"1* KOI, K TA K K C" JE DKliAVSKI UST ZA MISMir.i; ČITATKLJE
PROLETAREC
Official Organ Yugot»lav Fcilcralion, S. 1\--(,lj>il<> Jugoslovanske Socialistične /veze
- - glasilo - -prosvetne matice j. s. z.
ST
NO 1530
CHICAGO, ILL., e. JANUARJA <jam,ary <o, 1937

l'iililish«'<J W«M*kly u1 2.'I0I S. I >aw mlulo Av<-. LETO-VOL. XXXII,
-v
Kitajci imajo čudne navade, nerazumljive običaje in hude krize
izkoriščanje tolikšno, da se mu delavci vsepovsod zoperstavljajo po robu
Roosevelt graja tiste delodajalce, ki ne vpoštevajo, da so tudi delavci ljudje
Same pridige kapitalistov ne bodo "poboljšale". Problem vrhovnega sodišča in tolmačenje ustave
P Rt DSEDN I K R 00 »e vel t je v nedavnem intervjuvu « čas-n»karsk:n~»i poročevaici ostro grajal tistih "deset odstotkov" ameriških delodajalcev, ki nočejo odsloviti otrok iz svojih obratov, in 4ti plačujejo tako nizke mezde in ob tako dolgem delavniku, da je pri njih zaposlenim delavcem nemo- določene klinike, ob doioče-goče dostojno živeti.	rem času, postreliti. Baje jih
Predsednikova kr.t.ka je b.la namestu, toda ne dovolj od- J° tis°Č Ve8t 'Z San«aJa *
1 -	1	.	1 l •	...	.. dne 4. januarja se glasi, da je
ločna, posebno se zato ne, ker b, on s svojo poz.cjo Mor,I la- Mq ^ , 2g ne,poUorjenih
hko ve!,ko vec kot pa le kr.t.z.ral. Njegova označba, da je le	kadilcev opija ustreljenih 3.
deset odstotke.v delodajalcev", ki zaslužijo tako grajo, pa je	januarja. To je bil le začetek,
netočna zato, ker je takih izkoriščevalcev veliko več.	Za pogrebnike bo torej na Ki-
Sto ,n stotisoče delavcev in delavk ter uposlenih otrok ne	tajskem prihodnje tedne veli-zasluzi povprečno niti $12 na t,*den Tisoče in tisoče družinskih dela.
Enotnost fašizma na bojiščih v Španiji
PREISKAVA NESREČ Z LETALI
Kitajski diktator Kaiiek je bil ugrabljen, nato izpuičen in je z c pet diktator. General, ki ga je držal v ujetništvu in mu povzročil ponižanje, je oproščen. Ministri v Nankingu se vesele, da se je koncem konca vi c uuuru izteklo. A jezni bo vendarle, pa so odločili, da se mora vse strastne kadilce opija, ki se niso prišli zdraviti v
Za zdravje papeža
V napor.h za ohranitev življenja papežu Piju XI. so bili pozvani na pomoč najboljši zdravniki, kar jih premore -vet. Pri prost i ljudje pa so tro-s li za maše v molitvah za papeževo zdrav je, zato da .je torkov dobila dohodke zase in za zdravnike.
Prošle Irdnp se jc d<-godi!n tolixo ae rop la n s k ih nrsrot, d* n> zahteve /a odločno preiskavo bolj :r. holj nmoze po elino »e /a'o, ker to uradniki prizadetih družb zahtevali čimstrožjo prei*ko\anje nesreč tedaj, ko »o začeli prevažati pošto vladni aerujiiam Usp» lo Jim jo, d,i »o dobili koncesije nazaj, niso pa dokazali, da oni obratujejo bolj varn > svoj zrai ni promet, kakor vladna letala. Ker se v aeroplanih voiijo veimoma le ljudje iz vplivnih krogov, je naravno, da so bile kritike in zahteve za preiskave toliko večje. Vsi kakor so take nesreče dokaz da bo treba se mnogo »zboljšanj, predno bo promet po zraku varen, in ob enem so priča, da se marsikatera nesreča dogodi ne zato, ker letalo ni varno, ampak radi manije po profitih. Ce bodo preiskovalci hoteli ugotoviti to dejstvo, s«- bo njihov trud izplačal Drugače pa bo le še več stroškov za javne blagajne, kompanije pa »o itak zavarovane.
očetov zasluzi ob skrajno napornem delu manj kot povprečno $20 na teden.
Nag a n janje je neznosno, a hrana ob nizki mezdi nezadostna, ker 3i tako mizerno plačan delavec ne more privoščiti bolj še Družina si ne more privoščiti ne potrebne obleke, ne zdravstvene nege. ne take hrane, kot bi ji bila potrebna.
Če bi se moglo izboljšati življensko stanje izkoriščanih delavcev s pridigami delodajalcem, bi bila stvar v redu. Tako pa je predsednik Roosevelt z omenjenim intervjuvom le opozoril javnost na obupne razmere, v katerih trpi nešteto ameriških uelavcev Bilo bi boljše, če bi propagiral sprejem dodatka k ustavi, kakor ga predlaga socialistična stranka. Vrhovno sodišče bi potem ne imelo pravice proglašati socialnih zakonov neustavnim, kakor jih razveljavlja zdaj drugega za drugim. Demokratska stranka ima večino v skoro vseh legislaturah, pa ji bi bilo tak dodatek zlahka spraviti skozi. Ampak predsednik Roosevelt o tem molči, ker ve, da bi naletel med delodajalci, ki kontrolirajo njegovo stranko, na silovit odpor, njemu pa ni do boja z njimi. On priznava, da bi bilo mogoče skrajšati delavnik in določiti minimalne mezde le z zakonom, ki bi obsegal
✓se Zed. države, Pa se zanaša, da se bo vrhovno sodišče nekako Zahteve unije upravičene.—Neizkušeni odborniki. Šerifove pretnje in premislilo in dovolilo tako postavo, če se je bo kongresu zdelo • - .	. .	.... v .	i *i •	. i	• r . •
vredno sorejeti	Martinova izjava. — Bivši socialistični uradniki na stavkovni fronti
Delavci pa so se kljub svoji volilni "zmagi", ki so jo "dosegli" lanskega novembra, navel:čali čakati in so se spustili Organizirati delavce v mas- tna enota, (ločini ie tisoč. in v velik«- stavkovne boje To je pač v danih okolščinah edina nj}, industrijah ni igrača, kajti soee delavcea \ njih t« /k«. /
(Nadaljevanje na •'». strani.)	"masne" industrije so perferk-jdiniti in jih pridobiti za
-------------- , , . --—* no borbo. V av
l/rsihljuuje eerkve #a ofenzivo pro I i "k
General Motors ima vpliv in denar. Sodniki in šerifi to dobro 'razumejo'
111
, :n i/.v<>!
hudm. na sta\ k
li mi jih več i kot so v tem
mniMrn i bila forsirana. Nekateri \>r
--------trdijo, tla se je prič, la \ tak
Proslo nedeljo so v vseh ka- skem radiu to laž, ve. da je	zahteva svobodo v Španiji. velikem ob>egu predčasni v tol.sk i h cerkvah v Nemu.ii pri- Mussol ni zatrl sto in stot's>č? Pastirska pisma škofov v led neprevidn, st i vodstva. t >
dihali katoliški duhovniki pro- primorskih Slovencev in Mrva-	Nemčiji, klerikalna stranka na da bila je izzv ana pr ■< 1 \ n:
ti "komunizmu" in obljubljali to\ ter Nemcev na Tirolskem	Slovenskem, radio pridiga pod vsled trmoglavosti manager
v tem boju zavezništvo Hitler- veliko bolj, kakor pa je Hitler	pokroviteljstvom najvažnejše jev, k: kontrolirajo in vodij
ju. V /e, 1. državah so k it >1 i- žide \ Nemčiji' Vzrok, da se	katoliške propagandisticne or- General Motors korporacijo.
ški > v e č e n i k i na prošli (I >>po- je za žide izvedelo je to. ker	ganizacije v Zed. državah — Naravno, da i • • t k i tn !.,»
do, dan ist -tako pridigali. <!a so slednji dohro organ.zirani	vse to naj služi citateljem v n a in k i družbi zlahka dobit
je ni v« rje nevarnost: za člove- in posedujejo mogočno ča*o-	dokaz, da jo Vatikan udinjan sodnika, ki ie pripra\lien i/
štvo. kot je "komunizem" Vrh pi\je, dočim je katoliško časo-	M ussolinijevi politiki tako ze- dati sodno prepo\ed linjunt
toga je >c posebna organizaci- pisje o zatiranju primorskih	lo, dase no moro ločiti od njo- tion) magari še v tako drasii
ja katol -kih bogatašev \ tej .Jugoslovanov in katoliških	ga tudi ako bi so hotel, cesarjem obliki. In tudi -"rii'i ter po
11 tO'a ne i
! Motors je ena na.l-<ih korporacij v tej
• d
' i g
m
K b ii glavnih njenih ie p alpiral 1 .andona. ra Roosevelta, in to no" h-r "gmotno". Yo-> minule in tlel ave i so učinkov "svoje" zrna
NAVAL SVETOVNE REAKCIJE PROTI VLADI, KI PREDSTAVLJA IN BRANI KORISTI OGROMNE VEČINE NARODA
Hitler riskira svetovni mir v naporih, da resi svojega varovanca grnerala Franca pred potopom
KAK.šNA in kdo je pravzaprav današnja španska vlada? Mnogi listi jo naziva jo za komunistično, drugi za socialist lč no, tret ji za "bol jševiško", klerikalni tisk pa jo označuje za tolpo tolovajev, ki ropa in požiga cerkve ter mori duhovnike in nune.
Španska vlada izraz večine naroda
Vladi š panske republike, ki se je pred nekaj tedni presedla iz Madrida v Valencijo, načeljuje socialistični voditelj Francisco Largo Caballero. On pripada takozvanemu levičarskemu krilu socialističnega gibanja v Španiji. Civilna vojna je vse socialistične frakcije na Španskem združila v revolucio-: narno l judsko fronto, katere temeljna misel je, kako poraziti , fašizem — vse drugo se bo uredilo pozneje.
Klerikalna propaganda si pomaga z lažmi
Slovenski klerikalni in drugi favšistični listi trdijo, da vlada panske vlade ni ne postavna, ne ljudska vlada. Pravijo, da so pr; pevki, ki jih zbirajo delavci v pomoč Špancem, v resnici !o podpora "komunizmu" v Španiji in "morilskim boljševi-
kom".
Vlada republike Španije je prišla na krmilo popolnoma in edino z demokratičnimi metodami, torej po volji večine naroda. kakor je bila izražena pri volitvah v parlament. Tej vladi ljudstva je fašizem napovedal boj. Organiziral se je za napad najprvo v Moroku in v vojašnicah v Španiji. Generali in nižji oficirji v Španiji so bili od nekdaj reakcionarji, hlapčoni dinastije in cerkve. Rejpublika jih ni mogla itztrebiti na mah, niti ni vsled svojih demokratičnih načel tega poskušala, kajti če bi nadomestila stare vojaške poveljnike z novimi, bi morala izvesti v elik politični in socialni preobrat, česar si ni upala. Med-?em so se stari [z k oriše ovalni elementi spet utrdili, se opogumili n začeli z bitko.
Tri važne vlade z generalom Francom
Mussolini, Hitler in portugalski diktator so edini načelniki važnih vlad v Kvropi, ki so pomagali generalu Francu organi-/. rati kontrarevolucijo. Oni so edini, ki so ga priznali za "ustavno" špansko vlado, in edini, ki mu odprto pomagajo. S em kršijo mednarodno načelo, da je do priznanja upravičena e vlada, ki jo prišla na krmilo po volji večine prebivalstva, ka-vor jo je izrazilo pri volitvah. Klerikalna propaganda sicer rdi t tat oljem svojega časopisja, da take vlade Španija nima, oa • pa brezbožno komunistično vlado, ki se je polastila vajeti nasilnimi metodami.
Naravno, da je taka trditev ne samo zgodovinsko netočna, impak ivaravnost iz trto izvita.
Čikaška "Tribuna" o ustavnosti vlade
Kapitalist / no časopisje po svetu ima za špansko vlado
• t .1 v le d I les
t |ih ni bilo ii i ili n e bodo ; Na t i voli
a\ska zmaga a s no.
Kam . i
11 n no oi v ijeval: > . e niso b: To ie da
Nemcev n a okupiranem Tirolski m molčalo in je tiho še da-ajo nos. zato pa v nadomestilo v pi Ka- je toliko bolj proti ljudstvu, ki
nt
n,
namerava. To dejstvo potr- licijski sel" so ra< •jo tudi časnikarji sloven-, povsod, kier -e j,m nudi|» skoga klerikalnega tiska v tej dane usluge bogati "prezent deželi, in sicer popolnoma p>iV/.rok temu je. k.o- ,» bi
o' i < I i' ra r. k, e pričel s se je uprlo enakim krivicam in i fašist ičnih načelih.
vol jeni kot demokrat i n repi
Širjenje spolnih bolezni odsev socialnih razmer
dt želi poskrbela za pr »pagan-(1M , ne govore po radiu vsako netb Ijo zv < čer. k i na j p«> "komun st r, nega " z ma ia tolišk ,
svojo -eriio po radiiu |»rosio nedeljo, ie med drugim dejal. v da n bo i namen.jen komunizmu. k;ir pa ne pomeni, da J ' on za nacije v Nenr li ali za fašizem v Italiji Takoj nato pa je m p< >red n<> pohvalil H it -
leria. da eeorav je - kat »liško	m-.lnkdo
, ,i	o MI V) nd-ir davno v Chicagu. ie b lo iz sta-; mal0K<|,)
' k v mo v nesogla^iu. v-ndai	^	milijonov ljudi v tej deželi j.	. .
on „, /np.r vero' O Mussoli-	t.stčnih podatkov poudar.ano ;ijVkf ramh; pravi statistika, ki c'a s,,nhr
niiu pa je dejal, da je niegova	dejstvo, da trpi desetina ame- ^ })j|a .j(ana nft 7j)on| T(> m,,rj(1 |(> j ,(n ,,.tali ()r
diktatura vzorna v tem. ker n	nškega pr< bivalstva na sifil.-Zopei" i erk
zoper ra-i k"t na pr;mer Hit-	bob zni
ler proti ludom. Amotk do-	zdravstveni urat
e
\ >j)oru unije a v t nih delav \ ' delod i jalt i pri (Jener-i'
'o jasno očitovano
a v i pro t i stav k a r stare metode, ki t rani.)
ni or je I • o V \ m se v * i Nada I jev a nje na o.
,rav malo simpatij, če sploh kaj. Vendar pa v splošnem vsaj ' liko ne laže, kakor klerikalno, in priznava, da je Caballerovo ninistrstvo ustavno, dočim Francova "vlada" v Burgesu ni.
\ '.emimt) za primero čikaško Tri-buno, ki je eden glavnih apitalist i, nih dnevnikov v tej deželi. V uredniškem članku, izdaji z dno !>1. decembra, pravi med drugim:
"Naj nam bo (španska) vlada po volji ali ne, neglede, ali ,o motrimo s s mpati.jami ali s predsodki, dejstvo je, da je pri-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Na zboru Ameriške sociolo- akcijo proti širjenju te kugo. di na vlakih 1 grčne družbe, ki se je vršil ne- Ampak pravih vzrokov se le (.ov „., llin;l
v a
dotakne. Dvanajst
SKoro v s T ; post ali -slaboumni kot p is| i' > »b zni. Ta k > r i
1oianst\ eni duhov nik. ki je iz- manitar
Z v cze
I
ustanove m mnogi
. n a t' e I n 1 k d c j eno v ilr'a
,.............vo šttvilo. Stotisoče	ratio M Poli
in ne boiuie di ali na posledicah te spolne	.	. . .	.
1,1	"'i"1	•	'	otrok spolno bolnih starsov tr-	partnu Ma / \
zdravnikov.	.	.
razne hu-:,M ,)<Ksl(><11(,<> ~ 1,1 tn ,ak(>' kl	vi Ncw Vork je i/raeunil. d
jim uničujejo vse. kar je lepe-	,,, v /(l(1 državah na v^akil
ust il
lo nedelj
to a men- . časopi
v od i jo organizirano
ga
ziv I jen iu
no
% • ♦ ♦ ♦

o t.
\n:sT(>
amo	| oo.ooo hudi .",17 t ,kili. ki '
zoravje.	pt> na mentalnih b<de/nih Fr
Dr Heeker jo poročal, da	,|erick n.sborn. tajnik \meri
stane boj teli ljudi s sifilisom	can Kugena S u ietv. m« ni. tla
stotino milijonov dolarjev, Hia-	bo vsled spolnih b de/ n in
ho /ni lunin ii roman, ki U<i /uur M> polne sifilitikov, ]>rav	kontrole porodov pi . ,d«» te 1Monsk
pričnemo priobčevati r **Pro- tako razni zavodi za pohablje-	vilo ameriškega preb	i
e Ampak sama statistika, ka v i o - k o | j j. zgovorna, ne poia ;'] \ ,ra. 1 > lav - ke družine se i o; e (d i i i t ■ e otrok zaradi te '|»t <ra boja /a (d)stanek. Treba , bilo t ore i i d pra v it i vzrok. -' e 11 m e bob zni	razširjene
k. i bno \ slunisih — v n jih , >'ed bednih, zan krnili social r nih ra 'mer in med brezab I n m i g t n«fst ersk i m i in dru gim i » rotnv -|< mi krogi v sled svojih <.o( I.ilnih ra 'no r. Ki so prav tako po ledi, i
.	| . .	- ne in onemogle, pravi isti vir od I 19h~> naprei pada
letareu". Spisal un je 1 alerijan I ulmou\ln\j m za nas Vpi.[nix (-.asopisja pa o tej naj vrata naxdievania
nev arnejši kugi molči, ker se od pro. jim zdi nedostojno pisati o nji.; Zdravstvo ie ed-oi V Illinoisu se zdravi '281 lju- nejših pioblt onov
list nirrel ione Seliškar.
i n a i a / i k e d« / e
sedanjega eko-
red a
, ) | pra v ha n ie t eh v/rokov bo najbolj učinkovit in koncem konca tudi na k eiovoa način za I /1 r« b! lan ie spidnili bob»ziii ter jamstvo za zdravje novih ire n e r a ( i i
rO>l(M. KI
m: »o
jo
A .A
Rirhard Mowrfr, poročrvalrc čiknikih Daily Nfw», brzojavlja i« Madrida o bodi ki tlači ljudstvo, potrbno ie begunce. Teh je par »to tinoč. Prrd trgovinami »toj^ irnukf v vr*tah po cele ure. Vtaka dobi Ir določeno količino iivil, dokler zaloge ne poidejo. Zadnje »e morajo vrniti praznih rok. Primanjkuje posebno mleka, meaa, selenjar« in kuriva. V tom toikem položaju ipantkoga delovnega ljudstva je na »a dolžnost, da mu pomagamo. V»ak kvoder, viak dolar, ki ga pri«p«vamo, pomoni boj proti gladu v drlavskih družinah v Španiji in * tom prispovok k borbi zoper fašizem.
(»o nor a I Franco je dobil že stotine milijonov dolarjev v živilih, v denarju in municiji v svojih naporih, da stre špansko ljudovlado. Pri*pova|o mu jih državno blagajne Nemčije in Italije, kapitalisti vsepovsod, in corkov Delavci v Ameriki in drugod pa so v stanju od-vrr >t i vos ta ogromni pritisk mednarodnega fašizma s svojimi skromnimi prispevki, kajti nas jo mnogo, in kadar pomagamo vsi, je to pomoč, k i ta lože!
V t r j strvilki jo priobčen čotrti izkaz prispevkov v pomoč španskim delavcem, ki jih zbira JSZ. Skupna vsot« znaša blizu $S00 in je bila ponlana odboru delavskega Rdečega križa, kateremu načeljuje David Dubinsk jf, predsednik druge največje unije v Ameriki, ILGW. Dosedaj je zbral v pomoč španskemu ijuditvu nad $1114)00 Nedvomno bomo i mi v stanjti zbrati vsaj par tisoč-to je skupno t drugimi
organizacijami, ki- kolektajo mod našim ljudstvom v isti namen. Odpor španskega delavstva proti fašistični reakciji je brez primere v moderni zgodovini. Nasa sveta dolžnost je, da mu pomagamo v tej borbi.
f

PROLETAREC
LIST ZA INTERCsft>ELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
tedaj« Jugoslovan«ka Drlavtka Tiskovna Druiba. Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v 7A-dinjenih državah za celo leto $3.00; ta nol I« ti; za
detrt leta 11.00. __Inozematvo: za calo l«U> $3.50; za pol let* $2.00.
Vsi rokopisi in oglaai morajo biti v naiem uradu najposnej« do pon4eljk» ^^^	popoldne za priobiitev v številki tekočega tod«—
proletarec
Pobliahod every Wednesday by the Yugos'.«v Workmen'a Publishin« Co , Inc
E»t»b!ifthed 1 i»rtr».
Editor....................
Business Manager.............
Assistant Business Manager. . . .
.........Frank Zaita.
. . . .Charles Pogorelec. .........John Ra!: Jr.
SUBSCRJPTION RATES: United States: One Vear $3.00; Six Montha $1.75; Three Months $1.00 _ Foreign Coun*ries, One Vear $3.50; Six Months $2.00.
p r o l e t a k e c
2301 S. L avvndalc Ave.	CHICAGO, ILL.
Telepbonat ROCKWELL 2A64.
V ilvaiiilriilcM^cm lelii
S to številko stopa "Proletarec" v svoj dvaintrideseti letnik. Redki so delavski listi v tej deželi — samo par jih je — ki so mogli premagovati težkoče v boju za obstanek toliko časa. Glasila unij seveda niso všteta, kajti te vzdržuje članstvo z asesmentom. pa če jih čita ali ne.
Razveseljivo za razredno zavedne slovenske delavce in za napredno misleče rojake v tej deželi sploh je dejstvo, da stopa "Proletarec" v svoj 32. letnik — ne kakor list, ki dokončuje svoj obstoj, ampak kot glasnik bodočnosti delovnega ljudstva In njegovo bojevno glasilo — prav kakor je bil, ko je izšla njegova prva številka januarja 1906.
NaglasaLi smo, in ponovno poudarjamo: "Proletarec" je bil ustanovljen, ker je napredno slovensko delavstvo potrebovalo list, na katerega se bi lahko zaneslo v vsakem slučaju. Proletarec je ostal temu namenu zvest in ostane. Zato je našemu pokretu potreben prav tako, kakor ko je bil ustanovljen. Njegove naloge so prav tako velike in njegovo poslanstvo enako važno.
Ni ga slovenskega lista v Zed1. državah — niti ga ni bilo med onimi, ki so propadli — ki bitimel tako te«ke boje — bodisi z nasprotniki, ali za obstanek,"kakor jih je imel "Proletarec". Danes niso nič manjši.
Kmalu, ko je izšla prva številka, je nastala ekonomska kriza. Kriza, zapopadena v nezavednosti in brezbr žnosti velike večine delavskega sloja pa ga spremlja neprestano. Ekonomske so se ponavljale od časa do časa. Le vztrajnosti male skupine sodrugov in sodružic v Chicagu in drugje po A mer ki, gre zasluga, da smo "Proletarca" bili v stanju obvarovati v tej največji" ekonomski polomijadi, kar jih je še preživljala ta dežela — kajti tujerodni delavci so bili v nji najbolj prizadeti.
KAJ POČNE FAŠIZEM Z MADRIDOM?


imflfir "'MM
KOMENTARJI
1 { -■---
V slovenskem časopisju v j Glasi se neverjetno, ampak Ameriki' je bilo prošlo leto ve- je menda res. V Detroitu je bi-liko prerekanja — največ o- lo 16 "politišnov" cbsojenih v krog točke, ali smo, ali nismo j zapor vsled slepari j pri volit-cerkveni ljudje, in/zakaj smo vah. Kaznovali so jih kajpada ter čemu nismo cerkveni lju- zmagoviti "politisni". dje. Ne ena ne druga stran ni |	1 •
profitirala s tak'm bojem.	Kdor čita slovenske kleri-
General Franco je amerikim in angleškim častit karskim poročevalcem dajal, da ni »• r»el Madrida s-tto, ker ga noča porušiti. Zato ga le "oblega" (sdaj ie»ti teden). Pobožni faiiatični poveljnik ja govoril, kakor ako bi hodil maček okrog vrele kaše. ali pa litica okrog previsoke ograje. Dejstvo je, če bi on mogel vseti Ma-
Dobra stran civilne vojne v Španiji je, da je primorala klerikalizem pokazati svojo pravo barvo. Ves, kolikor ga je. hlapčuje Mussolinju in Hitlerju.
S	a
Ako bi napredni Slovenci delali združeno in Mnotreno, bi lahkj imeli marsikaj, kar danes nimamo. Tako pa — ali napredujemo, ali ne napredujemo?
a "
V Pennsvlvaniji, v Ohiu West Virginiji, III in o isu in VVisconsinu imamo organizacije, ki jih zovemo konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Ves naš napreden element bi bil lahko aktiven v njih. Vsako podporno in vsako kulturno društvo ima prJikp proti malenkostni članarini sodelovati v skupnem delu. Koliko bi na primer lahko storila taka skupna organizacija v Clevelandu! Zastopniki naprednih kulturnih društev, klubov JSZ. društev SNPJ, SSPZ, SDZ, JSKJ in raznih drugih, v katerih prevladuje napredno članstvo, bi združeno lahko storili marsikaj in dosegli veliko, česar posamezne federacije ne zmorejo. A baš ta najboljša prilika za skupno delo je v Clevelandu najbolj zane-
Osobito še premogarji, med katerimi je imel "Proletarec" največ naročnikov. In jih ima skoroda še danes.
V zgodovini slovenskega časopisja bodisi tu ali v starem kraju ima "Proletarec" tako važno poglavje dela in bojev, « kakršnim se ne more ponašati noben drug slovenski ljudski časopis. To je triumf "Proletarca"!
Poslednjih nekaj let nima v boju za obstanek truda samo z ekonomsko krizo, ampak tudi z idejno krizo, ki preveva več ali manj vse delavsko gibanje vseh delavskih strank po svetu. Premagal je obe krizi in jih bo še v bodoče! Sodrugi in prijatelji, ki a^it. rate za "Proletarca", nadaljujmo rama ob rami v 32. letnik, ki bo ob koncu leta dvaintrideseta velika vezana knjiga beležk o delu in bojih za naš pokret; o delu in bojih na našem prosvetnem polju ter na industrialnih in političnih bojišč! h !
Demokracija in razredni interesi
Anglija je demokratična država. Ponaša se, da je ena izmed najboljše usoglašenih demokratičnih dežel na svetu. Francija je v zgodovini bojev za demokratične svobodsčine na prvem mestu. Kljub temu — ne ena ne druga — n ti ne obe skupaj — nista sposobni, da se bi mogle postaviti po robu Mussoliniju in Hitlerju!
čemu ne?
Zato, ker sta kapitalistični, kapitalizmu pa je na današnji stopnji razvoja fašizem ljubfei, kakor demokracija, ki mu postaja nevarna zaradi njegovega gospodarskega shiranja. V Angliji vladajo toriji. Večinoma so pristaši demokracije, ampak •v slučaju Španije so naklonjeni generalu Francu, ker le predobro vedo, da je on branilec načela privatne svoji ne in s tem garancija »za nadaljevanje privatnega izkoriščanja ne samo v Španiji ampak povsod.
Francoski kapitalizem, ki je drugi najmogočnejši v Evropi, kuje pakte s Hitlerjem proti — francoski vladi!
čemu? Ker tvori Blumova vlada ljudske fronte nevarnost sistemu izkoriščanja in privatnemu lastništvu produkcije in distribucije.
Kapitalizem v Franciji in v Angliji simpatizira s Hitlerjem in Mussolini jem, ker sta zatrla unije in delavski tisk ter rešila kapitalistom imovino, ki bi jo inače izgubili v preteči socialni revoluciji.
Vzlic temu bi bilo nesmiselno, če se bi delavci zaleteiLv nov ekstrem in začeli vpiti le o nasilnem preobratu. Demokracija je danes za delavski razred prav tolikšne vrednosti, kakor takrat, ko je v borbi zanjo prelivalo kri po ulicah evropskih mest. Le kapitalizmu je postala — nevarna. Zato se je odločil za nasilne metode in za odkrito podpiranje fašizma« S tem dejutvom moramo računati in usoglasiti i naš boj s stališča, da se kapitalizem v bodoče ne bo omejil v naporih za ohranitev svojih privilegijev samo na volilne boje in na rušenje delavskih stavk.
arlo, bi gA v^el takoj ko a^gova čete dospele tik njega. S svojimi topovi in aeroplani je storil mestu toliko škode, kot jo je spiogel. Dokaz ja gornja slika, posla na is Madrida. Ob enem je pobil na stotine šen
in otrok, kar je seve<la po novih "boijih" sa povedih marjena. Konferenca klubov isredno priznava no krščansko dejanje . . .	JSZ in društev Prosvetne ma-
--—.- ■ ---tiče je le redkokdaj sklicana.
kakšna naj bo ARMADA v u* *ton pom^tn pi*ati' k°iik° ,nkie n*j b°
w	liriv	niiiuril#n V	......kdo aktiven, ni težko. Biti ak-
DEMOKRATIČNI DRŽAVI?
kalne liste v tej deželi in ne pozna dejanskih razmer, bi >niatral, da je med nami tisoče .socialistov. Žal, da kle' kalci t*:di v tem oziru nfso v pravem. Ki- j t i aktivnih socialist iv ja med nami jako malo — velik> Dremalo, dela zanje pa je veliko preveč. Kateri imate spo-sebnemti, voljo in socialitčno prepričanje, pridružite se jim! Potem bemo r c? lahko piali o
napredku in ga tudi beležili. *
Z demokrat čno Nemčijo sta pometale Francija in Anglija. Tolovaju Hitlerju pa nudita koncesijo za koncesijo in mižita, ko pred njunim pragom trga pogodbe in se jima reži izzivalno v obraz.* *
Pacifizem ie 1»-pa n £ ampak Hitler, Mussolini in Franco ne verujejo v lepe reč:. Glasovnica je veliko boljše sredstvo, ampak fašizma se z njo ne bo premagalo. Evropska socialna demokracija, ki je bila tradicionalno pacifist v na, t:> u videva. Delavstvo v Španiji se tega zavcnla in že šest: mesec u«pesno odbija fašistični naval. Nemške socialdemokrate in komuniste pa je pokopal bra tomomi boj in pacif zem. Demokracijo so branili z glasovnico. dasi so posedovali silo, in
dobiM so Hitlerja..
*
V Španiji se gode čudne reči. Pred meseci so listi poro-čali — tako piše Amerikanski Slovenec, da je bil jezu t Vit> rio ubit. Nje-ga in druge njegove duhovne sobrate so namreč
politične kombinacije."
#	tiven je težje, ker to pomeni
r, ...	, ...... Ueje in delo z njimi, delo z va- španski komunisti obsodili v
. Značilen v Delavski Polit;- jam;. stn,ske> trud s priredit- smrt in i h ustrelili. Tudi "fa-
ki je zadnji stavek, v katerem vami itd. Ampak brez tega de-Uher" Vitorio je obležal ranjen i-1 ugotavlja , da Jugoslovan-i ja ne ^ takih ne druvraC.nih ln He delal, kot da je ubit. Na-
Španija nas uci, da se vlada krat.zira. Od nekdaj so nam- ugoulv«ja , aa jugosiovan-1 ,m ne v^ takih np Arn9m*nih
na vojaštvo ne more zanesti, reč zagovarjali socialisti, da «ka armada stoji izven vsake IJl ^	drugačnih
ako niso poveljniki armade naj služi vojska redu in miru politike". Prav narobe je res' jaKUVno811
enakega prepričanja kakor kot'opora socialne edinke dr- Brez dobrohotnosti generalov ^ , r ministri. Španija je imela do žave.	D______J u: L^ J J (»eneral Franco pravi, da če
pričetka sedanje civilne vojne
buržvazno republikansko vla- pojav,
do. Plačevala je generale in druireira
častnike, kakor jih je plačeva-1 Med l^Zl^^rCZ!ftcTrjl V^e^' piTu^etoriU z ! S"'' 1TTv^ZtT^ ri™™^*™. ' I""™« v oboroževanju, kar njimi nekaj sličm^a kot svoje- ^ moKeV
to pa je vstal in zbežal. Javil se je v Bellengu v Italiji in sporočil, da vesti o njegovi smrti
Toda dočim so bili zvesti prejšnji monarhiji, so zdaj skrivo-
je neposredno v zvezi s politič- i časno s kraljem Aleksandrom . .. , ,	,nlmi odnošaji in dogodki, tako Obrenovičem in njegovo ženo VmMn yrttr„ „ t
SvSS1 v"Slepki" pXb'zvpzi- da/rehaja ti;di ** r * °?ominir "«-TJ S:an jeTd„t
Slavljenje \ laoe, ki je prsia cna imciativa na militarizem, oficirji udrli v njuno spain co, Lfthpnll n<3	K;
na krmilo 7 demokratičnimi it A . um* • . . . • nooene ne veseli, da b bila iviiiiuu u c hi o K ra nt n im i \ ec tlokazov imamo že za	,,h,,, ,ri	*■----
sredstvi, to je, po volji večine ljudstva. Ko so udarili, je armada šla z njimi na slepo povelje in namerila strojnice na španski narod.
po padcu monarhije in njegovi člani so se umaknili večinoma v Italijo in Zed. države. Zdaj pa kar naenkrat, "jezuit obsojen od komunistov pod puškami", oddana je vani salva, je-ka-kor ubit. nato pa
• , :i• •	. •	. , liv/LM iic ne v cocu, «a ui una »»»* .	1
tr..tov za t0	" "I'.1' Jn nat° n,Una1 tru? a kraljica v pusti Tirani, kjer ne »uit pade
D ^ s .. . ,.	'rT s1ko7-' »kno na dvorače; bi imela fesa ra„„ _ haK v tek v oddaljeno Ita-
Pred kratkim smo c.tah.	kraljev-akega dvorca. morda p^ovati otroke. VIs-|KJo. kjer živi srečno in mirno
<ia sta se sprla japonski mini-	, zgodovina nas uči, da se dne posle opravlja Mussolini-i in moli za zmafro mohamedan-
stersKi predsednik Hirota in	mora delavsko gibanj« brigati jev zastopnik, od katerega je skih Murov in "arijskih" Mu-
. kniti tp	Lr»»uli y r*r	furll i o	TOV (NemCOV) poel pOVclj-
Dogodki v šnnniii o tnr«i 'ehi v' *	Terau- tudi za armado, kajti te odlo- kralj Zo* odvisen tudi za avo- rov
i^ogoaKi \ spaniji so torej eni. \ ojni minister	>	1
priča, da vojaki ubogajo svoje!val, da se mora v poveljnike, bodisi da jim uka- rat in oblasti postav
žejo boriti se za vlado .ali proti no podlago to je pod politični 'avstvu n.u«, uu ^^^	,e ^ b{ ala vas0.| Ameriški druiimki koledar
finanski crener«li ko i, m E«	^^ ^ l,OM.krbel°- da b°d° °f,C,rJ1 ^ vati k njemu v Tiraiu).	1937 je knjiga, ki jo vam toplo
španski generali so iz mo-|imeti absolutno kontrolo nad žeti z našo filozofijo.	|	•	'priporočamo
narhistične, reakcionarne kle- | vlado, to je voditi dejansko ja-j----_	__________________
rikalne šole. Republikanski re- ponsko politiko.
! ""	ir uuiu- »vraij /^o^ uvi\isen luni xa svo-	\>y>vi
ister je zahte- čujejo, kadar |e boj zares, in jo rento, če se mu nevesto po- stvom krvoloka Franca.
»stlviti n' aPa'! odločevale bodo v prilog de-	"»^i, obljublja, da bo la- še se gode čudeži!!
I	lavstvu. kadar bo delavstvo Ihko žive,a v n***oyl vili na - ----
žim se jih ni znal otresti in Ni to edini primer. Skoraj I zdaj se generali otresajo repu- po vseh državah, kjer so dikta-
Kislo grozdje
"Jaz bi bil Madrid že okupiral, če bi ga hotel najprvo razrušiti. toda rajše odlagam, ker ga hočem vzeti nepokvarjenega." Jako je pojasnil poročevalcem svojo zagato general Franco, ti pa so se v listih nato ponorčevali, dH je v Madridu razbil kolikor je mogel in pobil toliko ljudi, kolikor so jih mogli nje-ffovi totfpvi ;in aeroplani, poslani iz Italije in Nemčije, zadeti. Velik det Madrida je v razvalinah, ampak general Franco o tem nfč ne ve . . .
blikanskega režima.
Nekaj s ličnega smo opazo-va+i v Avstriji. Dollfuss ne bi nikdar zmagal brez pomoči armade. Skrbel je, da so bili poveljniki na njegovi strani, kajti vedel je, da bodo soldati streljali v kogar jim bo ukazano. Taka je vojaška disciplina.
O vprašanju — kdo in kako naj kontrolira armado — je v delavskem gibanju v Evropi danes mnogo razpravljanja. Biro delavske-socialistične Internacionale je o tem problemu razposlal časopisju že mnogo člankov. Enega izmed teh je priobčila v izčrpku mariborska Delavska Politika, ki je zaradi cenzure v Jugoslaviji preve»<len silno oprezno, am-
ture, je na vplivnih mestih ge-neraliteta. In celo v Franciji in Angliji jako tehtno odločuje v politiki militarizem, da ne govorimo o prikritih ali javnih diktaturah v naši soseščini.
"Tekmovanje v oboroževanju," pravi londonski "Daily Herahd", "torej ni le veliko gospodarsko breme, marveč po-1 meni tudi vzgajanje kaste, ki se oddaljuje svoji prvotni na-1 logi ter postaja politični, namesto obrambni faktor v državi, kar se nikakor ne strinja z načeli demokracije in naroelne-ga razvoja.
Ta vzgoja je prav značilna v.deželah šovinizma. Vse velja vojski, vse napihovanju in 1 oftabnosti napram domačemu in tujim narodom. Tako se vz-
pak je kljub temu zanimiv.! ga ja povsem narodu tuja ka-(;,ft!,i	sta. tuj del naroda, ki živi svo-
"K diktaturam vojaikih ka.t. .*iv,Jenprehaja, če mu Brige inozemstva	J6*1™ ^ežajo. tudi k poli-
..	tiki m končno k ofenzivi z na-
\ današnjem razvoju sta menom vojaške diktature ali načelne važnosti izjavi franco- gospodstva vojaškega stanu"! skega socialističnega gibanja Delavstvo Francije in Angli-I m angleške delavske stranke, je ima torej popolnoma prav, ki obe povdarjata, da je prva [če zahteva demokratizacijo naloga vsnke nnrodne vlade, vojske, razorožitev in posveti-' da vzgoji svojo vojsko v demo- lev vojske nje pravemu na-J kratičnem duhu in da jo demo- menil.

KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE
ZA LETO 1937
STIHI LEPE KVIH.i: SAMO Si.2J5
« * %
V zalogi imamo še nekaj knjig Cankarjeve družbe za leto 1936—PET knjig-
strani—$1.40.
OBE SKUPINI SKUPAJ (devet knjig) $2.50
-597
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1937 je knjiga, ki je dobila splošno priznanje kritikov 111 čitajoče publike. Ce ga še nimate, naročite si ga. Stane vezan v
platno 75 centov.
"CRADLE OF LIFE" je najnovejša knjiga pisatelja Louis Adamiča. Stane $2.50.
. . m1 !£am° tUdl drUKC Adamičeve knji,ge, kot "Dynamite", "Laughing in the Jungle , Grandsons", in v slovenskem prevodu "Smeh v džungli". Naročite si te knjige iz naše knjigarne. Vredne so. da jih čitate, ob enem je tako priznanje pisatelju tudi gmotne vrednosti, kajti od same slave ne more nihče živeti.
Veliko se prosi,h par let piše o Ivanu Cankarju. Naročite si knjige, ki jih ie napsal. \ /ed. državah jilvširi knjigarna Proletarca. Nihče ne more širiti idej velikega pokojnega pisatelja Ivana Cankarja bolj kot njegove knjige
Največja slovenska knjigarna v Ameriki je KNJIGARNA PROLETARCA naročate bodisi slovenske ali angleške knjige, obrnite se nanjo.
PROLETAREC, 2301 S. Lavvndale Ave, Chicago,
Kadar
A. SERAFIMOVIČ:
==a
ZELEZHA REKA
ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI
Prevel iz ruičine ia "Proletarca" ANGELO CERKVENIK
|i'NESREČE SO REVEZEV OBISKOVALKE...'

(Nadaljevanje.)
Eno uro pozneje je stal pred hišo, kjer je bil nastanjen štab, avto. Sončni žarki so r-sali na obeh strojnicah, montiranih na avtu, dolge sence. Prva strojnica je gledala naprej, druga nazaj. Šofer, ki je bil oblečen v bluzo, vso bleščečo se od olja. je molčal, kakor molčijo skoraj v«! šoferji, in se vrtel okrog motorja ter ga natančno pregledoval. Selivanov in dvoje vojakov, ki sta bila videti mladostna in brezskrbna, so čakali. Globoko v očeh se jim je zrcalila skrita napetost.
Motor je začel sopihati, nato pa je s krepkim potegljajem potesrnil voz naprej, nakar je avto zdrvel, presekal zrak, se vedno bolj m bolj zmanjševal, dokler se ni zmanjšal do obsega drobne pikice. Naposled je popolnoma izginil.
Brezštevilne gruče, neskončno dolge vrste voz, neskončne procesije konj so se pomikale dalje. O avtu niso nič slutile. Pomikale so se neprenehoma naprej ter so gledale v sinjo daljavo včasih obupno, včasih upajoč.
XXXVIII.
Veter brije. Vaške hiše, topoli, pletene ograje, doljne cerkve drvijo mimo. Konji in druga živina, ki se pase po naselbinah in v bližinii vasi, ne utegnejo niti očitovati strahu, marveč gledajo naokrog ter vidijo samo divji, po cesti valeči se oblak prahu in nekoliko slamnatih bilk, ki se počasi spuščajo na tla.
Kozakinje majejo z glavami:
"Zblazneli so. So beli ali rdeči?"
Kozaški oddelki in patrole se divje drvečemu avtu umikajo. V prvem trenutku ga držijo za svojega. Kje bi se vendar upali zaiti rdeči tako globoko v sovražno šumo?! če so pa pozneje le podvomili ter dvakrat, trikrat za njim ustrelili, je vedno bilo že davno prepozno! Slišali so po navadi le še oddaljeno bučanje motorja.
Tako žre ob bučečem in ž-vižgajočam vetru avto kilometr za kilometrom, tucat kolini etrov za tucatom kilometrov, če bi motor obstal, če bi počil obod, bi bili izgubljeni! Strojnic: čuječe gledata naprej in nazaj.
Avto je drvel vedno bolj satansko, je šumeče bobnel in očitoval obupno dihanje s pritajenim tuljenjem. Ko so pridrveli do kakšne reke, jih je vselej obšla groza, kajti po navadi so štrleli kvišku zlomljeni tramovi razstreljenih mostov. Morali so se obrniti ter se voziti ob reki, voziti se po kdo ve kako dolgem ovinku, dokler nt:so tu ali tam naleteli na kakšen most, ki ga je prebivalstvo zgradilo za prvo silo.
Ko se je bližal večer, so opazili v daljavi zvonik sredi neke obsežne vasi. Vrtovi in topoli so se jim vedno bolj bližali. Bele pike vaških kočic so postajale vedno številnejše.
Bden izmed vojakov je zdajci zavriskal in se obrnil proti drugemu. Njegov obraz se je popolnoma spremenil.
"Naše čete!"
"Kje? Kje? Kaj ti ne pride na um?!"
Niti tuljenje bobnečega motorja ni moglo prebobneti njegovega glasu.
"Rdeči! Naši, rdeči!"
Selivanov se je, da bi ne bil pozneje razočaran, dvignil z zlovoljnim izrazom v obrazu:
"Hura-a-a-a!"
Proti njim je jahala večja patrola. Trakovi na kapah so se jim rdečili kakor mak.
Hkratu je mimo njihovih ušes zažvižgal znani j'im oster žvižg:
Dsi-i-i-i. . . dsi-i-.. .
Kakor oddaljeno šumenje muh. Tudi iz vrtov izza koč so jih pozdravljali strelci.
Selivanovo srce je vztrepetalo. Smrt od lastnih ljudi! Dvignil je kapo, začel je mahati ter kričati z zvonkim, predirajočim glasom :
"Prijatelji smo... prijatelji smo!"
Smešno! Kakor da bi bilo mogoče spričo drvečega avta kakšno besedo razumeti! Po bliskovito je pomislil na to ter zgrabil šoferja za ramo:
"Stoj. .. stoj! Zavri!"
Vojaka sta skrila glavi za strojnici, šofer, čigar obraz je v teh dveh, treh trenutkih neverjetno omnšavel, je zavrl voz, ki se je ves
zav l v dim in v prah. Vsi so se zvrnili naprej. Dve krogli sta udarili ob voz.
"Prijatelji smo, prijatelji smo!" so tulili vsi štirje.
Streljanje se je nadaljevalo. Patrola je vzela karab nke z ram in je drvela nekoliko oddaljeno od ceste, da ne bi ovirala strelcev, ki so obstreljevali voz z vrtov. Tudi patrola je medtem, ko je jezdila, streljala.
Skokoma so prijezdili pred avto. Tucat votlin je zrlo proti četvorici. Nekoliko konji-kov, ki si jim mogel z obrazov brati strah, je poskakalo s konj.
-"Roke kvišku! Roke proč od strojnic! Izstopite!"
Drugi, ki so pobledeli, so tulili:
"Pobijte jih! čemu čakate? Ali ne vidite, da so častniki?"
Vojaki so potegnili iz nožnic sablje, ki so se zaleskotale v žarkih zahajajočega sonca.
"Končano je!" Selivanov, oba vojaka in šofer so jadrno skočili z voza. čim so vsi št r-je stali med vzburjen mi konji, lesketajočimi se sabljami, pred puškami, naperjenimi na njihove prsi, so se jezdeci takoj potolažili. Strojnici sta bili pri njih povzročili takšen bes.
No, zdaj pa' je prišla vrsta na potnike z avta; zda j so le-ti začeli na vse kriplje preklinjati :
"Ali ste zblazneli? Ali imate oči na zadnjici? Poglejte si vendar najprej naše papirje! Kmalu bi nas bili vse štiri pobili! Potem bi bilo prepozno!"
Konjiki so bili presenečeni:
"Kdo ste?"
"Kdo smo? Najprej vprašajte, potem streljajte! Peljite nas k armadnemu štabu!"
Konjiki so zopet zajahali konje in odgovorili: .
"Kaj pa naj napravimo? Prejšnji teden je pridrvel nad nas prav takšen avto ter nas zasul z ognjem iz strojnic. Kakšna panika je nato nastala! Komaj, komaj smo jih ukrotili! Vsedite se v avto!"
Vsi štirje so zopet sedli v avto. K njima sta sedla še dva konjika. Ostali so jih obkolili; v rokah so držali karabinke.
"Sodrugi, svojemu aytu pa kar čvrsto pritegnite vajeti! Drugače vam ne bomo mogli slediti. Konji so upehani."
Prišli so k vrtovom ter zavili na cesto. Vojaki, ki so jih srečavali, so se ustavljali in so dejali:
"Pobijte jih! Kam, vraga, jih vlačite?!"
Večerni, še topli žarki so risali čudno dolge poševne sence. Nekje so donele pijane pesmi. Skozi drevje so zijala razbita okna iz-ropanih kmečkih hiš. Na cesti je ležal crknjen konj, ki je razširjal oster, slab in neznosen duh. Vsepovsod je ležalo po nepotrebnem raztroseno seno. Izza ograj so s sadnega drevja štrlele pohabljene in gole veje.
Pred štabom so obstali, štab je bil v veliki hiši, v hi&i vaškega župnika. Med bohotno razraščenimi koprivami ob vhodu v hišo sta smrčala dva pijana vojaka. Pri baterijah na vaškem trgu so se vojaki igrali — glavo ali orla . . .
Gruča ujetnikov s svojimi spremljevalci vred je stopila pred poveljnika.
Selivanov je pripovedoval z glasom, ki je bil zavoljo sreče razburjen, o boj h z Gruzinci, o bojih s Kozaki, skakal je s predmeta na predmet; nobenega predmeta ni do konca obdelal.
.. . Matere . . . otroci so za lakoto umirali. Koliko voz se je strmoglavilo v globeli! Ne enega naboja nismo več imeli ... Z golimi rokami smo se bojevali .. ."
Zdajci pa je umolknil. Poveljnik je namreč negibno sedel, si vihal dolge brke, se gladil po bradi in ga čudno ter mrzlo gledal.
Tudii drugi poveljniki — sami mladi, od sonca obžgani obrazi — so stali ali sedeli okrog njih. Njihovi obrazi so bili kamnenu, mrzli. Poslušali so ga, a na obrazu jim ni za-drgetal niti en živec.
Selivanov se je čutil, da mu je udarila kri v vrat, v tilnik, v ušesa. Umolknil je, ponudil poveljniku svoje papirje in hripavo spregovoril :
"Tukaj so papirji!"
(Dalje prihodnjič.)
. .................................................HIM............
Koncem decembra ie je dogodila v neki stanovanjski Kisi v Philadel-phiji eksplosi ja in njej je »ledi! požar. Hiša je bila natrpana • atanovalci. Sest izmed njib jih j« zgorelo, mnogi »o dobili nevarne opekline, ali pa »o bili ranjeni med ruaečimi »e »tenam; Taka je uvoda tistih, ki grade bogastva, sami pa sive najubotnejši način življenja. Nesreče ter bolesni jih spremljajo donta in na delu, kadar ga imajo..
glasovi iz našega gibanja
Zbral Charles Pogorelec
Newburgh, O.—Joseph Le-(staneta včlanjena v Prosvetni ver je poslal 2 naročnini in ob- matici.
račun za oglase v koledarju. Sheboygan, Wis. — Naš sta-Burgett»town, Pa. — Anton ri <ne P° letih) agitator Frank Jeram je razprodal prvo zalo- Stih se je spet zglasil s tremi go koledarja in naročil nadalj- naročninami, zraven pa prilo-ne izvode	, ' obračun za oglase v kole-
Detroit, Mich. — Joe Korsic darju ; isto -»e storil Ch- Chuck-je poslal 4 naročnine in $24.45 tstlh PraV1' t,a 80 z agitacijo
MM I M+4 MMMMM«	4 ♦♦ M M M ♦»»
v podporo španskim bojevnikom proti fašizmu in reakciji, ki jih je nabral med rojaki v Detroitu. V ptsmu pravi: "Pobiral bom še, ker se zavedam, da je borba španskih delavcev tudi naša borba." That's the špirit, Joe. G o ahead!
Bridgeport, O. — Jos. Snoy je poslal 8 naročnin, naročil še 10 koledarjev in eno skupino knjig Cankarjeve družbe. Glede koledarjev pravi, da jih ni bilo že dolgo tako lahko podajati kot letos.
Lisbon, O. — Jacob Bergant je poslal obračun za prodane koledarje in zraven priložil 3 naročnine na list.
Strabane, Pa. — John Terčelj je poslal 2 naročnini ter naročil še 10 koledarjev za Johna Troho. To je že drugo naročilo; prvo je bilo za 100 izvodov. John je bil "malo" hud, ker koledarjev ni prejel do decemberske seje društva št. 138 SNPJ, kot sem mu bil obljubil, toda moja obljuba ni držala, kar nLbila moja krivda ne drugih ^iiradu. Je pač s temi šmentarnmi obljubami tako kot z ono: "človek obrne . . ." Ker je prvih sto že razprodal in načel drugih sto, upam, da se je potolažil in da ie jeza na upravnika zginila. How about it John?
Arma, Kans. — Anton Shular piše: Prvo naročilo 110 izvodov koledarja sem razprodal. Pošljite mi jih hitro še 10, dva pa v stari kraj na priložene naslove." Priložil je tudi $2.50 za španske brambovce. Kar se tiče naših Kansasča-nov, moram reči, da so se s prodajanjem koledarja dobro postavili.
Aliquippa, Pa.—Geo. Smre-kar je naročil še 6 koledarjev, zraven pa poslal $1 v tiskovni fond lista. Poroča, da društvi "Sokol" in št. 122 SNPJ o-
poteškoče. toda za obupati ni. Nadaljeval bo z njo kljub vsem zaprekam.
NAVAL SVETOVNE REAKCIJE PROTI VLADI, KI PREDSTAVLJA IN ORANI KORISTI OGROMNEVEČINE NARODA
(Nadaljevanje s 1. strani.) šla na krmilo z ustavnimi sredstvi v tolikšni meri, kot je med takim ljudstvom, kakor je Špansko, sploh mogoče .,."
Dalje piše "Tribuna" v istem uredniškem članku, da ima španska vlada prav toliko moralne pravice, da si išče municijo v inozemstvu, kakor jo je imela Lincolnova administracija v ameriški	je zmagal, ker so mu razne dr-
žave v Erfopi dovolile kupovati v njih municijo in druge potrebščine, dočim so druge pomagale južnim državam, katere so se hotele odcepiti od ameriške Unije in si ohraniti privilegij telesnega suženjstva. Ampak pomoč, ki jo je dobil v inozemstvu Lincoln, je bila veliko izdatnejša in je koncem konca zmagal.
V Španiji je obratno. Ustavna vlada je deležna prav malo direktne pomoči, vendar pa v toliki meri, da se je obdržala in onemogočila fašitzmu uspešno poplavo dežele. Fašistični poveljnik general Franco pa je naobratno imel od vsega početka pomoč Italije, Nemčije, španskih bogatašev, reakcionarnih torijev v Angliji in cerkve. Vrh tega so ga podprli mnogi kapitalisti v Južni Ameriki, v Franciji in drugje.
Zunanja pomoč odločuje na obeh straneh
če bi bil Abraham Lincoln v enako neugodnem polo«žaju, bi civilna vojna prejkone izpadla v korist sužnjedržcev in zgodovina v severni Ameriki se bi drugače sukala. Zmago v ameriški civilni vojni je torej odločila zunanja pomoč, dasi se to zgodovinsko dejstvo le malokdaj poudarja. V armadi severnih držav so bili francoski, nemški, poljski in drugi poveljniki ter vojaki, kakor so zastopani danes v španski republikanski armadi in na drugi strani Nemci, Italijani, Irci in Muri v fašističnih tolpah.
Razredni interesi in mednarodna prava
Po mednarodnem pravu je upravičena podpore in zaslom-be v civilni vojni v Španiji le Caballerova vlada, kakor je je bila v ameriški civilni vojni Lincolnova administracija. Ampak to je borba razrednih interesov, kakor je bila v ameriški civilni vojni, in ti ne porajtajo na mednarodna prava. Nam je v zadoščenje, da smo na strani pravičnosti, humanitarnosti in civilizacije, kakor so vsi tisti, ki pomagajo ali vsaj simpatizirajo z vlado Španije, ki se bori zoper naval barbarskega fašizma.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Ameriškega družinskega koledarja smo naročili precej izvodov, a ga mi je že dvakrat zmanjkalo.] Cleveland, O. — Anton Jan- Pisali smo ponj že dvakrat in
kovich je naročil še 50 koledarjev. Pravi, da sluti, da kar so jih klubi naročili, so že razprodani, koledar pa zasluži, da se ga raz peča precej več. Saj je to edini koledar, ki ga izdajajo delavci za delavce.
Herminie, Pa.— Anton Zornik, kot izgleda, noče zaostati z rekordom prodanih koledarjev, ki ga je dosegel lansko leto. Razprodal jih je namreč 225 izvodov. Naročil je nadalj-nih 50, in ko te razproda, se zopet oglasi. Naročil je tudi nadaljnih pet garnitur knjig Cankarjeve družbe.
Moon Run, Pa. — Michael Jerala je poslal 3 naročnine in pravi, da se v kratkem spet oglasi.
Pueblo, Colo. —t— Frank Bol-tezar je naroč;'l si^ ksoledarja. Prvo zalogo sta s Frank Pogo-relcem hitro razprodala.
Prosvetna matica. — Te dni smo začeli razpošiljati knjige društvom Prosvetne matice, katerih bo poslanih okrog tri tisoč pet sto. V pr:hodnjih par
naročila sem pobiral v naprej, knjigo pa razdelil, čim je dospela. Nekaterim v domačem okraju sem jih pobral nazaj, da sem z njimi ustregel bolj oddaljenim rojakom, posebno v Powhatan Pointu in v par drugih krajih. Iz tega sledi, da je to knjiga, ki jo ljudstvo hoče imeti. Bil sem prost več dni, smatral sem, da sem naročil dovolj izvodov, a sem na obiskih kaj kmalu sprevidel, da sem se zmotil. V Blaine smo jih razpečali 12, kot že dolgo ne. V Powhatan Pointu so se dobro odrezali, kajti vzeli so ga vsi. Dobil sem tudi nekaj naročnin Proletarcu in upam, da jih bom še. Je res prijetno iti na agitacijo med rojake, ki človeka ne obsipajo z izgovori in zabavljicami. Včasi ni bilo drugega kakor zabavljanje. Kako potrebni bi bili potovalni
gromno delo — in boje. Naša najvažnejša naloga je izobraževanje delavske mase. Naj bo ta naloga naše glavno geslo v novem letu.
*
članstvu kluba št. 11 JSZ naznanjam, da se naj gotovo udeleži redne seje v nedeljo 17. januarja, da bomo določili datum za našo prihodnjo prireditev, kajti prvotno določeni datum smo morali opustiti, kot je bilo že poročano. Sklenili smo tudi pod vzeti agitacijo za povečanje članstva kluba. U-pamo, da bomo uspeli.
^ Joseph Snoy.
..O Silvestrovi zabavi. kluba st. 1 JSZ.
Chicago, 111. — Prošlega 31. decembra zvečer smo se spet imenitno zabavali. Klub št. 1 JSZ je namreč obdržaval v dvorani SNPJ svojo običajno Silvestrovo zabavot__ Udeležba je bila obilna — to je, obe dvorani sta bili polni, in točilnica do zgodnje jutranje ure. Zabava je potekla do konca v agitatorji!"Koliko dobregaj:najbolšemredu kar je na tak
bi se baš v tem času dalo storiti z njimi.
*
Seja federacije SNPJ dne
dneh pa pošljemo vabila na 27. dec. v Bridgeportu je bila
pristop k tej ustanovi vsem društvom naprednih jednot in zvez, kakor tudi raznim kulturnim društvom. V letu 1936 je bilo včlanjenih v Prosvetni matici okrog 180 organizacij, kar je bilo v zgodovini Matice najvišje število. Upam, da bo v tekočem letu še večje, kar bo v pomoč naši skupni stvari na kulturnem polju.
O vosčilih
Prejel sem precej voščilnih kart, ampak jaz msem ob zadnjih praznikih nikomur nobene poslal. Zame so pač taki časi. Vsem, ki so se me spomnili, iskrena hvala. — Nace Žlem-berger.
Izkoriščanje je tolikšno, da se mu delavci vsepovsod zoperstavljajo po robu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
pot v boju proti nevzdrženmu stanju. Pomagajmo vsi, da bodo zmagoviti v vsaki stavki, jačajmo unije in širimo v njih socialistične ideje, kajti dokler delavstvo ne bo prežeto s njimi, ne bo v stanju izvojevati si uspehov, ki bi značili pot v trajne zmage. Naloga socialistov je, da usmerjajo vse industrialne boje tako, da bodo pomenili ne samo borbo za viije plače in
krajši delavnik, ampak za odpravo kapitalizma in za sociali- oblaki fašizma in vojne. De-stično preuredbo družbe.	Ilavski razred ima pred sabo o-
dobro obiskana. Raziprave so bile stvarne in bilo je sklenjeno, da bo federacija v bodoče delovala bolj efektivno tudi na polju delavske politike in v kakršnem koli drugem pod-vzetju v korist delavske mase.
Federacija je prispevala $5 v podporni sklad španskemu ljudstvu, katero se bori proti fašizmu, prostovoljnih prispevkov pa se je zbralo na seji $7.30. Federacija ostane včlanjena v Prosvetni matici, vzočih je bilo tudi precej čla nic SNPJ. Albina Kravanja je predložila več dobrih nasvetov za uspešnejše aktivnosti. Videli smo na tem zborovanju tudi sodružico Rozi Skala iz VVaukegana. ki je prišla obiskati brata Zupančiča na Blaine. Pozdravila je zborovalce in na kratko orisala razmere v njeni naselbini.
«
Božični in novoletni prazniki so minuli. Trgovski krogi se hvalijo, da že niso imeli takega prometa dolgo let, kakor v tej sezoni. Torej komercial izi-rani prazniki. Ljudstvo pa ima — kaj? v
večer in ob toliki udeležbi nekaj izrednega.
Hvala vsem, ki so pomagali v kuhinji, v dvorani pri prodajanju in pobiranju vstopnic, v garderobi, v točilnici in pri drugiih delih. S pomočjo tega sodelovanja bo gmotni uspeh prireditve toliko boljši.
John Rak, tajnik.
Skušnje na kolekti
Hysota, Pa. — Pri nabiranju prispevkov v pomoč delavcem v Španiji sva prišla tudi v hiše fašistov. Iz par krajev so naju skoro ven vrgli. Toda se nisva podala. Vsa čast Mrs. Mary Turšičevi! Jaz sem imel v takih hišah takoj voljo umakniti se, ne pa ona. Argumentirala in dopovedovala je, kako so v zmoti. Tako sem se tudi jaz okorajžil. Ampak rečem vam. da toliko blata nisem še premešal in gotov sem, da tudi Mrs. Turšič ne. Mislil sem, da od kar imamo unijo priznano (U. M. W.), da so se ljudje spreobrnili in postali zavedni. Pa sem se ukanil. Vseeno sva nabrala $22.20, kar v takih okolščinah ni mala vsota. — John Jurca.
(Op.—Imena prispevateljev so priobčen a v izkazu prispevkov v podporo španskim delavcem.)
V Novo leto smo stopili pod
Ste si že naročili Ameriški družinski koledar?
PRIRODNI IN ČLOVEŠKI RUfclLNI ELEMENTI
Problemi revolucionarnega socializma
Spisal Haim Kantorovitch. — Prevel Anion Garden.
T-Nr
(Marsikak dobro misleč delavec rad vpraša, zakaj ni enotnosti v vrstah razredno zavednega delavstva? Zakaj si socialisti in komunisti ste je nasproti? Zakaj je v ameriški socialistični stranki prišlo do razkola? Zakaj ni evropsko delavstvo preprečilo razvoj fašizma? Predvsem v Nemčiji, kjer je bilo mogočno delavsko gibanje, orientirano v razrednem smislu, toda je pred Hitlerjem kapituliralo brez boja in se sesulo kakor hiša iz kart? Zakaj to? Zakaj ono? — Vprašanj, važnih vprašanj nič koliko.
O vrsti važnih vprašanj in teoretičnih diferencah med desničarskimi in levičarskimi socialisti na eni in komunisti na drugi strani mojstersko razpravlja vodilni marksistični teoretik Haim Kantorovitch. On se je v ameriškem socialističnem gibanju pojavil šele zadnja leta, ko je pred petimi leti v družbi par enako mislečih sodrugov pričel izdajati American Socialist Quarterly, sedaj American Socialist Month ly. Zrasel je v socialističnem gibanju v Evropi in bil ves čas bivanja v tej deželi aktiven kot predavatelj in člankar med židovskimi delavci in peslednja leta tudi med ameriškimi socialisti. Več let je bolehal na proletarski bolezni sušici in ji prošlo jesen kenčno podlegel v najlepši starosti nekaj nad 40 let.
To razpravo, ki je prvotno izšla v American Socialist Monthly, je spisal v sanatoriju. Zdaj je izšla v brošuri. Kdor jo želi čitati v angleškem originalu, jo lahko dobi v uradu S. P. Objavljana bo v Proletarcu serialno in je vredna, da ji vsak čitatelj pazno sledi in študira. Ko jo bo prečita!, mu bo bolj jasno, zakaj je prišlo do razkola v socialistični stranki, zakaj se kapitalizem oklepa fašizma, kaj je naloga delavstva in po kakšni poti je mogoče priti v socializem. — A. G.)

C \	
&0(r .	
s 1» f S * * —	A
f1 ^ i-"*	
fiafcakV	n H
	■ f * r.
Slovenski delavski dom, Louis Korošec. — Zastopnik za Slovenski n ar o<liii dom, Frank Česen. — Zastopnik "Proletarca" John Plachter.
Na »eji je vladalo dobro razpoloženje in izgleda, da so člani pri volji povečati svoje aktivnosti.
Prejšnji tajnik kluba je bil l^ouis Korošec. Novi tajnik je izjavil, da bo storil za napredek kluba vse v svoji moči in ker je za tako delo spodoben, smo uverjeni, da bo uspel. — Klub je sklenil ostati v Prosvetni matici in bo pospešil aktivnosti tudi na prosvetnem polju. Dne 24. dec. je klub priredil večerinko v korist delavcem v Španiji. — Družinski koledar gre dobro izpod rok.
Poročevalec.
Naslednje pismo nekega so-druga. ki je v preteklosti veliko delal za socialistično stranko, je tako reprezentativno glede ideolo^ične konfuzije, ki vlada v nekaterih delih naše stranke, da je v|/edno javne diskuzije. 17. pusti vsi nekatere osebne stvari, se p:smo glasi:
"Skor»j ni potrebno omenjati, kako težko se mi je ločiti od Tebe po tolikih letih skupnega boja za iste ideale in sa »»to stranko. Toda pri-sneti mora«, da je TvojaK ne moja krivda. Ti si se spremenil. Jas se nisem. Jas sem in bom vedno ostal socialdemokrat, Ti pa si sapustil socialno demokracijo.
Jas se še drsim starega ideala: demokratičnega socializma. Ti pa si ga samenjal sa teorijo revolucije in dik-taure. Jas še vedno verujem, da je naša naloga služiti unijtkemu gibanju, ti pa ga hočeš kontrolirati.
Prisnati mi moraš, da je pred nami edino važno vprašanje, kako organizirati masno Socialistično stranko v Ameriki, ali kar pomeni isto: kako doseči mase ameriškega delavstva s našo socialistično poslanico. Ne morem »i predstavljati, da misliš Ti doseči te mase s pisanjem člankar in predavanji o revoluciji, diktaturi itd. Ako bi mogli nekaj časa pozabiti te ciato teoretične probleme ter se posvetiti organiziranju delavcev sa njih vsakdanje potrebe in sahteve, tedaj sem gotov, da bi bili veliko uspešnejši v naši težki nalogi.—A. S."
Argumenti A. S-a. niso originalni in so torej reprezentativni. Podobne argumente je
..........Že vsakdo slišal na naših sejah
in j;h čital v našem tisku. Naslovljeni so mi bili osebno popolnoma slučajno. Ti argumenti niso naperjeni proti posamezniku: naperjeni so prot' veliki in rastoči skupini revo-• lucionarnih, ali da se poslužim amerekega izraza, proti skupini militantnih socialistov. Posvetimo se torej tem argumentom in jim napravimo konec enkrat za vselej.
Kaj je socialna demokracija danes?
Zadnje čase je med nekaterimi ameriškimi socialisti nastal običaj, da se nazivajo socialdemokrati. Ko je bila socialna demokracija živa, aktivna in naraščajoča sila, je bila beseda socialna demokracija precej nepriljubljena med ameriški mi socialisti. Kdor je bil tedaj nazvan za socialdemokrata namesto socialista, se je to zigodilo v zaničeval nem. ali v najboljšem slučaju v ironičnem smislu. Beseda je pomenila neamerikaniziranega socialista, nekoga, "ki se je vedno ukvarjal z evropskimi teorijami." ftele zadn je čase so se ti ljudje, ki so nekdaj izražali to zaničevanje, pričeli nazivati za socialdemokrate.
I)o leta 1014 je beseda socialdemokrat imela dobro definiran in zelo specifičen pomen. Od tedaj pa je vsega izgubila. Komunisti so jo v svoji propagandi strašno izrabljali. V njih literaturi ni socialdemokrat samo antikomunst, marveč tudi zelo nekomunističen.
Postala jim je beaeda, katero izgovarjajo z gnusom in zaničevanjem. V komunistični literaturi najdete, da je znamka socialdemokrata pripeta na Karla Kautskyja in Johna De-wyja, na Oto Bauerja in Ar-thurja Hender*ona. na Leona Bluma in Bertranda Kussella, na George Plehanova in Abrahama Cahana. Pravijo, da se je ie celo Trotsk.v obrni k socialni demokraciji. Beseda, ki se rabi tako ohlapno in brez vsake diskriminacije, (izgubi ves pomen.
Neverjetno kakor se mogoče vidi, so socialdemokratje, posebno še ameriški socialdemokratje sprejeli to popolnoma negativno komunistično definicijo socialne demokracije. Socialna demokracija pri njih tudi ne pomeni drugega kot ant:komunizem. Je brez vsake pozitivne vsebine. Levičarskim socialistom očitajo, da so dali slovo socialni demokraciji, ker smatrajo, da militanti simpati-zirajo s komunizmom, vsaj pa s sovjetsko Rusijo.
Nihče ne more reči, kakšne nazore imajo socialdemokratje do socialne revolucije, k^r je veliko socialdemokratov, ki imajo nasprotna mnenja. Zy-romsky (francoski socialist — prev.) je socialdemokrat, ki veruje v revolucijo; isto je tudi W i) lian/Boh n, ki razlaga či-tateljem N'ew Leaderja, da je vsaka revolucija nesreča, kateri se je treba ogniti. Oto Bauer je socialdemokrat, ki veruje, da je proletarska diktatura neobhodno perioda na poti v socializem, med tem ko je Kari Kautsky socialdemokrat, ki smatra, da je verovanje v pro leta rsko diktaturo v nesoglasju s socializmom. So socialdemokrat je, ki .smatrajo, da v Rusiji prrade socializem, kakor tudi socialdemokratje, ki smatrajo, da je vse hudičevo, kar pride iz Rusije... Har-ry Lan g s Hearstovo slavo in Heinrich Ehrlich, eminentni vodja levičarskega socializma na Poljskem, sta oba socialdemokrata. Stičnih primer bi lahko naštel celo knjigo — toda to naj zadostuje.
Ako je kdo lahko socialdemokrat, kii sprejme vse, kar drugi socialdemokratje zavržejo in zavrže vse, kar drugi sprejmejo, tedaj je beseda izgubila vsak pomen. Popolnoma prazna je. Ko sodrug A. S. pravi, da je socialdemokrat, tedaj pojasni samo to, da ni komunist. Toda nit: od daleč ne pove, kaj je.
Ako posameznik lahko rabi to nejasno in zdaj brezpomembno besedo, ne sme biti to dovoljeno kakšni stranki. Nobena stranka ne more sloneti na popolnoma negativni baai antikomunizma. Vsaka stranka mora v prvi vrsti sloneti na po-zitivnem programu.
Socialna demokracija v tem momentu ne sloni na nobeni pozitivnosti. Vsak, komur kdo oči ta, da se je poslovil od socialne demokracije, je upravičen vprašati: Katero socialno demokracijo pa imaš v mislih, sodrug? Socialno demokracijo Otona Bauerja ali Otona \Vel-sa (prvi je vodja avstrijskih, drugi nemških socialdemokratov—prev.), Karla Kautsk.vja ali Heinricha Ehrlicha—in tako naprej. Končno postane vse
skupaj absurdno.
' ;
Kaj je bila socialna demokracija?
i
Do izbruha svetovne vojne je imela socialna demokracija zelo specifičen in določen pomen. Pomenila je isto kakor marksističen socializem. Obe besedi sta se istovetili. Bili so tudi nemarksistiieni socialisti, |toda se niso nazivali za socialdemokrate. Ne marksistični socialisti v Rusiji so bili poznani kot socialni revolucionarji. Ne-j marksistični socialisti v Angli-; ji. ki so bili organiziran v neodvisni delavski stranki, se niso nikdar nazivali za socialdemokrate. Na drugi strani se je majhna skupina marksistov v Angliji pod vodstvom M. Hyndmana s ponosom naziva-laza socialdemokrate.
Dalje prihodnjič.)
Nc V - : i potres, ki se je dogodil v republiki El Salvador, je porušil veliko domov poškodoval nešteto drugih in ugonobil v rasvalinab veliko življenj. Ni je sil«, ki bi bila jačja, kot so narAvni elementi, kadar se sproste in sdivjajo. Vendar pa je človekova sila vzlic
temu veliko jačja in bolj okrutna, ker je vstrajaa. Vsi potresi, ki so se dogodili po svetu v novejši zgodovini, so ugonobili manj življenj in povsročili veliko manj gorja, kakor pa civilna vojna v Španiji, ki so jo pričeli fešisti pred dobrim pol letom.
IZ KANSASA
Kot je razvidno iz
ki jih bomo prižgali v Španiji j Ko ai je "duce" s terorjem v slovo poraženim fašistom, j podjarmil primorske Jugoslo-je razvidno iz raznih kateri so se proslavili z ubija- vane, se je lotil Abesinije. Va-porOčil, gre Koledar tudi letos njem moških, žena in otrok tikan mu je pomagal v prvem dobro izpod rok. Je pač to najboljšega sloja španskega in drugem slučaju. Kaj bi re-knjiga, za katero^e je vredno naroda. Pet mesecev že \xM to kel o tem Gregorčič, če bi oži-potruditi, da.se jo spravi med krvavo delo in čas je, da jih vel?
delavsko ljudstvo. s	ustavimo. Vsi. kateri se zave- Italija hoče postati velika in
Po tukajšnjem premogov- damo, da je njih boj tudi naš se raztezati od črnega )norja, nem okrožju • smo skozi zad- *)0i* v korist vsega delav- daleč na sever in globoko v A-njih 7 let razpečali navadno | s*<va, smo radi prispevali, Sku- friko. Povsod pa ji je v teh na-vsako leto od 75 do 90 iztisov Pna nabrana vsota znaa $17.55 porih v pomoč križ ... Nobena koledarja. Letos smo jih pro- in "a željo prispevateljev je! tajnost ni več, da mu je bil v dali precej več. Naročili smo bila poslana Vincenc Cainkar- njegovi vojni v Afriki dan na jih 120 in so že vsi razprodani. Ju- ki jo je objavil z imeni pri- razpolago ves denar, ki je pod Ker je letos v koledarju še po- spevateljev v svojem izkazu. J upravo papeževega Vatikana, sebej precej zgodovine naših *Op. u.—Imena prispevateljev Izprešan je bil iz revežev in u-kansaških naselbin, se ložje 8e priob?uje v Proletarcu le od porabljan je za zavajanje re-prodajajo. Marsikateri vidi na onih, ki pošljejo prispevke večev. če ne bi bilo tega zastari sliki svoj obraz, kakrten	r bi drugače le ponav- ve/ništva med vlado in cerkvi-
Ijali drug w drugim MS name jo v Italiji, bi fašizem že pod-in s tem tratili prostor. Zato legel
smo jih iz tega dopisa, kakor Gorje ki ga trpe mnoiice v vseh drugih sličnih slučajih, pod fašističnimi vladama, je opustili. Imena prispevateljev j najzgovornejša priča, kako
je bil pred 25 leti. pa vzame knjigo. Ampak v zelo mnogih hišah najdeš cel koš raznih izgovorov. med drugim, da "nič ne čitamo, to je le potrata ča-
sa in denarja za take stvari." v podporo španskim delavcem polrebno je, da se branimo te S težkim srcem rečeš "good so na drugem mestu v tej šte- po^asti jorej zbirajmo pri-
bye" ko odhajaš.
vilki.)
Vsem. kateri ste po svoji mo-Nafrj suhači se zopet priprav- či pomagali s prispevki brani-Ijajo na križanko vojno. Ta teljem svobode v Španiji, nji-mesec se namreč pridne zase- hovim ženam in otrokom, is-
Ne bodite sužnji neprebave
-jriUHER'S ELfiXIFa OF BETTER WSNE
Zeltv^Po zdravilo rcno
— Pii;te j m) brezplačen vzorec — Triner t Bitrer VVine Co. SU S VVell* St.. Ch cago, 111
S?Tf>1 ntc a Irce sdmplf.
Nmc ...............................................

, Pri tsrh
>ln»|{i4t»)i
To in ono
Cleveland, O. — Družinski koledarji gredo izpod rok kakor "hot cakes". Saj tako poroča popotnik Jankovich. Tudi Mrs. Jankovich jih je že precej raz pečala.
*
Theresa Gorjanc je rekla: "Provizija znaša dolar in prispevam ga Proletarcu."
Enako je storil Frank Mihe-
lich, ki je tudi prispeval dolar. *
Prihodnja seja kluba se vrši v petek 8. januarja, in to radi tega, ker je bil na naš regularni datum novoletni praznik. *
Veselic ni odbor bo priporočal klubovi seji, da prispeva od preostanka zadnje zabave $5 klubu 32. warde v priznanje njegovim delavcem na veselici, $5 v pomoč španskim delavcem, $15 soc. stranki v Ohiu in $25 Proletarcu. Mi se nadejamo, da bo članstvo na seji
to priporočilo odobrilo. *
Prošlo nedeljo se je vršila soc. konferenca za nominira-nje kandidatov v urade mesta Cleveland.
e
Naš znani dopisnik Frank Barbič je še vedno bolati. Obiskal sem ga in pravi, da ga muči revmatizem "kot sto hudičev". Je res neprijetno, a drugače si je ohranil svoj stari humor. — Poročevalec.
dan je kan saške legislature. od katere hočejo, da prepove še to, precej nedolžno pivo, ki je zdaj dovoljeno. Vse, kar je močnejše kot voda. mora biti "tabu" v Kansasu.
Ko ie oče dajal sinu "lepe nauke" na pot, mu je tudi na
krena hvala.
Staro leto je za nami in naši računi so zaključeni, toda di-vidende ni, namreč ne za nas. Ne vem. kako dolgo bo delavstvo še pri vol i i trpeti take razmere, čas bi že bil, da se bi zavedlo, da bi se zdramilo in
ročal, da naj se ogiblje močne se organiziralo za svojo politi-pijače. Sin si je pa tolmačil, da akcijo, najmočnejša je voda. ker mo- Zadnje poletje sem v Lava stove podira in hiše odnaša — H(vt Springu v Idahu opazoval pa se je seveda po tem tudiičebele* kako so pridno znašale ravnal.	skupaj nabrani slad in ga spre-
* * •	minjale v med. A med njimi so
Premogovna industrija obra- bili tudi troti. Nekega dne so tuje sedaj kak dan vec v tednu se čebele skupno zapodile pro-1 kot po navadi. Vendar so tisti, ti njim in jih pokončale. Mislil ki delajo na relif u. še vedno sem si: "Te-le čebele imajo! na boljšem glede zaslužka. Si- več pameti kakor človek." Sto cer so pa tudi "relifarji" v ne- in stoletja že redi človek trote, gotovosti, ker se jim obetajo pa se jih ne zna otresti! redukcije.	Delavci, zavzemimo se, da;
I	* ♦ »	bomo v letu 19.°»7 vsi čimboljše
, Vreme, to pa to! S tem se pa organizirani v unijah in politi-i V Kansasu lahko postavimo! čno jn delovali roka v roki za
Mraza do sedaj, ko to pišem, koristr- vseh< Z(lruženi bomo se nismo imeli. Najnižje je bi-1 zmagali. če pa ostanemo raz
ne
bol jše bodočnosti.
spevke v pomoč delavski Španiji, po kateri razteza svoje kremplje fašistični krvoloic. Vse je dobro došlo: gmotni prispevki, zdravila, obleka, živila itd.
Naš klub št. 115 JSZ je zbral $30.41. Imena prispevateljev so bila priobčena v Proletarcu. Druga zbrana vsota znaša $24.64. ki smo jo v glavnem dobili s prireditvijo večerinke v ta namen. Prinesla je $14.64 čistega prebitka.
Veselica in koncert
Bridgeport, O. — Dne 16.
jan. ob 7:30 zvečer priredi društvo št. 4 SNPJ v Neffsu, O., s sodelovanjem glasbene šole Excelsior Music Studio pod vodstvom Victor Lisjaka koncert in plesno zaibavo. Gotovo se še spominjate, ko so učenci tega glasbenega zavoda dne 31. oktobra prvič nastopili. Prireditev se je vršila na Boydsvillti. Mnogim so prišle sofze v* oči, ko so čuli lepo slovensko petje iz mladih grl deklic in fantov.
Poleg pesmi v slovenskem, angleškem in češkem jeziku bodo na programu tudi umetni plesi, med njimi top dance m kozaški ples. Po koncertu bo plesna in prosta zabava. Vse točke bo spremljala na klavir Margaret Snoy. Odbor druatva. se bo potrudil, da bodo gostje z vsem dobro postreženi in na razpolago jim bodo tudi "pristne kranjftke klobase, impor-tirane iz Clevelanda".
Torej v soboto 16. januarja se vidimo v Romichevi dvorani i v Neffsu. Vstopnice so po 25c | in jih dobite v Bridgeportu pri Jos. Snoyu m pri Mary K os en v Elm Grove, W. Va.
Frank Mihelčic.
Odbor kluba it. 180 v We*t Allisu
West Allis, Wis. — Tajništvo kluba št. 180 JSZ je za to leto sprejela s. Mary Musich. Zapisnikar je Frank Prrstavec, organizator pa Anton Jamnik. Dvorane, kjer bomo zborovali, na tej seji še nismo določili.
Aranžirana' Do^anji tajnik kluba je bil ie bila jako dobro, udeležba (Frank Matkovich. Vincent Pu-pa ni bila tolikšna, kot bi se jo !*e,j wtane zastopnik >melo v tak namen pričako- ^arca. vati. Ostalo vsoto so prispevali
posamezniki in njih imena bodo v prihodnjem izkazu v Proletarcu. Vsem, ki so delali, in vsem, ki so prispevali, v imenu kluba iskrena hvala.
John Plachtar, tajnrik.
Novi odbor kluba
it. 115 JSZ
Detroit, Mich. — V novi odbor kluba št. 115 JSZ so bili na letni seli izvoljeni sledeči: John Plachter. tajnik-blagajnik; Matthevv Urbas, zapisni-nikar; Ant. Arvžrček in Frank Baloh, organizatorja. — Nadzorni odbor: Jack LočniAkar, Anton Steffler in Joe Di/vjak. Delegat v County Central Detroit, Mich.—Kako vi so- Committee: Louis Korošec ml. , * „ .dite o gospodu Grdini in nje-,__ Zastopnik za organizacijo bovcev Španije. — Raz- gouih cerkvenjakih? V Glasu	_ _ _
FEIVCfS
IN
lo parkrat 15 nad ničlo. Trate ženo, ne bomo še deležni I so se vedno lepo zelene in re-
grat v cvetju. Vse veliko lepšo izgleda kot zadnje poletje, ko je bilo vse požgano.
Kronikar.
Anton Tratnik.
Čital sem — ali ste vi?
Klub št. 180 priredi domačo zabavo v soboto 6. februarja v Kraljevi dvorani.
Amer. druž. koledar se raz-
.0
pečava največ v področju s. Matkovrča. On tudi obljublja, da bo skušal v bodoče storiti več v agitaciji za razširjenje "Proletarca". Sploh ima naš klub v VVest Allisu dobre pogoje Za uspevanje, če bo dovolj sodelovanja in dobre volje med nami. Ni vzroka, čemu ne. — Poročevalec.
Pošljite Ameriki družinski koledar tudi svojcem v starem kraju. Razveselili jih boste 1
Kolekta v pomoč bram-
Seja odborov JSZ
Seja odborov JSZ. ki se bo vršila v SDC v Chicagu v četrtek 7. januarja, bo zelo va* žna. Vsi člani in članice se je naj gotovo udeleže.
40-urni delavnik na železnicah v Kanadi
Na kanadskih državnih železnicah je bil s 1. ijanuarjem upeljan tirideseturni delavnik na teden.
pečavanje Amer. dru- | Naroda sem čital. kako lepo so
L. zinskega koledarja Pokleknili pred kipom pesnika
Gregorčiča. Kakšna ironija!
Kemmerer, Wyo. —Ko smo Ali se morda norčujejo na ra-prejeli naročeno število Ame-|či|n pokojnega pesnika? Ali so nškega družinskega koledar- morda pozabilii, ali pa mogoče jja, so šli v denar kakor "hot niso nikoli znali njegovih pe-j cakes". V vsaki hiši, kamor smi? Mar ne vedo, da je bil smo prišli, so si ga naročili. Ta- Gregorčič vsled svojih poezij v I ko je tudi prav. ka jti delavstvo ; &kofijri zelo slabo zapisan in naj podpira le delavsko litera- grajan? "Po delih sodi se umr-turo. Letnik 1937 Ameriškeg-i |r", pravi verz. Kako bo sodila družinskega koledarja je spet naša zgodovina klečeplazce
bogato ilustriran in resnično vredna knjiga, da je naši ljudje čitajo. Vreden je trikrat tolikšne vsote, po kateri se
fašizma in cerkve? Dobro gotovo ne!
Gregorčič je bil primorski slovenski pesnik. Vsi vemo,
RESTAVR/ CIJA KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, IU.
Tel. Cravrford 13Sj
Pristna in okasna domača jedil« Cena smerna. Postrežba točna.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
WAROCITE SI DNEVNIK
"PROSVETA"
Stana aa cale lat« $6.00, pol lata /3.00
Ustanavljajte bot« druitvs. Detet članov (ic) je treba ta novo društvo. Nsslov ss list i" sa tsjniitvo jat
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
j prodaja, čitatelji, sezite po kako silno trpe primorski Slo-njemu. ne bo \;im tal! gode« venci pod Italijo. Ali nafti kle-• hijte. da pride dobro čtivo medl rikalni klečeplazci ka j store v čim širše mase našega ljudstva, boju zn svoje brate in sestre, j Pri razpečavaiHH kolfHlaritt ki trpr* pr»(l MunsoVnijem'in sem nabiral mimogrede tudi v njegovim zaveznikom klerika-sklad za delavce v Španiji. Na- lizmom v Italiji? Mar mislijo, prodnim delavcem sem v šali da se jih bo osvobodilo, če bo-Iomenjal, pa pobiram za sveče, (do plačevali za svete maše?
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAG0L ILL*
Te). Lincoln 4700	^
PROLETAREC SE TISKA PRI MAM.
ANGELO CKKkVKMk:

'DVOJNIK*
ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA
STARI "ŠPORT" BREZDELNIH "ODLICNJAKOV" OBNOVLJEN
Nadaljevanje.)	znaniti? Pa polkovnik?
Preslrama je zave >t, da m j- mu je storil
ra člevek ubijati! Da m >ra	Zakaj, zakaj? st človek ul)'jat1, da mora biti sa- mer spraševal,
mo Številka ogromne armade,	Napadla ga je divja
Številka, ki jo kar tako izbri-	stisnil je zobe .. . Z drve
Sejo iz ogromnega obsežka Ats-	Ua, sprožil bi bil samokres ter
vilk s kra'ko pripombo: ,4pa-	ga pokončal.
Ka i
je veno-
jeza, bi bi
delp*.. .. 'pogrešan'*..., da mera bit', človek manj nego uš ali etc n ca — ta zaveet ga je vselej ibičala do blaznosti
V poslednjem času pa se je spremenil. Začel se je bati za vesti"o Berenbliju fcdjenje. Življenje mu je po-1 Poikovnik se' ni mogel stalo v zadnjih dnevih nepopi-|miriti> ()b ]H)mM na Me
sno dragoceno. Postalo je ogle- [vselej zbesnel.
Da, ubil bi ga.
Ves izčrpan je zaspal.
VI.
Minila sta dva' tedua. Od nikoder niti najnepomembnejše
po-
3 je
dalo Heline sreče. Več nego samo cgledalo, postalo je izv r njene sreče. V sleherni njeni besedi je slisal trepet za svoja življenje, v slehernem njenem pogledu neomahljivo voljo, z zobmi braniti njegovo življenje. Sam sil>i se je začudi. Komaj, komaj si je bil podoben. V tem trenutku bi dal vse Zm svoje življenje. Pa čeprav bi bil samo fa.Kin tam kje na Kitajskem ali v Tokiu ali na kateremkoli neznanem otoku sredi kateregakoli morja. Želel bi biti kurjač na čezoCean-skem parni k u. želel bi biti obiralec bombaža na prostranih meh£k'h poljanah, želel bi delati do onemoglosti — vse trpeti, vse pretrpeti, samo da bi — živel. Ljubil bi tudi naib?d-nejše življenje z ljubeznijo fanatika.
Po življenju mu strežejo.
Vojna je poživaljenje človeškega čuvstva.
O, Franceschini, ki moram zavoljo tebe trpeti!
Nekoč te bo tvoje ljudstvo obsodilo!
Kaj je nastalo iz njega? Zakaj te ženske ne stare?
Z živalsko strastjo si jo je zaželel.
Kadar pa je stala pred njim, je ohromel.
Tistj njen izzivalni posmeh, tista neženska samozavest, hrabrost, ki je kljubovala sleherni trohic? bojazni!
<■« ifovit h, skupaj M«iVh< w B.u i h.)
Qr«rn«t>urg, P«.
S ' Yl $2.00.
G»r«rd O. D:, t.
po SOc: Frank F.ank KVWk, . J« Na sKhi«, .V
$5.00. (Kabini
I>r, št: 125
vtn. »k van.)
$5.00. (Po Detrot,
: Fi. G Uh h, J j
. št. IS HHPZ $2.50; Preveč, J< hn Galeti, Anton l>ctnnn, An-th 7. 'U ii in John K »-$0.00. (N i;ral John Ko-
li »alu
•l il C M k r, J. Hi
Fiar.k K o* ar, M iija Hr!>bitr In Fr. .Su tarskh; po 25c: Ivan pemojzea, llalph Jerman, John Vičif, (Jrt <or KoveVa, John Dren i k, Lou/* Purejl« in Aipadha Swe/1*# skupaj $11.25. (Ni V ala J<*hn Likovkh in Anion Za lar.)
Ironton. Minn. 1>I. Št. 123 JSJiJ
$3.00.
P| W P«W, Mi. h, po i{5c: M uit. Tv-kavec, Frank Vidtrvol, Whll*nn Klo-bjcliar, M a41. Turk, John V«x'ch,
Ur. ;V. 2«.i SNPJ Cliar' t Bizjak)
h. H. Gi <ene $2; po Tony O^anich, Martin Zakrajšik, J. i M. Kančnk, J > i Sit ar in George Kupar, rkupaj $2.25.
Fr. VVei ho!' z, Joe
•ky, L Peihaj, I). vyr k, John Ber-
! ->f, Joe čel ne in Joe Koriti«; po 50c: Joe Kein. P tj* «'j S. 1)., Jo j K > nt, Cha . Z kujh.-k. Cha, Gi-ber, K, A. Taihk-r, M. Kajtnar, M. Me on, P. Vvrdaabar, J. Uj'a k. 1 ou h Korofr:*, Fr. Boirbaeh, A. Sk >-fl\ H. Potočnik, A. Hruhr; po 25 : A. p: lt, S. Kaleh, J. l>je, M. R »«-n an, L. S. Polh. H. A. Bi '.el, F. Caiden, M Ko oAc\ J. VVesel, Kty T avrik, J. T t Vovnik. J. M >6nik J. Trtv n, A. Mailiec, A Werholtz, K. K .tii/., A. St nec, H. Mi vr. F. Ce-I » 10-: S. Mirir h in I. Trav-
(Nabral Jo it h
SUcro » vsakem metlu — in Chicago ni izjema — .»e brc/drlna gospoda ukvarja t čemerkoli, da »i ubija ča», in da pride v "cajtenge". Na čikaški icvemi »trani na primer obstoja klub, čigar smotar ja kopanje v ja*
aeru po limi. Seveda se v vodi komaj omočijo, a prej so na "licu" mesta proti primernemu bakšišu ia pripravljeni časniški fotografi. Rezultat obojih ja aa tej sliki ki je bila • neta ob obrežju Mickiganskega jeaero koncem prošlega leta.
*am pred seboj bolečine, ki je trie, je zgubil, ko je morala	smenta. To je bilo naznanjeno
Poklical jo je v svojo p sar- j silovito terjala solze olajšanja, stranka vsled medvojnih per-	na prošli seji in upam, da se
bolečine, ki je bila močnejša, sekucij in razkola zmanjšati	članstvo našega kluba na pri-
nego njegova samozavest in urad toliko, da hišnika ni več	hodnji seji zadostno odzove.
Njegovo bitje »2 potrebovala. *	VVorkers' Alliance of Americi
Dasi je bil pokojni Bahovec	je organizacija, ki zasluži va-
eden najstarejših naseljencev	še podpore,
med čikaškimi Šimenci, je bil	Na si>ji 7. jan. bo predvajan med njimi le malo znan. Delal; tudi film, ki predstavlja dalo
no.
— Sedite tukajle, poleg mene. Povedati vam moram nekaj važnega, upam, da me boste razumeli!
Hela ie sedla.
Snežilo je. Veter se je poigraval z belimi znežinkami.
njegov ponos je raztrgalo na dvoje. Nasproti sti si stala dva moža.. Prvi,
tisti davni, je bil še vedno takšen, kakršen je bil nekdai, a
bila ga je samo polovica. I)ru- je skoro vedno ponoči.
Zrla ie v sneženi mete/, sku- gi pa j» samo trpel. Trpel je «ala ie zasledovati posamezne ter ie bil prepričan, da se mu snežinke, ki so se *prekucavale rf(X|i strašna krivica. Včasih je v na i bol i zamotanih elipsah.; bi skovito pogledal nazaj. Za-parabo^ah, odsečenih kotih.! zdelo se mu je, da je bil vselej popačenih mnogokotnikih in pravičen proti vsem.
Poročevalec.
na obratih WPA in pa aktivnosti VVorkers' Alliance of A-merica. Po seji bo prosta zabava. Povabite s sabo prijatelje in znance.—Jo»eph Oblak.
skaženih krogih.
Mkslila je na Emilija, ki je obupaval sam samcat v ječi. , od koder se ni smel že štiri-lastno nai«t dni niti ganiti.
— Scvstra Hela, rad bi z va-
Je
Frank Bahovec preminul
Chicago, 111. — Dne 20. dec. tu umrl Frank Rahovec.
Vabilo na seio kluba brezpoaelnih
Chicago IU. ~ Prihodnja q božični priredbi klu-
seja kluba brezposelnih st. 61,,	,	7rTX
VVorkers' Alliance, bo v četr-
te n
nik, -kun m j $'24.45. Kor h.)
Shebcygnn, Wi». Klub v'.. 2 55 JS/, ■ •■^f-f« 50e: John SkmkIi!, Chaiiei Chuck; po 25e: Mary Flu I rnik in John Suj panehi k. Po 20c: Fred Konec in J o" Andrejevih, ?ku->nj $6.90. (\ »ni! Chas. Chu k.)
Viwhf a III. h
$2; Gustav Ko/.inv $1; po Kosina, A'bin Kozina, (Ju t. Kozini Jr. in Vincenc Nerad, skupaj $4.00. (Nabral Gu tav K<>'/:na.)
Ongon. 111. Mik<» Keber $2.18. Brackr nridge. Pa. I »r. Št. 375 SNPJ $3.85. (P—lila Mary Sve Ii.)
Girerd. O. Dr., št. «43 SNPJ $2; j o 50?: Frtnk V?t ih:ck in Marko M i-tekovlih. >kM*aj $3.00. (Podala Jennie Verrek.)
Sf rinff ie'd lil. Klub H. 47 JSZ $5; po $1: Kteve Hnlen in Jo*. Ovca; John Gornik «-t. (»0c; jm> 50c: J<'in (ior:tk ml., Ji^hn Filipich. Frank Ka-lan, !'Hii* Atdich, John Ocepck; po 25c: Fr-ank Krme'j in Anton Golob, ?.kumj $10.80. (N: bral Jos. Ovca.)
Arma. K»ns. Po $1: Antor. Shula-in Ja<-k Kukovich (Crout bui«j ; Matt. Medved (Growbur^) 50c, skupaj $2.50. (Poslal Anton Shular.)
(Nagnal Tony Ozjinich.)
Living. Ion lil. Po $1: Frank Pope'ar in Albe t. S hvveitfer; po 50c: Mart n Golob, Frank Pet he in Vic-tor Pulzcnbettfer; |h> 25<*: Andiy Kla-vora, An'on Be.lenk, Frank S zun, P u 'ol Verioviek, Frank Krek. John Wi<lmar, Anton Kutin, John Hribar, Anton Beden jr.; tjo l&c.: Ant-^n Karvaja, Ja ob Berlizfr, Mike Stra-
hety; po 10?: Martin O.epek Martin O » ek ml., skupaj $»>.05. (Nabral John Wi(hnir.)
Browton, W. Va. $1: Joe Vi*i#, Antoni« ZhiAn k, John Kožjek, Ja-cob Tu hir, F^rank Klemene. Ne-im rovan, Filip Perkovch, rkuj>aj $7.0o. (Poslal Fiank Kkmea?.)
Nrwbarg, Kans. Dr. št. 2:*5 SNPJ $2.00.
Nokomis, III. Po 2oc: John Deželak. John Itak, L>uise Plahutnik, Joseph Plahutnik, fc>.ter Mlhi-ve, Joseph I Hauptman, B$tary Clbre?ar, Mary >'SPZ j Turk, Val+Mrtin Cirar, Pža*1 rilazioh, 25 .-: J »s. | Ignac Pe hnik, I^ouis Zu^meiater, Theodore Trt-pich, John Ti hus, Martin Lenich, Marin Šinkovec, O-vald Lughniff, H'wwlija (»rili, F^rank Siiio-divh, Iam ;r'd Kolenc, Frank Zusf-m«. i'ter, Mark Adama, Jacob Janesh, John Ovca in Jim Jachino; po 20c: Jac< ) Gozn kar in Frank Sitražar; Jo • ph Po-ren'a 10c, skupaj $0.75. (N;brale E er Mihevc in Louise De-ži;ak.)	- #
Pittsburg, Kans. John Zupancich $1; |x> 50:*: Andrej Perko, Fretl Kr<'inpu'h, Mith. Leiiishek, John Btbnnr: po 25c: Anton SkmbiU. M j'h. Drenik. Blaž Dem-har, Areton Riznar, Joe Zu.;>an, John Zupan, Joe Zupan »t., Bartol Pišek in Anton Ga-beiHtk, skupaj $3.25. (Nabral John Bobnar.)
Cleveland. O. Dr. št. 748 SNPJ
$-; nabrano na seji $2.05, akupaj
VVest Ncwton, Pa. Dr. at. 37 SSP7. *4.05. (Po lila Anna Princ.)
tek 7. januarja ob 8. zvečer v spodnji dvorani SNPJ. Na dnevnem redu bo razpravljanje in sklepanje o raznih važ-
Zakaj tudi ti si dal prosto- mi odkritosrčno govoril.	star Je bil 75 let in doma iz	nih točkah, posebno o brezpo-
voljno svoj delež poživaljenju še vedno ie gledala v sne- Zagradca bli^u Žalne na !>)-	selno-stni |>odpori in delu na
človeštva.	! žinke, ki so lovile druga dru- lemskem. V Ameriki je bil 38	projektih \VPA. Uvodno poro-
Ne verujem, ne priznavam, go, kakor se lovijo nedorasli let- I5il i* druStva št. 39	čilo poda tajnik, posebno še
da ti moramo- oprostiti tvojo j otroci. Kadar sta se dve trčili, 'SNPJ. Zapu-ea ženo, štiri si-	kar se tiče dela pod VVPA. zablodo zavoljo tvoje velike ji je bilo, kakor da je zaslišala • n(>ve in htVr- k je nuna v Co- Vlada je namreč odredila,
sim
ljubezni. Ne morem priznati.
Zakaj je rekel Kristus na križu:
— Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! —?
Če je bil resnično bog. je v tistem trenutku prenehal biti celo — človek!
Zakaj se ni reenično stresla čal. zemlja, da bi bil postal Jeru- (
poreden otroški smeh.
lumbusu. O. Ta mu je oskrbela da se mnogo delavcev iz VVPA
ba št. 49 JSZ
Cleveland, O. — Plesna in splošna zabava kluba št. 49 JSZ, ki se je vršila v Slovenskem delavskem domu na Božični dan, je iako povoljno izpadla. Udeležilo se je je okrog 600 ljudi, kar je lepo število. Vrhna dvorana je bila polna mladih ljudi, ki so plesali po zvokih orkestra Fr. BarbiČa ml. V spodnji dvorani pa so
$4.00. <Po. al Mike Kotar.)
Coaamavgh, Pa. Klub št. 5 JSZ $5.00.
Pierce, W. Va. Po A H rej Su*
ir an, Primož S .u e in VViltiam V?r-dinek; po 5Uc: Joe Roje m Anton Roj' •; Frank Polintt 25c, skupaj $4.25. (Nabrala Jennie KlevUher.)
Clrveland. O. l>r. št. 27 SDZ $10; ;x> $*1: "Joe Kužnik in Anton Princ; i ki 50c: Leo Grayzar, Frank Pu in
Jcrome. Pa. Po $1: Cecclia Rad-
man, Jo<* MoriMi in Tony Panasvi; po 5(k-: Frank Z&bo, Jo« Cekada, Louis 1>i.j .pi. Bell Fidel, F. Zare*ky, Giuiio Me"<iothi; Miss Mae Burke 40c; po 25: Joe Sniai'a. Frank Fmaila, Ma-liano Nobili, Silvio Benini. Joe Zidar, Mario Betta, Ben Zamibotti, Louis Zadel, Joe Orenchak. Egiiio Bar-oni, Tony Krimek, F. Kraji^e^, Margaret Cakes, Joe Suheli, Lloyd
— No? je silil vanjo pol- eerkven pogreb, dasi pokojni odslovi, a naletela je na potei-1 plesali naši stareiši rojaki, to
Bahovec ni maral za cerkev, koče, ker so v mnogih krajih je oni, ki so pri«
kovnik.
— Izvolite, ?
povejte, pro-
zalem morje razvalin? Zakaj verujem.
niro mrtvi vstali, da bi bili j — Ne verujete? Ne veste? spregovorili živim besedo res- Ali ne veste, da bi vsako dru-nice, zakaj nisi stop:l s križa go. ki bi samo kaj od daleč po-velik. strašen, maščevalen? dobnega zagrešila, s temile pr-
Zakaj nisi zanetil misli o sti zmrvil?-večnem uporu? Zakaj nisi u- — Ne vem, kaj naj bi bila stvaril nezmagljive falange takšnega storila?
priseljeni fm stare*
En sin se je pred leti oženil v izbruhnile stavke. Pridite vsi. | ga kraia in i mnogi tu rojeni A laski z Indijanko in prišel z da boste čuli o teh bojih.	mladi ljudje. Igrala sta Frank
— Vi veste, da mi pomenite nJ° na obisk v Chicago.	Pred mesecem je centrala | Gorjanc in Paul Lenasi. Ude-
vef nego katerakoli ženska, ki Pokojni Bahovec je bil med te organizacije sklervla, da leženci so prišli iz Maple sem jo v svojem življenju sre- voino janitor v uradu sociali- plača vsak član-, ki ie zaposlen HeighNa. Nevvburgha, rojak
stične stranke. To službo, v ka- bodisi pri WPA ali v privatnih Cvelbar iz Sharona, Pa., itd. Tega niti ne vem. niti ne tero 'e spravil Frank Pe- podvzetjih, 25c izrednega ase- j	•
Mladi Frank Barbkx, ki je
Anion Ru; nik; jo 25c: ?>ank Kun- Cain, Tom Sherry, Palmo Gubani, telj, N. A., Frank Peiko, John Fen- W. L. Dell, Petp CanVanich, Johan-de, Joe Tomšič, Pt ter Rostan. Jos. I na Cola. Pe^e Coharček, Rumen Kl?-Durn, John Teriep. V. Starman, An-jnov:ch, Wm. T>i h.l. Frank Plesivetz, dy Benediet, Mary Troha, Neimeno-j Mike Kosa, Nirk Wichroviek, R. C. van in Joseph Skočaj; Frank I><»l>huk Vin en, Tory OrlamH, Guido Nicoli, 15c: po lOc: A. Vardian, L. .Samaa, Virsrilio Donati, Mrs. John Mancioc-
D. Mulec, Kein?, Sinerdtl, MiAič, F. Pc-nde, 2 neimenovana; I»uis Marn 15c; Neimenovan 5c, skuitmj $18.00. (PojilaJ Joseph F. Durn.)
Elkbart, Ind. Dr. št. 208 SNPJ $2. Verona, Pa. Ih\ št. 394 SNPJ $2. Chicago. lil. Po 25c: Milko Ci«:a-nich. F. (iartner, Jotin Koaicek. Anton Btnčan, Ix»vrenc Vv*ber, Thoma«
i hi, A. Portugal, Mr. in Mrs. Tla-mirl, John Jurca, Joe Tureich. Ton.v Dm«/ar, .John Ba tista, Valent Plasaj, Joe Hmiak, P^rank Koejancich, Joe Va'ent, Denis Koladek, Mrs. Fred Maknavee, Steve Mozir. John Zupan-r h I^nic P«;<lazo. Rosie Britz, John Baloj. Plan he Kuchens4cy, Joe GU>e, Joe K* I. John K. Curtis; Sam Va-
General Motors ima vpliv in denar.-Sodniki in šerifi to dobro "razumejo"
tlačenih in izkoriščanih?
Že slišim Helo.
— Tako je moralo biti!
Ne morem, ne morem verjeti, da je tako moralo biti. Kdo ustvarj a z god o v in o ?
Utrujen se je zleknil na posteljo.
Iščejo me, vem. Telefoni brnijo, telefoni ropečejo: "Izdajalec . .. živega ali mrt vega . . za vsako ceno!
Stresel se je. Pot mu je ob-lil čelo
Le zakaj me preganjajo? jesensko vreme dež iz oblakov Ali sem komu kaj žalega sto- in orumenelo listje z drevja, ril? Tl^ti poddesetnik na pri-1 njemu, ki so ga imenovali vo-mer? Zakaj ga je moral na-jjaki železnega! Sramoval se je
—	Pomagali ste pobegniti prebežniku.
— Saj ni res, gospod polkov-
nii* t Mu, ,
—	Ali hočete že zopet tajiti, da ste ba . .., kako naj povem? . .., da vam je bil vseč?
—	Ali sem kdaj tajila, da ga imam rada?
Polkovniku so silile solze v oči. Sohe, njemu, ki ni potoČll v svojem življenju še nobene, njemu, ki je sipal med bedniko solze in žalost, kakor muhasto
kot že omen jeno, igral v gornji I dvorani, je pazno bdil v svojega očeta Franka Barbiča. Frank st. namreč je bil težko prehlajen. toda smatral je za svojo dolžnost priti na to prireditev, katere uspeh je bil od njega veliko odvisen. Zdravstveno stanje pa se mu je nato foliko poslabšalo, da je obležal. — Poročevalec.

NAROČITE SI NAJNOVEJŠO KNJIGO
LOUIS ADAMIČA:
CRADLE OF LIFE
' (ZIBEL ŽIVLJENJA)
CES2..»0
V zalogi imamo tudi »ledeče Adamičeve knjife:
LAUGHING IN THE JUNGLE----$3.00
GRANDSONS . . ............. 2.50
DYNAMITE ................. 2.00
pholktaim a
2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL.
Pigite po cenik naše knjigarne!
»»»»♦» »•»•»♦^»'»♦'»♦e tt+m
(Nadaljevanje s 1. strani.)
smo jih poznali pod 'republi- drugimi organizatorji tudi biv-kanci". Ni razlike.	i še socialistične uradnike, ko'«.
Sodnik, ki je izdal sodno so Leo Krzickv, bivši predsed-prepoved, je med drugim od- nik socialistične stranke, AdoK ločil.	Germer, bivši glavni tajnik
1.) Stavkarji, ki so ostali v soc. stranke, John Broph.v, k* tovarnah, se morajo nemudo- so <ra svoječasno podpirali so-1 služite ma umakniti. (Bili so toliko j cialistični in komunistični pre- garne. pametni, da niso tekli ven, kaj- mogarji v boju zoper Levvisa. ti pametni ljudje lo predobro Povvers Hapgood, član sociali-vedo, da vsak tak "inžunksen" stične eksekutive in mnoge pomeni masten "prezent" za druge.
sodnika in policijskim avtori- Ko je bila sodna prepoved tet;« m, ki pomagajo
podkupljena, so se boji vzlic temu nadaljevali — in to iz enostavnega razloga, ker stav-karji niso hoteli dvigniti belih zastav.
šerif Thomas W. VVolcott v To so bile glavne določbe so- bližini Detroita je delavcem 'dne prepovedi, ki jo je izdal ostro zapretil, da "postava ne |un,'i^oiš^Arko^n FrHnk Svel^ sku-sodnik. Iz neštetih prejšnjih pozna prizanašali ia". Ampak ' paj $5.00. (Nabrano v veseli družil>i,
. . lienne 20;*; Mu. Steck 16c; jk> 15;: Primo: ch, John V«*rc. \> Mosctich, p Kriwtenjf|k> Manuel Ri720. ]yQ 10c.
A. K.apenc, Frank Grad,	|Marv Harenchar, Joe Sunvirita, Bar-
Svetl.k 20c; .VNry Rad.ff I5e; John juia KoHt Pl tt, p0n0ck. Joe Barton, Jurečič 10«, skupaj $2.95. (Nabral Prnnk Duppont.Henl>ert GreiVy, Mike Thoiras Svetilk.)	Soto kev, Nick A. Kovicih, Loui*
Salem, O. I)r. št. 476 SNPJ $1.50;	(;<M)rtrt. Buketeel, Joe Jerin.
Frank Kopriva 50c; 25c: Mike pau] Jtrjn John Pustor^c> john Ba_ Kasteiic h. Joaej»h (Vlin, Pt te V uko- , ^^^ J(>hn Niemeay -ki, Ix>uis Ban-ti(h. Mike Rupcich. Frank Kordan, I OTi!oni> Mrs, Nt>lla platt Chiiji 0r. Toni Ftojkovich. Vk-tor Omejc, Fr., ,anfW> Angelo Per«zxi; po 5c: George
"sodni- izdana — in ta je bila, kot že povdarjano, nedvomno dobro
2.)	Stavkarji ne smejo nadlegovati nikogar, ki hoče "delati" (skebati), niti z "obgo-varjan jem".
3.)	Piketiranje v kakršnikoli obliki je prepovedano.
Kadar naročate knjige, pose Proletarceve knji-
Podpora španskim delavcem
IV. IZKAZ.
Chicago, III. Dr. kt. 55J» SNPJ $5; Frank ftitolk $i, aknptj 1110, Ely, Minn. Dr. «t. «36 SNPJ $2.00. La Salle, III. Mildred Vogrich $2; Anton Udovich 50c, idkupaj $2.50. (Porkal A. R. Mahnich.)
LloydeII. Pa. Po $1: An4on Rener, Ton.v Strasbišar in Anton Zalar; po 50c: Anthonv V'i»lrich. Frank Cve-
slrčnih bojev vemo, da so or- kar je s tem mislil označiti, je,
da je edina dolžnost oblasti fprotektirati privatne interese in svetost profita.
Borba avtnih delavcev ni lahka, kajti ravnatelji so resnično "enotna fronta". Predno si
tivnega pogajanja v področju svoje prave unije, bo vzelo še

gani, ki upravljajo oblast, na prodaj. To bi lahko zapopadel tudi voditelj unije avtnih delavcev Homer Martin, ki je v kritičnem momentu izjavil: "Mi se ne bomo borili zoper postavo." (Namreč, kakor jo je tolmačil sodnik.) Nedvomno se je Martin stpomnil slučaja pred leti, ko je Johi\ L. Levvis dolgo. Vendar pa je ta borba po razglasu slrčne sodne pre- začetek, v katerem moramo povedi izjavil: "Mi se ne bomo sodelovati vsi socialisti z vsemi borili zoper vlado!" Stavka svojimi močmi v smislu svoje-premogarjev je bila kajpada ga programa, kakor je bil ob-izgubljena, in to z velikimi iz- javljen v Proletarcu prošli te-o| gubami. Izgleda, da še je Le- den in v tej številki. Ka jti boj vvis iz tiste skušnje veliko na- v avtni industriji je boj vseh učil.	delavcev, med njimi tisočev in
Borbo unije avtnih delavcev tisočev slovenskih delavcev v je prt vzel l,cvvisov C. 1. O., in Detroitu, Clevelandu in v mno-na lice mesta je poslal med gib drugih krajih.
poalal Anton 7/a!ar.)
Chicago, III. P< t»*r K oko* o vi ch $5; po $1: George Maslach, Sam Bojano-vich in Bo'» Stojanovich; po 50c: Marko Markulj in Stoj ko Stanovich; po 25>c: Frank Bielich in Nick No-vich, skupaj $0.50. (Poslal Sam Bo-janovich.)
.	VVarren. O. D:	1 SNPJ $5;
bodo izvojevali pravico kolek- John Plachtar $2.25; Jane Remick
$2; po $1: Joseph Jež in Anton Ru-din; po 50c: F'rances Jat, Georga Parlow, Fiank Petrich 1n Kliz.abeth Pershinj p«» 25c: Jernej Bano*ich, Anton Gorem\ Joseph Lunder. Anton Zu>ra, Evjfen Miku*, John Korošec. Frank Gla*ik;	15r: Jaof>b P» r»hin in KjitoI Tmmaiin; Josiph G lava n JOc, skupaj $15.40. (Nabral Jo«»eph Jež.)
Crucihle, Pa. Dr. M. 501 SNPJ (Rieeii Undinjr) $2; |»<> 26«! John Udovich, Joso;>h Frank, Mike Maru-sich, Peter Kor.ich, Anton Nikler, Anton Zorich Matthcw Rarich, Mike Debelak, T/onis Zupaneiih, Mathil.la Zoik-h, Robni Paki.^h in Marw»n Fir-
Hr\ratin »t.. Josi*ph Kovith, Jacob Mihevc in Toni Kataro; Frank Hrva-tin ml., lic; po lOc: Joseph Gabrioh i in Joseph Markovkh, skupaj $5.00. (Po*'al Frank Hrvatin Nt.)
Lloydell, Pa. Ivana Matičič $1; po 50c: Frank Arhar, Andy Liko-vi; po 25c: John Jereb, Leo Jereb, Andy Vičič, Joseph Mntič e Jr., Ralph Jerman, J<^si i h Maticič, Fr. Sve k: .-t., Josaph Arhar; Joseph Svelc ml. 20c; skupaj $4.20. (N»brano mci člani druitva št. 35 JSKJ. j«>->lal Joseph Arhar.)
Onnalinda, Pa. Dr. At, 151 SNPJ $4.00.
Biwabik, Minn. Dr. st. HI SSPZ $2; dr. št. 211 SNPJ .$1. skupaj $ (Poslala Johanna Shaln.)
VVaukegan. III. Drannki odsek S. N. I). $5; Martin Judnich $1. skupaj $(».00. (Poslal Martin Judnich.)
Lloydell, Pa. Anton Za lar $5; po $1: John I.ikovirh in Joseph Petelin; |M> 50c: Joe Gcrbec, Anton Ivančič,
Hawkinrf, Thas. Gaylor, Thomas (Jay-lor. skupaj $22.21. (Nabrala John Jurca in Mary Tursich.)
Skupaj v tem izkazu $246.70, prejšnji i z kar. $54.'I.U, skuapj $7H9.83.
na■ ■ ■■■■■■ ■ ■ m
\ BARF.TINCIC & SON
I I
i i
i K
■ i
Tal. 1475 POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street
i JOHNSTOWN, PA fi
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFIC?: HOURL: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—«:30 Dai«y Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:80—6:00 p. m. I)aily Tel. Canal 1100 Wedneaday and Sunday br appointment« only Retidence Tel.i Crawford 8440 If ao anawer — Call Auatin 5700
.......;
Milwaukee Leader
Največji amerUkl f«oclalintl?nl dnevnik. — Naročnina: $6.00
na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslovi 540 W. Juneeu Ava.
MILWAUKEE, WIS.
•aaaaaaaeeeaaaeaeaeeeaaeeaaaaaeaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaae
PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. i
FRANK G RILI., predsednik	J
1727 1731 W. 2lit STREET	CHICAGO, ILL. ♦
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
NaHi vozniki pobirajo perilo no vsem mestu, Clceru In Berwvnu In dovajajo čistega na dom
TOČNA PORTRKZBA	DELO JAMCENO
Telefoni! CANAL 7172-7173
PROLETAREC
POUCATION,
ORGANIZATION CO-OPKR ATI VE
COM M ON W E A LTH
A VMgosiav VVeek ly Devoted
to the Interest of the Workera
OFFICIAL ORC.AN OF Yugoslav Federation S. ,P.
CHICAGO, ILL., January 6, 1937
VOL. XXXII
Publiakad weekly at 2301 S. Lawnd«le A»»
Child Labor Is Increasi
OUT OF ONE DEPRESSION INTO ANOTHER
firvt in that labor, hav r»g failed to cbtain specific pledge* from Roosc-velt before elt^ion day, vvill find him opposing" the basic reform* that it rtesires.
The second i« that nothing funda-mervtal can Ih* accompliihed, regard-less of Roooevefe1« attitude, until the »upremie oount is s>tripped of it« i*>w-er to hohl social legislation uncon-atitutional.
So lonf as Roosevelt declines to fitfht the court on this issue, nothing of great importance can be expected from him, even if he had the best intentions in the workl.
It is sad to note tiiut the American Federation of Labor, in its most re-actionary convention in nvany years, likewi>e refused to call for a con-aitutional aniendment.
12 hour; davs at vvages of 50 to 75 centu per day. In the \ii*ai-b>et fieldof the arest th » pover* y vvas ho great and the pav mo |ow thi t when vvork wa« available prsct<ically every child a t to ve the aire of K vvas sent into the field s. _This was e<peeialty true a t the seaaon when the beeM were pulled out of the ground. Un-dernourMied children vvere sent out to work in the eold vvinds and rain of late fall in the last desperate chance to earn a little money befor* winter set in.
On the legislative side, the committee reports that little progTesft vvas made during the year in state legislation except in Hhode Island, which enacted a law estatbliahing a 16-year aj?e minimum for employ-ment during school hours or for manufacturirtig work at any time, and set t ing u 40-hour vveek as a maximum for children under 16 in other occupation«. The real hope for proteetion of American children liei* in the adoption of an amendment to the federal constitution. An interna.? and ap|mrently well finance 1 conser-vative opposition has blocked the amendment thus far, even though poli s trk en by Fortune Magasine and others »hovv that a large majority of citizens favor the measure. One great hiteh in the process is that ra-tification must come through the state legislatures, vvhich are not so directly responsible to public opinion. Twelve more states are needed to in-sure its a<l<>j tion, and vvith most of the state legislatures scheduled to be in session during 19.17 it is hoped that the neceasary states will svving into line.—The Nevv Republic.
A mul the general rejoKi n? over bu-iness reeoverv. the eountry seems to lose siirht of the fact that some oortion of the present advance is being made with the labor of ehil I-ren. Manv perm>nH feared that when the i e - 'sirt* of the NRA vvere n»-
movtd child* |yl*>r vvould increase. Figure* now st hand convert this ap-oreheniion into unpleasaivt realty. lu the 1 oi states, and OH citles in other states, repo rt ing to the federal children'« bunau, regular employ-men' certificate* for the first haif of 1936 vvere granted to H,400 children. The ceitifitatev isued for th* eorresponding period last year vvere 3.350. Classified by occ upa tions, the children going into msnufacturing, mechanical and mercantilc industries comprised 25 per cent of the total, as compared with only 5 per cent under the NRA.
Particularly bad conditions are re-imrted in the lumber and wo'>d-pro-ducts in<lu.stry in the ftouth and th.» -beet-sugar industry in the vvest, where sipecial investigation* have been made by the national child labor committee. Boys of 10 vvere found vvorking in lumber mili«, pole peeling and even logging in the *wamps, and 14-year-olds frequently were put at jobs that vvould tax the strength of grovvn men. These ba^ k-timber regions of ti>e south shov* d little concern for the education of children, schools vvere inadequate and standards of living were extremely low. Samples of pay se« les showed that a father and t\vo sons hauling logs jfot only 20 cents an h<>ur for the three, an 1 children were found vvorkinvr 10 and
TO THE CONSCIENCE OF THE WORLD
ONE GUN IS TOO \1ANM-STOP SAVING ACCIDENT!
Donald Lotrich
11111111"""	'i
searchught
Ernest Erber to Speak in Cleveland Friday
Cleveland, O. Frneft Erber, national chaitman of the Younjf Peo-ple's Socialist League vviH spt>ak in Cleveland on Friday, .Januarv K, at 8 p. m., at the City Club, 708 Vincent Ave. His subjeet vvill be "Be-hind the Spanish Stru$nrle."
Comrade Erber apent three months in Spain and came into contact vvith various trovernment officials and leaders of the radical |»arties. He also a delegate to the Worl 1 Vouth Consrresa that vvas held last fall in Geneva.
Ticket« for this meeting can be 1>rocure<l at 605 Pro?pect — 4th Duikiinc >n Cleveland.
With his riche«?, his liesure, his influence and hi»» pure bunk the |H>]>e should lirve a long time yet. Hovvever, he is no more than any other human being and is, therefore. susce<ptible to ali of nature's lavvs. Nature give i birth and nature recalls men and vvomen and children. The leng<th of life is determined by the condition of the body. But the best one, on the pop*, vvas spil led by a eat ho lic vvho said that the pope has a kinjrdom biggiM' than any other on earth and that he should go the way of ali kings. Th?re is no need for kinjrs, he n marke I. Thinking this remark over, vve must admit that he does presi<le over the largcst kinipdoms vvithin kin-gvloms, something that should never l>e per-mitte<l. Another angle brought out in the analysis vvas that the succes-sion to the throne of the pope is possible onl.v if Italian blood flovvs thru your veins. Only Ialians can become pope«. It is, therefore, another Italian kingdom.
The plifht of the pure pacifist is an unhappy one today. VVhat does he propose that the Spanish workers and peas-ants do?
The Spanish worlcers and peasants are not fighting in de-fense of the imperialist interests of their country against other imperialbta. They are fighting a civil war, this time begun by Fascist generals.
The choice before the Spanish masses was: 'fight or sur-render.
To surrender vvould not mean the absence of violence or bloodshed. Surrender would have made Spain another Ger-many, a nation wallowing in a long protracted blood bath, drenehed in slavery and sorrow.
To fight meant the possible defeat of reaction. And it meant more. Working class victory must mean the beginnings of a Socialist economy in Spain, the beginnings of a Society wherein ali wart civil and foreign, will disappear. A Society where the roott of civil war—class antagonisms—and foreign war—imperialist interests—vvill be destroyed.
This is one time that realistic pacifists, those vvho want a vvorld of peace, must realize that they can only realize their ultimate purpose by directly strengthening the hands of the Spanish workers snd peasants in their civil vvar against Spanish reaction.
As our colleague, The Milvvaukee Leader, states:
"In Spain, vvith Fascists in control, aetive non-resistance— that ist persons vvho engaged in peaceful resistance by refusing to pay tazes or otherwise engaging in non-violent non-co-ope-ration—vvould simply be killed. Furthermore, non-violence vvould insure the Fascists getting the upper hand and ruling over a people the great majority of whom do not vvant them."
If pacifists must preach vvhile the civil vvar is raging in Spain, vve frankly propose that they confine themselves to preaching pacifism to the Fascists only. That vvould be a revo-lutionary deed.
But to preach pacifism to the vvorking class in this or a similar situation vvould, by the very same token, be playing into the hands of reaction!—Socialist Call.
Xmas Dance of Branch 49 JSF a Big Success
Our Unemployed Club vvill hold its first meeting for 1937 Thursdav. Jan. 7 mt the SNPJ Hali. A nevv re-vival of intere«t vvas notk*ed at the last meeting. We anticipate a coivti-nuation of this špirit at this meeting.
Y0U GIVE MC "»HOStl^j, Tvvo 5M0VF1.5 AND \ _ I LL CUlAN UP THATfyW' ME5S iN Jl<i TlMt ' 1
Cleveland. O. The dance held by braneh 49 JSZ at the Siovene Work-men's Home, VVaterloo Roa<l, turned out to be a bi(? success. The upper hali vvas thronged vvith young people dsncinsr to the strains of Frank Bar-l>ic's orchestra-j As at past dances on Xmas ali wi£ out to enjo.v themselves, Apr^MK^** people made merry inVth(®iKV'«' haJl vvaltzing and dancinff	to the mtiMc of tvvo
old timers, Frank Gorjanc and Paul I-enasi. C lose to six hundred vvere in attendance at this dance. They came from Maple Heig-hts, NevvbuiTrh, and one young man fro»m Sharon, Pa., Brother Cvelbar.
HI6HERI SHORTf R
MGES ! HOiip«;
Our »Social Study Club will meet Fri<lay nig-ht at the Slovene Lal>or Center. AU members are urged to attend. The cluib must revive »ts activities if it is to exist. Comrades vvill have to sacrifice their time and abil-ity to make the Social Study Club vvhat it vvas in the past.
FAST VVORKERS
"It vvill be re«called that vvhen the Moors began thHr mareti, wild storie« vvere told of the <Wurnin<r of churches in Ma<lrid by reds. It is a strange thing to see that these churches, »f they were burned. must have ln'en re»built now by the hands that set the torch, because the Fas-cM shells are bslling upon them, des-troying their vvork* of art, slaughter-in<? the children vvho seek refuge in them."—-Edmund Gi lijran in The I Nevv York Sun.
Tf! Al S0DN0S
G000T0 Mt '
My father, Frank Barbic the elder, vva* also busy at the dance nmnatfintf tihe affair, selling tickets at the door, and meeting old acquaintances. Hovvever it vvould have been better if hc vvould have stayed st home, as he vvas ailing from acutc myasaitis. He has reported himself aick.
Frank Barbic Jr.