262. številka. Trst, v torek 20. septembra 1904. Tečaj XXIX. ■V lahMjm tmm.k dmm Tudi ob x«del)aii in praznikih) ob 5. ari. ob ponedaljUk ob 9. ori zjutraj. m»«r7b0 ttevit*« m prodajajo po S botA. (6 stotink) m »io/ih tobak&rnah ▼ Trsta in okolici, Ljubljani, Gorici, • JI, Kranjn Maribora. Celovca, Idriji, Žt. Petru, 8ežani, Nabrežini. Novemmeetu itd. 1* aaročb« sprejema oprava lista „Edinost", ■ . Giorgio Galatt j it. 18. — Urada« are ad 2 pep. da 8 zvefter. J m c-fluom 16 stotink na vrsto petit; poalanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFOK Itv. 1157, Edinost Glasilo pelffičMga društva „Ediaost" za Primorsko. F edinosti Je moči Varotalna »naša sa vse lete 24 kron, pol leta 12 trron, 3 mesece 8 tata«. Na naročbe brez doposlane naročnine ae jprava ne os rt, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Mefraokova?« plana ae ee sprejemajo In rokopisi se ne vračalo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ua upravo liitf. UREDNIŠTVO: Giorgio Oalatti 18. (Narodni dom). Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stv. 18. Poštno-hranilnični račun št. 841.652. MMoRb vojna. (Brzojavne vesti.) FORT ARTUS. Silno obstreljavanje. LONDON 11». I- Oifu ponižajo o sil-acm obstreljevan;, u Por t Arturja, fci te je vrš lo v noči od I?, na 18. t. m. Japonska granata je padla v malo zalego streliva pri tretji bateriji na Zlatem hribu, ki je vsled tega zletela v zrak. Poročilo poročnika Radzivila. ĆIFU lil. Rufcki poročnik Radzivil, ki se je vdelež.l burs&e vojne na angležki etrani, e dospel eemkaj ter ima seboj pisma generala Steselja na Kuropatkins. Poročnik je srečno prodrl skozi japonsko blokado. Radzi-vil pripoveduje, da si obe vojujoči stranki ne prizanašati in bele patlamentarne zastave se več ne spoš ujejo. General Steselj je v nekem svojem dnevnem povelju naglas.1, daje treba preliti tudi zadnjo kapljo krv . Ako prode-rejo Japonci v trdnjavo, ne bodo zamogli japonski častniki brzdati svojih vojakov, da isti ne prično obče klanje. Poveljnik je baje svetoval 300 postrežaicam, naj zapuste trdnjavo, iBte so pa to odklonile. Raje hočejo prtliti hvo*o kri. kakor ja zapustiti svoja mesta. Radzivil je dostavil, da je v Port Arturja š<» mnogo strelivo za topove in za puške, a Rusi da rabijo Kitajske krogle le iz štedljivosti. Velike izgube Japoncev. PARIZ 11*. Dopisnik »Matina« poroča iz Cifu, da sta v noči od 1*. t. m. dospela iz Pcrt Arturja tjakaj dva ruska častnika pa imenu princ Radzivil in poročnik Kriste fov. Ista sta pripovedovala, da so imeli Japonai pri z 3 doji h napadih groznih izgub. Port-arturska okol ca je posuta z mrliči, ki oku-žajejo zrak. Princ Radzivil je izjavil, da ne morejo Japonci zavzeti Port Arturja, dočim je izjavil Krištofov, da se zamoie trdnjava še drž iti mesec dni. Poročilo iz Čifa o razmerah v trdnjavi. LONDON 19. »Dailv Telfgraph« po roča it C fu od včeraj : Ka k« zašii polkovnik in dva trgovca, ki sj danes v džunkah dospeli iz Port Arturja, so prinesli seboj pošto. Vkrcali so se v Golobjem talivu. Isti pripoved u ejo, da je v zadnjih 10 dneh, to je pred 15. t. m. bil mir, izvzevši kratka velike zaloge. General Steselj je prepovedal Evropejcem zapustiti Port Artur ter i*javil, da morajo v najskraj-nijem slučaju deliti csodo rojakov. Sv«ž?ga mesa ni baje več. Garnicija šteje le še *000 mož (?) Meščanske* gardo vporabljajo tudi v utrdbah, 50 znanih meščanov in tudi nekaj goepej portarturskih je bilo baje vbitih. So pruga generala Steselja hedi vsaki dan med bojem s svojim soprogom v utrdbe. 13 letni dečki strežejo bolnim in ranjenim vojakom. Kitajci rapuščajo mesto v velikih trumab. V zadnjih dneh je baje dospelo v Č fu 500 Kitajcev, katere so Japonci najstrožje preiskali. Iz Liaojanga. LONDON 19. »Daily Chroniche« po roča iz Liaojanga o i 14. t. m.: Japonci so odkrili več mI>j, ravnokar sem se namenil, da poj-deva zvečer.« >Jaz bi ekoro svetoval za jutri«. »Pomisli, da bo jutri sadoji in zaključni dan pusta. Gct^vo prid?jo jutri vae dame »k črnemu orlu« na veliki ples. Na ta način sva potem bolj sigurna, da se prepričava, o čemer se hočeva prepričati«. »R hard, tekel si mi, da je t*m vsaki v< Čar in nikoli meakirsna«. »Da, pri tem tudi cetajam. Vendar pa bo jutri zadnji dan pusta, razkrivala bo pred ljudmi vse evoje razkošje. »Nikari tako nikari, ljubi Ribard ! eaj *eš, da veaka teb beeed me zadevlje v eice«. »Molčal bom torej. Samo opozarjam te : dobro ee maekiraj in epreminjaj glas, da te ne »pozne. Nu, pa taj viš sam najbolje, kako ti je igrati svojo ulogo«. »Torej jutri večer, ob deveti uri«. »Da, tako naj bo, »Sadaj pa moram hiteti tudi jaz v pisarno. Na svidenje »pri črnem orlu« ! »Na zdravje, Rilard !« Stanko se je vnovič utopil v prejšnje misli. Danaa je bil jako slabo razpoložen in nič kaj pripravljen za vršenje svoje službe. Vedno je mrmral sam seboj, kakor bi mu nič ne bilo prav. Elvira, ta mu ni šla iz glave. D* bi ona res take burke uganjala, kakor ee govori, tega ni mogel verjeti. Ke daj bi se bila tako papač.la ? Nikakor ni mcgel spojiti svoje misli z resnico, ki mu jo !je zatrjeval prjitelj R hard. Nu pa saj se ; hoče prepričati na lastne oči. Komaj je pri-j Čakoval naslednjega večera. Dan mu je po-tekal počasi nt»prej kakor da ga sadržuje evinčena teža in noči ni bilo konca ne kraja. Cela večnost zdela ee mu je do pustnega večere. Končno je vendar napočil nestrpno pričakovani trenotek. Uredivši svojo toaleto elegantno in ukueno je odkorakal k »črnemu orluc, kjer ga je Rhatd že pričakoval. Sto-pivši v velikansko dvorano je tiho pozdravil tega poslednega in poleg njega. Oba sta ne- strpno čakala, da se prikaže Elvira v dvorano. Po mnenju Riharda bi morala biti žd tu. »Ali je nisi še opazil ?« vprašal je Stanko v tem molku. »Ne še! Ali če je še ni, mora biti tu vsak čas«. »R hard, ti si se gotovo varal na njej«. »Po opisu, kakor si mi ga dal o njej, se brčas nisem varal. Dama je tvoje velikosti, lepo belega obraza, tudeČih uštn:c, črnih oči, kakor tudi las, in na kazalcu ima malo po-dolgasto zarez co, da ee jo komaj opiži«. »Sili ti natačno opazil vse to?« »Stanko!« »Dobro, dobro ; mislim, da se uveriva kmalu«. »Pst 1 glej, glej, ali ne vidiš !« »Kje, boga ?« »No, ona je med \rati.« »Res je!« je pripomnil Stanko in pre-bledel. V tem pa je Elvira že mogočno stopala proti njima. Obmolknila sta. »Sedij se požuri Stanso, »topi k njej!« (Pride še.) ako kdo teži redi germanizeeijskih stremljenj, hitro bi to poskušali, prieno streljati nanje ob enem pa podp ra se svojimi glasovi njih, mitraljez?. ki imajo geroasn zscijo na prvem mestu svo- Do današnjega dne imamo 1100 ubitih, jega programa?! Kje je tu logika, kje do- v bolnišnicah leži pa 3000 ranjenih in bolnih eiednest, kje iskrenost?! Ca je torej gospod vojakov. Garnizija šteje 3-4.000 mož, nev- Villari re§ to ia prijatelj Sireconi v polit ki stevši možtva na ladijab. Danes (16. avg.) in če res meni, da se le z iskrenostjo v poli- je pričelo 3000 delavcev popravljati oklop tiki di>92Z£jo eolidn: vspelr, moral bi se bil njače »Retvizan«, »Sebastopol« in »Pobjedo«; ol>rn t: najprej d > avstrijskih Italijanom, svo- delo se vrši neznansko hitro, ker imamo ?za jih varvancev s kolikor možno nazornim vse materijala dovelj v rezervi. Meseca poukom, kakova fcoai politika! oktobra pričakujemo baltiško Sicer pa se nem jako čudno dozdeva, da brodovje. je tudi ta na?top Villarijev neiskren in ima —————— za vratne nameće. V tem mnenju nas utrjujeta izlasti dva momen's. V prvo smatramo mi za izključeno, da bi on smatral irredento res zgolj le za opravičen pojav nezadovoljstva z avstrijsko upravo brez vescih name- tali vspevala — rredent*. Madjarske šole na Hrvatskem. V Zagrebu 17. sept. 1904. Mi smo v cekem članku že prinesli vest, da hrvatska vlada pod pretvezo ležaj:-rov preti integriteti avstrijske države. Marveč vega humanizma in liberalizma uatanovlja po se nam zli ze o verojetno, da je Villari iz Hrvatskem nepotrebne madjarske šole, ozi pose >n h ntmenov h .tel vsa irredent st ško roma, da doEVoljuje hrvatskim aristokratom-gibanje predstaviti v kolikor le možno mileji odpadnikom, da na svojih posestvih mtanov-luči. Drugi moment pa je ta, da si je ravno Ijajo madjarske šole. V teh šolah naj bi se list »Xeue Fre e Presse« izvolil r.a ta avoj hrvatski deci odtujil hrvatski jezik, da bi posku?. — Xam se vidi torej zelo verjetne, tako msdjarski državni ideji vzgojili mlad da so VilUrja vodili le oziri na spremembe narssčaj. Nedavno temu priobčil je zagrebški v nameatn štveai palači v Trstu in da je »Pokret«, da se i« v tem letu ustanovilo hotel kaptivirati vladne kr. ge, da bi se v 20 novih madjarskih šol. Reški »Novi list« Trstu še nadalje tiral zietem, ob katerem je popolnjuje to veet, ker dobiva iz Budimpešte od svojega dopisnika gla*, da hočejo v vsem odpreti 30 novih madjarskih šal. In to vse še v tem letu. To otvorjeeje šol ee tolmači tako, da so Hrvatje o sklepanju uove finan-cjelne nagodbe dobili 3 milijone. Za ta »dar« obljubila je — po izpovedbi poročevalca »Novega lista« — naša dična veČina, da dovoli ustanovitev tsh trideset šol. »Narodne novine«, službeno glasilo madjaronov, demontirajo s car to vest, ali, kakor vidimo, ni ta dementi nikakor opravičen, kajti govori proti njemu fakt, da je 20 novih šol že ustanovljenih. In tako napreduje madja-rizacija, podpirana od hrvatske vlade potom šol. In tako nam tudi kalvinski senijorati ustanovijajo svoje madjarske šole, pa bila Kodanjski list »Nat oaa tidande« je v v dotičnem kraju le ptščica ljudii, ki so eni svoj h zadnjih številk obelodanil pismo, kalvini. Poleg tega ustanovlja svoje šole še datirano iz Port Arturja od dae IG. avgu-! madjarsko društvo »Juljan«, tiko, da bomo Rusko*japonska vojna. Trst, 19. septembra 1904 Iz bojišča ni nikakih važnej;h novih vest:. Kakor poročajVnajnovejse brzojavke, so Japoc.'i pričeli prodirati na obeh krilih proti Mukdetu in ss ru^ke predstraže že bojujejo z armado generala Oiu. \T zadnjih dneh so Japonci i odi Port Artur zopet z vso silo napadi'", a brez vspeha. Sicer opozorimo čitatelje glede dogodkov na bojišču Da današnje brzojavke. Pismo iz Port Arturja. givoral odkritju spomenika carice Katarine nasprotstva in se spominjamo pokojnika v II., ki ee bo vršilo v kratkem. f dolžni pijeteti. Tako so storili tudi naši na- f K nei Herbert Bismarck, ki rodni delavci, kt bo se — p^eg socijsln h je v nedeljo umrl v Friedricharuh, je bil demokratov — v lepem številu udeležili po-najstareji sin namškega državnega kancelarja greba. Na krsto je bilo položenih 5 vencev, kneza Otona Bismarcka, rojen leta 1849. v Trije so bili z rudečimi trakovi, dva pa — Berolinu. Leta 1870. se je udeležil nemško-: od strani rodbine — s črnimi, a vsi s elo-francozke vojne ter je bil v bitki pii Mara venskimi nadpisi. Venec poklonjen od želez-la Tour težko ranjen, na kar je postal ničarjev, ro nosili pred mrtvaškim vozom, častnik. Lata 1873. je stopil v diplomatično J Pokojnik je bil namreč delavec na železnici, službo in je pozneje do leta 1881. bil pri- j Nove raprodaje »Edinosti«. Z ozirom vatni politični tajnik svojega očeta. Lata na potrebo smo otvorili sledeče nove razpre -1884. je postal državni podtajnik; od 1881. daje našega lista: :1.) ulica dela Guardia, do 188»i je zastopal kakor državni poslanec tebakarna g. Kos in 2.) svobodna luka, baraka volilni okraj Lauenburg. Leta 1886. je bil pri uhodu is ribjfgi trga. imenovan državnim tajnikom urada za zuna-j VeerajŠDji liaš list je zakasnil vale 1 nje stvari in naslednjega leta je postal pravi malega nedostatka pri provizorično postavlje-tajni svetnik. Cesar Friderik g* je meseca nem elektromotorju, ki goni t;sk»rski Btroi. aprila 1888. pozval kakor državnega ministra Nedostatek sa je sicor hitro popravi), a v prusko državno minieterstvo. Ko je dne 20. vendar nismo več dospeli, da bi bili ekspe-marca 1890. odstopil knez Bismarck, je dirali list za Gorico z vlakom ob 9. uri. malo dni potem tadi sin podal svojo ostavko Seveda se je zakasnilo tudi razdejanje lista ter sa preselil na svoje posestvo Safeoahauaen. p3 mestu. Nnši cenjeni čitatelji naj blago-Leta 1892. se je Herbert Bismarck poroč i z voljno oproste zamudo, katero nismo zikrivili grofico Margarito Hcvos, hčerjo nedavno mi, nego hudomušna elektrika, kateri bhdo umrlega grefd Jurja Hoyoaa, solastnika to- poverili naš tiskarski stroj, odkar smo nasts-varne za torpede na Reki. Po smrti svojega nili svojo tiskarno v »Narodnem domu«, oče+a dne 30. julija 1898. je gr».f Karbert Sicer smo že poskrbeli, da v kratkem dobimo Bismarck podedoval knežji naslov in gras5ino defiaitiven elektromotor, ki ne bo ugarjal F/iedrichsruh. takih neprijetnosti. Zapusti je pet otrok, tri sine in dve Municipalna delegacija. Municipalna hčeri. Mlajši njegov brat , grof Viljem delegacija je razpravljala v zadnji svoji seji : Bismarck, je umrl že oO. maja 1901. Od yzeli 8Q aa znanjej <]a je upravno sodišče otrok bivšega državnega kancelarja je sedaj pritožbi Demetrija Duma in tovarišev živa sa Rantzan. njegova edina hči gicfiaa Marija sta t. 1., ki vtegne v oble zanimati. Ta list imeli ekoro ve5 madjarakih šol, nego-li Domače vesti. f Fran Podgornik. Z Dunaja nam je došla včeraj vest, ki nas je pretresla v dno duše. V Rudolfovi bolnišnici na Dunaju je dne 16. t. m. zvečer izdihnil svojo blago dušo gospod F ran P o d g o r n i k, znani elovenski pisatelj, publicist in politik tar zvest sotiudn k našemu listu. Morda se nam skoro ponudi druga prilika, da nekoliko natančneje označimo nenavadno individuvaliteto pokojnikovo. Za danes je p sal mladi Dansc, ki je od zacatka vojne hrvatskih. A v pomanjkanja hrvatskih šol, u lužben v Port Arturju ter se glasi : ki postajaja vsaki dan veče, bodo hrvatski sta- Nikakor ne obžalujem, da sem o3tal tu- riši pris Ijeni pošiljati svojo deco v madjarske kaj, ker ni mežno upisati, kako velečastveno šole, da dobe vsaj nukoiiko šolske naobrazbe, j 8e °®ejana<> na kratLo karakteristiko : Pod- gornik je b 1 najprovideccijelai med slovenskimi politiki. To rtu zagotovlja častno me- je doživeti tako obl?gjvanje. Po noči in po Tako padejo naši otroci naravnim načinom v dneva neprestano sireljanje, in človeku se žrelo mtdjarizaoije. zdi srairotno, da bi te podal na počitek, j Toda general Steselj je ukazal, da naj skuša vsakdor \l ljubezni do carja n domovine počivati na dsn vsaj šest ur, in treba je po- ; slušat'. »Stari« (Steselj) pa sam ne dela tega; ' vsak c£s n poveod, kamor koli ee prihaia, se ga srečuje in vedno \e prijazen, svež in čil. Po tem pravi : Vse gre lepo v redu, otroci ! — Ia tako je tu li. Iz nekaterih sDgl žkih listov, ki smo jih dobili na neki kitajski džanki, sem posnel, da ee vas pita z !ažm;: Japonci eo vzeli Port Artur gotovo že dvajeettrar. Da, ako bi bili priš.i Japonci pred tremi meseci in ako bi nas bili ekozi šeBt do 8 dai neprestano na padal: s lOO.CCO možmi, ns bi bili mi mogli drž iti trdnjave. Ali sedaj ! Morajo nas izstradati, ako nas hočejo imeti! To vtegne p u gotovo trajati najmanje pol leta. Moke, čaja in streliva je v obil ci, le konserv in cigaret primanj kuje. Najmanje dvakrat na teden dobivamo svež h rib; na'cvimojih sami v velisih moo žinafa, ali j ii pi kupujemo od tat nakih Ki tajcev. ki de ajo v sedan i vojni izborne kup-čje. Eckrat ra teden dob.varno norvtžkih kon?erv ia vsak mož dobiva tr.krat na dan porcijo žgarj*. Vzlic groimnju topov svira skoraj vsaki dan vojtška g« d;>a in tudi dnevnik izhaja vsak dar. Primanjkuje pa papirja, tako, da se list tiska le v mali izdaji v približno 1500 izt sih ; ceca listu je rad; tega prilično visoka. Ttžko si je predstavljati, s kako silo neskoKujeJo nt*j poz.cicija t sti rumeni pri tlikovci (japoa&ki vojaki) ; semtartja ee vstavljajo ter se puščajo p»opolcoma mirno postre Ijati. Dj današnjega dne (tj je avgusti) so gotovo izgubili do 15.000 mož (ubitih, ranjenih in vjetih). Med njimi je mnog i mladih fantov, starih komaj 17 do 18 let. Ifdasti je strašno, kadar eksplodirajo naše m:ne; tedaj ee nebo zat»mnuje od kosov človešsih trupel. Kaj bo sa le ko pride do boja v neposredni bližini vtrdb ? Tukaj je O madjarskem gimnaziju, ki bi ga hoteli Madjari zasnovati v Ojijeku — v zameno za prometno upravo železnice — spregover ti hočemo drugi pot. Za pravo glagolice. Clsnek dre. Belaja v »Obzoru« je zadel živo hrvatske »preporoditelje« — furtincaše. Dosedaj niso niti pcBkusili, da bi samo z jedno besedo prigovorili Belaju. Po tem meremo izvajati logično, da mu — pritrjujejo. Tudi proti bivšemu uredniku »Ka-toiičkega lista« in prebendarju prvostolne cerkve v Zagrebu, značajnemu S:efanu Koren cu sikajo furtima^i še vedno svoj strup. A oa te jih ne plaši in jim v »Obzoru« zopet odgovarja, ter ga oni napadajo radi njegov h ntzjrov o glagolici. Korenic trdi, da je ob vprašanju glago'ice dos'eden ter da ni t b tem vprašanju n malo spremenil svojih nazorov, od kar ni več urednik »Katoličkega li*t*«. Ia tako je VS3 nade, da B9 ob poštenju značajnih svečenikov razbije farti maštvo. sto med njimi, ki s> publicist čno delovali za interese malega našega naroda, a za časa njegovega življenja je bila to — njegova in T"e radi nekega foimalnega pogreška razveljavilo sklep municipalne delegacije od dne 9. fabruvarija 1903, Dalje so vzeli na zaanje, da je isto upravno sodišče razpravljalo v pritožbi dra. Bczza radi neke stavbene Btvar , da se pa raz3odba razglasi dne 11. novembra. Ćien dr. D' Osmo je predlagal, naj se tramvajska dtužba pozove, da pred novo Tieve sovo palačo na oglu Korza in ulice sv. Antona odstrani nositelje električne napeljave iu da bo skrbela za to, da se ce3tni tlak po pravi na onih mestih, kjer se dvigajo tiri. ltusskij kružok prične v »Narodnem domu« novo šolsko leto. O važnpati in lepoti ruskega jecika se je ža toliko p salo, da so vee besede, tičoče se te slvari, povsem nepotrebne. Prav radi tega pa, ker je vsem zoana važnost poznanja ruskega jezika za nas Sio vane in ker vemo, da bi ga vsakdo ic-mtd nas rad govorii, je nerazumljivo, d i je za ruske tečaje v Trs'.u tako malo zanimanja, da si je tu prilika za učenje morda najlepša. Saj j« naša učiteljica Olga Nikolajevna prava hči nesreča. Rivno zato, ker je gledal v bodočnost • i j » . , - .. i • . • svete Rusije. Njeno izgovarjanje, nag!a* vse in mislil za bodočnost, ker je svojim bistrim J J vidom in ostrim kriterijem hitel pred eoiob- Pr8tQO J>se nauč.no, amjiak pri niki vsaj za nekoliko desetletij, ga ti sodobniki niso umeli. A ker ga niso umeli, ga tudi niso znali ceniti. Posledica temu pa je bila, da je ginijalni PoJg;>rnik, mož, s katerim bi se ponašal sleherni veliki kulturni narod, rojeno. Nadejamo se, da se v torek snidevslov. Čitalnici prav mnogo ruščine znatiželjnih Iju Ji. A ne samo v torek, ampak pri vsakej uri pouka. Ls z rednim zabijanjem in mar- , , » . . . . j. i liivim uSeniem dosežemo lepih vspehov. živel ob večnem oomanjkanju in je tudi umrl J J , Skupščina »Zveze slov. pevskih društev«. V nedeljo popoludne ne je vršiia v kakor — revež. Ali Podg>rnik je bil altruist, ki gotovo ni imel vrstnika msd Slovenci glede nesebičnosti. Trpel je, a nikdar tožil. Sij ni nikdar mislil na ss in \se njegovo življenje je imelo ta c lj, kako bi se narod naš uavel na poti, ki bi gi dovele do ča3tne in srečne narodne in politične bodočnosti. In sedaj ga ni več. Odložil je pero za vedno in zamn je duh, ki je b:l neizčrpnim virom globok-h misli in promišljenih nasvetov. Z žalostjo v srcu polagamo izlasti mi cvetko hvaležnosti na njegov sveži grob. V hiši »Gaebjue Matict« v Ljubljani II. skupščina »Zveze slov. pevB^iii društev*. Zastopanih je bilo 14 društev. Od trž.ških oziroma oboličanskih društev sta hi ia zastopana »Slovansko pevsko društvo« in »Kolo«. Prvo je zastopal odbornik g. Josip M a s n e c, diu^o predsednik g. Makso C o t i č. Predsednik »Zveze«, g. prof. S t r i to t, je zaklical delegatom krepak pevski poz irav, Drobne politične vesti. Trgovinska pogajanja med AvBtrijo in Italijo. Iz Rima poročajo, da ni bilo možno ša zaključiti pogajanj v Vallombrcsi, ker je trtba še urediti neka tehniška vprašanja glede prometa na a^strij-skc-italrjan-skih mejah, za kar bo treba več časa. Ustoličenje novega b r i k s e n-skega škofa. V nedeljo je bil vstoličen v Br.ksenu novi knez in čkcf dr. Josip Altec wistl, ki je bil dne 11. t. m. posvečen za ssofa v R mu. Bivš knez in škof briksenaki dr. S mon Aichner, ki se je radi starosti odpovedal Škoti i, se je podal v samostan regu'arnih korarjev Neuat'fc, oddaljen od Briksana kake pol ure. Dr. Aichner ima že 88 let. Novi ruski minister notranjih stvari knez Sviatopolk-Mirski na namreč napravljenih na t soče podzemskih I stopi svojo službo še le koncem septembra, min: Japonci jih ne morej? razdreti; kakor Knez biva sedaj v Vilni, kjer ba de prisa tolažbo pa nam ie v tem^trenotku zavest, da 'OZDačiVŠi Jih kakor P^obujevatelje slov.n.k. smo mi tega meža spcštovaii in can li, ko se)zave6t ia Dtrodae Pro8vete- Zgodovina mu je zaničljivo r gil marsikedo v Slovencih, še^a Preporoda — jo rekel govornik — v ki mu ruševno se svojimi epoeobnostmi ni segal niti do kolena A tu moramo ziptt zabeležiti, k:ir je veleznačilno za plemenitost mišljenja pokojnika: on je poznil svoje zasmehovalcf, ali nikdar ni prišla žal beseda proti njim iz njtgovih uat. Oj je odpuičal in — trpel. Da bi Podgornikovi sodobniki, ki ga niso umeli in znali ceniti živega vsaj polcžili dolžni tribat epom nu mrtvega. Slava spominu Frana Podgornika ! Bil je to vzoren fciu svojega neroda, jasan vzgled, kako se narodu svojemu služi — nesebično ! Umrl je v Rojanu gosp. Anton Jer-n e j č i č, mnogoleten člen »Delalskega podpornega društva«. V prejšnjih letih je odtočno stal v taboru narodnih delavcev. Zadnja leta pa je bil navdušen pristaš eocijalno- demokratične stranke. Č.en »Del. pol p. društva« je ostal vendar do svoje emrti. No, vspričo veličastva smrti pozabljemo radi vsa politična zadnjih letih bo vat6vela slovenske pevca med činite je, ki so delovali za ntšo narodut* povzdigo, in prihodnji slovenski zgodovinar bo moral odkazati delovanju ntš!h pevskih drušetv najčaatneje mesto. To današnjo skupščino moremo nazivati nekak pevski jatla-ment. A možnost, da se je ssstal ta pirltt-ment, je dokazom navdueenjii. Došli bte v Ljubljano, da tu dobite vspodbuja in j > puneeete domov med svoje pevce. Tako bo mežno do6€č:, da v dogltdnem čau nastopi skupno masa najmanje 1000 pevcev. Ali vsakdo mora pr'poznat;, da delovanja v pevskih društv h zehtrva najvtč ti uda, vztrsjno^ti in požrtvovalnosti. O delovanju zveze bo poročal tajnik, jez pa omenjano ;e, da smemo biti zadovoljni v. doseiHnjim n i-predovanjem »Zveza«. V njej je zbran cvet pevstva. Da pa mnoga društva niso ša pri stopila, temu vzrok je menla v bojizni, bodo društva dobivala od »Z;eze« la bre meča, koristi pa nič. Da temu ni tato, d* bo narobe res, da je tcrej ta bjjazen ničeva : to nam pokaže nedaljna bodočnost. — V veliko cepriliko je vodatvu »Zveze«, da nekatera društva ne odgovarjajo tečno na vprašanje »Zvezine« uprave. Ali — tako je zaključil predsednik — pretežna več na društev, ki se nahajajo v »Zvezi«, vrše jako veetio svojo dolžnost. Zahvalivši le enkrat zbrane delegate je predsednik pozval tajnika g. K o o m u r j a, naj prečita foročili« o delovanju »Zveze«. (Pride še.) Ponižna presoja. Prissl je v naša uredništvo delavec Filip Kavčič, stanujoči v zagati deli' Olmo štev. 10, I. nadstropje, vrata et. 2, in nss je naprosil, da naj ee obrnemo do usmiljenih src, da 1 i mu pomagala v njega tesreči. Prosilec ima ženo že dalj časa bolno. — Sedaj je že 23 dai v bolnišnic, pri 87. M. Magdaleni bolna na legarju in ie malo upanja, da okreva. Zraven tega ima Kavč č tri male otroč.č®, od katerih^ je največja hčarlia 9 let. ki pa je vsled bo lezni brez leve roke. Ker je prosilee tudi sam slabega zdravja in ker so mu vsled ženine nalezljive bolezni odne li še ono malo pohištva, kar je imel, prosi za kako m lestno pomoč od usmiljenih sorojakuv. Eventuelne milostne darove naj se pošlje na gornji naaiov ali pa v urad »Delavskega podp. društva«, ulica Ga atti št. 18. Pevske vaje »Kola«. Podpisano javlja pevkam in peteem pevskega društva »Kolo«, da bo jutri dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer — po precej eolgem prisilnem odmoru — zopet pevska vaja za mešani zbor in s cer v »Nar. domu«. Ker se ima še marsikaj ukreniti glede nedeljske »VTinske trgatve«, up* podpisano, da te te vaje udeleže vse pevske moči. Ob enem javljamo, da bo nocoj ob 8. uri odborova seja v prostorih uredništva »Eli nesti«, ul.ca Gaiatti št. 18 Predsedništvo pevskega društva »Kolo« v Trstu. Domovinsko pravico v Trstu sta si izposluvtla gg. Fran Anlrejčič z Volfe in Andrej Sosič (sedai, p<» mf-giitratovem — prekrščeni u : Sossich !) iz Herpel;. Mesto t Ameriko, v zapor Včeraj popoludne se je hotel odpeljati v Aaaer.kj.z sngležkim parnikom »Cltonia« 24 letni natakar L opold Kopeekv, doma z Duusjj. Ko ga je p >liej?ki agent povprašal po potnem listu, mu je Kopeckv res pokazal ^ek polni list, ali agent je takoj sp zaal, da oni DOtai list m 1 r izdan Djtmu, Kcpeckemu. VgleJ tega je Kopeckega sret<»val ter ga edvedel k policijskemu cfic jalu Sahabl-u, kateri gi je vzel na zapisnik ter gi potem v spremstvu redarjev odposlal v ?ai>or v ul ci Tigor. KopecVv je imel pri sebi 15 dolarjev iu 46 kron. to je vse skupaj 120 kron denarja. Nesreča vsled razstre)jenja mine. 10-letni deček Viktor Galič se ie včeraj pred pol u d ne ig'al ca ce»ti v Dutovljab. Kakir znano, gradijo blizu Dutovelj ujvo železd šzo progo. No, tam bo včeraj predpo-ludna razstrelili nekolik) m n. Eaa teh min je pa vrg'a v zrak in v precejšnjo daljavo veliko množino kamelja in en precej debel knmen je priletel dečku GuliSu v desno nogo ter ga t»ko hudo ranil, da ni mogel več prestopiti. Včeraj popoludne ie < ee piipaljal dečka v Trit ter e« od lil v b >ln šiioo, k^er eo ga v?pre,eli v I\. kirurgični oldelek. vae atran:, kar nas je vodja opozoril, da moramo odit*, ker bo »pršua megue«. In zapuščali smo vrhunec Mangarta, a mislil si je vsakdo za-se: Z Bogom! Bog ve, al se vid' v a še kedaj ? Hode5i po atrmej poti n;zdolu bili smo večinoma tihi in zamišljeni zbog obilice lepote, ki nam jo je oko zrlo hkratu. Prilično sredi pota zalotila nas je šumeča, gosta in mrzla megla, tako, da se ni skoraj nič videlo. V par minutah je bil Mangart ograjen se sivo megleno odejo. Okoli ene ure popoludne dospeli tma opleteni planinkami, do belope-Čkih jezer, kjer smo iz čolnov opazovali po torne globočine. Odpeli smo še »Domovina mili kraj« ter odkorakali proti hotelu Man gart, kjer nas je pričakovala radovedna družba, mej katero je bil tudi goap. D. in njegova isti dan iz Trsta dospevša milostiva gospa. Veselje vsled srečne povrnitve je bilo •plodno. Gospej D , ki nas je drugi dan na vsak način hotela imeti na kosilu, prizna vam v zahvali, da je izvrstna kuharica, a njen sopreg gosp. D- izvrstni poznavatelj »dobre kapljice«. Hvala ! In tako se je srečno izvršil »izlet na Mangart«. Ti pa, slovenski letoviščnik in planinec, ako nisi ša bil v tem kraju, potrudi se o priliki in zagotovljen bod:, da Te ne bo nikdar »grevalo« za čas, trad in — d^nar ! Izlet na Mangart. opisal I. Kevc. (Z vrst tek.) Nekako v vred ni te razpiostiia d.želna prestolnica, m-Bio celovško, in pod njim svetovno znano VrbsiiO jez;ro, a severe vzhodno prostrano »G. sposvet-k > uolje«, tisti zgodovinski košček aekdaj slovenske zemlje, frjer etoji dano še »vojvodski prestol«, kamen, s katerega to nek laj prisegali flovemki vojvode ljudstvu slovenskega Korotana. — Po naravnih krts t*h čud vito deželo kranjsko, imaš tako reki č pod negami. — Skoraj horizontalno pod teboj se v utranjem solacu leske-četi dva bisera To so, »Belopečk« jezera«. Da, divna priroda ! — Sivi o^ak Triglav ti je sased, a zapadno S9 vrstijo vrhovi Jul j-skih alj>. Na razp.lđgo tvojim o5tm so italijanske nvnice a Čedadom, Vidmom, Bjnet kami itd. Sploh, kamor ee oziraš, ti obtičava oko na romai.t.k:, interesantaost in lepot'. Kader ima le količkaj emi*la za naravno lepe t}, ee mota tukaj d.viti. Oai ki pa tega nima naj na hodi na »visoke gore« ! Kaki dve uri m> ž j z .i t d i'rn ed in na j^n ■ ali oči n« Razne vesti. Znamenita obleganja mest. Brezvspešno in z mn >gimi izgubami združeno obleganje Port Arturja spominja nas na mnoga znamenita obleganja v minolih časib. Tako so j stari Grki oblegali Trojo 10 let, a njihova junaška dela in težave, ki so jih pretrpeli 1 pod mestnim zidovjetr, je ovekovečil pesnik Iliade Homer. Grški zgodovinar Hero Jot pripoveduje, da se je mesto Azoth 29 lit vpiralo kralju Peamet hu. V starih čas'h so osvajali mesta ne tol ko s hrabrostjo in orež jem, ampak največ z — lakot^o. Taka metoda obleganja je gotovo imela vedno prav strešne posle lice ra oblegovance, i kakor svedoči t> najbolje otoda mest Karrage | in J ruzaiema, katerih prebivalci so umirali I raje od lakote, nego bi se udali. Kako eo zahtevala oblegovanja veliko število žrtev, služi nam v primer angležki kralj Rihard I., ki je pri A kocu za časa dveletnega obleganja istega mesta izgubil 6 nadškofov, 112 škcfov, 40 giofov, 500 baronov in 100.000 v koristilo debelo z dovje. Posebno dolgo se ja držal v obleganju rt k Kreta, čfgar glavno mesto se je lita 1669., po 24 letih, udalo Turfeem, ki so v tem času izgubili 200 000 merž. Znameniti so tudi leta 1779. naskoki ' na Gibraltar, ki je ključ Sredozemskega morja. ' Akoravno eo Spanci in Eraccozi z ztdinje-: cioii silami izstioljali na dan 600 krogelj, ' vendar niso mogli zavzeti Gibraltarja. Kar ee t;Če oblegovanj v 19. stoletju, 'to najznameniteja ona, na katerih so sodtlo-I vali — Rusi. Le'.a 1854. sj Rusi zavzeli IS.l atrijo, a izksti mučno je Lilo cbleg »vanje j za časa ruske-turške vojne. Lata 1877. so j Rusi oblegali Kara v Armeniji ter ga zavzeli | po 12 naskokih, izgubivši 7500 mež Nsj-' znameniuje v tej vojni je bilo obleganje : Plevne, katero s > vzeli Rusi po neštevilnih inaskjk:h in ogromnih izgubah. Od vseh teh oblegovaoj je pa najslav-ceje olo pr-morskega mesta Sebietopola na poluotoku Kr.mu za časa krimske vojue. Ko je pričelo obstreljavanje, se je zdelo, da trd-; njava pade v 24 urah, toda držala se je vsa j it t o, akoravno sj krvavi boji trtjaii neprestano. Rusi to vtčirtt pokazali, da eo s Bvojo ; energijo, brezprimerno vstrajnosijo, samoza-1 tajevaujem, vstvarjeni kakor navlašč za brs-I nittlje trdnjav. Danes seveda, ko je topništvo doseglo svojo dovršeni st, ko leti krogla 12 — 14 ki« ! lometrov daleč, ne morejo branitelji dolgo vstr.jsti vzlic vsemu junaštvu Ako so se pa unaški branitelji Belforta vendar držali lu5 dni pod strašno kanonado, ki je trajala 63 dni, n eo lo na posredovanje Jules Pa ure-a ktpitulirali, toda odšli iz trdujhve z vsemi vojaškimi častmi, ne zaostajajo nikakor za njimi ni hrabri bor.telji v port-arturaki trd njev . Najmanjša vojske na svetu. Vojska ve- l.ke vojvodine Luksembuig, ki ima 2600 š'irijaških k 'ometrov in 535.000 prebiva'cev šteje 150 do 200 mož. Vda ta »armada« se nahaja v glavnem mestu Luksemburg, ki ima približno 20.000 prebivalcev. Deželica bi zs-mogla po številu svojega prebivalstva imeti nekoliko tisoč vojakov, toda tega jej ni treba, ker so jo velevlasti leta 1867. preglasile za nevtralno. Tudi jej je prepovedano, da ne sme imeti več vojaštva, nego je to potrebno za vzirž&nje javnega reja. Dežela izdaja na leto za svoje vojaštvo in orožništvo okolo pol milijona frankov, a jej ne treba radi tega delati dolgov. Poveljnik vojaštva in orožništva ima čin majorja; ko je šel v pokoj, dajo mu časten naslov »pcdp^lkovnikz«. Se manjšo vojsko nego Luksemburg, ima republika S. Marino v Italiji, ki je najmanjša svobodna državica v Evropi. Ta deželica leži na vztočnem obronku Apenin ter meri le 60 štirijaških kilometrov z 8000 prebivalci. V tej državici obstoji obča vojaška dolžnost, toda le na papirju. Vsi možki od 18. do 50. leta morajo b ti pripravljeni, da jih za v=aki slučaj pokličejo pod orožje. Le uradniki, duhovniki in dijaki so odvezani od vojaške služb?. Vsa po'noštevilna armada ako bi fe res tklicala, šteje 30 častnikov io 900 mož. Ker pa le malo število opravlja vojaško službo, znašajo letni stroški le 10 dr» 12.000 frankov. Državntgi dolga v S. Marinu ne poznajo. Predsednika republike volijo na pol leta. Isti ima č^Btno straž obstoječo iz nekoliko častnikov in 24 vojakov. Rszun tega je v trdnjavi S. Marino en ča i stoik in 40 mož. To je vea »vojna sila« r«-j publike S. Marina Najveći dijamant. Iz Londona javljajo, da so našli v nekem južno afriškem rudniku dijamant, ki tehta 332 karatov. Največi znani dijamant »Veliki Mogul«, v indjs'iem posestvu, tehta 270 karatov. »Kohinoor« v an-gležkem zakladu, ki je tthtai prej 280 karatov, tehta seda1, ko po ga prebrusiii v briljantno obliko, le 106 karatov. Avstrijski cesar ima dijamant »Fiorentinec« b 133 karati. Siveda izgubljajo dijamanti z b'usenjem mnogo na svoii teži. Tako je brja Kohinoor tehtal leta 1472 672 karatov. Ogrska renta v zlatu 4°/. 118 S.S llrt n „v kronah 4 °/t 91:25 „ renta 31/, h8.75 Hti.lS Akcije naciionalne bank? 1614 — 1614. - Kreditne akcije 650.50 6SR.L0 London, 10 Lstr. 23H-621/* 239.60 100 državnih mark 117.37'^ 117.15 20 mark 2^.48 23.46 20 frankov 19.01 19.0 3 10 ital. lir 95.— 949ft Ceaaraki cekini 11.34 1134 Trgovina. Borzna poročila dne 19. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.02'/. 19.04angležke lire K —— do —.—, London itraiek termin K 239.70 >39.90 Francija K 95.-95.1'2,/i, KaUja K 95 — 95.12V, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija k 117.40—117.50, nemški bankovci K ——-- avstrijska ednotna renta K 99.10 — 99.40, ogrsko kronska renta K 97.— i»7.3l», italijansza rent« j 102.70 103 74 kreditne akcije K <5i>7.--669.50 državne železnice H618- — €50— LombJ»rd: K HS —, Lloydove akcije h. 740.— — 74^.— Srečke: Tisa K 323.--327—, .vredit rv 464 — do 474 Bodunkredit 1880 K 309 — 319.— B> denkredit 1889 K 297.— 307.—, Turške & 134.— do 136.— Srbske--do —.—. Dunajska oorza oi 2 ur' ooool.: predvčeraj danes Državni dolg v papiri o m0.15 10 >15 i „v arenru ' 100.15 100. J 5 Avstrijuta renta v ziaiu llit.30 119.35 v ki on h h 4°'. 99.30 i»y.-t0 Avet." mvesticij&fes n nta 3»;'/. 90.90 90 90 Parižka in londonska borza. Pariz. (Skleni — francoska rent« 99.27 50/o italijanska renta 101.—. Španski ezterienr 8b.77 akcije otomanake banke 591.— Pariz. (Sklep.* Avstrijske državna želen**' —.— Lombardi 9i«.59 unificirana tnrSka rnnta St>.97 menjice na London 252.25, avstrijska zlata ret, 103 — ocrska 4°/0 zlata renta 100.85, LSnderH^-' —.— turške srečke >30.75. parižka bank« 12.10, italijanske meridijonalne akcije--, akcije Bi«> Tinto 14.27. Vzdržaua. London. (8kJep* Konsolidiran doi<» 88" ',,., Lombardi 3";. srebro 26*/„, 5paiak» renta 877/s iu • lijanska renta 103T/«, tržni diskont, 23/lc menjic" Dunaju --.— dohodki banke —.— izplačila bantp —.—. Trdna. Tržna pomočila 19. septembra, H a vre. (Sklep.) Kava Santos (?oo! a*' raaje za tek. mesec po 50 kg 45.75 frk, za dec 16—. — New-York. (OtvorjenjeJ Kava Rit, za boiofi« dobave, vzdržano, 5 in 10 stotink zvišanja. Hamburg. (Skleu pop.) H.ava Hantoa sto" average za sent^mber 363/4. zo deo. 37za marec 38—, za ma] 381/* vzdržalo. Kava Rio navade: loco 37—38, navadna reelna 39-42, navadam dobr« 43—44 Hamburg. (Sklepi Sladkor is sept 21.50, z\ oktober 22 20, 7P deo. 22.—. z» januvar 22.Ui. maj 22.23, za avgust 22.80. Stalno. — Vrema lepo. — Sladkor tuzemaki. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K---—— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concaasč in Melispi,!l promptno K 68.30 do 69.30. za sept. K —.— d> —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor i« repe surov 10"'/8 Sh. Java 114 V, ^ h. TrJno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.75, rf »< okt. 16.—. za november-dfcember 16.75, zs nov februvar 16.70 (mirno.) — Pšerica za tekoći m«-sec 23.80 za okt. 23.85, za november-december :i4.10,7a november-febr. 24.35 i mlačno). Moka za tekoči mesec 31.40 za okt 3160, za no t. -decembe-31.90, za november-februvar 32'25 i mlačno) Repično olje za tekoči mesec -19.25, za obtob?r 49 25, za nov. - december 49.— z\ januvar- april 50.50 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 48. —, za okt. 4;».25 Zb nov. -december 43 50 za januvar - april 41.— (mirno). Sladkor Burov 88° uso nov 26'/4 — ili1., (mirno), bel za tekoči mesec 30— za okt. 30 „ za okt-jan. 317«, za januvar - april 32-- (trdno) rafiniran 62—62V« Vreme: lepo. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Urpdne ure -sam^ ob deUvnikih) od 8. do 12. predp. in od 4. do 7. popeludue. DRAŽBE: ki se višjo od dne 27. avgusta 1. naprej: Predmeti, ki ee bodo prodajali nadrobno ali pa v posameznih kosih 80 : hsrvan saten I batiat, perkal, fuštanj, plašSi za giape, sukno jza meške obleke, volneno blag^ z» ženik -! o'oleke, m^derci, preproge, srajce za moške'n i ž-n?ke. spodnje hlače, pogr.njala za pnatdlj« ! itd. itd. Užgani znak na zamašku t varstvo proti ponarejanju MATTONIJA GiessMliler Sauerbrunn. i F. PERTOT, urar, v TRSTU jI. dellc Poste 9, palača Gaiatti (za3ej JlaroBnega doma) ' Prvi slovenski urar. Ima velikansko zalogo ur vseh vr$t iz najslOTiteljšill torarn. Veliki izbor zidnih ur, koje daja tudi in obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! n Ssnpire" —\ -ihr t nvp \ v3. ieT Zalagatelj ministerstva francoske republike glasom odloka z dne 2. junija 1904. Amerikanski pisalni stroj prve vrste z razvidnimi črkami je brezdvomno toli j;lecle dovršene konstrukcije koli glede solidnosti in trpežnosti prvi na Celem svetu. Stroj - se izroči na poskušnjo, nc da >»i ga bilo treba kupiti. Priprave za pomnoževanje spisov na roko ali se strojem mimeograf, ciklostil ali rotativ. Stroji za računanje. Meha-;nična delavnica za čiščenje in popravljanje vsakovrstnih strojev. Kupuje, prodaja in zamenjava pisalne stroje. Glavni zastop in zaloga za Trst in deželo ulica Geppa št. 18. (»fon Št. 1682.) P* Najboljša priporočila. — Ceniki brezplačno in poštnine prosto. • * prejem« zavarovanje Alov*-sit^c* : ;sn • •••■lr 7.< ki»rr t>inx<*i- | »n pod tuku ugodnimi pogoji, ko no-; druga zavarovalnica. Zlasti je .godno zavarovanje na doživetje in nmrt z zmanjšujočimi ae vplačili. Veak flan ima po preteku petih let pravico do dividende. 9f l 4 L A VIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rpzervnl fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti drnsa vzajemna zavarovalniea nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine požarnim škodam po najnižjih cenah ?koda ceiuje takoj in naoaikuntneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdata podpore v narodne in občnokoristne stare in nove ima naj prodaj Fran Budau -------------..,„■ ......—--- so*ar'1"*' ■"■ 21""al Otunpiin se je velikansko skladišče t;«;;";« I - *wmva*Bo « Petra Peterne! v ulici Suilia št. 76 ® je vdobiti vsakovrstne jestvine kakor: ^ KMvm, rim, tortfae (M^djsk^, sladkor, tsčg čao " n belo moko, naravno ma-ilo, sveče, milo, —...... jedilno olje I. vr.ste ]K> mvč. 1 ' — IJluiiO vfdno nt« že. = © Trg Carlo Goldoni I. Bogat izbor raznovrstnih površnih sukenj (paletot, ulster) in obleke za možke, dečke in otroke. Veliti ioiodi blaga Iz m m inozemskih tovarn. — Naročbe p meri litro iii točno. Govori se slovenski. Najugodnejše cene © e © w V ^ taki >j podmaj^aciner, 81o-venec, vešč spedicijskib poslov in ki zna italijanski jezik. Naslov pove uprava »Edinosti«. Virgilij Bajt sodar v Trstu, Rojan (ul. dei Mcreri 106) ® j prodaja novo in stare sodo od ® 25 do 7.50 litrov. 0900900000090090 IVAN JANČAR H tehnični koncesijonlraai zobozdravnik v Trstu, ul. Torrente II. n. TVIavnica za umetn » zobovje. Izvršuje popolno zo->>ovje i ž kaučuka ali zlata po francozkecn sestavu. 1'oprave v 'J ur:ih. Cene zmerne. Sprejema od 8 -6. pop. J ^ K X Nova trgovina z železjem = FRAN BALLIS ^eeee TKST = ulica Barriera vechia št. 27 = TRST Bogat izbor kmetijskega orodja, kuhinjske posode, brusnih kamnjev itd. itd. ""^SS Se priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi. "A'O X O M o & o Mg m ° M © Prodajalnica jestvin in koionijal, rapoijskih in tuzemskih testenin, olja. kisa in mila Ivan Fočkaj v Trstu ul. Petronio 'J, vogal ul. Settefontane. Zaloga moke, žita, otrobov na izbero. I Zalatratelj c. kr. redarstvene straže, e. kr. glavncc-a carin-VVVVWVVVVVVVVWV v vvwvwvwvAv skeg^a urada it. skladišč, e. kr. pri.. lloyd. orož, e. kr. linančiie ------straže v Trstu. Kopru in Pnlju. test. - Ulica Ecsario Stv. 2. - TRST O Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josi^ Btantič Tovarna kisa ^rusehina S JCrovath Trst — Itha <■ rumu!;« <> — Trst. - Zaloga vinskega kisa in različnih specijalnih kisov - Konkurri č.ie cene. ———— XXX «X - priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše Jf^SiM voščilo (biks) = j 1 Wili Cene nizke Pekarna in slaščičarna FRAN M1LLAN1CH Trst. — ulica Cemuierciale 1 — Trst. Trikrat na Han ovtž kruh seske vrste. K-z insšan e na d in. S;>»ejenia nsročl*** na f.ia<16u«e j VT^ itd. o priliki poio< tn krstov. ! Najugodnejše cene. i * BRUDER HURVIZ k rakovo - Stradom lt. - K rakovo Neodpovirjajoće sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, v h led čeaar nima kuf»ee nikukejra rizika Bogato ilustrovani cenik raznovr!ee v dobi v dar brezplačno krasni 'ejmi album s lo razgled n ion iu i mesta Krako\e s;. —« % 2 s -5 Ztl >—I ^ ^ -j S g ? « 5 S f « z i G- Ilica 40. — Zagreb — Ilica 40. priporoča svoje točne, solidne in cenene proizvode. Cenike brezplačno in franko. O O O o o o o o o o o G To^aiDa DcbSitva sandar Levi Itinzi Postrežba točna. JffaJleiste vsčes^a zabava je prisostvovati k®3ie@rtaa v ljudskem vrti zzzz ulica l eaa ši. A. (v laatni hi§i.) ZALOGA: Piazza Rossrla (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikaie koTiisran^^ Sprejemajo ss vsakovrstna delt ti f i po posebnih načrtih. ilustrov&a acciž: Prespi:--, is o *r«n> c ^ J^^fT!^, ^C t- Cene vžigalic : 1 orig. zabttj s 5UU zavjtici (normal) K 48 —, franko Ljubljana popusta. Velik salon plaščev za gospe » \ FERRUCCiO JESS -= TRST Bogat izbor jopic zadnje novosti izvirnega ta e ec ca co q_ VŽIGALICE družbo tv. Cirila in Melcdo Zaloga pri j v: Ferd a no v Licifctjan. CD "m' 3 s3 1 or'i;. zaboj b 500 ;av. (Flarain^) K b'J'— franko Liid-l-en«*, poru^ta f?°/n. 1 Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via deil& Stazione Št. 17. - Telefono tt. 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetni, i\ se jemljejo na potovanje m prevažanje blaaa na vse ree. ) Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen- skladišča. Edini tržaški zavod za — „VACUM-CLEANER" ČIŠČENJE i u Sil KANJE VAN JE PKEPROO Točna postrežba in nizke cene. Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Nova redna, hitra In direktna služba za blago in potniku mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzopanbrod GERTT 6510 ton. odpluje dne S. oktobra v Novi York. Potnina znaša III. razred K 180—, II. razred K 250. — , I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino. zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in veotilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA- v LJUBLJANI Podružnica v Spije tu Podružnica ▼ Golovcu. Kupuje in prodaja VM mtt rent, sastavnih pisem, prijoritet, komanalnii obligacij, sreĆk, dsinic, valut, novcev Ia daviš. Pramtmmm izdaja k Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 j! Daj« predujme na vred. papirje. Zavaruje sročke protf kurzni Zamenjava In eakomptnjo tsžrabans vrsdnostne papiije ia vn o v čuje sapsle - kupona. -- izguM Vinkuluj« ln dlvtnkuiuje vojadk« ttmtnlnske kavcije, ipt im imfir-mrrrr msit. flor -»s mmmAtim Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vloine knjižice proti ugodnim obresam. Vloženi denar obrestuje od dne vloge dc dne vzdiga. Promet ■ deki in nakaznioami.