Poštnina plačana v £6f6vtnL
Leto XIII., štev. 216
Ljubljana, petek 16. septembra 1932
Cena 2 Din
Upravnistvo: Liubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. _ Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno L)in Z5.—, sa inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 tn 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582». Celje, Kocenova uL 8. Tei. št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Hitlerjeve! osamljeni ?
Brezuspešna borba narodnih socialistov z vlado — Goringova tožba proti Papenu — Centrom priprav ljen sodelovati pri reviziji ustave
Berlin, 15. sept. g Tudi odpor proti vladi, ki se je po razpustu zbornice prenesel v nadzorstveni odbor, bo najbrže kmalu strt, Že danes se lanko reče, da se je poizkus komunistov in narodnih socialistov, da bi napravili iz nadzorstvenega odbora neke vrste preiskovalni odbor, popolnoma ponesrečil. Narodni socialisti so baje tudi že na Pruskem popolnoma izolirani. Skušali so, da bi povzročali državni vladi po razpustu državnega zbora neprijetnosti s pruske strani. Pruski deželi zbor se sestane na prihodnjo sejo 21. septembra, toda gotovo je že sedaj, da se tudi na teh sejah ne bodo mogle vrniti volitve ministrskega predsednika, ker iraradi stališča centruma še vedno ni prišlo di» sporazuma med obema odločilnima strankama, centrumom in narodnimi socialisti. IHer se ie pokazalo, da bi bila pot za vložitev tožbe proti državni vladi pri državnem sodišču skoraj nep^hodna, skušajo narodni socialisti sedaj po ovinkih doseči sodno odločitev.
Berlin. 15. sept. AA. Narodno-socialistični predsednik bivšega nemškega državnega rbora Goring je vložil tožbo proti državnemu kancelarju Papenu, češ, da je kršil ustavo.
Na drugi strani je vlada trdno odločena preganjati vse liste, ki bi ji očitali, da ni spoštovala ustave. Tako je že prepovedala za 8 dni »Berliner Volkszeitungc.
Borbo med vlado in narodnimi socialisti za obrambo ustave spremljajo druge stranke, kakor centrum in socialni demokrati, z ironiio ter opozarjajo, da namerava vlada ukiniti weimersko ustavo, njeni nasprotniki hitlerjevci pa že od nekdaj obljubljajo, da bodo to ustavo raztrgali na kosce.
Berlin. 15. sept s. Na današnji seji na-čelstva centruma je izjavi] predsednik stranke prelat dr. Kaas. da ie stranka vedno pripravljena sodelovati pri organični sestavi ustave in proti onim, ki mislijo vse bolj na razdiran.ie kakor na izgradnjo, nastopiti kot braniteljica ljudske svobode.
Frankfurt. 15- sept. AA. Štiri tukajšnje narodno-socialistične poslance, ki so se vrnili iz Berlina, je ob prihodu pozdravila velika množica pristašev. Že pred postajo so se razvile manifestaciie in potem bučne demonstracije, ki so se v mestu še stopnjevale. Demonstranti so pretepli redarje in jih več med njimi nevarno ranili. Naporied je policija vendarle napravila red.
Anglija načelno za enakopravnost Nemčije
Enakopravnost naj bi se dosegla s postopno razorožitvijo drugih držav
London. 15. sept č- V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da angleška vlada za sedaj pp bo storila nobenih diplomatskih korakov slede nemške zahteve o enakopravnosti v oboroževanju. Počakala bo na sestanek odbora razorožitvene konference, ki se bo vršil zadnje dni septembra v Ženevi. Pri tej priliki bo Anglija predložila posredovalni predlog, ki bo stremel za tem, da države podpisnice versailleske mirovne pogodbe v načelu priznajo Nemčiji oboroževalno enakopravnost. Nemčiia naj bi se obvezala, da tega ne bo izkoristila za oboroževanje, zlasti ne s težkim napadalnim orožjem, marveč bo počakala, da se doseže la enakopravnost s postopno razorožitvijo drugih držav, ki naj bi io izvedle v večjem obsegu, kakor pa ie bilo za seda,' nameravano. Angleška vlada upa. da jo bo pri tem podpirala tudi Franci ia, ki ie že v svojem odgovoru Nemčiji dokumentirala svojo miroljubnost. To nado angleških krogov krepi tudi pisanie francoskih listov, ki napovedujejo izpremembo stališča Francije v pogledu razorožitve. Her-riotov organ »La R^publigiie« je namreč baš te dni obiavil članek, v katerem se naglasa, da mora Francija opustiti dosedanji
Tirdieujev razorožitveni načrt in dati pobudo, da se izvede čim širša razorožitev.
London, 15. septembra. AA. Na obedu, ki mu ga je priredil narodni svet za mir, je imel Henderson govor, v katerem je izrazil svoje upanje v srečen izid razorožitvene konfrence. Nato je govoril tud: o nemški zahtevi po enakopravnosti in izjavil, da kon ferenca ne more predlagati zopetnega oboroževanja držav; vprašanje se mora urediti tako, da se omeji tudi oboroževanje drugih narodov.
Ženeva, 15- septembra. AA. Tehnični odbor komisije za oboroževalne izdatke ie začel proučevati poročilo, ki ga je predložila rumunska delegacija. Zastopnik nemškega finančnega ministrstva Worms. ki bi imel zastopati nemško vlado, ni prišel v Ženevo na konferenco.
London. 15- sept. g. »Daily Herald« je izvedel, da bo angleška vlada predlagala, naj bi se seje urada razorožitvene konference takoi po sestanku dne 21. septembra zopet odgodile, da bi interesirane države dobile časa za sporazum o nemški zahtevi po oboroževalni enakopravnosti.
PRED ZAKLJUČKOM
KONFERENCE V STRESI
Ustanovitev skupnega fonda za pomoč agrarnim državam ogrožena - Konferenca bo v ponedeljek zaključena
Pred sestankom čsl. parlamenta
Redukcija uradniških prejemkov in zmanjšanje obrestne mere za vlo<re in posojila denarnih zavodov — Trocki ne pride na Češkoslovaško
Praga. 15. se.pt. h. Danes se je prvič po počitnicah sestal ministrski svet. že nesaj dni prej je imel ministrski pTed«ednk Fdržal konference z voditelji koalicijskih strank. Na dnevnem redu današnje sTT rr in istrskega sveta je bilo več administrativnih vprašani, v prvi vrsti proračunski osnutek za 1. 1933 i.n zakonski osnutek o redukciji obrestne mere. V proračunu za prihodnje leto je določena redukcija uradniških prejemkov, vendar pa se še ne ve, v kakšni obliki. Glede redukcije obrestne mere se je izvedelo, da se bo nanašala samo na hranilne vloge in posojila denarnih zavodov, ne pa — kakor se je danes govorilo na borzi — na konverzijo državnih dolgov. Predsedstvo parlamenta, je sklicano za jutri, parlament sam pa se bo najbrž na jesensko zasedanje sestal še ta mesec.
še pred sejo ministrskega sveta je bilo med ministri definitivno rešeno vprašanje o prihodu Trockega na češkoslovaško. Zadeva, ki je v zadnjih tednih povzročila Precej agitacije po listih, se vleče že nekaj mesecev, odkar je Trockij prvič pri češkoslovaškem poslaništvu v Ca.rieradu zaprosil za dovoljenje, da bi se smel zdraviti v češkoslovaških kopališčih. Ministrski svet
mu je postavil takrat več pogojev, nato pa je vsa stvar zaspala. Na jesen so krogi iz okolice Trockega razširili vesti, da je Trock. ij iznolnil vse pogoje in bo v kratkem odpotoval na češkoslovaško. Vteda sama o tem ni bila obveščena. Del legijo-narjev m narodna demokratska stranka sta v svojem pismu zelo ostro protestirala proti temu in tudi predsedstvo agrarne stranke je sklenilo, da se Trockemu ne dovoli bivanje v republiki. Trockij je namreč 1. 1918. kot komisar za vojno izdal povelje za razorožitev in vojno proti češkoslovaškim legi.ionarjem, med katerimi Je bilo na tisoče žrtev.
Pred današnjo sejo ministrskega sveta je notranji minister izjavil ministrskemu predsedniku, da ne more prevzeti odgovornosti za varnost Trockega. nakar je bil brzojavno obveščen opravnik poslov v Carigradu, da Trockij ne more dobiti dovoljenja za potovanje na Češkoslovaško. Zvečer jo carisrrajski opravnik poslov odgovoril, da bi Trockemn tud.i brez teh navodil ne' mogel izdati viza za potni list, ker ni v redu. Zdi se, da je s tem zadeva končno vel javno rešena.
Stresa, 15. septembra, d. Jutri bo konferenca o pomoči srednjim in vzhodimim evropskih državam sklepala o poročilu, ki ga je izdelal Belgijec Van Seeland o vprašanju tako z vam h kon-tribucij. Po tem poročilu naj bi po možnosti vse države, razen pomoči potrebnih, plačale kontribuci.ie oziroma prispevke za izboljšanje žitnih cen v južmo-vzhodni Evropi. Prispevki bi mogli obstojati delno ali pa v celoti v prednostnih carinah. Gotovo je, da pristajata Nemčija in Avstrija izključno na prednostne carine, in isto se domneva tudi o Švici in Češkoslovaški. Nasprotno bi bila Francija, ki more prevzeti le majhne množine za prednostne carine, pripravljena za finančne prispevke in prav tako tudi Italija, ki noče dovoliti prednostnih carin. Anglija je odklonila pristanek za finančne prispevke. dvomijo pa, da bo vztrajala na tem svojem stališču, če bi na ta način ogražala vsako pomožno akcijo, ker bi prišli zaradi tega v nevarnost nieni finančni interesi na jugovzhodu Evrope.
Vzporedno se razpravlja o vprašanju stabilizacijskega fonda. Vzhodni agrarni blok je namreč predlagal, naj se osnujejo posebni fondi za vsako izmed pomoči potrebnih držav. Tej želji pa bržkone ne bo ugodeno in gre zgolj še za osnovanje skupnega fonda ter za določitev njegovega namena in uprave. Imenujejo se seveda razni nameni, kakor omogočenie likvidnosti zamrznjenih agrarnih kreditov in slično, v resnici pa ne gre za ničesar drugega, kakor za osnovanje fonda, s čegar pomočjo naj bi se oiačile rezerve pomoči potrebnih novčaničnih bank. Ta fond naj bi služil predvsem v prid južno-vzhodnim državam, Avstriji pa le tedaj, ako bi velesile izpremenile svoje mnenje, po katerem ji je bilo že po-niagano z lausannskirn 'posojilom. Nemčija bi pri tem fondu ne bila udeležena niti aletivno niti pasivno.
Za izvedbo prednostnih carin so se zedinili o štirih glavnih tipih, ki so: 1. Odkrat carinski popust, kakor ga hoče dovoliti Nemčija; 2. povračilo carin; 3. nakup kontingentov za^ določeno zvišano ceno. kar ponuja Švica; 4. medsebojna pocenitev izvoznih kreditov, kakor je dogovorjena v italijansko-avstrijski - madžarski trojni pogodbi. Zdi se. da ima največ upanja za uspeh priporočilo uveljavl.ien.ia že sklenjenih in novih dvostranskih p referenčnih pogodb.
Stresa, 15. septembra, g. Konferenca v Stresi bo najbrž v ponedeljek zaključena. Zaključno poročilo bo izpopolnjeno s prilogo, ki bo vsebovala predlog za ustanovitev skupnega fonda za valorizacijo živnih cen in za sanacijo valut v srednji in vzhodni Evropi. Ves načrt skupnega fonda, ki določa znesek 240 milijonov zlatih frankov in razen tega še znesek 30 milijonov za žitno revalorizacijo, je propadel, ker je večina držav zavzela odklonilno stališče. Položaj je sedaj tak. da vztrajata na načrtu samo še Italija in Francija. Francija ne postavlja nobenih posebnih pogojev za udeležbo, vendar je jasno, da Francija sama noče in tudi ne bo plačala v ta fond. Italijanska delegacija je že ponovno popolnoma jasno povedala, da ie udeležba Itali.ie odvisna od tega. ali bodo sodelovale vse evropske države, in razen tega tudi od rešitve problema dolgov. Potemtakem so šli upi za ustanovitev skupnega fonda popolnoma po vodi.
Načrt za finančno sanacijo agrarnih držav
Stresa, 15. septembra, s. O osnutku pogodbe za obnovo srednjih in vzhodnih evropskih držav, ki ga je včeraj gospodarska komisije konference izročila finančni v nadaljnjo obravnavo, so se izvedele naslednic podrobnosti:
Načrt temelji n« sporazumu med predlogi treh velesil (Nemčije, Francije in Ita-
lije) ter določa udeležbo skoraj vseh evropskih držav v obliki ugodnosmih carin, odnosno finančnih dajatev za sanacijo li-nančnega položaja v poljedelstvu v/',odn,h držav. Državam, ki izvajajo žito, kimo m koruzo, naj se dovolijo izvozne oiaj»a\e za gotovo množino poljedelskih proizvodov po povprečni meri v letih 1929 a° 1931. Višna finančne pomoči naj bi t,e določila na ta način, da bi se od vsote finančnih prispevkov držav pogodbenic vsako leto jemale določene vsote za zboljšanje žitnih cen. Kolikor bi neagrarne države, ki bi morale po tej pogodbi prispevati k finančni pomoči, dovolile agrarnim državam na podlagi dvostranskih pogodb ugodnost-ne carine za žitne dobave, toliko bi se finančni prispevki znižali sorazmerne z množino žita, ki bi jo vzele od agrarnih držav. Nadzorstvo nad izvršitvijo pogodbe naj bi bilo poverjeno posebnemu odboru, v katerem bi bili po en zastopnik vsake agrarne države, po en zastopnik vsake države, ki bi kupila žito, ter po dva zastopnika evropskih d rzav, ki ne uvažajo žita Odbor bi bil stalno v Baslu pri mednarodni banki za plačila. Odbor bi moral v okoliščin i h spomladi vsakega leta dovoljevati agrarnim državam predujem, agrarne države pa bi se morale za to ugodnost obvezati, da bodo vodile zmerno carinsko politiko po klavzulah o največjih ugodnostih. Takšna pogodba naj bi bila sklenjena najprej za dobo treh let.
Stresa, 15. septembra, s. Gospodarska in agrarna komisija je danes proučila zadnjo nalogo, ki ji je bila poverjena od plenu-ma, in sicer vprašanje financiranja iev-nih del za pospešitev agrarne produkoi<*, kakor tudi ostala tehnična vprašanja. V pododboru so se vršila dela na predlogu glede kontingentov izvoza, ki naj se dovolijo posameznim agrarnim državam, in glede protidaiatev za te kontingente. Pri tem delu je sodelovala tudi Anglija. Jutri bos*a oba poročevalca in sicer sekcijski načelnik dr. Schiiller za gospodarsko in agrarno ko-msijo ter Van Seeland pa za finančno komisijo razdelila zaključno poročilo za plenarno sejo, ki je napovedana za jutri. Na tej seji bosta obe poročili sprejeti ter nato izročeri evropski komisiji Društva narodov. S tem bo konferenca zakliučila svoje delo.
Pričetek nemškega oboroževanja
Nemška mladina pod vodstvom generalov — Organizacija splošne
voiaške vzgoje
Velika železniška nesreča v Alžirc
Vlak s francoskimi legijonarji padel v prepad -120 legijonarjev ubitih, mnogo pa ranjenih
Nad
Oran, 15. septembra. AA. Včeraj ob 15. ie vozil vlak s 508 legijonarji proti Aroeu. Na ovinku pri Turennu, kraj 80 m globokega prepada, je nenadoma skočila lokomotiva s tira. Vzrok nezgode je še neznan; naibrže se je zemlja vsedla. Lokomotiva je z-grmela v prepad in potegnila s seboj vse vagone razen prtljažnega voza, ki je bil pripet na koncu vlaka. S strašnim ropotom je ogromna masa vlaka zgrmela v brezdno in takoj nato so se začuli iz globine obupni kriki ranjencev in h rope oje umirajočih.
Sprevodn.ik vlaka, ki je bil v prtljažnem vagonu na koncu vlaka in se tako rešil, je takoj stekel proti Turennu, da prikliče pomoč. Med tem so se legijonarji, ki so še ostali živi, z muko spravili skozi okna zdrobljenih vago-nov na strehe in obupno klicali na pomoč. Reševalci so hitro prišli. Razen vojaštva so hiteli reševat tudi priseljenci iz okoliških vasi in domačini Arabci.
V prepadu je ležalo na tucate razmesarjenih mrtvecev po tleh in v vagonih. Reševalcem so se kazali strahoviti prizori. Mnogim ponesrečencem so bile odsekane noge in na daleč okrog so ležali kosi rok in zmečkanih udov.
Reševanje je bilo zelo težko, ker reševalci niso imeli dosti sredstev na razpolago. Tudi so jih pri tem ovirale slabe zveze s sosedinimi večjimi kraji. Kljub temu so mogli organizirati posebne vlake in naložiti nanije ranjence. Čiščenje proge se še nadajjiuje.
Po najnovejših vesteh ie oranska katastrofa zahtevala 120 človeških žrtev, število ranjencev pa je še mnogo večje.
Pogrešano letalo
Rim, 15. septembra AA. še vedno ni nobene vesti o ameriškem letalu »Nursec, ki je odletelo iz Long Islanda in bi moralo prispeti v Rim že prejšnjo ncč.
Berlin, 15. septembra, d. Kakor znano, je državni predsednik Hindenburg izdal včeraj odlok, ki odreja ustanovitev državnega kuratorija za telesno vzgojo nemške mladine. Za predsednika kuratorija je imenoval državnega notranjega min.stra, za po-slevodečega predsednika pa bivšega generala Edwina Stiilpnagla. Državni notranji minister moTe pozvati v kuratorij »primerne osebnosti«, ki imajo na tem področju zadostne izkušnje. Kuratorij za telesno vzgojo mladine naj bi predvsem skrbel, da bi 6e gojile športne panoge, ki se lahko izvajajo na prostun in ki naj bi povedle mladino iz telovadnih ter športnih igrišč v prosto naravo, kjer sa more s pohodi, redovnimi vajami in drugimi vežbami okrepiti telo ter se vzgajati za ojačenje volje, k vztrajnosti, samopremagovanju, tovarištvu in požrtvovalnosti in kjer se more njena ljubezen do skupne domovine okrepiti. V novi organizaciji bodo prišli predvsem v poštev kot športni učitelji bivši oficirji Mladina bo vzgajana v posebnih taboriščih, ki jih bo 20. V taborišča bodo sprejemali
100 do 200 mladeničev za dobo treh tednov, in sicer brezplačno. Po uradnem komentarju predsednikovega odloka kuratorij ne bo oviral dosedanjih telovadnih in športnih organizacij v izvrševanju njihovih nalog, pač pa jim bo delo olajševal na ta način, da jim bo vzgajal »primerne učne moči,« ki bodo zmožne nuditi v resnici »zadovoljivo vzgojo«. Organizacija, ki se bo osnovala s Hindenburgovim odlokom, temelji na načrtih, ki jnh je že napovedal svoječasno odstopivši vojni minister Gro-
ner. Zaninrvo je, da se ta načrt uresničil je v času diplomatske akcije za preosno-vo nemškega vojaškega sistema Čeprav državni kuratorij za telesno vzgojo miaulne ni podrejen direktno državnemu vojnemu ministrstvu spada vendar njegova ustanovitev brez dvoma v poglavje nove nemške utilitaristične politike. NjegOv pravi pomen označuje imenovanje poslevodečega predsednika, ki je bivši general, še bolj pa se bo pokazal z imenovanjem voditeljev nameravanih 20 taboriščnih organizacij ui učnih moči, ki naj bodo bivši oficirji. Kakor znano, je Nemčija že v svoji spomen1-ci Franciji napovedala osnovanje posebne miMce in z imenovanjem državnega kuratorija, ki naj izvede enotno organi7aoijo nemške mladine, je bil storjen vsekakor prvi korak v ta namen.
Berlin. 15. septembra. AA. V nemšikh uradnih krogih izjavljajo, da ustanovitev urada za mladinsko vzgojo ne nasprotuje določilom čl. 117 versailleske mirovne pogodbe, ki prepoveduje vsako zvezo med mladinskimi društvi z vojnim ministrstvom in vojaškimi oblastmi. Instrukcije, ki jih je izdalo notranje ministrstvo, pravijo, da versail-leska mirovna pogodba ne more zabranitl, da bi se mladina ne izobrazila v temeljnih vojaških naukih, ki jih noben narod ne sme zanemariti, če hoče živeti. Urad se dobro zaveda duha omenjenega člena pogodbe, vendar ne namerava izobraziti vojakov, nego samo izuriti mlade Nemce, da bodo sposobni kakor vojaki, disciplinirani in vešči v manevrih.
Gandhijev post do smrti
Komunike angleške vlade o Gandhijevih gladovnih namenih - Novo vznemirjenje med Indi
London, 15. septembra. AA. Ministrstvo za Indijo je izdalo tale komunike:
Gandhi je sporoč;l v svojih dopisih Mac Donaldu, da se hoče postiti do smrti ne v protest zoper to. da ga ne izpuste iz ječe, ali pa zoper odredbe proti kampanji za civilno neposlušnost, temveč iz razlogov, ki niso prav nič v zvezi z gibanjem za civilno neposlušnost. Vlada je sklenila, da prepelje Gandhija takoj, ko bo začel gladovno stavko, iz ječe na drug kraj, dokler ne izda novih odredb. MMi, da ji ne bo treba omejevati svobode Gandhiju. vendar je to odvisno od tega. kako bo izrabljal svojo prostost in ali ne bo spet začel gibanja za civilno neposlušnost ali pa kakšno drugo agitacijo proti vladi.
*p?°™bay' 15f septembra. AA Gandhijev eme]i 0T)ravljati 8Vojih nobožnosti v njih. to-želodec je posta zadnje dni največja skrb da voditeiji nariiev niso med seboi edini britanskih pohtikov. pa tud, laskih vodi- dosti med nf;mi 6e jih noče z Gandhi,em teljev. Vsi se vprašujejo, ali bo >najbolJ kompromitirati
mršavi človek sveta« jedel ali ne. Več vladnih funkcijonarjev je obiskalo Gandhija v ječi in ga vprašalo, ali se ni morda premislil. Mahatma pa se je nasmehnil in odgovoril: Zakaj naj bi se bil premislil?
Izpustitev Gandhija iz ječe pričakujejo v tukajšnjh krogih vsak čas. Nerazumljivo jim je le to. da se londonska vlada in zakonodajna 9kupščina glede tega vprašanja še nista mogli sporazumeti.
Tudi v indskih krogih niso indiferentni zastran Gandhijevega sklepa o eladovanju; zato so opustili svo;o kastovs,ko neiznros-nost in se skušaio sporazumeti z nedotakljivimi«. še preden bi se Mahatma Gandhi začel postiti. V nekaterih krajih so Indi celo odprli svetišča parijem. ki doslej niso mogli in
Demonstracije v Zadru se nadaljujejo
šibenik, 15. sept. p. V Zadru se danes že tretji dan nadaljujejo velike fašistične demonstracije proti Jugoslaviji. Demon-strantje so pod vodstvom vodilnih zadr-skih fašistov tudi danes ves dan hodili po mestu, iskali jugoslovenske državljane m vsakogar, ki so ga našli, do krvi pretepli. Trgovske lokale jugosloven sirih državljanov so popolnoma razdejali ter demoliralt tudi več privatnih stanovanj. Proti večeru so skušali vdreti pred jugoslovanski konzulat, kar pa so naposled karabinjerji, ki se drže sicer popolnoma pasivno, preprečili. Splošno vlada vtis, da so demonstracije z gotove strani naročene, da bi tako zabrisali vtis odkritja o napadu na žan-darmerijsko postajo v Brušanu, k,i so jo pred par dnevi napadli zločinci, poslani 'z Zadra in so jih, kakor poročamo na drugem mestu, naposled tudi izsledili.
Izpremembe v nemški diplomaciji
Berlin, 15. septembra, g. Nemški poslanik v Rimu v. Schubert ki je bil dolgo državni tajnik v berlinskem zunanjem uradu, bo v kratkem odpokloian. Kot nemški poslanik v Rim bo priše! v. Hassel, za katerega je bi! že zaprošen agrement. Hassel, ki je zet velikega admirala Tirpitza. »e sedaj poslanik v Beogradu. Ta izpTememba pa je samo del velikih diplomatskih pre-meščenj. ki se pripravljajo že več časa za vsa važna mesta. Kakor zatrjujejo v diplomatskih krogih, bo pri tei priliki zasedeno tudi poslaniško mesto v Londonu, ki si ga je sprva pridržal di-žavni zunanji minster za sebe. Med kandidati se v prv, vrsti imenujeta državni tajnik Biillow in šd personalnega oddelka v zunanjem uradu mi-nisterijalni ravnatelj Koster. Po drugi !n» formaciji bo baje odšel v London pariški poslanik v. Hosch.
Izplačilne olajšave za Podrinsko produktivno banko
Beograd, 15. septembra AA. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo sprejel sklep, da se Podrinska produktivna banka d. d. v šabcu lahko po-služi predpisov § 5. zakona o zaščiti poljedelcev. Za banko bodo veljale odredbe, ki so navedene v uredbi o rokih za izplačilo vlog in drugih terjatev Ljubljanske kreditne banke d. d. v Ljubljani na ta način, da se ta uredba izpremeni v toliko, da bo Podrinska produktivna banka d. d. v šabcu izplačevala na vloge na knjižice m po tekočih računih 5 odstotkov brutto obresti, če niso dogrvorjene nižie obresti. Svoje objave bo objavljala v »Narodnem jedinstvu« v Saraievu.
Poroka Macdonaldove hčerke
London, 15. septembra AA. Časopisi poročajo, da se v kratkem poroči druga hči ministrskega oredsednik« Mf-donalda Joan z dr. Alastairom Mac Kimonom. Oba zaročenca sta doktorja medicine.
Moč ideje
Opozorili smo že na lepe, pozitivne sadove veličastne narodne in politične manifestacije, ki smo ji bih priča preteklo nedeljo v Ljubljani. Zdi se nam pa potrebno še posebej opozoriti na pojav, razveseljiv in pomemben zlasti v današnjih razmerah, ko izgleda. kakor da matenaHzem in nekaka defetistična resignacija vedno huje obvladujeta duše in srca.
Kdor se je na unionskem shodu globine zamislil v nepozabljeno sliko, ki sta jo nudnla iskreno navdušenje tisočgla-ve množice in prisrčni kontakt med množico in govorniki, se ni mogel izogniti silnemu vtisu spoznanja, kako velika je še tudi danes moč ideje. Moč Ideje sploh in posebej še moč jugoslo-venske ideje, ideje narodnega in državnega edinstva. Zborovanje je pokazalo. da jugoslovenska misel ni samo beseda, ni samo papirnat program, marveč da resnično živi. da kliče in veže zdrava srca. Pokazalo je ob enem kako velik in kako močen je še vedno ideaiizem v našem narodu. Pokazalo je končiio. kako velika je politična zrelost in razsodnost naših ljudi.
Težko ie dobiti danes človeka, ki ne bi direkjeno ali vsaj indirektno občutil posteče moreče gospodarske in socialne krize. Marsikdo bi zato pričakoval, da se bodo morali govorniki na nedeljskem shodu v prvi vrsti baviti z dnevnimi skrbmi in težkooami poslušalcev, ako si bodo hoteli utreti pot do njihovih src. Videli pa smo, da so bili govor: vplivnih predstavnikov naše državne politike skoro izključno ideološkega značaja, da pa so kljub temu ogreli množico k iskreno navdušenemu pritrjevanju. Iz vseh slojev prebivalstva zbrani poslušalci so Izpričali s tem. da jim je velika ideja sveta, pa naj so dnevne nadloge še tako velike, in da ne zavržejo ideala, če tudi je pot do njega trnjeva. Zavedajo se ali instinktivno občutijo, da prava ideja in pravi ideal ne moreta biti odvisna od prehodnih pojavov, marveč da morata •dovesti do zmage, in to tem prej, čim (boli trdna sta vera in volja.
Tako je nedefeka manifestacija pomenila nov trimmf vodilne ideje našega <n?)rodnega življenja, ideje jugosloven-ickega edinstva. Zadala ie silen udarec •bolestnemu separatističnemu samosio-•venstvu. ki se je bilo zlasti v nekaterih •krogih slovenske inteligence razpaslo do histerične preobčutljivosti in zaslep-. jene nedostopnosti. Separatistična ■streroliienia so pni nas vedno bila in ibodo pač še doltro ostala, kakor jih naidemo tudi nri Hrvatih in Srb;b in v te i ali oni obliki pri vseh narodih z mladim nacionalno zavednim življenjem. Agresivnejša so postala, ko so
Poslanec Ivan Lončar v Selški dolini
Selca, 15. sep-tembra.
Za Poljansko dolino, kjer se je mudil pretekli teden, je narodni poslanec g. Ivan lončar posetil v torek in sredo Selško do lino ter priredil pet sestankov s tamkajšnjimi volilci, da se informira o njihovih potrebah, težnjah in željah.
V	torek popoldne je prišel v spremstvu g Pevca župana velike selške občine, v zavedno gorsko vas Dražgoše. Tam se je kiiub delavniku zbralo pri g. Gregorju šmidu veliko število vaščanov, katerim je podal g. poslanec kratko poročilo o notranjepolitičnem in gospodarskem položaju v državi; d a, al je tudi pojasnila na vsakovrstna vprašanja.
Razmeroma dobro obiskan je Ml tudi sestanek, ki ga je imel zvečer g. poslanec v Železnikih pri Talarju, kjer mu je izrekel dobrodošlico župan g. Dolenc. Med udeleženci sestanka in g. poslancem se je raz>vil več ur trajajoči razgovor o veliki krizi, ki jo preživlja in še posebno občuti Selška dolina, ki živi skoraj izključno od gozdarstva, lesne trgovne in lesne obrti. G. poslanec je obljubil, da bo storil za ta nekdaj tako cvetoči obrtniški trg vse. kar je v njegovi moči in skušal doseči zlasti primerne plačilne olajšave.
V	sredo dopoldne je poslanec Lončar poselil znano Strojevčevo narodno zavedno hišo v Zalem logu jn pozdravil starega narodnjaka, gospodarja g. Demšarja in nje govo družino, popoldne pa je imel sestanek v Tavčarjevi gostilni v Selcih, kjer ga je pozdravil predsednik krajevne organizacije JRKD g. Fran Benedik. Sestanka se je udeležilo lepo število mož in mlade-ničev iz Selc in okolice z županom g. Prev-ceni na čelu. Razgovor se je vršil o najrazličnejših gospodarskih vprašanjih, ki težijo dane« kmeta, obrtnika, trgovca m delavca, ter o aktualnih občinskih zadevah.
Nazaj grede se je g. poslanec ustavil še ob meji selške občine na Praprotnem pri g Kozini ter imel tamkaj z domačini razgovor o raznih krajevnih gospodarskih zadevah.
Na vseh sestankih je vladala prijateljska edinost tn so se končali v najlepši harmon'ji G. poslanec, ki je pokazal veliko razumevanje in zanimanje za težnje in skrbj Selške doline, je obljubil, da bo v doglednem času priredil več javnih shodov in ostal stalno v stikih s svoiimj volilni v t<\i !pt)' dolini, ki se lahko vsak čas z za-u->an'em obračajo nanj kot svojega poslanca
Premestitve učitelistva
Beoorad, 15. sentembra. d. Z odlokom virnistrstva nrosvete so premeščeni na-slednii učitelji odnosno učitellice: Mariia Brenk iz Kopanja v Raihenbnrz. Ivan Bre žp iz Prevali k Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Mira Demšar iz šmariete v Dolnji Losatec. Ansela Golobič z Jesenic v Prim-^ovo pri Litiji, Marija Jerman iz Sv. Jurija po* Kumora" v Št Jernej na Dolenjskem. Marija Kavec i -z Blagovne v Laško, Mar. Krč iz Planine pri Črnomlju v štrek-ljevec, Štefanija Pogačnik iz Male Nedelje
obupne gospodarske in socialne razmere zanetile tudi hudo duhovno in moralno krizo in s tem ustvarile plodna tla za vse tendence, ki so v^svojem bistvu razdiralne in zaraikujoče.
Med mladino in inteligenco je skušal naš protijugoslovens-ki pokret prodreti z geslom obrambe slovenstva in zaščite svetinj našega naroda, med množice delovnega ljudstva pa se je skušal vtihotapiti z demagoško izrabo in zlorabo obupnih življenjskih razmer. Slovenstvo v mejah naše države ni nikjer ogroženo in naših svetinj nihče ne napada in ne blati. Gospodarska nesreča ni jugoslovenska posebnost, ki bi bila odvisna morda od nas samih. Vsak misleč človek vidi in ve, da je splošen svetovni pojav, ki ne respek-tira ne narodnih in državnih mej, niti ne dela razlike tned raznimi vladavinami in režimi. Le privilegij demagogije je, da io zlorabljajo za cilje, ki niiso cilji narodne celote in ki ne bi mogli prinesti niti olajšanja, kaj šele rešitev
iz trpljenja.	. .
Nedeljska manifestacija v Ljubljani, pa tudi druge nedavne narodne mani-festaciie po raznih krajih Slovenije, zlasti one naivečje na Krškem polju, v logaškem srezu. v Beltincih in na Bledu, so prinesle razveseljiv dokaz, da je slovensko ljudstvo zdravo in trezno in da razkrajajoči strup ni segel vanj. Iz nova sta se manifestirali moč jugo-slo-venske ideje in zavest, da je zlasti za Slovence obstanek le v njej. Tako globoka ie ta zavest, da je ne morejo omajati razni prehodni pojavi, čeprav so morda na videz prav zelo odiozni. To se namreč mnogokrat pozablja, da množic, ki so preškujene jugoslovenske misli, niso ne slepe ne gluhe. Tudi one vidijo in obsojajo nerodne napake, ki so največkrat sad birokratizma, pa odbiiaioče ponjave, ki izvirajo tu in tam iz miselnosti, med Srbi in Hrvati analogne našemu samos-lovenstvu. Ne krivijo in ne zametavajo pa zato ideje, ki je velika in edino prava in katere pravilno poiimovanje mora in tudi boksamo iztrebilo vse take pojave, ki znjo ne le niso v nikaki zvezi, marveč so naravnost v nasprotju z njenim duhom.
Narodno edinstvo je bila v pretekli dobi gonilna in osvobodilna sila našega naroda. Ono tvori tudi v sedanjosti in v bodočnosti edino jamstvo za ob sto i našega naroda; posebej pa bo vedno glavni čimitelj pri zbližanju vseli delov naše kraljevine in pri izglajeva-niu razlik, ki so le posledica različne usode našega naroda v preteklih časih. Manifestacije zadnjih tednov so je še potrdile to vero okrepile voljo m s tem povečale mc jugoslovenske narodne ideje.
v Selce nad škofjo Loko. Franica SLmo-tiič z gospodinjske šole na dekliško osnovno šolo v Trbovljah, Marija Sumanek iz Maribora v Naraplje, Stanislav Svete iz Zgornjega Tuhinja na Golo pri Ljubljani, Marija Šajna iz Radmožancev v Dolgo vas. Ve-koslav Trtnik iz Kopanja v Rajhenburg, Vera Zidar-Brejčeva iz Litije v štreklje-vec, Jožica šuštaršič od Sv. Kunigunde pri Konjicah h kraljevski banski upravi v Ljubljani, Olga Zeilhofer iz Maribora v Limbuš, Ana Monopoli iz Melenca v du-navski banovini v Brežice, Avgust Kržiš-niik iz št. Vida pri Ptuiu v Apače. Andrej Posačar iz Dobove v Kamnik, Janko Fur-lan iz Bistrenice v vardarski banovini v Maribor. Zora Belec-From iz Kapele v Kri-ževce pri Ljutomeru, Vida Dereani-Kraše-vec iz Dolnje Nemške vasi v Trebnje. Nada Jordan-Vozel iz i^oškega potoka v št Jernej, Danijel Korče iz Brezovice v Zgornjo šiško, Radoslav Kovač iz škofej Loke na Trato, Marija Kramaršič iz Koroške Bele na Jesenice, Blaž Lah iz Celja na Pragersko, inko Ljubič iz Sevnice v Dolino prj Dolnji Lendavi, Ferdinand Majnik iz Brezavcev v Preddvor pri Kranju, Milan Merhar iz Moravč v Domžale, Irma Mežan iz Kamnice k Sv. Ani v Slov. goricah. ViK-tor Mokorel iz Gaberja v Breznico. Zora Mlekuž iz Pinc v Krog. Marija Pahor-Lavrenčič rz Tišine v Serdico, L'-orooldina Podobnik iz črne v Mačkovce, Ana Pupis iz Cezanjevcev v Komendo, Marija Rad in iz Sv. Marjete na Zidani most, Meta Raj-ner iz Lokavca v Braslovče, Rozaliia Ri-hard iz Hrastnika k Sv Miklavžu nad Laškim, Marija Slana od Sv. Duha na Stari gori v Hrastnik, Nataša SuhaSolc iz Borovnice v Zgornjo šiško, Marija šuštaršič iz Narapelj v Boštanj ob Savi, Ivan Tome iz Selc nad škofjo Loko na Martin J vrh, Ljudmila Trepečnik iz Blance v Trbovlje. Franica Zabret iz Sevnice v Senovo. Stanislav žabjak od Sv Bolfensa na Kogu v Cerklje ob Krki, Stanislav Žagar iz Znojil v Dobravo pri Kropi.
Naš izvoz sadja
Beograd, 15. septembra AA. Po poročilu centralne komisije za izve z sadja pri ministrstvu za trgovino in industrijo se je od 1. septembra do vštetega 10. septembra izvozilo: svežih sliv v Avstrijo 415, vagonov, v češkoslovaško 414, v Nemčijo 315, v Belgijo 15, v Holandijo 10, na Poljsko 5, v Švico 4, preko Italije v Francijo 3 in na Madžarsko en vagon. Grozdja v češkoslovaško 12 vagonov, v Avstrijo 11 in v Nemčijo en vagon. Jabolk v Nemčijo 54 vagonov, v češkoslovaško 24. v Avstrijo 12, v Švico 2 in na Holandsko 1 vagon.
Evropa plačuje vojne dolgove v Ameriki
Ii°ndon, 15. septembra t. Angleška vlada je sklenila, da se ne bo poslužila pravice do moratorija za obrok vojnih dolgov Ameriki, ki zapade 15. decembra. Rok za prijavo moratorija je danes potekel. Po objavi ameriškega finančnega ministrstva so se poslužile tega moratorija samo Estonska, Latiška in Poljska, ki jim je Amerika priznala dveletno odgoditev plačil proti 3-odstotnim zamudnim obre stim.
Papen gradi »tretje carstvo«
Berlin, 13. septembra.
V Nemčiji se najbrž nihče ni nadejal, da je »tretje carstvo«, ki so ga narodni socialisti pripravljali zadnja leta s takim silnim naporom, tako blizu svojemu uresničenju. V zapeljivih besedah so hitlerjevci dan na dan slikali nemškemu narodu fantastično državo bodočnosti, dokler »e ljudske mase niso ogrele zanjo in v množicah krenile za Hitlerjevimi prapori. Dobri tretjini nemške<?a ljudstva tretje carstvo ni bilo več abstrakten cilj. _ marveč edino možna državna oblika najbližjih dni. Irealni sijaj bodočnosti je v Hitlerjev tabor privabil tisoče im tisoče volilcev tudi iz marksističnega tabora, s čimer je bila levica tako oslabljena, da so se nekdaj vsemogočni nemška socialni demokraciji izpodmaknila tla in je njeno vodstvo presenečeno doživelo črni dan, ko nemški socialisti niso bili več zastopani v predsedstvu državnega zbora. Ta pnraz je v enaki meri nripisati* privlačnosti Hitlerjevih de-magoških gesel kakor neodločni trmoglavi poliriki okorele birokracije socialističnih strokovnih zvez.
Ko je bil glavni nasprotnik šovinističnega nacionalizma na ta način potisnjen _ v ozadie. je nenadoma stopila na nlan majhna skupina desničarjev, izrazitih reakcio-narjev. da požanje uspehe narodno socialistične demagogije in izkoristi nesposobnost vodstva marksističnega t-iVra. Tako tretjega carstva ne bo gradil Hitler, marveč sta njegov temelj z razpustitvijo državnega zbora udarila Panen in Schleicher Narodno socialistični Janus, ki je po potrebi kazal zdaj socialistično, zdaj nacionalistično lice. se je nrenozno zavedel, da je pri naglaraniu nacionalizma in zatiranju marksizma služil le smejočemu se opazovalcu, ki edini ve. kaj hoče in ki ie tudi odločno udaril, ko je smatral, da je trenutek ugv cien.
Načrt, ki ga izvaja Pa^pn. ie bil gotov v onem tr-mitku. ko ie Hitler z vso silo udaril po Bruningu in ko je kazalo, da bo nieg^vva zmaga pri volitvah nopolna Pa-T>en-Schleicherjev t«bor ie tedai odstranil Briininga in se postavil za od.ločuiočega razsodnika med levico in desnico. Hitler pa je še vedno napadal v prvi vrsti m^r-ksis^e in ko jih je pri volitvah zopet oslabil, a sam ni do-sepel nr-težne večine, so junkerji spoznali, da lahko odslovijo zamorca. ko' je opravil «voio do-lžnost nasproti Brimintfu in marksistom. Z razpustitvijo državnega zbora se jim je to tako temeljito posrečilo, da danes sami hitlerjevci priznavajo veljavnost razpustitve-ne<*a odloka.
Kaj sedaj? Tako so se spraševali presenečeni hitlerjevci. Adnlf sam in njegov bojeviti pobočnik Goebbels pa sta takoj ookfzala Jan^vo lice socializma ter z neizrečenim žolčem napadata Papenov go-sr>oda.rski program, češ da je delovnemu ljudstvu na tovori! prevelika bremena iz naslova žrtev za skupnost. Postala sta zopet čez noč idealna branitelja parlamentarizma in te smešne prelevitve nihče več ne smatra za resno, ker prihaja kot izliv nemoči na dan v trenutku, ko je b;1o treba udariti in ko so množice nričakovale tolikokrat nafoovedamih energičnih prijemov. Še 13. avgusta ie Hitler moledoval pri Hindenburau 7<i vladni mandat, ko pa mu je bil ta odrečen, se je skril za legalnost. na veliko nevolio mobiliziranih napadalnih oddelkov. Kakor vse kaže. bo mnogo resnice na trditvi nemškega publicista" Servera, ki pravi, da Hitler silno trpi pod kompleksom manjvrednosti in da zaradi tega ni sposoben za nobeno dale-kosežno in samostojno odločitev.
Javnosti je še v dobrem sipominu, kako si je desnica polagoma, kos za kosom prisvajala glavne točke Hitlerjevega programa. Videli smo, da je že Briining ostro nastopil proti repa-acijam in Papenova vlada je delo dovršila z velikim uspehom za Nemčijo. Z enako brezobzirnostjo se je Papen lotil vprašanja razorožitve, da bi sam Hitler ne mogel biti radikalnejši. V svojem proglasu je kane dar močno zdelal vse stranke ter napovedal tudi več reform, ki jih ima v programu narodni socializem. Sklicujoč se na Bismarcka ko-t svojega predhodnika je obljubil preosnovo državne ustave, tesnejšo zvezo Prusije z rajhom in ojačeno enotnost Nemčije ob ohranitvi samouprave posameznih zveznih dežel. Kolonizacija v Vzhodni Prusiji, kjer se ob-ču-ti pritisk nadmočnega poljskega prirod-nega prirastka, se bo izvajala v še večjem obsegu nego doslej, da se tako odbije poljska nevarnost od nemškega ozemlja. Socialne ustanove se bodo skrčile v škodo delavstva, zato pa delavstvu obetajo več prilike za delo in zaslužek. »Kulturni boljševizem« bo zatrt in bo vlada nemški omiki zopet določila kot nje temelj načela krščanstva.	..
Papen obeta vse to za prihodnjih dvanajst mesecev. Njegov proglas je bil prežet zmagoslavja; proti njemu se sicer ogla-šajo protesti z vseh strani, vidi pa se že danes, da bodo nemške stranke ostale le pri platonskih protestih. Zato je treba smatrati Papenov proglas kot uvod na potu, ki ga je ubrala Nemčija: zapustila je ustavno pot in demokratični režim ter išče izhoda v diktaturi junkerske vlade. Vsemu poskusu tvori vogalni kamen predsednik Htndenburg, maršal in narodni junak. Morda se ima Papen le njegovemu ugledu zahvaliti, da mu gre državni udar tako od rok. Vrh tega se po pojavih zadnjih let ne da več dvomiti, da so Nemci po svoji ogromni večini še vedno taki oboževatelji državne sile in slave podreditve mas ozkemu krogu voditeljev, kakor je bilo to v Bismarckovih časih Demokratična vladna oblika zanje ni primerna, oni potrebujejo voditelja, za katerim gredo slepo in brez kritike. Saj je tudi Hitler zrastel samo zavoljo tega. Koliko se bo Papenu posrečila naloga v prihodnjih mesecih, bo pokazala bodočnost. Avspicije zanj pri takem duševnem stanju nemškega ljudstva niso baš slabe, saj so njegova politika in njegove metode docela v skladu z miselnostjo nemških množic in tudi skoro vse inteligence.
Obletnica prebitja solunske fronte
Beograd, 15. septembra. AA. Poslanik francoske republike na našem dvoru Paul Emile Naggiard se je v spremstvu vojaškega atašeja generala Lepetita udeležil današnje svečanosti, ki so jo priredili bivši jugoslovenski bojevniki za obletnico prebitja solunske fronte.
Povratek belgijskega poslanika
Beograd, 15. septembra AA. Belgijski poslanik na našem dvoru se je 12. t. m. vrnil v Beograd in zopet prevzel svoje posla.
Posledice suše na Kvškem polju
Ogrožena je čebeloreja, obupen je položaj kmetovalcev
medu in obnožini je dosegel komaj 120
Krško, 15. septembra.
Krško polje je po lansiki slabi letini zadela letos še hujša nesreča. V tem najbed-nejšem delu krškega sreza. ki je bil in je še od nepoznavalcev označen kot »rodovitno« Krško polje, je letos zagospodarila silna suša, kakršne prebivalci že dolgo ne pomnijo. Uničena je letina tako, da z žalostjo in skrbmi zremo v bližajočo se jesen in zimo.
Ajda, največji up kmetovalcev in čebelarjev, je bila posejana v strašni suši in ni mogla iz zemlie. Po večini jo je žgoča vročina že v prvih dneh rasti zvila in posušila, ko še ni dosegla višine palca. Pogled na polja, ki imajo malo zemlje na prodnati podlagi, je naravnost obupen. Namesto beline samo izžsana zemlja. Kjerkoli pa ce je ajda dvignila iz zemlje, je v najboljših primerih dosegla višino prsta, da je ni niti vredno žeti.
To je istočasno usoden udarec za vso čebelorejo v ogroženem okolišu. Že čez zimo so čebelarji zaznamovali številne izgube, ker pa je suša nastopila že v letošnji pomladi, so splošne izgube na panjih in čebelah dosegle blizu 150.0!X) Din. knr je za čebelorejo res občuten udarec. Vsekakor je nujno potrebno, da se prepreči kata-stroia, ki grozi čebeloreji v tem okolišu, s tem. da se s pitanjem čebel ohrani vsaj del obljudenih panjev, ki so sicer zanisa-ni smrti. Marljivo nastopa v tem pogledu Čebelarska podružnica v Leskovcu pri Krškem, ki vodi brigo za priz-adeti okoliš. Z veliko vnemo zasleduje čebelarstvu škod-lji e pojave, zavedajoč se da s tem mnogo doprinese v očuvanje narodnega gospodarstva. Z združevanjem panjev i.n družin stremi za tem. da bi se očuvalo, kar se še snloh da. Ker pa tudi to brez podpore ne bo moglo biti usne^no in zajamčeno, je podružnica po poslancu krškega sreza _go-st>ods Alojzu Dsrmelju zaprosila za nujno pnmoč za ogrožene čebelnjake v tem naj-bednejšem in po suši najbolj prizadetem delu kakega sreza. Če ne bo dobila pomoči, je gotovo, da bo izguba na narodnem gospodarstvu narastla še za nekaj stotisočev, kajti skupni jesenski donos na
dkg in je potrebno, da se vsaki čebelni družini doda vsaj 10 kg sladkorja. Ker v tej krizi čebelarji tega ne bodo z.mogji. je edina rešitev v hitri in izdatni pomoči, ki pa mora dospeti, preden bodo čebele za-zimljene.
Poleg ajde so občutno trpeli tudi vsi drugi poljski pridelki. Plemenite vrste žita kakor pšenica in rž sta trneli osobito zaradi rie V spodnjih delih Krškega polja. na Motvicah. Jelšah. Drnovem pa so se na žitu pojavili številni hrošči. Seno je trpelo pod sušo. etava pa je sploh uničena ali pa tako *!aba, da je mnogo gospodarjev niti kosilo ni. Prav tako slabo je obrodil krompir, ki je po večini droban in črvi v. Ker se je posušili i koruza, tudi tu ne bo nobenega pridelka in bodo še najbolje odrezali gospodarji, ki bodo pridelali vsai za seme. Ni čuda. da so kmetje v velikih skrbeh, kako bodo redili prešiče in drugo živino, ker se je tudi korenje m pa repa cL-ccla posušila. Sadja, zlasti ji-bolk in hrušk ni nič in odpade tudi dohodek, ki je bil doslei v količkaj srednjih letinah prav znaten. Sliv je nekaj in so v početku obetale lep pridelek. Suša tudi tem ni prizanesla in ie zaradi nje mnogo plodov odpadlo, ostalo pa je drobno in ča-no zori. Se največ upanji stavijo ljudje na vinograde. Toda tudi to unanje se zmanjšuje iz dneva v dan. Zaradi suše grozdje ne more razviti, jagode so trde in drobne, ker so predZ-asno dozorele.
Ker se eni nadlogi pridruži rada še dnt-2a, r-e je nesreča pojavila tudi pri živi"!. Poginilo je mnogo prešičev in so po poliu nonekod nekateri hlevi popolnoma izumrli. So hiše. pri katerih so imeli tudi po 20 prešičev. a danes nimajo nobenega. Tudi goveja "ivina že trni zaradi pomanjkanja krme. To bo prisililo gospodarje, da bodo živino, ki že danes nima nobene cene, prodali za vsak denar.
Iz navedenih podatkov je povsem j~s.no, da je položaj čebelarjev in kmetovalcev vse prej ko zadovoljiv. Pomoč ie potrebna, pa naj bo v kateri koli obliki.
ModMfiska žaMgra bogatega podjetnika
Očeta, ki je hotel zaradi mladega dekleta zapustiti družino, je 15-Iet-ni sin smrtno nevarno ranil z nožem
Beograd, 15. septembra.
Po Beogradu in Skoplju povzroča veliko senzacijo krvava drama, ki se je v torek zarana odigrala v nekem hotelu v Solunu. Znani bogataš iz Skoplja, Moisi Aseo, lastnik rudnikov kroma v Južni Srbiji, je pred dnevi prispel s soprogo in 151etnim sinom v Solun ter se nastanil v hotelu. Gd-vorilo se je že prej po Beogradu in po Skopi ju, da se namerava pestarni bogataš ločiti od žene, s katero je imel štiri otroke, ker se je zaljubil v neko mlado lepotico. Bilje je prišel z ženo v Solun, da bi tam uvedel vse potrebne korake za ločitev zakona. Moisi Aseo izhaja iz stare bogate solunske židovske rodbine, živi pa že od predvojnih časov v Skoplju. Mnogi sorodniki in znanci so v Solunu videli Moisija in njegovo ženo in tudi onim. ki so nekaj slišali o razpadanju tega dolgoletnega zakona, se je zdelo, da sta se mož in žena popolnoma pobotala za mirno ločitev. V ponedeljek zvečer je mož v ženinem pri-sostvu v hotelu povabil na večerjo več sorodnikov, prijateljev in poslovnih tovarišev in so bili vsi dobro razpoloženi. Drugo jutro pa se je zvedelo, da se Aseo bori s smrtjo, ker ga je spečega 151etni sin napadel z nožem in mu zadal 7 zelo nevarnih ran v prsi.
Oče si je bil najel posebno sooo, mati in oin pa sta imela tudi svojo sobo v istem hotelu. Strašen zločin je bil izvršen okrog 6. zjutraj. Hotelski uslužbenci so kmalu pozneje slišali iz bogataševe sobe vzdiho-
vanje in hropenje in ker so bila sobna vrata odprta, so takoj uvideli, kaj se je zgodilo.
Policija je sprva mislila na roparski napad in so agentje o tem obvestili tudi Aseovo soprogo. Ko jim je ta odprla vrata, je njen sin ležal na postelji, pred posteljo pa so zagledali njegovo razmetano in okrvavljeno obleko. Presenečenim policistom je fant dejal: »Kar odvedite me. zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi!« Pri taki kratki izjavi je ostal tudi pri zaslišanju. Zaprli so tudi njegovo mater, ker mislijo, da je ona dala na kak način sinu pobudo za strašno dejanje.
Oblastva se seveda zanimajo tud* za mlado lepotico, zaradi katere jc prišlo do tragedije. To je komaj 201etna Lela Sale-vičeva, ki je bila prej manikirka v nekem frizerskem salonu. Tam jo je spoznal Aseo, ji razodel svojo ljubezen in ko je njegove ponudbe sprejel?., ji je dal na raz-oolago razkošno v:lo na Senjaku. LeW Sa-levičeva iz prejšnjih let ni na ftajbo^žem glasu in je imela že opravka s policijo, ko pa se je spoznala z bogatim podjetnikom, je kar čez noč postala velika dama. Mladenka trdi, da ji je njen prijatelj v zadnjem času večkrat pripovedoval, da sc bo v kratkem ločil od svoje žene in da bo potem z njo stopil v zakonsko zvezo. Ase-jeva žena je vedela za to razmerje m Sa-levičeva trdi, da ji je njen prijatelj večkrat zatrjeval, kako se je s svojo ženo v miru sporazumel glede ločitve.
Bitka orožnikov z razbojniki
Beograd, 15. septembra. A A. Včeraj ob 2. popoldne je 'žandarmerijska patrulja treh žandarjev pri zalezovanju v planini Velebit naletela v .Ladovnem na osem razbojnikov, ki so bili 7. t m. izvršili napad na žandarmerijsko postajo v Brušanih. V borbi je bil en razbojnik ubit, ostali pa so pobegnili in jih patrulja zalezuje. Na mestu so razbojniki zapustili naslednje predmete: štiri peklenske stroje z urami, dva peklenska stroja brez ur, pet bomb, štiri revolverje. 2000 revolverskih nabojev, večjo količino razstreliv, štiri čepice s pločevinastimi kokardami, na katerih je stisnjena črka »U«, 18 platnenih torbic za patrene, 6 platnenih torbic, tri pare opank, 3 metre netilmice, dva pasa s čezrammea-mi, štiri čutare in šest plaščev tujega izvora.
Ugotovljeno je, dr je ubiti Stjepan Dev-čič, ki je bil svoj čas zaradi svojih zločinov pobegnil v Zader. Krvavi sledovi pričajo, da so med pobeglimi razbojniki tudi ranjeni. Izmed orožnikov ni ranjen nobeden. Patrulja je razbojnikom že za petami.
Jugoslovenski trgovec izginil na Reki
Sušak, 15. septembra, n. Veliko razburjenje v vsej javnosti ?iziva neznana usoda trgovca Todora Kopan ianoviča iz Velesa, ki je 5. julija odšel na R^o in manjka od takrat o njem vsaka sled Izvedelo -e ;e to' ko. da ga je na Reki zmam la v tvoje stanovanje neka ženska, ki ie bila v f.luzbi reške policije. Na svoiem stanOvaniu ga je omamila, nakar so prš-1' policijski agenti in so preiskali vso njegovo prtliago. obleko itd. Od zavžitege mamila pa je Ko-panrianovič teko zbolel, da so ga morali prepeljali v bolnico V bolnici je lez« ■ 20 dni. nato pa je izginil brez sledu. Trdi se. da je bil zastrupljen po naročilu reške kvesture ter da so njegovo truplo skriva? pokopali na neznanem kraju Vsa javnost pričakuje od naših oblasti, da bodo energično razčistile to zadevo
Grozen zločin zblaznelega seliaka
Sarajevo. 15. septembra n. V selu šče-nica je snoči 50-letni seljak Todor Anse-hjevič nenadoma zblaznel. V blaznosti je pograbil velik nož in na dvorišču svoje hiše zaklal svojo 70-letno irater. Ko ji je rezal vrat, je neprestano vpil, nal mu prinesejo brusni kamen, ker nož ne reže. Le z veliko težavo so ga naposled obvladali in zvezali ter ga odpeljali v bolnico.
Novi škof slovaško~evatigeljskc ccrkve v Jugoslaviji
Novi sad, 15. septembra p. Presbiteri-jalni odbor slovaško-evangeljske cerkve v Jugoslaviji je danes na svoji seji izvolil za Škofa Samojla Starka iz Bačkega Pe-trovca. Not i škof je redom iz Slovaške ter je star 44 let. Sedež škofije bo začasno v Bačkem Petrove;:, dokler se novo izvoljeni škof ne preseli v Novi Sad. Za inšpektorja cerkve je bil izvoljen dr. Janko Buijik iz Novega Sada.
Slovenski vojak utonil v Osijeku
Osijek, 15. septembra n. Davi je vrgla Drava v bližini sela Sarvaš pri Osijeku na suho trupli dveh vojakov, ki sta pred štirimi dnevi utonila v Osijeku. Eden izmed njiju je Slovenec Fran Kavčič. Ko je bil na stx-aži pri strelišču, se je v odmoru šel kopat v Dravo. Zašel je v globino in ker ni znal plavati, se je začel potapljati. Ko mu je podnarednik Stevan Vincetič priskočil na pomoč, se ga je oklenil tako krčevito, da sta naposled oba utonila.
Drzen razbojniški napad v okolici Zagreba
Zagreb, 15. septembra n. Snoči je osem razbojnikov vlomilo v stanovanje trgovca Cvetkoviča v Zaprešiču. Cvetkovič se je s svejo žene in z mlajšim bratom pred razbojniki skril v prostore pošte, ki se na-taja v njegovi hiši in je od tam poklical telefonično orožništvo. Kj so razbojniki to slišali, so ga zaklenili v sebo in nato hišo zažgali. Preden so prišli orožniki, je biia že vsa hiša v plamenih in so Cvetkoviča. njegovo ženo in brata 'e s težavo rešili. Hiša je pogorela do tal in ie škode za 82.000 Dm. Malo pozneje so se pcjavili razbojniki v selu Latuču. kjer so hoteli napasti nekega tamošnjega premožna-ga 3eljaka, ki pa jih je pregnal s streljanjem.
Vr
r.Trfkfl
pvnAncb-*) nan
Zagrebška vremenska naro^ed za daue«: Spremenljiva oblačnost, naklonjenost k razjasnitvi. zmerna temperatura. — Situafiia
včerajšpjega dne: Severno Evropo pokriva velika in močna deor^sih. ki sega daleč 'ta severovzhod. V ;užno Evropo ie prodrl z zapada visok r>riti«k Nad južnim Primonem pa je relativni minimum. Pritisk je v splošnem poraste! rn ? do 5.5 mm. naiveč v gornjem Primorju. na'mani na vzhodu.
Dunajska vremenska napoved za pefek: Ponoči hladno, v gorab jutranja mesln: podnevi jasno in toplo. Lepo vreme se bo najbrže držalo še nekaj dni.
kraji in ljudje
400letnica oblege Maribora
Mestni sodnik Wildenrainer je hrabro odbil tri besne naskoke turške armade — Grozovito pnstošenje po štajerskih krajih je povzročilo silno revščino
Stari mestni stolp
V teh dneh pred 400 leti je junaška četa
Mariborčanov pod vodstvom mestnega sodnika Krištofa Wildenrainerja kljubovala napadom armade turškega sultana Su-lejmana H. I.eta 1532. je bil Maribor še majhen, a vendar zelo pomemben za trgovino in dobro utrjena trdnjava. Od mogočnega obzidja se še danes vidijo ostanki in tudi dva obzidna stražarska stolpa sta še dobro ohranjena. Okrog obzidja so bili jarki, mestne utrdbe sta dopolnjevali že dve utrdbi izven obzidja, in sicer grad Gornji Maribor in Tabor v sedanjem ma-gdalenskem predmestju. Grad Gornji Maribor je bil na Piramidi, kjer stoji sedaj kapelica. Grad na piramidi je že leta 1528. porušila strela in so zasilno popravili le del gradu, da ie služil kot opazovalni ftoln. Grad na Piramidi in grad v mestu sta Via baie združena s tesrnim podzemeljskim hodnikom.
Pomladi 1532 so meščani in okoličani na povelje cesarja Ferdinanda I. pod vodstvom mestnega sodnika VVildenrainer^a ojačili mestno obzidje ter se dobro preskrbeli s strelivom. To je bilo izvršeno baš ob pravem času, kajti že aprila se je začel pohod ogromne Sulejmanove vojske proti Dunaju. Turško prodiranje je precej časa zadrževala trdnjava Kisek ob štajersko-ogrski meji. V Podunavju je tudi cesar rhral_ močno vojsko, 4. septembra pa so Turki vendarle prekoračili slabo zavarovan o mejo ter se 11. septembra pojavili
pod Gradcem. Od glavne armade so se na Upniškem polju odcepili številni oddelki in je eden od njih 13. septembra napadel Marenberg. Ker so prebivalci Vuze-nice in Slovenj gradca pravočasno preprečili Turkom prehod preko Drave, so se napadalci spet delili in je en oddelek vdrl v Labodsko dolino, drugi pa je preko Sve-čine in Sv. Lenarta med strašnim pusto-šenjem drl proti Mariboru.
Prve turške čete so se pred mestom pojavile že 14. septembra. Opustošile so vso okolico, zlasti Ptujsko polje, v par dneh pa se je zbrala okrog mesta Sulejmanova armada, ki je štela okrog 100.000 mož. Turki so od obkoljenih meščanov zahtevali prehod skozi mesto in visok vojni davek. Mestni sodnik Wildenrainer je ta poziv odklonil, četudi so ga mnogi preplašeni meščani prosili, naj ugodi sultanovi želji. Turki so trikrat naskočili utrdbe, branilci pa so vse napade srečno odbili. Sultan Su-lejman s svojo izčrpano vojsko ni hotel čakati na nastop slabega jesenskega vremena, ustavil je naskakovanje trdovratnega mariborskega obzidja in Turki so si začeli sami graditi most med Viltušem na levem in Lknbušem na desnem bregu Drave. Tako je zapisano v starih arhivih. Ker pa leži Vil tuš blizu 3 km bolj vzhodno kakor Limbuš, so sd Turki zgraditi svoj most najbrž tam, kjer je dandanes bresterniški most. Les za most so našli Turki v Kam-nici in okolici, kjer so podrli dva mlina in uporabili tudi deske, ki so jih našli na dveh ladjah. 18. septembra so prekoračile Dravo čete bosanskega, smederevskega tn mostarskega paše, naslednjega dne čete velikega vezirja Ibrahima, nazadnje 20. septembra zjutraj pa glavna armada s sultanom na čelu. 21. septembra zjutraj so biji vsi Turki na desnem bregu. Za seboj so podrli most in se začeli pomikati proti vzhodu, kjer so se .združili s četami, ki so prekoračile Dravo pri Vurbergu. Večji del vojske je »pustošil vse ozemlje od Drave do Konjic, Dobrne in Podčetrtka, posa mezne čete pa so prišle v Savinjsko dolino in oplenile.vse do Šoštanja. Oddelek Turkov. ki je krenil proti Koroški, pa so domačini pregnali blizu Sv. Lovrenca na Pohorju.
Po tem turškem navalu je nastala strašna revščina po opustošeni okolici in tudi v samem Mariboru, kjer je bilo razdeja nih mnogo hiš. Da je morala biti revščina največja, se da sklepati že iz tega. ker je cesar Ferdinand I. odpustil mariborskim meščanom za naslednje leto vse davke. Mesto si je seveda prej opomoglo kakor pa okolica. Se leta 1543. je bila v Slovenski Bistric polovica hiš praznih, Vuzenica pa je bila skoraj popolnoma zapuščena.
Danes velika premiera!
Opereta ljubavnega čara, lepih melodij in šlagerjev ter sijajnega humorja
Nabavite si vstopnice že v pred prodaji, ker je zanimanje ogromno!
Znamenita odkritja arheologa dr. Schmida
Gradišče in grobovi iz hallstattske dobe — Stara železarska industrija na Kučarju
V začetku septembra je naš rojak uni- J slab ogenj, da bi izločile vso kovino iz ru-
verzitetni profesor g. dr. \Valter Schmid de.
končal svoja arheološka opazovanja in iz kopavanja v dravski banovini. Nazadnje se je^ mudil v Beli Krajini, in sicer na hribu Kučarju, ki se pri Podzemlju dviga iz ravnine in samotno gospoduje nad poljem.
Tu je bilo v hallstattski dobi (1000 do 400 pred Kr.) važno gradišče, katerega obrambni nasipi se še zdaj pozinajo. Bilo je tu politično in industrijsko središče, kar potrjujejo številne gomile na severni strani hriba, ki so posejane po tako zva-nem brezju med vasjo Grmom in reko La-hinjo. Nekatere teh so velikih dimenzij in visoke kakor hiše. Tu so bili družinski grobovi ali pa tudi grobovi velikašev, kar pričajo lepo izdelani meči in ogrlice iz jantarja z debelimi zrni, ki so bili tam izkopani. Prava dolina smrti je tam na severni strani skoro navpičnega k ličarja.
Profesor dr. Schmid je bil na Kučarju štiri dni. Odkril je dve topilnici in osnove rudarske hiše. Na istem mestu so bili izkopani kosi tedanje keramike in železna matica na dnu primitivne topilnice. Vse kaže. da je tu ob pregibu Kolpe cvetela v starejši hallstattski dobi (okrog 1000 do 700 pred Kr.) železarska industrija kakor pred 50 leti v Gradacu, kjer je baron Frie-dau sezidal in opremil topilnico rude, livarno železa ter tovarno za municijo. V gradačko topilnico so prenesli s Kučarja svoj čas 60.000 kg prazgodovinske žlindre in jo ponovno vrgli v plavž, ker so prazgodovinske belokrajinske topilnice imele pre-
Belokrajinsko brezje (stelroiki), ki se razprostira od Vinice do Metlike, je še danes polno rdečkaste železne rude in prav lahko bi se mogla tam oživiti nekdanja železarska industrija, zlasti zaradi tega, ker je v Kanižarici pri Črnomlju izvrsten premogovnik. Skoda, da je Alpinska montan-ska družba svoj čas porušila topilnice in livarne v Gradaeu iz gole konkurenčne zavisti.
Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
Po grozdje v Belo Krajino!
Najlepši praznik našega vinogradnika je trgatev. Ta dan prejme vinogradnik plačilo za svoje težko delo in zelo srečen se počuti, ko vidi. da njegov veliki trud ni bil zaman. Za meščana, ki pozna grozdje le s trga v košarah, je poseben užitek, če si ga more narezati sam. Mnogo je še takih, ki ne pozinajo tega izrednega užitka in tem ljubiteljem dobrega domačega grozdja se nudi prav lepa prilika v Semiču v Beli Krajini. Nedeljski turistovaki vlak nudi najlepšo priliko, da si ogledamo Belo Krajino iz semiških goric, od koder je najlepši razgled po Beli Krajini.
Tamošnji vinogradniki so se odločili dovoliti rezanje grozdja po lastni izbiri v vinogradu po ceni od 3 Din za kg. Izletniki, ki nameravajo v to trgatev, naj se odpe-
Lckomotiva ga je usmrtila
Ljubljana, 15. septembra.
Kurilnica na gorenjskem kolodvoru je bila danes zjutraj pozorišče pretresljive tragedije. Na čuden način je izgubil svoje življenje 441etni strojevodja državnih železnic Karol Horvat, stanujoč na Celovški cesti št. 68 V kurilnici je bil pripravljen tovomi vlak št. 7006, ki bi ga moral ob 3.44 Horvat odpeljati v Kočevje. Nad-kurjač Poreber je zakuril stroj in ga nato zapeljal na oktretnico, kjer stroje obračajo in dirigrajo v razne smeri. Baš takrat je priel šv službo — bilo je okrog pol 3. zjutraj — Horvat. Šel je čez okretnico, stopil v malo utico na »kretnici, kjer je motor z.a pogon, na drugi strani izstopil in se vzpel na premikajočo se lokomotivo. Po nesrečnem naključju je prišel med stroj in utico in ga je stisnilo čez prsni koš in trebuh. Nesrečnež je strahovito zakričal, kurjač Poreber je potegnil zavoro in takoj^ ustavil lokomotivo.
K nesrečnežu je priskočil železniški 'uslužbenec Josip Turna in ga rešil iz obupnega položaja, takoj nato pa je bila obveščena reševalna postaja. Horvata, ki je ves •čas od groznih bolečin le obupno ječal, so naložili v reševalni avto in ga prepeljali v bolnico, kjer pa je že okrog 6. izdihnil. Bil je oženjen, tragedija je tem večja, ker je njegova žena hudo bolna. Obzirno so jo obvestili o moževi smrti. Pokojni je bil •marljiv mož, v službi vedno točen, dober in koncilijanten, radi so ga imeli vsi tovariši in znanci. Njegova žalostna smrt je vzbudila v šiški in med vsemi želez* ničarji iskreno obžalovanje.
Velik gozdni požar v Sesteržah
Ptuj, 15. septembra. V soboto okoli 12. ure so zapazili vašča-ni v Sesteržah, da v bližnjem gozdu gori. Ogenj je zavzel že precej velik obseg, in sicer je nastal v gozdu posetnika Šobe Ferdinanda iz Sesterž. Ker je vladala pri nas huda vročina in se tudi v gozdovih čuti velika suša, se je ogenj kaj hitro razširil tudi na sosedne parcele in v celem uničil sesterškim posestnikom: Šobi Ferdinandu 2 orala, Kovačiču pol orala, Medvedu Maksu četrt orala in Korošcu Francu nad dva orala samega mladega nasada.
Vaščani so, ko so videli pretečo nevarnost, takoj pohiteli na kraj nesreče in začeli ogenj gasiti. Po velikem naporu se jim je posrečilo pozno v noč udušiti ogenj.
Čez noč so postavili straže, kar se je pokazalo za zelo umestno, ker je proti jutru znova začelo goreti in so vaščani morali zopet gasiti. Le vztrajnosti vaščanov se je zahvaliti, da je bi! požar naposled popolnoma pogašen. Sodi se, da je ogenj nastal zaradi neprevidnosti. V gozdu so našli še sled, da je hotel nekdo z ognjem uničiti omrlje, pa ni bil pri gašenju dovolj previden. Orožniki preiskujejo zadevo.
Razmesarjeno žensko truplo
Ptuj, 15. septembra.
Ko je davi zarana hodil železniški čuvaj na progi med postajališčema Hajdino in Ptujem, je opazil ob tiru strašno razmesarjeno žensko truplo. Kraj, kjer je ležalo truplo, je bil daleč naokrog obrizgan s krvjo, in ko je čuvaj stopil bliže, je ves presenečen ugotovil, da je nesrečnico vlak prerezal na dvoje. Obraz je bil grozno razmesarjen in oblit s krvjo, ki je bila pomešana s peskom. Zato ni mogel spoznati ženske. O najdbi je obvestil železniško postajo v Ptuju, ta pa ptujske orožnike, ki so pa tudi samo lahko ugotovili, da je ponesrečenka kmečkega stanu in srednjih let. Domnevajo, da se je pripetila nesreča in da je žensko povozil jutranji tovorni vlak, ni pa tudi izključeno, da je postala rfrtev zločinske roke. Uvedena je preiskava.
KAA
PTedstave danes ob 4., 148 in 1410.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
fjejo v nedeljo z izletniškim vlakom ob 5.23 iz Ljubljane v Semič, kjer bodo poiz-vedeli vse podrobnosti na kolodvoru. Be-lokrajinci upajo, da bo s tem zelo ustreženo ljubiteljem Bele Krajine in dobrega domačega grozdja. Vlak stane v Semič in nazaj v Ljubljano 36 Din.
Razkivnkani najeti morilci
Subotica. 13. sentembra. Vas Tavankut v subotiški okolici je rešena velikega etr?fiu pred zagonetni m i zločinci, ki jih je ljudstvo imenovalo vampirje ter si v zadnjih dneh ni nihče več upal v mraku od hiše. Najprej se je pred nekaj tedni dogodil rortarski napad na neko staro posestnico, kmalu pn-tem pa je bil umorjen kmet Marko Skenderovič. Umorjeni je živel v sovraštvu s svojim daljnjim sorodnikom Jakobom Skendero-vicem in so po daljši preiskavi oblasti zaprle Jakobovega sina Justina r>od sumom umora. Tekom oreiskave je bilo v kraju še nekaj manjših zločinov, prejšnii teden pa so ravno tam, kier je bil umorjen Marko Skenderovič, našli umorjeno vaščanko Ano Budanovičevo. Nesrečna žena je ime la glavo vso razbito in komisija je ugotovila. da so jo zverinski morilci tudi zlorabljali.
Oblastva so uvedla obsežno preiskavo, zaslišala so večino prebivalstva, več policijskih agentov ie ostalo v vasi. a vse to je bilo zaman. Preplašeni vaščani so prihajali z najrazličnejšimi domnevami, oblasti so se zanimale za vsako domnevo, o zločincih pa le ni bilo sledu do pretekle nedelje. Policija je ponovno aretirala nekega mladeniča, ki je bil že pred tedni osumljen razbojniškega napada na neko staro posestnico. Tam, kjer je bil izvršen ta napad, so namreč našli njegov klobuk. Tudi na mestu, kjer so našli umorjeno Budaničevo, so šele več dni pozneje našli klobuk in je ta okoliščina povzročila aretacijo mladega vaščana. Policija mladeniču ni mogla dokazati, da je klobuk njegov, a še preden je mogla najti njegovega pravega lastnika, se je to posrečilo^ sestri osumljenega mladeniča. Dekle ie v nedeljo kot lastnika najdenega klobuka prijavilo policiji Mijo Novica, ki je sprva vse tajil, nazadnje pa si je le olajšal vest s senzacionalnim razkritjem.
Njega, Jurija Krajcarja in Antona Le-boviča je že pred par tedni nagovarjal Jakob Skenderovič, naj bi nekaj napravili vprav tam, kjer so našli umorjenega Marka Skenderoviča, da bi tako odpadel vsak sum od njegovega zaprtega sina Justina Novic, K» ajcar in Lebovič so se takoj začeli pogajati s posestnikom Sksnderovi-čem, kaj naj bi storili in koliko bi jim hotel posestnik plačati. V ta pogajanja se je naposled vmešal tudi posestnik Laj-če Lebovič, ki je svetoval, naj bi ubili njegovo sorodnico, Ano Budanovičevo, da bi
,Impregno' ščetke
so najbolj priporočljive in jih priporoča ministr. nar. zdravja 9 krat odlikovane.
„Impregno" tovarna higijenskih ščftk, Zagreb, Langov trg 4.
HOTEL MILINOV
Zagreb
NA JELACICEVEM TRGU
Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE.	219
RESTAVRACIJA BURZI Plastnik i Bršner, Zagreb
Draškoviceva alica 28, priporoča prvorazredno hrano, kavo in ostale pijače po najnižjih cenah. 243
HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ,
ZAGREB, GAJEVA ULICA ST. SI. TELEFON 73-35.
Z&jain&aiio Sja&e »obe po 25—35 Din. Prvovreina domač« kuhimja. Izbraoa aaraviia vina. Velik in blad-n vrt. Pri triva-nju preko 24 ar 15 % popusta. — Priporoča se laauijik DJUR0 PAJIC.	361/»
Vsaka modra in odlična dama uporablja za vsakodnevno intimno toaleto in zanesljivo nego čistosti v salini kopališča Ischl pro-izvajano milodišečo sol za izpiranje ISLA-IZPLAKOVALNO SOL (ISLA SPtLSALZ) Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: »Paracel-sus« Zagreb 3.	311
HOTEL „AST0RIA"
ZAGREB, Petrinska
Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315
Zahtevajte samo
Pechovo Antracen črnilo,
ki je izvrstne kvalitete.	317

on kot najbližnji sorodnik podedoval nie-no zemljišče. Strašna pogodba je bila kmalu sklenjena ter je stari Skenderovič najetim ^morilcem izplačal na roko lO.OuO Din 15.000 Din pa jim je obljubil izipla-čati po izvršenem umoru. Pok-g obeh posestnikov in trojice najetih morilcev so zaprli sedaj še par oseb. ki so vedele za grdo zaroto in najbrž tudi za umor Marka Skenderoviča.
Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan
za 10,000 Gin!
Faze predsinočnjega luninega mrka
Mnogi Ljubljančani so v sredo zvečer z zanimanjem opazovali nastanek luninega mrka. Luna je po astronomskih računih mrknila ob 20.18 ter je mrk trajal do 23 45 Na Barju in tudi po drugih krajih so prav lepo videli, kako se je črna lisa širila od spodaj polne lune navzgor. Trgovski sotrudnik g. Ante Kornič je skušal z navadnim fotoaparatom Rodenstock s svojega stanovanja v Rožni dolini, cesta VII/8, posneti posamezne faze mrka. Sprva se mu to ni posrečilo, ker je bilo zelo oblačno' šele ob 20.30 je ujel na ploščo prvo sliko, potem je v presledkih fotografiral do približno 21.45, ko je bilo nebo jasnejše, nato pa se je znova pooblačilo in ni bilo mogoče posneti zadnjih faz mrka. Pričujoča slika je posneta po njegovi fotografiji.
Se malo polemike o umetnosti
G. H. Smrekar odgovarja g. Olafu Globočnika
Prejeli smo naslednjo repliko g. Hinka Smrekarja:
Občeznnno je dejstvo, da se nad pravičnostjo pritožujejo vselej in najbolj ravno tisti, ki skušajo delati po svojem prepričanju« najzapletenejše zgage in zmede. Takisto očiino in znano je že celo desetletja, da pp odlikujejo nokateri izmed »mladih« s posebnim rekordom drznosti, s pozitivnostjo svojega dela pa dosti manj ali skoro nič. Naziv »četrta generacija?: jo zato za nekatere izmpd članov zelo značilen. Zares hvaležen bi bil v resnici le. če sploh ne bi bil »pripuščen na razstavo«, saj je bil to, odkrito povedano, moj tajni namen. Zakaj tak? Uganite, bistroumneži! Kajti če smatrajo a. O. Giobočnik & Co. sebe za tako nedosežne umetnike, je čisto logično in v redu. da me uvršraio pole? sebp ter bi bil le s popolno odklonitvijo počaščen, tako pa se čutim ie malce kompromitiranega- Kajti tako prihajam v neprijetne stike z avtorji, ki so častno zastopani v mali galeriji bolniškega oddelka primarija dr. Robide.
Replika na priobčeni oceni mojih del le potrjuje mojo zgornjo ugotovitev odlik nekaterih »četrtogeneračnikov«. Sumničenje, da ie oceno v »La vedetta d' Italiac . lahko napisal »kdorkoli«. — je spet zelo značilno in — sumljivo. Veseli me le bistroumnost
urni pregled
g. o. G., ki je iz priobčenega pisma korifeje prof. W. Klenima takoj uganil, da piše »meni«. Jasno je, da me neznansko veseli. Taka sodba bivšega enoletnega tovariša z dunajske šole, s katerim nad; 25 let nisem imel prav nobenih stikov, ki se moje zunanjosti ni več spominjal — ki torej ni imel nobenega vzroka in povoda, da bi mi
—	še celo na tako distaneo iz Weimara že v drugem (in zadnjem) svojem pismu tako
—	laskal. Poseben dokaz resnosti njegovega mnenja so njegova priporočila, ki jih je dal zame uglednim nemškim založništvom ... Altro-che v dolgi vasi Ljubljani! Tu poganja tovarištvo in strokovnjaštvo kaj čudne cvetove — r splošnem — žalibog... Diši po
—	zatvorjeni Ljubljanici •..
Op. Gg., čim bolj boste rili, tem globlje se bodete zarili!	H. Smrekar.
»Trafika" v zagrebški drami
Zagreb, 14. sep'embra. v Malem kazalištu v Frankopanski ulici smo imeli premijero komedije »Trafika«, ki jo je spisal madžarski pisatelj Ladislav Buš-Fekete. O tei komediji v zadnjem času mnogo pišeio- V Budimpešti je doživela cele serije izvedb pred razprodanimi hišami. V najnovejšem času io uprizarjajo tudi druga velemestna gledališča (n. pr. na Duna-ju) in zdai je še zagrebška drama seznanila svoje občinstvo z njo.
Brez dvoma ima »Trafika« močne odrske odlike, dasi sama po sebi ni kdo ve kaj originalna ali duhovita. Ta komedija je napisana na moč vešče, zato drži gledalca od začetka^ do konca v »napetosti«. Drugače pa lahko že ob prvem srečanju Mele in grofa Konrada staviš, da bosta v petem dejanju zajadrala v srečno pristanišče zakonskega življenje. Nemara bo zanimalo, če navedemo vsebino te novosti:
Vdova po generalu ZimanVu. rojene baronica Gerzon, je v težkih povojnih razmerah Prisiljena otvoriti trafiko. Ima dve hčeri: Lolo, ki je omožena z nižjim uradnikom Tončkom in Melo, ki ie pravkar maturirala. Lola ni nič kaj zadovoljna s svojim dobrim, vendar pa omejenim soprogom in venomer sanjari o Ostenden. o luksuznih hotelih, o igralnicah in mondenih lokalih. Naravno je, da ji njen korektni uradniški mož ne more izpolniti toli prešernih želja, zato si izbere ljubimca — bogatega grofa Konrada Ferrarija. Lola tega svojega namena niti ne prikriva, marveč ga lepo pove svoji materi, bivši ekselenci-generalici, ki jo vedenje njene hčeri silno vznemiri. Tedajci pa se vrne mlajša hči. Mela, in ko sliši, za kaj gre, se brž odloči, da bo rešila čast imena svoje matere in svojega dobrega svaka. Zato Mela pošlje mater naravnost k grofu Konradu, češ, da naj ga odvrne od tega namena in mu svetuie. naj si za izlete v Ostenden poišče kakšno drugo žensko.
Mela ostane sama v trafiki in ima neverjetno srečo: vstopil ie grof Konrad in zdai ga Mela tolikanj premoti s svojim čebljanjem, da se grof Konrad odpove sestanku, ki bi ga imel zvečer z neko damo — Mela
misli, da je ta dama Lola — in da gre z Melo večerjat. Med tem pa Lola vztraja pri svojem Ostendu in se pripravlja, da jutri ob petih zjutraj odpotuje. Z grofom je že o vsem domenjena. Po tem takem ne preostaja Meli nič drugega, kakor da gre ponoči z grofom Konradom na njegovo stanovanje 'n ga zadrži, da bi zjutraj ne odpotoval. In zdaj nastopi prijetno presenečenje, edin velik trik tega komada: oni grof, ki potuje z Lolo. ni grof Konrad Fprrari mlajši, marveč njegov oče, grof Konrad Ferrari starejši. In ko mlajši grof zatriuie, da pojde ziutraj na lov, mu seveda Mela tega ne verjame. Ko prideta v njegovo stanovanje, ga ume takoj pridobiti za se in ga enostavno zapre v spalnico, da ne bi mogel navsezgodaj odpotovati.
Med tem pa ie stari grof Konrad Ferrari odpotoval z Lolo v Ostende. Toda še nista prišla daleč, ko se Loli odpro oči: spozna, da staremu grofu ni toliko do ljubimke, kolikor za to, da pa kdo zdravi in neguje. Za tako delo pa nima Lola niti naimanišega veselja, zato na prvi postaji zapusti grofa in se z naslednjim vlakom vrne domov. Njen. dobri, a omeieni soprog kajpak ničesar ne opazi, marveč io ves srečen spreime v svoie naročje. Toda tudi Melin trud ni bil zaman; mladi grof se jp zaljubil vanio. in tako pride do neizogibnega happy-endesa.
To komediio so uprizorili pri nas prav dobro: vsi igralci so imeli posebno srečen dan. Nai omenim Milico MihiPevo. Elo Haf-ner-Giermanovičevo. Nado Babicevo. Strahi-njo Petroviča. Rudolfa Kukida- Komad ie uspešno prevel in zrežiral Ka Mesarič. Ob-
činstvo se je dobro zabavalo. »Trafika«, ga bo, kakor vse kaže, še večkrat orivabifa.~
Žiga Hirschler.
Popravi! V včerajšnji članek ^Odmevi razstave »Žena v slovenski umetnosti« se je vrinila v trejem stolpcu tiskovna napaka. Namesto »Moje priznanje« čitaj: »Moje prizadevanje«.
Strossmayerjev življenjepis. Dr. Ferdo š'-šič, profesor zgodovine na zagrebški univerzi, se je te dni vrnil z Dunaja, kjer je v raznih arhivih proučeval podatke o Strossma-yerievem življenju.
Koncertna sezona v Beogradu. Beograjska _ koncertno-gledališika agentura. ki" jo vodi A. Žukov, je za novo sezono angažirala celo vrsto svetovnoznanih virtuo/ov med njimi pianiste Horovica in Rubinstei-na. violinista Hubermana, Če1'-Sta Pjati^or-skega in Mainardija. pevce Tauber ja. Je-rteo Zikovo i. dr. Angažiranih je tudi več
Piccard m ° predavate,jev med njimi
Maksim Gorkij je nedavno dovršil prvi del dramske trilogije. Prvi del se imenuje »Igor Buličev« in prikazuje polom ruskega kapitalizma med svetovno vojno. Premfera bo še letošnjo iesen v Moskvi.
P. N. Orlenjev. V Moskvi je umrl P N. Orlenjev. ka ie med vojno slovel kot eden najznamenitejših, po vsej Rusiji popularnih igralcev.
»Mornarji is Kotora« v moskovskem gledališču. Proletarsko gledališče v Moskvi ima letos na repertoarju Wolfov komad »Mornarji iz Kotora«.
Domače vesti
♦	Obletnica otvoritve koče na Mrzlici bo
to nedeljo. Neumorna trboveljska SPD s^ je potrudila, da ustreže vsem planincem in ja.ietei.kom ter privabi na svinjski Triglac tudi one naše »gcrolazee«, ki poznajo vse vrho"e po Sloveniji, le Mrzlica jim je predaleč. Pripelješ se z vlakom do Trbovelj a!.i do Hrastnika in si v poltretji uri na vrhu. Razume se. da so pota dobro markirana, ne prestrma, plezalnih variant žal ni. Od ■kolodvora vozijo udobni avtobusi do pod hriba. V nedeljo bodo vozili še celo do Sv. Katarine nad Trbovljami, od koder je ie še poldrugo uro do vrha. Povrneš se lahko preko šmohorja na Laško ali skozi Griže v Žalec. Na predvečer slavnosti bo žarel daleč v Zasavje in po Savinjski dolini velik kres. Ob 10. bo na prostem sv. maša, katero bo spremljala polnoštevilna delavska godba jz Trbovelj. Popoldne bo koncert iste godbe in pristno planinsko rajanje. Nadležen nahrbtnik lahko pustiš doma, ker sta klet in kuhinja založeni do vrha. Vse pa po zmernih dolinskih cenah! V primeru slabega vremena bo prireditev drugo nedeljo 25. t m.
♦	Črna prst Hi vse bohinjsko obmejno gorovje nudita izletnikom prav na jesen najlepše užitke. Bukovi gozdovi v srednjih višinskih legah, pod njimi pisani pašniki, nad njimi skalnato gorovje z lepimi vrhovi
_ vse to se spaja v idealno harmonijo
<aUik in barv. Z vrhov imaš čiste razglede, tn so nenavadno obsežni: od nikoder se Triglav ne prikaže tako mogočen kakor prav z vrha črne prsti; proti jugu pa vidiš svetlo morsko gladino, srebrni pas Soče, reko Tilment, goriško predgorje in furlansko ravnino. Zdaj še vozi nedeljski SzJetniški vlak, zaradi tega je še mogoče nanraviti izlet na črno prst v enem samem dnevu, .in to za polovično vozno ceno. Obe koči pod vrhom 6rne prsti, Orožnova m Mslnarjeva, sta odprti dn dobro oskrbovani. Jako lep in zanimiv je prehod od Malnarjeve koče do koče na Ratltovcu, odkoder se lahko vrneš domov skozi Selško dolino in škofjo Loko.
♦	FrsOtna Organizacija stanovanjskih najemnikov. Banska iiprava je te dni odobrila pravila Društva stanovanjskih najemnikov za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Glede na velik interes, ki je zavladal za ustanovitev prepotrebnega društva, je pričakovati, da bo v najkrajšem času sklican tudi ustanovni občni zbor. Sploh se zadnje čase opaža živahno gibanje po vseh večjih mestih v državi. Fovsod se ustanavljajo društva, ki zbirajo doslej neenotne množice stanovanjskih najemnikov. Ker so društva tudi med seboj v stalnih stikih, lahko pričakujemo, da bo v najkrajšem času vzrasla iz tega gibanja velika organizacija. Zato sodijo organizatorji, da bodo hišni posestniki, ki so že zdavnaj trdno organizirani v svojih društvih in zvezah, dcbili resnega nasprotnika ki jih bo prav kmalu presegal po svoji organizaciji kakor tudi po trdovratnosti, s katero bo uveljavljal svoje zahteve.
♦	šahovska borba Pire - Trifunovič. Po vesteh iz Splita se ie tretja partija, mateha med Pircem in Trifunovičem končala re-rmis Pire ,ima sedai 2 točki. Trifunovič pa 1. Predvčerajšnjim sta se oba šahovska mojstra napotila v Divulje. kamor sta b!!a povabljena kot gosta zrakoDlovne komande. Pri tej priliki je Pire odigral simultan-fco s petnajstimi tamkajšnjimi igralci. Včeraj popoldne se je pričela druga polo-Tica matelha.
+ Jugoslovenski zdravnik potuje na južni tečaj. Dr. Milorad Petrovič, kirurg klinike v Edinburghn, je izvoljen za kirurga britansko - norveške ekspedicije, ki je nedavno odpotovala na južni tečaj, kjer bo vršila lov na kite. Ekspedicija ostane na skrajnem jugu do junija prihodnjega leta.
♦	Opozorilo telefonskim naročnikom v Ljubljani in Mariboru. Ker je od zadnje uradne izdaje telefonskega imenika že preteklo leto dn.i in ker je telefoniranje pri avtomatskih centralah brez vednost} številk nemogoče, bomo jutri in v nedeljo objavili v »Jutru« vse nove in odstranjene številke v Ljubljani in Mariboru, ki so nastale tk> izdaji imenika. •
♦	Natečaj za inženjerje-elektrotehnike. Na državni tekstilni šoli v Kranju je razpisano mesto profesorja, odnosno uradniškega pripravnika, inženjerja elektrotehniške ali strojne stroke s speoijal.no izobrazbo in prakso v tekstilni in tekstilmokomer-cijalni stroki. Prošnje se sprejemajo do konca tekočega meseca.
+ Službo sestre pomočnice razpisuje županstvo trga Trbovlje za protituberkuloz-ni dispanzer v Trbovljah. Zahteva se potrdilo o i z.vrženi šoli za sestre pomočnice v Ljubljani alj Zagrebu. Prednost imajo one, Iii so se že udejstvovale v p roti tuberkuloznem delu na terenu. Prošnje s potrebnimi dokumenti in spričevali je vložit'" pri županstvu do 30. t. m. Plača po dogovoru.
♦	Dom za srednješolsko mladino v Beogradu. k: se gradi iz sredstev Nj. Vel. kra-l:a Aleksandra na Topčiderskem brdu, bo do mesec-a novembra doarajen. Gradbeni stroški bodo znašali približno deset milijonov dinarjev.
♦	Prva dijaška nabavljalna zadruga. Na pobudo profesorja Pejiča je bila te dni v Banji Luki ustanovljena Dijaška nabavljalna zadruga, edi.na te vrste v naši državi. Zadruga ima povsem praktičen značaj:
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
žrtevilke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, drnze najnižjo temperaturo.
dne 15. septembra 1932.
Ljubljana 7. 771.9, 13.0. 90, SW1, megla, — — Ljubljana 13. 772.0, 20.0, 70, NE1, 10, — — Maribor 7, 770.9. 16.0, 80, NW2, 8, —, — Zagreb 7, 771.3, 15.0, 90, mirno, 8, — Beograd 7, 770.1. 15.0, 70, mirno, 9, Sarajevo 7, 771.2. 12.0, 80, mirmo, 10, — Skoplje 7, 768.2, 18.0. 50, W6, Split 7, 766.3, 23.0, 40, NNW10, 1,
___Kumbor 7, 764.1, 25.0. 50, NW6,
jasno. —. Rab 7, 76S.9, 22.0, 40, N4, 2,
Temperatura je bila v Ljubljani najnižja 21.0, najnižja 13.0, 21.0, 13.0. Maribor 21.0, 16:o! Zagreb 23.0, 14.0. Beograd 24.0, 13.0. Sarajevo 23.0. 10.0, Skoplje 26.0, 15.0. Split 31 0. 22.0, Kumbor 23.0. Rab 22.0.
Sonce vzhaja ob 5.37, zahaja oh 18.15.
Luna vzhaja ob 18.19, zahaja ob 6.3.
dijaki bodo v zadrugi nabarvljali svoje dijaške potrebščine po znižanih cenah. Zadruga ima svoja pravila, ki j>ih je odobrilo ministrstvo prosvete. člani plačajo deleže po 10 dinarjev.
♦	Letošnja trgatev tobaka v Hercegovini se je zaradi neugodnega vremena precej zakasnila Pričela se je meseca julija in je zdaj obran že ves tobak, ki bo kmalu tudi osušen. Kakor se zatrjuje, bo letošnja kakovost odlična. Pridelalo se je letos v Hercegovini približno 430 vagonov tobaka. Glede na odlično kvaliteto bo monopol-ska uprava plačevala letošnji tobak po 14 do 16 dinarjev kilogram.
♦	Vremenske prilike dravske banovine v avgustu. Po beležkah meterološkega zavoda v Ljubljani je bilo v dravski banovini v avgustu 15 do 19 dni lepih, ostali so bili deževni, po nekaterih krajih so razsajale nevihte. Ljubljana je avgusta v 7 deževnih dneh zabeležila 47.6 mm padavin, 17. avgusta je dosegla vročina maksimum 3-3.3 C. Na Bledu je padlo 46 mm dežja, maksimum temperature 35.4 C je bil 18. avgusta, Celje: 63.7 mm padavin (lokalne nevihte), maksimum 15. avgusta 32.6 C. Dolnja Lendava: 46.3 mm dežja, maksimum 22. avgusta 34.6 C. Golnik: 39.4 mm, maksimum 16. avgusta 36. C. Kočevje: 47.5 mm, maksimum 33.7 C 16. avgusta. Maribor: 37.7 mm padavin, maksimum 29.4 C 22. avgusta. Rogaška Slatina: 45.3 mm dežja, maksimum 29.4 C 17. avgusta. Kamnik: 51.8 mm dežja, maksimum 30 C 22. avgusta. Bohinjska Bistrica: 53.9 mm dežja, maksimum 32.2 C 17. avgusta. Kranjska gora: 88.3 mm dežja, maksimum 30 C 17. avgusta. Najhujša vročina je v dravski banovini vladala od 15. do 22. avgusta. Največ dežja je padlo v bohinjskem kotu in Kranjski gori.
Skrivnosti češ spoznati, Učečih v avtomati: Najboljše jih spoznaš, če v Daj-Dam se podaš!
♦	Novi grobovi. Umrl je g. Vinko Ko-kal j, pečarski mojster z Rakovnika. K večnemu počitku ga bodo položili jutri ob 9. na farnem pokopališču v Sori. — V Mokronogu je v sredo umrl g. Franc Jerič, posestnik in gostilničar, star 52 let. Bil je plemenit mož, ki je vsakomur rad pomagal. Vneto je podpiral sokolsko in gasilsko društvo, pa tudi okoliškim društvom je bil podporni član. Javno se je udej-stvoval v občinski upravi in bil trški načelnik. V mladosti je prepotoval vso srednjo Bvropo, a tudi v Ameriki si je pridobil mnogo izkustev. Bil je dolga leta zvest naročnik naprednih listov, zlasti »Jutro« mu je bilo najljubše štivo. Seveda je veljal za izivrstnega gospodarja in vinogradnika. Letos ga čriček zastonj milo vabi v gorice. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Visoka starost V vasi Strmcu pri Velikih Laščah je 14. t m. umrla 97 let stara bivša posestnioa Marjeta Znidaršičeva, ki je bila že 42 let vdova. Pokojmica je imela devet otrok, od katerih sta se ji dva sina po nesreči ubila. V življenju je okusila mnogo bridkosti. V letu, ko ji je umrl mož, so ji do tal zgorela vsa poslopja. Dobra ženica je bila do zadnjega prav vedrega duha. Užila pa ni v poslednjih dneh nič drugega, kakor par žlic mleka in vode. Naj počiva v miru!
♦	Uspela gasilska vaja na deželi. Iz Ptuja nam pišejo: Preteklo nedeljo je imelo številno ljudstvo priliko gledati pri Sv. Marjeti niže Ptuja požrtvovalno delo gasilcev. Vršila se je velika gasilna vaja za žuipo levi breg Drave.Udeležili so se vaje društva iz Spuhlje, Zabovcav, Sv. Marka, Nove vasi, Gabernika, Bukovcev, Gajevi-eev, Garišnice, Moškanjcev, Dornave, od Sv. Lovrenca v SI. g. in od Sv. Marjete. Kmalu po 15. uri de bil dan znak za markiran ogenj v Gorišnioi. Le nekaj minut je trajalo in že sta bili motorni brizgalni iz Spuhlje in Gabernika v obratu. Motorna brizgalna iz Spuhlje je oddajala vodo ročnim hrizgalnam iz Moškanjcev, od Sv. Marka in iz Dornavve, motoma brizgalna iz Gabernika pa ročnim brezgalmam iz Zabukovcev in od Sv. Marjete. Vsa ostala društva so napeljala svoje cevi v vodjake in vodne cisterne. Vaja je bila dokaz, da je moštvo podeželskih gasilnih društev le.po izvežbano. Trajala je vaja kake tri četrt ure pod vodstvom načelnika ptujske ž-upe z. Koresa od Sv. Lovrenca na Dravskem ooliu in načelnikov gasilnih društev g. čakla od Sv. Marjete jn g. Bezjaka iz Bukovcev. Banovinski zdravnik g. dr. Novo-selski iz M.ureti.ncev oe imel nato poučno predavanje o prvi pomoči ponesrečencem nri Dožarih. Velike vaje se je udeležilo okoli 230 mož z 10 brizgalkami (od teh sta bili dve motorni). Velika množica ljudstva, ki je prisostvovala veltikj gasilni vaji, se o gasilcih zelo pohvalno izrekla. Največje zasluge za izobrazbo moštva in širjenje gasilnih društev do deželi imata podstaro-sta g. Ludov.ik Muzek. nadučitelg od Sv. Vida pri Ptuju, in načelnik ptujske žuoe 2. Kores od Sv. Lovrenca na Dr. p. K lepemu uspehu naših podeželskih gasilcev iskrene čestitke!
♦	Naši v Ameriki. Na Bobrovem otoku v državi Miohiganu se je 14. avgusta proslavila stoletnica prihoda prvega belokožca na ta otok. Ta belokožec je bil pokojni škof, naš rojak Friderik Baraga, ki je Indijancem tega otoka prinesel krščansko civilizacijo. — Nedavno je v Chicagu otvoril odvetniško pisarno dr. Fran Drašler, ki je študiral pravo v Ljubljani, na Dunaju in v Ameriki. — V naselbini Gilbertu je pričel zobozdravnico prakso slovenski zdravnik dr. Zalar, v Waukeganu pa v tamkajšnjem Narodnem domu rojak dr. Andrej Furlan. — V Norandi (Kanada) bo letos nad 50 naših rojakov dobilo kanadsko državljanstvo. Kakor poročajo, se delo tam lahko dobi, alko ga išče kanadski državljan. — Slovensko naselbino VValikervrlle v državi Mo-n-tani je zadela huda nesreča. Toča ie povzročila veliko Škodo na obširnih vrtovih slovenskih družim, ki so pričakovale obilnega pridellka. — V Clevelamdiu je legel v grob ugledni slovenski rojak, hišni posestnik in trgovec Franc Kenik, star šele 48 let. V Ameriko ie prišel pred 32 letu Doma je bil vl Cerknice na Notranjskem. Zapušča ženo, rojeno Kranjčevo, in dve hčerki. — V Jolietu je preminil Franc
OaSperšič, po rodu rz Sadnnje vasi pri Žužemberku. V Ameriko je prišel pred 19 leti ter bival vedno v Jolietu, kjer si je postavili lep dom. Zapušča ženo, dive hčeri in enega sina. Istotam je umrla Marija Kocjančičeva v starosti 59 le*. Rodila se je v Mirni peči na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1905. Zapušča moža in štiri hčerke. — V Clevelandu je izdihnila Frančiška Martičeva, rojena Kavškova. stara 70 let in doma iz Temenice pri 5t Vidu na Dolenjskem. Bivata je v Ameriki 40 let —V naselbini Strabani je umrl Martin MS dorfer, po rodu iz Broda pri Novem mestu; v naselbini Wa.13cervi.lle pa Ana Bu-
talova, doma iz Dragatuša pri Črnomlju.
♦	Saj nismo med zamorci! Iz Ormoža smo prejeti: V zadnjem času se množijo nad vse žalostni primeri, da napadajo nepridipravi v občini Gorišnici .pri Sv. Marjeti niže Ptuja ob večernih urah mimo vozeče avtomobile s kamenjem in s streli iz revolverjev. Orožniki krivcev doslej še niso mogli izslediti. Bilo bi v interesu javne varnosti kakor tujskega prometa, da se oblastva čimbolj potrudijo, da krivce iz-slede.
♦	Ogromno tihotapstvo saharina. Zagrebška policija je izsledila tihotapca, ki je vtihotapil v državo nad 200 kilogramov saharina v vrednosti približno 300.000 dinarjev. Carinsko oblastvo zahteva denarno globo v znesku šest milijonov dinarjev, to je petindvajsetkratmo vrednost vtihotaplje-nega blaga. Aretirani tihotapec je Rihard Pick, zastopnik neke inozemske tvrdke. Saharin se je dovažal v sodčkih z dvojnim dnom, katerih vsebina se je vedno deklarirali za olje.
♦	Nevarna ciganska tolpa pod ključem. Orožniški postaji v Ivancu se je posrečilo, da je te dni zalotila nevarno cigansko družbo, ki de bila dobro oborožena. Družbo je vodil pr.i njenih podjetjih cigan šar-tko. Ugotovilo se je, da je ta tolpa doslej v raznih krajih hrvatskega Zagorja izvršila številne vlome in tatvine.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejsma mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
♦	Jugo-Lutz peči, Ljubljana, šiška.
Iz LpMjasie
u— Vaja ljubljanske gasilske župe bo v
nedeljo 18. t. m. ob pol 15. pod vodstvom župnega načelnika Zupana Franca iz Most pri Ljubljani. Sodelovala bodo društva: Ljubljana mesto. Ljubljana Barje. Ljubljana tobačna tovarna. Spodnja Šiška, Moste, Orle, Rudnik, Laverca, Štepanja vas, Bizovik, Šmartno ob Savi in Podgorica. Nastanek požara 6e naznani s topovskim strelom ob pol 15. raz Ljubljanski grad, nato odbite vsa sodelujoča društva na po-žarišče. Požarišče bo trnovska cerkev^ in njena okolica in bo nalog društev, dn čim prej lokalizirajo požar. Po končani vaji bo na Trnovskem pristanu ob Ljubljanici smotra gasilnega orodja in tehničnega moštva. Da ne bo nesreč, se občinstvo naproša, da se v času od pol 15. do 17. drži navodil ie-direljev in da pazi na prihod posameznih društev, ki bodo z največjo hitrostjo pr-vozila na požarišče, in to po Emonski cesti in Trnovskem pristanu, koder bo dovoz za vsa društva izpred šole na Prulah, s Kon-grednega in Turjaškega trga.
u— ZKD otvarja danes svojo filmsko sezono z izvirnim japonskim filmom »Nip-pon«. Uvodno besedo k temu zanimivemu in poučnemu kulturnemu filmu bo govorila v Ljubljani živeča Japonka gospa škuškova, ki nam bo v uvodu povedala zanimivosti iz svoje domovine. K obilnemu posetu filma, ki se bo predvajal danes, jutri in v nedeljo v prostorih Elitnega kina Matice, so vabljeni vsi prijatelji lepih kulturnih filmov. Današnja predstava se prične točno ob pol 15.
u_ Danes nova opereta v Elitnem kinu
Matici. Gitta Alpar je odšla i.n za njo je dospela .istotako dražestna pevka, Martha Eggerthova. Prinesla je polno ljubavnega čara in lepih melodij. >Pesem, poljub, dekle« je opereta slovitega skladatelja Roberta Stolza, čigar .kompozicije in šlager-je iz prejšnjih filmov >Ljubavna komanda«, >Rop Mone Lise«, >Dvoje src v tri če-trtimskem taktu«, >Pesmi je konec/ in »Tango ljubezni« pozna vsak otrok. Melo-dičnost opojnih arij preveva tudi to njegovo najnovejše delo, zato bodo tudi ti šlagerji v najkrajšem času last najširših plasti ljubiteljev filma. V filmu nastopajo najodličnejši reprezentanti filmskih igralcev, .partner Marthe Eggerthove je Gustav FTohlich, za humor in zabavo pa skrbe Fritz Griinhanm, Paul Morgan, Oskar Širna in Tibor Halmay. Veliko voljo ima tudi lepa blondinka Greti Theimerjeva. »Pesem, poljub, dekle« je po svojem uspehu prekosil vse .prejšnje Stolzove operete in nedvomno bo ta opereta tudi pri nas v Ljubljani z navdušenjem sprejeta.
u_ Jugoslovanska fotografska razstava
podaljšana. Fotoklub Ljubljana je sklenil, da podaldša razstavo še za nekoliko dni, ker hoče dat j vsakomur priliko, da si jo ogleda. Prireditve takšne vrste se morejo vršiti zaradi velikih stroškov in tehničnih zaprek le v daljših časovnih presledkih, zato ni dvoma, da bodo naši fotoamaterji pozdravili odločitev ljubljanskega fotoklu-ba z nreseljem, tem bolj, ker vsem ni bilo dano, da posetijo razstavo v dneh od 3. do 12. t. m. Ker odpade vstopnina 10 Din za poset velesejma in ostane le vstopnina 2 Din za vstop na razstavo (na istem mestu v paviljonu >N«), je storjeno s strani prirediteljev vse, da more biti obisk med podaljšanjem prav tako zadovoljiv, kakor je bi>l prej. Važno je tudi to, da dobe obiski šolskih skupin popust, tako da bo znašala vstopnina zanje na osebo le 1 Din. Razstava, ki se otivori znova jutri ob 8. zjutraj, obsega 490 del kakšnih 70 avtorjev in daje priliko za primerjanje fotografskega udej-stvovanja prt nas in v ostalih delih naše države.
u_ Poroka. Včeraj ob 11. stn se poročila v pravoslavni kapeli inž. cornerc A'ek-sej Kons+antinovič Gramačik»v m gdč. Mil« Pahorjeva, oba iz Kranja. Ženin je nastavljen v tovarni »Jugočeška«. Nevesta je Goričanka, znto so prisostvovale poroki tudi zastopnice kluba Primork. Bilo siečno!
O petkih in vseh postnih dneh gotovo ti bo šlo na smeh, če k Slamičn boš pot usmerjal in slastne ribice večerjal
Za gostilne in restavracije specijalne TESTENINE
šturm, šiška, Celovška 34
11565	__
V nedeljo 18. t. m. ob 16. nri na prostora SK Ilirije
nogometna tekata
HAŠK : ILIRIJA
prvak Zagreba prvak LNP
PREDTEKMA OB 14.30. Ob vsakem vremenu!	11545
u_ Fotoamater Cveto švigelj pripravlja za letošnjo jesen novo izvirno in zanimivo predajvanje »'Iz naših krajev«. Predavanje bodo spremljale številne krasne skioptič-ne slike, čas in krajj bosta še objavljena.
u— Nova tarifa električne cestne železnice bo stopila v veljavo 1. oktobra. Z novo tarifo se uvede enotna cena po 1-50 za vse proge v mestu, na Vič in v Zg. Šiško do remize in po 3 Din v št. Vid, in to brez ozira na dolžino proge. Od remize v Zgornji Šiški do št. Vida stane vožnja 1.50. Potnik, ki se pelje v št. Vid, plača do remize 1.50, od remize naprej pa daljnjih 1.50 Din, skupaj torej 3 Din. Za otroke do 10 leta stane vožnja 1 Din, v št. Vid pa 2 Din. 1. oktobra se uvedejo tudi mesečne karte za krajše proge, in sicer do 3 delnih prog za 2 kratno vožnjo dnevno po 60 Din mesečno, za 4 kratno vožnjo pa po 90 Din. Vse ostale določbe sedanje tarife ostanejo neizpremenjene. Ker so se vršile nerodnosti z mesečnim^ in delavskimi kartami, se bodo izdajale za nabavo mesečnih in delavskih kart izkaznice s sliko. Izkaznice za delavske tedenske vozne listke se bodo izdajale le proti predložitvi daivčne knjižice. Ker se po 1. oktobru časovni vozni listki brez izkaznice 3 sliko ne bodo več izdajali, naj vsi oni, ki se nameravajo posluževati časovnih voznih listkov, preskrbe izkaznice (po 5 Din) še pred 1. oktobrom v novi remizi v Zgornji šiški.
u_ Na vseh ljubljanskih gimnazijah se
je včeraij pričel normalen ponk. Tudi dijaški knjižni sejem se je v glavnem končal. Nekateri dijaki so na sejmu razvijali izredno živahnost in so pokazali lepe trgovske talente, znali so prav dobro prodati stare »špehe« in so tako zaslužili po par metuljev.
u_ Življenje in umiranje v avgustu. Avgusta je bilo v Ljubljani rojenih 92 dečkov in 87 deklic, mrtvorojen je bil 1 deček in4 deklice. Umrlo pa je: 55 moških in 44 žensk, od teh 51 domačinov in 48 tujcev, v zavodih 40 moških in 36 žensk. Vzroki smrti so bili. jetika na sopilih 11, jetika na možganih 1, rak 9, vnetje možganske mrene 6, bolezni srca 4, pljučnica 3, driska 4, slepič 2, kila 2, krčenje jefer 2, prirojena slabost 6, starost 10, smrt po nezgodah 6, samomor 1, druge bolezni 31, neznana bolezen 1. Po starosti je umrlo: od 0 do 20. leta 19 moških in 17 žensk, od 20. do 40. leta 21 moških in 9 žensk, od 40. do 60 leta. 9 moških in 7 žensk, od 60. do 70. leta 2 moška in 6 žensk, nad 70 let 11 moških in 10 žensk. Mestnemu flzikatu je bilo prijavljenih 10 Tazn.ih nalezljivih bolezni, tako skupina, tif. ho':>z,n5 1, griža 1, škrlatinka 4, da/vica 3 in šeu 1.
u_ Tujski promet v Ljubljani letos od
meseca do meseca napreduje kljub raznim gospodarskim in drugim težkočam. Tujsko-prometni odsek na mestnem magistratu je sestavil statistiko za avgust po posameznih dnevih. Na prvi pogled je očitno, da je bil najživahnejši promet sredi meseca, v celoti je v avgustu prišlo v Ljubljano 45=81 tujcev, dočim julija 4130. Prenočnin je bilo 7499. Predlanskim je prišlo avgusta v Ljmbljano 5581 tujcev, lani 5253. Iz raznih krajev Jugoslavije je pretekli mesec prišlo 2955 tujcev, iz Avstrije 436 (največ 30. avgusta, namreč 30), iz Italije 278, iz češkoslovaške 320, iz Nemčije 328, ostali se porazdele na druge evropske in izven evropske države. Po poklicu je bilo: 663 trgovcev, 337 obrtnikov. 283 trgovskih potnikov, 117 inženerjev, 79 industrijcev in 153 dijakov, ki so prenočevali po zasebnih, za nje prirejenih prenočiščih.
u— Iz statistike o prehranjevanju Ljubljane. K podatkom o potrošnji Ljubljane v letošnjem polletju, ki smo jih priobčili, še naslednje zanrnrvosti: Do kcn.ca junija so Ljubljančani porabili 26.656 kg čokolade, kanditov in kanditnega sadja, finega peciva vseh vrst so pojedli za 7.1fi8 kilogramov. Surove kave in čaja so v prvih šestih mesecih uvozili v m^sto 35.948 kg, od tega odpade na kavo okoli 11960 kg. Pražene in zmlete kave je bilo zatrošari-njene 4492 kg. Dalje se je o-)tro§ilo 67.191 kilogramov žitne kave in ra*r.;h surogatov. Sladkorja je šlo 645.168 kg ali blizu 65 vagonov. Računajoč povprečno ceno 16 Din kilogram ie Ljubljana za sladkor v pol leta potrošila 10.322.688 Din. K zaključku še tole, kako se Ljubljana umiva, lepotiei in neguje. Za pranje in navadno um vanje je šlo 120.745 kg navadnega, za negovanie telesa in lepotičenje pa 9592 kg toaletnega in parfumiranega mila. Koliko pa so Ljubljančanke izdale za razna lepotila in barvila, o tem za enkrat statistika molči. — Kratek pregled o najpotrebnejših živilih je nas'ed-njii: V I. polovici tega lete je prišlo ra vsakega Ljubljančana 62.65 kg mesa, 63.70 kg moke, 28.56 1 vina. 5.75 1 piva in 12.05 kg raznega sadja. Razume pa se. da so te čedne količine pomagali ugonabljati mnogi gostje in tujci
u_ Zborovanje planink. V nedeljo ob
10. bo skupščina stega planink »Kraljice Alenčice« v Ljubljani v šentjakobski šoli. Vabljeni starši članic in prijatelji skavtiz-ma. Sestre planinke pridite vse in v krojih. Stegovodka.
u_ Društvo >Tabor«. Mešani pevski zbor ima skupno pevsko vajo drevi ob 20. v predsobi telovadnice na realki (Vegova nI.). Bliža se akademija, zato vsi in točno!
u_ Društva za varstvo ptic pevk je ob
letošnjem jesenskem velesejmu nabralo v svoje krmilne hišice, ki so bile postavljene po sejmišču ter na razstavi društva uživalca« 218.50 Din prostovoljnih prispevkov za prehrano ptic preko rime. Zahvaljuje se vsem darovalcem, posebno še z. dr. Dularju za njegovo prijazno naklonjenost
u— Tečaje za kubo ra plin za gospodinjske pom°čnice bo otvorila Zveza gospodinjskih pomočnic s pomočjo mestne plinarne in pod vodstvom gdc. Ratajeve Kakor hitro se priglasi dovolj učenk se prične pouk. Prednost imajo ona dekleta, ki že znajo neka i kuhati in imajo dobra službena izpričevala. Priglasi se sprejemajo in poiasnila se dobe v Zavetišču za dekleta, Šelenburgova ulica 7/1.
Iz Celja
e— Mestni proračuni za leto 1933 so izdelani in razpoloženi občanom na vpogled pri mestnem računovodstvu od 16. do vštetega 30. t m. med navadnimi uradnimi urami. V tem času se lahko vladajo pri mestnem načelstvu morebiti! pomisleka in pritožbe proti proračunu.
c— Velika gasilska vaia. Gasi3.no dru-šSvo v Coliju m Gaberiu bosta imeli v nedeljo 18. t m. ob pol 11. dopoldne gasilsko vajo na celjskem kolodvoru, ki je določen kot »krai požara«.
e— Tekme v odbojki. V nedeljo 11. t. m. dopoldme so se vršile na dvorišču mestne oistio-vne šole v Celju tri sokolske tekme v odbojki. V predtekmi je sokolski naraščaj iz Gaberja poraziJ naraščajnike iz Celja v razmerju 29:17. V reprezentančni tekmi med Kranjem in OMem so člani iz Kranja zmagali z rezulta^m 2:1. V tretii tekmi je celjski naraščaj premaga:! člane iz Kranja v razmerju 2:0.
e— Števiio novih brezposelnih v Celju in okolici rase od dne do dne, četudi se je zmanjšalo število brezposelnih, ki so bili že prej v evidenci pri celjski ekspozituri javne borze dela. Vsak teden se poveča število brezposelnih za okroglo 100. Stojimo že na pragu jeseni i.n opaža se, da so priložnostna dela (poljedelska, zidarska id.) že pri kraju. Konjunktura za zaposlitev na delovnem trgu ie zaenkrat slaba.
e_ Smrtna nesreča. Včeraj okrog 10.
dopoldne se je zgodila na dvorišču Frana Povaleja, trgovca s premogom in drvmi v I.pavčevi ulici št. 3-a nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ko je bil 37-letni delavec Fran Gajšek z Ostrožnega zaposlen z žaganjem drv, je nažagano poleno ob grči spodletelo in treščilo Gajšku v prsi s tako silo, da mu je zdrobilo prsni koš. Gajška so takoj prepeljal; z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer pa je kljub takojšnji zdravniški pomoči popoldne ob 14.30 podlegel poškodbam.
e— Prva predsiiva cirJtusn »Kolumbija«, ki se ie u'tabori.1 na prostoru poleg zo-stilne »Pr: zelenem travniku«, se je vršila v sredo zvečer. Spored ie obsegal zanimive akrobatske točke, žonglerstvo, mornarsko točko, pe-rz-ijski akt v metanj« nožev, dresuro medvedov in posrečene točke te!ovnov. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno.
e— Mestni kino bo danes zaradi smrti hotelirja g. Frica Skioberneia zaprt J.utri nov spored.
Iz Maribora
a— Slava mariborskega pododbora rezervnih častnikov se ie obnesla najilepše. Dopoldne ie bil na Trgu svobode parastos za padle junake v spomin na obletnico prebitja solunske fronte. Pomembne svečanosti so se udeležile vse mariborske srednje in meščanske šole, častna četa 45. pešpol-ka. rezervni častniki, zastopniki oblastev in korporacii. Obrede sta opravila kurat Zavadilal in praivcslavni svečenik prota Tr-bojevič. Nato je imel s. Perhavec le® £o-vor.
a— Pobrežani, pes*tite izvrstno kmečko
veseloigro »Trije vašiki svetniki«, s katero gostuje mariborsko Narodno gledališče v ne delilo 18. t m. ob 16. v Renčljevi dvorani na Pobrežjtu. Cene od 10 Din navzdol
a— Družabni večer priredi jutri ob 21. v mali dvorani Narodnega doma Slovensko obrtniško društvo v čast 501etmice svojega agilnega člaTia g. Frana Biureša. Društvo vabi obrtnike, da pridejo v čim večjem številu.
a_ Nadaljevanje gradnje nove ceste.
Pred dnevi so znova pričeli nadaljevati gradnjo ceste, ki bo vezala Reko s Sv. Arehom na Pohorju. Doslej je bilo zgrajene šele 2 km nove ceste, ki bo v veliko korist našemu kmetu, kakor tud: napredku tujskega prometa v našem planinskem raiju.
a— Tujskoprometna statistika. V prvi polovici t. m. je prejel zg! a sevalni urad tukajšnje mestne policije 846 prijav tujcev, ki so prispeli v naše mesto. Od teh sta 2\\2 inozemca. Med inozemci je bilo 58 oseb z Dunaia, 14 iz Gradca i,n 130 iz drugih inozemskih mest.
a— Huda nesreča ie daletela rodbino cestnega mojstra Štangerja v Podov i pri Račah. Ko ni bilo nikogar od domačih v kuhinji, se ie približal petletni sinček štedilniku in se tako nerodno sukal okrog njega, da se mu je vnela obleka. Res sreča ie bila, da sta vstopila v kuhinjo rodite-dja, ko je otrok že v plamenih, in sta ga rešila smrti. Vendar ie dobil deček hude opekline in so ga morali takoj prepevati v mariborsko bolnico.
a— Starka pod motornim kolesom. Predvčerajšnjim popoldne je neznan mctocitelist povozili v bližini Selnice ob Dravi 64ietno ženico Antonijo Sršenovo. Starka ie gluha in ie očiv,idno preslišala znamenja, ki jih je dajal motociklist s hupo ter ie v hipu, ko se ji je približal, skočila naravnost pred koJo. Ponesrečenka, ki si je po srečnem naiduciu zlomila le levo ključnico, ie morala noiskati zdravniško pomoč v mariborski bolnici.
a— Drava vrača svoje žrtve. Predvčerajšnjim je Drava naplavila pri Ormožu truplo približno 40-letne ženske, ob^čeoe v temno obleko. Očividno gre za samomor. Identitete utopljenke zaenkrat še ni bilo mogoče ugotoviti.
a— Karambol v Stolni ulici. Včeraj zjutraj se je zaletel neki kolesar na vogalu Stolne ulice in Giavnega trga v neki tovorni avtomobil in so bile pri hudem ka-ramboiu razbite šipe na avtomobilu. Kolesar se je na steklenih drobcih občutno porezal na obeh rokah in na glavi. Prvo pomoč mu je nudila reševalna postaja.
a— Neprijetno srečanje volov z avtomobilom. Na cestnem križišču Vetrirjske in Tattenbachove ulice se je zgodila predvčerajšnjim opoldne nenavadna nesreča. Neki avtomobil je naletel na par volov, ki ju je gnal neki kmet proti Glavnemu trgu Eden od volov je pri tem zdivjal in se zaletel v karoserijo s tako silo, da je z gobcem predrl zadnjo stransko levo steno. Vol si je pri karambolu odri kožo na gobcu.
50% POPUST
[tri potovanju od 10.—ŽO. IX.
ZA NOVI SAD
Lt^i.trfma-ciiija Din 40 pri društvu Jevr. u>toiiišča. Novi Sad ta vseh fili.jalah
»Pfcfiaika«
a— Nesrečen padec med spanjem. V nekem seniku v KošakLh je v noči od .torka na sredo prenočeval 37 letni brezposelni šofer Henrik Felser. V »panju se jc premetaval in padel več metrov globoko ter si razbil spodnjo čeljust. Zdravniško pomoč je moral poiskati v mariborski bolnici.
a— Tatvina kolesa. V torek zvečer je izginilo mesarskemu pomočniku Feliksu Čagranu izpred Humlove gostilne na Tržaški cesti, kjer se je mudil kratek čas po opravku, črno pleskano moško kolo znamke »Puch«, vredno okrog 10Q0 Din. Pred nakupom se svari.
Gospodarstvo
fcetošnji vinski pridelek in cene
Nobena panoga kmetijstva v naši državi ni zaradi težke gospodarske krize tako hudo prizadeta in strta kakor vinogradništvo. Ce se razni drugi pridelki našega kmetijstva že ne dajo spraviti v denar, služijo vsaj doma pridelovalčevim družinam za prehrano . !n vzdrževanje. Tako so te družine obvarovane vsaj pred gladovanjem. Tega vinogradnik družin, ki poleg v hribu ležečega vinograda nima! Strašna je slika onih vinogradniških nimajo nobene zemlje in ki morajo iz izkupička za vino črpati kritje vseh življenjskih potrebščin. Toda vina že vač let zaporedoma skoro ni mogoče prodati, ali pa je vinogradnik prisiljen, da ga proda po ceni, ki ne krije niti polovico pridelovalnih stroškov! Pri vseh drugih kmetijskih panogah ie dana možnost, da se vsai vsako leto kulture več ali manj spremenijo ali pa da se za eno leto preneha z gojitvijo te ali one kulture. Pri vinogradniku to ni mogoče. On je večen suženj zemlje, ki jo mora vedno enako brez prestanka obdelovati, pa če se nadeia kakega haska ali ne. Nasprotno, če mu toča vse razbije, mora še oosebno skrbno, dostikrat po več let zastonj garati v vinogradu in trositi galico in drugo, če hoče, da mu ves nasad ne propade.
Ta poseben položaj z vsemi krutimi posledicami je spravil vinogradnika v popolno gospodarsko propadanje, v neizbežno prezadolženost, ki ji ni kriva >nemarnostr, niti so jo povzročile »svilene nogavice« (kar zadnje čase trdijo gotovi bivši »odrešeni ki< kmeta). Tako ie vinogradnik danes iz ločen iz vrst onih, ki so poklicani in so zmožni dajati tudi državi dajatve in vzdrževati okrog sebe vse one sloje, ki 60 eksistenčno tesno vezani na njegovo usodo. Vprašanje ozdravitve teh žalostnih razmer ni samo vprašanje vinogradnika, temveč in-j^res velikega dela našega naroda in sploš-nosti. Zato je neobhodno potrebno, da no-magajo k ozdravitvi vinogradnika vsi, zlasti oni, ki iz glavnega vzroka njegove bede, to je prenizkih cen, delajo navidezne trenot-ne dobičke.
Kolikor je možno predvideti iz poročil ši-r-m naše banovine, bo letos manj vinskega pridelka, kakor lani. Grozdje je v splošnem bolj zrelo, kakor druga leta v tem času. Zato obstoja upanje, da bo letošnji pridelek — Če zadnji čas ne pride kaj izrednega kvantitativno manjši, kvalitativno pa se boljši od lanskega. Ako upoštevamo še dejstvo, da so bile po uveljavljenju novega tro-šarinskega zakona po veliki večini izpraznjene iz vinogradniških kleti one zaloge vina, ki so že več let ležale, ni nobenega razloga, da bi se cene novemu vinu ne popravilo vsaj na ono višino, pri kateri bi vinogradnik kril pridelovanje in bi dobil še nekaj bor nega za prehrano družine. Nepobitno dejstvo ie, da stane pridelovalca samega glede na lastne stroške 1 liter vina 4 Din. pri boljših, manj rodečih sortah pa tudi več. Ta cena bi HI torej minimum, izpod katerega ne hi Kineli iti. Vinogradnik, ki prodaja danes vi-ro pod lastno cono. vrši samomor nad svojo eksistenco in svojo družino. In vsak, ki zlorablja bedni položaj vinogradnika s tem, da na vse možne načine pritiska cene navzdol in tako iztrga bedni in gladni deci kruh. ie sokrivec tega samomora. Dokler ie vinogradnik delal ta greh na račun svojega temeljnega imetka, svoje zemlje, ki jo je moral tako skrajno zadolžiti, je to bilo v praksi izvedljivo. Ali kakšne bodo posledice danes, ko je temelini imetek že izčrpan in ko ves slepi izkupiček vina ne zadostuje niti za parmesečno prehrano družine, kai šele 7a obdelavo v prihodnjem letu, za plačevanje davka, obresti itd. Obupen čin vinogradnika, ki proda pridelek po vsaki ceni, da se reši bobna, da kupi družini košček kruha, bi še bil nekako odpustliiv. Ali greh onih, ki to vnebovpijočo revščino zlorabljajo, da delajo sebi dobiček, pa je neodpustljiv. Zato zamorem samo nujno svariti vsakega vinogradnika: »Ne obnavljaj samomora svojo družine, ne ponujaj iii ne dajaj vina izpod pridelovalne cene. ker sicer ni rešitve niti tebi, niti tvoji družini. Vsem razpečevalcern vina pa naj velja moj apel: Zavedajte se. da je raša življenjska usoda tesno zvezana z ^ inogradnikom. Če boste pomagali uničiti njega, boste s tem uničili tudi samega sebe!
Ivan Urek
Pred razčiščenjem avstrijskega valutnega vprašanja
V avstrijskih gospodarskih krogih se v zadnjem času intenzivno razpravlja o raz-čiščenju položaja, ki je nastal s tem, da ima avstrijski šiling dvojno vrednost in sicer notranjo in zunanjo. Avstrija drži formalno šiling na zakoniti zlati pariteti, kar pa danes nima več mnogo praktične vrednosti, ker se pretežni del plačil v prometu z inozemstvom že vrši po tečajih, ki upoštevajo delno razvrednotenje šilinga na zunanjih tržiščih- Tako v kompenzacijskem prometu z inozemstvom kakor tudi v privatnem kliringu se tuje devize ne zaračuna .-a i o pc ofLcijelnih tečajih, temveč z ažijem od 18 do 23 odst. Ta ažijo velja sedaj tudi pri plačilih tovomin za izvenavstri jske proge.
Samo dejstvo, da se v inozemstvu šiling nižje ocenjuje, še ne bi bilo usjdno. če ne bi bila Avstrija iz gospo la rekih razlogov prisiljena indirektno priznati razvrednotenje šilinga s tem. da omogoča v večini primerov izvozniku večji izkupiček v šilingih odnosno mu dovoljuje prodati izvozne devize z ažijem, kar ima za posledico, da mora tudi uvoznik devize večinoma dražje kupiti in se s tem podražuje uvozno blago (sirovne), V teku zadnjih mesecev se je splošni nivo cen v Avstriji tudi že dvignil, tako da je vrednost šilinga tudi v notranjosti že padla.
Dr. Rost, zastopnik finančnega odbora Društva narodov na Dunaiu ugotavlja v svojem poročilu za avgust, da uradni dev:z-ni tečaji skoro nimajo več pravega pomena in opozarja na določbo lausannskega sporazuma (glede posojila), ki pravi, da bo Avstrija napravila primerne korake za čim prejšnje izenačenje med zunanjo in notranjo vrednostjo šilinga in da bo nato pola-
goma odstranila ovire v deviznem prometu, ki otežkočajo razvoj zunanje trgovine. Kakor je podoba. Avstrija ne bo mogla doseči izenačenje med zunanjo in notranjo vrednostjo šilinga, kakor da opusti sedanjo pariteto in da uradne devizne tečaje prilagodi zunanji ocenitvi šilinga. Generalni direktor avstrijske Narodne banke doktor Brauneis je na konferenci v Stresi 6icer zastopal stališče, da je izenačenje možno doseči le, če se zunanji tečaj šilinga popravi, vendar ni dvoma, da se taka prilagoditev da doseči le v daljšem razdobju, ker se v avstrijskih cenah že kaže nižja vrednost šilinga, ne glede na to. da bi tak proces zelo oviral ozdravitev avstrijskega gospodarstva, saj bi zahteval strogo izvajanje defla-cije in zOpetno postopno zniževanje nivoja cen.
Avstrijski institut za proučevanje konjunkture podčrtava v svojem poročilu za avgust, da so se do poletja 1931. cene v Avstriji vzporedno razvijale s cenami v Nemčiji. Danes pa so avstriiske cene že precej višje nego bi morale biti, če bi se nadalje tako razvijale kakor v Nemčiji. Konjumkturno občutljive cene so za 46 odst. višje, cene v veliko-prodaji za 27 odst in življenjski stroški za 25 odst. Isti razvoj se opaža pri mezdah. Gibanje cen in mezd pa je odločilnega pomena za valutno politiko in je mnogo pomembnejše, kakor sam obstoj razlike med zunanjo in notranjo vrednostjo šilinga.
Ce bi Avstrija hotela dvigniti zunanji tečaj šilinga do zlate paritete, tedaj bi morala prej izvesti znižan ie cen in dohodkov za eno četrtino na višino, ki bi ustrezala stanju v inozemstvu. To pa iz političnih in gospodarskih razlogov sedaj ni izvedljivo, ker bi po mnenju imenovanega instituta izzvalo hudo poostritev depresije. Če pa izenačenje po tej poti ni izvedljivo, p°te'm nima po mnenju instituta pravega smisla rz valutno-političniih razlogov ovirati promet. Gotovo hoče avstrijski konjunkturni institut s tem povedati, da je treba Opustiti misel na zopetno vzpostavitev staTe paritete in da je treba omejitve v plačilnem in blagovnem prometu opustiti.
Kakor se zdi imajo avstrijski uradni devizni tečaji le še ta namen, vsaj začasno odložiti potrebo valorizacije d°lgov v notranjosti države, ki so stiipulirani na zlati podlagi. Ta potreba bi namreč takoj nastopila. čim pusti Avstrija tudi oficijelno pasti zlato pariteto. Na drugi strani pa Avstrija tudi ne more takoj preiti na novo pariteto, čeprav ni verjetno, da bi se razlika med zunanjo vrednostjo šilinga in pariteto še poveča'a. Tudi po eventualnem ukinjen ju paritete bo potrebna še daljša doba za zopetno normalizacijo gospodarskega življenja na novi podlagi.
povoljni, ker bosta tudi Jugoslavija in Ru-munija imeli znatne presežke v koruzi. Jugoslavija bo imela za izvoz kakih 100.000 vagonov koruze.
= Konkur* je razglašen o imovini tvrdka Keramični in gradbeni materijal L. Batteli-no in drug, družba z o. z. v Ljubljani (upravnik mase dr. Milan Korun, odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov o-i dež. sod v Ljubljani 19. oktobra ob 11., prijavni rok do 16. oktobra, ugotovitveni narok 22. oktobra).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnice Barbare Cibrove, trgovke v Ljubljani, Konienskega ulica 25 (por. upr. dr. Juro Adlešič, odv. v Ljubljani; narok za sklepanje poravnave pri dež. sod. v Ljubljani 22. oktobra ob 9.. prijavni rok do 16. oktobra). Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Matije Wachterja, trg. in urarja v Novem mestu (poravn. uprav, dr. Josip Režek. odvetnik v Novem mestu; narok za sklepanje poravnave pri okrož.i. sod. v Novem mestu 20. oktobra ob pol 11 . prijavni rok do lo. oktobra).
= V likvidacijo ie stopila tvr-Ika Jngo-grad-Jugoslovenska gradbena družba z '>. z. v Ljubljani (likvidator inž. Bogomir Pust).
— V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Nogavice -fiemberg«. družba z o. z. v Ljubljani (osn. glavnica 10.0'.') Din-poslovodja: Henrik Bohmenvald, Ljubljana); M. Gregovič & C o-, družba z o. z. v Ljubljani, zastopstvo tvornic, trgovskih in drugih podjetij, osnovna glavn. 30.000 Dmt' poslovodje: M. Gregovič, Zagreb in dr. Oar. Ljubljana); Stavbenik in arch. šušteršič & Co., družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavn. 15.000 Din: poslovodja: Ivan Rejc. stavbni podjetnik, Vič).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenre sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 120 m ploščatega železa. 500 komadov vijakov, 400 kg žionikov, 40 m železa, 10 plošč črne železne pdočevSne- in 1 krogličnega ležišča. Dne 16. t. m. se bo vršila pri upravi zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu licitacija glede dobave 1,661.153 kg usrnja. (Oglasa sta na vpogled v Zbornici za TOI.)
Dobave. Stroini oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave ca 2200 m zemeljskega kabla. (Pogoji so na vpogled nri omenjenem oddelku). Direkcija državnega rudnika Kakanj spreiema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 2000 k<» kave. 4000 kg masti in mila. Direkcija državnega rudnika Seniski rudnik sprejema do 3. oklobra ponudbe glede dobave 200 m nosilcev in 140 ni železa. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI).
= Dobava živil. Dne 17. t. m. se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave mesa. mleka in že-melj za čas od 1. oktobra do 80. marc* 1933. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni bolnici.)
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj spreiema do 22. t. m. ponudbe glede dobave raznih vodovodnih potrebščin. 30-000 kg nagašenega apna. 1000 kg žičnikov ln glede dobave usniatih jermen. (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TO*)
OS; banatska 92~0—04; sremska 06—93; okol- Šid 98—100. Moka: baška, banatska i0< in M)gg< 215—225; »2< 195—205; »5« 175—185: 5 6« 155—165; »7« 185—145; 70—80. Otrobi: baški 52.50—55. Fižol: baški, sremski, beli 95—100.
4- Budimpeštanska terminska borza (15. t- m.) Tendenca prijazna, promet živahen. Pšenica: za okt. 12.86—12.90. za marc 14.25 do 14.26; rž: za okt. 8_S.05, za marc 9.28 do 9-29: koruza: za maj 8.70—8.72.
Uspehi dirk na Murskem polju
Ljutomer, 12. septembra.
Ob ugodnem vremenu m v navzočnosti precej številnega občinstva so se v nedeljo vršile na cvenskem dirkališču običajne kasačke dirke ljutomerskega Kola jahačev in vozače v. G. bana je zastopal sreski načelnik g. dr. Farčnik. Kasačko centralo pa predsednik g. NVarren Linnit. Mariborsko kolo sta zastopala gg. Julče Novak in Konig, iz Čakovca pa je prispel g. brigadni general Milosavljevic. Navzoč je bil tudi poslanec g. Jakob Žemljic. Prijavljenih ie bilo 23 konj, ki so vsi startali. Dirke so bile zelo naoete. osobito pa heat 4 do 12 letnih konj, ki še v treh vožnjah ni bil odločen, zaradi česar je bila potrebna še 4. finalna vožnja med tremi najboljšimi konji. Tudi dvovprežna dirka je prinesla senzacijo, ker je sigurno zmigala v njej dvojica Nina-LVkica Alojza Slavi-ča in Franca Kardinarja iz Banovcev. dasi je imela najdaljšo distanco. Izidi so nastopni:
1.	Dirka dravske banovine v §t;rih hea-rih: 1. Egom Jo^ina Slaviča v Bimeanih 2:44 km (1:43). 2. Lenčika Alojza Novaka v Banovcih 2:45 (1:45). 3. Beleika Franca Hericti v Boreeih 2:47 (2:00). 4. Ps^na Josipa Slaviča v B-inačnih 2:50 (1:43.5).
2.	D< rka sreza Ljutomer, lč Posina Alojza Razlaga iz Sitarovcev 3:42 (1:53). 2. Stel-la Mirka Šumaka v Ljutomeru 3:47 (1:40). 3. Odi azi Josipa Mislete iz Babincev 3:50 (1:59). 4. Kri^ta Ivana Šegule iz Hlapon-cev 3:51 (1.52), 5. Slavka Franca Jureša v Bunč*nih 4:01 (2:15).
3.	Dirka Jugoslovenske kasačke centrale. 1. Posilna Alojza Razlaga v Sitarovcib 3:34 (1:50), 2. Rodaun II. Franca Babica na Krapju 3:15 (1:50.5). 3. Krista Ivana šegule v Hlaponcih 3:53 (1:55), 4. Slavka Franca Jureša v Bunčanih 3:54 (2:04). 5. Drago Riharda \ rega v Ljutomeru 3:59 (1:53).
4.	Dvovprežna amaterska dirka. 1. Ni-na-Uskica Alojza Slaviča in Franca Kardi-narja 4:3S (1:50), 2. Prima-Lenčika Ludovi-ka Slaviča in Alojza Novaka 5:01 (2:04), 3. Stella-Rodaun II. Milnica Šumaka in Franca Babica 5:02 (2:11), 4. Fgon-Psina Josipa Slaviča 5:12 (2:02)
?s»s vesta
= Luksuzni davek na avtomobile. V listi predmetov, na katere je treba plačati 10°'o luksuzni davek, so tudi avtomobili, in sic^r taki, ki imajo več kakor 2»/» litra cilindrske prostornine. Ker bi na podlagi te cilinder ske prostornine obremenjeval luksuzni da vek nekatere cenene avtomobile (n. pr. Ford), dočim bi drugi mnogo dražji avtomobili (tudi s 6 in 8 cilindri) če imajo slu čajno majhno cilindersko prostornino, ostali prosti luksuznega davka, se je združenje trgovcev v Osijeku obrnilo s predstavko na finančnega ministra, da naj bi se smatrali kot lul vsuznj avtomobili oni avtomobili, ki stanejo več nego 100.000 Din ne glede na cilindersko prostornino.
—	Akcija z ustanovitev tvornice za pnevmatiko v Celju. V Celju se je osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev delniške družbe s 6 milj. Din glavnice, ki nai bi zgradila v Celju moderno tvornico za izdelovanje vseh vrst pnevmatik in plaščev za avtomobile, motorna kolesa in bicikle. Odbor }e pozval ljubljanski in mariborski AvtokluK da bi zainteresirala svoje člane za ta načrt. Iz dopisa, ki ga nam ie odbor poslal, posnemamo naslednic podrobnosti: Industrije pnevmatik in plaščev še nimamo v Jugoslaviji. Na leto moramo uvažati 40-000 do 50.000 plaščev za avtomobile in motorna kolesa ter okrog 30.000 plaščev za kolesa, kar nas stane okrog 60 milijonov Din. Če bi' vse to izdelovali doma. bi šlo za sirovine v inozemstvo le 10% te vsote. Vrhu tega bi bilo domače blago cenejše. Danes stane uvoženi plašč za avtomobil v teži 45 kg nad 4000 Din, dočim bi znašali pri nas produkcijski stroški le 1500 Din. Samo dravska banovina izda za avtomobilsko pnevmatiko na leto okrog 6 milijonov Din. Akcijski odbor ima že potrebne proračune in idejne načrte in ie tudi že v zvezi s prvovrstnim strokovniakom v tej stroki. Avtoklub ie bil pozvan nai imenuie svoje člane, ki bi hoteli vstopiti v pripravljalni odbor.
—	Pridelek pšenice v dnnavski banovini. Ena miliiarda Din primanjkljaja. Kmetijski odde^k banske uprave dunavske banovtne ie seda i sestavil uradno poročilo o žitni letini. iz katerega ie razvidno, da ie znašal letos pridelek pšenice komaj 5.044.000 sto?ov nasproti 13.800.000 stotov v pret. letu. Le-tošnii pridelek je dosegel le dobro tretjino (36.5%) lanskega pridelka. Po količini znaša ta primanjkljaj nasproti lanskemu letu 8.756JX>0 stotov. no vrednosti na 1138 milijonov Din. če računamo stot pšenice po 130 Din. V drugih pokrajinah, kier rja ni pšenici napravila tako velike škode, pri-
manikliai glede pridelka pšenice ni bil tako velik. Izpadek na dohodu kmetovalcev du-navske banovine zaradi slabe letine v pšs-nici, pa bo vendar deloma krit 9 pridelkom koruze, ki bo leto« zelo obilen.
= Rekordni pridelek kornzf v Madžarski. Kakor poročaio iz Rndimpešte, ho imela Madžarska letos naiobilnejšo koruzno letiro po vojni. Po sedaniem razvom po«evkov 'e ceni. da bo vsa deže1^ pridelala okrog 26!/4 miliiona stotov koruze, nasproti 15.1 milijona stotov v pret. letu in 19.4 miliiona stotev v letu 1930. Povprečni pridelek na kat-nrnlo se ceni na 12.9 met. stotov. V letu 1932-33 bo imela Madžarska za izvoz na razpolago 40.000—60 000 vagonov koruze. vnovče-nje te koruze pa izgledi niso baš
Hmelj
Žalec, 15. sept. Povpraševanje se je danes ves dan nadaljevalo in se je splošno ponujalo 18 Din. Prodanih je bilo le kakih 150 stotov, ker zahtevaio hmeljarji v splošnem za svoje blago 20 Din.
Niirnberg. Pri mirni tendenci so cene nadalje čvrste. Za hallertauski hmelj se plačuje 100—150 mark za 50 kg (27—40.50 Din za kg), za tettnauski 155—160 mark (41.85 do 43.20 Din) in za spaltski pa 110—145 mark (29.70-39.15 Din).
Borse
15. sept.
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostali danes v glavnem nespremenjeni, le deviza Beri in se Je nekoliko okrepila, dočim je London popustil.
Na zagrebškem efektnem tržišču :e Vojna škoda pri mirni tendenci nekoliko popustila Zaključena ie bila po 195 Tudi dolarski papirji so bili j>o včerajšnji okrepitvi nekoliko slabe.pl, vendar je do prometa prišlo le v 7% Blairovem posojilu po 43.50.
Devize.
Ljubljana: Amsterdam 2305.96—2317.32, Berlin 1363.75 — 1374.55, Bruselj 795.52 do 799.46. Curih 1108.35 — 1113.85, London 199.30 — 200.90, Newyork ček 5717.97 do 5746.23, Pariz 224.96 — 226.08 Praga 169.79 — 170.65, Trst 294.01 — 296.41.
Zagreb. Amsterdam 2305.96—2317.32, Berlin 1363.75-1374.55, Bruselj 795.52—799.48, London 199.30—200.90, Milan 295.01—296.41 New-York kabel 5739.97 — 5768-23, New-Vork ček 5717.97—574G.23, Pariz 224-96 do 226.08. Praga 196.79—170.65, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 202975, London 18.0150, NewJork 517.78, Bruselj 71.80, Milan 26.5750, Madrid 41.70, Amsterdam 208-05, Berlin 123.2750. Stockholm 92.30. Oslo 90.60, Kobenhaven 93.40, Sofija 3.73, Praga 15.32, Varšava 58-05, Bukarešta 3.06.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 194.50 — 195.75, za sept. 193 den., za okt. 193—195, za dec. 190—195. 7% Blair 4350 do 43.625. 8% Blair 45—46. 7% Drž. hip. banka 43—47; bančne vrednote; Narodna banka 4200 den.
Beograd. Voina škoda 193 zaklj.. 7% investicijsko 50-25 bi., 4% agrarne 24.50 den., 6"'n begluške 34.75. 34.50 zaklj., 7% Blair 43.75 bl„ 7% Drž. hip. banka 48 bi.. Narodna banka 4200 bi., Priv. agrarna banka 218—226.
Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 14.30, Staats-eisenbaimgesel. 18.05, Trbovlje 22, Alpina-Mont. 12.95.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca slaba. Zaključena sta bila 2 vagona tostonov.
ŽITO
-f- Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi so pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačliivo v 30 dneh): sremska. nova, 76 kg po 172.50—175. baška nova, 76 kg 175 do 17750, sremska stara, 78 kg 177.50—180, baška stara. 79'80 kg 182.50—185; koruza: baška, stara. slov. postaja, po mlevski votlini, plačliivo v 30 dneh po 145—147.50, moka: baška »0". frnnko Ljubljana, plačliivo v 30 dneh po 300— 305. banatska po 31!)—315.
+ Novosadska blagovna horza (15. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet 57 vagonov. Pšenica: baška. okol. Novi Sad. okol. Sombor in srednjebaška. 76 kg 125—127.50; pornjeba.ška. 76 kg 126—128; baška. potiska in ladja Regej. 76 kg 127 50—130: baška. ladja Tisa. 76 kg 130—132.50: gorniebanat. «ka, 76 kg 122—125: banatska. pariteta Vršac 120 — 122.50; sremska, 76 kg 125 do 127.50. Oves: baški. sremski 95—100 Jermen: baški. sremski 64 65 kg 90—95 Koruza: baška .95—97.50; okol. Sombor 96 do
Glasovi iz Kočevske
Kočevje, 11. septembra. Kočevje je zopet oživelo, študentje so se vrmiili iz počitnic, odipočiti in pripravljeni za no-vo delo. Dotok v gimnazijo je bil letos malo šibkejši, vendar se je vipisaio v prvi razred 48 učencev. V Kočevju pogrešamo dijaškega sejma. Vse druge gimnazije predmijačijo v tem. Starši in dijaki sam« bi bili s tem mmogo na boljšem, ker bi imeli izbiro pri nabavi obrabljenih kmijig. Šteti denar za nove knj.ige pa je v teh časih težko, ko se komaj spravi skupaj za šolnino in vp:smiiia
Te dtni praznuje petindivajsetletoico svo jega poučevanja na kočevski gimnaziji g. prof. Ivan Polovic. V septembru 1907 je prišei kot začetnik, sup.le.nt. edini Slovenec na vsej kočevski gimnaziji. Težko je bilo njegovo stališče in mnogokrat je moral pretrpeti pKkre in nekolegijalne izjave svojih nemških kolegov. Vendar je vztrajal. Leto za letom so odhajali njegovi učenci na visoke šole in v svet. Profesorji so danes, duhovniki, odvetniki, inže-njerji, trgovci. On sam je ostal vedno eno: profesor in vzgojitelj. V tem je učakal pred šestimi leti Abrahama.
Naše mesto slovi že od nekdaj po svoji (lični reki Rinži. Slovi pa seveda tako, da se vsakdo boji Kočevja ravno zaradi nje. Vzrok smradu je gotovo nesrečna kanalizacija obeh tovarn in vsega mesta. Ker je Rinža skoraj stoječa voda, ki jo zapirajo v dolnjem koncu z jezom, je tol/iko unrliji-vejše, da se voda usmraia. Zadnje dni je poginilo v vodi veliko število rib. ki so jih morali s čolni odstraniti iz vode. Tu bo moralo zdravstveno oblastvo ukreniti svoje.
Letos se je v našem mestu razvila precejšnja stavbna delavnost. Nova poslopja bodo bre-z dvoma v okras celotnemu mestu. Bivšo Moroccuttijevo hišo nasproti gradu je prezidal in olepšal njen novi lastnik g. Herbst. Poleg lekarne je začel zidati enonadstropno stavbo kočevski lekarnar. Delavca g. Struna Andrej in Tomšič Jože sta v Rožni hiši postavila vsak svojo dvostanovanjsko hišo. V njuni akciji se zrcali izredna marljivost in podjetnost, če pomislimo, v kakšnih razmerah živi danes delavstvo. Vinski trgovec g. Celinski iz Mo-rave pri Kočevju dovršuje enonadstropno hišo na začetku Gnadendorfa. Kočevski dekan g. Erker .ie začel zidati vilo na Ljubljanski cesti S temi deli so zaposlili podjetniki skoraj vse brezposelne.
Smrt nam je pobrala v ponedeljek finančnega komisarja Branka Cerkoviča Pokojni je bil primorski Hrvat in je služboval pri nas komaj eno leto. Znal si je pridobiti naklonjenost Kočevcev. kar je pokazal pogreb, ki se ie vršil v sredo popoldne.
Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani
Nadaljevanje
Priobčuje knjižničar Matija Roje. Bevk Fr„ Slepec je videl in drugi spisi. 4987.
Pfeifer VI., Rožmarin. Drama. 4988 d. Bevk Fr., Lukec išče očeta. Povest za mladino. 4990.
Hafner Kristina, Botra z Griča Povest za
mladino. 4991. Deržaj Edo, življenje ^"lobne kav.Ke Katke. 4992.
Jalen Janez, Bratje. Drama. 4993 d. Kajzelj Mirko, Naš alpinizem. 4994 r. Izvestje Muzejskega društva v Priboru
I. 1932. 4997 r. Nexo M. A., Prokletsvo. R>man. 4999. Adamič Lo-uis, Kriza v Ameriki. 5000 r. Urban Milo, 2ivi bič. Rom ra. 5001. Zweig Štefan - Fr. Albrecht, Jožef Fouche.
Slika političnega človeka. 5002. Sušnik Lovro, Akademski poklici. 5004. Keller Paul - Maria Kmetova, Cvet naše
vasi. Roman. 5005. Torberg Fr., Učenik Gerber je svršio. Roman. 1589 h. čiriko Ivo, Preljub. Novele. 1390 h. Londres A., Zemlja Abonosa. Roman. 1593 h.
Dudak Mile, Na ponorima. Roman. 1594 h. Hanžekovič Mato, Gospodln čovjek. Roman. 1595 h. Krleža Miroslav, Glembajevi. 1596 h. Levvis Sinclair, Glavna ulica. Roman 1597 h.
Jelušič Mirko, Don Juan. Roman. 1598 h. London Jack, Z'a+o. Roman. 1599 h. Szabo Pavao, Ljudi. Roman. 1600 h. Vilovič Gjuro, Majstor duša. Roman. 1601 h.
Pantelejmon Romanov, Drug K2s'j1a.kov.
Roman 1603 h. Krleža Miroslav, Povratek FM:->a Latino-
vieza. Roman. 1624 h. Popovič Jovan, Reda mora da bude No-__ vele. 1626 h.
Tecchi B., Tre štor i e -d' amore. 535 i. Tombarj F., La morte 1' amore." Romanzo. 536 i.
Michelis de E., Bugie. Novelle. 537 i. Gallian M., Pu.gilatore di paese. Romanzo. 538 t.
Walter W. P. O., Das China von heute 12.888 z.
Andrevvs F., Mahatma Gha.ndis Lehre und
Tat. 12.895 z. Koenig A. J., Leidenschaft Ln Alrfer 12.900 n.	'
VVagner E., In d^?n Krallon der O^hrana I2.9<w; n.
Keyserl ing H., Siidameriikanische Medita-
tionen. 12.910 z. White W. C., So lebt der Russe. 12.911 n. Sieburg Fr., Frankreichs rote Kinder 12.914 n. — Vendee. 12.915 n. Gunnarsson G., Jon Arason. Roman 12.916 n .
Franzen - Hellersberg L., Die iugendliche Arbeiterin, lihre Arbeitsweise und L^ bensform. 12.931 z. Sieghart R., Die letzen Jahrzente einer Grossmacht. Menschen, Volker, Probleme des Habsbureer-Reiehs i°940z Madol H. R., Gcdoy Das Ende des" alte.n Spanien. Der erste Diktator unserer Zeit. 12.950 z. Mereschkowskij D. S., Jesus den Unbe-
kannte. 12.971 z Zvveig St., Die Heilung dureh den Geist 12.962 z.
Essad Bey, Das we"sse Russland. Menschen
ohne Heiimat. 12.969 z. Ludwig E., Mussolinis Gespraehe mit Em:l
Ludwig. 12.970 z. Kisch E. E., As i en griindLich verandert 12.972 n.
Trenker L., Berge im Flammen. Roman 12.720 n.
Wells H. G., Arbe-it, Woh1stand und das
Gluck der Menseheit. 12.978 z. Glaeser E., Das Gut im Elsass. Ein Roman 12.982 n.
šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, ,izposoo"a vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer najlepše slovenske srbohrvatske. češke, rus-ke, poljske, nemške, francoske, italijanske, angle.ške in espera.ntske knjige ter modne liste vsakomur. kdor se zadostno izkaže. Knjige se po§ilijao'o tudi po pošti na deželo Na razpolago tiskani imeniki k no i g.
Repertoarji
drama
Začetek ob 20. Sobota 17. septembra: Celjski grofie. Pre-mijera, izven abonmaja (otvoritvena predstava).
Nedelia: 18: Roksi, izven abonmaja, premi-jera.
Gledališki abonma za novo sezono =e spreiema še danes v petek 16. t. m. od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v veži dramskega gledališča. Od sobote dalie pa pri blagajni gledališke uprave v dramskem gledališču. Ponovno opozarjamo na velike ugodnosti abonmaja. Če komu ni možno plačati prvega obroka takoj pri podpisu, ga lahko plača prve /Jni oktobra. Razpisan ie stalni abonma za sredo in abonmaji A. B. C in D.
Ljubljanska drama otvori svojo novo delavno dobo v soboto 17. t. m. z izvirno dramo >Celiski grofje«, katere avtor je znani književnik in režiser narodnega gledališča 2. Kreft. Avtorju je uspelo na izredno zanimiv način prikazati dobo preloma fevdalne oblasti po meščanstvu Liki so plastično in ostro risan? in se naslanjajo na historično zaledje. Zaposleno bo vse moško osobje z Levarjem. Kraljem in Janom v vlogah celjskih grofov Hermana. Friderika in~ Ulriha Cesarico Barbaro bo kreirala Nahlocka in Veroniko Deseniško Mira Danilova. Izven abonma ia. _ Druga premi jera v novi sezoni bo Commersova veseloigra sRoksi* ki soada med naiboli igrane veseloigre inozemskih repertoarjev. Snov se naslania na staro zgodbo o Penelki Naslovno vlogo bo kreirala Sanceva, poleg nje pa nastopijo Medvedova, Mira Danilova. Boltarjeva Cesar Jan. Zeleznik. Komediia Je prijetna in zabavna. Mariborski gledališki abonma ie razo-san.
i	Se- ?prfc'e,,n>° v<*a* da ", uri gleda-
liški bla^aini. ki je odprta ob ielavirki!> <ul 9- do pol 13. ter od .15- dc 17.. "b praznikih !u nedeljah pa od 10. do doJ '3 'T,»od-*io°ti f) onmana. k* znači nao^ir, normalnim večeri.'m cenam velik popust, so preceišnie, repertoar je pester in izbran, tako da bo vsak prišel na svoi račun Kdor pa sp nr.fe vezati na dneve abonmana. se lahko ahoni-ra na blok. ki omogoča obisk poliubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstav ter se plačuie v 7 zaporednih mesečnih obrokih k» so zelo nizki.

Iz življenja in sveta
Spomina hrabrih bojevnikov na Marni
Predsednik francoske republike Lebrun je v nedeljo odkril francosko-ameriški spomenik žrtvam. Marne ob cesti med Soissonom in Meauxom. Francoske čete so ob tej priložnosti izkazale padlim bojevnikom vojaške časti
London se pogreza
Kapitan Longfield je na zasedanju Bri-tisch Association v Ycrku imel predavanje, ki je vznemirilo vso Anglijo. Dokazoval je, da London čedalje bolj izginja v blatna tla, na katerih stoji.
Ta pojav ni nov, temveč so ga opazovali že tedaj, ko so tu gospodovali Rimljani. Pač pa se je pogrezanje pospeševalo od stoletja do stoletja. Pred 2000 leti je n. pr. trajalo 400 let, da so se tla pogreznila za 1 m, danes pa se isto izvrši že v 250 letih. Največji del Southwarka, ki je bil za časa Rimljanov gričast, je danes že požrlo morje. V celoti se je Anglija znižala za 24 m.
Zanimivo je, da se v Londonu pogrezajo najbolj predeli, kjer stoje najbolj reprezentativne zgradbe. Angleška banka, katedrala sv. Pavia. County Hali itd. Od 1S65 merijo pogrezanje uradno. Pri tem so ugotovili, da se katedrala sv. Pavla pogreza na treh mestih različno. Angleška banka pa enakomerno.
Angleški tisk se seveda obširno bavi a to nevarnostjo m je že priobčil fotomon-taže, ki kažejo slike iz pogrezajtčega se mesta. To v šali, toda stvar je sama na sebi zelo resna. Zanimivo je, da učinkujejo tukaj tudi močni podzemeljski toki in da vsa tla dobesedno nihajo pod vplivom plime in oseke. Predori podzemeljske železnice dobe pod težo pritakajočih se vodnih mas naravnost jajč3sto obliko, ki se ob oseki spet spremeni v prvotno obliko. Vsi ti p'javi se dado morda razložiti z Wegenerjevo teorijo o premikanju celin, ki -»plavajo« na vlečnem zemeljskem jedru v zapadno smer. V zvezi s tem se zapad-ne obale pogrezajo, vzhodne pa dvigajo. Wegener je ta pojav posebno dobro opazoval v Gronlandu, iaožno pa je, da zadeva posebno močno tudi Anglijo. Trenutne nevarnosti za London in njegove monu-mentalne zgradbe seveda ni, ker se takšni procesi vršijo tisočletja. Vsekakor pa London počasi izginja in ga bo polagoma zalila voda.
Visoka leta znanega romanopisca
Francoski pisatelj Paul Bourget
mojster analitično-psihološkega romana je nedavno obhajal čil in zdrav 80-letnico rojstva
Žrtev radiologije
V Anversi je umrl po dolgem trpljenju zdravnik dr. M°r!et, znani radiolog. Pri svojem poklicnem delu se }e že pred leti poškodoval z Rontgenovimi žarki. Imel je dve rani na vratu, katere so mu skušali iz-lečiti z operacijo, kar se pa ni posrečilo in tako j« v nedeljo po hudih mukah podlegel.
Prepovedani senzacijski poleti
Po pisanju ameriških listov kani vlada Zedinjenih držav Amerike sprožiM pobudo za mednarodni sporazum glede prepovedi senzacijskih poletov čez Ocean.
Znanstveni prekomorski polet
V Newyorku je startalo za neprekinjeni polet do Rima letalo »American Nurse« (ameriška bolniška strežnica), na katerem hcče zdravnik dr. Pisculli raziskovati učinke vztrajnostnega poleta na potnike.
Pokuševalec čaja
V Londonu poznajo redek poklic: pokuša-nje čaja. Angleži ga drago plačujejo, kajti od okusa pokuševalca čaja zavisi uspeh kupčije s tem predmetom. Pokuševalec pokuša navadno do 50 vrst na dan. Seveda, ne izprazni vsake skodelice, ampak vzame v usta žličko tekočine, katero preizkusi v pogledu okusa in jo potem izpljune
Krvni pritisk in vreme
Dr. Kurt Franke iz Halleja je mnogo let opazoval spremembe krvnega pritiska v zvezi z vremenom. Pri tem je dognal, da ne učinkuje na krvni pritisk toliko sprememba zračnega tlaka, kolikor potovanje depresij med gibanjem zračnih mas. Vpad polarnih ali vzhodnih kontinentalnih mas povzroča v splošnem dviganje, vpad toplejšega jadranskega ali subtropskega zraku pa padec krvnega pritiska. Zdi se, da so eleiktrični pojavi tisti, ki učinkujejo na organizem.
Ta nosi zlato z morskega dna
Potapljač z »Artiglia«, ki že več let dviga z morskega dna zlate zaklade angleške potopljene ladje in je prinesel iz morskih globin že nad polovico izgubljenega zaklada
Obleke in površnike
za dijake nabavite najugodneje pri domači tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana
Kako so našli »letečo družino«
Kakor smo že poročali, se je letalo »leteče družine« polkovnika Hutchinsona razbilo potem ko je poslalo v svet SOS-klice. Nekaj dni ni bilo o letalu in posadki duha ne sluha in vsi so imeli to in eno za izgubljeno. Slednjič pa je angleška ribiška ladja »Lord Talbot« pod poveljništvcm kapitana Thornasa \Vatsona odkrila v okolišu, koder je križarila v iskanju, znake ognja. Takoj je »-prožila v tisto smer žaromete m z vso pero zaplavala dalje. Ta plovba je bila neznansko težka in neprijetna. Vsako .ped vodne poti si je morala ladja ukr-čiti skozi ledne grude. Slednjič se je približala cilju toliko, da je mogla zastaviti vprašanje z raketnimi znaki Morsejeve abecede. Hutdrnson je odgovoril na enak način, da so rešeni in na varnem.
Kaipitam Watson je nato odredil, naj spustijo v vodo čoln s petimi možmi. Toda morje je bilo zelo razburkano in veslači s krmarjem vred 6o imeli težek p°sei, preden so priveslali na breg. Tam sta se poveljnik čolna in Hutchinson dogovorila, da bodo pričeli z reševalnimi deli, ko se bo popolnoma zjasnilo.
Krmar je videl pri nabrežju popolnoma razbito letalo in se je Čudil, kako so potniki ušli poginu. Na prošnjo danske vlade bo »Lord Talbot« vzel Hutchinscnovo družino in posadko razbitega letala na krov ter prepeljal vse skupaj na Dansko. V primeru. da bi se kapitan NVatson temu uprl — česar seveda ne bo 6toril — bi moral Hutchinson prezimiti na Gronlandu, kar bi seveda bilo vse prej kakor dostojen konec »veselega izleta«.
Nov svetovni rekord v plavanj«
Plavalka Telma Howe je na Floridi potolkla vse dotedanje vz>trajnostne rekorde v plavanju. Vzdržala je v vodi 98 ur.
Obnovljena preteklost
Predstavljajmo si, da bi sedeli v bodoči kozmični raketi tik pred odletom na mesec ali na dveletno potovanje do Marsa. To bi bil napet doživljaj! A še bolj napet bi bil tisti drugi, pri katerem bi sedeli mimo na zemlji in bi s superteleskopom prirejali nešteta potovanja po preteklosti.
Misel je preprosta — samo da bo njena izvedba zahtevala morda še stoletja. Povezave po navadnem optičnem potu preko tega. kar smo že dosegli, postajajo čedalje težje, kar dokazujejo največji današnji astronomski teleskopi. Nadaljnji bistven razvoj bi zahteval leče in reflektorje prekomernega obsega. Toda človeku je odprta mr rda še druga pot.
Svetlobo spreminjamo vsak dan v električno energijo, elektriko pa v svetlobo. Radio in druga področja uporabljajo vsak dan električna ojačevanja v velikem obsegu. Teoretično ni nobenih bistvenih ovir za poljubno izvedbo teh električnih povečav. Naš superteleskop, pri katerem bi vključili v optično verigo med objektiv in okular poljubno veliko električno povečavo, je teoretično skratka možen.
Zvezda Severnica je od nas oddaljena 350 svetlobnih let. Zrcalo o tej oddaljenosti bi nam torej v superteleskopu pokazalo drgodke proti koncu vojne za ameriško neodvisnost. Ce bi pa imeli v zornem polju našega superfeleskopa zvezdo Rigel v Orionu, bi morali počakati še 26 let, da bi lahko opazovali Kolumbov prihod v Ame-
riko. Rigel je namreč v oddaljenosti 466 svetlobnih let. Kakšna senzacija bi bila, če bi gledališče bodočnosti najavilo v svojem programu historične filme z izvirnimi osebami! N. pr.: »Prihodnji četrtek je na sporedu uničenje španske Nezmagljive armade.« Ali pa uničenje Pompejev ali Kristusovo trpljenje in smrt! Seveda tudi razočaranje bi biio veliko, če bi morali predstavo odpovedati zaradi dežja — namreč zaradi dežja, ki je rosil med zgodovinskim dogodkom. Propast Pompejev bi lahko motile neprozorne žveolene pare in oblaki pepela, ki so se zgrinjali nad nesrečnim mestom, a prizori bi bili še vedno dovolj veličastni in grozotni. Zemeljski dež med predstavo bi pa bil manj nadležen, saj bi lahko teleskop montirali na 10 ali makar 15 km visok stolp, kjer bi stal nad večino oblakov. Sicer bi pa za vsako moteno predstavo lahko takoj poiskali nadomestilo v neskončni zalogi prizorov iz davne človeške in zemeljske zgod-vine, ki letijo z brzino svetlobe po prostornini ve-soljnosti.
Nič nas ne bi n. pr. oviralo spraviti na platno dinozavre in druge pošasti iz geo-logičnih d< b, ledene dobe in nastane^ zemlje same iz ognjene sončke mase. Vsi ti dogodki so se odigravali sto tisoče in milijone let, a prav tako, kakor pri navadnem fimu z znanimi triki pospešimo rast cvetlic na platno, bi lahko skrajšali tudi milijonletja na skope ure. Znanstveniki pa bi imeli priliko zvedeti natančno, koliko časa so trajale posamezne stopnje zemeljskega razvoja in razvoja življenja, na živi
sliki davnih dob bi lahko ugotovili nesporno, koliko resnice je v njihovih teorijah o teh razvojih, v teorijah, ki zbujajo toliko medsebojnega prepiranja.
Teoretično je vse mogoče in tudi praktično so že marsikaj izvedli, kar so obljubljali teoretično.
Zdravniški nasveti za otroke
Otrok, ki obiskuje šolo, naj leže zgodaj spat in naj spi 9 do 12 ur. Večerja naj kaj lahkega in čim bolj zgodaj.
Njegova spalnica naj bo kolikor mogoče velika in dobro zračena, temperatura v njej naj ne presega 14—15 stopinj R.
Preden otrok leže, naj izvaja kakšne utrjevalne prfcedure (stopanje z bosimi nogami, umivanje s hladno vodo itd.), vendar pretiravanje ni na mestu, ker mu utegne škodovati živčno in izzvati malokrvnost.
Otrok naj vstane zjutraj dovolj zgodaj, da opravi še vse potrebno pred odhodom v šolo. Dobro je tudi, da opravi že zvečer svoje naloge in druga dela in da se že takrat temeljito umije, očedi zobe itd. Tudi na to velja oaziti, da se otrok navadi opraviti .*voje telesne potrebe že pred odhodom v šolo.
Obleka naj vstreza letnemu času in vremenu, če je dež ali brozga, naj si obuje tudi galoše. ki jih pa m">ra v šoli odložiti.
Malice, ki snu jo daš za v šolo, najbolje
Pravkar irišla številka ilustrovane tedenske revije
»ŽIVLJENJE IN SVET"
vsebuje naslednje zanimivosti:
Z JABOLKI (P. Th. Robert) RAZUM RASTLIN (s sliko) NASA ZEMLJA IZ VIŠINE 16.000
METROV (slika prof. Piccarda) O LEPOTI IN IZRAZU OCI (s slikami)
NEMIRI ECUADOR (s slikami) ČLOVEK BREZ SVOBODE (Rudolf
Kresal — konec) MESTECE (Ruriip — lesorez) ZAGONETKA PTIČJE SELITVE (s slikami)
NAJVEČJE MED ŽIVIMI BITJI SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA BREZDELNIK EDVARD (Valentin
Katajev) VELIKA CESTA (Zimmermanm RAZVOJ NAŠE TRGOVSKE MORNARICE (Fr. Seunig — s slikami) NORVEŠKI SLAVCEK (s sliko) KONSERVIRANA SMRT
NA PAŠI (Freytag) O ZADNJEM SONČNEM MRKU NAZADOVANJE PARNE LOKOMOTIVE
ISKALCI BISEROV V OCEANIJI (s sliko)
CVETLICE IN CVETLICNI LONČKI
(Človek in dom) TKI MINUTE POTOVANJA (Grški
Paestum v Italiji — s shzo) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO -Spomin na praprebivalce Mehike — s sliko) ŠAH
NAJDALJŠI PREDOR DOLGI CEVOVODI ČUDNI RECEPTI AVTO V AMERIKI HUMOR ADAMSON
»ŽIVLJENJE EV SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica o.
številke 2 Din po vseh trafikah
Posamezne
• "i ■'
Zrakoplov, ki pristane sam
Američan Thad Rose je skonstruiral model zrakoplova, ki ne potrebuje nobene posadke, da ga z vrvmi potegne na zemljo. Iz zrakoplova te konstrukcije tudi ni treba izpustiti nič plina, vode ali odvreči balasta pri pristajanju. Zaradi zmanjšanja vetrovnega odpora ima zrakoplov krožni predor, ki seže od njegovega konca do kraja, kar bistveno zmanjšuje nevarnost, da bi ga mogel veter s sunkom odtrgati z jambora
Tragičen samomor človekoljubnega zdravnika
V Berlinu in širom Nemčije je izzval ogrCmno senza-oijo nenavaden konec praktičnega zdravnika dr. Heinricla Dehmla, sina znanega nemškega pesnika. Dr. Deh-mel se je zastrupil z vero na lom. Ker ga ni bilo ves dan na izpregled m je vrhu tega v njegovem stanovanju gorela luč ter ni na ponovno trkanje nihče odprl vrat, so vdrli v stanovaje. Našli so ga mrtvega. Vsaka pomoč je bila izključena.
Način smrti in okoliščine, ki so doktor Dehmlu dale povod za takšen konec, je tako nevsakdanji, da je ta smrt odjeknila povsod z veliko žalostjo. Pokojnik je bil zdravnik in več nego to Bil je idealen mož, ki je skušal z vsemi svojimi gmotnimi rn duhovnimi sredstvi pomagati trpečemu človeštvu. Ustanovil je celo vrsto <>bce-keristnih naprav, ki so služile brezplač-ntrau posvetovanju oseb, ki so zašle v krizo zaradi povojnih razmer. Njegova pobuda je bila v tem pogledu tako dalekosešna, da so se njegovega zgleda oprijele nemške občine tudi uradno. Sam je do zadnjega vodil takšno posvetovalnico, ki je imela namen odvračati samomorilce od tragičnega sklepa, da si končajo življenje. Dr. Dehmel je obupanoem prigovarjal z vso umetnostjo plemenitega dobrotnika in je marsikoga rešil pretečega pogina. Toda v zadnjem času so se pri njem oglašali samo ljudje, ki so namenili izvršiti 6amomOr iz gmotnih nagibov. Tem dr. Dehmel ni mogel pomagati, ker je bil sam na robu gospodarskega propada. Kljub temu pa jih je podpiral s tolažilno besedo in je storil zanie tudi drugo, kar je bilo v njegovi moči.
Poslabšane gospodarske razmere, zaradi katerih trpe danes intelektualci povsod, so naposled tudi dr. Dehm'a navdale z obupom. Njegovo podjetje je bilo Osnovan< ------------
kruh in sadje, naj ne použije prepozno in vsaj tri ure pred kosilom, da si ne pokvari teka.
Po šoli mu nič ne škodi, če ne gre naravnost domov, temveč si z pol do enour-nim ovinkom prezrači pljuča cd skvarje-nega šolskega zraka.
Doma naj si najprvo umije roke in iz-pere usta, morebitno mokro obuvalo pa preobuje.
Kosilo naj se ravna po pouku, da ga ctrok lahko sne v miru. Med jedjo naj se
ne uči in čita.
Prehrana šolskega otroka mora biti zadostna, kajti učenje je delo. Jedi naj bodo lahko prebavljive in takšne, ki jih otrok rad je, zlasti kruh, sadje, zelenjava, mleko, riž, maslo, močnate jedi. Preveč mesa in vsak alkohol je za otroka strup.
Po kosilu mu daj dovolj časa. da se na-igra, naskače, natelovadi itd. Pretiravanje pa spet ne koristi.
Učenje doma naj bo v skladu z možnostjo gibanja. Posebnih ur naj ima kolikor mogoče malo, da ne bo ves dan zaposlen s samim učenjem. Pri učenju, pisanju in risanju pazi na njegovo držo, da ne postane kriv in kratkoviden. Luč naj dobiva med čitanjem in pisanjem z leve strani, v somraku pa naj ne dela.
Otrok naj se čim prej privadi popolne čistoče, roke naj si umije po vsakem delu in pred vsako jedjo, lase naj ima vedno počesane in okrtačene. nohte porezane in čiste, noge vsak dan umite. Madeži od črnila se odstranijo s citrono ali še bolje z vinsko kislino.
na podlagi, ki mu ni mogla donašati nobenih gmotnih koristi. A tudi to je skušal dr. Dehmel odstraniti s tem, da je profil za službo zdravnika pri neki bolniški blagajni. Usoda je hotela, da mu je niso naklonili in tako je morala njegova posvetovalnica likvidirati Po tem tragičnem zlomu življenjske ideje pa ni našel dr. Dehmel nobenega drugega izhoda, kakor prostovoljno smrt.
Prva Hitlerjeva cesta
Mecklenburško mestece Bad Dobe ran je krstilo to-le ulico z imenom Adolfa Hitlerja
ANEKDOTA
>Sem najsrečnejša žena na svetu! Poročila sem se z možem, ki sem ga hotela imeti!«
»O, to ni nič. Pravo srečo občutiš šele potem, če se poročiš z moškim, ki ga je hotela imeti druga!«
Vsak dan ena
5>Očka, očka, mamiol so priznali prvo nagrado za članek o dobro gospodinji!«
tficbel Zčvaco:
144
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
»Zdaj mera biti fant že daleč,« je misli sam pri sebi. »Ko se Ccmcmi six>mni, da je treba pogledati na vrh griča, bo zdavnaj pr2-l>ozno. Dekletu pa tu ne preti nevarnosti, da bi srečala Concmija... V tem trenutku ga nič ne zvabi od vrat.«
Vendar ga pa to ni motilo, da ne bi bil oprezen. Pogosto je gledal nazaj, češ, ali jih kdo zasleduje. Ko so prišli čez pol ure do Per-rettine hiše, je imel Pardaillan popolno gotovost, da jih ni nihče opazil in da nihče ne pozna Bertillinega novega pribežališča. Jehan je bil med tem gotovo že zavil okoli vasi Clingnancourt, na poti proti vratom Sv. Dioniza, skozi katere je moral nemoteno priti v mesto.
Z druge strani je bila zdaj Perrette na varnem...
Pardaillan je imel bistre oči. Bil je prepričan, da ga ni nihče zasledoval. In to je bilo tudi res. Ah...
Dokaj preden se je Pardaillan z dekletoma ustavil pred tistimi vrati, kjer je bil Jehan nedavno tega na čudežen način ušel moril" cem, se je priklatil mirno teh vrat neki moški z obvezano glavo. Nasproti vrat je bila živa meja, ki je ločila sosednji travnik od ozke steze za hišnim obzidjem. Mož je zavil ob tej meji. Našel je majhno vrzel in smuknil skozi njo. Sicer se je nekoliko opraskal, a tega mu ni bilo dosti mar.
Zdaj, ko je bil na travniku, se je neznanec vrnil k vratom. V zavetju seči se je vlegel v travo. Iz tega skrivališča je videl Par-
daiflana, Bertffio in Perretto, kaiko so stopili v hišo. Slišal je Par-daillana, ki je najprej odprl vrata, nato pa stopil v stran in dejal:
»Tu ste zdaj doma, gospodična Bertille...«
Ob imenu Bertille se je mož z obvezano glavo zdrznil in z žareč irni očmi pogledal dekle, kakor da bi si hotel vtisniti njen obraz v spomin.
Kdo je bil ta mož? Kaiko je prišel semkaj, in čemu? Kmalu bomo
slišali.
Ko je Jehan videl, da sta dekleti izginili za ovinkom ploščadi, se je oddahnil. Prepričan je bil, da bosta v varstvu viteza de Par-daillana zanesljivo prišli tja, kamor sta bili namenjeni.
Zdaj, ko je bil rešen skrbi, je jel misliti nase. Priipasal si je meč, ki mu je visel prej, pod žensko obleko, okoli vratu in ga celo jako oviral. Med tem opravkom se je porogljivo oziral na gruoo sovražnikov, ki je stala pred vhodom v samostan. S tistimi gibkimi, urnimi koraki, ki so bili njegova posebnost, je nato odhitel dalje.
Rekli smo, da je vodila pot mimo kapelice Sv. Petra. Preskakovala je kraj, ki ga danes imenujejo Plače du Tertre. Na drugi strani je strmo vodila nizdol, proti veliki cesti, ki se je končavala pri vratih Sv. Dionizija. Ali ob znožju se je odoepljala na desno stranska pot in zavijala okoli griča. Na razpotju je stal križ.
Tod jo je hotel Jehan ubrati.
Leva pot, po kateri je bil odšel Pardaillan in po kateri so bili korakali vojaki, je vodila, kakor smo že povedali, do »Končnega studenca«. Prav za prav je šla še dalje; zavijala je na levo, mimo Monceauškega gradu in odtod skozi predmestje Sv. Honorija v Pariz.
Z vrha griča, na katerem je stal, se je odpiral Jehanu tem Širji razgled, ker je bila ravnina ob njegovem znožju le redko posejana s človeškimi bivališči.
Pred seboj je videl četo jezdecev, ki so se bfižafi v najhujšem diru. Niti malo ni dvomil, da prihajajo ti jezdeci zaradi njega. Iti dalje je torej pomenilo toliko, kakor vreči se volku v žrelo. Na boj ni bilo niti misliti: preveč jih je bilo. To bi bil samomor. Zato se je rajši vrnil tisto pot, po kateri je bil prišel, misleč si:
»Uberem jo h Končnemu studencu ki se vrnem v mesto skozi vrata Sv. Honorija... Če bo pot prosta, kakopak.«
Ko je v mislih izrekel ta pridržek, se je ozrl po ravnini, tja proti Monceauxu. Zagledal je drugo krdelo jezdecev, ki so takisto naglo drevili proti Montmartru.
»Obkoljen sem!« si je dejal.
Vendar ni izgubil glave. Korakal je dalje, da bi prišel vsaj do moriščne ploščadi. Na eni strani tega prostora je bilo nekaj kolib. Tudi samostanska kokošanna je bila tam. Takisto nekaj zapuščenih kamnolomov in žgalnic za mavec. Sam vrag bi moral biti, da ondi me bi odnesel peta. Da pride le na pot m smukne skozi živo mejo; nekako bi že našel skrivališče, v katerem bi mogel počakati noči.
A v ta namen je bilo treba dospeti na ploščad in steči na ono stran, preden io zasedejo. Konjeniki niso bili tisti, ki se jih je bal. Bili so še daleč zadaj, in vedel je, da ga ne morejo prehiteti. Toda bal se je onih, ki so bili spodaj. Ako so še pred vrati, pojde vse po sreči. Če si pa umisKjo in se zaženo na ploščad — kaj potem?
Položil je roko na ročnik meča, kakor da bi ga hotel izdreti. Tekel ni. Stopal je z dolgimi, urnimi, gibčnimi koraki in vso pot oprezal in vlekel na uho. Tako je bil podoben velikim zverem v pustinji, kadar bežijo pred gonjači.
Dospel je na ploščad. Komaj se je premagal, da ni zakričal od veselja. Bila je še prazna! Krenil je mimo hiš, ki so stale na desni, naravnost proti vešalom, posmehljivo si misleč:
Hašk (Zagreb) : Ilirija
V nedeljo ob 16. na igrišču Ilirije.
Jesensko nogometno sezono bo Ilirija btvonla s tekmo proti zagrebškemu Hašku, prvaku ZNP. Po dolgem odmoru, ki je moštvu Ilirije nemara koristil — praksa je pokazala, da naša moštva poleti ne znajo igrati — se nam torej obeta za nedeljo prav zanimiva tekma. O Hašku vemo, kaj zna in kakšna je njegova igra. Videli smo ga že često v Ljubljani, včasa po dvakrat na leto. In kljub lerr.u je zagrebška eciaj-storica vedno privlačna za našo publiko Saj tudi ni čuda. Hašk igra za oko silno lepo in efektno, toda često nekoristno. Zato ne more skoraj nikoli v finale za državno prvenstvo, dasi je po svojem solidnem znan iu gotovo najboljši zagrebški kluit.
Nedeljsko tekmo pričakujejo nogometni »kibici« in drugo občinstvo z zanimanjem, zlasti tudi zato, ker bo to nastop Ilirije pi daljšem odmoru. V zadnjih dveh tekmah se je forma Ilirije nekoliko dvignila; zdi se. da se bo moštvo vendar ustalilo in prišlo počasi v formo kot jo je imelo spomladi. Kratek odmor z intenzivnim treningom gotovo ri škodil in z.ito upamo, da nas utegne Ilirija v ned^'0 prijetno iznenadiri. Tekma se bo vršila ob 16. na igrišču Ilirije.
Medklubske kolesarske dirke
kolesarskega društva »Save« bo, kakor je javljeno, pojutrišnjem. 18. t. m. Start je točno ob pol 14. na Viču pri km 3 (gostilna Pirnat), cilj pa na Vrhniki pri Cankarjevem spomeniku. Dirkalo se bo v štirih skupinah; glavna skupina bo vozila progo: Vič — Vrhnika — Logatec — Planina — Rakek in obratno do Vrhnike (km 87); ju-niorska skupina prtgo: Vič ■— Vrhnika — Logatec — Planina in nazaj do Vrhnike (km 75); skupine novincev pa progo; Vič — Vrhnika — Logatec ter nazaj na Vrhniko (km 47); seniorskn skupina pa z Viča na Vrhniko (km 18.500). Po dovršenih cestnih dirkah bosta na Vrhniki še dve zabavni dirki, in si.cer dirka v vrečah s kolesi in T>a polževa dirka. Za dirko v vrečah so eo'ocena lepa darla. Praktična darila so določena tudi za ostale cestne dirke, ki jih pa dirkači dobijo na zaključni jesenski prireditvi »Save«, kjer bo razdelitev daril vseh dirk letošnje sezone. Dirkači, ki se mislijo udeležiti nedeljskih dirk, se naprošajo. naj bodo na startu vsaj eno uro pred odhodom, da se z ozrrom na kratke dneve ob pravem času uredi vse potrebno. Posamezne skupine startajo največ pet minut druga za drugo. — Glede prevoza oblek s starta na cilj se dirkači opozarjajo, da svoje obleke dobre in skrbno zavijejo ali pa spravijo v nahrbtnike, na katerih naj bosta označena tudi ime in priimek, da ne ho nepotrebnega iskanja. V primeru skrajno slabega vremena bodo dirke preložene.
Službene objave LNP
(Iz seje p. o. dne 14. septembra 1932.)
Navzoči: Stanko, šetina, Novak, Grošelj, Petrič, Brumen, Kovač, šetina R., Anko.
Doicci se pokalna tekma železničar : Maribor ob 16. na igrišču Rapida. Službujoči cdbornik Kemeny. Prošnji Maribora za predujem Din 1000.— za omenjeno pokalno tekmo se iz načelnih razlogov ne ugodi.
Odobrijo se prijateljske tekme v nedeljo 18. t. m.: Ilirija : Hašk (Zagreb) v Ljubljani; Svoboda (Maribor) : Olimp (Celje) v Mariboru; Sloga (Leke) : Retje II v Lokah. Mura (Murska Sobota) : Garnisons S. V. (Strass) v Murski Soboti; Korotan fKranj) : Grafika v Kranju; Ja-vornik (Rakek) : Primorje II na Rakeku in dne 25. t. m. Javornik : Hermes na Rakeku.
Dovoli se na športnem dnevu Amaterja (Trbovlje) brzeturnir 17. t. m. med klubi Zagorje, Retje, Hrastnik in Amater ter prijateljski tekmi 18. t. m. Amater II : Dobrna in Amater : Atletiki (Celje).
Odkloni se odigranje mednarodne tekme Rapid (Maribor) : Kastner-Ohler 18. t. m. v Crazu, ker se Rapid ni ravnal po določbah JNS, zaradi česar se tudi izroči u. o. v nadaljnje postopanje. Prav tako se za-brani mednarodna tekma Maribcr : Na-gykanizsi Tornai Egyled 2. oktobra v Mariboru, ker bo isti dan prvenstvena tekma Maribor : Rapid v Mariboru.
Upravnemu odboru . se predasta Ilirija (Ljubljana) in Rapid (Maribor), ker nista oddala postave moštva, in sicer prva na tekmi z Javornikom 4. 9. na Rakeku ter drugi na tekmi z Jugoslavijo (Celje) 8. 9. v Celju, nadalje ss. g. Krakar zaradi ne-rednosti pri kvalifikacijski tekmi Celje : Slovan 4. t. m. v Celju, v nadaljnje postopanje.
Na priziv Slovana (Ljubljana) z dne 6. t. m. proti verifikaciji kvalifikacijske tekme Celje : Slovan, odigrane 4. t. m. v Celju z rezultatom 5:0 za SSK Celje, se tekma razveljavi zaradi neregularnosti igrišč Ponovna tekma se določi za 25. sep-
tembra v Celju. Celju se naroča, da do 22. t. m. popravi naprave pri golu, da bodo ustrezale pravilom JNS, in sicer 7.30 X 2.40 m. Mo Celje se naproša, da skupno s poverjenikom sodniške sekcije pregleda igrišče in ugotovi, če je regularno; v nasprotnem primeru se določi tekma na igrišče SK Atletik.
Dovoli se poskusna tekma Zadruga (Ljubljana) : Reka 13. t. m. v Ljubljani.
Sklene se predlagati u. o. LNP za sprejem v članstvo SK Sloga, Loke pri Zagorju, ker je v redu odigrala obe poskusni tekmi.
Protest Rudarja (Hrastnik) z dne 12. t. m. proti verifikaciji prvenstvene tekme Rudar : Zagorje 11. t. m. v Zagorju in protest Dobrne (Trbovlje) št. 62/32 z dne 12. t. m. proti verificiraju prvenstvene tekme Dobrna : Hrastnik 11. t. m v Hrastniku se odstopita SZNS v Ljubljani v izjavo. — Tajnik H.
Izpiti za plavalne Sodnike. (Službeno iz sekcije zbora plavailnih sodnikov.) Teoretični izpiti za plavalne sodnike bodo drevi ob 20.30 v posebni sobi restavracije Emona, praktični pa jutri, v soboto in v nedeljo 18. t m. na kopališču Ilirije. Izpite polagajo naslednji kandidati: Stergar, Pevalek M.. Poeschl, čerček in Bradač Fr. ml.
Plavalna Sekcija SK Ilirije. Opozarjamo vse plavačice in plavače na plavalno tekmo, ki bo v soboto in nedeljo, 17. in IS. t. m., ki se je morajo vsi člani sekcije brezpogojno udeležiti. Vse podrobnosti s° razvidne iz oglasa na sekcijski deski v veži kopališča.
Interne kvalifikacijske plavalne tekme SK Iiirija. V soboto in nedeljo se bodo vršile v kopališču Ilirije interne kvalifikacijske plavalne tekme, na katerih bodo startali v vseh disciplinah, ki spadajo k ju-niorskemu in seniorskemu državnemu prvenstvu vsi člani kluba. Tekmovanje bo nad vse zanimivo, zlasti zaradi tega, ker se bodo prvič sestali v medsebojni konkurenci juniorji in seniOrji, kar nam more biti garancija, da se bodo na vseh progah vršile zelo ogorčene borbe. Zlasti velja to za vse proge prostega stila, kjer bodo 6tan rutinerji kot Fritsch, Lavrenčič, Svetek, Je-sih itd., našli enakopravne protivnike v Zi-herlu, Fuxu, Michaleku in drugih, ter na progah prsnega stila, kjer 6e sestanejo Kramar. Sever, Hribar, Lavrič, Svetek in drugi. Tekmovanje bo v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne in popoldne in se ne bo za vstop v kopališče — poleg običajne kopalne — pobirala nikaka vstopnina.
SK Ilirija. Sestanek članstva nogometne sekcije sklican za drevi, je odgoden na jutri, v soboto ob 20.; lokal klubska soba v »Evropi«. Točno in polnoštevilno! Danes od 16. dalje trening skupine L
Ljubljanski zimsko-sportni podsavez ima drevi ob 20. prvo sejo v damski sobi kavarne Emona. Prosi se colnoštevilna udeležba!
ASK Primorje (nogometna sekcija).
Dane6 od 16.30 naprej obvezen trening za vse nogometaše. Rezerva igra v nedeljo na Rakeku s SK Javornikom. Ob 19.30 sestanek pri Levu, obvezen za naslednje: Anka, Stare, Hasl, Svetic, Jug I. in II., Zem-Ijak, Sočan, Pišek II., Franci, Jež, ŠenLca, LIršič, Siamič, Trček, Šinkovic, Peterlin, Golob, Baum, Celeari in Usek. Važnemu sestanku »pri Levu« ob 20.30 naj prisostvujejo Buljevic, dr. Kosti, Kuret, Podgornik, Zaje. Šetina, D>*ufovka in Zalar. Trener.
Službene objave OZDS pri LNP. Delegirajo se v nedeljo 18. t. m.: v Ljubljani Ilirija — Hašk na igrišču Ilirije g. Deržaj; v Trbovljah Amater — Atletik g. Marin; v Mariboru pokalna tekma Maribor — železničar g. Nemec
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes ob 17. na igrišču obvezen sestanek atletov, ki startajo na drž. prvenstvu v Zagrebu, in sicer: Kovačič Alfonz, Slapar, Perovič I., Putinja, Korče, žorga F., Siamič, Ogrin. S sebej naj prinesejo sprinte-rice in tekmovalne drese. Petkovšek do-potuje v Zagreb v nedeljo. Skok se priključi v soboto v Zidanem mostu ob 10.05. Krevs in Kovačič Leo potujeta iz Ljubljane v petek ob 12.38. Odhod vseh ostalih tekmovalcev v soboto ob 9. Na postaji morajo biti ob 8.30. — Načelnik.
SK Jadran. Danes ob 20. pri Svetiču, Kolezija, članski sestanek za vse člane zaradi nedeljskih tekem. Čevlje prinesite vsi s seboi. Kogar ne bo brez opravičila, bo kaznovan. — Odbor.
NSK šparta. Pozivajo se naslednji igralci, da se sigurno udeleže sestanka ob 19.30 v kavarni Vospernik: Humar, Dolina* Krašovec, Wolfard, čemažar, Otič, Novak I, n, m, IV, Vlaj, Jenko, Klančar, Vrhove, Pupo, Zupane. Vsi in točno!
Nogometna sekcija SSK Celja. Danes ob 19. bo v klubovi sobi v Zdravstvenem domu obvezen sestanek prvega moštva, ob 20. pa bo sestanek rezerve.
Teniški turnir SSK Oelje : ISSK Maribor 7:5. Preteklo nedeljo se je vršil v Mariboru teniški turnir med obema kluboma, v katerem je SSK Celje zmagal v razmerju 7:5. Poročilo v ponedeljski izdaji »Jutra« o neodločenem rezultatu 6:6 je bilo
netočno. Stanje do konca odigranih iger je bilo namreč 6:5 za SSK Celje. Zadnja igra (gospedje v dvoje Toplak—Bleivveis : Gasperin—Fabjan) pa se zaradi teme ni mogla odigrati do konca. Po stanju 6:4, 2:6, 6:6 je bilo na izrečno željo ISSK Maribora izvršeno žrebanje in žreb je odločil v korist SSK Celja. V nedeljo se bo vršil v Ljubljani teniški turnir med SSK Celjem in SK Ilirijo.
Obnova športnih odnošajev z Italijo. V zadnjem času se vedno bolj širijo glasovi o obnovi športnih odnošajev med našimi in italijanskimi športnimi središči. Prvi korak v tej smeri je storil JNS, ki je — po poročilu dunajskih listov — telefonično navezal stike z delegatom italijanskega nogometnega saveza; pri tej priliki je prišla do izraza obojestranska želja, da se to vprašanje končno vendar reši ugodno. Stvar je menda na dobri poti in je samo želeti, da bi čimprej imela vidne uspehe.
Prvenstvena tekma v Trbovljah. SK Retje : SK Trbovlje 2:0 (1:0). Preteklo nedeljo se je vršila na igrišču Amaterja prva jesenska prv. tekma v Trbovljah, ki se je s precejšnjim presenečenjem končala z zasluženo zmago Retja. Tekma sama, ki se je vršila pod izvrstnim vodstvom sodnika g. Lukežiča iz Ljubljane, je nudila dovolj dober šport. Moštvi sta si bili popolnoma enakovredni. Zmago pa je od-
ločila energičnejša napadalna vrsta Retja. S to zmago si je Retje zaslužilo prvi dve — in še zelo dragoceni točki. V predtekmi je rezerva Retja porazila rezervo Trbov lja s 4:2. To tekmo je dobro scdil gosp. Sečar.
SK Bratstvo Jesenice : SK Škof ja Loka 6 : 0. Na igrišču Bratstva na Jesenicah so odigrali v nedeljo popoldne škofjeloški športniki prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala s precej visokim porazom Škofjcločanov. Gostje so se izkazali proti enajstorioi Bratstva fizično šibkejši in to je bil tudi glavni vzrok njihovega neuspeha, poleg sodnika g. Šinkovca, ki se je oči vidno postavil na stran domačinov. Šast golov za Loko je padlo v zadnjih 30 minutah igre, ko so Škof jeločani sikoraj navsej Črti odpovedali. Skoraj polovica loških igralcev je bilo poškodovanih zaradi trdega igrišča.
Smučarski Hub Ljubljana. Prosimo vse člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1931-32, da do konca tekmeseca uredi jo svoje obveznosti do kluba. Članarino naj blagovolijo plačati po že razposlanih položnicah aH pa pri g. Kiirnerju v trgovini Goreč, Dunajska I. Opozarjamo pa, da b*>mo morali vse one Slane, ki do tega roka ne bi poravnali članarine za preteklo poslovno dobo, črtati iz seznama klubovih članov.
Iz življenja na deželi
Iz škoSfe Loke
šl— Odhod zavedne narodne rodbine. Z
rodbino se je preselil te dni v Ljubljano finančni inšpektor g. Gaberščik Franjo, ki ostane vsem meščanom v najlepšem spominu. G. Gaberščik je prevzel pred dobrimi tremi leti vodstvo glavnega oddelka finančne kontrole za škofjeloški okraj. Z reorganizacijo poslovanja v finančni upravi je bil ta urad v našem mestu ukinjen in g. Gaberščik ;e bil premeščen v Ljubljano. V teku svojega službovanja med nami si je g. Gaberščik pridobil splošen ugled. On in njegovi rodbinski člani so bili vneti sokolski delavci. Sokolioe so priredile Gabrščikovi hčerki sestri Gusti lep poslovilni večer, Sokol pa br. Gaberščik u Zavednemu bratu je i spregovoril v slovo podstarosta br. Zahrastnik. Gaberščiku -in njegovi rodbini želimo v Ljubljani vse naj boljše!
šl— Gledališki abonma. Uprava narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje za Škofjeločane gledališki abonma po uradniških cenah. Znesek se lahko plača v osmih obrokih. Predstav bo 40. Avtobus po isti ceni kakor potovanje v Ljubljauo z železnico. Prijave sprejema sokolski pro-svetar, ki je na razpolago tudi za vse ostale podrobne informacije. Priporočamo!
šl— Današnja mladina. Komaj 14 letni deček Vinko J. je že v šoli delal največje preglavice svojim vzgojiteljem Čim je bil šolskih obveznosti prost, je prišel na-vskriž z oblastvi. Na samotnem kraju je napadel reveža Lojzka, da bi mu ugrabil denar. Pokvarjeni Vinko je romal v po. boljševa/Inico.
Z Jesenic
s— Z nastopom šolskega leta so Jeseniške ceste zelo oživele. Skoraj poldrugi tisoč otrok obiskuje osnovne in meščanske šole ter otroški vrtec. Starši, po večini delavci in železničarji, so imeli hude težave, da so zmogli stroške predvsem za knjige, ki so spričo množinske fabrikacije in prisilnega nakupa vsekakor mnogo predrage. V našem okolišu je več družin, ki imajo po 5 do 12 otrok, od katerih jih hodi po 4 do 6 v šolo, oče pa prinese vsak teden okrog 200 Din iz tovarne in sam ne ve, ali naj za ta denar kupi živež, plača stanovanje, kurivo, obutev, cbleko ali šolske potrebščine.
s— Znamenje časa. v naše mesto prihaja vedno več prosjakov iz drugih krajev. Nekateri so znani alkoholiki in dela-mržneži, drugi brezposelni, med njimi so pa tudi taki, ki so imeli nekoč dobre čase kot ugledni kmetje, a so postali prevžit-karji, pa jih je težka usoda pregnala na stara leta z njihovih domačij. Poleg delavca, železničarja in malega obrtnika preživlja tudi naš okeliški kmet težke ča-se; sicer pridela komaj za sebe, a vendar dovaža na trg svoje pridelke, da si z izkupičkom nabavi najbolj potrebne stvari. Zato ni čudno, da se je marsikateri pre-vžitkar moral podati od doma in pričeti s prosjačenjem.
s— jeseniške ceste ln avtomobilski premet. Mnogo jeze povzroča med avtomo-bilisti hiša na najbolj prometnem kraju mesta, ki zapira glavno državno cesto, da se avtobusi le s težavo prerijejo skozi ožino. Mestno županstvo je že ponovno opozorilo prizadete kroge na to nevarnost in odklanja vsako odgovornost za primer nesreče. Skrajni čas bi že bil, da se odku-pi in podere stara hiSa. V bližini glavne pisarne KTD na Savi pa je na banovinski cesti most čez potok Ukovo v tako slabem stanju, da so p repe rele mostne ograje same razpadle in se zrušile v strugo
potoka. Tudi cestna ograja ob potoku dalje se je sama porušila in leže hlodi ob cesti na tleh. Nujno je potrebno most m ograjo popraviti, saj imamo brezposelnih delavcev in tudi lesa dovolj.
Iz Zagorfa
z— Javno zborovanje bo priredil v ne deljo 18. t m. areski pododbor JRKD v Zagorju ob 8. dopoldne v gostilni g. Martina Drnovška v Kotredežu in ob 14. pred ržiško občinsko pisarno na Lokah. Na zborovanjih bo poročal narodni poslanec gospod Milan Mravljo.
Iz Trbovelj .
t— Planinska koča na Mrzlici. Mrzlica je ena najlepših izletnih točk, kamor zahajajo ljubitelji narave iz vseh bližnjih in daljnih krajev. Poleg krasnega »zgleda in zložnega pota je glavn-a privlačna sila krasna planinska koča, ki jo je zgradila naša delavna podružnica SPD, ki skrbi tudi za vzoren red in oskrbo v koči. Predvsem -skrbi tudi za to, da oene niso pretirane. Cene jecii in pijače so iste kot doma r dolini, dostikrat še celo nižje. Podružnica je skrbela tudi za dobro pitno vodo. Nekoliko nižje je zajela čist vrelec in se bavi z načrtom, da napelje studenčnioo potom potrebnih naprav prav v kočo. Skratka, planinska koča na Mrzlici nudi obiskovalcu vse udobnosti, ki si jih pač more želeti planinec. Zato je pa naša dolina ob nedeljah kot izumrla, saj vse biti na Mrzlico. V nedeljo 18. t. m. bo obhajala naša podružnica SPD obletnico otvoritve koče in staro in mlado se pripravlja, da pohiti na Mrzlico in se udeleži proslave ter s t*m izrazi priznanje naši vzorni podružnic«.
Iz Novega mesta
n— Izredni občni zbor podružnice
Kmetijske družbe se je vršil te dni ob lepi udeležbi. Novi odbor vodijo predsednik Blažič Franc, posestnik iz žihovega sela, tajnik Franc Malasek, profesor kmetijske šole na Grmu ter blagajnik Zurc Josip, posestnik in gostilničar v Novem mestu. Med slučajnostmi se je obravnavala prezidava podružnične hiše na Ljubljanski cesti in ureditev notranjega poslovanja, ureditev cen ter opustitev drevesnice. Rešilo se bo več vlog s predlogi na glavno družbo, novomeško mestno občino itd. Občnemu zboru je prisostvoval delegat centrale g. Franjo Kafcl.
n— Pod voz je padel. Užitkar 65-letni Janez Žagar iz Radne vasi pri Trebelnem je vozil s sinom Janezom iz gorice voz vina. Na ozkem cestnem prehodu je kolo zajelo moža za nog« in ga vrglo pod voz. Le zaradi velike pazljivosti sira, ki je konje pravočasno ustavil, očeta nI dohitela smrt. Vendar je tako poškodovan, da je moral na zdravljenje k usmiljenim bratom.
n— Huda Amaconka, 45-letnega Frane« Saška iz Pangerč-Grma je vodila pot oko* li sosedovega vrta, kjer je začel pobirati v travi ležeče hruške. V tem pa je Se prihitela huda soseda vsa razjarjena z mla-tilnira cepcem in je prizadejala presenečenemu možu precej hude rane. Mož je moral poiskati pomoči v kandijski bolnici.
n— Tatvine postrvi in rakov se množe zlasti v Težkem potoku. Zakupniki lova so doprinesli za vzgojo postrvnega in rakovega zareda mnogo denarnih žrtev, ribji tavovi pa love celo tak zarod, ki nima niti palca dolžine. Upravičena je bojazen, da utegnejo taki vandali zarod popolnoma iztrebiti.
n— Kino »Dom« ▼ Sokolskem doma predvaja danes in jutri t soboto, obakrat
Kdor yw
svoje oči ceni,
zahteva pri
optiku
izključno
PUNKTAL
STEKLA ZA OČALA
Prospekt »Punit*!	bre^Ia&ro pri Carin
Zfflaeu, Jena, ali pri M. Palviovttču, jla-voo zastopstvo m Jugoslavijo, Beograd, Mil. »ra. H«m<a (prej Sreimeka) 9.	385-3
ob 20.30 uri, t nedeljo ob 18.30 ih 20.30 zvočmi ffbn K3feli«Mn zvoeoo ffcredigro.
Iz Konjic
nj— Strelska družina v Konjicah m
ustanovi ▼ soboto 17. t. m. ob 20. v dvorani Narodnega doma. Zbora se udeležijo delegatje družim iz Maribora in Slov. Bistrice. Vsi, ki so že prijavili kot člani, naj sigurno pridejo na zbor in privedejo s seboj znance io znanke.
nj—; Slavnostna &eja Sokola v spomin 100 letnice Tyrsevega rojstva bo 17. t m. ob pol 20. v dvorani Narodnega doma.
Iz Ptuja
J— Gasilci pri Sv. Vidu pri Ptuju so si nabavili osebni avtomobil, katerega bodo preuredili za prevoz moštva in materijala. Gasilno društvo lepo napreduje pod vodstvom podstaroste nadučitelja Ludvika M useka.
j— Žalostno bratoljubje. V bolnico <.3 priped jali 24 letnega Janeza Njiva rja iz Saikušaka, katerega je doma napadel v pijanosti njegov brat Tone in mu prizadejal z nožem številne rane po vsem telesu ki rokah. Posebno gk»boko rano mu je zadal r« prsih.
j— Tujski promet v meseca avgustu. V
avgustu je Ptuj obiskalo 326 tujcev, od katerih je bilo 73 Avstrijcev, 6 Čehoslova-kov, 1 Anglež, 7 Italijanov, 8 Madžarov, 45 Demcev, 2 Švicarja, ostali pa iz Jugoslavije. Po trgovinskih poslih je od teh prišlo v Ptuj 106 tujcev.
j— Igra narave. Zadnie dneve je bilo pri nas še zelo toplo vreme. Sadno drevje, ki je po nedavnem neurju s točo zelo okleščeno, je začelo na novo poganjati in c vesti. Zanimivo je gledati posamezna drevesa, ki so do polovice polna zrelega sadja, druga polovica pa ie v cvetni. Pač nenavadna pomlad.
BLED. V kratkem bo pričel sokolski pevski zbor vaje. Lanski pevci in pevke 6e pozivajo na sestanek, ki bo v nedeljo 18. t m. ob 14. v Sokolskem domu. Določili «e bodo dnevi za vaie. Vabijo se tudi novi pevci in pevke.
SLATINA RADENCI. V nedeljo 4. t. m. se je poročil v kapelski cerkvi podstarosta tukajšnjega Sokola g. Franc Žemljic, sin narodnega poslanca in župana g. Jakoba Zemljiča, z gdč. Marico Bračičevo iz Bora-čove. Poročil ju ie nevestin stric g. Bračič. župnik iz Limbuša. Kot priči sta bili g. Fran Mlinarič, župan iz Očeslavcev in g. Jakob Bratkovič iz Turjancev Med mnogimi uglednimi gosti eo bili tudi gg. dr. Senekovič, banski svetnik iz Ljubljane, dr. Sveiger. sodnik iz Gornje Radgone. Janžek. ravnatelj zdravilišča Slatine Radencev in drugi. Mlademu zakonskemu paru želimo, da sledita zgledu neumornega nacionalnega delavca in prvoboritelja ob naši severni meji. ženi-novega očeta, poslanca g. Jakoba Zemljiča. Bilo srečno f
Rdeča megla
Je izredno napet fantastičen roman. Čitajte ga, ne bo Vam žal. — Naročite ga pri upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30.—.

/iM	KAV; I^r, g.«; tc&t
Cene malim oglasom
žanttve Im dopisovanja: vsaka beseda Dia 1— ter enkratna pri-tfojbina sa Ufro alt sa dajanja naslova Din l-v Oglasi trgovskega M reklamnega enačaja: vsaka beseda Dtm L—+. Po Din Is— sa besedo te ssaačunajo nad alfe vsi oglasi, ki spadafo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, *Kapital*, »V najem*, »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*. »Vrednote*, aInformacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zašlo-tek*, če te s oglasom mudi taslužek, oziroma, če se tiče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama iiča zaslužka ali službe, plača ta
		m j			7 f§£ fj
Za odgovor			3 Din		v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, M te taračunajo po Dtn Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta tifro aH ca dajanje naslova. Vel ostali oglasi socialnega enačaja se računajo po 50 par ta vsako beseda Enkratna pristojbina ta tifro ali ta dajanje naslova pri oglasih, ki se taračunajo po 50 par ta vsako
besedo, znaša Din i—v NajmanjH tnesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—,
vrl oglasih po I Din ta besedo pa Dtn 15.—. Vse pristojbtne ta mate oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma lih fe vposlaH v pisma obenem t naročilom.
Službo dpbi
VhmXm beseda 60 par: sa dajanj« oarfora ali sa lifro pa S Dia. (1)
Frizerka
dubro izurjena di>bi ta.koj službo v brirtsfc em sa'rwm za dame in gospode A nt.. Baaič, Pred škofij« 10.
37650-1
Zanesljivo moč
ffivfžbarvo v d-elilka-tesi, * znanjem nemščine, iščem. Vprašatd v za jt rtov al niči v Maribora, Aieksandrrvva »t. 17.	37384-1
Natakarico
pHdtto hi pešren-o s^>rej. m-m takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37555-1
Frizerko ali frizerja
pe rfeiktrw»ga fcudi v vodni ocKhjIacjjS. ki jorori dobro nemško, sprejme 8 15.
v »talno službo Jiirij Snionae v Kranju.
375(6-1
Šteparico
dobro izurjeno v čevtjar-ski stroki siprejime takoj Ježa Poljane. Ljubno — pošta Pod na rt. 37197-1
Kuharica
jpopofooroa saflvostiojn«. po. štena im marljiva, ki bi opravljala irndi hišna dela. riobi ta.koj mesto pri tričlanski trjrovsH rodbini. yssk«v v ogiAsnem oddelku ».Ttimrac.	37657-1
Goslačico
mlad-o im dobro nitiiimra.no za salonsko kapelo. Začetnice na violini, kro-rrK.taom bar.mA-n.;k.i im kateremkoli Instrumentu, z do.br:<m glasom za sol otpet-naj se javijo s fo*mgra-Pjo rta n-asVv: Slavko TJašika.i. kaioetoiik — Poste-T-nfta-ntp. ?T>liit. 37H7S-1
Raznašalko
V> im:1 hrano doma. iSče ^■'moTK'. šel'en,bun-gov3 n.!. It. 1.	375S0-1
Za 14letnega dečka
« 3 ra-zredi realne giimna-eije, iščenr. pri dobrem mojstru mehaniku ali elektrotehniku učno mesto s hraao in stanovanjem — z* kar bi se event. nekaj piačeve.lo. Drugo po dogo-vem. Ponudbe prosim na oddelek »Juit.ra« pod mačko »Učno mesto 1-4«.
37445-44
Učenko
pri&r-o. t brano in stanovanjem v hiši, sprejmem taVoj v trgovino mešanega blaga na deželi. — Poti u-ibe o« ohlapni oddelek »Jutra« pod »Ubogljiva«.
37383-44
Učenko
»prejmeim v trgov-sn« ma-itii'3 k ture, špecerije im že-lt-zni.ne, Predn-ost imajo t^te. ti so dovršil« dive meščanski So-ld Ponudbe ti* naslov: Fr«.njo Peter-kcrrič, Pregrada. 37455-44
Brivskega vajenca
snrejme Fran* Bortštmar na Goe-posvetsiki cesti št. 13.
376S0-44
Zaslužek
%4ot i »i 9 zaslužka, pi&ča za vsako besedo i)0 par; ta naslov ali Šifro 3 Dim. — Kdor nudi zaslužek, pa za rsako b»»e<io 1 Din, na dajanj« naslov« ali :ia Šifro pa 5 Din. (S)
Še se da denar
zaslužiti!
Priliko za to va.m damo s prodajo praktičnih novost.! r\ nr.aihne cene od 10 Din daije. — Xiikaii predmeti krttze. A^eutje naj taikoj z izrabi jo! Plačamo najvišjo provizijo in potne stroške. Chajpira, f«5ta 36.	37632-3
Zastopnike
za Maribor in za vse kra je drareke bamovine sprejme taikoj večja zavaroval niea. Ponudibe na ogiasnt o>ideIek »Jutra« pod šifro »Zav&noivaloAca«. 35677-3
Šivanje pletenin
na Overi ock stiroj o<id.am. Vft-na pot 3, Pod r oran ik 37643-3
Akviziterje
zmotne, zanesljive im fcn-tei%en-t.ne, z v: sok o provizijo, za Ljobfjano in vse večj« kraje dravske banovino iščemo. Pomi<ibe na ogrlas. oddelek »Jutra« po<i »Založba«.	37429-3
V lep lokal
n« prvume+mi točki vzamem poljubno blago v komisijsko prodajo. Ponudbe na ogias. oddelei ».Jutra« pod šiifro »Pttljiubno jamstvo«.
37687-3
Pouk
Ueavca 1 Dia; u dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo vnstrukoije, plačajo rsako besedo 50 par; la šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4)
Dijak-petošolec
želi imstruiira-ta v boljši rodbini. Cenj. pamtfifoe n-a oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten 4«.	37346-4
V 3 mesecih
vsakdo govori nemšiko, francosko ali angleško. — Moderna metioda. Imfonma-rije meid 11. in 4. iuo. Hrenova št. 1.7/1 levo — 3 vrata.	37688-4
G	222 nm	22329
v vika beseda 50 par: za da jen j« naslova ali za Šifro pa 3 Dia. (2)		
K otrokom
S5e mesto mi'a.da učd»_ ca (Kemika) s prakso — znanjem klavirja in sl>o-vottščime. Vprašat« v a.non-6ni ekspedk-iija K a r d o 6. N »vi Sad.	37910-2
Kdo sprejme
v primerno slmžiho v kaiki obrti ali na kmetih siroto, dvanaijitletmega, krepkega in ra&umnega dečfka, dobrega značaja. Ponudbe na šolsko u praviteljs-tivo v Krašaija.	37625-2
Absolvent, trg. šole
z znanjem s",oiv. in nemške stenografije, dober stroje-pieee, s perfnktnim zna-njiem neimšč.ime, žei.i na-iiveščertje. C-einjene ponu-dbe na oigla«™i oddelek »Jutra« pod aiačikio »Zaoeitniik«.
37638-2
Mlad gospod
■ki lahko potoži do 4000 Di>n kfln-<aje, želi službo s:uige ali imkaisamt-a. Po-mid.be na oglasni oddelek »Jut.na« pod šifro »Delaven im pcšt>en«.	37«>36-2
Manufakturist
s petjleitmo praik&o, dober prodajalec, vešč slov. in nomšk^iga jozitka, star 24 let, išče zaij»os<i enjie proti kri®i priimemi pietoi. Ponudb« prosi na naslov: Središče o-b Dravi št. 196.
34602-2
Višji natakar
vsesitra.nsko izvežbam, ki go^oni voč jezikom, išče nam-ešoenje za takoj ali porcnej-e. — Bvemt. položi vpč-V) kavcijo. Cenjene ponudibe na pod.mž. »Jutra« v Mariboru pod »Zmorem« 37580-2
Kmečki fant
išče zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37494-2
Dekle
pridno im pošteno, žel? službo — najraje pri šivilji., da. bi se naučila tiu-di šivatli. Por.udibe ne ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Veeelje do šivanja«.
37700-2
Fotograf, pomočnik
vešč vseih del moderne fotografije, dober kopist (razglednic na debelo), s posebno pralkso v amaterskih delih, iščo zapoeliitev proti plači po dogovoru. Cenj. ponudbe oa ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 15«.	37381-5
Za domačega hlapca
aM pisarn, slugo išče službo priden m poštem fant,, ki je opravljal tako službo že več let. — Naslov naj se pueti v oglas, o-d d«lku »Jutra«, da se osebno zglasi.	37568-2
Več gospodinjskih pomočnic
različnih »[»osobrkositji, za splošna dela, z znanjem kuhe, sobarice, varuhinje ot.rok in nataikarice priporoča gospodinjam posredo-valnva v Seleniburgovi nI. št. 7/T.	37665-5
Kot inkasant
ali pisarniška moč, z znanjem nemščine. k.Tiiigo"vod-stn-a in koresfpond-fmre — ilčem mesto za takoj ali s 1. oktobrom. Položim karvcijo. Po.nudibe na osi. oddelek »Jutra« pod š:ifro »Pošton 15.000«. 37659-2
Služkinja
snažna in pošt.ema, vajen« gos-podlm.istiva. išče slmiHo v hiši odraslih oseb. Na-s'ov pove oglasni oddelek ».hitra«.	37679-2
Krepak mož
drušineiki oče, kovač, več časa nezaposlon. va<jon konj kmeitskeps. im toškega dela, spreime kakrSnokoIi za.poslenje. (Mož čaka v naši pisarni.> »Sveta vojska«. Tvubljama, Duna-Vka cesta 17.	37673-2
Prodam
Ogla« trg. sm£*)» pe
1 Dia besed«; ca da janj« Msiov« «11 m iitro S Dia. — Oglasi »ocial&eg« nufaja vsaka beseda 50 par: sa dajanj« naskrrm al) tA Pa s Din. (6)
Jesenovega lesa
okrog 6 m' in vagion priima
savinj. krompirja
prodaim. Ce<na po dogovoru jn opledra. Naetov pove oglasmi oddoleik »Jiutra«.
37633-6
Strešno opeko
staro, i® dobro oihramjetno
kompletno okno
170 X 1>30, prodam na Sv. Potra naeiipu štev. 43.
37589-6
Čevlji »Tempo« na obroke
L^Mjana. Gledališka 4*ea št. 4 (nasproti opere).
83001-6
Gomolje
hiacint, tulipanov, kro-kusov itd. nudi Sever & Komp. Ljubljana. 37031-6
Omara in postelja
(k.onnpI etoa) m 600 Din naprodaj v Šiški, Gasilska cesta 8.	37601-6
Lesen lestenec
(barok) &tarimpki, starinsko barvarno steklio, porcelan, posodo, keramiko im fotoaparat prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
37675-6
Peči
lončene im železne, različna iVk.iiR, preprosto postelj z vložko 5td. prodam na Dumajski oestd šte<v. 91/11.
37684-6
Staro strešno opeko
dobro ohrarreno kompletno okno im železen štedilnik prod3im na Sv. Petra nasipu št. 43.	37696-6
Štedilnik
dobro oh.ramjen, v navadnih ploščah im t dvema pečicama ugodno proda draštjvo posestnikov. Ljmb-ljama, Salemdrova nJioa 6.
37705-6
Edgar Kice Burrooghs:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL
58.
Tedaj je Tarzan ustavil oči na prestrašenem dekleta in se jI prijazno nasmehnil. »Tvoje dejanje je nezaslišano«, je rekla. »In ta krik! To ni bil človeški glas!« A mož iz džungle je krenil dalje, ne da bi ji pojasnil svoje vedenje. Ob nekem potočku sta našla konja, ki sta se mirno pasla. Brez nezgode sta pri jahala v dekletovo vas.
Avto, moto
Vsaka bemnla 1 Din: j la dajanj* aaaUrva ali ! ta iltro pa t Dia. (10) I
Motorno kolo
350 om', novejše tipe kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Reta 13«.	37649-10
Avtolimuzina
peteedežna, šestcilinderska, evropske znamuke, luksuzno opremljena, malo rabljena, kot nova, tudi proti plačilu s hranilno knjižico zelo ugodno prodam. Ponudbe pod »Limuzina« na poštni predal 243, Ljubljana.
37667-10
Avto »Creysler«
(li-muzima) skoraj nov naprodaj. Naslov v o\glas. oddelku »Juitra«. 37704-10
KolesU
za besedo. Oglasi so-eijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za šifro S Din, oziroma 5 Din.	(11)
Moško kolo
športno — malo rabljeno proda Peter II o č e v a r, Oigiairjeva ulica 6, Novi Vodm&t pri Ljubljani. .
37590-11
Še 2 moški kolesi
z orig. Torpedo po 980 Dim in 2 damski kolesi naprodaj na Aleksandrovi cesti 5/H.	37458-U
Kupim
Oglasi trg. enačaja po 1 Din beseda; t« (tajanj« naslova aii n šifro 6 Dia. — Oglasi socialnega saačaja vsaka beseda 50 par: u dajanj« oaalova ali za (Ura pa S Din. (7)
»Lutz« peč
dobro, k u p i sal on na Smartimski cesti štev. 22.
37637-7
Vsak* beseda 1 Din: xa lajanj« oaslova ali za Uba pa S Dim. fM)
Do 50.000 Din po-sojila iščemo
za takoj proti 10 % obre-s.tim in drugimi bonitetam, ter prvovrstni garanciji. Nudimo tiud.i zaposlenje. — Na/slov v ogiasnean odidelku »Jutra«.	37380-16
5000 Din posojila
proti d o b r i ni obrestmi iščoim. Nasluv v oglasnem oddelku »Juitra«. 37613-16
Posest
Štirisitanovanj. hiša z gostiln, lokalom
ugodno naprodaj — Flori-jamska 33.	37450-20
Lepa vogal, parcela
pod Rožnikom cca. 1000 kv. metrov naprodaj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	37196-20
Parcelo
cca 1000 mJ, bliizu. Vrtače prodam. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 37669-20
Novozidiano hišo
s 4 sobami, pritiklinami im vrtom, v Trnovem prodam za 180.000 Din. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37560-20
Kupim hišo, posestvo ali parcelo
Plačam s knjižico Ljubljanske kreditne banke — 76.000 Din. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Drugo v gotovim«.
37665-20
Komfortno vilo
s 5 sobami, lepim im velikim vrtom ter čebelnjakom. v krasni legi proda Karo! Breznik, Frankop«n-ska ulica 1.	37ti94-20
Vaaika »eseda I Dta: aa dajanja oaat»*a aM
sa iifro p. 6 Dia. (39)
Gostilno
dobro trvedeno, v centru Zagreba prodami takoij radi bo-lezini, z za.lopo in iiKvemtarjem. Mesečno garantirano 3000 D:in. — Po-trebi-n kapital 20.000 Din. — Informacije v gostilni Seiidl, Zagreb. Skalimska ulica 2.	37506-19
Trgovino
specerije in delikat«=e. d-o. bro idiočo, v crtnft.ru Ljubljano. s stanovanjem zelo ugodino oddam. Pismene ponudbe pod značko ■*Priložnost«	oglasna oddelek »Jutra«. 37fi*y>-!9
Lokal
za poljubno stroko — iz-vzemuši špeceirijo, o"ida K. Iie»man, Florijamska ul. 32 37686-19
V najem
Vsaka be«Mla aa daj**)* «a Utn pa 6 Dia. (17)
Pekariio
evenut. tudi z gostilno, na prometnem kraju vzamem v na;.nm. Pon.udbe na ogl. pddelt-k »Jutra« pod šiifro »Takoj plačilo«.	17
Gostilno
v c-fsrtni Ljubljane ■raa-mom v najem ali kupim. Ponaidhe na podru«. Jutra v Mariboru {>od »DoIii-t piaičnik«.	376611-17
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (34"
Slive
tr«še*»e kupi več vagono<v z navedbo cone franko vagon, proti takojšnjemu plačilu Fram« K o 1 a r i č. Brežice.	3745G-34
Dijaške sobe
Vsaka beseda 50 par; aa dajanj« naslo-va aa za šifro S Din. (22)
Dijaka
sprejmem na stanovanje z aiii bre.z oskrbe. Pomoč pri iičenjni. Naslon pove ogl. odd<ei«k »Jutra.«. 3763fl-2t;
Dijaki in dijakinje
ako si želite re6 čedno sobico z elektriko ln fino domačo hrano, z vso oskr bo poceni, vprašajte za naslov v oglasnem oddelku »Jutra c.	34838-22
Dijake
sprejmem v zračno stanovanje z zajtrkom. Miklošičeva cesta št. 6/TT. leve stopnji«« desno. 37553-22
Mlajšega dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37501-22
Dijakinje
z tso oskrbo sprejimem v veliko, zraičmo i.n soilmč.no sobo. Nemška koraverza-eija in fcla-i-ir. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37702-22
Dijaka in dijakinjo
sprejme na stamovainje \r>a Ornavec, Gradišče 14.
37670-32
Stanovanje
Vsaka	.
aa dajaoja	al
n iifro pa t Dia. (SA)
Stanovanje
v Vevčah
poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37664-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kuhinjo in pritiklinami oddani v Novem Vod ittaitiu, šuštenšif'f>v a ulica štev. 7 — za šolo.
37682-33
Štirisob. stanovanje
takoj oddam v centru mi«ta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37703-21
Stanovanja
Vsaka beaeda 60 par; aa dajanja naaln.a a« aa Hb* • Dtm. (21-a)
Enosob. stanovanje
v šentjakobski fari iščem za oktKiber. Pon-udbe pod znaa'iko »2 osebi« na ogl. oddelek »Jutra«. 37600-31/a
EBEEtEEn
Vaška beaada ■a dajanja aa ttfea > Um.
"d
(S)
Za 150 Din sobico
s štedilnikom in elektriko v pritličju oddam samski osebi. Isbotam takoj oddam
sobo
lepo oipremljono, z vho dom s stopnjisča, 1 aH i o-E^baima. Nasltoiv v oglas oddelku »Jutra«. 37634-23
Separirano sobo
takoj odd.um. — Sprejmem tali dijake (im je) z vso oskrbo. Pouk in nemščina Beethovnova udira št. 15. desne stiopnjice, vrata 17.
37652-23
Opremljeno sobo
v Šolenbiirgm-i uli^i oddam s 1. oktobrom etalnemhu, boliPt^rni gospodu. Naslov v oglasnem oddolkn Jutra 37655-33
Lepo sobo
oddam 2 gospodoma z zaj-f.nk«i-m ai! vso oskrbo. — Naslov v oiglasneim oddelku »Jutra«.	37644-2S
Dve sobi
eno lopo opremljeno im ono praoro odda.m na Sv. Petra cesti štev, 44.
37635-33
1 ali 2 prazni sobi
s posohmim vbodom oddam v Prulah, Jamež-ičeva ulica KI/I.	37640-23
Gospodično
sprejmem kot. »o=»amova!ko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37607-23
Sostanovalko
rospodicno, ncrj.r. dijakinjo sprejimem na stajion-amje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37633-23
Gospod
ki si želi čedno in rračno «obo z elektriko, parketom im zelo dobro hrano, spl«^ tso oskrbo pod ceno. naj vpraša za naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 34837-23
Gospodično
spre/mem na stanovanje, im dobro hrano za 600 Din mesečno, v lepo jn panke-tirano sobo v Kolodvorski ulfci 23/1.	37701-23
IILUPIl- KAROL
strugarsk! mojster v Ljubljani
vljudno naznanja svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, da je PRESELIL svojo
STRUGARSKO DELAVNICO
z GosposvetSke ceste 16 (pri Levu) vis-a-vis
v Kolizej (dvorišče), Gosposvetska cesta štev. 13
ter se najvljudneje priporoča za nadaljnja naročila, ob Elektroindustriji.
■ Vhod 11559
Čisto solnčno sobo
s separatnim vbodom oddam mirni uradnici. Po-izve se na Napoleonovem trgu šte<v. 7/11 — levo.
37447-23
Čisto sobo
opremljeno, takoj odd 3 m »a Miklošičevi cesti. Naslov rx»ve oglasni oddelek »Jutra«.	37438-33
Občina Ljubljana
Mestni pogrebni zavoa
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
¥ i 11 ko Kokalf
pečarski mojster
dne 15. t. m. po kratki in mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno preminul.
Truplo blagopokojnega prepeljemo v Rakovnik, kjer se bo vršil pogreb v soboto, dne 17. septembra 1932 ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače farno pokopališče v Sori.	11563
Ljubljana — Rakovnik, 16. septembra 1932.
Žalujoči ostali.
Opremljeno sobo
s posebnim vhod rum oddam 1 ali 2 osebama na Tržaški cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37509-23
Sobo
lepo opremljeno, s hrano ali brez takoj oddam enemu ali dve.ma giespodoma. Poscbem vhod. Nas'«v v oglasnem oddelka »Jut.ra« 37575-33
Opremljeno sobo
s poeeb. vhodom im elektriko oddam 2 gospodoma Naslov v oclasnem oddnlku »Jutra«.	37567-23
Opremljeno sobo
z 2 ali 1 posteljo
veliko, mirno, čisto in sol.nčno, s posebnim vhodom, elektriko im parketom oddam takoj blizu »Zvezde«. Naslon v oglas, oddelku »Jutra«. 371--Č-23
Lepo sobo
o d <1 a m	2 gospodoma z
za.jflrknm	ali vso oskrbo.
Naslov v	oglasnem oddeiku
»Jutra«.	37645-2S
Udobno sobo
s centralno kurjavo, na Aleksandrovi cesti oddam. Naslov v oglasnem odd-elku »Jut-ra«.	37663-23
Sobo
oddom i^vema gospodoma. — Istotam sprejmem tudi
sostanovalca
evenit. s hran«o. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37672-23
Sostanovalca
(uradnika) s hrano v 1-epo in solnčno sobo sprejme Hribar, Stari trg štev. 28.
37674-23
Sobo
z 3 posteljama oddam v Grad;ščm. Naslov v oj-las. oddelku »Jutra«. 37»>«-23
Opremljeno sobo
nddhim boljšemu gospodu bii.zu kolodvora.. Naslov v oglasmem oddelku »Jutra« 37706-23
Dve mesečni sobi
eru> prazno z vhodom s stopnjišč« im eno opremljeno oddam v PražakovI ulici štev. 10/11, desno.
37697-23
Sobe išče
Vsaka beseda SO pan aa dajanj« oaatova al
aa lifoa * Dia. (2S-a)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom išče gospod s 1. oktobrom. — lvmudbe ra oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Reta 13« 37648-23/a
Prazno sobo
s posebnim vhodom iščem za takoj. Cenj. ponudbe z navedbo cene na oglasni odd«kk »Jutra« pod šifro »Za takoj«. 37656-23/a
Sobo ali kabinet
separirano. v eemi 130 do 200 Din. iščem. »Tempo«, poštoi predal 115.
37708-33/a
Vsaka Db«e-ia 1 Din. [ za 'jajanje naslova ali ' za JLifro »a 5 Din. (29; I
Pisalni stroji
Velika zaloga novih im rabljoni.il pisalnih strojev naiprodaj. Ludiv. Baraga. Ljubljana, šelenbuirgwa ul. št. 6.	$4338-00
Nov šivalni stroj
ki šiva naprej im nazaj, za 1250 Din naprodaj na Aleksandrovi cesti št. 5/II.
37459-29
Motor »Škoda«
3 HP 320 W ter transmi-sijo in jermena, vse dotrro ohranjeno, (*> primerni ceni prodi Karel Hlupič, strugamski mojster na Go-spofrvetski cesti štev. 13.
37671-29
Dopisi
Vaaka btmda xa dajanj« Kb« pa 5 Di
Din: (M)
V	oglasnem oddelku
»Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Avgust-september lfc*32, Ab-štliu&iit, U. b., Biagajua, Brezplačno, Brez pu^iedu-vaica, Brezobrestno, Bližana kolodvoia, Cmtruni 30 Cista prettk.i>i-t, oi»ia in zanesljiva, Dubro plačilo, Diskreten gust, Dvusobuo, Dobičkau<jiijo, Druga meščanska, Dojenček, Delavec, Diskretna, Dobra kun-ditija, Dvo«; lanska družina, Dobra ptakarija, Du-ber promet, Kkuuju-m, Ln milijon, Ford, Grafoi>c.g, Hitro zasluBcuo, Izven Ljubljane, Jetka, Klavir, Kernj-čarka, Komonsikd, Kupec, Lopo stanovanj«, Leiamje, Laliko nastopim takoj, Letovišče 50, Milena VII, Moderno urejeno, Mirna Modra ptata, Mirna, Mirna in točna, Mirna družina, M. M. 3, Mirna stranka, Motociklist. M.oda, Miade, Nujno, Nikflko iizkori>Oe-vanj-e. Navedba cene. Nizka plača, Odrastli, Osamljena 32, Profesor, Po-strežraica, Prvošolec, Prid. na in poštena, Piroit, Plačamo dobro, Prazna soba, Plačam dobro. Primorska družina, Pouk, Pridna in snažna, Prijaana., Pililicb Rudolf dipl. virtuoc na harmonike, Poštena, Prilika, Prodajalka, Ra.biim za oktober. Resen knip^c, Rabim veliko. Resna ženiitev Ront.abel, Reden plačnik, Rei.nl i oh rti. Sred-ina mesta, famoifrč, Sf»a.Ina oprava. Spretna 54, Sigurna "ksistonca, Sigurno 200, Stebri, Siguren nastoip 290 Sreč«, Solvent.na stranka, Stanovanje v hiši. Sončna lega, Sama, Samci.. Soliden, September, Šlager. Tehnilk 40. Tri prijateljice Takojšen nastop. Tri. Takoij ali pozneje. Točen plačnik fiO, Točna. Takoj slu-žha. Takoj, Takojšnja ženitev, Trgoorka, Tiha stranka. Trgovski inv«n-tar, Tehniiki, Pdobnost, T'radnik 303. Tporalno, 1'dova. 1'čitelj.iščnik, Vt-zel. Vpeljana trgovina 248
V	zak«>nu ne-zadovoljna, Vestna 17(1. Vestna. V me. stui, Vo«ten plačnik, Vi-noprodaja. Vknjižba, Za. nešij.iiva 240, Značajem, Zo-botehnik 105, Zmerna cena, Zm<iižen. Zmožna kavcije. Zmožna in «am«*toj. na. Zvest«. 30 A. 35. 25.000 2.9., 19:«, 1<?33, 16. av-2-nst, 3333. 622, 300, 950, 99. 130.000, 600,— Din, 20 sedežeiv.
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« nasfonra aa ia Mm pa S D»- (98)
Kratek klavir
po uigodioi ceni proda To-maždč. Rimska cesta 20/1.
37629-36
Živali
bmeda 1 Din; sa dajanj« naaloia ta lifro pa t Din. (27)
-i I
rnj
Bernhardinec
rjav, z liso na vratu fa tremi belimi nogami, star 1 leto in 4 mesece, se je zgubil na Ježeah. Pro-tf dobri nagradi ga je oddati lastniku Cenetu Fabjainu, g>ostiiilnič«-rju im posestniku v Domžalah.	37662-27
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova tln ta šifro pa 5 Din. (371
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK
Bohoričeva nllca št. S
t
Tu Trn i m srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Karol Horvath
strojevodja državne železnice
dne 15. t. m. po kratkem in mu-kepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Pogreb bo v soboto, dne 17. septembra 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 15. sept. 1932.
Antonija Horvath in ostalo sorodstvo.	11564
Mestni pogret)n: tavoo Občina Ljubljana
Čita jte tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Sokol
Članski prednjaški tečaj župe Ljubljana se bo pričel v ponedeljek 19. t m., kei se je zadostno število slušateljev že prijavilo. Po navodilih župnega na cel&tva se morajo zbrati vsi obiskovalci tečaja v mali dvorani na Taboru, kjer se bo po otvoritvi takoj pričel redni pouk po g ur dnevno. Predavali bodo sami znani sokoiskj tehuičarji, zato bo tečaj evoj namen gotovo v polni meri dosegel ter b-r>do tečajniki svoje znanoe lahko s pridom uporabili v društvih. Župno načelstvo namerava kmalu prirediti tudi posebni tečaj za članice, na kar že sedaj opozarjamo.
Uspeh sokolskih nastopov na Jesenicah. V nedelje 4. t. m. je priredil Sokol na Jesenicah letni javni nastop s sodelovanjem društev Mojstrana, Bled, Blejska Dobrava in Jaivornik. Nastopilo je 56 moške in 68 ženske dece, 24 moškega in 24 ženskega naraščaja, 26 članov in 26 članic z dokaj dobro izvaijanimi prostim.i vajama. Nato je vežbala jeseniška vrsta skupno z Javorni-čani na drogu, moški naraščaj z Javornika pa s skokom v višj.no ob palici. Tudi ostali orodna telovadba je res lepo uspela, posebno na drogu, kjer so nekateri telovarl-cj kljub nalivu izvajali vrhunske vaje 2 lahkoto in lepoto. Ker je motil prireditev dež, se je vršil del sporeda v telovadnici, kjer je nastopil jeseniški moški naraščaj, 32 fantov s slikovitimi .prostimi vajami, tel so jih strumno izivedti in izzvali viharno pohvalo gledalcev. V splošnem je priredi-tf»v zelo Jepo uspela ter je zaslužila boljši obisk.
Notranje plavalne tekme Sokola Mari. bor - matica, že nekaj let so stremeLi n^-ši mlajši telovadci - .plavači ,po ustanovitvi društvenega plavalnega odseka. Letos pomladi se je tak odsek osnoval in prav uspešno deluje. V juliju je odšel br. &k:> fiič na 14-d.nevm tečaij za plavalnega va.di-telja na Dunaj, po povratku pa je pričel z rfvtaim vežbanjem štirikrat tedensko, X velikim veseljem i.n trdno voljo. Dne 3. t. m. se je vršila na Mariborskem otoku društvena tekma, kjer so presenetili uspehi bratov - plavačev, ki so .pravilno vežbaii komaj šest tednov. Tekmovalo je okrog 20 plavačev, uspehi so bili naslednji: 50 metrov prosto, člani in naraščaj; škofč Peter 32.3; Poljajvec Ilko 35, Ga.la Gojmir 35.1, Tomšič M. 36; 1^0 metrov prsno, člani in naraščaj: škap.i.n B. 1.29, Kožuh B. 1.32.2, Škapin V. 1.34; 100 metrov prosto, član; in naraščg: škofije P. 1.29,9, Po-ljanec J. 1.24, Gala G. 1.25; 50 metrov hrbtno, naraščaj: Kožuh Mar. 40.S, Škapin Boris 41, Tomašič Mar. 42.8; 50 metrov hrbtno, mlajši naraščaj: škofi č Srečko 48, 50 metrov prosto, mlajši nara-ščaj: škofič Milko 37.8, Gajšek Božo 41, fekofič D. 45; štafeta 3X100 m, mešano: prva Škan n. Kožuh, Š-kofič P. v času 4.23.8, druga Šk-v pkt V., Tomšič IJ. ia J. Poljanec v času 4.34.1.
Prvi jarni sokol^bi nastop v Mirni perL
Na praznik 8. t. m. ie invl Sokol v Mirni peči prvi javni nastop. Slavja mladega bratskega društva so se udeležili tudi Sokoli Novega mesta. Trebnjega in vzorna četa iz Karteljevega. Na pozdravni nagovor podsta-roste mirnopeskega Sokola, šolskega upravi-telja br. Obrekaria je odgovoril zastopnik novomeške sokolske župe in društveni podstarosta br. Matko Martin, želeč društvu lepih uspehov. Pri javnem nastopu na travniku ge. Potočarjeve je prva nastopila sokol-ska četa iz Karteljevega, ki je brezhibno izvajala proste vaje. V drugi točki je nastopila deca iz Trebnjega v skupinskih vaiah. Zlasti so občinstvu ugajale igre dece trebanjskega Sokola. Nastopile so nadalie članice s praškimi prostimi vajami pod vodstvom br. Rupene, potem 24 članov novomeškega, trebanjskega in mirnopeškega Sokola, novomeški moški in ženski naraščaj s praškimi prostimi vajami. Kot zadnja telovadna točka so bile orodne vaje naraščala okrožnih društev, ki so vse zadovoljivo uspele. Po končanem programu je bila prijetna narodna veselica z originalno domačo godbo.
Radio
i
Izvleček Iz programov
Petek 16. septembra.
LJUBLJANA 12-15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Problem foto-amaterske temnice. — 19.30: Prenos opere z Dunaja. — 22.30: Čas, poročila.
Sobota 17. septembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 1245: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 18: Salonski kvintet. — 19: Gimnastične vate.
—	19.30: Zabavni kotiček. — 20: Koncert delavske godbe »Zarja«. — 21: Salonski kvintet. — 22: Čas. poročila, salonski kvintet.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Narodne pesmi. — 19.30: Lahka godba. — 20.55: Koncert godalnega kvarteta. — 21.25: Prenašanie tujih postaj. — Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka godba. — 20-30: Koncertni večer. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19: Godba na pihala.
—	20: Violinski koncert — 20.30: Maurice Chevelier poje. — 22.40: Mešan program. — BRNO 19: Koncert iz Prage. — 20: Igra. — 20.30: Program iz Prage _ VARŠAVA 18-20: Godba za ples. _ 20: Večer lahke glasbe. — 22.05: Chopinove klavirske skladbe. — 9G.50: Plesna glasba. - DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 16.30: Popoldanski koncert — 19.10: Klavirska muzika. — 20: Program iz Berlina. — BERLIN 20: Koncertni večer. — Plesna glasba. — Ktt-NISBERG 20: Prenos iz Berlina. _ MOHL-ACKER 20.10: Mešan program. — 22.45: Nočni koncert.
Urejuj« Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnik ar. Za Narodno tiskarno <L d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za inseratm del Je odgo voreo Alojz Ncyak. Vsi v Ljubljani.