Marija Vnebovzeta v katakombah Leto XII 1963 Stev. 8 g W* 1 1 illfl AVGUST Registered at the G.P.O., Sydr>ey, for transmission by post MISLI (Thoufhtt) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★ Ustanovljen leta 1952 ★ Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth St., Point Piper. Tel.: FM 1525 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney. ★ Tisk: Min tis Pty. Ltd., 417 Burvvood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094 IZDANJA VII. LETNIKA SL. KULT. AKCIJE PRIHAJAJO Doslej smo prijeli: MEDDOBJE zvezek 1 — 2, strani 124. Zelo bogata in pestra vs«' bina. Leposlovje, razprave, ocene, poročila. Cena £ 1-0-0. SIVI DNEVI, strani 106, spisal, Marko Kremžar. Črtice iz ljanskih zaporov po vrnitvi iz Vetrinja. Vsaka črtica zase je vel*^ umetnina. Vse skupaj sestavljajo celoto, da se berejo kot ena saWa sijanjna povest. — Cena £ 1-0-0. Pričakujemo nadaljnjih izdanj: Fran Zore: Pesmi — Me«W°*,je 3-4 — Karel Mauser: Ljudje pod bičem I. del. Dolgo hodi pošta *z Argentine, pa tudi publikacije ne izidejo vse naenkrat. Ko dobim0 nadaljnje, bomo poročali. Članarina za vse publikacije VII. letnika znaša 90 šilingov za broširana izdanja, za vezana 110 šil. NADALJE PRIPOROČAMO: MOJ SVET IN MOJ ČAS, izbrana dela dr. Ivana Preglja — S1'0'0 (2 šil. poštnina). FINŽGAR I. zvezek — Dekla Ančka, Beli ženin, Prekvata ovca itd. £ 1-0-0 (2 šil. poštnina) FINŽGAR, VII. zvezek: LETA MOJEGA POTOVANJA, Cetli £ 1-0-0, za poštnino 2 šil. RICCIOTTI: Življenje Jezusovo. Izciala Mohorjeva v CelovCl) kot izredno izdanje svojih knjig. Svetovno priznano odlično delo. Cena £ 2-10-0 in poštnina 2 šil. KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” DHAULAGIRI. — Doživljaji Slovenca v himalajskih gorah. Spisala Bertoncelj in Arko. Ve-lezanimivo! — £ 1-10-0. POVESTICE — Iz zbirke spisov pisatelja Stanka Majcena. Izdala Slov. Kulturna Akcija. — Ve-zana knjiga — £1-0-0 NOVELE IN ČRTICE — Iz zbirke pisatelja Pavia Perka. Izdala Mohorjeva v Celju. Vezana knjiga £1-0-0. DNEVI SMRTNIKOV. — Zbirka najboljših črtic v emigraciji. Izdala SKA. Vezana knjiga £1-0-0. ZEMLJA — zelo lepa povest Karla Mauserja — — 6 šil. DANTE: PEKEL. Izdala Slov. Kulturna Ak- cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ 10-0. NOVA PESEM, 14 prelepih črtic Vinka Beličiča. Oceno napisal L. Klakočer v julijski številki MISLI. — £ 1-0-0 KAR PO DOMAČE — Zelo zanimiva in šaljiv0 J® učna knjiga. Izdala Baragova založba v " gentini — £1-0-0. HEPICA — vesela povest o gorenjski papigi- Iz^8 la Sl. Kult. Akcija — Cena £1-0-0. OVČAR MARKO •—■ Jalnova povest, prva iz zbir^ VOZARJI. Tako lepa kot Tri zaobljube. 10 šil. SLOVEN IZ PETOVIJE, zgodovinska povest Sta*1' ka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 »* • BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za nje£ oltarno čast je popisano v tej knjigi. SIVI D N E V I — spisal Marko Krem^ 4 d» izdala Slov. Kulturna Akcija v Argentini. lično delo, ne odložiš, dokler ne prebereš zadnje strani. Cena £ 1-0-0, poštnina 1 SI' TONČE S SLOMA — Povest iz Slomškove ^ dosti. Spisal p. Bernard Ambrožič. — m AVGUST, 1963 ŠTEV. S. NIKAR SE NE VARAJMO! (Iz predavanja dr. Jakoba Ukmarja v Trstu) 'V vSLIK DEL NAŠIH VERNIKOV živi še v jj l|n filamentu. Takrat je Bog za zvestobo svo-obljubljal deželo, kjer se cedi mleko in j ubijal je dolgo življenje, obljubljal polne >n polne kadi sladkega mošta. reBl#ogi današnji verniki vrše .svoje verske *®«*ti samo zato, da jim bo Bog dal zdravje tf****0, Že večkrat mi je kaka pobožna duša za-ko med nami. Naravni razlog tega pojava Y *lej»tvu, da je človek po svoji čutno-duhov- v* neposredno usmerjen na čutne vtise in dobrine, bolj ko na duhovni svet. Če _ amo to človeško čutno naravo, se ne bomo ®ttdili, da so Izraelci v stari zavezi večkrat svojega nevidnega Jahveja (edinega Bo-'e*č«nju bolj vidnih malikov sosednih naro-in Astarti. Posebno, če je bilo pogan- sko “bogočastje” združeno s pojedinami in plesom in spolnimi izgredi. Tak je bil človek po svoji naravi v starih časih in tak je po naravi tudi danes, kajti naravni red se z Gospodovo smrtjo na križu ni izpremenil. Pridenimo še to, da da je današnji človek, posebno v mestih, prava žrtev sedanjega neprestanega vrveža in le s težavo pride do mirnega oddiha in zbranosti duha. Če postojimo ob prometnih ulicah, imamo vtis, da smo v norišnici. Tako okolje je vse prej kot ugodno za razmišljanje o verskih resnicah in za notranje duhovno življenje. Zato ne izvira vedno iz brezboštva, če so ljudje duhovniku nasprotni. Socialne in gospodarske razmere so se oddaljile od pametne norme, da je včasih človeku precej težko storiti to, kar zahtevata Cerkev in duhovnik. Kdor je na primer ves teden pri ropotajočih strojih, si ob nedeljah želi ven iz tega ropota na celodnevni izlet v gor'. Župnik ga hoče imeti pri maši, pri sestankih Ka< toliške akcije. Umevno, da mu je duhovnik na poti in prav zato ga ne mara. Pri vsem tehničnem napredku, pri vsem zboljšanju življenjskega standarda je ta svet velik revež. Revež je, ker je zgrešil cilj življenja. Če je pa zgrešil cilj, je seveda zgrešena tudi pot. Drugače živi človek, ki se zaveda, da je ustvarjen za večno uživanje troedinega Boga, drugače tisti, ki verjame, da je zadnja postaja njegove zemeljske poti tam pod cipreso, kjer ga bo zagrebla plast ilovnate ruše. — “OMNES UNUM”. PAPEŽ JANEZ XXIII O SV. CIRILU IN METODU V junijski številki smo že omenili tozadevno “Apostolsko pismo” rajnega papeža in natisnili kratek izvleček. Nikakor pa ne bo odveč, če objavi mo irismo v celoti — vsak naš človek ga bo z ginjenostjo bral. — Ur. PO SKRIVNOSTNIH NAČRTIH BOŽJE PREVIDNOSTI sovpada stoletnica veličastnega dogodka z vesoljnim cerkvenim zborom, ki je v teku. Stoletnica je tudi v tesni zvezi s hrepenenjem, ki ga ima koncil. Letos poteče 1.100 let, odkar sta prišla odlična apostola sveti Ciril in Metod iz Carigrada na Veliko Moravsko. Za narode se ne more zgoditi nič pomembnejšega in nič koristnejšega kot to, da se med njimi razširi krščanstvo in jim zasveti evangelij. In prav to se je zgodilo med Moravani, Slovaki in številnimi drugimi slovanskimi narodi, ko sta po božji Previdnosti prišla med nje tako odlična moža. Če nikoli ni dovoljeno pozabljati na božje darove, velja še mnogo bolj v primeru, ko je božja dobrota cele narode privedla v kraljestvo božjega Sina in jim dala čast krščanskega imena. Prav zato se nam je zdelo primerno, dragi bratje, škofje slovanskih narodov, na vam pošljemo to pismo in vam osvetlimo izredno važen zgodovinski dogodek. Istočasno vas vabimo z očetovsko in ljubečo besedo, da se skupaj z duhovniki in vašim ljudstvom spomnite tega jubileja. GOVORITE O SV. CIRILU IN METODU Ob tej priliki se potrudite, da vašim rojakom s primernimi proslavami prikažete življenje, kreposti, potovanja, načrte in napore sv. Cirila in Metoda, da bi spreobrnila h Kristusu te narode in da bi jih pripeljala h kulturi in civilizaciji. Res to isto pred njima poizkušali že drugi, toda z majhnimi uspehi. Čakati je bilo treba na bolj ugodne pogoja in bolj uspešno delo, ko se je razlilo bogastvo božje milosti in je prišel ugoden trenutek odrešenja. Če iščemo glavne razloge za plodno apostolsko delo svetega Cirila in Metoda, najdemo naslednje: bila sta uboga po sodbi sveta, a bogata po veri: bogata v krepostih, imela sta čut za lepoto; bila sta vdana sedežu svetega Petra, v pravem pomenu besede katoliška in apostolska. Te značilnosti je že poudaril naš prednik blagega spomina Pij XI. z besedami: Zakaj bi se čudili, če sta Ciril in tod, ki ju moremo klicati sinova Vzhoda, Bi**® tinca po domovini, Grka po narodnosti, Ri^i*11 po poslanstvu, Slovana po uspehih apostolata, P° stala vsem vse, da bi vse pridobila za edino** katoliško Cerkvijo! il> KRATEK ORIS NJUNEGA ŽIVLJENJA Z veseljem vam sesdaj opišemo vsaj v glaVl* obrisih njuno življenje in delo. Rodila »ta *e Solunu, bila sta brata po krvi, enako vneta *a ro, čeprav različno obdarjena: eden se je koval v upravni službi, drugi v študiju filozofu Oba sta se iz različnih razlogov umaknila v to na goro Olimp v Bitiniji, potem ko sta oP1'®'? naporna apostolska poslanstva pri Arabcih *n žarih. Na prošnjo velikomoravskega kneza lava, ki je prosil za sposobne misijonarje, ju bizantinski cesar Mihael III. poslal na Mora** 0 kjer so ju navdušeno sprejeli. Brez obotavlja®** sta se posvetila apostolskemu delu. V kratk©**1 žela čudovite uspehe. Misijonsko delo je hitreje zato, ker sta sestavila slovanske črk© prevedla v slovanski jezik sveto pismo .stare zavei ' kakor tudi bogoslužne knjige za rimski in bi**11 tinski obred. Ko sta prišla sveta brata v Rim, da bi PaP poročala o izvršenem delu in da bi prejela naV zah1--ij; sladkorna in posle-bi|6.0peklin, ki jih je do- ^est 1952 v Novem sti^ ’ ko ga je komuni- ilej4 polila s pet- tole j' . j, in zažgala, so mu mnogo prezgodaj spo- ® življenske sile. Na svet je prišel kot Ribi-lonček v Prešernovi Vrbi na Gorenjskem. 19. 1900. Mašniško posvečenje je prejel leta • škofovsko pa 1946. ti„. v°vkovo škofovanje je padlo prav gotovo v ji dobo, kar jih je Slovenija doživela v svo °!tr, Rodovini. Dobro organizirane brezbožne sile so °*ale in do dobršne mere razdejale versko živ- ljenje. V mnogem poglft* du je moral škof Vovk začeti pri temeljih. Uspel je bolj kot bi si bil sam ali kdo drug v začetku mogel upati. Še po šestletnem napornem delovanju za obnovo škofije in božjega kraljestva v njej je moral doživeti malo manj kot smrt v ognju. Zaslužli je napis, kot ga je bilo brati: Škof Vovk — živa plamenica! Enajst let pozneje je bil mrtev. Tiste druhali iz Novega mesta ni bilo nikjer več, nad 20,000 vernih in nevernih je spremljalo njegov pogreb (10. julija) in čeprav mrtev, je bil nadškof Vovk spet “živa plamenica” — toda v popolnoma drugem smislu. Ves verni narod je ob njegovem grobu ponavljal njegovo škofovsko geslo: V. GOSPODA ZAUPAMO! V oporoki je prepovedal vence na grpb — res ni bilo ne enega, le šopek rdečih nageljnov je cvetel na rakvi. Pa je bilo zato brez dvoma toliko več rožnih vencev molitve za njegov pokoj in za vstajenje vere v mnogih mrzlih srcih. * “The Southern Cross”, tednik adelaidske nadškofije, je dne 12. julija na prvi strani prinesel naslov: “Slav tradition honored here”. članek opisuje adelaidske slovesnosti v počastitev 1100-let-nice slovanskih apostolov Cirila in Metoda. V izvlečku objavlja pridigo nadškofa M. Beovicha, ki je bila najlepša počastitev ne le naših svetih apostolov, ampak vse slovanske verske tradicije. Nadškof, po očetu dalmatinskega rodu a rojen v Avstraliji, je ob priliki tega jubileja dobil iz Rima dovoljenje, da sme Fr. Mihalič, dušni pastir ade-laidskih Hrvatov, imeti na vse večje praznike v letu mašo v staroslovanskem jeziku, čudovito lepo zveni staroslovanski jezik, jezik naših dedov. Slovenskemu je zelo blizu in ga ni težko razumeti. ★ Dne 6. julija sta se pri Mariji Pomagaj v Kew poročila Jože Kocjančič in Marija Čendak, ki je nedavno prišla iz Slovenije, ženin je doma iz Hrastovlja, župnija Kubed, nevesta iz Vodic pri Kozini, župnija Golac. — Dne 13. julija je bila. slovenska poroka v cerkvi sv. Marka v Fawknerju: Mihael Dekleva je obljubil zakonsko zvestobo Mariji Klemenčič. Ženin je doma iz čelja, župnija Prem, nevesta pa je bila rojena in krščena v Trebnjem na Dolenjskem. — Dne 20. julija sta sklenila sveti zakon Viktor Jesenko in Erna Bredi in sicer v Marijini cerkvi, Maidstone. Nevesta je iz Gradca, ženinov rojstni kraj pa so Pekre, župnija Limbuš. — Dne 3. avgusta je bila zopet poroka pri Mariji Pomagaj v Kew: Franko Pipan, bivši fant našega Baragovega doma, je rekel “da” Veroniki Čapcev. Franko je bil rojen v Trstu, nevestin rojstni kraj pa je Stari Bečej v Slavoniji. Vsem parom želimo obilico božjega blagoslova na življenjsko pot. Čestitke!1 ★ Krščevale so sledeče naše družine: Dne G. julija je oblila krstna voda Roberta Marka, prvorojenca Zvonimirja Klanjšeka in Cecilije r. Tom-pa. — Naslednji dan je bil krst Katarine, hčerke Antona Vriska in Anice r. Vogrinc. — Dne 13- Ju lija so prinesli h krstu Štefana Antona, prvoro jenca Štefana Krampača in Cecilije r. Kreslin, n® slednji dan pa Viljema, prvorojenca Viljema Jan' ča in Eme r. Klemenčič. — Marta je novi čl»n družinice Franca Petka in Matilde r. Munda. K*' ščena je bila 21. julija. — Isti dan so prinesli krstu tudi Vesno Ano, prvorojenko Franca Sak®1' da in Regine r. Budak. — Dne 3. avgusta je Prl krstu zajokala Katarina Ana, hčerka Jožefa S»°' leta in Štefanije r. Kavčnik; in pa Marjanček, sin' ko Alojza Ličena in Jožefe r. Nussdorfer. __ Vsi krsti so bili na avstralskih Brezjah, v naši kape 1 Marije Pomagaj v Kew. V Adelaidi je bil dne 27. julija krst v družil1' ci Srečka Boleta in Ivanke r. Radivo: Perina Pa , bo delala druščino zgovorni Justici, ki že kom« čaka, da bo sestrica malo večja. Krstili smo cerkvi Kristusa Kralja v Lockleys. — Dne 28. V1' lija pa je bil krst v Hindmarshu pri Srcu JezU' sovem: Tanja Ruth je ime prvorojenki Lucija*1* Paoli in Marije r. Kos. Iskrene čestitke vsem drU' ★ Ko srečavam družine z otroki, katere seB1 krstil pred petimi, šestimi leti, vidim, kako se ram. Saj bi ne verjel, da so to otroci, ki so ^ stikrat jokali nad krstnim kamnom. Zdaj pa že h° dijo v šolo ... In pripravljajo se na prvo svet® obhajilo, za katero morajo prinesti svoj krstni l*st' Nekateri starši vprašajo za krstni list takoj Prl krstu. Vsekakor ga lahko dobe, kadar koli žele, ,n sicer na župniji, kjer smo otroka krstili, ali Pa P1* meni. * Tudi princeska Baragovega doma hitro ste in je prav v teh dneh stara že osem meseceV' Kregarjeva Marika je vedno dobre volje: kar P° glejte jo na sliki, pa boste verjeli, da je res tak®" Pa kaj bi ne bila, ko pa ima od vseh slovensk-otrok — največ stricev: skoraj štirideset. Seve pa ima poleg stricev rada tudi čokolado. Marija bi rada sklenila prijateljstvo z našim azijem, a kuža beži pred njo in kuhinje. Zato je Pa naš muc potrpežljiv za dva, kadar ga gnetejo r»bne ročice. Kadar pa vidim te ročice v laseh kakega od “stricev”, sem pa vedno vesel, da sem ~~ plešast . . . * Baragov dom ima zdaj poleg “frizerskega salona”, čevljarne in mizarne, tudi knjigoveško devico. Naš knjigovez Janez si počasi nabavlja Potrebne stvari za vezavo knjig. Kar je doslej po-azal, je res lepo delo. Priporoča se rojakom in sPrejema kakršnekoli knjige, mašne knjižice ali revije, ki bi jih radi na novo oblekli. * Slovenski šoli v Melbournu in St. Albansu napredujeta. Priključila se jim bo še ena in s>eer v Geelongu. Zaenkrat se je prijavilo šest-naist otrok in prvič se bomo zbrali drugo nedeljo . avgustu po slovenski maši. Žal še nima učitelja In bi bil prav vesel, če bi se mi kdo geelongskih |°jakov javil v pomoč. Kdaj bo dobila slovensko šo-0 Adelaide? Otrok bi bilo dovolj za velik razred. Naša Slomškova šola (Melbourne) se prav 2(*aj pripravlja na proslavo očetov. Father’s Day nami ni dosti znan, je pa res, da tudi očetje 2aslužijo počastitev, ne samo mamice. Tako so plenili otroci, učiteljica Anica jim je pa potrdi-a' ^e bo šlo po sreči, bo proslava po slovenski toaši tretjo nedeljo v septembru v dvoranici pri Frančišku. Bomo že še pravočasno oznanili. * Na avstralskih Brezjah bomo imeli zopet litanije z blagoslovom na praznik Marijinega p°jstva, nedelja 8. septembra, ob pol osmih zvečer. 0 Pobožnosti bo v obednici Baragovega doma fil-8ka predstva. Vabljeni! * V načrtih razvoja našega slovenskega centra Kew imamo za bližnjo bodočnost pozidanje lurš-votline z oltarjem. Votlina bo gledala na dvo-, za Baragovim domom, kjer smo se zbrali k °zični polnočnici in k obredom velike sobote. Ta- 0 Ham v bodoče ne bo treba delati zasilnega ol-Lurška votlina nam bo služila za Marijine "božnosti na prostem, za božič se bo dala spremiti v jaslice, za veliko noč pa v božji grob. Vsai tako imamo v načrtih, če nam bodo uspeli. S ipravo odra pred votlino bi prostor kaj lepo slu-celo za odrsko prireditev na prostem. Sernečev Štefan je poskrbel za primerne skale, katerih bo treba kaj veliko za zidavo votline. Potrebovali bi pa nekaj prostovoljcev, ki imajo na razpolago tovorni avto. G. Roman Uršič je že obljubil svoje vozilo za kako sobotno popoldne. Vesel bi bil, če bi se javilo še kaj lastnikov tovornih vozil. Z veseljem in hvaležnostjo bo sprejet tudi sleherni dar za nakup cementa in ostalega gradiva, da čim prej uresničimo naše načrte. Prepričan sem, da bo lurška votlina lepa pridobitev za naše avstralske Brezje. ★ Koliko nas je Slovencev v Avstraliji? To vprašanje od časa do časa bruhne na dan in mnenja so tako različna, da je skoraj smešno. Osebno sem prepričan, da nas je več kot mislimo. Saj sem jih že sam v teh šest in pol letih dela med melbournskimi Slovenci nekaj tisoč sprejel v pristanišču ob prihodu ladij. In med krsti zadnjega meseca ima Vriskova Katarinca v tukajšnji slovenski krstni knjigi že številko 500. Torej pet sto novih Slovenčkov in Slovenčic, četudi že rojenih Avstralcev. Kdo jih bo priznal za “naše”, če jih mi ne bomo? Saj tudi samo od nas za visi, če se bodo enkrat čutili Slovence in Slovenke. PORAVNAJTE NAROČNINO! “JEHOVCI” ALI MEŠAJO TUDI TEBE? IMENUJEJO SE TUDI “JEHOVINE PRIČE”, po angleško “Jehova Witnesses”, po hrvatsko Je-hovini Svedoci — itd. Strašno se za nekaj ženejo, pa sami ne vedo, za kaj prav za prav. Zanimivi so, ker znajo samo podirati. Kaj bi pa radi na podrtijo postavili, ne znajo povedati, čudno, da jim ljudje sploh nastavljajo ušesa in jim celo verjamejo, da je treba s podiranjem nadaljevati. Vprašajte jih rajši, kaj mislijo narediti, podirati končno zna vsak. Podirajo nauk o Sv. Trojici. Pošljejo vam brošurico — morda v italijanščini — kjer je vse do konca “dokazano”: Sv. Trojico so si izmislili ljudje, ta nauk ni od Boga. V brošurici najdete celo vrsto “dokazov”, da so domala vse poganske vere imele v svojih mitologijah nekako božansko “trojico” — kristjani so nauk sprejeli od poganov!' čudno, čudno! Kljub temu jehovci prodajajo sveto pismo, kjer popolnoma jasno stoji zapisano, da je Kristus pred Vnebohodom naročil apostolom: “Pojdite po vsem svetu, učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha!” Iz tega je popolnoma jasno, da so v Bogu tri osebe. Lahko iznajdete za to razodeto resnico drugačno besedo, če vam izraz “Sv. Trojica” ni sprejemljiv, dejstva pa s tem ne boste podrli. Podirajo nauk o Materi božji Jehovci pišejo: “Niti Jezus niti kdo njegovih učencev ni Mariji nikoli izkazoval posebne časti. Po svojem krstu je Jezus ni več klical za mater, šele ko so kristjani odpadli od prave vere, so ji začeli posvečati posebno pozornost in ji pripisovati večjo čast kot samemu Bogu in Jezusu Kristusu ...” Tako obtožujejo nas in z nami vso Cerkev, tudi pravoslavne kristjane. Ali ste kdaj slišali pridigo, ali ste kdaj brali pobožno knjigo, ki je trdila, da je Marija več kot Bog? In vendar nam to očitajo! Kaj pa potem jehovci pravijo o Mariji? Bila je “rojena v grehu in krivici, bila je nepopolna kakor vsi ljudje” . . . No, vidite, kako znajo " podirati! , Pa kdaj naj bi bili kristjani “odpadli” prave vere? Kdaj so začeli nasprotovati svete®® pismu, ki po trditvi jehovcev ne pozna prav nlC Marijinega češčenja? Je moralo biti zelo zgodaj v prvih stoletij" krščanstva. Pri izkopavanju v katakombah sv. Neze v Rimu so našli starinoslovci podobo Marije V«**" bovzete z zlatom na steklo slikano. (Vidite to ko na ovitku za ta mesec — op. ur.) Našli s o 86 drugo sliko, ki predstavlja Marijo kot ra***1 Kristusove Cerkve sredi med apostoloma Petro1" in Pavlom. . _ gll' Po oblekah na sliki lahko spoznamo, da s ^ ki silno stari, saj tako so se oblačili ljudje P v prvih časih krščanstva. nll Sicer pa ni treba iskati “odpadnikov” Kristusovem Vnebohodu, niti ne šele po njeg° ^ rojstvu. Saj je moral biti “odpadnik” po jehovcev že sam nadangelj Gabrel, ki je pozdravil z zelo “odpadniškimi” besedami: * , va, milosti polna, Gospod je s teboj, bIago*l°v ti med ženami!” In podobna “odpadnica” je morala biti • « beta, ki je Marijo pozdravila z besedami: ‘ u .*>’ meni to, da pride mati mojega Gospoda k I® Vse to in še kaj več je črno na belem v ^ tem pismu, ki ga jehovci priporočajo v braTU6^^ je tako, je moralo tudi sveto pismo uskočiti V odpadnike, drugače ne bi izkazovalo Mariji t8 časti! *0p Ubogi jehovci, kako sami sebe po ustih . Ubogi tisti, ki jim nasedejo in Marijo zanicW Podirajo samega Kristusa No, tudi to! Seveda, ko so utajili sv. Trojico tri osebe v Bogu — že iz tega sledi, da Kristus n' mogel biti Sin božji, ko po jehhovski trditvi dru-božje osebe sploh ni. Pa jehovci vedo o Kristusu še več povedat.. Izrecno trdijo, da je bil samo človek, ustvarjen prav tako kot vsak drug. V svojih spisih imajo sta-Vek: “Samo antikristi pravijo, da je bil Kristus Ule|ešeni Bog.” Tako smo torej vsi kristjani — katoličani, pravoslavni, protestantje — “antikristi”, “odpadniki” in kdo ve kaj še vse! Kaj so pa jehovci? Morda so oni res kristjani? Ko pa komaj vemo, kaj verujejo. Saj nam trobijo na ušesa samo tisto, česar ne verujejo. Menda verujejo v sveto pismo. Pa spet takoj vidimo, da tudi to ne, ko nočejo videti, kar stoji nad vse jasno v sveti knjigi črno na belem. Ubogi jehovci, ubogi tisti, ki jim nasedajo! VELIKE SLOVESNOSTI V BEŽIGRADU, LJUBLJANA imajo LEPO CERKEV, ki je posvečena sve-tin>a Cirilu in Metodu. Ima nenavadno zgodovino. Nastala je kot središče nove župnije iz nekdanje Cerkve sv. Krištofa ob znanem velikem pokopališču sicer pod vodstvom frančiškana že umrlega p. Kazimirja Zakrajška. Pred ftekaj leti jo je oblast ^'a prenesti v Kuzmičevo ulico. Kot priznano Umetnino pokojnega arhitekta Plečnika so jo naj-Ptej vzeli narazen, prenesli v kosih na novo mesto ln sPet sestavili. Ni imela zvonika, pravkar je pa v načrtu njegova zgradba, ki bo tudi nekaj izred-*eKa. Župnijo vodi sedaj p. Roman Tominc, fran-c'8kan. Pred letošnjim praznikom obeh svetih patro-I107 so se vse ljubljanske župnije, ki jih je 14 po 8tevilu, udeleževale slovesne devetdnevnice, pri-frave za veliki praznik — ob IlOOletnici obeh slo-Vat>skih apostolov. Od vseh strani so vreli verniki 'n Polnili cerkev, da je bila vsaj dvakrat premaj-Vsak večer je bil govor, za kar so se vrstili !**ni govorniki. Spominskih podobic s sliko sv. »atov Cirila in Metoda, vzeto iz glavnega oltar-Ja bežigrajske cerkve, so razdali na deset tisoče, jih je do konca že zmanjkalo. V veselo in vseskozi praznično razpoloženje v,ernih src sta pa kanili dve grenki kaplji — prva ** pred začetkom, druga prav na zadnji dan. Dan pred devetdnevnico je umrl v Ljubljani j^elat dr. Franc Grivec, žužemberški rojak, v 85 etu starosti. Bil je velik učenjak in nedosegljiv ?tav posebno v raziskovanju zgodovine sv. Cirila Metoda. Nešteto člankov in celih knjig izpod ^®govega peresa je osvetlilo delovanje sv. bratov l*1 |u približalo današnjemu slovanskemu in vsemu Tinskemu svetu. Deloma je sam pisal tudi v neženskih jezikih, deloma so njegove stvari drugi r*VedH v tuje jezike. Na sam praznik svetih bratov, 7. julija, je pa odšel k Bogu prav tako v Ljubljani nadškof Vovk — tisti slovenski vladika, ki je v Rimu izprosil, da sta sv. Ciril in Metod postala nebeška zavetnika ljubljanske nadškofije . . . Čuden “slučaj”? Ali pa ne slučaj — kaj pa, če sta sveta brata z božjim pripuščenjem hotela imeti za svoj praznik pri sebi v nebesih prav ta dva moža, tako velika Ciril-Medodovca v najbolj pristnem pomenu te besede? 863—J Srt U brili CIRIL in METOD ohrtnita mm Aro rtro IZ ROKAVA P. ODILA ZELO ME VESELI, da se nekateri tako zanimajo za moj rokav. Nekdo me vpraša, če bi se našel v mojem rokavu odgovor na to: Ko je umiral papež Janez, so pisali časopisi, da je rekel: Vse imam pripravljeno za potovanje, moji kovčki so zapokani. — Ali se je sv. Očetu že nekoliko bledlo? Saj smo tolikokrat slišali, da v večnost ne bo mogoče ničesar vzeti s seboj. Res, vse zemeljsko ostane na zemlji, ko nas pokliče smrt. Odgovor na gornje sem pa našel ne v rokavu, ampak v sv. pismu, kjer berem!1 “Blagor mrtvim, ki umrjejo v Gospodu! Naj se spočijejo od svojega truda, zakaj njih dela gredo z njimi”. (Raz. 14,13.) Naša dela torej pojdejo z nami v večnost. Na to je mislil rajni papež, ko je izrekel one besede. Še umirajoč nas je torej opozoril na veliko resnico: Naša dela gredo z nami v večnost. Dobra dela bodo našo večnost obogatila, slaba nas bodo težila in tožila. Dobra dela Naše molitve, naše žrtve, zakramenti, maše, usmiljena pomoč bližnjemu, vsi posti, vsa premagovanja — vse pojde z nami. Da, vse to imenujemo dobro delo, vendar je za njihovo veljavo v večnosti potrebno še eno: da so ne samo dobra, ampak tudi zaslužljiva, jih moramo opravljati v prijateljstvu božjem, ali kakor pravi katekizem: v stanju posvečujoče milosti. Dobro delo je sicer vedno dobro, toda nobeno ni zapisano v knjigi življenja, če ni bilo opravljeno v stanu milosti. Posvečujoča milost jih pozlati in napravi zaslužljiva. Naj pojasnim! Za veliko noč si bil pri spovedi in si prejel sv. Rešnje Telo. Č8 si dobro opravil, je gotovo zapisano v tvoje zaslu-ženje v knjigi življenja. Že na belo nedeljo si pa po lastni krivdi sv. mašo izpustil. Od tedaj naprej si redno hodil k maši, molil, ob petkih nisi jedel mesa, siromakom si pomagal, grde skušnjave si premagoval. Vse lepo — na zunaj! Smrtni greh od bele nedelje si pa nosil s seboj vse tja do božiča. In prav ta greh v tvoji duši je vzrok, da so tvoja dela pred Bogom brez zasluženja — nisi jih opravljal v stanu milosti božje! V knjigi življenja niso zapisana. Ali bi tedaj bolje napravil, če bi od bele nedelje do božiča sploh vsa dobra dela opustil? čemu bi se trudil zaman! — Napačno sklepaš! Če bi ko ravnal, bi nakladal greh na greh in se str&» _ zadolžil. Tako pa vsaj novih grehov ne napr®^' čeprav je silna škoda, da tvoja dibra dela niso la zaslužljiva pred Bogom. Pri dobri spovedi dobra dela oživijo- Toda samo tista, ki so bila nekoč živa. dela, narejena s smrtnim grehom v duši, niso W nikoli živa, zato ne morejo oživeti, pa naj bo ved še tako dobra. Oživijo tista, ki so bila ne» zaslužljiva, pa si jih s smrtnim grehom izfP1 Druga so mrtva in mrtva ostanejo. Vidiš, to je velikanska škoda za dušo! smrtni greh, ne samo opuščanje sv. maše i® dobno, tudi vsi grehi nečistosti v zakonu ali ,zVj njega, goljufija, pijančevanje itd, vse to P° jj, dušno smrt in tudi smrt dobrih del. Mrtva s« zasluženja pred Bogom ne dajo. Smrtne rane na duši je treba ozdrabiti V vednici, potem je duša spet zmožna zbirati za»* ženje za večnost. Zakaj ne bi skrbeli za življenje in zdravje, ko toliko skrbimo za z<*r8kaj telesa ? Kako brž hitimo k zdravniku, če nas zaboli. Vsaj pol toliko kot za telo naj bi skrbel} dušo, pa bi lahko imeli polne kovčke pripravi) za pot v večnost. Vsa slaba dela pojdejo z nami? i JU Ne — razen če jih nalašč vzanemo s se 'hJ. nalašč jih vzame s seboj tisti, ki jih ni hotel * . sati v dobri spovedi in v poboljšanju po njej- ^ bo greh še tako velik, zločin še tako strašen> lažilni nauk naše vere nam pove, da je usl0,L, nje božje dovolj veliko za odpuščanje vsega_ Bog zagotavlja: Če bi bili vaši grehi rdeči škrlat, beli bodo kakor sneg. Z nami v večnost gredo samo tista slaba ki nam niso bila odpuščena v dobri spovedi aj1 ^ — če bi bila spoved nemogoča — s popoln«11 > sanjem iz čiste ljubezni do Boga. Zares varn8j^ v srečno večnost je torej pogostna dobra sp® ^ o kateri je zapisano: Komur boste grehe odp® ^ so jim odpuščeni. Seveda pod pogojem, da ti Je grehe res žal in imaš trden namen poboljšani8^, Bog daj, da bi vsak od nas ob smrtni urI..eI)o ko rekel s pokojnim papežem: Vse je priprav za odhod, kovčki so zapokani I (Dalje str. 251) jzpod T rigla va TRŽAŠKA “DEMOKRACIJA” je v svoji maj-, 1 številki naznanila, da bo nadalje izhajala samo P® potrebi”. Menda so vsi bralci to naznanilo šumeli tako, da je — prenehala. List je pred 17 1 začel izhajati v Gorici kot tednik, pa se je .''''alu preselil v Trst in postal 14dnevnik. Dolga j, a 8a je spretno urejeval rajni profesor Ivan aolf. Predstavljal je edino periodično politično “ukacijo nekomunističnih Slovencev na Tržaš-List je bil vedno idejno lepo povezan s Ka-2,i'S glasom v Gorici. Ni znano, zakaj je moral Prenehati. Gotovo pa je, da ga je zelo škoda. . MATI & UČITELJICA, predzadnja velika ^°znica rajnega papeža Janeza, je izšla v tisku . 1 v Sloveniji. V lepem slovenskem prevodu jo .t. Rjavila revija NOVA POT, glasilo Cirilmeto-v duhovnikov v Ljubljani. Je kar razveselji- vi da so jo smeli natisniti, le žal, da je izšla sa-. v omenjeni reviji, ki je namenjena le duhohv-, °ift in ima zelo omejeno naklado. Morda bo sme-v PRUŽINI, ki je verski list (14dnev-) za svetne slovenske vernike. c VAS PADRIČE blizu Trsta ima podružnično •ft u’ ec**na v škofiji posvečena sv. Cirilu y v^etodu. Vas je majhna — 221 duš — pa so Car>i sami postavili cerkvico 1. 1898 in jo po-slovanskima apostoloma. V veliko zadošče-^ Zavednih Padričarjev so tržaški Slovenci prav cerkvico izbrali za letošnjo proslavo 1100 let ^ svetih bratov. Prav lepa slavnost se je vršila “adričah v nedeljo 7. julija. j V SOLKANU POD SV. GORO se je pred 86 ,r°dil sedanji škof na otoku Krku dr. Josip šk £*»>£. Letos v marcu je slavil 401etnico svojega »Vanja. Je še vedno čil in zdrav, še vedno rad JuV? na ^v' ^oro. letošnji izredni škofovski šk t 11111 rajni papež Janez podelil naslov nad-a’ samo za njegovo osebo. Podobno je ne-PePež počastil ljubljanskega škofa Jegliča. Šltof^A JEŽICI PRI LJUBLJANI je 1. maja novi ^ dr. Pogačnik posvetil krasen nov oltar iz mar-obenem pa posvetil cerkev, ki so jo farani So tl0v° zgradili 1. 1940, pa vse do letos ni bila Večena po škofu. V TOLMINU so imeli v postu sv. misijon, ki je bil prvi po 40 letih. Udeležile so se ga velike trume vrnikov. Pred misijonom so farani lepo obnovili cerkev M.B. na Ilovici in tudi podružnice. V ŠMARTNEM PRI VELENJU, vas Konovo, se je rodil 1. 1861 deček, ki je kot mož postal ze- lo znan pod imenom p. Vendelin Voinjak. Vstopil je namreč v frančiškanski red in sicer v zagrebški provinciji. že v življenju je veljal za svetnika. Umrl je 1. 1933. Letos v marcu so v Zagrebu začeli škofijski proces za njegovo beatifikacijo. O tem poroča svojim vernikom mariborski škof dr. Držečnik in pravi: Poleg Slomška in Baraga imamo torej Slovenci še tretjega “služabnika božjega”, ki bo, tako upamo, nekoč dosegel čast oltarja. V MEDANI V BRDIH so pokopali Antona Simčiča, ki je bil za cerkovnika 73 let, dočakal jih je pa 90. Nedavno je prejel od rajnega papeža Janeza izredno priznanje: medaljo “Pro Eccelesia & Pontifice” — Za Cerkev in Papeža. Pogreb je imel kakor kakšen nadškof, pravijo udeleženci. OKRAJ KOPER, najbolj zapadni od štirih v današnji Sloveniji, ima naslednje občine, ki so nastale po združenju manjših: Ajdovščina, Hrpelje, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna in Tolmin. Vipavci — kaj bo z vami? SLOVENSKI BOGOSLOVCI iz Ljubljane so poslali delegacijo petih mož v Belgrad na obisk k srbskim pravoslavnim bogoslovcem. Ostali so pri njih tri dni: od 20. do 23. maja. Srbski bogoslovci so slovenskim priredili lepo akademijo, katere se je udeležil tudi patriarh German in jih v lepem govoru prisrčno pozdravil. Njegov govor je izzvenel kot ena sama želja po združenju vseh kristjanov prav v duhu rajnega papeža Janeza. V CELJU so iz mestne župnije sv. Daniela izločili že drugo samostojno župnijo. Pred časom so tako župnijo ustanovili pri cerkvi sv. Jožefa, potem pa tudi pri cerkvi sv. Cecilije. Cerkev sv. Daniela je med vojno veliko trpela pod bombami iz zraka, čeprav ni bila direktno zadeta. Najnujnejše so popravili takoj po vojni, temeljita popravila so morala čakati na boljše čase. čeprav je cerkev skoraj v obupnem stanju, do zadnjega časa oblasti niso dovolile denarne zbirke. Zdaj je končno tudi to dovoljenje prišlo in so začeli zbirati. V najkrajšem času bodo začeli zopet vsaj z najbolj nujnimi popravili. MIREN IN NJEGOV DEKAN Oskar Pahor Lucijan Mozetič VELIKA MIRENSKA ŽUPNIJA, hitro onkraj nove državne meje ob cesti, ki pelje v Trst, je pred dvema leti praznovala zlati jubilej svojega dolgoletnega župnika Oskarja Pahorja. Na Goriš kem je dekan Pahor splošno znana osebnost, saj je po vseh cerkvah spodnje vipavske doline ob raznih priložnostih maševal, pridigal in spovedoval. Najbolje ga pa seveda poznajo njegovi mirenski župljani, saj je med njimi že 42 let. Gospod se je pred 77 leti rodil v Kojskem, Brda. Po končanih študijah je bil v Gorici posvečen v duhovnika in kmalu nato ga je tržaški škof msgr. Andrej Karlin vzel za svojega tajnika. Težke čase sta imela v Trstu med prvo svetovno vojno. Ko so končno laški šovinisti škofa izgnali, je šel z njim tudi g. Oskar. Ker je pa nadškof Sedej v Gorici nujno potreboval slovenskih duhovnikov, je poklical g. Pahorja nazaj in mu izročil v upravo župnijo Šempeter pri Gorici. Kmalu je pa dobil župnijo Miren in od tam se ni premaknil do danes. Le med zadnjo vojno, ko so Nemci izpraznili in deloma požgali Miren, je začasno odšel v Št. Maver, Brda. O Mirnu velja, da je vas g. Oskarja Pahorja. Ne samo zato, ker je v tako dolgih letih skoraj vse Mirnce krstil, poročil ali pokopal, tudi zato, ker je vanje vlil dosti svojega duha in gorečnosti. Po Don Boscu si je izbral kot najboljše sredstvo apostolata pogostno prejemanje zakramentov in če-ščenje Marije Device. Tako je v Mirnu zrasla in se utrdila Marijina družba za dekleta in žene, ki je bila nabolj delavna na južnem Vispavskem. G. Pahor je svoji fari vtisnil pečat, ki se še danes pozna, čeprav ne more več imeti shodov in sprejemov kot nekdaj. Ostali so pa sv. zakramenti in živa beseda. G. Pahor govori pri poroki Duhovnik po Srcu Jezusovem je tudi v težk*& letih fašizma in komunistične revolucije ostal n® svojem mestu. V majhni cerkveni dvorani je vsa leta fašizma učil krščanski nauk in s pomočjo rijinih družabnic prirejal primerne igre in poleg verske tudi narodno zavest. Pri tem mu J" bila v pomoč zlasti pokojna Vera Lestan in v drugih družbenic. Med drugo vojno njih delo ni bilo pogodu katerim domačinom, ki so z narodno osvoboditvi0 imeli zahrbtne namene, kakor se je pozneje zalo. Zato so gdično Vero obsodili na smrt in uS* relili. župnik Oskar je pa srečno prebrodil te ne srečne čase in se še vedno čil in mladosten tru di za dobrobit mirnske župnije. Na dan sv. Lovrenca, 10. avgusta letos, doživel svoj 77. rojstni dan in to mi je dalo P° vod, da sem napisal teh nekaj vrstic. Saj je prav, da se blagega moža spomnimo tudi ski fraani v Avstraliji in mu čestitamo. Naj & Vsemogočni ohrani pri dobrem zdravju v blag°r mirenske župnije še mnogo let! Mirenski vaše8' ni ga ne bomo pozabili, čeprav živimo izven ^e' ja lepega Mirna. DOMORODNA I. Burnik Sem v te hribe je zapal Se sneg, mlade sile je ovil s tesnobo. Tiho spita mrtvi log in breg, ialost vedno globlje niza v sobo. V temi sam na sebe sem oprt, suha me prevzema bolečim — Res nikogar ni! 2e ves potrt vsak trenutek mislim — Domovina! GLAS OD DR. I. MIKULA - po ovinkih Ne reče nič, ne piše nič, kot bil bi mrtva •tvar. Tako obrnjena vrstica znane pesmi bi v®ljala za našega pogrešanca. Oglasil se je pa v Ameriški domovini dne 12. julija in tu po-n»tiskujemo. — Ur. New York, N.Y. — Koncem julija bo minilo j °> ko sem po desetletnem dušno pastirskem de-anJU med slovenskimi priseljenci v Avstrali.il jj^ko Filipinov, Hongkonga in Japonske v San ^anciscu stopil na ameriška tla. Združene države Po površini komaj malo večje od Avstralije, ki . v Primeri z blizu 190 milijonov prebivalcev Ame-skoraj prazna s svojimi 11 milijoni prebival- • Prvi vtisi mest, cest, prometnih sredstev, 8°Vskega in tovornega prometa vzbujajo v no-. P^slecu ogromne, neverjetne slike in šele s ca- 8»m Se privadi vsemu novemu. gel ^6prav me Je ovirala bolehnost, da nisem mo-nadaljevati potovanja preko kontinenta v Ev-po> sem vendar v primeroma kratkem času spo-Kalifornijo s prelepimi mesti San Francisco, 5 8 Angeles in San Diego, si ogledal Seattle v dr-^ 1 Washington in Vancouver v Kanadi. Ko sem v juniju napotil proti vzhodu, sem v Rock Springsu, Chicagu, Mihvaukeeju doživel toliko prisrčne gostoljubnosti med svojimi prijatelji, da sem se le težko mogel iztrgati in nadaljevati pot. Zlasti drag mi je postal Lemont, naše ameriške Brezje, kamor sem poromal na grob našega nepozabnega knezoškofa' ljubljanskega pok. dr. Gregorija Rožmana. Kot da bi vsa tužna koroška domovina z menoj klečala ob grobu svojega največjega sina! Tolažila me je Marija Pomagaj, ko sem ob njenem oltarju v cerkvi gostoljubnih frančiškanov daroval sv. mašo ob svoji 30-letnici mašni-štva za vse naše osebne in narodnostne namene, za mir med narodi sveta. V središču ameriškega slovenstva in slovenskega kulturnega delovanja, v Clevelandu, sem bil ponovno deležen velike gostoljubnosti. Ponosen na dragocene prijateljske stike odhajam v New York, mesto svojih deških sanj, kjer je robotal za svojo družino naš skrbni oče. šele 50 let pozneje je sinu naklonjena usoda dovolila, da je stopil na tla te svetovne metropole in sedeža Združenih narodov. Od tod bo parnik zajadral proti Evropi in našim domačim obalam. Vsem ameriškim Slovencem kličem: Z Bogom! Na svidenje! Dr. Ivan Mikula, avstralski misijonar MIREN, glavni trg DOŽIVLJAJ NA LUNI Amerilcanci in Rusi .se trgajo, kdo bo poprej poslal človeka na Luno. Pa ne eden ne drugi ne bo prvi. Že 1. 1941 je bil na Luni Amerikanec, ki je še isto leto /zlet popisal v mesečniku AVB MARIA. — Ur. DA SEM BIL CELO NA LUNI? Verjemite ali ne. Samo na kratko bom povedal, kako sem prišel tja gor. Nekdo mi je rekel, da sem neumen. Tako zelo neumen, je dostavil, da me že luna trka. Prav preveč mi njegova sodba ni bila všeč. Šel sem domov in nisem mogel iti spat. Bilo je namreč že precej pozno. Takrat sem zapazil, da sije polna luna izpod jasnega neba. Zagledal sem se vanjo in jo začel prav resno študirati. Neznansko lepa se mi je zdela in dolgo sem primišljeval, zakaj je za človeka sramotno, če ga, trka’ tako lepa luna. Kar nenadoma me je Luna potegnila nase in, preden sem vedel, kako in kaj, sem bil že tam gori. Zvedavo sem se oziral okoli. Zdelo se mi je, da ni dosti drugače ko na svetu, samo vse bolj neznano in tuje. Naenkrat je bilo okoli mene polno ljudi. Bili so videti razburjeni. Eden je pristopil in me vprašal, če znam mrliče pokopavati, čudno vprašanje je bilo, vendar sem prikimal in dostavil, da pokopavam samo katoliške mrliče. “Kakor nalašč,” je rekel, “saj takega človeka potrebujemo. Mi smo dobri katoličani in eden naših je umrl. Šli smo v katoliško cerkev, da bi ga dali spodobno pokopati, pa je duhovnik rekel, da ga ne bo. Zato ne, ker ga ni poznal in pravi, da ga nikoli ni videl v cerkvi. Zato mu je odklonil ta zadnji katoliški zakrament.” Jaz sem debelo pogledal in se najprej začudil, da najdem katoličane tudi na Luni. “Od kod ste pa katoličani prišli na Luno? še nikoli nisem slišal, da bi jih bilo kaj tu gori.” “Seveda smo. Prišli smo'iz starega kraja. Precej drugače je vse tu gori kot je bilo doma. Vendar še vsi vemo, kaj je prav, in se držimi svoje vere, kakor nas je mati učila.” “Iz kakšnega starega kraja ste prišli?” “Z Zemlje, kako pa!” “A tako! Zemlji pravite pri vas stari kraj. že razumem. Pa če ste prinesli s seboj svojo katoliško vero, kako da pogrebu pravite zakrament?” Mož se je zmedel in me začudeno gledal, čez čas je vprašal: “Ali na Zemlji pogreb ni več zakrament? Mož se je popraskal za ušesi, se obrnil k dni gim in jih poklical. “Pridite sem, ljudje božji, ta človek uči čudn1-nauke. To moramo do konca dognati. Pravi, da do na Zemlji, to se pravi v starem kraju, pogreb n* več zakrament. Tudi to je rekel, da še nikoli D* bil.” Ljudje so prišli prav do mene in so me vsi z začudenjem gledali. Nekdo se je naredil za vodi telja in je takoj na mestu sklical javen shod. Sto pil je na kamen in spregovoril: “Dragi rojaki! To pa vendar ne gre. Mi vj* vemo, koliko pomeni med nami katoliški p°8r , ’ Kadar kdo naših umrje, pridemo skupaj od blizu 1° daleč. Vse delo mora obstati, da se udeležimo P° greba. Druge dni nimamo časa hoditi v cerkev, t° lahko vsak ve — no, tudi malo odvadili smo se' če pa imamo med seboj mrliča, vemo, kaj je PiaV in kaj se spodobi. Takoj gremo k duhovniku in na jamemo pošten pogreb. Mi vemo, kako je- treo mrliče pokopavati. Nekateri duhovniki so pa ni. Saj veste, kaj nam je naredil tukajšnji P°P’ Zdaj pa imamo enega med seboj, ki je prišel na ko4 it* ravnost iz starega kraja in uči drugačno vero mi. Vsi ste slišali, da trdi: Pogreb ni zakrameD Kam bo pa prišla naša vera, če bomo tako breZ verstvo pustili med seboj. Obračam se torej na vaS’ vi duhovnik iz starega kraja, da nam poveste j®5 no in brez ovinkov, zakaj pogreb ni zakrament. Mene je lomil smeh in jeza se me je loteva Pa sem oboje požrl in glasno povedal: “Zato ni, ker je Kristus ustanovil sedem za kramentov, a pogreba ni postavil mednje.” Ljudje so se spogledovali in eden se je popi-88 kal za ušesi. Obrnil se je k sosedu in dejal: “Saj to smo se pa res učili, da je zakrawe11 tov sedem.” Še drugi so se praskali za ušesi in bili v za dregi, predsednik shoda pa ne. Povzdignil je S in dejal: “Naj bo zakramentov sedem ali osem, nika*5 ni lepo, če pogreb ni med njimi. Vi veste, da se nam izmed vseh verskih reči najbolj dop® katoliški pogreb. Že zato, ker za druge reči nin1® mo časa in la redko moremo v cerkev. Pa če tu gremo, je tam toliko reči, ki jih ne razume111®' Pogreb je pa v tej deželi prav tak kot v stai^ kraju. Miliča denejo v zemljo in ga zagrnejo z n^°' To lahko vsak razume. Zato mi damo predvse na pogreb in hočemo, da nam cerkvene °^. f gredo na roko. Zato slovesno predlagam, da n»J ‘ pogreb dene med zakramente; prepričan sem> ste vsi soglasni z menoj.” Ves zbor se je oglasil: “Podpiramo, podpiramo, podpiramo!” ‘In ta zakrament naj bo tako močan, da bo J slučajU potrebe nadomestil vse druge zakramen-To se pravi, če kakšen katoličan umrje, ki se n' dosti menil za cerkvene in verske reči, naj s“ Vse tisto pozabi in odpusti. Pokopati ga je treba cei'kveno!” “Podpiramo, podpiramo, podpiramo!” Zmagoslavno je pogledal predsednik name in l>amignj]) naj spregovorim. Res sem spregovoril >n rekel: “Nič ne pomaga predlagati, ko niti papež sam more narediti nobenega novega zakramenta. am° Kristus bi mogel to, do njega se obrnite”. Nastala je zadrega, pa ne prevelika. Takoj je ""el predsednik dobro misel in jo tudi imenitno Povedal: ^ ‘Gospod duhovnik, to je pa tako. Mi smo s 5lstusom bolj malo znani, vi pa pravite, da sta Diegov namestnik. Naš zbor vas soglasno pooblaš- Ca’ da stopite h Kristusu in mu poveste, kaj je ?®hteva nas vseh. Obljubite nam, da boste to po- eno uredili in nam olajšali naše katoličanstvo.” čuden se mi je zdel predlog, pa sem si mislil: Luni je vse mogoče. Tudi se mi je zazdelo, da 1 tako težko priti v nebesa in stopiti pred Kristu- ko sem že enkrat na Luni. Luna je presneto ^ko, do nebes ne more biti več daleč. Vendar imel pomisleke in sem jih tudi povedal zbra- 1,1 zborovalcem. k Prav rad sprejmem to nalogo, samo zelo tež- ? Vei'jamem, da bo šlo. Kristus je po mojem mne- sam najbolje vedel, zakaj je ustanovil sedem ^amentov. Prav težko verjamem, da bi vam ho- 6 dati še osmega.” Predsednik se ni dal ugnati. Brž je našel odgovor- da -lpa mu recite, naj enega ali drugega od se-izpusti, da jih ne bo preveč. Kar se nas -p e> smo pripravljeni žrtvovati še več ko enega, iko si bo pa že menda dal dopovedati, da bo tavil enega novega, če mu mi velikodušno po-*o za tistega novega dva ali tri stare.” Med zborovalci je nastala velikanska navduše-w 8t- Tudi meni se je zdela stvar naravnost čudo a' No, saj smo bili na Luni. k. Takrat se je pa oglasil k besedi drug mož, dosedaj molčal. Dobil je besedo in rekel: 4 “To je popolnoma prav in v redu, ampak pre-kJ1 odpošljemo tega duhovnika v nebesa, bi bilo 0 dobro, če bi mu dali natančna navodila. Me-zdi, da ni vseeno, kateri zakrament bi žrt-^ ali. Posebno, če bi bilo treba izbrisati več ko ega. Dogovorimo se takoj, katerega bi najrajši rtlenjali z novim.” Zdaj je bilo prvič, da se je predsednik nekoliko zmedel. Vpričo vseh se je popraskal za ušesi, kar je bilo vidno znamenje, da ga nekaj srbi. Pa je bil odkritosrčen človek in je dejal: “Rojaki, to je vse prav in lepo, ampak odkrito vam povem, jaz te debate ne morem več voditi. Pri najboljši volji se ne morem spominiti, kateri so tisti zakramenti, ki pravite, da jih je sedem. Enega ali dva bi še vedel ...” V tem hipu je pa oni drugi mož našel prisotnost duha. Vzkliknil je poln zmagoslavja: “Nič si ne razbijaj glave, saj imamo tu duhovnika, ki nam lahko vseh sedem zakramentov od obeh koncev pove, pa če ga opolnoči iz spanja pokličeš!” Tako so se vsi oddahnili, da je kar veter potegnil skozi zborovalce. Tudi meni je bila všeč taka pohvala in sem brez nadaljnjega kriknil: “Krst!” Potem je bila dolga debata. Nazadnje so sklenili, da se krst ne sme dati za pogreb, zakaj brez krsta ni krstitk. In vsi so vedeli, da je bilo pri krstitkah že velikokrat prijetno. “Birma!” Debata je tudi birmo sprejela za dobro uredbo. Že to je vredno pri njej, ker pride samo enkrat v življenju katoliškega človeka. In če bi ne bilo botrov, bi ne bilo zlate ure ali kar pride namesto nje. Tako je tudi birma ostala. “Sv. Rešnje Telo!1” Debata je odločila, da je ta zakrament dosti dober, posebno, če bi bilo opravljeno s prvim svetim obhajilom. Niso se izjavili popolnoma proti, pa tudi ne popolnoma za. So dejali, da naj tega prihranim za nazadnje, če bi se Kristus ne dal drugače pregovoriti. “Sveta pokora!” Vsi so obstali v molku in gledali vame. Zdelo se mi je, da bo treba drugače povedati: “Spoved!” Tako kratke debate še nikoli v življenju nisem doživel. Soglasno so odločili, naj spoved na prvem mestu ponudim, če pride pogreb med zakramente. “Poslednje maziljenje!” Tudi ta je šel hitro za spovedjo na žrtvenik. Nekateri so me celo kregali, da nisem tega poprej imenoval kot spoved. Tako zelo nepotreben se jim je zdel ta zakrament. “Mašniško posvečenje!” Debata je bila precej dolga. Nekateri so se sprva oglašali, da bi tudi tega lahko žrtvovali. Drugi so ugovarjali. Posebno tehten razlog je bil, da ta zakrament prejme samo tisti, ki se sam od- (Konec str. 254.) IN IME MU JE BILO BARAGA Zaključek Ali ne bo konca težav? ŠKOFOVSTVO JE KOMAJ KAJ OLAJŠALO trdote Baragovega misijonskege življenja. Pri starosti 65 let je moral nadaljevati vsa dotedanja de-la. Potovanja na vse strani. O enem — iz Hancocka v Rockland — beremo: “Škof je bolan, cesta slaba in blatna. Baraga ne more hoditi brez opore. Spremljevalca, duhovnika Jacker in Flanagan, ga vzameta v sredo in ga opirata. Bolje rečeno: vlečeta ga. Vso pot morajo napraviti peš, 40 milj daleč.” V letu 1866 prenese Baraga sedež škofije v Marquette ob Gornjem jezeru, škofovsko delo pa ostane slej ko prej trdo in polno razočaranj. Tu in tam najde nekaj tolažbe, ko ga pot zanese med njegove ljube Indijance. Med njimi si kar odpočije. Že ko misli na obisk pri njih, mu je srce polno veselja. Na primer ob pismu, ki ga je prejel od Indijancev v kraju L’Anse: “Naš dragi oče! Pridružujemo se svojim bratom in vam pošiljamo par vrstic. Bodite tako dobri in nas obiščite. Prav veseli in zadovoljni bomo, ko vas bomo videli. Nekaj časa že mislimo, da ste na nas pozabili. Ne pozabite priti. Imamo nekaj besed, s katerimi vas bomo pozdravili. Vemo, da nam boste prinesli blagoslov in srečo.” .! ' • 1 ; 1 Zadnje trpljenje in smrt Pa je prišel nov križ, največji od vseh. Zgodilo se je na splošnem zboru ameriških škofov v Baltimoru 9. oktobra 1866. Bolan in utrujen od dolgega potovanja na jug stopa Baraga po stopnicah baltimorske škofijske hiše. Tam ga zadene kap. Zgrudi se, pade. Smrt je blizu — pa ne seže še po njem. Pri padcu ga je močno ranil škofovski naprsni križ in mnogo krvi je izteklo iz rane. Prav ta krvavitev je zadržala smrt. Ves nebogljen in delno mrtvouden vendar hoče nazaj v svojo škofijo. Niso ga mogli zadržati. Izjavil je: “Moram nazaj in moram. Tam bom umrl, kjer sem živel. Pa čeprav umrjem na potovanju, nazaj moram”. Prišel je domov in trpel še nekaj mesecev. Maševati ni mogel. Tudi govoril in pisal je le s težavo. Vse drugo delo je moralo z njim vred počivati in to je bil zanj največji križ. Pač je spet in spet vzdihnil: Pridi, sladka smrt! Saj je bilo vse okoli njega tako silno žalostno. Njegovo trplJ® nje je bilo silno, kakor da hoče Bog iz svojega zV" stega služabnika iztisniti še zadnjo kapljo požrtv« valnega darovanja. Kakor bi rad umrl, je veno8 še večja njegova želja, da bi dopolnil voljo svoJe ga Stvarnika. Verodostojna priča je zapisala: . “Ves čas, ko silno trpi in je ves onemo£e' škof niti za trenutek ne izgubi zavesti. Od ča®* do časakomaj slišno izgovarja sveta imena Jezus Marija.” 1 Končno se le iztečejo dnevi in ure. Dne januarja 1868 je zapisal o. Edvard Jacker usodne besede: “Našega škofa ni več. To noč med pr^0 drugo uro je izdihnil. Naj v miru počiva”. Nekaj mesecev pozneje je zapisal njegov n® slednik (škof Mrak): “Kar sram me je, da ^ naslednik tako svetega škofa. Vsi ljudje, tudi Pr®. testantje, imajo tako spoštovanje do njega, d* nisem poprej nikoli kaj takega mislil. Vse> je bilo njegova last, ima v očeh teh ljudi neprC cenljivo vrednost.” Od Boga poslan. Tak torej je bil škof Friderik Baraga. In cem od Boga poslan mož, svojim duhovnikom ^ gorečnosti, požrtvovalnosti in nesebičnosti, ki so ga poznali, steber moči in dobrote. Sam ! pa le ubog in skromen indijanski misijonar. Za škofovsko geslo si je izbral izrek: necessarium — Eno je potrebno. Izvolil si Je ljši del, ki mu ne bo odvzet. . Od tedaj je Baragove indijanske misijone P rasla civilizacija belega človeka. Gozdovi, r® jezera — Baragu tako dobro znana — vse je d® pod težko roko sodobnega gospodarjenja . obličje. Ali njegovo ime je znano povsod, k°<}erg(). hodil, povsed je blagoslovljen njegov spomin ,n v časti njegova dela. , Zadeva, da se škof Baraga proglasi za sV® j ka, je v teku že več let. Naj bi bilo v večjo ® božjo, da bi ta njegov ponižni služabnik post* bolj znan po vsem svetu, ljubljen in občudo . Tisti, ki poklekajo na njegovem grobu v sv. Petra v Marquettu, tisti., ki obiskujejo nje#0, “palačo” v Sault Ste. Marie, in vsi, ki ga g-in ljubijo, goje upanje, da mu bo Bog kmalu klonil povišanje v svoji Cerkvi in nam bo V°’ vljen za zgled, kako naj posnemamo njegov« posti. “B MALEGA RASTE VELIKO” -VAŽNA |E “PRVA POMOČ” Dva zdravnika Prvi piše j v VEČINA NAŠIH LJUDI DELA in ima zas-n Zek v industrijskih podjetjih. Dostikrat je delo tvarno, hitre poškodbe, največkrat majhne, se a povsod dogode. In vedno se spet in spet dogaja, a ljudje zanemarijo majhno poškodbo in potem le ^večkrat iz malega zraste veliko. bi ne bilo treba, zakaj po vseh industrijskih ((° Jetjih imajo dandanes dobro preskrbljeno za prv° pomoč”, po angleško: FIRST AID. Vzemimo primer Dušana Iskrica. Mlad, dela-e&> podjeten, zanesljiv. Ko je pomagal pri prek-t*anju zabojev, se mu je v palec zapičila iver. ^bolelo je, pocedila se je kri, pa kaj bi se cmeril! zobmi je izvlekel iver, kri si je obrisal ob zaš-]. ane hlače, zoper bolečino je prst pošteno ob-,Zal- Potem je delal naprej — saj je bilo samo e Pol ure do konca delovnih ur. Zvečer je palec otekel in bolel kot sam zlo- Drugo jutro vsa roka do komolca otekla, ‘oral je k zdravniku, od zdravnika v špital. Izgu-J J'e teden dni dela v bolnišnici, en teden doma. k ,ravnik mu je rekel: Srečo imaš, čeprav si sam k!'lv- ko si zanemaril “prvo pomoč.” Bil si pri pi-jj. **a tem, da te popade “tetanus” — mišični krč, “i z njim vsa roka otrpnila... j. . Milan Keber jo je drugače izkupil. Smet ali m-U Je padla v oko' Pomencal je oko in delal k Prej- Slabo je videl, tudi brez vseh bolečin ni j^°» Pa kaj boš ustavljal delo in nadlegoval koga ii ez velike potrebe! Je že res, da bi izvedenec pri VafVi pomoži” samo nial° zavihal trepalnice in z Pometel smet ven kot ena, dve tri. Pa tudi ‘encanje z dlanjo pomaga — bo že prešlo, p ,^a ni! Milan je šel domov, povečerjal, sede! Se K *n — skušal gledati. Nagajalo je. ^ b°lj je mencal. Bolj ko je mencal, bolj je bolelo le ?k° bil° rdeže kot kri. Nehal je gledati in ^8« spat. Pa ni spal, bolelo je bolj in bolj, končali zares' Ni čudno, saj se je morala smet — °bec kovine — pod neprestanim mencanjem J»j. ti v oko in — postalo je vneto kot živ ogenj. , av dosti dela je imel specialist za oči, da je Mi- anu rešil vid . . . t Janez Loboda je delal v skladišču. Nepres-je t S0 dvigali težke predmete. Nič čudnega, če hrk •Z nekož začutil> da se mu je v hrbtu — ali tenici — nekaj premaknilo. Pa kaj boš gle- dal na kaj takega, sto in stokrat je šlo vse gladko pri dviganju in že prej kdaj je kaj zbodlo v hrbtu, pa spet minilo. Delal je dalje, tudi še drugi in tretji dan. Vsak dan je bolj bolelo — no, bo že nehalo. Kaj bi tožil in tarnal. Pa ni nehalo, četrti dan je ostal doma — “naredil se je bolnega”. Pa se ni le “naredil”, bil je bolj bolan, kot bi sam verjel. Končno je le stopil k zdravniku. O, joj! “Disk” v hrbtenici je zdrsnil iz sklepa — operacija, gips, dolgo brezdelje... Odškodnina, seveda! Da, ni bilo ravno brez nje. Toda Janez Loboda se je več ko enkrat pošteno spotil, ko se je trudil dokazati, da se mu je stvar pripeti1« na delu. Zavarovalni uradniki so poskušali vse, da bi ustvarili vero: doma jo je izkupil! če bi se mu bilo zgodilo pri delu, bi bil vendar toliko pameten, da bi se takoj javil, dobil prvo pomoč in takojšnji zdravniški pregled. . . V vseh treh primerih, ki sem jih naštel, čepi globoko pri dnu, pa vendar na ves glas vpije: Iz malega raste veliko — ne zanemarjaj “prve pomoči”! Drugi govori Jaz sem druge vrste zdravnik in že ,naprej vem, da ne boš rad poslušal — in ti, častita bralka, ne boš rada poslušala, kar bom povedal. No, če je tako, pa kar tukaj nehaj. Res mi ne bo ljubo, če boš poslušal — poslušala — potem se pa samo namrdnil — namrdnila. Ne ustraši se — jaz sem duhovni zdravnik. Verujem — ali tudi ti? — da se mnoge poškodbe napravijo tudi na duši. Majhnim pravimo grehi, velikim dajemo titel: smrtni grehi. Majhen greh je samo dušna bolezen, ni njena smrt. Ali tudi tu velja kakor pribito: Iz malega raste veliko! In tudi tukrj je res: če se ti je smet “malega” greha zapičila v dušo, hiti po “prvo pomoč” — k spovedi pojdi! človek — mlad fant — je ubil človeka in ga oropal. Dosegla ga je svetna pravica in imel je umreti na vislicah. Preden so potegnili za vrv, je mati prosila, da bi ga smela še enkrat poljubiti. Dovolili so ji. Pristopila je in se nagnila k sinu. Ta ji je spregovoril: “Poljubiti me želiš, mati. Lepo je to. Povedati ti pa moram, da si prav ti kriva tega, kar se z menoj godi. Ko sem ukradel prvi drobiž, me nisi kaznovala, še posvarila me nisi. Le malenkost se ti je zdela. Nisi pomislila, da iz malega raste veliko. In je zraslo do tega, da sem iz tatiča postal ubijalec in ropar. No, nagni se zdaj in me poljubi!” Nagnila se je, pa do poljuba ni prišlo. Sin je šavsnil in ji odgriznil nos. :! KAJ SE VAM ZDI O KRISTUSU? ČIGAV SIN JE? 1 ► (Mat. 22,42) Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj. Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laze razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo. Če pravimo, da smo Kristusovi, moramo Kristusa kar najbolje poznati! *ot •Ch*®**. Philip* (Is Capharnaum sju C? § ^ Tabor 1 •Ncum I \ sty8&fj Aenont * •ni m in nadlog in dudih duhov in je mnogim sle-J1® Podaril vid. In odgovoril jima je: “Pojdita in sporočita, kar sta videla in slišala«: slepi 'Pregledujejo, hromi hodijo, gobavi se očiščujejo, dobivajo sluh, mrtvi se obujajo, ubogim se *Bove*t oznanja; in blagor mu, kdor se nad ne-'"‘j ne spotakne”. JEZUS PROSLAVLJA JANEZA Ko pa sta Janezova učenca odšla, je začel (Jezus) ljudstvu govoriti o Janezu: Kaj ste šli Bledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? Ali kaj **« šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblila? Glejte, ti, ki se imenitno- oblačijo in v ražnju žive, prebivajo v kraljevskih palačah. Ali kaj ,le šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več ko Poroka. Zakaj ta je tisti, ki je o njem pisano^ ^®j> pošiljam svojega glasnika pred tvojim oblic* ^eB>. ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Povem vam namreč: Med rojenimi od žena ni *®cjega preroka, kakor je Janez Krstnik; kdor pa •e »ajmanjši v božjem kraljestvu, je večji od nje-No 14 **■ Od dni Janeza Krstnika nebeško kraljestvo trpi *^° in silni ga otemajo. Kajti vsi preroki in posta-do Janeza so napovedovali; in če hočete pri-*®ati, on je Elija, kii mora priti. JEZUS GRAJA FARIZEJE Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša, ljudstvo, ki ga je slišalo (namreč Janeza), tu-® cestninarji, vsi so priznali božjo pravičnost in *° prejeli Janezov krst. Farizeji in učitelji postav«? J* *o uničili namen, ki ga je imel Bog z njimi, e>" *e mu niso dali krstiti. Komu naj torej primerjam ljudi tega rodu? ol»u so podobni? Podobni so otrokom, ki poseko po trgih in si med seboj kličejo: Piskali smo V**0> pa niste plesali; peli smo vam žalostinko, pa "'•te jokali. Prišel je namreč Janez Krstnik, ki ni jedel , '"'•ha in ne pil vina, pa pravite: Hudega duha ""»a. Prišel je Sin človekov, ki je in pije, pa pravi-Glejte, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestarjev in grešnikov. — In modrosti so vsi njeni °*l'°ci dali prav. danu, na drugi strani je pa toliko slišati o nastopih Jezusovih v Galileji. Kaj naj store? Ali naj puste Janeza in se pridružijo Jezusu? Janez ni imel takih težav. Dobro je vedel, da je njegova naloga izpolnjena, naj torej učenci gredo k Jezusu in vse bo prav. Da bodo o vsem na jasnem, naj kar sami vprašajo Jezusa, če je On pričakovani Mesija ali ne. Jezus bo vse bolje odgovoril, kot more Janez. Če se ne upajo sami od sebe govoriti, naj naredijo tako, kakor da želi dobiti dokončen odgovor Janez. KDO JE JANEZ? Janezovi poslanci so dobili odgovor vpričo množice, ki je poslušala. Po večini vsi so poznali Janeza in -tudi vedeli, da je zdaj v ječi. Ko je Jezus dal jasen odgovor o sebi in so poslanci odšli, je bilo treba množici točno povedati, kdo je Janez. Velik mož je Janez, že davno je bil njegov prihod napovedan. In je prišel — kakor da se je znova rodil veliki prerok Elija. Tudi njegov prihod so stari preroki napovedovali, kakor so napovedovali Mesi jev prihod. Vendar je Janezova naloga samo pripravljati pot Mesiju, on sam pa bi brez Jezusa ne bil nič. Največji prerok je Janez samo zato, ker Odrešenika ni samo napovedoval, ampak ga je lahko s prstom, pokazal. Od tedaj je Jezus vse, Janez stopa v ozadje. Odslej so veliki tisti, ki sprejmejo Jezusovo mesijansko kraljestvo. Za ta sprejem je pa treba notranje sile, odpovedati se je treba posvetnosti, treba se je duhovno preroditi, ne biti na strani tistih, ki se milosti upirajo. FARIZEJI SE UPIRAJO Farizeji in vase zaljubljeni učitelji Mojzesove postave so vsem za zgled, kako se človek lahko upira Bogu in njegovemu vabilu za vstop v mesijansko kraljestvo. Že Janezovemu vabilu so nasprotovali, ko jih je klical k pokori in priznanju grehov. Niso marali njegovega krsta. Prav tako ravnajo zdaj, ko je za Janezom nastopil Jezus. Jezus jih prim-erja otrokom, ki se gredo igre svatov in pogrebcev. Nekateri se radi igrajo, na “svatbi” plešejo in veselo pojejo, pri "pogrebu’'' žalujejo in jokajo — nekaj je pa zmeraj takih, ki se hitro naveličajo in nočejo več sodelovati. Talci uporniki so farizeji. Da bi sebe in svoj upor opravičili, si izmišljajo očitke zoper Janeza in samega. Gospoda Jezum. Drznejo se ju kar javno zmerjati z grdimi priimki. — Jezus pa mimo uči naprej in razlaga božjo modrost. Ljudje dobrih src se oprijemljejo te modrosti, sovražnikom Jezusovim obračajo hrbet. ORLOVSKI SPOMINI IZ LEŠČEVJA Spisal brat Nardžič (Nadaljevanje) Viharji in .»trele TAKO JE V LEŠČEVSKEM ORLU še nekaj časa vse gladko teklo, Jaz sem pa bolj redko zahajal med fante, šola mi je nalagala hudih skrbi. Nekoč je pa v mirno valujočo vodo pritisnil nenadoma hud vihar in valovi so burno zapljuska-li. Stali so — in jaz z njimi — pred novo n?.-čelniško krizo. Bolje bi bilo, da sem se še dalje držal v Ljubljani, toda žilica mi ni dala. Načelnik France Vrba se je odtegnil. Menda mu je smrt očeta-gospodarja naložila precej težka domača bremena na rame. Takoj je bilo potrebno postaviti na njegovo mesto v odseku novega moža. Fantje so se začeli meniti, koga naj bi izvolili. Pa se je pokazalo, da si v tem vprašanju niso edini. Dva so jemali v poštev: Franceta Seliškarja in že z Grmade znanega Krvinca. Oba sta bila prav pridna fanta, dobra telovadca, zgledna Orla. Tudi oba že od nekdaj člana Marijine družbe. Oba sta imela dosti lepih lastnosti, ki naj bi krasile vsakega orlovskega načelnika. Prav zato je bila izbira težka in vsak je imel za seboj približno polovico fantov. Agitacija pred uradnimi volitvami je bila ta ko vroča, da je postalo predsedniku, našemu kap lanu, neprijetno. Bal se je, da se na volilnem sestanku nobena stran ne bo vdala drugi — odsek bi se utegnil razklati. Odločil se je, da osebno poseže v spor in s svojim velikim vplivom reši krizo že vnaprej. Oklenil se je Krvinca in ga vsem nujno priporočal v volitev. Ne vem, kakšne prednosti je po njegovem mnenju imel pred Seliškarjem, tod<» z vso resnostjo se je zavzel za njegovo izvolitev. Omenjal je zlasti eno zgolj zunanjo okolnost, da jfc namreč doma v Smreki, odkoder je večina Orlov. Mogel bo biti z njimi v ožjem stiku kot Seliškar, ki je imel svoj dom v drugi smeri in bil tam precej osamljen. Ta razlog je bil brez dvoma upoštevanja vreden. Toda nekateri fantje so ga zasukali proti kaplanu, češ — policaja hoče imeti nad nami . . -Morda je bilo v tem domisleku nekaj zlobe, mor- da je izviral samo iz prevelike vneme za Sel's' karja — gotovo je, da je učinkoval. Tako je razdor le še poglobila nezaupnost do predsednika, ki je rasla iz omenjenga očitka. S®' liškarjeva stranka je imela pri agitaciji lahko st*' lišče in potegnila nekaj Krvinčevih pristašev n8 svojo plat. Kandidatoma v čast pa moram dostB' viti, da se sama nista vtikala v volilni boj. Predsednik je ostal pri svojem. Bolj ko je op8' žal, da ga zapuščajo, trdneje se je oklepal svoje' ga kandidata. Mislim, da je bila v njem polef> opravičljive ogorčenosti zaradi sumničenja od str«' ni fantov — tudi merica trmoglavosti. Seliškarjevi so iznašli še novo volilno geslJ| Naš kandidat je bil vojak, Krvine pa — škart*-Tudi to je užgalo in le redki so še ostali ob K*' vincu, ki je sam skoraj začel agitirati za Sel1® karja. Toliko je takrat veljal, kdor je nekoč nos1 puško! Volitve in moj poseg vanje Kar se mene tiče, sem ostal sprva popolno^8 neutralen. Oba kandidata sem imel rad in sposoj*. nosti obeh sem prav dobro poznal. V zadregi ’ bil, komu naj dam glas. Tudi zunanje razioge obeh strank sem upošteval. Končno sem se po večini in se odločil za Seliškarja. Storil sel11 to po zdravem preudarku: če sta oba enako sp0' sobna, zakaj bi ne pritegnil večini? Saj so jnen°8 zato volitve, da se pokaže, kdo ima za seboj no. Po teh pripravah smo se neko nedeljo zbr*'1 na volilni občni zbor. Nekoliko nemirno so 8 srca. Vendar smo vsi mislili, da se bo volitev leP° mirno izvršila, in vse bo dobro. Nihče ni pričal50 val — poloma! Predsednik je še enkrat priporočil svoje#* kandidata, čeprav je bil Krvnic v mučni zadreg1 Toliko poguma pa ni imel, da bi kaplanu naklJu izjavil: Nisem kandidat. Predsednik je njeg°v° izvolitev takorekoč kar zahteval. Utemeljil stvar tako: Upoštevajte moje razloge. Vaš Pre sednik sem in predsednik je glava in duša društv8’ ne pa igračka v rokah članstva. Tedaj sem se jaz prav nesrečno razljutil- ^ jel sem za besedo in sem poudarjal popolno bodo volitev, brez ozira na levo in desno. Pre sednik naj le bo glava društva, nikakor pa n* ***• di glava vsakega poedinega člana, da bi moral z8 misliti. In tako dalje. Zares hud sem bil na kaplana, da še vedno ko krčevito brani svoje stališče, in sem pole? metnih besed izrekel tudi nekaj prav nepriwernl Dosegel sem seveda to, da se je trma na °^e straneh le še bolj utrdila. Predsenik me je s svo-JeSa mesta pogledoval presenečeno, šalostno, °Sorčeno, očitajoče. Rekel pa ni nič. Volili smo po listkih in tiho čakali izida. Končalo se je tako, da je imel Krvine en sam glas, Seliškar pa vse druge . . . Z napeto pozornostjo smo zrli v predsednica. Videlo se je, da mu vre v prsih, pa je ostal nenavadno miren. Ozrl se je po sobi in rekel s prav Pohlevnim glasom: “Ker vidim, da moja beseda pri vas prav nič ne zaleže, pač moram uvideti, da sem na tem mestu odveč. Naj občni zbor vzame na znanje moj odstop in si izvoli drugega. S tem se poslavljam vas, da ne bo moja oseba v napotje nadaljnjemu razvoju leščevskega Orla. Srečno!” Vzel je klobuk iz izginil skozi vrata--------------- Za predsednikom jaz. Nihče ni črhnil besedice. Obsedeli smo na svo-prostorih z dolgimi obrazi, ki so vsi izražali eno misel: Kaj bo pa zdaj? Morda smo bili pričakovali, da se bo razjaril, da bo udaril ob mizo — — to bi se nam zdelo naravno. Toda ta njegov pohlevni odhod--------------------- Po nekaj hipih mučne tišine sem zapazil, da Se pogledi fantov drug za drugim obračajo — na-Ille. Zavedel sem se, kaj to pomeni. Čutijo, da sem verjetno jaz kriv tako odločnega poraza, oziroma tako . odločilne zmage. S svojimi besedami na naslov g, kaplana sem vse to povzročil. Opravičeno zdaj pričakujejo, da bom znal tudi popraviti, kar sem tako hudo pokvaril. Pa so se zmotili. V glavi mi je plesalo vse vprek in misli so mi sproti uhajale. Z največjim naporom sem jih nekaj ujel, ki seveda niso bile najpametnejše. Povedal sem jih fantom, ki so bodli vame s svojimi pogledi: “Fantje, čemu gledate vame? Kaj naj storim v teh razmerah? Od te ure dalje mi je nemogoče delovati med vami. Odstopam od odseka in se poslavljam. Pojdite k gospodu kaplanu. Če vas zavrne, pojdite v Ljubljano k Orlovski Zvezi in tam vse povejte. Jaz ne napravim glede te stvari nobenega koraka več. Zbogom!1” Vzel sem klobuk in šel. Nič pametnejšega nisem vedel, kot posneti predsednikov zgled. Tudi za menoj ni nihče vzkliknil: Ostani, da se pomenimo!1 Vse tiho je bilo, ko sem vrata odprl in za s°-boj zaprl. Hitel sem v Ljubljano. Na ovinku sem se ozri in videl fante, ki so v gruči zapuščali zborovalni-co in močno krilili z rokami. Zavil sem na samotno pešpot in se sam pred seboj iskreno razjokal------------- (Se.) LETOŠNJI NOVOMASNIKI V SLOVENIJI Na praznik sv. Petra in Pavla so bili v ljubljan-ski in mariborski stolnici posvečeni v mašnike na-skdnji diakoni: Iz jugoslovanskega dela goričke nadškofije: Metod Pirih iz župnije Lokovec. Nova maša 7- julija 1963. Iz korpske apostolske administrature: Jože Ilijaž iz župnije Podgrad, nova maša 7. ^lija 1963. Ludovik Kastelic iz Hrušice, nova maša 30. ju-h'ja 1963. I* ljubljanske nadškofije: Anton Jakoš iz Št. Ruperta na Dolenjskem, n°va maša 30. junija 1963. Metod Oblak iz Poljan nad Škofjo Loko, nova '"aša 30. junija 1963. Viktor Pernuš iz Kranja, nova maša 30. juni-Ja 1963. Vinko Piber iz Bleda, nova maša 7. julija 1963. Ivan Petrič iz Velikih Lašč, nova maša 30. ju-n>ja 1963. Mihael Sušnik iz Gozda, nova maša 30. junija 1963. Vinko Vegelj iz Čateža ob Savi, nova maša 30. junija 1963. Janez Vidic, salezijanec, iz Zgornje Besnice pri Kranju, nova maša 21. julija 1963. P. Peter Vrtačič, OFM, iz Št. Jerneja na Dolenjskem, nova maša 30. junija 1963. Iz mariborske škofije; Leopold Selčan iz Frankolovega, nova maša 7. julija 1963. Mihael Valdhuber iz Kamnice pri Mariboru, nova maša 7. julija 1963. Feliks Strniša iz Kapel v Slov. goricah, nova maša 14. julija 1963. Izidor Veleberi iz Bogojine, nova masa 30. junija 1963. Anton Horvat salezijanec, iz Beltincev, nova maša 11. avgusta 1963. P. Avguštin Jug, OFM, iz Studenic, nova maša 30. junija 1963. Eigio cs <~0 ček <~U e t r o v VATIKANSKA DRŽAVA je izdala nove znamke v spomin sv. bratov Cirila in Metoda ob letošnjem jubileju. Znamke so trojne vrednosti. Na dveh je slika svetih bratov, na tretji zemljepisna karta, ki kaže tisti del Evrope, kjer sta slovanska apostola misijonarila. V SALZBURGU v AVSTRIJI so imeli v dneh od 12. do 16. julija “Kongres slovanske zgodovine” in sicer v počast jubilejnega leta sv. bratov Cirila in Metoda. Dolga vrsta znanstvenikov je predavala, vodil pa je razprave univerzitetni profesor Franc Zagib z Dunaja. Razprave bodo izšle v posebni knjigi. Med častnimi predsedniki kongresa, ki so bili izbrani med znanstveniki skoraj vsega sveta, sta tudi kardinala Koenig z Dunaja in Do-epfner iz Muenchena, iz Ljubljane pa profesor dr. Franc Grivec. Ta naš rojak zavzema odlično mesto med najboljšimi strokovnjaki za vzhodno bogoslovje. “NAROD NAŠ DOKAZE HRANI” je bil naslov razstavi protikomunističnega slovenskega tiska, ki jo je priredil v Clevelandu znani kulturni delavec Zdravko Novak. Tiskovine je razdelil v štiri skupine: 1. iz obdobja pred revolucijo, 2. med revolucijo, 3. v begunskih taboriščih, 4. v emigraciji. Obisk razstave je bil jako dober in ljudje so se čudili, koliko tega materiala se je posrečilo zbrati za rastavo — po goli požrtvovalnosti Zdravka Novaka. Vendar še davno ni bilo skupaj vse, kar je izšlo v tisku, zakaj marsikaj se je v teku let že pogubilo. Četrta skupina pa seveda tudi ni popolna, zakaj te vrste tisk izhaja kar naprej in vse kaže, da ga še dolga desetletja ne bo konec. TUDI V BELGRADU so imeli krasno proslavo svetih bratov Cirila in Metoda prav za njun god 7. julija. Zavzeli so se za to proslavo belgrajski in okoliški župniki slovenske, hrvatske in srbske narodnosti. Slovesnost se je vršila na Čukarici in dvojna okolnost ji je dala prav izreden poudarek. V glavnem oltarju cerkve na čukarici je tista podoba sv. bratov, ki je bila pred sto in več leti v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem. Prav pred to podobo je škof Slomšek zamislil in ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda za zedinjenje vzhodnih kristjanov. Tja je potem poklical misijonarje lazariste, ki so tako prišli v Slovenijo in so še danes tam, nekaj jih pa deluje globoko na Balkanu, kakor tudi izven Jugoslavije, zlasti v Kanadi med slovenskimi rojaki. Letos imajo novomašnika, M® kedonca, ki je za proslavo na čukarici opravil sveto mašo po vzhodnem obredu. Pri tej proslavi so v bratski slogi sodelovali tudi pravoslavni verni iz mesta in okolice. K EN N ED Y SE JE PRIKUPIL MEKSlKAN' CEM, ko je nadavno uredil državno mejo med M1 mi in Ameriko. Skoraj 200 let je trajala “zaWe ra”, hujšega pa ni bijp. Mejo med obema držav® raa dela reka Rio Grande, ki pa je nekoč udari v meksikansko ozemlje in pustila na ameriški str® ni 600 akrov meksikanskega peščenega sveta. Se sto akrov res ni veliko ne za Ameriko ne za Me siko, ampak pravica je pravica — in Meksika . trdila, da je tisti svet njen, čeprav na drugi stra ni reke. Tako se je zamera vlekla in vlekla. Leto5 je Kennedy sklenil, da je treba stvar urediti. ” stopil je Meksiki tistih 600 akrov, pa še most žez reko ji bo zgradil. V zameno mu je Meksika da otok na reki Rio Grande, ki meri samo 190 akr°v-Meksikanci so to davno zaželeno poravnano P1*2 nivali z velikanskim hrupom. Po vseh stolpih s° zvonili in priti-kavali, godbe so igrale, pesmi s0 =e pele, na zborovanjih so proslavljali KennedyjeV° miroljubnost, pravicoljubnost in tako dalje. An1® rika se ni dosti zmenila, če odštejemo tistih neW Amerikancev, ki so si postavili hiše na “meksik371, akem” svetu, pa so se morali zdaj “izseliti”. Vs*J o enem je zapisano, da je — klel . . . AVSTRIJA JE V AMERIKI naročila 40 B»lJ' ionov bušlov zrnja za krmo kokošim in prašič®1’1. Pogodba je bila, da se mora blago dostaviti v Avstrijo v 4 letih: 1959 — 62. Amerika je naj®a ladje pri raznih prekmorskih podjetjih in pošiljk so odhajale druga drugo — zadnja lansko 1®*°’ prav po pogodbi. Ko so pa na Dunaju pregledov9 li, koliko naročenega blaga je v resnici dosp®1 ’ so pogrešili nič manj kot 20 milijonov bušlov. Ka,tl so šli? Preiskava je pokazala, da so jih trgovc' med potjo prodali v zahodni Nemčiji in po dru#1 krajih Evrope. Sledile so aretacije in govorila do sodišča. Obdolženi pa pravijo, da ni nič 'krivic.e pri stvari. Amerika bo svoj denar dobila, AvstnJ3 naj pa bo vesela, da so ji prihranili skrb, ka,rl . tako množino zrnja. Vse avstrijske kokoši z vserrl1 prašiči vred bi ga v 4 letih komaj četrtino požr* ’ med tem bi pa ostali milijoni bušlov nekje se? nili. “KOMUNISTI HUJSKAKO ameriške črnce” milijonov jih je, namreč črncev!) k demonstracijam in izgredom za enakopravnost z belimi Ame-fikanci. Tako trdijo in kričijo tisti ameriški belci, i se vedno nočejo nič slišati o enakopravnosti svo-“zamorcev” in zahtevajo segregacijo. Pametni •^ttierikanci — s Kennedyjem na čelu — pa dobro ®d°> da je trditev iz trte zvita. Lahko se pa zgo-l> da se bodo komunisti polastili iskanja pravic črnce, če bodo belci svoje črne sodržavljane le otirali. Potem bo prepozno klicati samopašnim cem v spomin izrek, ki pravi: komunizem je za bel P^v za prav zanemarjena krščanska dolžnost. TUDI NA ČRNSKI STRANI seveda ni vse zlato, kar se sveti, in nekateri med njimi skušajo napraviti pravo revolucijo, češ: žrtve morajo biti. Morda so povzeli geslo od komunistov, morda ne. Gorečnost za dosego pravice lahko seže predaleč, če je ne vodi zdrava pamet, še ni dolgo, ko so bili črnci sami za strogo segregacijo. Tipkar teh vrstic je sam nekaj takega doživel. Leta 1950 je izstopil v državi North Carolina iz vlaka in neve-doma zašel v čakalnico, ki je bila odločena črncem. Čeravno je bil v duhovniški obleki, so mu črni čakalci odločno pokazali vrata in je moral poiskati “belo” čakalnico do naslednjega vlaka. Nisem se mogel načuditi. SLOMŠKA NA OLTAR P. Odilo, namestni postulator ZADNJIČ SEM VAM PRIPOROČAL, da bi 1''°',ali veliko moliti za uradno poveličanje božjega ® užabnika škofa Antona Martina Slomška. Da °ste vedeli približno, kako je to treba storiti, je od Cerkve potrjena molitev v ta namen: 1 OLlMO: Vsemogočni Bog, Oče luči, ki od tebe J^de vsak dober dar, in ki si nam v svojem slu-l^»uku škofu Antonu Martinu poslal tolikega uče- »>ka •n pastrija, usliši naše pobožne molitve in po- ga> Ja bo pred vesoljno sveto Cerkvijo pri-Zveličanim. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. ® *»aš . . . Zdrava Marija . . . Čast bodi . . . . Ta molitev je izšla natiskana s posebno podo-lc° božjega služabnika Slomška, če bi kdo želel Podobico dobiti in imeti ter z nje moliti, naj mi sPoroči in mu jo takoj pošljem. Zelo praktično bi ^aredil tisti, ki bi pisal po podobico z molitvijo ter , Priložil svoj dar za Slomškovo zadevo, za strogi ki so združeni s proglašenjem. Tako je na-tedil 5y0 gr;c jz Wollongonga, ki je poslal v ta *>atnen £ 2-0-0. Naj dobi mnogo naslednikov. Spo-l^cite mi tudi, če vas je božji služabnik uslišal, 0 ste se mu priporočili. . Moj naslov veste: Rev. Odilo Hajnšek, 66 Gor- 0,1 St., Paddington, NSW. Obisk na Slomškovem grobu. Vemo, da truplo božjega služabnika Slomška nad 22 let počiva v frančšikanski grobnici Ma- tere milosti v Mariboru. Med drugo svetovno vojno so prenesli njegove ostanke z mariborskega mestnega pokopališča v cerkveno grobnico. Lansko leto so pa v Mariboru slovesno obhajali 100 letnico Slomškove smrti. V soboto 22. septembra 1962 je verno slovensko ljudstvo do zadnjega kotička napolnilo Marijino cerkev v Mariboru. Pet tisoč jih lahko sprejmejo njeni oboki. V cerkvi je bila proslava s filmom o Slomšku ter večerno pobožnostjo. Mariborski škof je med to slovesnostjo blagoslovil podobice in svetinjice v čast škofu Slomšku. Po cerkveni slovesnosti so se nadškofje, škofje in cerkveni dostojanstveniki v slovesnem sprevodu podali od velikega oltarja skozi zakristijo v frančiškansko grobnico pod velikim oltarjem. Tam so se poklonili ostankom velikega svetniškega škofa Slomška, po čigar zaslugah je Maribor postal škofijsko mesto in središče obsežne škofije. Po večerni maši so Slomškov grob obiskali tu- • di vsi kanoniki in navzoči duhovniki. Nesli so s seboj mnogo svetinjic in podobic, ki so se z njimi dotaknili Sloškovega groba. Ker je grobnica seveda tesna, ljudstvo ni moglo v njo, je pa med tem časom v Marijini baziliki prepevalo Marijine pesmi. V duhu se tudi mi podajmo v Slomškovo grobnico in prosimo Boga ter božjo in našo Mater Marijo, da bi bile Slomškove relikvije kmalu izpostavljene javnemu češčenju. To bo takrat, ko bo božji služabnik uradno prištet zveličanim. “POTRES V SKOPJU NI UNIČIL VSEGA” (Iz poročila ljubljanskega DELA na dan potresa 26. julija) SKOPJE POSPEŠENO EVAKUIRAJO. Kolone vozil z možmi, ženskami in otroki zapuščajo mesto. Hite na jug, sever, zahod ... To je umik, ni pa več panika. Od davi beže prebivalci Skopja iz mesta. Kam? Ni važno!1 Kamorkoli! Tja, kjer ni poslopij. Ceste so polne ljudi. Prestrašene matere z otroki in možje hite s svežnji v rokah do prvih parkov, potem pa naprej. Vse je na ulicah. Med množico je mnogo tujcev, ki so že prišli na pomoč: iz Kumanova, Prištine, Vranja, Velesa, od vsepovsod. Skopje — kot po bombardiranju. Popolnoma porušene in poškodovane hiše s polomljenimi okni in razbitimi vrati. Potres ni uničil vsega. Zrušena so v glavnem srednje velika poslopja od 2 do 4 nadstropij. Stolpnice ob Vardarju in mnoga večja stanovanjska poslopja so ostala. Tudi pritlične hiše niso prizadete. Ulice so polne vojakov, bolničarjev, miličnikov, ranjencev. Ljudje s svežnji prihajajo in odhajajo. Prodajalne so odprte, izložbe polne, toda nihče se ne zmeni zanje. Ljudje iščejo svojce. Mimo pripelje kamion z napisom: “Bodite hitri v dajanju krvi!” Slišati je klic: Vode! Pod ruševinami sta živa zasuta mož in žena s sinom. Hčerko so vojaki pravkar odkopali. Iz te hiše so davi rešili že sedem ljudi. Ne vedo pa, koliko jih je še pod ruševinami. Kazalca na železniški postaji sta se ustavila točno ob 5.14 uri. Eno najlepših poslopij je tako-rekoč zrušeno. Nihče ne ve, koliko potnikov je ostalo pod ruševinami. Tudi peron je porušen. Vlaki, ki bi ob tem času morali odpeljati proti Beogradu, Kumanovu in drugam, niso odšli. Vojaki, dijaki in drugi meščani hite odstranjevati ruševine, da bi rešili zasute, ki kličejo na pomoč. Že pet ur traja borba za življenje postajnega brivca Petrovskega, ki je zasut skupno s svojimi klienti, od katerih noben ni ostal živ. Kopljejo globoko med bloke betona, odkoder prihajajo glasovi zasutih. Dveh znanih skopskih hotelov ni več — “Makedonije” in “Skopja”. Vratarica “Skopja” je povedala: V hotelu je prenočevalo 52 gostov. Osem sem jih zbudila zgodaj in ti so odšli. Izpod ruševin so potegnili 10 živih in 7 mrtvih, drugi so še pod ruševinami. V “Makedoniji” so bili pred vsem tujci: Fran- cozi, Avstrijci . . . Izpod ruševin so davi izkopa^1 18 mrtvih, 27 je pa bilo še živih. Računajo, da Je prenočevalo v hotelu kakih 80 gostov. Ni znano> koliko se jih je v času potresa umaknilo iz P°' slopja. Vse gimnazije in osemletke so delno ali P°' polnoma porušene. Vsa sreča, da v njih ni bil° otrok. Porušene so tudi ekonomska, pravna in f*' lozofska fakulteta. Prav tako Narodno gledališce-Srednja tehnična kemična šola je zgorela, ker se vnele kemikalije. Na kirurški kliniki medcinske fakultete je dvorišče polno ranjencev. Dr. Mirko Mirčev in dr> Rade Kaparevski sedita s skupino bolničarjev n9 nosilih. Davi od petih sta bila na nogah, zdaj sta za trenutek sedla. Pravita, de je bilo strašno. V naglici so ranjencem nudili prvo pomoč ter j® poslali naprej ali obdržali. Sanitetnega blaga Je zmanjkalo ob 14. uri. Tedaj so ranjence, ki so se vedno prihajali, začeli pošiljati v bližnje bolniS' nice. Kolektiv bolnišnice je bil zbran v 10 minutah po potresu. Vrnili so se tudi nekateri zdravnik1' ki so bili na počitnicah. Tudi vse druge bolnišnic® so polne, nekatere so se pa porušile. Telefonske zveze so pretrgane. Električne8a toka ni. Vodovod na več krajih prekinjen. Pekarn® so porušene. Začela bo delati nova pekarna z zmogljivostjo 28,000 kg kruha dnevno. Pomagal ji bodo pekarne v okoliških mestih in vojaška Pe' karna. Enote JLA oskrbujejo mesto z vodo. Vsak® občina je dobila po dve cisterni. ★ Glavni odbor Rdečega križa v Ljubljani k»r naprej obiskujejo svojci Slovencev, ki so v SkopJu zaposleni ali pa so se ta čas zadrževali v mestu kot turisti. Glavni odbor je že objavil seznani Slovencev, ki so pogrešani. Največ gre za fante> ki služijo kadrovski rok, in za inženirje, ki so *a' posleni v skopski železnarni. ★ Prvi maturanti slovenske gimnazije v Celov cu, ki so z direktorjem in profesorji na izletu P° Jugoslaviji, so minulo noč preživeli v Prištini ,a ne v Skopju. Imeli so namen prespati noč od tka na petek v hotelu “Makedonija”, toda ker je bil popolnoma zaseden, so ostali v Prištini in s° nameravali odpotovali v Skopje danes. Zdaj so odpotovali v Beograd. K vprašanju, koliko nas je. v JULIJSKI .ŠTEVILKI sem bral na tem mestu; “To se pravi, da tiste Jugoslovane, ki so že 'meH avstralsko državljanstvo (ob času cenzusa), lsČite v številu 1,254,620. Uradna Avstralija jih ni e‘a» mi jih ne moremo.” To trditev je treba popraviti. Mi jih res ne mo-rem° šteti, ne drži pa, da jih Avstralija ne šteje. Brošura FACTS & FIGURES, ki jo v prejšnji omenjate, ima v svoji najnovejši izdaji ' Ul*iber 77) seznam, ki pove, koliko poedinih na-r®dnosti 0e v letu 1962 prejelo državljanstvo, v *ePaju pa doda število ljudi iste narodnosti, ki 0 Pred letom 1962 postali državljani. Navedenih je nekako 30 narodnosti od A do Y r ^ko smo “Yugoslavs” na zadnjem mestu. In Opisano: Yugoslav, 2,621 (22,023). To se torej pravi, da Avstralija vendar šteje P°sebej ljudi iz vsake narodnosti, ki so postali državljani. Do konca leta 1962 je imelo torej avstralsko državljanstvo 24,644 Jugoslovanov. Če k temu prištejemo število nedržavljanov (po zadnjem štetju), kot je bilo povedano v prejšnjem mesecu (27,396), dobimo skupno število 52,040. Kako bomo pa to število razdelili med Slovence, Hrvate, Srbe itd, je pa seveda še vedno vprašanje. Če si upa kdo vsaki narodnosti dati tretjino, bi dobili okroglo število 17,000. Videli smo, da je SLOVENSKI VESTNIK za jsti mesec (julij) navedel za Slovence v Avstraliji število 22,000. Do tega števila je baje prišla Izseljenska matica v Ljubljani “potom svojih konzulatov.” Zelo ugibam, kako bi jugoslavanski konzul v Avstraliji mogel vedeti, koliko Slovencev je tu, ko ogromna večina ni imela nobenega opravka s konzulatom ne ob prihodu ne pozneje. — Opazovalec v Melbournu. Pripomba uredn. — Kolikor moremo ugotoviti, je od časa zadnjega ljudskega štetja do danes prišlo v Avstralijo še kakih 5,000 Jugoslovanov, samo leta 1962 3,562. Koliko je med njimi Slovencev — mislite, da ve konzulat? ŽALUJOČA DRUŽINA DRMOTOVA SE ZAHVALJEJE Umrla nam je naša mama Marija Drmota. Res j*’ smo bili na to pripravljeni, vendar — smrt smrt, kadar pride, je prezgodaj. Naj blaga raj-°a v miru počiva! želimo se zahvaliti rojakom za tako številno ~e*ežbo pri pogrebu. Tudi za številne vence in *e- Bog povrni vsem!1 Posebej gre zahvala p. Odilu za tolažilne in ?®0dbudne besede. Nato se želimo zhvaliti društvu ^NlCA za lepo organiziranje pogrebnega sprega. Vemo, da so se mnogi rojaki težko odtrga- 1 svoje zaposlenosti, pa vendar niso pomislili pustili so vse .in prišli. Gotovo je k temu j^Pomogla tudi društvena disciplina, kar je vse v*le vredno. Globoko nas je pretresla pesem Vigred se po-^lle> ki so jo pevci zapeli ob grobu. O, da bi ve-kako je naša rajnica ljubila to pesem! Toli- , •> *vaKo ie «b tudi fUd, pravila, kako lep pomen ima ta pesem Mrtvaški krsti. Ni si mislila, da jo bodo peli ob njenem pogrebu, pa se je le zgodilo. Ni fto, da nas je globoko ginila, ko se je nepriča- kovano oglasila. Bilo je prvič pri slovenskem pogrebu v Wollongongu, pa naj ne bo zadnjič. Vsem rojakom, če so društveniki ali ne, se enkrat prav iskrena zahvala. Kdor še ni član DANICE, naj pristopi in se naj ne obotavlja. Rajnico pa priporočamo v trajen spomin in molitev. Žalujoči mož Anton s sinom Viljemom in hčerama Ljudmilo in Olgo. Corrimal, 22. julija 1963. DVE SMOKVI IN ENA FIGA I. Burnik VALERIJO SEM SPOZNAL PRI OBIRANJU sadja v obširnih avstralskih sadovnjakih. Tja je prišla po naključju iz znane Bonegille. Bila je čedno dekle. Dolgi svetločrni lasje so ji viseli košato čez vitka ramena. Izjemoma je te žametne slapove počesala navzgor in tako nehote pokazala svoj dolgi mlečno beli vrat. Zdi se mi, da sem jo videl tako počesano samo dvakrat. Enkrat v nedeljo po maši, ko je imela še pajčevinast robec rahlo poveznjen čez glavo — obžalujem, da prav takrat ni hotelo ni malo zapihati in jo razkriti željnim očem. Drugič je pa bilo po kosilu, v senci figovca, ko si je snela veliki sombrero in v sladkem nasmehu pokazala dve vrsti belih zob. Opazoval sem jo nekako izpod čela. Mučila se je z neko pločevinasto škatlico, ki je ni mogla odpreti. Na rožnato pisanem krilu je imela skorjico kruha, dve jajčasto okrogli smokvi in eno figo. “Obrnite ključ!” sem jo popravljal. Drobni dolgi prsti niso znali ubogati. Očivid-no se je hotela jeziti — pihala je in grizla rdeči dreži podobne ustne. Še preden sem se bil sam znašel, mi je pomolila konzervo pod nos. “Prosim, kavalir!” “Oho, Sardines Santa Maria!1” Olivno olje je naravnost brizgnilo izpod pokrova. Vonj po morju je zaščegetal v nozdrvi. “Ali boste vse sama pojedla, Valerija?” sem jo dregnil. V škatlici je bilo šest brezglavih ribic. “I, nikar! Vaš trud tudi nekaj velja. Vzemite si polovico in spravite šunko za jutri. Danes je petek in prepričana sem, da je tudi vas mati drugače učila ...” Zagrenila mi je grižljaj. Dotlej sem mislil, da je imela zdržek zaradi elegance in lepote, ki se tako ujemata z ženskim želodcem. Postalo me jo sram in moral sem pošteno zardeti. Postal sem zamišljen, morda skesan in otožen, zato ni hotela nič več reči. Samo oči so se ji neverjetno zaiskrile. V tem ognju, tako proseče in mile, so svetile kot živo srebro. “Ali vas še kaj boli?” me je pozdravila drU' go jutro. “Srečna sem, če vidim, da se tudi moški vsaj malo bojite greha.” Zvezde so začele ugašati nad Griffithom. San* java koprena noči se je umaknila dnevu. Bril Je prijeten hlad. Valerija se je običajno prva pognala med krošnjo košate smokve. Skakala je z veje na vej>>> urna kot veverica. “Hej, hej!” je kmalu zavpila. In potem ves božji dan naprej: “Koliko ste nabrali? Jaz imam spet poln<>' Za najlonko bo. Naberem še pet kant, pa bo za dv® para onih najbolj kvalitetnih, brez črte”. Ne, ni bila ravnodušna. Otroško preprosta, Pa polna radosti in smeha. Na širokem jermenu krog vratu privezana ji je visela štirioglata posoda. njo je hitela nabirati sladko-kisle, včasih celo *e vajoče sadeže figovega drevesa. — Bila je nedelja popoldne, ko smo hiteli na P°' slovilno čajanko. Valerija je pričakala goste z 1-82 klenjenimi rokami na pragu svojega stanovanja-Oblečena v tesno poletno obleko se mi je zde še bolj ljubka. Iz smejočih se oči ji je sijala r8' dost in ljubezen. V kotu je imela ležišče. Dvoje vreč, do P°^°' vice napolnjenih v slamo, ki je še vedno pošun>e' vala, je bilo prevrnjenih na cementnih tleh. “Tam ste spala?” “Tu zgoraj pa moji veseli bratci!” Pokazala je na strop nad vzglavjem. V šp18 nji, v spletenih travnih bilkah se je nekaj zg8 nilo. “Čiv, čiv, čiv.” Bili so mladi s puhom pokriti vrabčki. Pre^° stene pa je mimo motovilil masten pajek. ^zB lesenega zaboja me je z otroško plašnimi o®101 radovedno gledal nežen kuščar. Trdo je življenje. Ni bilo treba, da bi mi ^8 lerija z besedami povedala, še posebno trdo nl0f8 biti, ko je treba z bisernim čelom služiti vsa*' danji kruh---------- Februarsko sonce je žgalo. Vlak je moral ne kje blizu močno zapiskati. Izmučena na samoho je Valerija z nasmeškom dvignila trudno roko ( drugi je držala oguljen kovček) in z njo pozdr«v ljala vse do ovinka, ko je drobentaje utonila izgubljeno daljavo. ROMANJE V ROOTY HILL oglas na strani 250 KAKO SE ŠOLAJO SLOVENSKI OTROCI NA KOROŠKEM edina zares slovenska šola v vsej aVstriji je slovenska gimnazija v Celovcu. Nastala je pred dobrimi 6 leti in to na podlagi mirovne pogodbe med Avstrijo in zapadnimi silami. Ta šola ima sedaj že vseh osem razredov, nad 300 Vencev in učenk. Prav letos se je vršila na gimnaziji prva matura. Maturantov in maturantk je bilo 16 — sedem deklet in devet fantov. Šest od je napravilo maturo z odliko. Zanimivo je, da •le maturi predsedoval Hrvat Adalbert Schreiner, 1 je ravnatelj višje vojne akademije v mestu Wie-ner Neustadt. Osnovne šole so osemrazredne, po večini samo * Nemškim poukom, za slovenski pouk (poleg nemškega) morajo starši otroke posebej priglasiti. V osnovnih šolah sedijo skupaj pristni Nemci, ponemčeni Slovenci, ki slovenščine več ne razumejo, nazadnje pristni Slovenci, ki zahtevajo tudi slo-Venski pouk — ali pa tudi ne. Mnogi slovenski starši so ali premalo zavedni ali preveč odvisni od Senicev, da si ne upajo priglasiti otrok za sionski pouk. Slovenski otrok, ki je dovolj nadarjen, se po K°nčani osnovni šoli lahko vpiše v slovensko gimnazijo. Seveda samo, če so pogoji dani za nadaljnje s°lanje. Učitelj ima torej v osnovni šoli zelo pisano družbo. Kako poučuje? Civilni zakon naroča, da Se morajo v nižjih razredih tisti otroci, ki so jih starši priglasili k slovenščini, poučevati v materinem jeziku. V višjih razredih stopa bolj in bolj v ospredje nemščina, slovenščina se poučuje le še ot predmet po 3 ali 4 ure na teden. Tisti otro-Cl> ki niso priglašeni za pouk v slovenščini, med ‘°Vensko uro delajo kaj drugega ali pa gredo do-Jn°v ■— to menda še največkrat. Slovenski otroci, c® niso posebno zavedni narodnjaki, se čutijo bolj Premenjene kot ostali, zato slovenskih nimajo ra-' Ur nimajo. Med učitelji so taki, ki slovenščino’ bore slabo .“Vladajo. Slovenski otroci jo znajo bolje, pa se Jltn ne ljubi poslušati klobasanja učiteljev. Rajši s® °djavijo od pouka in gredo domov. Pritožbe na ,‘ast, da učitelj ni zmožen poučevati v slovenščini1* ne pomagajo nič. Oblast je še vesela, da je ta- 0 kot je — prej bo vse nemško! Katehet mora po civilnem zakonu tudi slovenje otroke, ki se niso priglasili k slovenščini, po-cevati samo po nemško. Priglašene naj bi poučeni, August, 1963 val samo v slovenščini — če bi ne posegla vrne« škofija, ki zahteva tudi za te pouk v obeh jezikih. Izgovor je, da bodo pozneje ti slovenski otroci morda — ali celo zelo verjetno — spadali v nemške župnije in ne bodo — razumeli pridig . . . Toda prav tako lahko bodo nemški otroci pozneje spadali v slovenske župnije kako bodo pa ti razumeli slovenske pridige? Vendar ta ugovor pri celovsški škofiji ne velja. Saj je izhod lahak: v takih župnijah bo treba seveda za nekaj Nemcev uvesti nemške pridige, slovenske bodo postale nepotrebne . . . Sicer je pa že zdaj nekaj slovenskih župnij, kjer župnik ne zna slovensko. V šolah takih župnij priglašaj slovenske otroke za slovenski pouk, kolikor hočeš — katehet jih bo učil samo po nemško. Ko pač ne zna, tudi ne more. In škofova vest je ob tem spoznanju — mirna . . . Borovlje so en tak primer, pravi poročilo. Tako res ostane Slovencem kot edini slovenski zavod samo gimnazija v Celovcu. Ni dvoma, da je ta zavod trn v peti svetni in cerkveni avstrijski gosposki in je njeno uspevanje stoprocentno odvisno zgolj od zavednosti slovenskih ljudi na Koroškem. Pri tem ima veliko zaslugo MOHORJEVA DRUŽBA v Celovcu, ki vzdržuje za dijake in dijakinje posebne domove, da je vzdrževanje dijaštva olajšano in starši lažje zmorejo stroške. Pri tem lahko tudi mi mnogo pomagamo. IŽe samo naročanje vsakoletnega knjižnega daru Mohorjeve družbe med emigranti — kakor drugod tako tudi v Avstraliji — veliko pripomore k stvari. Knjige za prihodnji BOŽIČ so že v tisku, deloma že dotiska-ne — priglašajmo se za naročbo na naslov p. Odi-la! NEKAJ MOHORSKIH KNJIG JE OSTALO Nekateri poverjeniki po naselbinah niso mogli razprodati vseh lanskih knjig celovške Mohorjeve, pa so jih poslali meni. Kdor bi jih še rad — 4 knjige za en funt — naj se zglasi na moj naslov: 66 Gordon St., Pad-dington, NSW. Preden dobimo knjige za novo leto, bi bilo res prav, da lanske vse oddamo. Vabim! — P. ODILO MOLITVENA ZVEZA SLOVENCEV Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w. Službe božje četrtek 15. avgu*ta Marijino Vnebovzetje — zapovedan praznik. Poiščite si vsaj večerno mašo. Nedelja 18. avg. (tretja v mesecu): Leich- hardt (sv. Jožef) ob 10:30. Popoldne romanje v Rooty Hill. Nedelja 25. avg. (četrta v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30. Villawo0d, Gurney St., ob 10:15. Nedelja 1. sept. (prva v mesecu) : Blacktown ob 11.00. Nedelja 8. »ept. (druga v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30. Nedelja 15. »ept. (tretja v mesecu) : Leich-hardt, »v. Jožef, ob 10:30. Za mesec avgust priporoča moliti, da bi ® mladina v katoliških šolah vzgajala v pravem na naravnem in apostolskem duhu. To nam nar° sam sv, Oče potom Apostolstva molitve. Pri tej molitvi mislimo posebej na mladino v domovini. Ni govora, da bi mogla pohajati kato liške šole. Ondotne šole skušajo mladino raz^n stjaniti. Molimo, da bi vernim staršem in duhov nikom uspelo obdržati čim več mladine pri Krist0 su! Naj Bog odvrne nevarnost, ki ji je izpostavlj na današnja mladina v ljubi Sloveniji! ZDRAVA MARIJA MILOSTI POLNA Ponovno priporočamo molitvenik z gornji11 naslovom. Povsod so ga sprejeli z velikim vese^f*?” Prireditelj dr. Filip Žakelj prejema polno česti Molitvenik ima blizu 1200 strani, ven(*ar,?;. tako finem papirju, da mu je še vedno žepna ° ka. Vse, kar je Marijino češčenje med Slove lepega rodilo, je v njem zbrano. Cena mu je £ 3-0-0, plačuje se lahko na o*”!0 ke. Nikomur ne bo žal. Dobite ga pri vseh treh s venskjh duhovnikih v Avstraliji. ROMANJE V ROOTY HILL PROSLAVA JUBILEJA SV. CIRILA IN METODA V nedeljo 18. avgusta popoldne SPORED: 2 — 2:30 zbiranje romarjev za procesijo. Po procesiji pridiga v cerkvi litanije M.B., — »v. m»-»a — zahvalna pesem. Nato družabni sestanek s čajanko v dvorani. P. Odilo bo kazal primerne slike. Srečolov, dobiček namenjen za Slomškovo beatifikacijo, petje. PRIPOMBE 1. Po večini že od lanskega maja veste, kako priti v Rooty Hill. Od centrala v Sydneyu do postaje Rooty Hill vozi vlak eno uro. 2. Od postaje Rooty Hill do cerkve je pol milje. — Tisti, ki pridete z avti, prijazno povabite pešce v vozilo. Tudi sesterski avtobus bo poma^ 3. Avtomobilisti boste z Great We»tern way zavili na Rooty Hill-Richmond Road in našli na levici Evans Rd. Po njem do cerkve gričku. \r VS*' 4. Vlakov za povratek zvečer je na pretek, ke pol ure. Če bo lep dan, pričakujemo veliko udel®*^ Obhajali bomo Marijino Vnebozvetje ter ^ rila in Metoda. NARODNE NOŠE POSEBEJ ^ bljene! Za vse je dosti prostora na gričku, v lepi cerkvi, v prijazni dvorani. Gostoljubne se Frančiškanske Marijine misijonarke nas bodo pet z odprtimi rokami sprejele. NA SVIDENJ^! IZ ROKAVA P. ODILA (s str. 232) Pfotlava sv. Cirila in Metoda v Lidcombu Na dan godu sv. bratov, v nedeljo 7. julija, Srn° se zbrali zastopniki vseh slovanskih narodov v ^krajinski katoliški cerkvi v Lidcombu. Vsa zastopstva so prišla z narodnimi in verskimi zastava-J1)1’ deloma v narodnih nošah. Slovencev nas je "° kakih 50 in smo imeli v cerkvi najodličnejše mesto. Nad našo skupino je vihralo bandero Mari-Pomagaj, zunaj na pročelju mogočne cerkve r;aša narodna zastava. Nagovori so bili v ukrajin- skem, češkem in slovenskem jeziku. Zadjega je imel tipkar teh vrstic. Glavna slovesnost jubileja — 1,100 letnice prihoda svetih bratov med Slovane — je obstajala v slovesni maši v staroslovanskem jeziku. Za nas vse je bila to velika zanimivost. Večina je kaj takega prvič doživela. Nekaj naših je med mašo prejelo tudi sv. obhajilo — pod obema podobama. Veličastno je bilo ubrano petje ukrajinskega mešanega zbora. Pri njih sta oltar in kor tesno povezana med seboj. Vse poje: Duhovniki, minis-trantje in pevci. Kar venomer se je ponavljalo: Amin, aleluja, Gospodin pomiluj, Gospodin pomiluj! Vsi smo vedeli, da je maša v tistem jeziku, ki sta ga govorila in pisala sveta brata Ciril in Metod. Bilo je res izredno doživetje. Blagoslovitev avtomobilov Povabil sem bil rojake, naj pridejo v nedeljo ,l julija s svojimi avtomobili in motorji k službi °°zji v viHawood in po maši počakajo na blagos-“vitev vozil v čast sv. Krištofu, patronu avtomo-“istov. Njegov praznik je bil 25 julija. Lepo so ^ odzvali. Pri maši je bilo najmanj 200 ljudi. Pri pridigi 86,11 jim razložil, da Krištof pomeni “Kristonosec” r~ tako moramo vsi biti Kristonosci po svoji veri !!* posebno s prejemanjem sv, obhajila. Med ma- 0 so vsi navdušeno peli cerkvene pesmi. Po maši so se verniki zunaj cerkve postavili k 8v°jim vozilom, ki jih je bilo kakih 80. Z verande sem po zvočniku zmolil blagoslovne molitve, ki jih je zaključila prošnja: Pomagaj nam, sveti mučenec Krištof, da bomo varno hodili preko valov življenja in zmagoslavno dospeli v pristanišče srečne večnosti! Blagoslov avtomobilov pomeni: Vsak šofer naj prosi sv. Krištofa za pamet, da bo previdno vozil in ne spravljal v nevarnost sebe, sopotnikov in tiatih, ki potujejo po isti cesti v drugih vozilih ali pešačijo. t Prostor pred cerkvijo je zelo primeren za tako resno slovesnost, še več avtov bi se moglo zbrati tam. Začeli smo, nadaljevali bomo v prihodnjih letih. NEW SOUTH WALES Twins C>mp. — MISLI mi ugajajo, toda posvetnim zadevam bi morale posvečati več pozornosti in jim dati več prostora. Posebno bi moral to storiti za tako redkost, kot je bila poroka Anton Vozelj — Lojzka Kuselj. Nevesta je bila torej rojene v Nemčiji 8. junija 1863. To bi bilo treba poročati na bolj vidnem mestu. Sto let starih nevest je na svetu gotovo zelo malo, MISLI pa odpravijo tako redkost z dvema vrsticama! — Franc Erpič. Mož je škrata ujel pri Lojzki, privoščim mu, namreč možu. Ni ga pa ujel pod sliko sv. bratov, ne privoščim mu, namreč škratu! — Ur. Narrabundah, ACT. — Dne 13. julija je rojak Vinko Šramel dopolnil trideseto leto in se isti dan poročil. Vinko je sin zelene štajerske. K oltarju canberske prokatedrale sv. Krištofa je pa peljal Elfrido Pietsch, ki jo je snel na švedski ambasadi. V Avstalijo je prišla z ambasadorjem, pa jo je Vinko obdržal tu. Ponesen je, da je dobil za življenjsko sopotnico pošteno katoliško Švedinjo. Vinko je po poklicu zidar, zida pri firmi, v prostem času pa tudi na svojo odgovornost in potem hišo proda. Čez čas bo seveda tudi sebi in Elfridi zgradil lep dom, kjer bo sijalo večno sonce. To želi iz srca obema — Joža Maček. VICTOBIA Ballarat. — V melbournskem škofijskem tedniku THE ADVOCATE sem bral v številki od 18. julija, da so na Nizozemskem posvetili v duhovnika nekega bivšega presbiterijanskega ministra, ki ima ženo in otroke. Pripisano je bilo, da mu je papež dal dovoljenje, da lahko j,ostane katoliški duhovnik, pa vendar ostane oženjen. Že večkrat sem slišal, da bo sedanji vesoljni cerkveni zbor odpravil takozvani celibat za duhovnike v katoliški cerkvi in se bodo lahko ženili. Podobno je, da je to uredil že prvi del zbora lansko leto, pa o tem niste pisali in tudi v drugem tisku tega nisem opazil. Zdaj se je torej že začelo in bo tudi v latinski Cerkvi tako kot v vzhodni in pri pravoslav- „ . fa nih, da se duhovniki lahko ženijo, če hočejo, uredba bo gotovo zelo zbližala vzhodno in kev, ali ne? — M. čokič. Odgovor: Dopis v tedniku THE ADVOCAj^ ste površno bral. Izrecno je povedano, da tisto hovniško posvečenje oženjega moža ni prvi Pf’ Bilo jih je že več in to že pod papežem. XII. Iz tega ne smete sklepati, da se ^uhovn lahko ženijo, ampak le to, da oženjen mož a postane duhovnik. V tem je velika razlika- K-0^. kor je znano, se prvi del vesoljnega zbora s vprašanji ni bavil, pa če se bo, spet ne bo ^ šanje, če se duhovniki lahko ženijo, ampak to, če bi kazalo, da bi v večjem številu, in v gih okoliščinah kot doslej, v duhovnike Posvec*'^(jj oženjene može in jim dovolili živeti v zakonu. v vzhodni Cerkvi, ki jo omenjate, duhovnikofl1^, dovoljeno ženiti se po mašniškem posvečenju-je pa res, da tam precej splošno posvečujejo V hovnike oženjene može in jim ne branijo ^ družine, že mogoče, da do tega pride tudi v z® .g ni Cerkvi, koliko bo pa to pripomoglo do z^iz8rfl. ali celo združenja obeh Cerkva, je pa drugo vp šanje. — Ur. Newborouh. — Pošiljam za naročnino m za SKLAD. Obenem prav lepo pozdravlja®^ urednika in se mu iz srca zahvaljujem za vse de in lepe nauke, ki nam jih prinašajo Ml® Posebej moramo biti hvaležni za podučila iz ro» ____ p. Odila. želim mnogo uspehov vašemu delu-Alojzij Golja. NORTHERN TERRITORY Tennant Creek, Peko Mine. — V prvi vrsti w po pozdravljam in želim obilico zdravja. Nika*^ preveč ne začudite, da spet pošiljam spre*116 naslova. V kraju Iron Knob tam v Južni Av ^ liji mi zaposlitev ni prav ugajala, pa sem se 0 j0 čil, da pojdem pogledat drugam. Potegnil senj v Tennant Creek in takoj dobil delo. Tukaj _ rudniki boksa in zlata. Zaposlen sem kot fitter” in sem kar zadovoljen. Plača res ni s 0 40 — 45 funtov na dva tedna čistega. Stano-Va®je in hrana sta že odračunjena. Je pa vroče že paJ> poleti bo pa seveda peklilo prav od hudirja. se bo treba privaditi, če bom hotel obdržati Posel s tako dobrim zaslužkom. Lepo pozdrav-vse znance in prijatelje, posebno p. urednika. °sim, da mi začnete pošiljati list na sedanji na-°V' — Lojze Mlakar. ^EENSLAND j., ®H*bane. — Imela bi toliko lepih besed, da bi . Jzlila na papir v zahvalo rojakom v Brisbanu, j ki Vse ne Povedale, kar čutim. Bili ste nam r>. sočutni in pomagali ste. Zahvala gre vsem, ks.. 0ni*n, ki ste nam stali ob strani v prvih naj-2Jih dneh po nezgodi, ki je zadela mojega moža dil ^ nabiralno akcijo ste naju zeli iznena-k *• Vsakemu, ki je daroval, bi želela tako Martin-ste JaZ P°se^ej st'sn*^ roko v znak zahvale. Res ^ z vsem svojim sočutjem pokazali, da je nezgo-> zadela tudi vas, takoj je postala skupna bole-a nas vseh. Zahvala naj bo izrečena tudi p. Odilu, ki je Martina obiskal v bolnici in mu obudil upanje na zopetno okrevanje. Res je Martin že prebolel krizo in stanje mu gre na bolje, vendar prav po malem. Dragi rojaki, še enkrat prisrčna hvala za vse, posebno za vaše vztrajne obiske v bolnici, kjer Martin poln zaupanja čaka dneva, ko bo z božjo pomočjo mogel oditi ozdravjen na svoj dom. — Pepca Šileč. SOUTH AUSTRALIA Adelajde. — Presenečen sem bil, ko sem videl v MISLIH, da sta sv. Ciril in Metod maševala v latinskem obredu. Skoraj vsi slikarji ju upodabljajo v vzhodnem mašnem ornatu, zato sem vedno mislil, da sta maševala v vzhodnem obredu kot še danes mašujejo ukrajinski duhovniki. — Kar se pa tiče vprašanja o številu Slovencev v Avstraliji, bi pač morali sami imeti centralo, kamor bi se vsi pri-glašali. Pa kdo bi tako centralo vzdrževal? Če bi jo duhovnik, bi se marsikdo, ki ni veren, ne priglasil. če bi jo svetni ljudje, bi se je ogibal spet mersikdo, ki ni dovolj zaveden Slovenec. Tako kot je, bo pač moralo ostati pri ugibanju. — Veitekdo. SLOVENSKI ZBOR “TRIGLAV” V MELBOURNU Vladimir 4 pO DOLGIH OSMIH LETIH MOLKA naj se •psim v javnosti v prilog pevskega zbora TRI-^ A.V. V glasbenih in pevskih rečeh sem samouk , strast ter ljubezen do stvari me ženeta k Tako sem tudi sam spisal in uglasbil nekaj wiih in nabožnih pesmi. lo f k°m se spuščal v opis lepe in obenem ža-zgodovine našega zbora. Moje šolanje v prišlo ^aški šoli mi ni dalo zadovoljivega znanja ^ Venščine. Naj govori namesto mene pesem “Pe- vski večer”, ki jo lahko slišite na drugi Trigla-^ Plošči, ki jo vsem priporočam. k iščem hvaležnosti, vendar naj omenim ne-efe reči. Pred 9 leti smo se zbrali v kinu Sa-*b V velikem številu za ustanovitev slovenskega . ,0ra' Pa že prvi veter nam je razgnal čredo, Ste SrMo ovce brez pastirja. Pod silo razmer sem 8(j Vzel vodstvo jaz in je nekaj časa šlo. Nastali ^ P* notranji in zunanji nesporazumi in razpoke, giljbilo delo težko. Kljub temu se nismo ustra- 1 Potrebne so bile pač žrtve. Niso se žrtvovali 0 pevci, tudi njihove družine so morale po- Trampuž trpeti. Velika zahvala gre tistim pevcem, ki so vztrajali in še naprej vztrajajo. Še ni minilo leto, odkar smo izdali drugo gramofonsko ploščo. Ni stoprocentna, ali je dragocena, ker brez nje bi zbor usahnil kot odtrgan cvet. Že v drugo so sodelovali z nami naš orkester in trije bratje Troha iz Noble Parka. Sodelova- li sta tudi ga. Matko s sopranom in gdična Pivar z altom. Tako si zbor Triglav pridobiva več in več sodelovanja. Rojakom priporočam nabavo plošč, ki jih opisuje priloženi oglas. Naš TRIGLAV se vsem že naprej lepo zahvaljuje. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»+♦♦♦♦♦+♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦ t SLOVENSKA ZABAVA V GEELONGU ;; ♦ KDAJ ? — V soboto dne 17. avgusta I KJE? — Free Library Hall, Mc. Killop Street, ' X East Geelong. T Lepo vabi vse Slovenski klub. | + ♦»♦-»+ + » + ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦ + ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ + ♦♦♦♦ 253 UNITED APPEAL FUND SKOPJE VICTIMS (Poslano) The recent disaster that befell the Capital of Macedonia in South Jugoslavia has aroused world -wide sympathy for the thousands of people who were killed, made widows, or orphans by the earth-quake. Free Jugoslavs in Australia, regardless of whether they are Slovenes, Serbs, Croats or Ma-cedonians, appeal to the Australian people to help alleviate the sufferings of the unfortunate people of Skopje. To dispel any possible doubts in the minds of Australian citizens that by helping the Skopje vic-tims they may be supporting the Communist re-gime in Jugoslavia, the money will be handed over to the International Red Cross, with the request that it be used only to help the victims of the disaster. Donations may be deposited direct with the “UNITED APPEAL FUND VICTIMS SKOPJE (NSW)” Account, Commonuealth Trading Bank, Sydney Branch, Cnr. Martin Plače and Pitt St., Sydney. NA LUNI (s Str. 236) loči za to. Drugih nihče ne sili. Zato naj ta zakrament ostane. In dalje: brez mašniškega posvečenja bi ne bilo novih maš. To pa vsak ve, da se je na novi maši marsikak rojak že tako dobdo imel kot drugače malokdaj. Največjo obrambo je pa našel ta zakrment v besedah tistega rojaka na Luni, ki je dejal: Če ne bo duhovnikov, kako naj pa potem zahtevamo katoliški pogreb . . . Soglasno sprejeto in z velikim navdušenjem: Mašniško posve- čenje se ne sme žrtvovati! “Sveti zakon!” Spet živahna debata. Nekateri so ga branili, drugi so gledali v tla in si razbijali glavo. Nazadnje je propadel in šel za poslednjim oljem, spovedjo in obhajilom na žrtvenik. Do tega je prišlo, ko je eden od navzočih povedal: “Jaz sem bil že nekajkratov na poroki takih parov, ki se niso v cerkvi poročili. Pa mi le verjemite, da smo prav tako veselo plesali.” Tako smo šli torej skozi vseh sedem zakramentov in jih pošteno prerešetali. Jaz sem imel natančna navodila, kako naj se vedem pred Kristusom. In so me slovesno odposlali. Luna je visoko in ni bilo težko doseči nebes. Stal sem pred vrati in potrkal. Prišel mi je odpi- President: Mrs. Walter Bunning — Vice PreS1' dent: Mr. Vincent J. Danilo, B. Ec., A.A.S.A. " Secretary: Mr. Lyenko Urbanchich. Committee: Mr. John S. Cockle, M.P. — ^r' Emil Fretze, A.R.A.I.A — The Hon. Eileen Fur-ley, O.B., M.L.C. — Mr. J.T. Kane, Federal Sec-retary D.L.P. — Mr. Peter Kelly — Mr. Dušan Lajovic — Mrs. Ignacy Listwan — Dr. SpasoJe Madirazza — Mr. James E. Monaghan, LLB, M-P’ — Mr. Tom Savatich, B. Ec., Solicitor. NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD £ 2-0-0: Marija Copot; £ 1-0-0: J. Bajt, J. Vouk, I. Cvetko, Stan« Kragelj, Branko Kalc, Jože Medved, M. Klemen' čič, Oto Vidmajer, Ivo Širca, Fr. Resnik, Fr. Klu!1’ Miro Penca, A. Gros, L. Rebec, Stanko VatoveCi M. Jazbec, Al. Golja, Ferd. Pinter, M. Zanuttin1’ V. Ogrizek, Alf. Brežnik, Tilka Širca; Šil. 10: A. Kračina, P. Cenčič, Ang. Brala, nez Lah, M. Skurnik, Alojz Zorko, R. Jakšetič, lv° Šušteršič, Branko Tavčar, R. Vitez. ... ako Iskrena hvala, nadaljnji darovi bodo e*1 hvaležno sprejeti. rat, pa nisem utegnil vprašati, kdo je. Tako sen' se prestrašil, da sem stopil dva, tri korake naza^' Takrat sem se spotaknil in štrbunknil vznak, P' se nisem nikamor ujel. Letel sem zviška navzo _ in, ko sem švignil mimo Lune, je bila tako d^ee od mene, da je nisem mogel zagrabiti. Hitreje najhitrejši blisk je šlo navzdol in komaj sem 1110 gel pomisliti, kaj bi, če priletim s tako silo na Zemljo in se zaletim v “stari kraj”. V tistem hipu je prišla nepričakovana zakaj po vseh udih mi je groza tako gomazela, sem se — zbudil ... Luna se mi je smejala naravnost v obraz in mi strgala korenček. To je bilo zato, ker sem J**® lo poprej dvomil o moči pregovora, da je hudo, , -“luna trka”. Zdaj sem spoznal, da je resnic11® hudo. Nenadoma mi je prišla nova misel. Kdo Pa ve’ kako dolgo sejn bil tam gori? Modebiti je medt®1^1 minilo tisoč let . . . Saj sem včasih bral v pravljicah, kako hitro mineva čas, kadar človek ta*0 čudno zaspi. Skočil sem k omari za knjige in odprl katek1 zem. Radoveden sem bil, če je med zakran>e* ^ kaj novega. Pa sem se zelo oddahnil, ko sem , sedem zakramentov še v stari vrsti in pogreb n' imel mesta med njimi. — P.B.A. TA NESREČNA GOBOVA JUHA ! Ivan Šepetauc JESEN JE LEGALA NA POKRAJINO. Poljski Pridelki so pospravljeni, zimska setev je v zemlji. ^udje in živina uživajo zasluženi počitek. Vaški otroci se igrajo na toplem popoldanskem soncu, sklice se sučejo v kolu in si pripevajo ringa raja, peki se gredo žandarje in razbojnike. Na ploto-^ ob potu visijo gospodinje in pretresajo vaške *°vice, pa tudi sosede, ki jih ni zraven. Tudi mokarji postajajo okoli brez pravega dela in puha-J0 >2 svojih pipic, vmes pa katero rečejo. Oglasil Se Je Podpečanov Franček: “Kaj misliš, Tine, kaj je zagrabilo Cicejevega ®ttzeca, da se je hlapec tako naglo odpravil po travnika?” “Kaj naj bi bilo? Božjih dobrot ima preveč. 1 bahači! če jih le malo vščipne v trebuhu, že ^ijo, da je bolezen pri hiši.” Med tem razgovorom je bilo pri Cicejevih vse "arobe. V zgornji izbi leži na visoki beli blazini ®osPodar Janža. Gospodinja Polona v kuhinji ro-z burklami po peči, na kupčku žerjavice na “Snjišču se kuhajo kamilice. Ob strani stoji stara Ma in čaka na povelja gospodinje, ki je danes Nasajena kakor obad na travniku o kresu. Hči goniča greje na vroči peči blazino za bolnega “ceta. Nežika je odhitela v klet po zelenko slivov-e; Vsi pa nestrpno čakajo, kdaj bo hlapec Jernej r*Peljal zdravnika. . Zgoraj v izbi se bolnik premetava na postelji 11 sdihuje. “Zdravnika še vedno ni, kali? Ali ga bom do-j*kal? Očitno je, da sem zastrupljen!1 Kako to bo-' kako zavija! Da, da, gobova juha! To je strup, a ni večjega. To sem slišal od starih ljudi, pa °vek pozabi, zdaj pa imam. O joj, o joj!” ,. Končno je vendar zaropotal voz na dvorišču in 0 nato je stopil v izbo dr. Vilemek. Preko j81, ki so se orosile v vroči sobi, je iskal bolnika Sa našel. “No, kaj je tako hudega? Kje vas boli?” k “Zavdali so mi, gobova juha je bila strup. Ta-^ toe trga po črevesju, da mi dihati ne da. Umrl , rn> pa kar kmalu, če mi ne pomagate, gospod °ktor.” “Ali ste samo vi jedel gobovo juho?” “Ne, vsa družina jo je jedla, škodovala je pa meni”. Zdravnik je prikimal. Gospodinji, ki je prihite-2a njim v sobo, je namignil, naj odgrne odejo. “Vzemite proč tudi ta vroči gladilnik. Ni potreben, saj samo stiska črevesje.” Z mirno roko gre preko trebuha in tu pa tam pritiska. Odkima z glavo. “Gospod Janž, gobova juha vam ni škodovala. Koliko ste je pa pojedel? Zelo veliko?” “O ne, samo malenkost. Le kaj mi je tedaj moglo škodovati?” Dvigne se na ležišču in se nasloni na komolec. Vprašujoč pogled zapiči v zdravnika, ki tudi samo gleda. “Morebiti so mi škodovali cmoki z gnjatnimi narezki?” “O, tudi cmoke ste jedli?" Preden je mogel Janž kaj reči, se je oglasila gospodinja s strogim glasom: “Cmoki pa že niso škodovali. Moji smoki so dobri, kuham zares prav izvrstne. Lahko mu je škodoval sadjevec ali vino.” “O, kaj še, ne bodi tečna! Kar sem jedel za malico in pil, mi je vse prav dobro teknilo.” Zdravnik dvigne obrvi. “Kdaj ste pa malicali in kaj ste jedli?” “Ob desetih. Imel sem klobaso s kislim zeljem in bokal sadjevca”. “Ob enajstih pa kos okajenega mesa s krompirjem in pol litra vina, potem pa še podvico s smetano”, brž doda gospodinja. Zdravnik se prime z obema rokama za trebuh. “Oh, meni prihaja slabo v trebuhu od samega poslušanja.” “Meni pa prav nič, gospod doktor, šele po gobovi juhi me je prijelo.” “Ne bojte se, Janž. Grobokop še ne bo imel opravka z vami. Dal vam bom prašek in kmalu bo dobro. Samo to glejte, da ne pojeste tudi škatle, drugače vam bo moral sodar napraviti okoli trebuha obroč”. Prašek je dal v roke gospodinj in že je izginil skozi vrata. Gospodar Janž gleda v zaprta vrata in zmaje z glavo. “Veš, ti Polona, ta padar pa ni kaj prida. Ne privošči človeku, da bi včasih kaj malega pojedel .. . ” Polona ni nič rekla, za zdravnikom je odhitela iz izbe. So pa zato toliko več rekli sosedje, ko se je razvedela po vasi novica o smrtnonevami strupeni gobovi juhi. “UMRETI NOČEJO” Pod gornjim geslom, ki je naslov znane Pregljeve povesti o koroških Slovencih, smo pozvali na zbiranje darov za KOROTAN, akademski dom koroških slovenskih dijakov na Dunaju — pod tem geslom bomo objavljali uspehe poziv«. Z veseljem zapišemo, da darovi prihajajo. Iz CANBERRE nam je Joža Maček poslal M.O. za £ 32-10-0 Darovali so: £ 5-0-0: Cvetko Falež, Frank Hribar; ... £ 3-0-0: F. Bresnik; £ 2-0-0: Ivan Urh, M. Falež; JULIJSKE UGANKE REŠEHE 1. Ime slov. pisatelja 1 Štef — 2 Krim — 3 stan — 4 roža — 5 prag — 6 vrag — 7 kvar FINŽGAR. 2. Ni daleč Današnji dan. 3. Črke Kdor se je preveč najedel, post hvali. 4. Čudna naloga Sin je pipo od praznega soda zavrtal v polnega. Rešitve poslal (samo!) Jože Grilj. KAKO IN KOLIKO CENITI AVTO GLEDE ZAVAROVALNINE Poslano VERJETNO SO ŠTEVILNI BRALCI “MISLI” tudi lastniki avtomobila. Torej ne bo nič napačno, če se malo dotaknemo točke, ki jo izraža naslov. Vsakdo bi opravičeno pričakoval, da bo v primeru izgube — tatvine ali popolnega razbitja — vozila dobil pri zavorovalnici celotno vsoto, za katero je bil zavarovan in je zanjo plačeval. Toda dejstvo je, da zavarovalnice plačajo le vsoto, za katero je bilo vozilo ocenjeno na tržišču ob času nezgode. Recimo, da je nov avto zavarovan za 1,000 funtov. V resnici si plačal zanj 1,150 v gotovini. Že v prvem mesecu po nakupu je prišlo do nezgode, zavarovalnica je pa plačela le 950 funtov. Cene avtomobila “druge roke” se menjajo, oziroma nihajo med letom. Najcenejši so pozimi, najdražji pred božičnimi prazniki. Tako bo v juliju avto vreden 750 funtov, zavarovalnica bo dala 700. £ 1-0-0: Ivan Kavčič, L. Krevatin, A. Lavrenčič, J. Mankoč, A. Žeja, I. Doljak, J. Habor, J. Li-povac, J. Urbas, M. Penca, Neimen., I. Božič; £ 0-10-0: M. Hebar, V. Telič, I. Kopič, J. M*' rincelj, A. Dominko, F. Doberšek, Neimenovan. Prisrčna hvala nabiralcu in darovalcem! Naj ^ se še v drugih naselbinah našel kdo, ki bi stop'1 okoli rojakov — saj radi dajo, če kdo stegne roko (in jezik, seveda)! Od drugod: £ 5-0-0: Vili Petelin, Kocjan Kobal; £ 1-0-0: Edo Bric, John Porok, Jože Čuješi Lojze Košorok, Lojze Jereb, Franc Šveb, Karl Dolenc; 10 šil.: Stanko Vatovec in Lojze Rebec. Iskrena hvala tudi tem darovalcem. Prepriča*1 sem, da do prvega stotaka ni daleč — tedaj bom odposlal. Nabirka se bo pa nadaljevala tudi še P°" tem. — P. Bernard. $ GRAMOFONSKE PLOŠČE SLOVENSKE g PESMI j S >: Poje pevski zbor TRIGLAV v Melbournu .♦< S V Dve plošči, vsaka stane £ 2-0-0 !*! H $ I. — Sinoči je luštna noč bila — Pobra-}♦{ timija — Kaj ti je, deklica — Vinček moj j|i — Dekle na vrtu — Briška — Od Celja do :«j £ Žalca — Klic Triglava — Orkester. :♦! $ ^ »♦< II. Regiment — Kako bom ljubila — Fur-j»i manska — Ne tožim — Peklenski večer — jj; >; Hišica ob cesti — Gor čez jezero — Angel- >; šjj ček varuh moj — Rasti, rožmarin — Slišala jjj ifl sem ptičko pet — Orkester. >5 * > Plošče dobite pri p. Baziliju v K«w in v ■«; S Slov. Domu. i V Sydneyu pri p. Odilu v Paddingtonu Za nakup se prpioroča zbor TRIGLAV i Toda če se nezgoda pripeti v decembru, boš mor da dobil 800, čeprav je zdaj avto pol leta starejs* da le ni bil zavarovan za manj kot 800. Pri vsakoletni obnovi zavarovalnine naj s" vsak lastnik vozila pozanima, kako velika je deja&" ska vrednost avta, in to neglede na ceno in), ki jo dajejo firme pri zamenjavi avta. Tu se ni ozirati na oceno zavarovalnice same. Zavarovalnice so po zakonu upravičene, da lZ plačajo v pirmeru nezgode le ceno na tržišču, se po tem ravna tudi vsota obnovljene zavarova nine. Nespametno bi bilo plačevati višji premij K0 je dejanska vrednost avta. HOLROYD FURNITURE CO., 403 GUILDFORD EOAD, GUILDFORD BOGATA IZBIRA: Jedilne sobe Ure vseli vrst Spalne sobe Televizijski in tračni aparati Igrače vseh vrst Namizni prti in prtiči Aparati za britje in striženje Aparati hladilni in sušilni Linoleji vseh vrst Božje slike in kipi Importirane brušene vaze Naslonjači in ležalni stoli POPUST IN LAHKI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE NA OBROKE. REDNA POSTREŽBA, POPOLNO ZADOVOLJSTVO. kadar kupujete pohištvo, obrnite SE NA NAS Tel.: 632-9951 Preproge in zavese Otroške postelje in vozički Radijski in gramofonski aparati Sprejemne in samske sobe Električni lustri in svetilke Kuhinjske omare, mize in stoli A >; >; >! >: >; >; >; >; ;♦ >; >; >: PHOTO STUDIO NIKOLITCH 3rd Floor, 108 Gertrude Street FitzrOy, N. G, Melbourne, Vic. Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst: Družinske albume — poroke — otroke Portrete — športne skupine — fotokopijo. Telefon JA 5978 Snažne lepe sobe z vso postrežbo za izletnike, kopalce, letoviščarje. “B L U E WATERS” &°stišče med Sydneyem in Palm Beaehem Izborna kuhinja, bus pred poslopjem, do prodajelen 3 minute. 1687 Pittvvater Road, Mona Vale. Tel. XX 3626 :: ♦ ♦ :: :: »« g s.: 8 It « Priporoča se H. Stanojkovič Sterv,.. KLUB TRIGLAV SY1)NEY vabi na zabavo v soboto 7. septembra ob 8. zvečer DISPENSARY HALL 432 Parramatta Rd., Petersham Lep sprejem in prijazna postrežba Vsi lepo vabljeni »♦♦♦♦♦ ♦* *♦♦«♦♦♦♦»♦«♦ ♦•♦* ADVOKAT iz Jugoslavije I. S. D. R A K I N 141 William St., Sydney Tel.: 31 - 56 - 32 Strokovnjak za jugoslovansko pravo Svetovalec v vseh zadevah Stranke sprejemam vsak dan od 8 — 6 ob sobotah in nedeljah od 8 — 12 $ t: :: s.: :: :: ♦ 4 » ♦ ♦44444444444»-» + 44»4»» ♦♦♦♦♦♦♦ DARILNE POŠILJKE živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparate, frižiderje itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pošilja tvrdka STANISLAV FRANK CITRIIS l(.li\*'V 74 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y, S. A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA. »♦4+4444444444444444+-M-M-f-M-M-+ + 4- + + 44 44 4* + *4 4+ 4 4444444-4-4444444 4 44 4-4 >: >: -*■ ' >! Dr. J. KOCE J Tel. 28-2311 G.P.O. Box 670, PERTH, W.A. Tel. 28-2311 H 87-3854 (196 William St., Perth, W.A.) 87-3854 £ 1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH >! POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.) J 2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR-JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO. 3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, PO-$ OBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANGLEŠKEGA JEZIKA. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. >1 Tel. 32-4806 * Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. * Tel. 65-9378