IS ■ .'
V torelt. MlM in solni
ikaja la »*U» t >Uri
|M u bri-/ piailjanj i ..
.min n m mt i V-poi Ma . . i ..
U utrt leta . I ..
P« J)0«i ;
U tj« M» 10 Bi. u pni IfU • -r>      -• .. ..i ..trt l.U    .,  H „
\ r.-«llli-t m. i ii i.|»r..11 i-t \.. \t ni stolnom trnu i liniii-
litta) Vik a. tst.
Oznanila i
inivulno Iv. "t''i'ii i vrnt.i M plačaj«
MtiaM I k rat. tuka 2krat, • ti-ka Skratili......       |i| i. u
prostoru.
Za »»ak tinok jo (llfct knlok (štompelj) ti jq k.
ltuknpiii hc no »rai'ajo, ■Liniji n.ij kH   I ivoljn franknjej«.
Št. 49.
V Mariboru aprila 18(>9.
Tečaj II.
Konce ali začetek?
Celih 191 sej je imel dunajski državni zbor za seboj, vsaka seja je imela svoj protokol, vsak protokol svoje govore in postave - vse lepo na čista prepisano, kakor za veliko skušnjo, Urez madeža. Škandala in demonstracije. Kako redno je bilo vse še v 190. in 191.seji. Govorniki sozmanjo ali veto bistroumnostjo in šalivostjo vršili svoje težavno pošlo ljudskega osro-čevanja in državnega prestrojenja in če jim za njih dela morebiti niti nehvaležna ljudstva niti obubožana država ne bo vedela primerne hvale in hvaležnosti, vzeli bodo vsaj v svojih srcih seboj veselo Bamosvest, da so večidel zadostili „najboljim svojega časa" — svojim tovarišem, ki so jim žo med govori nasproti klicali svoj" „sehr gut!" ali pa kazali svojo veliko za-dovoljiiost z ravno toliko veselost jo, kar so \ nemškem parlamentarnem jezik« imenuje: „aiidauernde heiterkeit links!"
Tako soje v najlepšem rodu Smijalo in rokopleskalo 191 sej in v teb sejah so gospodje poslanci včasi poleg kratkočasili!) govorili ali poslušali prav resne stvari in so vendar ostali dobre volje in lepega obnašanja. In tako smo dobili poleg dualizma še pravico do izjemnega stanja, k novim puškam še posebej 800.000 vojakov in nekoliko prostovoljcev, k poprejšnjim davkom še reformirani, t. j. povckšani grunlni davek itd. itd. A kakor kažejo stenografični dopisniki, dajali so g. poslanci svojim narodom vse to z primemo vesclostjo in rokopleskonjem ; ali so se veselili in rokopleskali tudi narodi, tega ne vemo, ker narodom Btenografi ne pišejo rednih numeriranih protokolov; nadlističe, na klerih si narodi zapisujejo svoje opombe, bo moral šo priti molj in zgodovinar, predno se bo mogla iu smela stvar naravnost kot zgodovina povedati.
Vso to jc drž. poslancem jako dopadlo in v 191 sejah so bo bili na zborovanje in drug na drugega tako navadili, kakov na vsakdanji kruh, ki se v parlamentarnem življenji „dieta" imenuje. Nikomur, niti vsemogočnemn predsedniku se ni sanjalo, da bi utegnilo toga idiličnega življenja kedaj konec biti. A stalo jc v osodnih bukvah zapisano, da mora za 191. priti 192. seja, kar jo g. predsennik Kaiserfeld bil gotovo žo naprej lahko zračunil, ne tako lahko pa tega, kar so je proti vsej zgodovini in vsem protokolom drž. zbora dogovilo v tej seji.
Dogodbe te imenitne sejo obširneje popisuje naš dunajski dopisnik in govor dra Touiana sam bo našim bralcem dovolj pokazal, na čem se je skrhala slovenskih in nekteiih drugih poslancev dosedanja zaupnost do državnoga zbora. Ako hočemo vso to sejo kratko zbrati, kaže se na priliko to-lc : Poslanci, ki so do zdaj samo lam za „ustavoljubne" veljali, kjer so jih ljudje natančneje poznali, v zbornici pa so bili v strašno slabem glasu kot nasprotniki sedanjo ustave, spoznali so — post tot di seri mi na rerum, da jn še državni zbor premalo ustavoljiiben, tla se ne drži niti onih postav, ktero je sam sklenil, še manj pa onih deželnih pravic, kar jih je moral prevzeti iz zapuščine ranjkega Stnerlingijanizma. To spoznanje so enkrat Slovenci, Tiroljci in Poljaki zborovi večini precej krepko očitali. Seveda večina, ki jc ustavo prav besedno „v najem'' vzela, kaj tacega ni pustila veljati, še manj pa je hotela tako slabost priznati in šolsko postavo \ kloniti v ustavne ojoioe.  Slovenci)itd, pak, kterim je ustava nad vse. so izrekli, da so no
čejo vdeleževati protiustavnega čina in so na s^oja ustavna prsa trk.ije odšli. ..Vso ustavo za :; poslance!" bi bil-; •! KjTNotIHI obetati, zbor vendar le nekoliko trenotkov ni mogel sklepati, ker imajo nemški poslanci tudi še kaj druzega opraviti, kakor v zbornici sedeti. Ko se je zbor vendar toliko kompletiral, da je imel potrebno število glasov, pokazal se jo v vsej oni enostranosti, ktero je žo davno videl ves slovanski svet, samo no naši poslanci. Nemci so sami vedeli in poprej tudi izrekali, da jo osnova šolske, postave v marsikterem obziru popravka potrebna, vendar so jo sprejeli, ka-koršna je bila, samo da so pokazali: Mi smo mi! Nemški rojaki bodo ta malenčni ponos šo kedaj bridko plačevali, kajti nemški poslanci so pozabili, da jo vendar le mogoče, da prido vlada iz njihovih rok, in da bi utegnila kasnoja ne nemška vlada ravno s to postavo šo trebiti nemško pretenzije, iu po njihovih plečah obračati šibo, ktero so zdaj Nemci za druge zvezali.
Slovenskih poslancev razmerje do državnega zbora s tem začasnim izstopom ni premenjeno, vendar smemo pričakovati, da se bo spremenilo, zlasti ako hočejo študirati svojo lastno zgodovino v tej zbornici in pa premisliti dobičke, kar jih v njej za svoje voliiee in rojako pridobili - - niso Ako bodo in pričakujemo , da bodo vse to dobro premislili, potem upamo, da jih ne vidimo več pod zastavo centralistične deceniderske ustave, ampak da zopet povzdignejo poobešeno zastavo deželne avtonomijo in čistega federalizma, in da pri prihodnjem njihovem odhodu iz. dunajske lesenjačo slišimo iz njihovih ust besede:   Ivana gre, a nikdar več ne pride!
Nemško in Nemci.
Menimo da jo primerno, tla enkrat pogledamo tudi nekoliko med one, ktero je nam Slovanom in posebno nam Slovencem z nezaupnostjo opazovati. In prilika je dana, da o Nemcih govorimo, ravno zdaj ko jo prvi državnik nemške narodnosti, mnogo krivo sojeni, mnogo sovraženi in povzdigovani li i s m ar k govoril. V eni poslednjih sej sovcroncniškega bundu jo bilo nenireč vprašanje bundovskega nemškega miiiisterstva na dnevnem redu. S tom nasvetom so hoteli sovorno-nemški narodnjaki korak naprej storiti, namreč do centralističnega zedinjenja Nemcev. Znano jc, da je izpahnenjo A\širijo iz Nemčije po 1. bil prvi korak do tega zedinjenja, ktero je
nekterim samo vprašanje bližnjega časa. Od tačas so menili tako imenovani demokratično-republikanski Nemci, kakor tudi Nenemoi, da v vsem zodinje-vanji Nemškega ni druga, nego poprusovanje , vtikanje pod junkro in pikel-havbe. t. j. aamovlndna (cezaristična) centralizacija. Jako nepričakovano jim jo torej zdaj Hismark, kterega so imeli za nositelja to ideje, prišel v poslednjem posvetovanji in pred vsem svetom povedal, da namerava Nemčijo na federalistični podlogi zediniti, da se morajo opravičeno in colo neopravičeno posebno naprave posameznih dežel v postov jemati in ohraniti. Kdinjenje bi se imelo torej dosezati v Nemškem lo tako, da so najpotrebneje državne reči vkupne. In ker se imajo opravičeno napravo respektirati, treba gledati na ljudsko misel in čakati naravni razvitek, ker posamezen „zgodovine no more delati",temuč so dela sama.
Te svojo misli podpira 1! i s m a r k s tem, da kaže na značaj nemškega rodu. On pravi, da imajo Nemci domoljubje za kraj individualnega
.. 3ia".::i
Lik*
ftaiMHlojiiMiic Nliltv i/. 9i:iNc>t;a naroda«
IV. Hiibn.
(Daljo.)
Značajno za grizljivost, vjedljivost in ostrino babjih jezikov je tudi to, da v nekih krajih tistemu železu, ki ga mesarji za pasom-obešenega imajo in ob kterem svoje nože brusijo, pravijo: babji jezik. — Pregovori pravijo: da ima babji jezik v sebi toliko ostrih besedi, kolikor riba belica kosti; — du sc morajo biki za rogove, babe pa za jezike vezati ; — narodna pesem pa pravi.
Preljubi sveti kurent, Babam jezičnim Polomi kosti itd.
Slovenska frazeologija pravi, da otroci žnodrajo, deklice še petajo, fantje sc pogovarjajo, možje posvetujejo, žene pomenkujejo, starci spominjajo, bedaki žlobudrajo, stare ženske kramljajo, babe pa brbljajo, klepetajo, jezike stegujejo in nad ljudmi brusijo, ljudi obirajo, kvante kvanta j o itd. Dasiravno pa imajo babe navado, prodno kaj zinejo, z roko si usta obrisati, češ da jim ho beseda čista in poštena, vendar je njih govor večkratih bolj kalužou nego bister. Pregovor pravi : babji golč. pa lisičji laj na mesec!   enega kakor drugega veter odnose.
S žensko glavo jo pač pravi križ; dokler je mlada jej drugi miru ne dadu, kader jc pa stara, pa ona druge nadleguje. Vse v babi s časom pojema, samo v jeziku jej životna moć zmerom bolj žilava prihaja, vse v njej otrpneva, vse trhli, vse mrli, vse se trupi, samo jezik prirodnomu zakonu nasproti vedno gibčneji postaja. Pravijo, da so zarad te lastnosti podplati iz babjih jezikov ustrojeni neraztrgljivi,   Pravijo, da če bi kača, babo za jezik držala
pa še bi ž njim klepetala. Će je več bab skupaj, gro kakor v mlinu, vsaka vsem drugim odgovarja, pa poleg tega vendar šo zmerom toliko časa zmor, da v eno tudi še svojo besedo vmes vtika. Pregovor pravi : tri babe, tri gosi smenj dan stori. Če se baba z dedom pravda, je pravde in prepira skoraj kraj in konec, ded je painefueji, pa jenja. Babji jezik sicer šo nekoliko časa blebeče, ker so je bil že preveč zaletel, pa so no moro z lahka zopet ob-vstaviti, nazadnje so pa vendar umiri v svesti, da jo zmagal. Druga jc, če se dve babi v krogu sprimetc. Nobena noče prva jenjati, kajti tista zmaga, kteri zadnja beseda ostane, iz za to zadnjo so časih po celi božji dan pi-pljete. In ko sto žo vsaka k sebi šli, iu druga drugo več no čujete, šo druga mi drugo vpijeta, samo da vsaki zadnja ostane. V boji so babino orožje burklje in lopar, kader pa do tepeža pride, tačas so pa lo za kito love, kakor purani za žnopre. — Ce jo baba sama, kaj mislite, da jej jozik mir da! nak, ona sc z mačkom razgovarja, ona nad slabim vremenom godrnja, iu celo nad vetrom krega, ona se sama s seboj razgovarja, in vse svoje misli na glas misli, m kader jej že vsakega drugega predmeta zmanjka, tačas začno moliti. Koliko zaslugo ima taka molitev, to sam bog ve!
Babji jezik pravijo, je na eni strani srp, na drugi kosa, spredaj pa dloto ; Žnablji so noži, zobje pa žriulje, gorje tedaj tistemu, ki ga babe, kakor se pravi, skoz. usta vlečejo! — Enega Kranjca sem cul enkrat reči: baba ima konci jezika šivanko, konci šivanko zopet jezik, iu konci jezika zopet šivanko! — Kjer meč ne rani več, tam boje babji jezik šc hudo vseka. Proti babjim jezikom ga ni junaka. Najbolji jezični dohtar, ki ima jezik s stotinami paragrafov podkovan, proti babi, ki zna vso cuoiklopedijo psovk na pamet, ni nič. Kant je djal: dialektika jc tista umetnost, po kteri sc zna mnogo brbljati. Ce je to res, potem so našo babe velike dialektikaroe. Tudi nokajl Pravijo, da stara baba še sedem let brez. duše živi, brez jezika pa no eno minuto več.   Kader jo pa za celo umrla, pravijo, sc mora
obsežka (ressortpatiotismus), kakoršnega romanski in slovanski narodi ne poznajo. „Ncmei imajo partikidarizem . ki\se v njili resort nespadajuče sovraži, ima za inostranost in meni, da se temu sme vsaka škoda narediti, ako le njim dobiček d o n a I a. Kaj tacoga je le nemškemu z n a č a j u mogočo:'
Za boga! mi Slovenci v nedolžnosti roke umijemo, da l!i>mark svoje rojake tako dobro po/.na. To spriralo bi pa pri nas lebko dobil . da se ne moti. Če kdo zna 0 tem pripovedovati, kako Nemci vsega ne ljubijo, kalno spada v njih torbo, znamo mi avstrijski Slovani. IU Slovom i nismo krivi, ako ima Bisiuark prav kakor v splošnosti, tako posebno o avstrijskih Nemcih ; vsaj 0 tistih, ki so do zdaj na nemškem površji plavali. Da so je naši narodnosti škoda delala, to vemo. Zdaj nam Bismark pove. da je zato godilo se, ker ne spada » nemški resort. ker je ta resort imel naš narod /a uekaj iuostranskega, čemur se „srne vsaka škoda narejati, ako je le resortu na dobiček." In vse to izvira iz nemčkega značaja! To bi bilo neveselo za narod" čigar ljubljeni pesnik jc dajal ..einen kuss der ganzen \velf (poljub vsemu svetu). I'a z Bismarkom naj se Nemci pogode, mi vprašamo samo svojo zgodovino ali je resnica. Nihče ne želi bolj nego mi, da hi v prihodnosti Bismarkovo karakterizirovanjo ne bilo pravo, zdaj je, ino naša preteklost ga potrjuje.
Pa vrnimo sc od kakovosti Nemcev k temu, kar izvemo o nemških težnjah pO berolinskem državnem kancclaiju. Redi moramo, da jc poslednji njegov govor imel tudi za n:,s nekoliko važnega. In sicer je tudi za nas ; važno to, da se v Nemškem izreka načelo federalizma, torej kolikor toliko prepušča s a m o d o 1 o ć ba ljudstvom. Ni-ino brali v nobenem nemškem listo nezaupnosti V besede Bismarkove, torej tudi mi nočemo reči , da ne verujemo v resnico tega kar pravi, dasiravno smo od nekdaj po izkušnji naučeni vsemu vladnemu in uradnemu svetu te ali one vrste malo verovati. Torej je, ako se hoče Nemško cdiuiii po precej svobodni federaciji, ne tolikanj po cezaristični centralizaciji s krvjo in železom, naša slovenska domovina menj v nevarnosti, če prav ne jz nevarnosti. Ni treba daleč hoditi, da so čuje med boljšimi iu najslabšemi politiki bojazen izrečena, da bi so utegnila Avstrija v pribodnih viharjih ravno zarad Nemcev in zarad zedinjev anjn Nemcev razbiti. Naravno je torej, da mi pomislimo, kaj bode potem z nami. Znano je, da so se do 1. 1886 tudi dežele kjer Slovenci narodno životarimo, štelo v nemški bnnd. Znano pa nam je tudi. da je med nevednimi in ne-mislečimi našimi nasprotniki tudi nekoliko fanatičnih Nemcev, ali rojenih ali izrojenih, kteri bi nas brc/, posebne vesti žrtvovali Germani; i v dar. Pnn-germanizem ima za nas pomen, prav dejanski pomen in braniti se ga nam hode bolj, nego neslovanslciin naroda panslavizma, ki bode najbrž vedno le bolj v idealu ostal, nego pa se vtelesil. Nam ji! Avstriji! treba; ali mi Slo-vanje jo ne bomo mogli rešiti, ako bi jej Nemčija in evropski viharsovražna bila. Potem nam bode treba misliti, ki.ko se mi sami narodno ohranimo, to je; pangermanizmu ubranimo. Zedintenje Slovencev jo tudi taki nesreči nasproti prvi pogoj rešitve in mislimo, da baš zarad te nevarnosti, ki nam proti, nikdar ne moremo in sinemo popustiti to ideje.
Prihodnost je zakrita pred nami. Ne vemo niti kaj. ni kedaj nam prinese to, česar upamo in so bojemo. Kar se da raeiinit.i. utegne biti napačno zračunjeno. Mogoče je da Bismark in njegovi nastopniki Nemškega no bodo nikdar zedinili. Pft će ga, in če bodo hoteli sezati čez mejo pa bodo res tirjali le federalistično zvezo in prepuščali deželam samodoločho, potem nas jo menj strah, du nas je diplomacija utikale nekdaj, kamor nismo spadali, v nemški bund. kl eri je srečno in v občno veselje v gospodu zaspal. To je eno: drugo pa kurje važnoje, bi !»il pač avstrijskim državnikom svet, naj tu posnemljejo Beveronemškega kolega. Bismark govori za decentralizacijo, za federalizem diojezičnib Nemcev; Deustu je v lllliogojezičlli Avstriji federalizem nekaj državi nevarnega.   Kako se to strinja V
■■HiBfiVrtnvii t.t.* ■•r"~ ■----mi*'..' -ULUfgzm'.uun-it •mapfc«irm3iW3B*:xaK.WF:r.:.aBianiii:jmg ar*m
njen jezik še posebej vbiti. V grobu boje noben črv v njega ne zagrizao, kajti vsakemu bi tak zagrizljaj življenje Btal, tako je strupen. V pekli bodo — če je res kar ljudje pripovedujejo— vse stare babe /a jezike priklenene, ker drugače še samim hudičem ne bi bilo prestati.
Pa ki j ubu vsemu temu so vendar babe potreben koeficijent človeškemu družtvu. Zelo bi jih pogrešali, če jih naenkrat ne bi nikjer več bilo. Za neka opravila so kakor nalašč* stvarjene. Noben porod se brez babe no svrši, sc ve da se reče : več je bab pri porodu, bolj je dete kilavo Kaj bi pa šc-lo bilo, če bi ta posel ino/.ka roka opravljala! Okolo deteta je vsak drug odraščeu človek bolj okoren iu nespreten nego baba. Ona pred otrokom počepne, pa se pred njim zavrti in smeji, da otrok zares misli, da je tudi baba otrok, pa če se jo popreje plakal , se zdaj tudi začne vrteti iu smijati. Baba pita otroka nežno in potrpežljivo, kakor srakoper svoje mlade, Tudi poroke in svatbe ni nobene, pri kteri ne bi kaka stara baba posla imela. Če drugega posla nimajo, pa zijalo v cerkvi prodajajo in svojo nedositljivo zvedavost in radovednost pasejo. Kader svatje pri mizi sede, ženo babo sneho od mize proč, pa doli v klet. Tam jej vence z glave snaniejo, jej okolo glavo pečo zavežejo, in tako kot ženo opravljeno zopet k mizi nazaj pripeljejo. To se ve, da so sneba pri tem babjein opravilu po zgubljenem deviškem stanu joče. — V prejeŠnjill časili, ko so zdravniki po naših deželah še bolj redki bili, in tudi še denes v bolj odležnih postranskih krajih, bile so babo zdravite-Ijice. Posebno so hvalijo za celjenje ran, in za ozdravljanje strtih udov, rok ali nog. Babe znajo uroke odpravljati, gliste preganjati, ječmen na očesu požeti, bule napeljavati; za lišaj, za srab, za gorečico. za kolcanje, za drisko in kar jo takih malih bolezon, za vse znajo zdravilno pripomočke. Bahu vračarica ima v svoji škrinji celo apoteko: kafro in orebek, gabož in hebet, komulicc in teloh, bezgov in lipov cvet. polhovo mast in enako stvari. In če žo baba za noben drug posel ni, je za to, da po zimi perje čeha, po leti pa gobe bere.   Sploh jc tudi to babji posel, da pri mrličih uujo. Pre-
1% državnega zbora«
Bovor poslanca <lrn. ■.. Tom.uia proti osnovi postavo o ljudskih šolali )
(190. seja, 22. apr.)
Dasiravno je moj predgovornik (Schindler) proti koncu svojega govora vsacega. ki ima količkaj čutila za svobodo, omiko in kulturo, pozval, naj glasuje za sedanjo postavo, moram vendar priznati, da me ni konec ni prejšnje široko razpeljano opombo niso k temu pregovorile. Tudi moram g. predgovorniku povedati, da ni bil mož beseda glede tega, kar nam jo v početku svojega govora obljubil, da hoče namreč pretresati razloge, kterc je prvi včerajšnji govornik navajal v dokaz, da je postavina osnova protiustavna; se manj jc vedel to razloge ometavati. Torej je vse neovrženo , kar jo prvi govornik omenjal in jaz se smem torej poprek lo na to nanašati. Vendar pa moram še eno omeniti: Če trdim, da greši sedanji predlog proti državni, torej tudi proti deželni ustavi, ker §§, 11 in 12. drž. osnovne postavo državno in deželno ustavo vkupe omenjata, izpeljujem to svoje trjenje razen tega, kar jc bilo žc rečeno, še iz sledečega:
11. naravnost pravi, da ima državni zbor „postavodajo" glede vseučilišč: da pa sme glede ljudskih šol samo „glavne crteže",to je splošna načela ustanavljati. Kdor pa pričujočo postavo v roke vzemc, ktera ima toliko paragrafov in tako malenčna (minutids) določila, ki marsikako žalijo deželne pravice, mora gotovo priznati, da jo nova postava daleč segla čez opravičenje državnega zbora, kar so tiče njegove postavodajo o ljudskih šolah.
Tudi moram še opomniti, da greši sedanja postava ne le proti 11 in 12 drž. osnovne postave, ampak tudi proti drugim paragrafom državne in deželne ustave. Mi imamo v ]!). drž. osnovne postavo, ki določuje državljanske pravice in dolžnosti, ustanovljeno pravico raznih narodov do odgoje svojega jezika. Gospoda moja! Pričujoča postava — g. poslanec Schindler naj se torej v tem obziru upokoji — tudi zato ni ustavna, ker greši proti dotičnim ljudskim pravicam. V §. (5, 17 in .11 določuje stvari, ki so v protislovji proti omenjenemu §, 1!).: Jj. (i določuje, da ima deželno šolsko gvetovalstvo pravico „odločevati" o učnem jeziku in o učenji druzega deželnega jezika. Torej naj smo glede jezika ^določevati" deželno šolsko sveto-valsto? Ali ni ta pravica že oddana v tj. 1!). kterega sem poprej navajal? Ali mi hočete trditi, da se sme po §. G jezik še lo potom določiti, ko so sc zaslišali oni, ki šolo izdržujejo. Ta pa samo govori o tem, da se morejo „zaslišati." Ali je „zaslišati" več kakor vprašati, in ali se nc more odgovor sprejeti ali ne sprejeti. Odgovor sam gotovo nikogar no veže! Vprašam na dalje, kaj so potem v (i naše osnove omenjeno postave, če ima določevati deželno šolsko svctovalstvo, ki prav za prav nima nič določevati, ampak je le izvršujoč (eksektitiven) organ, ki ima dotične postave le spolnovati. Pravica glede jezika je v 1!) splošno določena, in imajo deželni zbori natančneje še le posebej določevati , kar je tudi že storil deželni zbor one dežele, ktero jaz zastopam.
Ali je na daljo v t;. ?, I (osnove) spolnjona tirjatev narodov , da naj glede učnega jezika samo njih deželni zbori odločujejo, ako ima minister pravico sam in po svoji volji določevati jezik, ki ima biti veljaven na učiteljskih pripravniŠčih? kaj jc morebiti minister izvor in studenec pravice nasproti §. 10, nasproti večni pravici narodov, vsled ktero so smejo v svojem jeziku izobraževati, torej tudi njih učitelji v tem jeziku odgojati.
.laz, ne morem niti ministerstvu sploh, niti sedanjemu ministerstvu nka prepustiti pravico, da bi s svojimi uradniki zaukazovalo, v kterom jeziku naj se učitelji na učiteljskih pripravniŠčih podiičujejo. Sedanji minister uka in prosvetc naj bo razsvetljen iu liberalen, kolikor hoče, jaz mu no morem prepuščali, ga bi glede naroda, kterega jaz tu zastopani, določeval, v kte-
*)   Po stenogrntičiicm zapisniku. Vredn.
govor pravi: ta je slab mrlič, za kteri m saj ena stara baba k pogrebu ne gre. Na Hrvaškem je še denes po nekih krajih navada, da se za pogreb stare babe najamejo, ki za mrtvecem togujejo. Te babe na ves glas tožijo, pesmi žalostinke popevnjo, se po prsih s pestmi tolčejo in lase iz glave pu-čejo. O deklicah sc pravi, da solze prelivajo, o ženah da jih točijo, o babah pa, da jih cede. Babje solze pri našem narodu nimajo velike vrednosti, kajti pregovor pravi: babji jok pa mačkine solze!
V enem obziru so mi naše stare babice pa vendar-le zelo mile iu drage, in sicer v tem , da so one najzvesleje ohranile stare narodno nošnje, stare običaje, staro pripovedke, stare pesmi,- stare pregovore, in čisti lepi slovenski jezik, ki se je v ustih našega mlajšega zaroda tako grdo raz vlažil. Kaj bi dal, ko bi vse to vedel, kar naših 120.000 starih babic ve in zna. Na naših starih babicah ima slovenska reč veliko zaslombo. Ves drugi narod se ho preje potujčil, prodno naše stare babice. In če bi kdaj tujstvo naš narod r svojih valovili potopilo, verujte mi, naš narod bi v obliki kake stare babice izumrl. Tedaj čast in poštenje našim starim babicam v tem pogledu!
Razen bab ženskega spola, ima tudi bab možkega spola, tako znanih babjekov. O teh ne bom govoril, držo so pregovora: kar sc med nami inožkiini skvasi, naj se med ženskimi ne razglasi. Vsak rad svoje pregrehe in svoje napake pred svetom prikriva, tudi mi možki svojo. Čo nam pa hoče ktera izmed ženskih naše pregrehe našteti, nimam kakor sem že rekel celo nič proti temu.
„Pe gustibus" se ne da prepirati. Moj okus jo od nekdaj bil, stare babe v njih djniijih in nelianjih študirati, in tale listek je vspeh teh mojih študij, ki mi jih gotovo nobeden zavidal no bo. Naj mi bo prihodnjič dozvoljeno k koneu šo to povedati, kako, kje in kdaj sem bil na starobahje študije napoten. (Konec prili.)
rem jeziku naj se učitelji poilučujejo ; kajti on je že pokazal, da jezika samjin dijaki so demonstrovali s tem, da so ogromno število slov. časopisov na
ne pozna, ker mu jc — kakoršen je zdaj in kakoršen bi morebiti mogel sploh biti — odrekal sposobnost, da bi bilo mogoče v njem toliko omiko in kulture narodu podati, kolikor je to mogoče ktercmu drugemu narodu v svojem dotičnom jeziku. (Pravo! v desni sredini.) Jaz mu moram naravnost očitati, da v tem obziru krivo sodi, ker stvari ne pozna. Ni on, ni kteri drug uradnik v njegovem ministerstvu temeljito ne pozna slovenskega jezika. Kolikorkrat se je šo tu o tej stvari govorilo, so ti gospodje vselej pokazali, da o njej govore kakor kdo. ki stvari ur poSM iu jaz jim z velikim nemškim duhom, z Goethejem kličem: „Ljubi prijatelj! Ako kake pisave Ti ne moreš brati, temu pisava suma ni vselej kriva Pisava je morebiti jasna, a v tvoji glavi ni jasno." (Pravo! v desni sredini.) In, gospoda moja. jaz Vam pravim, da ta stvar ministerstvu ni jasna, da je no pozna.
Če nadalje §, 17 naravnost pravi, da se mora v meščanskih šolah, vsakako (absolut) nemški podučevati. temu ne morom pritegnili. Ako bomo hoteli kaj tacega imeti, bomo si žo sami dali deželno postavo o leni; sedaj pa jc to obrneno (tendenzios) proti vsem tistim, ki ne pripadao nemškemu narodu, in ko bi samo to načelo v postavi ostalo, žo bi postava žalila pravice vseh neneniških narodov v Avstriji.
Gospoda moja! Ce so nekdaj poskušali nas s tem ponemčiti, da so otroke kaznovali, kakor so jo le dalo, da so jim na roke obešali verige s pripetimi kroglami, dokler so otroci slovenski govorili in se niso naučili nemškega, da so otroku, dokler ni nemški govoril, privezali tablico z napisom „\vindischer Ksel" (slovenski osel), nikar no mislite da bi -- če se denes kaj tacega več no godi — ne čutili dandenes vaših ponemčujočih na menov, kteri na to težijo, v moderni državi z liberalnimi načeli ponemče-vati in narod k odpadu od samega sebe zapeljevati. Pa to Vam bo s svobodo ravno tako malo po sreči izšlo, kakor nekdaj z robstvom. (Pravo! Pravo I v desni sredini.)
Prepričan sem. da bodo besede, ktero sem tu izgovoril, v srcih vseh neneniških narodov upljiva imele in Vas svarim, svarim vso sedanje mini« sterstvo, posebno pa miuisterstvo tika, ki v ,,svobodno" posiljevanje zahreda zdaj s kakim ukazom, zdaj s kako postavo, ktera nemški jezik kot edine gospodovalni vsem narodom usiluje — svarim Vas vse, da si ne stvarjajte prevelike opozicije, ki bo gotovo sedanjo sistemo zmogla, narode pa obranila, kljubu Vašim skrivnim fcvijačam iu Naši postavodaji, (Pravo ! v desni sredini.) — Ko bi šlo po mišljenji gospoda ministra uka in gospodov uradnikov tega ministerstvu, morali bi mi vekomaj obsojeni ostati k neomiki in nekulturi, zarad tega pa bi nas čakalo tudi v prihodnje še očitanje, da smo surova množica, neomikano ljudstvo.
Jaz protestujcni, da se nam vselej, kedar za svoje, ljudstvo avtonomijo tirjamo, tukaj očita, da jo za to tirjatno, ker je naše ljudstvo surovo, kakor da bi bilo bolj surovo, kakor ktero drugo, kakor da bi ne imelo ravno toliko prirojenih sposobnosti in razvitega razuma in omike, za kar pa so se morali truditi naši rodoljubi namesto države. Ko bi pa naše ljudstvo tudi res stalo na niži stopinji omike, kakor nemško , bila bi temu kriva ona sistema, ktero hočete zdaj še v veči meri nadaljevati
Ko bi bili našemu narodu ob istem časa iu s pravimi pripomoški odpirali pot do omike in kulture, gotovo bi sc smelo z nemškim ljudstvom glede omiko meriti, morebiti bi ga bilo v marsikterein obziru celo prekosilo Z a g o t o v 1 j a m V a m , d a n a s n i v o 1 j a n i t i k t eri ose b i, niti k ter o mu ministerstvu, niti stvari ali principu žrtvovati sa m o s t o j n o s t n a r o da ; po tej postavi pa je žrtvovana naša samostojnost, in naj hi postava sicer še tako liberalnih načel v sebi imela. (Pravo desni sredini.) (Konec prih.)
I) o ji i s i.
Iz Ljubljane, 25, aprila. —r— [Izv. dop.]   Zdi se mi, da so se
v našem nasprotnem taboru že prevsopihali.   Tukajšno nemško politično društvo miruje iu njegov časopis jo skromneji postal. Včeraj mi jc celo neki prijatelj pravil, da vidike glave naših neinškovalcev same s seboj niso zadovoljne. Spoznanje se širi tudi med njimi, da naše narodno prizadevanje vendar ni tako hudobno in neopravičeno, kakor so sc trudili svetu po časopisji pripovedovati. Sprevidajo, vsaj pametneji in trezneji možje med neiuškutarji, da sc da politična reč ločiti od njenih nositeljev. ki jo včasi nerodno zastopajo — crrare humanum.   V Ljubljani bi se dalo mnogo opraviti, ker pra vili Nemcev tako ni,  ko hi znali reč v roko vzeti.   Nekteri zagrizneni kri -čači bi utihnili hitro, ko bi videli, da so sami. „Tagblutt" je že dvakrat za vrstjo trdil, da nas nc loči narodno vprašanje, teniuč lo vprašanje svobod in obrnem so k „Mladoslovencem" djal: „Slovenia in boe signo vinces," -(tu najdemo v prvič Slovenijo v „Tagbl." brez zasmeha).   O tem je mnenje dvoje.   Eni, in sicer večina tukajšnih Slovencev, menijo, da jc to sama linta nemškutarjev, med Slovenci razpor napraviti; menijo, da čc so javno ločijo v liberalno in ultraniontaiisko,  bodo potem oni želi.   Tu jim gotovo lebko žo naprej povemo, da delajo račun brez krčmarja. V narodnih in političnih rečeh bo slovenska mladina vselej huja nasprotnica neniškovalcev , nego „stari."   Kažemo samo na Češko.   T am so liberalni in neliberalni rodoljubi v narodni politiki in državopravnih vprašanjih vselej edini.— Drugi pa hote slutiti, da bi — čujte! — Dcžman pripraven bil, svojo staro slovensko barvo zopet pokazati in preiti v tabor liberalnih „Mladoslovencev."   -laz no vem kaj bi na to djal.   Mu bo pač težko preleviti sc. Nemogoče pa ni, in v po litičnem življenji se včasi čudeži gode.   Ko bi se to zgodilo, moral bode pač mož sam k mladini priti; slovenska mladina ne pojdo k njemu.
Iz Gradca —t. [Izv. dop.) Ko som od velikonočnih počitnic skozi Celje v Gradec nazaj potoval, pravil mi je prijatelj v Colji prav lepe reči kako so še vedno mladini na celjski gimnaziji oviro si vljajo v narodnem obziru, in to sedaj obvaljaru. — Na cvetno nedeljo jc i il škof v semenišči
mizi imeli in jih brali. Škof zagleda „Slov. Narod" in vpraša ravnatelja Krušica po nemški: nJeli „Narod" domač/ K. odgovori: „Nc, nekteri ga imajo sami za-se." Dru/ega tedaj ni bilo nič. Po praznikih pa je K. ves zavzet nkel dijakom: „S kakšno jezo je škof Narod na mizi zagledal!" Na to mu dijak odgovori: „S:rj beremo tudi .r.razer Volksblatt" kije tudi političnega sadržaja." K. reče: „Po tem se pa ne spačite. „Narod" no smete brati. Jezi me, da moram povsodi slišati, da jaz zarod (brut!) ultra-slovencev odgOJevatD. Iz knjig sc morete slov. jezika, iz „ Volksblatt-a" pa nemškega učiti I" — Kakor cela dogodba kaze, ne morata g. Stepischncgg iu njegov pokorni g. Krušič preveč spoštovanja pri mladini imeti; po tem nVnaoji ga bosta tudi težko pridobila. Skof bi morda rad iz semouišča, v ktereni se imajo narodni duhovniki odgojevati, rad ustrojil semenišče za propagando nemŠkutarijeI Razumljivo je, da ga jezi, ka mu ta posel noče dobro iz pod rok stoči: navno ta slabi vspeb pa nas veseli. Ta velika gospoda naj odgojence v semenišči podučujeta, da bodo značajni, v vsem podučeni duhovniki. Ne pa, da bodo hinavci, kar bi se tedaj zgodilo , ko bi se slovenski mladenci kot nemški kazali. Vsaka neinškutarska beseda jo pri mladini bob ob steno, kar hi si naj St. in K. dobro zapomnila. Prcpovedo-vanjc neprepovedanih reči ne rodi značajev, teniuč vselej rajo hinavce.
Iz Dunaja, 24. apr. [Izv. dop.| M.— Omenil sem žc v svojem zadnjem listu, da je vsa desna stran državnega zbora proti šolski postavi, naj mi bodo denes dovoljeno, nekoliko več o dotični debati govori. Generalna debata jo trajala cele tri soje ; govorili so možje vseh strank in marsiktera resnična beseda je padla posebno od desnice. Od Poljakov je govoril privi poslanec Sawczyuski, povdarjal jc, da postava presega mejo državnega zbora, da krati pravice avtonomnim deželnim postavodajuim zborom iu predlagal je konečno, naj se na dnevni red prestopi. N|egov predlog so podpirali vsi Poljaki, Slovenci, Italjani, Bukovinci in Tirolci. Od levice jo govoril posebno dolgo Gross, Rygcr in drugi. Odgovoril je lem v jako tehtnem govoru prof. Greutor. Grcutcrjev govor je posebno glede obiteljske izreje izvrsten, kar jo nam denašnja seja kazala. Predlog Savvczvnskc ga, naj sc na dnevni red prestopi je padel, glasovali so za njega sami Poljaki, Slovenci, Tirolci in nekaj Lahov. Denes počno specijalna debata, pri I. pa poprime poslanec Grocholski besedo, ter v kratkem omeni, da se on in njegovi prijatelji ■— Poljaki — no bode vdeležili daljne razprave o tej postavi ; Toman, sklica jo se na svoj govor v generalni debati omeni še enkrat, da predložena šolska postava je proti decemberski ustavi in ustanovom deželnih zborov, tedaj se tudi Slovenci ne bodo udeležili specialne debate. Isto še omeni Giovanelli v imenu klerikalnih Tirolccv. —
Zdaj bi morali videti, kako so te besede colo desnico prijelo, naš Dlagotinšek ni vedel kaj početi, zagodrnjal jo nekaj, da protestovanje proti postavi ni dovoljeno, in ko so vsi Poljaki, Tirolci in Slovenci — Barbo, Černe, Lonček, Lipold, Pintar, Svetce in Toman — dvorano zapustili, moral je 8 žalostnim glasom naznaniti, da zbornica ni zmožna sklepati, ker jih ni sto udov nazočih, iu čakati je moral celo pol ure, da so dovolj poslancev skupaj spravili. Bilo je potem noki 11L poslancev v zbornici in postava jc bila v drugem in tretjem branji v kaki pol uri rešena.
To postopanjo naših in nemških poslancev je jako važno in treba je, bolj na tanko pogledati, kake nasledke bi to lahko imelo. Da so poljski in slovenski poslanci še lo zdaj spoznali, da od zdajšnje večino državnega zbora nimajo kaj upati, je žalostno, vendar sc smo vsak pošten Slovenci radovati, da so naši poslanci vendar enkrat do prepričanja prišli, da s denašnjo politiko no gre iu da jc bolje vse pustiti kot so šc daljo kompromitirati. Ako bi smeli iz tega postopanja odišlih poslancev na debato o gališki resoluciji soditi, pač bi sc morali nadejati, da pridejo tudi naši poslanci enkrat na pravo pot.
Denašnji izstop iz državnega zbora jo bil naj bolj diplomatičcn čin naših poslancev, od kar tukaj v lesenjači sedijo; upamo, da jej bodo v kratkem čisto slovo dali.
Da po izstopu Poljakov, Slovencev in Tirolccv nemški avtonoinisti, Reobbauer, Figulv, pastorja Schneider iu Pauer in Haljami Pascotini in Conti niso postavo amendirali, kaže, kako malo je ljudem tc baze mar za pravi blagor naroda, da so pa Italjani akoravno so za dnevni red glasovali, vendarle v zboru ostali, se vidi cela laška taktika; Lahi podpirajo to vlado, ker mislijo z vladno pomočjo tem lože primorske Slovcnco poitaljauiti, pa ne ide, zvezda Griskra iu Horbsta se žo vtrinja.
Iz Prage '2~>. apr. [Izv. dop.] Pozorno zdaj Čehi gledajo na Ogcr-sko, kjer so jo včeraj odprl državni zbor. V politiki je sicer znano , da lepša čutila: hvaležnosti, ljubezni itd. navadno nc nahajajo svojega mesta. Vendar kolikor toliko so morajo ohranili, kajti žalostno bi bilo, ko bi so vselej in povsod kazala v politiki nemoralnost in gol ogoizem. Ce so kdo smo nad inagjarsko nehvalcžnostjo pritoževati, smejo sc Cehi. Za Smerlin-govih časov, ko so se poskušnje delalo avstrijskim narodom na ušesa legati, da so v ustavni državi, in ko so je posebno dunajski oholi centralizem šopiril, imeli so tlačeni Magjari najbolje in dolgo edine prijatelje in podpornike v Čehih. Zdaj ko jim jc Sadova dala vse, česar jo Deak hotel, pomagajo Cislujtaniji Čeho in njih zahtevo odbijati. Ni tedaj čuda, ako tukajšnji politiki niso posebni prijatelji Doaku ter da sc tukaj nikjeri posebno no obžaluje, da jo na Ogerskcm levica bolj na površje prišla. Da hoče ogerska levica podloge zdanjega dualizma popolnem podreti, to jc vidno. Cehom pa zdanji dualizem ni nič. Kolikor bolj bode ogerska opozicija rastla, toliko preje bodo morali avstrijski viši krogi to spoznati, kar jo ves češki narod žo spoznal; da namreč po tej stezi ni pola do bodočnosti. In upanje pri Cehih vedno raste. Vse noštevilne pravdo in vsi nešteti meseci sedeža raznih redaktorjev, izjemni stan in vsa svoboda, ki veje iz Dunaja, Cehom ni mogla vzeti niti za hip njih občudovanja vrednega satnosvestja iu trdnega zaupanja v pravično stvar,   Zato pa tudi vi-
tlimo, de. se jim pot vodno bolj gladi njih nasprotniki pa ga/.ijo (Vdalo * (Adresa  Košutu) Skrajna le.i.a pripravlji ogromno adreso
bolj v nedoločno sotesko, k.hr jim sape zmanjkuje, kil. r že te/k., rijejo i,a-,na Košuta, dn bi ga pripravila, ka bi se pres- il na Ogersko. — prej. _ Kader bode izjemni stan odpravljen iu bode pod porotnimi sodbami .odliko van je) Crnogorski knjez  Nikola je poslal po srbskem
vrlo čcsko časopisje zopet prosteje moglo vzleteti, bodo dunajski krogi zopet i poslancu v Beligrad knjezu Milanu red črnogorske neodvisnosti prve vrste, ktero resnično slišali,   'lega se majhno hojo;  kosajo te menda tami,  da so * (Pokrok.)   Včeraj   smo    dobili   prvi   list   češkega dnevnika
izjemni stan vpeljali. Denes ni najmanjšega vzroka obdržati ta izjemni| „Pokrok" iz Prage. Z novim dnevnikom se bodo odškodovali poprejšnji stan. ker je časopisje krotko, narod tih.   i'a  odpravili se ga vlada — nfl naročniki obustavljene „Korune" v llrinlimu.
upa prav. * (Volitev v Trebnjem.) Iz Ljubljane so piše dunajskim listom
da narodna stranka ne misli /a Trebnje postaviti nobenega kandidata. Ta novica sc nam zdi preveč izmišljena, da bi mogli že zdaj kaj o njej govoriti. Tako daleč pa menda še nismo v svojo „narodno* stranko.
(Sodbe.) V pravdi zarad bratomova je Spurnv v Pragi krivega spoznan tega zločina in obsojen v težko ječo vse svoje živi dni. — Vrednik časopisa „Zcit" v Pragi jc obsojen zarad zločina kaljenoga javnega mira na dva meseca sedeža in IDO II. plateža. Sicer pa naznanjajo praški listi za prihodnje čase zopet celo vrsto tiskovnih pravd.   Kako se končujejo, znano
Politični razgled.
Poroča se, da sc bodo skoti udeležili posvetovanja o šolski postavi v gosposki zbornici: tudi aristokrati se bodo ob tej priliki povabili na Dunaj.
Pruski listi pripovedujejo, da se je cislajtansko ministarstvo / novim ministrom Taatlcjem zedinilo o tom-le programa: 1. Sprava z narodi sc ne sme kupiti s tem, da bi so žalila glavna načela ustave; 2. vlada si ne J° odvic.
sme nobene koncesijo pustiti iz rok ispaliti, ko bi se tirjatvo podpirale s protiustavnimi pripomočki: .'!. čast ustave se ima z vsemi sredstvi varovati.-Ta program je jako primitiven, a ob enem tako negativen, da ne vemo kaj bo vlada ž njim: sprava z narodi tirja dela, a ne negacij. Kako se čast ustave zdaj varuje v ti>tib krogih, ki se čutijo posebno poklicane za ustavne ključarje, uči nas itak vsakdanja skušnja.
22. t. ni. se je začasno ustavilo zborovanje hrvaško deželne skupščine, ker so moralo oditi izvoljeni poslanci v državni zbor ogerski. Skupščina se snidc 16 dni po tem, ko se poslanci zopet donni vrnejo.
„(iaz. Nar." krepko tirja. naj bi p oljki poslanci izstopili iz državnega zbora. „Potreba je — pravi --- da Evropa /ve. da Galicija nima deseti del tistih narodnih pravic, kal. .r so jih v kongresnem (ruskem) Poljskem imeli naši pred vstajo 1. 1891, da Galicijo nima se denes niti toliko narodnih pravic k a k o r j i h imajo Poljaki v ruskem Poljskem, da ceh'., da imajo gališki Poljaki tudi ustavne svobode samo toliko, kar ne obmejujc nadvlade nemškega življa. Smemo sicer reči, da smo Poljaki, pa ne smemo uradov at i po poljski . ne mik n... p. 'ovali po poljski, ne sinemo se v viših Šolah učiti poljski, in v poljskem mestu z 100.000 prebivalcev smemo samo 100 krat na leto igrati v poljskem gledišči, moramo pa na deželne stroške nemško gledišče podpirati.'• Tako govori poljski časopis. Razvidno, da sc Poljakom ne godi v svobodni Avstriji dosti bolje nego nam. Saj so si njih in naši poslanci pravi bratje.
Iz Krakova se hrzojavlja na Dunaj: Poljsko shodiščc še ni nič gotovega sklenilo, kako so hočejo poslanci obnašati do konca državnega zbora. Czas priporoča, poljski poslanci naj bi pred odhodom vsakako izdali resolusijo, ki bi imela .še enkrat, ti rja t i, kar tirja resolucija.
V Dudi so na kraljevi grad obesili hrvaško iu ogersko zastavo poleg črnožolte.
Ogerski državni zbor je cesar 24. t. m. s svojim prestolnim govorom odprl. V tem govoru opominja ogersko poslance in magnate množili nalog, ki jih imajo na korist deželi izvršiti. Naglasa , naj puste stare tradicije, ki so napredku na potu. naj popravijo pravosodje v duhu zdanjega časa, da ne ho niža oblastnrja neodgovorna) ob enem ko je v viših vladnih krogih odgovornost vpeljana; dalje naglasa popravo volilne postavo od 1.1848, da bodo Volitve varovane strasti; popravo osnovanja nia-gnatovske zbornice, časopisne postave, postave za zbiranje in združevanje, vredenjc osnov na srednjih in viših učilnicah, Prestolni govor opominja poslance naj bratovsko delo postavodajnost s Hrvati, s kterimi so stopili v zakonito zvezo in izreka naposled, da so razmere cesarstva z dru-zinii vladami prijateljsko in se ni bati, da bi sc mir kalil.
„Nordd. A. Ztg." še enkrat trdi. da Prusija nikakor nima nobenega sovražnega namena proti Avstriji, da pa si Beust prizadeva razpreti sc s Prusijo in da v to svrho pričakuje pomoči od Ogrov in slovanskih (!) narodov. Dunajski listi so se precej raztogotili na severnega tovariša , ki si je drznil podtikati lleustu kako drugo kakor vosoluo prijateljsko in mirovno misel.
Obravnavanje zarad belgijskih železnic nič srečno izpod rok no gre. Čuje se, da pride konično vendar šo pred sodbo evropskih velevlasti. Tudi nemiri delavcev v Belgiji naraščajo in so jeli nevarni postajati. Sosednje države so hoje, da bi nemiri ne zalezli v njihovo okrožje.
„Triest. Ztg." pripoveduje, da se Crnogorci prav pridno oboroŽU-jejo, ker hočejo vsakako dobiti ladijestajo pri Spici. Če je Turčija ne da z lepo, hočejo si jo priborovati s silo.
Iz Bclegagrada se poroča da se je prijateljstvo med Srbijo iu Crnogoro piaz trdno okrepilo, kar bi bilo res iz vsega srca želeti.
Razne stvari,
*(/n tabo v r S r v ni v i) jc direkcija južna žilc.snicc : odlukom 21.
aprila it, 1560 dovolila tolnjo po enjižaniceni, od Stacij, ki leie med Mariborom in Trstom. Cakatumom in Pragarsksm, Siskom in Zidanim mostom. Vozi nc lehko v JI. in lil. razredu r.n polovico sem in t je. <nl :>u. aprila do 4. maja; vendar mom vsakdo imeti izkaznico od odbora, ktere se dobodo po Sitavnicah ali osi vkvpaj /«. vredniStvu „Slo, Nar." Bret iskaznice sc karta za polovico vužnine ne bode dobila, Tad i se. ta polovico In more voziti z osebnimi vlaki, ne velja /ia lo dovoljenje, :a nošam- vlake št. 112 in Iti.
Odbor .za tabor v Srnici 2. maja. * (Naš  u coni   rojak g. dr.   Miklošič)  jc   postal dvorni svetovalce.
* (Tiskov a svobode) je umorila češki dnevnik „ Komna", ki je do zdaj izhajal v llriidimu. Njegovi naročniki se bodo odškodovali z novim časopisom „Pokrok" (napredek), ki bo izhajal v Skrovšovskega tiskarnici v Pragi.
(Dolenje-štirski polk) Ilartung sc bo tekočo poletje prestavil v Kotor.   Sedaj jo v Pulji.
* (N j. V e 1 i o a s t v o) namerava neki letos šo potovati v Carigrad, ker sc bojda zanj žo pripravlja primerno stanovanje.
(Načelnik g o r c n j e g r a š k e g a okrajnega z a s t o p a) nam je poslal to-le razjasnilo: Dopisniki —ski iz gorenje savinsko doline, pripoveduje v 41. štev. „Slovenskoga Naroda", da so jo pri okrajnem zastopa gornjegraškem sklenilo v slovenskem jeziku uredovati, in da bi so jako motili, ako bi res verjeli , da se jo to v resnici upeljalo, in da si je okrajni odbor zraven tega uradnika najel, ki je slovenščini toliko kos, ko dopisnik kitajščini." — Istina je, da je okrajni zastop gornjegraški kar v svoji prvi seji sklenil, naj so slovenski uradnje, sosebno pa, da se vsi zapisniki pri sejah slovenski narejajo, in da je v ravno tisti seji uradniku okrajnega zastopa letne plače 200 gold. spoznal. Če ravno ne popolnoma, so je vendar-le večidel pri tukajšnjem okrajnem odboru slovenski uradovalo iu vsegdar so bili zapisniki le v slovenskem jeziku narejeni; in to velja še do denašnjega dno. — Da si je okrajni odbor uradnika slovenščino celo nezmožnega najel, zavračam dopisnika s leni, da si ga ni za svoj urad, marveč po sklepu okrajnega zastopa, za razdeljenje premoženja nekdajnjih podložnih med zdajšnje pravne dediče, najel. Ta začasna slušba je bila po časnikih razpisana, oglasil se je za njo lo en sam, kterega je okrajni odbor „nolens volens" vzeti moral; zadostuje pa tej službi popolnoma, ker je slovenskemu jeziku v besedi, tedaj bolje ko dopisnik kitajščini kos; se ve da zraven tega službo uradnika okrajnega zastopa začasno opravlja, vendarle se slovensko uradovanjo zategadei ne zanemarja. Le Bog sam je svet iz nič vstvaril, okrajni odbor gornjegraški pa žalibog to lastnosti nima, da bi si uradnika v vsem izurjenega in slovenščino popolnoma zmožnega iz nič dobil, kajti vsakdo moro spoznati, da za letno plačo 200 II. so take vrste uradniki po cesti ne pobirajo Vprašam, zakaj se je neka stranka v okrajnem zastopa poganjala za majhno plačo? Le ta stranka je temu kriva, ako se, kar so uradovanjo v slovenskem jeziku tiče, željam na vse strani ne zado6tujo.
* (Časopis „F or t s ch r i 11.") čegar vabilo denes razglašamo, razposlal bo prihodnje dni svoj politični program. Iz Prago so nam česki rodoljubi novo početje priporočali. Menda bo za zdaj to zadostovalo, da naši čitatelji vedo, pri čem so z novim časopisom.
F.... naj <*k . horza od 'Hi. aprila.
Enotni drž. dolg t bankovcih 81 fl. 20 kr.    Kreditno akcije 27<i il. 80 kr. ii0/, metalike t obresti v maji in nov. 69 fl. 10 London  122 11, 80 kr. Enotni drž. dolg r srebrn   99 fl. 80 kr.       Srebro   120 il. 50 kr. 1880 dri. posojilo 101 11. 20 kr. Cekini   fl il. 81 kr.
Akcije narod. Iianke 721 II. — kr.
Izdutolj iu vrvdnik Anion lune u
»F* Dei' Fort
Organ fflr Politik, Volkswirthshaft mul Unterlialtung
(.An pred e k", časopis za politiko, narodno gospodarstvo in zabavo)
je naslov novega dnevika. ki bo v kratkem začel v nemškem jeziku na Dunoji izhajati. „Kortsehritt" bo zastopal federativno ustavo potezal se za dejansko r a v n o p r a v n o s t vseh narodov avstrijskih iu si prizadeval v vsakem obziru zagovarjati n a j s v o bo d n e j š a načela. „Fortschritt" ho v predelu „slavisch-roman is oh e Revue" (slovansko romanski ogled) po-natiskovalal najizvrstnejše članke slovansko-romanskih časopisov in bo tako svojim bralcem ponujal najboljše, kar se piše v naših zadevah. Narodnogospodarski oddel listov se bo prav skrbno obdeloval; pridno vrejena dnevna kronika, poročila iz sodnišč, zanimljiv listek in roman bo prinašal zabavnega berila.
Hi a r o «• ii i n a
s pošiljanjem po pošti znaša za '/< leta :'. gld. 50 kr., za •/„ leta 7 gld., za vso leto 14 gl.
Od tega ali se bo več ali manj naročnikov oglasilo,  bode odvisno, ali začne „Lortsehritt" izhajati že tekom meseca maja. ali šele junija. Naročila naj se brž ko mogoče oglašajo pod napisom
J v ari JMtlller,
\Vicn. Mariabill', (riimpendorler-Strassc Nr. 68
litiHti.iki; lir. Jot« VoM.jnk in <lno..i
Tinkar llduard .lii-i/.ič