrung des Prtisidenten Janez Vipotnik zu Besuch nach Kdrnien. Dre Delegation erwiderte dami! den Besuch des Zentralverbandes slowenischer Orgonisationen in Karnten, welcher im JaKre 1965 mit einer Delegation beim Sozialistischen Verband der Werktati Gm > Celovec 5 Wu I f e n g. g in balade — 17.15 Avstrijska literatura danes — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.00 Proračunska deba a — 20.00 Avstrijska reportaža — 21.00 Dva krat dva je pet — 21.30 Osmrtnica za časa življenja. Petek, 15. 12.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 9.00 Za prijatelje glasbe — 16.45 iPesmi Eduarda Griega —- 17.15 Joseph Albrich — 17.30 Mednarodna radijska univerza — 20.00 Trpljenje Petra Oheya, komedija — 21.00 Večerni koncert — 21.30 Pogledi in razgledi. Regionalni program Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.10, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih); 5.45 Kmetijska oddaja — 6.25 Jutranja razmišljanja — 6.50 Ju-trgnja telovadba — 8.10 Gospodarska oddaja — 8.20 Glasba zate — 9.00 šolska oddaja — 10.05 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.10 Objave, pregled sporeda — 13.25 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Po željah — 18.15 Godba na pihala — 18.30 Odrrev časa — 18.55 Lahko noč za otroke — 19.00 šport — 19.57 Pregled sporeda — 23.10 Ogledalo poročil. Sobota, 9. 12.: 8.20 Jutranji koncert — 11.00 Naša lepa domovina — 14.00 Zabavna glasba — 15.00 človek kot ti in jaz, roman — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Z bobni in trobentami — 18.00 Vaš hoby — 18.15 Glasba za delopust — 20.10 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 10. 12.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z godbo — 10.30 Hiša s šestimi nadstropji — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.00 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo mestnega gledališča — 13.25 Vedro in veselo — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Procesija, komedija — 17.05 Čaj ob petih — 18.00 Ogledalo koroškega tiska — 18.20 Kulturno politične perspektive — 18.45 Pridite in prepevajte — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Vesela vdova, opereta. Ponedeljek, M. 12.: 9.30 Širni pisani svet — 13.45 Knjige za božično darilo — 14.00 Zenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 17.10 Glasba je naš konjiček — 18.15 Koroški visokošolski tedni — 19.30 XY ve vse — 20.10 Velika odločitev — 21.30 Glasba za počiiek. Torek, 12. 12.: 9.30 Zabavna glasba — 14.00 Mladinska oddaja — 15.30 Nova koroška pesem — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Svet je lep — 18.00 Pospeševanje koroške visoke šole — 20.00 Franz Schubert in 20. stoletje. Sreda, 13. 12.: 9.30 Knjige koroških založb — 13.45 Knjige za božično darilo — 15.30 Otroška ura — 17.10 Malo, le še malo počakaj — 18.00 Znanstveni pogovor o knjigah — 20.10 Melodije o mraku — 21.00 Brati in razumeti — 21.15 Zadnje ure Johna F. Kennedyja — 22.20 Obračalnica jugovzhod. Četrtek, 14. 12.: 9.30 Dežela Drave — 15.30 Jaz in njegov človek — 15.45 Stara dama — 17.10 Film čisto akademsko — 18.00 Kmetijska oddaja — 18.15 Koroške pihalne godbe — 19.30 XY ve vse — 20.10 Krapfenbacher-jev Šimej — 21.00 Koncert ljudskih pesmi. Petek, 15. 12.: 9.30 Ruska narodna glasba — 13.45 Knjige za božično darilo — 14.00 Pravljice v narečju — 15.30 Mladinska glasba — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Mars, rdeči planet — 20.10 Črna kuhinja in električni štedilnik — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja. Slovenske oddaje Sobota, 9. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 10. 12.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 11. 12.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za ženo in dom — 18.00 Koroški pevski zbori, moški zbor SPD Loga vas. Torek, 12. 12.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Cerkev in svet. Sreda, 13. 12.: 14.15 Poročila, obja-ve — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 14. 12.: 14.15 Poročila, objave — Zeleni gozd je lovčev gaj — Jezikovne napake. Petek, 15. 12.: 14.15 Porodila, objave — Od petka do petka — Poganstvo in krščanstvo v naših šegah. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 17.00, 18.00, 19.30, 22.00 , 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vos — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestita — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice -— 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Litorarni nokturno. Sobota, 9. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 9.25 Naši ansambli zabavne glasbe — 11.15 Kar po domače — 12.10 Iz galerije glasbenih portretov — 12.40 Popevke iz Studia 14 — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 iz dnevnika, podlis ek — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Minute z Marjano Deržaj — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 10. 12.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Tacek, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila — 13.15 Iz partitur mojstrov operetne glasbe — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.30 Humoreska tedna 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Tri popularne operne arijo — 17.30 Smrt nedolžnega velikana, igra — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljek, 11. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Mladinski pevski festival 67 ___ 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Narodni molivi — 12.40 Kvintet Niko Štritof — 14.35 Voščila — 15.40 Mali zbor Lira iz Kamnika — 17.05 Operni koncert slavnih solistov — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja ___ 19.15 Minute z orkestrom Piesker — 20.00 Simfo- nični koncert orkestra Slovenske filharmonije. Torek, 12. 12.: 8.08 Z našimi solisti po slovanskih operah — 9.25 Tamburaški zbor RTV Zagreb — 9.40 Cicibanov Svet — 11.15 V rilmu današnjih dni — 12.10 Iz opusa Sama Vremšaka — 12.40 Tuji pihalni orkestri — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.35 V tričetrtinskem taktu 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Lepe slovenske narodne pesmi — 18.45 Družba in čas — 19.15 Pojo in igrajo Les Chachakas — 20.00 Čast mi je, igra — 21.15 Deset pevcev, deset melodij. Sreda, 13. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Policaj in Cefizelj, glasbena pravljica — 11.15 Slovenske narodne in narodno zabavne _ 12.10 Dva Handlova koncerta — 12.40 Operetni napevi — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila __ 15.45 Prva doživetja, podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Minute s plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.00 Vrhovi operno poustvarjalnosti. Četrtek, 14. 12.: 8.08 Iz oper italijanskih veristov — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 12.15 Recija jugoslovanskih pevcov zabavne glasbo — 12.10 Matija Gubec, odlomki iz opere — 12.40 Pihalne godbo — 14.05 Izbrali smo vam — 15.40 Mal! recitali — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogvoori — 19.15 V rilmu sambe — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Literarni večer. Petek, 15. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Poje Ladko Korošec — 11.15 Orkester belgijskega radia — 12.10 Zvira voda — 12.40 Na kmečki peči — 14.05 Veliki valčki in uverturo — 14.35 Voščila — 15.45 Kulturni globus — 17.0S Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih kriipoljih — 19.15 Orkester RTV Ljublana — 20.00 Glasbeni coctail — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. + V krščanski žalosfi sporočamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da je naša mafi, stara mafi in prababica Marija Rapold, roj. Grubelnik p. d. Pastirkova mati iz Bele po kratki in težki bolezni, sprevidena z zakramenti za umirajoče, odšla k Bogu po večno plačilo v soboto 25. novembra 1967 v 79. letu svoje starosti. Drago našo pokojno smo spremili na zadnji zemeljski poti od hiše žalosti v Železni Kapli št. 33 na pokopališče pri Dev. Mariji v Trnju v ponedeljek 27. 11. 1967 ob 11. uri. Dušo blage rajnice priporočamo v spomin pri daritvi svete maše in v molitvi. Železna Kapla, Bela, Korte, Koprivna, Žitara vas, Stiefern. Za rajno žalujejo: otroci Andrej, Štefan, Rozina, Marjetka Maks in Jožef; brat Janez in ostali sorodniki C/3 NOVICE I IZ [| ■ AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA V SLOVENJEM GRADCU V nedeljo so v Slovenjem Gradcu odprli novo poštno poslopje in istočasno izročili svojemu namenu novo avtomatsko telefonsko centralo, ki jo je izdelala Iskra Kranj. Telefonska centrala ima zmogljivost 300 priključkov in jo je mogoče povečati na 1000 priključkov. Po zemeljskem kablu je nova centrala povezana z vozelno avtomatsko telefonsko centralo v Dravogradu, od tam pa z avtomatsko centralo Maribor. Prihodnje leto bodo na vozelno centralo v Dravogradu priključili še Prevalje, zemeljski kabel med Ravnami in Dravogradom pa je že v prometu. Ker so pred kratkim tudi v Ptuju odprli avtomatsko telefonsko centralo in jo povezali z Mariborom* bo kmalu skoraj celotno telefonsko omrežje vzhodne Slovenije avtomatizirano. Ei KOPRSKA LUKA IN JUGOSLOVANSKI POMORSKI PROMET Ko je leta 1957 pričela koprska luka obratovati je bila s 55.000 ton prometa na jugoslovanskem pomorskem prometu udeležena z 0,6 °/o. Njena udeležba na tem prometu je iz leta v leto naraščala in dosegla lani 759.000 ton prometa. S tem je njena udeležba na jugoslovanskem pomorskem prometu narasla na 4,62 odstotka. Še bolj je v tem času naraščala udeležba koprske luke na mednarodnem prometu jugoslovanskih luk. Leta 1957 je z 10.000 tonami znašala komaj 0,2 %», lani pa je s prometom 752.000 ton znašala že 6,02 %. AVSTRIJA Sobota, 9. 12.: 16.20 Poročila — 16.25 Patrik in Pulrik — 16.40 Film zate — 17.10 Knjižni kotiček — 17.40 Plesna $0ja — 18.40 Kaj vadimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Tri enodejanke Ludwiga Thoma — 21.40 Športni dnevni'k — 22.10 Vprašanje tedna — 22.35 V mreži FBI- Nedelja, 10. 12.: 15.25 Poročila — 15.30 Tukaj prihaja Petter — 16.00 Svet mladine — 16.15 Kako živimo Evropejci — 17.00 Športna poročila — 18.00 Pustolovščine dobrega vojaka Svejka — 18.30 Nedelja v Londonu —— 19.00 Cas v sliki — 19.30 Spor! — 20.15 Črni petek — 21.45 Pimpinone, veseloiga. Ponedeljek, 11. 12.: 18.00 Francoščino — 18.30 Naša velika sesfra — 19.00 Karl Heinrich Waggerl — 19.30 Cas* v sliki — 20.15 Klub črnih vrinic, kriminalka — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Med poletjem in zimo. Torek, 12. 12.: 18.00 Angleščina — 18.30 Nočni kurir javlja — 19.00 Podoba Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15* Ta-le naš svef — 21.00 Časovni ventil — 22.30 Z očmi naših otrok. Sreda, 13. 12.: 11.20 Tale naš svet — 12.05 Časovni ventil __ 17.05 Predstava lutkovnega gledališča — 17.50 Mala veda risanja — 18.30 Aktualna kultura — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Tempi nostri,-episoda — 21.45 Jack's Angels. Četrtek, 14. 12.: 12.00 Sole mesto dela zgodovino — 18.00 Italijanščina — 18.30 Ljubljenci naših slaršev — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15' Vzhodni veter — 22.40 Literarni salon. Petek, 15. 12.: 11.00 Tempi nostri — 12.30 Jack's Angels- — 18.00 Francoščina — 18.30 Festival Ann — 19.00 Novo* iz kmetijstva — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Čuda živalskega* sveta — 21.00 Lili, povest sirotke — 22.35 Jazz v Ameriki- JUGOSLAVIJA Sobota, 9. 12.: 17.00 Dežurna ulica — 17.40 Vsako soboto — 17.55 Obzornik — 18.15 Oddaja za otroke — 19.15 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.30 Festival ansambla JLA — 21.40 Junaki cirkuške arene — 22.10' Gideno, film — 23.15 Drsalna revia. Nedelja, 10. 12.: 9.30 Poljudno znanstveni film — 10.00: Kmetijska oddaja — 10.45 V plesnem ritmu — 11.10 Kalejdoskop — 11.30 Junaki cirkuške arene — 16.00 Mednarodna drsalna revija — 17.00 Ljubezen, oh ljubezen —- 18.25 Karavana — 19.10 Dolgo, vroče polelje — 20.00’ Dnevnik — 20.50 Magazin —- 21.50 Lirika. Ponedeljek, 11. 12.: 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Angleščina — 17.00 Mali svet — 17.25 Risanko — 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 Obzornik — 18.20 Slovenski pogovorni jezik — 18.45 Zdravstvena oddaja — 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.40 Drama. Torek, 12. 12.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 18.35 Film za olroke — 18.50 Svet na zaslonu — 19.30 Obzornik — 20.10 Celovečerni film* — 21.40 Kulturna oddaja. Sreda, 13. 12.: 17.05 Lutkovna igra — 17.25 Poljudno znanstveni film —- 17.55 Obzornik — 18.15 Ne črno, ne belo — 19.00 Rreportaža — 20.00 Dnevnik —- 20.40 Tekma, igra — 21.30 Mednarodni jazz festival v Ljubljani. četrtek, 14. 12.: 10.35 Angleščina — 17.10 Tik tak — 17.25 Slike sveta — 17.55 Obzornik — 18.15 Kaleidoskop ___ 18.35 Gost v sludiu — 19.00 Dežurna ulica — 20.00* Dnevnik — 20.30 Aklualni razgovori — 21.40 Drama. Petek, 15. 12.: 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.10 Oddaja za otroke — 17.55 Obzornik — 18.15 Mladinski koncert — 19.05 človek, znanost in proizvodnja — 19.40 Aktualna lema — 20.00 Dnevnik — 20.40 Celovečerni film. PEČI in ŠTEDILNIKI v največji izbiri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Oobrla vas - Eberndorf A »141 tel. (0-42-36) 281