Año (Leto) XVII (12) No. (štev.) 8
“ E S L O V E N
IA LIBRE”
f
BUENOS AIRES, 25. februarja (febrero) 1960
Veličasten sprejem Eisenhower ja v Braziliji
Na svojem desetdnevnem potovanju po štirih južnoameriških državah — Brazilija, Argentina, Čile in Uruguay — je severnoameriški predsednik Eisenhower v torek 23. t. m. s svojim spremstvom prispel v Brazilijo. Njegovo letalo je pristalo v bodoči brazilski prestolnici Brasilia.
Brazilijanci so mu s. svojim predsednikom Kubičkom na čelu priredili veličasten sprejem.
Oba predsednika sta na trgu v bodoči brazilski prestolnici, na katerem bo postavljen spomenik kot spomin na Ei-senhowerjev obisk temu mestu, prebra-
la skupno izjavo. V njej med drugim naglašata skupno odločnost obeh držav, da bosta ohranjali demokratske svoboščine in osnovne pravice človeka, v katere je vključena borba proti rasni diskriminaciji in obsodba slehernega napada na versko svobodo in proti slehernemu zatiranju izražanja misli.
Iz mesta Brasilie je gen. Eisenhower v spremstvu brazilskega predsednika Kubička odpotoval v Rio de Janeiro, kjer so ga sprejeli z, viharnim navdušenjem. Eisenhower bo v Braziliji obiskal še mesto Sao Pablo, odkoder bo v petek odpotoval v Buenos Aires,
Dr. Adenauerje ve besede nemški mladini
Eisenhower jeva pot
Predsednik ZDA Eisenhower je na poti po državah Južne Amerike in bo te dni bival v Argentini. Redko potujejo predsedniki Severne Amerike po južnem predelu kontinenta. Le resne ure ustvarjajo razmere, ko mora na pot sam predsednik ene najmočnejših držav na svetu. Sicer mednarodni položaj danes ni ravno preveč napet, toda predsednik ZDA je bil že v Evropi, sprejel je celo vrsto evropskih državnikov v ZDA, med temi je bil tudi Hruščev, obiskal je azijske in nekaj afriških držav, edino Južna Amerika je morala čakati. Med tem so obiskovali predsedniki iz Južne Amerike Washington drug za drugim. Ko je nastopil svojo predsedniško mesto predsednik Argentine dr. Frondizi, je med prvimi državami obiskal ZDA in bil pri generalu Eisenhowerju v Washingtons Obe Ameriki veže cela vrsta dogovorov in sporazumov in je sodelovanje že nekaj desetletij popolno. Ameriko ščiti poleg tega še doktrina, ki je stara že skoraj 150 let. Monroejeva doktrina pravi, da se na kontinentu obeh Amerik ne sme uveljaviti noben tuj sistem, imperializem iz Evrope in je bila že takrat pot vdorov trdno zaprta. Toda novi časi prinašajo nove oblike in prav zadnje čase se dogajajo primeri, ko se morata obe Ameriki zavedati, da niso več tako zavarovane pred presenečenji, kakor je bilo to še pred nekaj leti. Prav v središče kontinenta vdirajo tuji vplivi: Mikojan, podpredsednik sovjetske vlade je bil na Kubi in nakazal, kako se more usidrati v eni izmed ameriških držav komunizem, ne da bi mu bilo treba zato tvegati oborožen spopad ali pa organizirati kako novo revolucijo.
Pred odhodom v Brazil, Argentino, čile in Urugvaj je imel Eisenhower govor, v katerem je podal glavne misli, na katerih sloni politika ameriške vlade na ameriškem kontinentu. ZDA so predvsem odločene ohraniti mir na .svetu Prvo desetletje po drugi svetovni vojni je bilo posvečeno samo tej skrbi in do leta 1950 so ZDA dejansko izvedle svojo razorožitev. Toda sovjetski imperializem je prisilil vlado v Washingtonu, da je spremenila svoje stališče in začela graditi neke vrste “dežnik” oborožene premoči na svetu in pod varstvo ameriškega orožja so se mogle zateči vse države, ki so se čutile v nevarnosti pred komunizmom. Tako je bila premagana komunistična nasilnost v berlinski krizi, zlomljeni sovjetski poskusi na Koreji, v Indokini in drugod. Moč ameriškega o-rožja še vedno narašča in nobena vlada v Washingtonu ne bo mogla spremeniti smeri, ki skrbi, da se ohrani mir na svetu, toda ne za vsako ceno: nikdar ne bodo ZDA dopustile, da bi kjerkoli na svetu morala kloniti kakšna država pritisku zaradi tega, ker ne bi bilo orožja, ki bi ji ohranilo njeno svobodo če bo za to izrečena le jasna volja. Mir brez svobode je nemogoč.
Moderno orožje sicer izključuje račune na lahko vojskovanje in tudi sovjeti si še ne žele vojne. Zato bodo letos v poletju konference v Evropi (konferenca v Parizu in Eisenhowerjev obisk v Moskvi), ko bosta zahod in vzhod gradila osnove miru. Toda mir se ne ruši samo z orožjem, moderno orožje je tako močno, da se lahko zgodi, ko bo komunizem mogel staviti ultimat in vsiliti svoje pogoje, ne da bi bilo treba sovjetom oddati niti en strel iz, puške. Ko bo Eisenhower te dni na poti po Južni Ameriki, bo Hruščev zaključeval romanje po jugovzhodni Aziji in tam je vodja Sovjetske zveze povsod govoril, kako si komunizem želi mirno sožitje, pri tem o-pozarjal, da postaja Rusija najmočnejša država na svetu. Samo še nekaj let in v Moskvi bodo mogli ugotoviti, da so ZDA že prehiteli...
Južna Amerika potrebuje pomoč in ZDA in še bolj: zaščito. Cela Amerika ima približno isto zgodovino in vsi njeni narodi si žele miru v svobodi. Toda med severom in jugom je velika razlika v gospodarski opremi. Nekatere južnoameriške države so obupno zaostale. Revščina pa je največji zaveznik komunizma. ZDA je dajala in še daje pomoč in Eisenhower je obljubil še mnogo več. Toda pri tem je omenil, da ni mogoče nobena rešitev, ako narodi sami nimajo dovolj volje, da bi se ohranili v svobodi
Dr. Adenauer je poslal kongresu nemške krščansko demokratske mladine pozdravno pismo, iz katerega posnemamo naslednje zanimive misli, ki veljajo za vse narode in vse čase:
“Nič ni lažjega kot očitati nesposobnost osebam, ki so vodile in še vodijo usodo domovine. Toda to delajo prav tisti, ki so resnično nesposobni, kajti prvo delo sposobnega človeka je vendar v tem, da stopi na mesto nesposobnega. Kdor pa niti tega ne zna, dokazuje, da je popolnoma nesposoben, razen v vpitju in kričanju.
Tudi ni nič lažjega kot vedno snovati in nuditi javnosti nove ideje in zahte-
Prvo zadušnico za pok. zagrebškim nadškofom kardinalom dr. Alojzijem Ste-pincem so imeli na področju Vel. Bs. Airesa hrvatski frančiškani Dalmatinske frančiškanske province sv. Hieronima v mestu José Ingenieros. Ti frančiškani vodijo v tem kraju tudi hrvatsko župnijo ter so 20. dec. 1959 proslavljali v zavodu El Salvador v Bs. Airesu 30. letnico, odkar so prišli v Argentino. Slavnostni govor je imel tedaj dr. Mateo Jeličič. Ti frančiškani so imeli slovesno zadušnico na dan kardinalovega pogreba dne 13. februarja ob pol osmih zvečer. Imel jo je dr. Fran Perovič.
Slovesna zadušnica v Buenos Airesu je pa bila v nedeljo 21. februarja ob enajstih dopoldne v buenosaireški katedrali. Imel jo je buenosaireški nadškof kardinal Anton Caggiano ob asistenci številne duhovščine. Navzoč je bil tudi apostolski nuncij.
Na slovesno zadušnico so prišli poleg Hrvatov tudi številni Slovenci ter druge narodnostne skupine v Argentini. Veliko je pa bilo tudi domačinov, zlasti članov argentinske katoliške akcije. Narodni odbor za Slovenijo je na slovesni zadušnici * V
in potem mirno sodelovali z vsem svetom. Nekatere južnoameriške države še vedno bijejo trd boj za ohranitev demokracije. Ponekod se bo mogla demokracija ohraniti samo z veliko in naglo gospodarsko pomočjo. Vse to skušajo v ZDA razumeti in nuditi pomoč v kar največji meri.
V maju bo konferenca v Parizu in v juniju bo Eisenhower obiskal Sovjetsko zvezo. Vsi narodi sveta, ne samo Južna Amerika, bo zrla na konferenco in na razgovore v Moskvi z vso pozornostjo. Komunisti bodo vse do skrajnosti izrabili. Marsikdo bo težko prenašal poročila, ki bodo govorila o koncesijah za-pada vzhodnim mogotcem, da se pač o-hrani ravnotežje in mir na svetu. Zlasti bo hudo narodom, ki trpe pod komunističnimi diktaturami — in teh je največ v Evropi. Komunistični agenti bodo vse storili, da bodo kazali na dejstvo, češ da so ZDA na trpljenje teh narodov že pozabile in nad njih usodo obupale. Potovanje po Južni Ameriki bo moglo roditi le malo trajnih sadov, ako ne bo jasno povedano -- po konferenci v Parizu in razgovorih v Moskvi, — da gre borba za mir in pravo svobodo naprej in da ne more biti pravega ravnotežja med vzhodom in zahodom, dokler ne bodo vsi narodi res svobodni.
To bo tudi edini pravi dokaz za narode v Južni Ameriki in če bodo ZDA to dokazale, poskusi Mikojana in drugih rovarjev po državah ameriškega kontinenta ne bodo uspeli.
vati, da naj nekdo te ideje uresniči. Nasprotno pa je silno težko spraviti v življenje eno samo zamisel z, lastnimi močmi. Toda uresničiti eno samo pametno zamisel je več vredno kot napisati sto predlogov, ki naj jih uresničijo drugi.
Mladina ima pravico in dolžnost, da kritično motri in ocenjuje delo starejših. Sme tudi to delo odkloniti. Smešno pa je, ako od starejših zahteva, da naj opuste svojo začrtano pot in se podajo na njihovo pot.
V življenju so besede koristne, toda dejanja so neprimerno bolj koristna in več vredna.”
zastopal Rudolf Smersu, slovensko dušno pastirstvo g. Jože Guštin, Društvo Slovencev tajnik France Pernišek, Slovensko akademsko starešinstvo ter Slovensko kulturno akcijo Rudolf Jurčec. Zastopane so pa bile tudi ostale organizacije ter društva slovenskih demokratskih izseljencev. Na koru jo pel mešani hrvatski zbor Jadran pod vodstvom pevovodje Mirka Kovačeca.
Po končani slovesni zadušnici je imel spominski govor direktor hrvatskih dušnih . pastirjev g. Rade Štefan. V njem je naglašal mučeništvo pok. kardinala pod komunisti zaradi zvestobe veri in svojemu narodu. Omenjal je njegovo trpljenje v zaporu, nato pa v konfinaciji. Komunisti bi se ga bili radi znebili in so mu zato ponujali prost odhod v inozemstvo, pok. kardinal je pa te ponudbe odločno odklanjal.
Po govoru je p. Rade ob asistenci duhovščine pred katafalkom opravil za pok. kardinala tudi molitve Reši me, pevski zbor Jadran je pa žalno slovesnost zaključil z hrvatsko narodno himno Lepa naša domovina.
Po končani zadušnici so Hrvatje delili udeležencem spominske listke s kardinalovimi življenskimi podatki ter s potekom procesa proti njemu.
OBISK HRUŠČEV A JUŽNI AMERIKI?
V zahodnonemški prestolnici Bonn so se razširile novice, da namerava »Nikolaj Hruščev v bližnji bodočnosti obiskati več držav v Južni Ameriki.
Te možnosti v Bonnu ne izključujejo, ker bi tak obisk samo služil ojačanju sedanje sovjetske gospodarske ofenzive v nekaterih južnoameriških državah, zlasti po zadnji trgovinski pogodbi, ki jo je napravil Mikojan s Kubo. Pristavljajo pa, da mora Hruščev najprej dobiti iz Južne Amerike povabilo za obisk, ki ga pa doslej še ni.
SOVJETSKA POMORSKA BAZA V INDONEZIJI?
Nikolaj Hruščev je po obisku Indije in Burme prišel v Indonezijo. Med tem, ko so ga v prvih dveh državah sprejemalo vljudno, a hladno, mu je indonezijski predsednik Sockarno priredil navdušen sprejem. Vodi ga po deželi in pripravlja sprejeme ter pojedine. Hruščev govori povsod in se prikazuje kot največji pobomik miru.
Predstavniki indonezijskega protikomunističnega uporniškega gibanja v Zahodni Nemčiji so v zvezi z obiskom Hruščeva Indoneziji izjavili, da bo sedanja indonezijska vlada dovolila Sovjetski zvezi, da bo zagradila svojo pomorsko bazo na južnih Moluških otokih.
IZ TEDNA
V Montevideu v Uruguayu so prejšnji teden predstavniki Argentine, Brazilije, čile, Mehike, Paraguaya, Peruja in Uruguaya podpisali poogdbo o ustanovitvi Latinsko-ameriške združbe za svobodni trg. Zboru teh držav se lahko priključijo še ostale latinskoameriške države.
Perujski predsednik Manuel Prado se mudi na obisku v Evropi. Namen njegovega potovanja je, da bi evropske države zainteresiral za naložbo njihovega kapitala tudi v Peruju.
Generala Aramburu-ja, biv. predsednika argentinske revolucionarne vlade, so na obisku v Venezueli povsod lepo sprejemali. Časnikarje in ljudi je najbolj zanimalo, če bo gen. Aramburu pri prihodnjih predsedniških volitvah kandidat za ta položaj. Gen. Aramburu jim je odgovarjal, da je ta čas še zelo daleč, ker mora sedanji predsednik vladati še štiri leta.
Na kongresu narodnega revolucionarnega gibanja v Boliviji, t. j. vladne stranke, ki ima vso oblast v rokah, je bil izvoljen za predsedniškega kandidata pri prihodnjih volitvah dr. Viktor Paz Estenssoro, predsednik stranke, za podpredsedniškega kandidata je pa bil določen senator Juan Lechin, vodja levičarsko usmerjenih sindikatov.
Kuba postaja vedno bolj komunistična država. To potrjujejo tudi vedno številnejši procesi proti nasprotnikom sed. režima. Tako so v zadnjem množičnem procesu obsodili 104 obtožence in sicer 9 na 30, 10 na 20, 37 na 9 let, 21 na 6, 18 pa na 3 leta. Castro je prej tudi vedno demagoško obtoževal prejšnjega predsednika, da vzdržuje preveliko vojsko, sedaj, ko je sam na vladi, pa dela čisto drugače. Redno vojsko je sicer za nekaj znižal, na drugi strani je pa začel oboroževati dijake, delavce in kmete ter jih vojaško vežbati.
Floyd S. Bryant, pomočnik drž. tajnika za narodno obrambo, je pred na-rodno-obrambnim odborom v poslanski zbornici zagovarjal postavko 1,142.122 tisoč dolarjev za nove vojaške naprave z zatrjevanjem, da se napadalne sile mednarodnega komunizma vedno bolj približujejo Severni Ameriki, ki mora
NEMIRI V JUŽNEM TIROLU
V Južnem Tirolu, ki pripada Italiji, se je v zadnjem času položaj zelo poslabšal. Nemška narodna manjšina, ki ima večino, se pritožuje nad zatiranjem s strani italijanskih oblasti. Nemški nacionalisti so v znak protesta nameravali pognati v zrak veliko novo poslopje v izgradnji. Do eksplozije ni prišlo, ker je močan veter ugasnil prižgano žico, ki je vodila do dinamita.
Zaradi tega nameravanega atentata, so italijanske oblasti izdale zelo stroge varnostne odredbe. Med drugim so prepovedale vse javne sestanke in zborovanja.
Nemško dijaštvo se tega ni držalo ter je prišlo do hudih izgredov. Policija je zaprla nad sto študentov.
NEVARNA GRIPA V EVROPI
Med tem, ko imamo v Južni Ameriki veliko vročino, je v Evropi silen mraz. Istočasno z, mrazom se po evropskih državah širi tudi nevarna gripa. Zlasti v Italiji močno razsaja ter je na njeni posledici doslej umrlo že nad sto ljudi.
PO VZORU VELIKIH NASILNIKOV
Kubanski predsednik vlade Fidel Castro se je polastil konservativnega dnevnika “El Mundo” in televizijske postaje “Telemundo”.
List in televizijska postaja sta bila last Barlette. Vlada se ju je pa polastila pod pretvezo, da bo preučila kako je lastnik prišel do tega premoženja. V resnici pa predstavlja samo nov dokaz, da Castro hoče zadušiti sleherni glas protesta javnega mnenja proti filokomuni-stični politiki svoje vlade, ki je te dni tudi prepovedala protikomunistično zborovanje v Havani.
NAROČA ÏTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
V	TEDEN
biti zato v stalni pripravljenosti, da lahko odgovori na zunanje napade ter se spusti tudi v boj.
Angleška kraljica Elizaheta II in njen soprog princ Filip sta dobila sina. Je to tretji otrok v njuni družini ter drugi sin. Veselje vladarske družine nad rojstvom drugega prestolo naslednika deli tudi angleško ljudstvo.
Ob Gionchijevem obisku v Moskvi je bil Hruščev zopet zelo zgovoren. S svojimi izpadi in žalitvami na račun Italijanov je zopet pozabil na vse meje ne samo diplomatske, ampak navadne vljudnostne dopustnosti sploh. Tako je Gronchiju zatrjeval, da je ruska pijača ‘‘kvas” neprimerno boljša kot so pa italijanski makaroni, dalje je Gronchija opozarjal, da so na Lun° priletele sovjetske zastavice, ne pa italijanske, Gronchija je tudi nagovarjal, naj vstopi v komunistično strankoj in naj postane borec v njenih vrstah. Po vrnitvi predsednika Gronchija v Rim, je italijansko časopisje z ogorčenjem zavračalo smešenje in podcenjevanje italijanskega u-gleda.
V	Rimu je umrl senator Adone Zoli. V italijanskem političnem življenju je bila znana esebnost. V šoli je imel za součenca pok. Benita Mussolinija. Zoli je bil pozneje odločen nasprotnik fašističnega režima. Proti njemu je nastopal tako ostro, da ga je fašistično sodišče obsodilo leta 1943 na smrt. Tedaj so ga smrti rešili Nemci. V povojni Italiji je bil večkrat minister v De Gas-perijevi vladi, bil nekaj časa predsednik krščansko-demokratske stranke in nekaj časa tudi predsednik vlade.
Italijanska liberalna stranka je na svojem kongresu sklenila, da ne bo več podpirala Segnijeve krščanskodemokrat-ske vlade. Svojo odločitev o odpovedi podpore Segnijevi vladi utemeljuje z dejstvom, da sedanja vlada vedno išče novo vladno večino, ki bo jo rada dobila na levici. Proti večjemu naslonu na levico so pa liberalci, zato njihovih 18 poslancev v parlamentu ne bo več podpiralo vlade. Zaradi odhoda liberalcev v opozicijo, se je Segnijeva vlada, ki v parlamentu lahko računa samo na 237 krščansko-demokratskih poslancev ter 24 neofašistov in 37 monarhistov, znašla v težkem položaju, ker nima več zadostne večine. Parlament namreč šteje 596 poslancev. Listi so napovedali, da se je predsednik vlade Segni odločil za ostavko.
V	Bad Harzburgu je umrl v starosti 77 let general Oskar von Hindenburg edini sin biv. predsednika III. nemške republike maršala Pavla von Hinden-I burga.
Belgijski Kongo bo 30. junija letos dobil neodvisnost. Tako je odločila belgijska vlada s predstavniki domačinov. Po sporazumu bodo belgijski tehnični in gospodarski strokovnjaki še naprej lahko ostali v Kongu.
V	Kamerunu, centralni afriški republiki, je prišlo ,v zadnjih dneh do velikih izgredov. Teroristi, ki pripadajo fi-lokomunistični Zvezi kamerunskega ljudstva, so z orožjem napadli pristaše predsednika vlade Ahmadu Babatara Ahidjo. Očitajo mu, da ga drži na oblasti samo francoska vojska, ki je še vedno v deželi ter bo v njej ostala tako dolgo, dokler nova republika ne bo imela lastne vojske. Duhovi v tej republiki so se sedaj močno razgreli, ker se pripravljajo na plebiscit o novi ustavi. V bojih med teroristi in vladnimi pristaši je bilo nad 60 mrtvih, veliko pa ranjenih.
OPOROKA POK. KARDINALA STEPINCA
Vatikansko glasilo “L’Osservatore Romano” z dne 22. t. m. objavlja oporoko, ki jo je svojim vernikom napisal 28. maja 1957 pok. kardinal Stepinac. V njej med drugim naglaša: “Med nas so se vrinili brezbožniki, ki so, čeprav v manjšini, storili vse, kar jim je bilo mogoče, da bi izbrisali ime Boga.” Svoje vernike nadalje poziva, da morajo “za vsako ceno ohraniti vero v Kristusovo Cerkev, in če je potrebno, tudi za ceno življenja.” Zaključuje jo pa z besedami: “Niti vojna, niti mir, ne sreča in nesreča ne smejo omajati našega sklepa, da ohranimo svojo vero do same smrti.”
Slovesna zadušnica za kardinala Stepinca v Buenos Airesu
Občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev
V	ponedeljek 4. januarja so prihiteli na občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev, osrednje politične organizacije, zaupniki iz vseh strani Koroške. Občni zbor je bil v Celovcu v Mohorjevi hiši.
Dnevni red občnega zbora je obsegal otvoritev, odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo predsednika, razgovore zaupnikov in volitve novega odbora.
Predsednik NSKS dr. Jožko Tischler je pričel občni zbor s pozd avom in novoletnimi voščili vsem navzočim, nakar so prisotni odobrili zapisnik zadnjega občnega zbora.
V	izčrpnem poročilu predsednika dr. Tischlerja o “Narodnem položaju koroških Slovencev” je bil prikazan ves politični razvoj od zadnjega občnega zbora marca 1958. Dr. Tischler je osvetlil vse dogodke, ki so prisilili Slovence v borbo za narodni obstoj. Boj proti Slovencem se je pričel znova z znanimi šolskimi stavkami. Borba pa ni bila enaka, kajti koroška deželna vlada je protipravno ukinila obvezno dvojezično šolo, ki so jo isti ljudje proglašali za edino pravilno rešitev in se celo ponašali z njo pred svetom. Kljub temu, da je ustavno sodišče na Dunaju na zahtevo same koroške vlade ugotovilo, da spadajo vse manjšinjske zadeve v pristojnost osrednje vlade, je bil odlok glavarja Wedeniga do pičice izveden. Za organizatorje šolskih stavk pa se vlada ni zanimala, še manj da bi jih zasledovala. Protesti Slovencev in šolska spomenica so prisilili prosvetno mini-ststvo na Dunaju, da je poslalo na Koroško posebno komisijo. Svojih izsledkov pa ta komisija ni nikdar objavila; najbrž niso povsem povšeči ne deželni ne zvezni šolski oblasti. Med tem je vlada izdelala osnutke zakonov o šolstvu in sodiščih na Južnem Koroškem. Ker ta o-snutka nista izpoljevala slovenskih zahtev, so Slovenci zbrani na protestnem zborovanju pooblastili delegacijo, ki je obrazložila slovensko stališče. Kljub temu pa sta bila oba zakona izglasovana brez sprememb. Prav tako kot Wedeni-gov odlok o šoli, če ne še bolj, je koroške Slovence zadel odlok škofijskega ordinariata o pouku verouka. Načelo cerkve, da se morajo otroci učiti v materinem jeziku, ne drži na Koroškem, če slovenski dtrdk ne obiskuje slovenskega pouka, se mora učiti verouk v nemščini, če ga pa obiskuje, pa se mora verouk učiti v slovenščini in nemščini. Povrh tega ,pa ima ta odredba za posledico, da je pouk pod policijskim nadzorstvom. Kmalu bo policaj štel, koliko slovenskih besed bo duhovnik spregovoril slovenskim učencem.
Svoj referat je dr. Tischler zaključil z naslednjimi ugotovitvami:
“Leto 1960 bo jubilejno leto: Dežela bo obhajala 40-letnico koroškega plebiscita. Mogoče se posreči, da bodo deželani ravno ob tem spoznali, kako zelo ravno
prosil, naj izvolijo novega predsednika, sam pa bo tudi še vnaprej z vsemi močmi pomagal. Zaupniki so sprejeli njegovo željo in obljubo.
Novi odbor NSKS je takole sestavljen: Predsednik prof. dr. Valentin Inzko, podpredsednik Janko Janežič, posestnik iz Leš, tajnik prof. dr. Vinko Zwitter, blagajnik župnik Lovro Kašelj, odbornika Trampuš Jurij in Tolmajer Janko.
Novoizvoljeni predsednik dr. Inzko se je nato zahvalil za zaupanje in v izbranih besedah izrazil zahvalo dr. Tischler-ju za njegovo delo. Dr. Inzko je izjavil, da bodo nadaljevali njegovo delo in sledili ciljem, ki jih je on začrtal. Jedrnate
besede novega predsednika so izvenele v jasno izpoved, da hočejo koroški Slovenci ostati zvesti ciljem svojih očetov: Biti hočejo katoliški in slovenski.
Občni zbor je nato v znak hvaležnosti izvolil dr. Jožka Tischlerja- za častnega predsednika Narodnega sveta.
S pesmijo Nmav čriez jizaro so zaključili uspeli občni zbor.
* * *
Novi predsednik dr. Valentin Inzko se je rodil leta 1933 v Svečah v zavedni slovenski družini, študiral je na univerzi v Gradcu slavistko in zgodovino in leta 1948 promoviral. Bil je nato profesor na klasični in realni gimnaziji v Celovcu; od leta 1951 pa je profesor slovenščine na učiteljišču. Vključil se je takoj v javno in narodno delo in sodeloval pri Narodnem svetu koroških Slovencev od u-stanovitve. Urejuje revijo Vera in dom ter je tajnik Krščanske kulturne zveze.
BRALI SMO...
GOSPODARSKO STANJE V FLRJ OB KONCU LETA 1959
Pod tem naslovom objavlja goriški “Katoliški glas” z dne 10. dec. 1959 članek, v katerem omenje lanske celoletne slavnosti za 40 letnico ustanovitve komunistične stranke. List naglaša, da so komunisti tem slavnostim hoteli dati še poseben poudarek s tem, da so na dvžav-ni praznik 29. novembra odprli razne gospodarske objekte, takb nekatere nove ceste, tovarne in podobno. Omenja tudi, kako se komunisti hvalijo, da so lahko dosegli take gospodarske uspehe zaradi tega, ker so lani uvedli nov način nagrajevanja po učinku. Vse te uspehe komunisti obešajo .na veliki zvon. Goriški tednik zatem ugotavlja, da je glas drugega tišjega zvona napovedal za začetek leta 1960 zvišanje železniških tarif, cene električnega toka in hišnih najemnin za okoli 150%. Dalje, da se morajo kmetje povezati z zadrugami v kooperacijo, drugod pa dati zemljo zadrugam v najem za smešno najemnino 1800 dinarjev za eno njivo. Kdor tega ne bo storil, ne bo imel pravice do umetnih gnojil in tudi davke mu bodo privili tako, da bo občutil, kdaj se je upiral vsemogočni komunistični partiji. “To sta dva zvona, ki zvonita istočasno, eden v duru, drugi v molu. Zunanji svet sliši le tistega v duru, ker je glasnejši in poje više.” List dalje naglaša, da so komunistični listi pisani tako, “da pojejo le eno melodijo, čeprav je druga plat jugoslovanske gospodarske stvarnosti še bolj resnična kot prva”. Goriški Katoliški glas jo nato prikazuje takole:
Nagrajevanje po učinku. To novo iznajdbo jugoslovanskih gospodarstvenikov so poznali kapitalisti že od zmeraj. Ime pa ji je “delo na akord” ali “na kontrakt” po domače. Obstoji v tem, da delavčeva plača zavisi od njegove proizvodnje; čim več naredi, več zasluži. Torej delavec ni plačan na uro, temveč od enote dela; kolikor naredi, toliko do-, bi plače.
če kdo pogleda v spise marksističnih pisateljev, bo tam našel najostrej-
šo kritiko in obsodbo takega načina na-plebiscit leta 1920 potrjuje, da živita na grajevanja oziroma plače, češ da je to
Koroškem dva naroda: Slovenci in Nemci in imata po božji volji oba pravico do življenja, če bomo vsi prišli do tega spoznanja, tedaj je praznovanje upravičeno in tudi od nas zaželeno, če pa bo praznovanje samo povod, da se ojači nacionalni šovinizem in znova sproži, tedaj bomo kmalu tam, kjer se je nemški narod ■ zbudil na sveti dan 1959, ko so nacistični elementi pomazali židovsko sinagogo v Koelnu.
Leto 1960 je tudi 15-letnica ustvaritve dvojezične šole. Ta šola je bila zamišljena, da da koroški deželi novo mladino in šicer tako, da se bo med seboj spoštovala in ljubila in ne več sovražila. Ponosen sem, da sem stal ob rojstvu te zamisli in tudi ob rojstvu te šolske odredbe, ker sem prepričan, da se bo Koroška šev’enkrat vrnila k isti misli in isti osnovi; upam, da to ne bo prepozno.
Leto 1960 je tudi peta obletnica podpisa državne pogodbe iz leta 1955. Pet let že' obstoji obveznost naše države, da izpolni obveznosti tudi do manjšin, kakor jih je morala izpolniti do Sovjetske zveze in do zapadnih držav. Za resnično demokracijo pa je bistveno, da izpolnjuje ne le obveznosti do velikanov, ampak tudi do malih.”
Ob zaključku svojega poročila se je dr. Tischler spomnil nedavno umrlega velikega sina koroške zemlje, ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana-, čigar spomin je občni zbor počastil z enominutnim molkom.
Sledila je živahna debata, v kateri so zaupniki razmotrivali predvsem zadržanje koroških Slovencev ob priliki marčnih volitev v koroški deželni zbor.
Pod vodstvom zborovega predsednika župnika Čebula so bile volitve novega predstavništva. Predsednik Tischler je
izkoriščanja in izžemanje delavca. Sedaj ko ta isti sistem uvajajo v sociali-
stičnih državah, v Sovjetiji pod imenom stahanovstvo, v Jugoslaviji pod imenom nagrajevanje po učinku, so to odlične metode dela, vsega priporočanja vredne.
Kooperacija in zakup. To je drug trojanski konj v rokah jugoslovanskih komunistov. Služi naj, da se izpelje socializacija na vasi. Iznašel ga je Edvard Kardelj, potem ko so videli, da so kolektivna gospodarstva šla k vragu. Razlika je od prejšnjih sistemov v tem, da po novem kmet ostane še naprej lastnik, vsaj v zemeljiški knjigi, sicer pa mora delati, kar mu ukažejo. To se najbolje vidi sedaj pri podvigu okrog bi-Ijenskih gričev, o čemer smo že pisali. Posebna zadruga, ki se je ustanovila v Šempetru, jemlje od kmetov vinograde v zakup za 30 let odškodnini 1800 din za njivo, to je po 0,5 din za kv. m.
Hišne najemnine. Te bodo čisto na novo preuredili. Posebne komisije pri občinskih odborih morajo do 1. jan. pregledati in klasificirati vsa stanovanja ter jim določiti najemninsko vrednost po določenem ključu. Dejstvo je, da bodo po novem sistemu najemnine približno poldrugikrat višje kot do sedaj. Opravičujejo novi porast z obljubo, da bodo višje najemnine služile za gradnjo novih stanovanj. Tudi porast električne energije in železniških tarif opravičujejo z enakimi razlagami.
Zaključek. Iz teli nekaj dejstev je razvidno, da se jugoslovansko gospodarstvo razvija sicer v pravcu socializma, toda ne v blagostanje in zadovoljstvo ljudstva. To trde partijci, pišejo časniki, ponavljajo v inozemstvu oni, ki so plačani ali nepoučeni. Toda jugoslovansko ljudstvo si misli drugače. Ne samo kmet, tudi delavec. Ko bi se dalo živeti od lepih besed in načrtov, bi še kar šlo. Ali na žalost od besedi in načrtov žive v Jugoslaviji samo časnikarji, ki bi sicer ne imeli kaj pisati. Drugi pa ži-vejo od vsakdanjega zaslužka in njegove efektivne vrednosti, pa od onih drobnih ugodnosti, ki delajo življenje prijetno. Da to v Jugoslaviji ni prijetno, pričajo tudi pogosti pobegi v tujino, ki so včasih tako silno tragični.
KONGRES LIBERALNE INTERNACIONALE
Zadnji kongres Liberalne internacionale je bil v začetku oktobra lanskega leta v Gardonu v Italiji. Začel se je s sp’ošno razpravo političnega položaja v svetu. Znani liberalni prvaki Don Salvador Madariaga, urednik Neue Zue-richer Zeitung Bretscher in prof. Roep-ke so v svojih izvajanj h naglašali, da zahodni svet ne sme preveč zaupati mirovni ofenzivi, ki jo je sprožil Nikolaj Hruščev. Z izvajanji predgovornikov se je povsem strinjal tudi zastopnik jugoslovanskih liberalcev, med tem, ko sta pa bila predstavnika nemške in poljske liberalne stranke mnenja, da je sedaj odprta pot za resnično popustitev napetosti. Obe Stališči sta skušala zbližati predsednik kongresa Malagodi in danski liberalec Westerby.
Na kongres je prišel tudi indijski poslanec Masani ter sporočil pozdrave novo ustanovljene indijske stranke Swa-tandra z liberalnimi tendencami.
Indijo je navajal .kot primer, kam lahko privede nevtrahzem v sedanjem času. Naglašal je, da se je indijski predsednik Nehru vedno boril za nev-tralizem Indije, komunistična KiI ajska pa je njegova prizadevanja poplačala ž napadom na Indijo. Masani je končno naglašal, da je nujno potrebno, da liberalci povsod sodelujejo s krščanskimi demokrati in socialnimi demokrati.
Drugi in tretji dan je kongres razpravljal o temi “svobodno gospodarstvo v svobodni družbi”. Najprej so imeli referate prof. Roepke, urednik Bretscher, prof. Allais iz Pariza in italijanski odvetnik Storoni, zatem je pa
bila podrobna razprava. Resolucijo o gospodarskih vprašanjih so izdelali člani treh komisij. Slovenski zastopnik je sodeloval v komisji za gospodarsko slabo razvite dežele in državno intervencijo ter opozarjal na napake, ki so jih delali v gospodarski politiki komunisti v Jugoslaviji in jih ne bi smeli ponavljati še kje druge.
Vse resolucije, ki so bile sprejete na kongresu Liberalne internacionale, bodo izdali v posebni knjigi.
Jugoslovanske liberalce sta na kongresu zastopala Slovenca Ljubo Sire in dr. Vekoslav Bučat.
SMRT IVANA PREGLJA
Dne 31. januarja 1960 je umrl v Ljubljani veliki slovenski pisatelj dr. Ivan Pregelj. Rodil se je 1. 1883 pri Sv. Luciji ob Soči. Na dunajski univerzi je študiral slavistiko in germanistiko. Leta 1909 je postal profesor ter Služboval v Gorici, Pazinu, Idriji, Kranju in Ljubljani. Prva njegova knjiga so Gregorčičeve pesmi v nemškem prevodu Adria Klaenge (1908), tej je sledila zbirka pesmi Romantika. V Dom in svetu so od 1917-1927 izhajale njegove Balade v'prozi. Kmečka povest Mlada Breda je izšla 1913 pfi Mohorjevi družbi. V letih 1915 do 1920 je v Dom in svetu izhajala njegova’ puntarska trilogija (Tolminci, Zadnji Opornik, pozneje Štefan Golja in njegoVi ter končno Pleba-nus Joannes. Naslednje Pregljeve biografske povesti so: Simon iz Praš, Peter Pavel Glavar, Ošmero pesmi, Usehli vrelci. Dalje so znane povesti: Bogovec
KOROŠKA
V vas Dvor v župniji Šmihel nad Pliberkom je 30. decembra 1959 umrla se-tra rajnega škofa dr. Rožmana, Mojca Krištof, roj. Rožman. Pogrebne molitve v domači hiši in pogrebno mašo je imel g. Nande Babnik, župni upravitelj v St. Margarethen im Lungau na Solnogra-škem, pogrebni sprevod je pa vodil šmi-helski župnik dekan Kristo Srienc ob asistenci številne duhovščine, med katero je bil tudi župni upravitelj g. Vinko Zaletel. Pred odprtim grobom so peli žalostinke pevci, v imenu koroške Zveze slovenskih izseljencev pa je govoril Lovro ' Kramer, kajti nacisti so med vojno tudi Krištofovo družino preselili v taborišča v Nemčijo. Za rajno, ki je dosegla starost nad 81 let, žaluje pet otrok, ter edina sestra Liza, ki je v Ljubljani gospodinjila pri svojem bratu bivšem škofu, sedaj pa živi pri g. Babniku na Solnograškem.
Občni zbor “Društva staršev” na Slovenski državni gimnaziji v Celovcu je bil sredi decembra. Iz poročil je bilo razbrati, da je društvo dalo gimnaziji v dveh letih na razpolago že 40.000.— šilingov za nakup učil, pripomočnikov in knjig. Pri volitvah je bil izvoljen prejšnji odbor z g. Urankom na čelu.
NOVO VODSTVO HRVATSKIH USTAŠEV
“Hrvatska”, glasilo hrvatskih uata-šev, z dne 8. februarja 1960 objavlja oporoko v decembru 1959 umrlega u-staškega poglavnika dr. Ante Paveliča, ki je jo izrazil dne 19. decembra 1959 v Madridu ob navzočnosti svoje žene in dr. fra Branku Mariču.
"Pok. dr. Pavelič je v oporoki določil za svojega naslednika dr. Stjepana He-ferja za “vsa vprašanja in posle hrvat-ske državne vlade in Hrvatskega osvobodilnega pokreta ter sveta”, za njegove pomočnike pa ing. Ivana Asančai-ča, glavenga starešino Hrvatskega do-mobrana, Josipa Markoviča, drž. tajnika in predsednika Doma d. d. v Buenos Airesu, ing. Milana Šego iz Clevelanda v USA, Ante Markoviča, predsednika Združenih Hrvatov v Canadi iz Toronta, prof. dr. Andrijo Iliča iz mesta Bury v Angliji, dr. Božidara Murgiča in dr. fra dr. Banka Mariča iz Madrida”.
“POD SVOBODNIM SONCEM”
V NEMŠČINI IN FRANCOŠČINI
Prevajalcu Jurčičeve povesti Jurij Kozjak v razne svetovne jezike Rev. dr. Ferdinandu Koledniku se je posrečilo doseči, da bo izšel največji slovenski zgodovinski roman Finžgarjev “Pod svobodnim soncem” v nemščini in francoščini. Nemški prevod bo izšel v založbi Habel v Regensburgu, ki bo letos izdala tudi prvi slovenski roman, Jurčičevega Desetega brata. Pri isti založbi sta doslej že izšli Finžgarjevi noveli “Dekla Ančka” in “Strici”. Prva pod naslovom “Die Magd Anka”, druga pa “Lucia und die Brueder”.
Francoska izdaja Finžgarjevega romana “Pod svobodnim soncem” bo izšla letos v Parizu v prevodu dr. Ferdinanda Kolednika. V Franciji je šla lani v prodajo že 4 knjige Jurčičevega Jurija Kozjaka, italijanski prevod tega Jurčičevega mladostnega dela je pa doživel že tudi tretjo izdajo.
Dr. F. Kolednik pripravlja izdajo Finžgarjevega romana “Pod svobodnim soncem“ tudi v grščini in arabščini. Grški prevod bo preskrbel grški kat. duhovnik Diretsis, arabskega pa libanonski pater Farhat. Oba se za prevod poslužujeta francoskega prevoda.
Jernej, Magister Anton, Otroci sonca in Gloriosa. Od njegovih dramskih del navajamo: Azazel, Berači, V Emavs, Virgo Catharina.
Slovenski literarni zgodovinar ga prišteva med “najbolj samorasle slovenske ekspresioniste” ter zanj /postavlja tole označbo: Pregelj je bil v desetletju po Cankarjevi smrti nedvomno vodilni slovenski pisatelj. Ima nenavadno sočen, slikovit, bogat jezik, ki pa je mestoma malo preveč iskan. Pesniški izraz je bladno kratek, učinkovit: dve, tri besede in že vstane pred bralcem pokrajina, prizor, dogodek, bodisi grozoten in mračen, ali pa oblit s soncem in-veseljem. Lastne duševne boje in probleme projicira v zunanjo, objektivno stvarnost, katero po svoje oblikuje in izraža. Tudi zgodovinsko ozadje mu služi v isti namen, čisto po ekspresionostičnem načelu, da resničnost izraža pesnik. Pri njem dobi vsaka stvar odnos do večnosti”.
Poročila o Pregljevi smrti navajajo, da je umrl v velikem pomanjkanju.
ARGENTINA
Argentino že zajema slavnostno razpoloženje zaradi obiska severnoameriškega predsednika gen. Dwighta Eisen-howerja. Listi so že v nedeljskih izdajah začeli prinašati slike iz predsednikovega življenja od njegovih otroških let pa do predsedniškega položaja, v člankih pa opisujejo njegovo delo, ki ga je opravljal v svoji vojaški službi v mirnih in vojnih časih ter kot predsednik najmočnejše države na svetu za zavarovanje svetovnega miru, svobode in demokracije.
V	zvezi s prihodom gen. E'senhower-ja, so bile tu že razne ugledne ameriške osebnosti, ki so pripravile obisk v vseh podrodnostih. Tako so bili v BS. Airesu šel tiskovnega urada Bele hiše Hagerthy, direktor za poglabljanje kulturnih stikov med Severno in Južno A-meriko Kenneth Holland ter predsednikov sin John Eisenhower. V Argentino je prišla tudi močna skupina severnoameriških tehnikov, ki so z odobritvijo argentinske vlade v vseh krajih, kjer se bo mudil v Argentini gen. Eisenhower, postavili najmodernejše komunikacijske naprave, s katerimi bo severnoameriški predsednik lahko vsak trenutek v radiotelefonskem ter radiobrzo-javnem stiku z Belo hišo. To je potrebno, ker severnoameriški predsednik po ustavnih določilih tudi v inozemstvu izvršuje svojo predsedniško oblast. Za posredovanje vseh teh stikov je že prišla v buenosaireško pristanišče velika severnoameriška križarka “Macon” s posadko 1.100 mož. Križarka ima najmodernejše radiotelefonske in radiobrzo-javne naprave. Na svojem krovu pa ima tudi eskadriljo helikopterjev, ki jih obodo uporabljali za polete na krajše proge. Za stalno in nemoteno zvezo med hotelom Llao-Llao v Bariločah in Buenos Airesom je tudi poskrbljeno, ker so vzpostavili direktno radiotelefonsko linijo med tem hotelom in severnoameriškim veleposlaništvom v Buenos Airesu. Tako bo poskrbljeno tudi za nemoteno delovanje 65 ameriških časnikarjev in publicistov ter drugih osebnosti, ki spremljajo gen. Eisenhowerja na njegovem obisku.
Z obiskom gen. Eisenhowerja je bil v zvezi tudi prihod 65 najuglednejših ameriških osebnosti z novim letalom letalske družbe Braniff Boeing 7Ó7. Prav tako pa tudi prihod številne godbe ameriške vojne mornarice z zborom, ki daje koncerte po raznih mestih.
Gen. Eisenhower bo prišel na obisk v Argentino jutri 26. februarja ob 10.45 minut. Na letališču na Ezeizi ga bo sprejel in pozdravil predsednik republike dr. Frondizi z vsemi ministri, viso-komi državnimi civilnmi in vojaškimi dostojastveniki, buenosaireškim kardinalom Caggianom; vojska, letalstvo in mornarica mu bodo pa izkazali vojaške časti z godbo, zastavami in topovskimi salvami. Za ta dan je predviden popoldne obisk pri predsedniku v vladni palači, nato slavnostna seja senata in poslanske zbornice v čast visokemu gostu ter govor gen. Eisenhowerja, zvečer pa slavnostna pojedina dr. Frondizija.
V	soboto zjutraj bo gen. Eisenhower položil venec na spomenik Osvoboditelju gen. San Martinu, nato bo na istem trgu vstopil v helikopter, se odpeljal na mestno letališče in z letalom odpotoval v Mar del Plato, kjer bo prav tako slovesen sprejem. Po krajšem bivanju v Provincijskem hotelu bosta oba predsednika nadaljevala potovanje z letali proti Bariločam. Zvečer tega dne bo gen. Eisenhower v hotelu Llao-Llao priredil večerjo na čast dr. Frondiziji. V nedeljo bosta imela oba predsednika prost dan za razgovore in sprehode, v ponedeljek zjutraj bo pa visoki gost zapustil Argentino in z letalom odpotoval iz Bariloč v «čile.
General Eisenhover je tretji ameriški predsednik, ki prihaja na obisk v Argentino. Prvi je bil Herbert Hoover. V Buenos Aires je prišel iz čila s posebnim vlakom 13. decembra 1928, drugi ameriški predsednik, ki je bil na obisku v Argentini, je pa bil Franklin Deleano Roosevelt. V Bs. Aires je prišel 1. decembra 1936 z veliko križarko Indiano-poliš. Sedanji predsednik gen. Eisenhower'bo pa prišel 26. II. 1960 z letalom Boeing 707, za potovanje po notranjosti republike bo pa uporabljal letalo Colombine III, t. j. letalo Super Sonste-lation G. 121.
Paraguaysko vojaštvo je oddalo več rafalov na argentinsko trgovsko ladjo Noé. Napad se je zgodil na reki Parana v višini mesta Pacu Cua. Kapitan ladje Enrique Beron je dobil zadetek v nogo. Argentinska vlada je izročila pa-raguayski vladi oster protest.
Stran 3.
SVOBODNA SLOVENIJA
Ilovice iz
DR. VINKO BRUMEN 50 LETNIK
Na Savi nameravajo zgraditi od Zaloga do Krškega 7 električnih central. Zgraditev teh central je predvidena z izdelavo regulacijskega načrta za Savo. Pred Zidanim mostem so predvidene tri centrale in sicer v Eenkah, Trbovljah in v Suhem dolu, od Zidanega mosta do Krškega pa štiri in to v Vrhovem, Bo-štanju, Blanci in Krkem. Ker je padec vode v Savi, kjer mislijo postaviti električne centrale, razmeroma majhen, nameravajo graditi tkzv. cevne turbine, ki so cenejše od tkzv. Kaplanovih, ki jih uporabljajo za vodo z nizkim padcem.
V Sv. Sloveniji smo ponovno poročali o načrtih, ki jih zasledujejo komunisti s svojimi zadrugami na vasi. Vsi imajo en sam cilj: spraviti prej ali slej vse kraete v komunistične zadruge, da postanejo ali člani zadrug, ali pa da dajo zadrugam svoje njive v najem. To dosegajo navidez brez nasilja in pritiska, toda v resnici z najhujšim pritskom v obliki izredno visokih davkov. Teh kmetje povsod ne morejo več zmagovati, zlasti, če sami nimajo zadosti delavnih moči doma za obdelovanje zemlje. Tak primer je v Loki pri Mengšu, kjer so kmetje uvideli, da davkov več ne zmorejo ter so začeli oddajati svojo zemljo v najem zadrugi. Prvi je to storil kmet Jože Ručigaj, kateremu so za posestvo okoli 10 hektarjev odmerili davkov 421.000 dinarjev. Ker od šestih otrok ne mara nobeden delati na gruntu, mu ni preosta-jalo drugega, kakor da je dal nad polovico svojega grunta v najem zadrugi v Mengšu. Njegovemu primeru so zatem sledili drugi kmetje in tako je z,adruga v kratkem dobila v najem nad 80 hektarjev rodovitve zemlje. Vso to zemljo bo zadruga spremnila v eno samo veliko kmetijo, na kateri bo redila do 200 glav goveje živine, če bo pozneje kmet, ki je oddal njivo v najem zadrugi, hotel imeti njivo nazaj, svoje njive ne bo več dobil, ampak kako drugo, ki ne bo motila zaokrožene zadružne posesti.
V Ljubljani je slavil 50 letnico umet-
niškega delovanja največji slovenski karakterni igralec Milan Skrbinšek, ki ima velike zasluge za vzgojitev gledališkega naraščaja in za razvoj slovenskega gledališča. Ljubljanska drama mu je priredila veliko slovesnost.
Akademski pevski zbor ljubljanske u-niverze je nedavno nastopil na mednarodnem študentovskem festivalu v Tou-lusu v Franciji. S svojim nastopom je dosegal tako velik uspeh, da so prireditelji festivala določili akademski pevski zbor iz Ljubljane, da je pel na zaključni festivalski slavnosti.
Mariborsko narodno gledališče je začelo letošnjo sezono z Jurčičevo žaloigro Tugomer ter z njo proslavilo tudi 40 letnico svojega delovanja, celjsko gledališče je pa s Kreftovimi “Kranjskimi komedijanti” proslavilo 110 letnico prve slovenske gledališke predstave v Celju.
Med najbolj zaostalimi rudniki v Sloveniji je rudnik Kanižarica pri Črnomlju, kjer so se rudarji moralu spuščati v rov po lestvi. Sedaj so rudnik začeli modernizirati, za kar bodo porabili 250 milijonov dinarjev.
Umrla sta: Kanonik mariborskega stolnega kapitlja Jože Mirt in dravograjski prošt Matija Munda. Slednji je bil pod nacisti v koncentracijskem taborišču Dachau ter je tam izgubil tudi eno roko.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Bizjak, sušilničar, Vladimir Klavora, žel. upok., Dr. Josip Mencej, prof. v p., Klementina Pretnar, roj. Gaspari, Miran Deržaj, publicist v p., Emilija Stiplošek, upok. Tob. tovarne in Karolina Rošker, roj. Dobovišek v Mariboru, Miha Kodrih'' v Kočevju, Anton Repenšek, knjigovez v p. v Gornjem gradu, Frančiška Juvan, roj. Mušič v Domžalah, Pepe Rotovnik, mesar v iškofji Loki, Anton Berstovšek V Kozjem, Frančiška Černe iz Zg. Zadobrove, Janez črnilec, župnik v Cerkljah na Gor., Stane Čižman v Črnučah, Minka Rupnik, učit. v p. v Kranju in Jožef Perko, čevljar v Sebenju.
Tih in skromen živi in deluje med nami, a poln vere v bodočnost in življenje. Visoko zravnan, še vedno je prožen njegov korak in rahen nasmeh mu še vedno igra na obrazu. Tak je še vedno dr. Vinko Brumen, če ga srečaš na ulici. Da bi mu prisodil 50 let, ti niti na misel ne pade.
Pa jih že ima na svojih ramenih.
Ne bo mu prav, ko bo zagledal te vrstice v listu. Pa je le potrebno, da se ga ob življenjskem jubileju spomnimo in se mu zahvalimo za vse dosedanje delo, ki ga je opravil zlasti za slovensko mladino pred vojno in med vojno doma, po vojni pa v izseljenstvu.
Rodil se je 6. decembra 1909 v šalov-cih pri Središču od Dravi. Je torej štajerski rojak. V ljudsko šolo je hodil od 1916 do 1922, srednjo šolo pa obiskoval v letih 1922 do 1931. Po končani maturi se je vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani, ter je na njej študiral pedagogiko, psihologijo ter filozofijo, študij je končal leta 1935, naslednjega leta je pa postal doktor filozofije.
Po končanem študiju na univerzi je odšel na spopolnjevanje svojega znanja v Nemčijo in Anglijo. Po vrnitvi v domovino je položil strokovni profesorski izpit iz vseh predmetov, ki jih je študiral na univerzi.
Službena mesta je imel pred vojno in med vojno v Ljubljani. Na univerzi je bil na filozofski fakulteti asistent za pedagogiko, od leta 1939 do 1945 pa profesor na tamošnjem učiteljišču. Leta 1945 je bil imenovan za ravnatelja slovenskega učiteljišča v Gorici. Vodil ga je do leta 1947.
V Argentino je prišel leta 1948. Zaposlitev je dobil v Buenos Airesu v velikem založniškem podjetju.
To so zgoščeno podani glavni življen-ski podatki, nekaki mejniki od jubilantovih otroških let pa do zrele moške dobe. Razvojna pot, polna študija vseh vprašanj, ki so v zvezi z vzgojo mladine ter z vsemi ostalimi mladinskimi ter dušeslovnimi problemi. Saj je bila njegova vroča želja, da bi pridobljenjo izredno znanje na tem področju lahko po-
sredoval slušateljem na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Te načrte mu je preprečila vojna.
O vzgojnih problemih je veliko pisal. Nad 80 razprav je objavljenih po raznih
listih in revijah, še več pa govoril, zlasti v predavanjih po ljudskih univerzah. Sad njegovega pedagoškega, dušeslovne-ga in modroslovnega študija so tri knjige, ki so izšle pred vojno doma, tri so pa ostale v rokopisu ter zaradi vojne niso mogle iziti (Uvod v pedagogiko, Poklicna vzgoja in Preosnova šolstva). Svojo stroko je suvereno obvladoval doma, kakor jo tudi še sedaj v izseljenstvu. Saj je v vseh podrobnostih poznal iz lastnih izkušenj šolske in vzgojne sisteme ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v Nemčiji, Angliji in Italiji, po študiju pa tudi v Franciji, Švici, Danski, češki in Slovaški ter Severni Ameriki.
Da se v svoji pedagoški stroki spopol-njuje naprej ter neprestano zasleduje razvoj vzgojnih sistemov v svetu priča njegovo zanimivo lansko predavanje pri Slovenski kulturni akciji v Bs. Airesu “Kaj je novo v novi vzgoji?”
Poleg svojega poklicnega dela pa se je dr. Brumen posvetil tudi raziskovanju dela in življanja pok. dr. Jan. Ev. Kreka. Tako je Ivan Dolenc dobil izvrstnega naslednika, ki je z, vso skrbnostjo ter pie-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Žalna seja Družabne pravde
Odbor Družabne pravde je imel v sredo 17. februarja zvečer žalno sejo, katere so se udeležili vsi odborniki, ki se nahajajo doma, ter član nadzornega odbora Jože Jonke. Sejo je — v odsotnosti predsednika Luke Milharčiča, ki se nahaja izven Argentine — začel podpredsednik Družabne pravde Edvard Škulj. V lepem govoru se je spomnil obeh dobrih, zvestih in odličnih članov, ki sta nas v zadnjem času zapustila, prof. Ivana Ahčina in Pavla Masiča. Opisal je lik častnega predsednika prof. dr. Ivana Ahčina, ki je bil Družabni pravdi pravi oče. Bil je več let njen pod-
Vse, kar potrebuješ za svoj dom, vedno dobiš ceneje pri
Tlamk $
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
Posebno ugoden nakup električnih črpalk, plinskih in drugih štedilnikov.
Sprejemamo vsa popravila hladilnikov in šivalnih strojev.
ARGENTINI
predsednik. Napisal je zanjo več knjig, brošur in nešteto člankov. Z založbi Družabne pravde je izdal svoje največje življensko delo Sociologijo in Socialno ekonomijo in prav to delo je poneslo ime Družabne pravde po vsem svetu. Družabna pravda se mu je skromno oddolžila s tem, da ga je imenovala za častnega predsednika.
Podpredsednik je nato opisal osebnost pokojnega Pavla Masiča, ki se je vse svoje življenje boril za pravice malega človeka. Ko je bil narodni poslanec, je dobil naslov “delavski poslanec”, ker je vedno in povsod delal za svoje železničarje in delavce sploh. V Družabni pravdi je zavzemal dve leti mesto predsednika, nato pa do smrti mesto člana nadzorstva. V veseljem se je udeleževal naših sej in požrtvovalno je pomagal Družabni - pravdi pri vseh njenih akcijah.
Za večni pokoj obeh pokojnih članov so prisotni izmolili Očenaš in sklenili naročiti za oba maše zadušnice.
Dekliški izlet
Kdo si ne bi želel preživeti vročega poletnega nedeljskega dne nekje zunaj zidovja in cestnega dirindaja. Seveda v senci in ob hladni vodi. To je že res doživetje. 60 deklet, ki so preteklo nedeljo preživele tak dan, bi vedelo povedati, da je temu res tako.
Po jutranji slovenski maši v Ramos Mejii so se odpeljale na prijazno pristavo v mesto Gral Rodriguez. Med potjo so .spletle venček najmanj 60 narodnih pesmi, ki so ubrano donele pod modro
argentinsko nebo. Po prihodu na pristavo je v hipu oživel kopalni bazen, kjer so si deklta privoščile vojdnega športa po mili volji. Opoldansko' okrepčilo je dobro teknilo. Takoj nato pa so se za pol urice zbrale v polkrogu pod senčnim zelenjem, kjer jim je ga Potočnikova iz San Martina v prijetnem kramljanju podala lepe in koristne našli o odnosu dekleta v različni družbi. Zlasti je naglaša-la, da slovensko dekle ne sme nikjer prikrivati in zatajevati svoje narodnosti.
Veselje in razigranost med dekleti sta | bili izraz tudi popoldanskih izletnih uric, ki So vsem prehitro minile. Mlada fotografinja Kristina Pavlovčičeva pa bo gotovo kmalu postregla z dobro posnetimi fotografijami, ki bodo dekleta vedno spominjale na lepo in prijetno preživeti dan.
OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Lojzeta Urbanča in njegove žene ge Anice, roj. Pirc se je dne 29. januarja v mestu Trancas v prov. Tucuman rodil sinček. Pri krstu je dobil ime France. Krsti1 ga je Rev. Janez Urbanč ter mu bil s sestro Nežo obenem tudi za botra. — Srečni družini naše čestitke.| f Jan Kacin. V 60. letu starosti je umrl dolgoletni urednik slovenskih listov v Argentini Jan Kacin. Doma je bil iz Kanovlja. N. p v. m.
LANUS
Občni zbor Sociedad de Fomento v Slovenski vasi
V nedeljo, 21. t. m. je bil v Slovenskem domu redni občni zbor Sociedad de Fomento — Olepševalnega društva za naš kraj. Na njem so odborniki podali
poročila o delu v pretekli poslovni dobi. Iz njih je razvidno, da je odbor glavno skrb posvečal podrevesenju kraja in ureditvi odteka vode, istočasno pa napravil tudi prve poizkuse za betoniranje cest. Sklenjeno je bilo, da bo društvo napravilo dobre poti še za ostale vaščane, skušalo pa tudi nadaljevati akci-io z betoniranjem cest. Prav tako je bil sprejet sklep za nadaljevanje akcije za elektrifikacijo kraja. Glavna težav*, je v tem, ker društvo nima na razpolago zadostnih finančnih sredstev, da bi lahko uspešno izvajalo svoje naloge in doseglo cilje, ki si jih je postavilo.
Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik Ignacij Glinšek, podpredsednik Franc Papler, tajnik I. Slavko Reven, tajnik II. Franc Koprivnikar, blagajnik I. Franc Vilfan, blagajnik II. Doran ter naslednji odborniki: č. g. vikar Janez Petek CM, Stane Jemec, Lojze Koprivnikar, France Zabukovec, Jože Čampa in Martin Miklič. Preglednika računov sta pa Janez Lužovec in Maks Jan.
Občni zbor je bil letos prvi v španščini, ker so mu prisostvovali tudi domačini, ki so neseljeni med nami. Ti so dobili tudi svojega zastopnika v odboru v osebi drugega blagajnika Doran-a.
Slovenska skupnost v Lanusu se je v preteklem tednu povečala za tri člane. V družini Toneta Mehleta in njegove žene Marije, roj. Habič se je rodil sin, kakor tudi v družini Jerneja Kalana in njegove žene Rezi, roj. Jenko. Hčerka pa je razveselila družino Jožeta Hočevarja in njegove žene Majde, roj. Mar-kež. Vrem Srečnim staršem naše iskrene čestitke.
Vsak teden ena
TAM NA VRTU ROŽA RASTE...
Tam na vrtu roža raste, naj le raste, naj le raste, ta preljuba rožica.
Tam pod nebom ptička poje, naj le poje, naj le poje, ta preljuba ptičica.
Tam v potoku ribca plava, naj le plava, naj le plava, ta preljuba ribica.
Tam v kuhnji mamca kuha, naj le kuha, naj le kuha, ta preljuba mamica.
teto do Jan. Ev. Kreka pripravil pred vojno za tisk novo knjigo Krekovih zbranih spisov. Z ostalimi slovenskimi knjigami v Celju je ta rokopis zadela enaka usoda: Ko so pridrveli nacisti, so ga uničili v Mohorjevi tiskarni. Zbrano gradivo pa le ni šlo v izgubo, kajti na srečo se je le ohranil en izvod za tisk pripravljenega gradiva.
Dr. Brumna kot odličnega poznavalca Krekovega dela in življenja očitujejo tudi njegovi članki in razprave o njem „v Svobodni Sloveniji, r publikacijah SKA, kakor tudi njegov lep spominski govor ob proslavi 40 letnice Krekove smrti dne 13. oktobra 1957 v Bs. Airesu.
Dr. Brumen se delu za slovensko mladino v izseljenstvu ni odtegnil. Ko je bila še vsa brez prave usmeritve kako in kam naj nameri svoj korak v novem svetu, ji je v Koledarju Svobodne Slovenije za 1950 napisal vzpodbuden članek “Na pragu življenja”, poln vere v bodočnost in življenskega optimizma. V njem ji kliče: “Ne klonimo prehitro pred težavami, borimo se in skušajmo jih premagati. Potrebno pa je, da uporabimo za to vsa sredstva, ki jih moremo. Med temi je vedra vera vase in v smisel življenja, trden pogum in volja do uspeha, žilava vztrajnost pri delu in vsemu prizadevanju, trezno gledanje okrog sebe in živo prepričanje, da ni najvažnejši zunanji uspeh, dobrine tega sveta, marveč da imamo z njimi opraviti le, da se izpopolnjujemo sami, da množimo svoje notranje bogastvo, zlasti tisto, ki bo na tehtnici sodnjega dne odločilo našo večno usodo.”
Tako je govoril dr. Brumen leta 1950 tistim, “ki je, še vse ali skoraj vse pred njimi.”
Enaka vera v življenje m zdrav optimizem prevevata tudi naslednjo Brumnovo razpravo “življenje je naloga”, ki jo je objavil v Koledarju-Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1952 ter razpravo “V krepkih dušah je usoda” v Koledarju-Zborniku Sv. Slovenije za leto 1953.
Tako, je dr. Vinko Brumen tudi v izseljenstvu vključen v živo slovensko izseljensko problematiko. Z njo živi naprej in z veliko ljubeznijo zlasti spremlja vsa dogajanja, ki so v zvezi z vzgojo mladine.
Za delo, ki ga opravlja tiho med nami > in za ljubezen, s katero spremlja razvojno pot slovenske izseljenske mladine, smo mu iskreno hvaležni. Ob njegovem življenskem jubileju, mu želimo iz srca, da bi mu Bog naklonil še dolgo življenje v zdravlju, moči, sreči in zadovoljstvu, da bi lahko svoje veliko znanje ter živ-ljenske izkušnje lahko posredoval še naprej slovenski mladini ter ji dajal zdrave osnove, da bi rasla ter se razvijala iz vere v Boga in v bodočnost slovenskega naroda.
Bog ga živi in ohrani še mnogo let!
Poletna predstava Klinarjevega Plavža
Pod jasnim zvezdnatim nebom, ki se je razpelo v soboto 13. t. m. nad San Ju-stom, smo se zbrali v mraku v Našem domu k predstavi Klinarjevega Plavža na prostem. Prostrano dvorišče je bilo spremenjeno v “letno gledališče” s sedeži, ki so bili vsi zasedeni, a jih je še mnogo manjkalo. Željna publika je morala stati ob straneh in tudi z vrha terase prisostvovati predstavi. Lahni večerni veter je razgibal ozračje ter vročemu dnevu vdihnil vsaj malo svežine, da je bil večer prijeten...
Oder je bil postavljen med drevje, ki mu je dajalo pristno naravno podobo, da sta obe hiši, vsaka na svoji strani, stali kot na vasi. če dodamo še ozadje, gorenjsko vas s planinami, je bila v celoti res lepa in prikupna scenarija. Z umetniško zamislijo jo je uresničil g. T. Oblak, v katerem vidim za bodoče predstave sposobnega in samostojnega scenografa.
Tridejanska drama pripoveduje p nastanku plavžarstva, bodoče velike železne industrije na Jesenicah: o času, ko so začeii topiti prvo rudo in so za njena
bogata ležišča pod zemljo izvedeli Lahi ter jo prišli izkoriščat. Tu pa trčijo ob zavednega kmeta Celinarja, ki vidi nevarnost laškega kapitala in prehajanja domače zemlje v tuje roke. “Sladek je kruhek naše ledine1, pa četudi je le ovsen, grenki pa bodo grižljaji pšeničnih drobtin, ki jih bo metal tuji gospodar- ^bogatin raz svojo mizo vam, beračem in hlapcem na svoji zemlji...” Celinar, L dejanje. On spozna, da bi tudi domačini sami lahko izkoriščali to svoje bogastvo in delali v svojih plavžih. To je podlaga vse njegove borbe, v kateri se zdi, da se je vse proti njemu zarotilo in da bo podlegel. “Naj izgore osišča vozu, ;naj. se polomijo podvozi in če se sam zadušim v blatu, bolje, kakor da bi se prodal in zraven prodal potomstvo Lahu... ” Celinar, I. dejanje. Končno le zmaga po ceni žrtve edinke, ki najde svoj konec z laškim zapeljivcem v ognju plavža, s postavitvijo mladega .gospodarja, sin študent pa se vrača v šole, da nadaljuje za gospoda. — N» drugi strani laški gospodje: lastnik Loccateli s hčerko Angelino ter
upraviteljem Celinijem. V njih gori pohlep po zemlji, tudi preko zvijač, lažnivih obljub, zvodništva. Med vse to vpadata pristno in neprisiljeno pastir Cene in planšarica Urška, ki poskrbita za dobro voljo in uteho v resnem in napetem dogajanju med Celinarjem in Lahi ter vesela skupina plesalcev potrkanega. . plesa, ki je prinesla naravnost blagodejno razpoloženje med ob činstvo. Škoda, da se niso zavrteli še nekajkrat!	j
Režiser, g. Oven, je združil za to igro igralce Ciudadelskega in Farnega odra v San Justu. Tako je igri zahtevno moči zelo ustrezajoče izbral. Morebiti so bile v tej, igri vloge najbolj primerno zasedene. Drugo, kar naj poudarim: razen nekaterih že dolgoletnih igralcev (Novak, Grumova, Miklavc, Glavanova, Skebe), so nastopili tokrat v lepem številu mladi ljudi, ki so se dobro uveljavili in pokazali lepe talente. To nam je poživilo upanje, ki je zadnje čase že skorij umrlo, da bomo z odra še poslušali,,, slovensko besedo, ki jo vsi tako zelo ljubimo, čim prej bo to v lastni dvorani, tem mogočnejši bodo uspehi	n
.. čast igralcem, ki so obvladali tekst, tako je režiser igro pognal v primeren tek. Režija je bila v splošnem dobra, nekatere scene prav dobro izdelane; kljub temu bi se dalo na posameznikih marsikaj popraviti (npr. Tomaža, Ce-linija, Angelino; v 2. dej. sceno Miha —Markec, ki je polna dramatičnosti, a ni bila izravljena, ljubezenski prizori, katere opažam, da jih pri vseh igrah odigrajo pretrdo, okorno, dasi upam, da. mladi ljudje vendar v resnični ljubezni niso taki). Nujna pa je večja pažnja boljši slovenščini!
Veliko vlogo je odigral g. Novak — Celinar: pravim veliko, ker je predstavljal resničnega trdnega gorenjskega kmeta, neustrašenega in ponosnega. —. Gdč. Grumova - Ančka je predvsem v tretjem dejanju pokazala kvaliteto svoje igralske moči, kjer je bila vloga najtežja , in bi v rokah povprečne igralke padla v neučinkovitost. — Miklavc - Markec je veselo presenetil. Dejali smo že, da bi bil zmožen večje vloge, kakor jih je imel doslej: to je potrdil, ko je odlično zaigral kočarja v vseh potankostih. Igralec širokih zmožnosti. — Tudi gdč. Glavanova se
je odrezala v vlogi prikupne Ančke, ki je še najboljše izpeljala ljubezenske momente. Njen mehki glas ji pomaga, osvaja. — Prepričljiv in svojski, kakor zmiraj, je bil g, Skebe - Loccateli. On nikdar ne razočara, ker prednaša svoje vloge z iznajdljivimi efekti. — Nad vse posrečena je bila dvojica: g. Ka-strevc P. - Cene, pastir in gdč., štefan-čičeva - Urška, planšarica, ki sta z ne-prisiljenostjo prispevala igri tudi komi-ko. Oba izvrstna v svoji igri. Med novimi igralci se je gotovo postavil g. Gaser - Tomaž, ki ne le, da je v lepi slovenščini verze govoril, tudi zaigral je študenta neprisiljene. Se-motim, če gledam v njem veliko igralskega talenta? — Za njim ni zaostajal g. Oblak-Miha, igralec ponosnega kmečkega fanta, siguren; v nastopu, g. Juvančič - Celini s svojo zvitostjo in prilizljivostjo, gdč. Hafnerjeva - Angelina v finesi laškega dekleta, kakor tudi plavžarji gg. Fajfar - Kos, Erjavec - Štefon in Gril-Primož. — šepetalka je bila gdč. Breznikova.	■■■;,£>	... r v > -; •' .j;
Bila je dobra predstava, ena takih, ki jo preprosti ljudje lahko doumejo in odhajajo zadovoljni.	—-jkc
SLOVENCI PO
SVETU
KANADA
Družinska sreča. Stane Smrekar in Ana roj. Marn imata sina Tomaža Viljema; Anton Bavdek in Lellie, roj. Muhvič se veselita sinčka Daniela Timoteja; v družini Jožefa Koželj in Gabriele, roj. Jurčič se je rodila hčerka Gabriela Marija; Jožefu Kastelicu in Jožefi, roj. Štepic je povečal dručinsko srečo sinček Timotej-Jožef; v družini Franca Flegar in Ide, roj. ščuka se vesele hčerke Lilijane Ide; v družini Andreja Žele in Danice, roj. Hreščak pa tudi hčerke Andreje Danice; Roža Marija je ime hčerki, ki šta jo dobila Avgust Markič in Pavlina, roj. Žnidaršič; v družini Antona Dolinarja in Marije, roj. Holubar je prišel na svet sinček Anton Rudolf; družini Mirka Mušiča in Marije, roj. Cehner pa sinček Daniel David. Alojzij Vidic in Anica, roj. Štepec imata sinčka Jožeta Mihaela, v družini Franca Maikovca in Marije Mlačnik pa sinčka Milana Emila.
V slovensko župnijo Marije Pomagaj so se vpisali: Družine: Ivan Perišič in ga Terezija z otrokoma Anamarijo in sinom Antonom; Lojze Babič in ga Stanka Pušnjak s hčerkama Marijo in Alojzijo ter Ivan Udovč in ga Ivanka iz Ilirske Bistrice. Poedinci: Ljudmila Vresk iz Zabukovja; Alojz Sep iz Dolge vasi pri Gorici, I. Bizjek, Jožef Srebrnjak, Ivan Turk, I. Rudolf, Janez. Stipanič iz črne vasi pri Kostanjevici.
AVSTRALIJA
Iz življenja Slovencev v Avstraliji
Poroke: V Nort Fitzroju sta sklenila zakonsko zvezo Anton Gjerek in Sabina Novak, oba prekmurska rojaka. V Ya-raville sta stopila pred oltar Jože Vohar in Pavli Žižek, tudi prekmurska rojaka. V Melbournu sta se poročila Franc Bergoč in Helena Urbančič, v Richmondu pa Karel Filip in Jožefa Vogrinčič. V North Sunshine sta si obljubila zvestobo do groba Jožef Kranjec in Berta Mlakar, v Ascot Vale sta pa stopila pred oltar Da-
niel Caharija in Jožefa Kosmin, v New portu pa Milan Kariž in Gabriela Mihelčič. V Hamiltonu sta si ustvarila skupno družinsko življenje Martin Arlič iz Celja in Kristina Grys iz Poljske, v Pad-dingtonu sta sklenila zakonsko zvezo Rafael Zadel iz Knežaka in Angela Rozina Ljubič iz Ilinske Bistrice, ter Stanislav Golcman iz Konjic in Marija Kornhauser iz Cankove, v Sydneyu pa Martin Janžekovič iz Bukovcev pri Ptuju in Marija Fabijančič iz Javorja pri Hrušici.
Družinska sreča: V družini Franca Flajnika in Pavle, r. Škapin v Adelaidi imajo sina Petra Stanislava, v družini Jožefa Zupančiča in Ane, r. Božič v Noble Parku so dobili hčerko Veroniko. V Hawthornu je prinesla veselje v družino Viktorja Dogina in Evlalije, r. Lopič hčerka Adriana-Marija. V Northcote sta Jakob Urbančič in Terezija, r. Škerlj dobila sinčka Darka Jakoba. V Ormindu je prišla na svet v družini Zlatka Rometa in Erike, r. Cvalina hčerka Janet Štefanija. V družini A. Kozoleta in Ane, r. Pul-fer v Pascoe Valu so dobili hčerko Ingrid Brigito. V Diamand Creeku se je rodil v družini Andreja Fistriča in Zore, r. Artič sinček Albert Adolf, v East Brunswicku ima veselje družina Marijana čuka in Elvire, r. Stegelj s sinčkom Marijanom Alojzijem. V Thornbury-u sta dobila Albert Logar in Ivana, r. Šajn hčerko Doris, Aleksander Kodila in Ana, r. Dowgan v Clifton Hillu pa prav tako hčerko Suzano Antonijo. Krst so imeli tudi v družini Dušana Vrane in Erneste, r. Prelec v Anthleyu. Sinčku so dali ime Tomaž. V Ascot Vale-u je prišla na svet v družini Marjana Kosmina in Thelme Lillian, r. Power hčerka Sharon Mary, v družini Antona Šuštarja in Danice, r. Udovč pa sin Alojzij. V Footscrayu pa v družini Pavla Kisha, in Cecilije, r. Kolenc prav tako hčerka Pavla. V mestu Wagge sta dobila Ivan Velišček in Helena, r. Plas že tretjega sinčka. Pri krstu je dobil ime Tonček. V Paramatti je prišel na svet v družini Jožeta Pramerja in
IttOVtllAll Milil
BUENOS AIRES - ARGENTINA a MAREC - 1, MAJ
NASTOPAJO:
ZAVOD ADROGUE - MLADINSKI DOM SFZ L A A IJS - SAN MARTIN NAŠ DOM - SFZ MORON
PANOGE:
NAMIZNI TENIS - ŠAH - OBBOJKA NOGOMET - LAHKA ATLETIKA
SLOVESEN PRIČETEK
NA IGRIŠČU V LANUSU
Anice, r. Ušaj sinček Peter Mihael. V Quakers Hillu so dobili v družini Karla Simončiča in Ivanke, r. Čeh hčerkico Marjetico Aleksandro, v Annadali imajo v družini Jožeta Juriča in Jelke, r. Fer-folja hčerko Suzano, v West Rydeu pa v družini Stanislava Smerdelja in Elizabete, r. Bezjak sinčka Stanka Ivana, v Newtownu sta Franc Gantar in Marija, r. Kaluža dobila sinčka Ivana, v Gran-villu pa Jože Žele in Ivanka, r. Pavlovec prav tako sinčka Bogdana.
CHRISTIAN DEMOCRATIC REVIEW V LONDONU,
ki jo izdaja Krščansko-demokratska u-nija za Srednjo Evropo, je v zvoji decembrski številki 1959, objavila na u-vodnem mestu članek g. Rudolfa Smersuja: The Lima Congress — Kongres v Limi. članek ima poglavji: Zveza med Ameriko in Evropo in politična ter ekonomska integracija Latinske Amerike.
PO ŠPORTNEM SVETU
Olimpijske zimske igre v Squaw Wel-ley. V prav za olimpijske zimske igre zgrajenem zimskem športnem središču v Squaw Walley so v sredo, 17. t. m. slovesno pričeli z igrami. Igre je otvo-ril v imenu predsednika ZDA Eisenho-sverja podpredsednik Nixon.
To novo zimsko športno središče je zgrajeno 1889 m nad morjem na vzhodnem pobočju Sierre Nevade. Izbrali so ta kraj zato, ker ima izredno ugodne snežne razmere; tako, da so se prireditelji kar ustrašili, ker je letos skoraj preveč snega. Razen proge za dolge proge, ki je 27 km od zimskega središča, je na vse ostale športne prostore mogoče priti peš iz Ilimpijske vasi. Zgradili so tudi pet umetnih drsališč, na glavnem štadionu pa je prostora za 9000 ljudi.
Imajo posebno natančne priprave za merjenje časov, računski robot pa dve minuti po prihodu zadnjega tekmovalca v kakšni panogi izdela celoten pregled stanja z vsemi podrobnostmi.
Nad 800 tekmovalcev iz 25 držav se
Prispevajte v tiskovni sklad
JOŽE ZAJC
dent. - odontolog Matr. 8 F. 141 L. I.
ordinira za zabozdravstvo in zobno tehniko na otoku Zarzamora — Rio Caraguata — ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih.
Točne informacije na domu v Ramos Mejia, Av. 'de Mayo 689 B.
Obveščam rojake, da bom v marcu uradoval
dopoldne od 9-12. ure
SIMON RAJER
URADNI PREVAJALEC
Alsina 1418, VI. nadstr., pisarna 3 T. E. 38 - 5860
Pakete za Veliko noč
najbolje in najceneje pošilja
JADRAN P A K
Charcas 769, Hotel Pacifico, Bs.As.
Od 15-17 ure.
Casilla Correo 340 — Bs. Aires ZAHTEVAJTE CENIK!
meri v raznih zimskih športih. Jugoslavija se je prvotno prijavila,a je odpovedala sodelovanje. Razlog: Tekmovalci ne bi mogli uspešno rastopati _v tej mednarodni konkurenci. Ta odločitev Smučarske zveze Jugoslavije je vzdignila mnogo prahu. Toda tekmovalcev, ki so seveda samo Slovenci, le niso poslali v Squaw Walley.
Zato pa nas tem bolj veseli, da zastopa na olimpiadi argentinske barve Slovenec France Jerman. Največji argentinski dnevnik “La Prensa“ ga je 18. 2. takole predstavil javnosti: “France Jerman, ki bo nastopal v tekih na dolge proge — 15,30 in 50 km — se je rodil 16. 10. 1920 v Jugoslaviji in je argentinski državljan. V San Carlos de Bariloche (arg. smuško središče — op. u.) je zmagal osemkrat v teku na 15 km; na isti progi je bil dvakrat prvak v Čilu. Leta 4958 je postal južnoameriški prvak.” — Ostali argentinski zastopniki so Osvaldo Ancinas, Diego Schweizer in Clemente Tellechea, ki bodo tekmovali v smuku, slalomu in veleslalomu, v istih disciplinah bo nastopila tudi med damami M. C. Schweizer.
V	soboto, 19. 2. so se pričele tekme v ožjem pomenu besede. Prvo zlato medaljo je osvojil Šved S. Jernberg v teku na 30 km v času 1,51:3,9. Naš Jerman se je uvrstil na 42 mesto med 44 tekmovalci. Če pa pomislimo, da je tekel sam brez podpore in celo brez pomoči raznih tehnikov inženirjev, ki a-nalizirajo sneg in določajo svojim tekmovalcem maže za smuči, moramo priznati, da se je Frenk kar dobro držal.
V	veleslalomu je nepričakovano zmagal Švicar R. Staub pred favoriti Av-strojci. 1800 m dolgo progo je presmučal v 1:48,3; Argentinci pa so se takole uvrstili: 32 je bil O. Ancinas v času 2:5,1, D. Schweizer pa 56; C. Tellechea pa je bil diskvalificiran, ker j.e prezrl ena vratca.
V	smuku je osvojil zlato medaljo Vaurnet (Francija, v času 2:6); Ancinas (Arg.) je bil 45, C. Tellechea pa 61.
V	splošni kvalifikaciji je vodila s precejšnjim naskokom po pivih dnevih SZ 86% točk), Nemčija 48, Švedska 29, ZDA 16, Francija 15, Avstrija 13, Kanada 13.
Lojze Novak
izključno zastopstvo FOTO OPTIKA
R R U E R A
Avda. de Mayo 311, Ramos Mejia
svetuje in se priporoča.
SOLIDNE CENE IN DELO
Če se boste sklicevali na tale oglas, boste pri. nakupu dobili 20% popusta.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N7 6775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? *824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
OBVESTILA
Izlet Družabne pravde bo v nedeljo, 13. marca na otok Hiawatha. Odhod s posebno motorko bo ob deveti (9) uri iz pristanišča v Tigru. Ob 10. uri bo na otoku sv. maša. Hrano oaj vsakdo prN nese s seboj. Za pijačo bo poskrbel Pirci Redni občni zbor Družabne pravde bo — kakor vsako leto — dne 1. maja (nedelja) ob deseti uri v prostorih na Ramon Falconu z. običajnim dnevnim redom. Pred občnim zborom bo v kapeli ob pol deseti uri sv. maša za žive in mrtve člane Družabne pravde. Vse člane in prijatelje vabimo, da se občnega zbora gotovo udeleže. Družabna pravda
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novahu
Izključno zastopstvo
HUMAR S.R.L
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083
Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
vabi vse prijatelje na
dne 28. februarja 1960 v društvenih prostorih Hipolito Irigoyen No. 2756 — San Justo Prijetna glasba — ples — Za dobra jedila in mrzlo pijačo bo poskrbljeno v obilni meri.
Vabljeni vsi.	Začetek ob 18. uri.
SLOMŠKOV DOM vabi na
PUSTNO ZARAVO
28. februarja ob tretji uri popoldne V ILIRIJO, RAMOS MEJIA, ALVARADO 350
Čisti dobiček za "Slomškov dom"
Zbornik - Koledar Svobodne Slovenije za leto 1960
POGLED NA PRVIH 10 LET V IZSELJENSTVU
Je letos novo poglavje v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za 1960, ki bo tudi v naslednjih tako dolgo, dokler ne bo povsem prikazano delovanje številnih organizacij, društev ter ustanov demokratskih Slovencev v desetletju njihovega obstoja ter udejstvovanja slovenskih protikomunističnih emigrantov v njih. Je to vse hvale vredna pobuda založbe Zbornika, da se je odločila, da v tej največji letni publikaciji slovenskih demokratskih izseljencev v svetu objavi vse, kar so v prvih desetih letih svoje emigracije ustvarjali na kulturnem, političnem, gospodarskem, verskem ter socialnem področju in to dragoceno gradivo za bodočo zgodovino o slovenski emigraciji v svetu reši izgube in pozabe. Tem bolj je bilo to potrebno, ker je bilo v prejšnjih Koledarjih odn. Zbornikih-Koledarjih popisano že življenje in delo slovenskih begucev po raznih taboriščih, precej pa že tudi v ponaselitvi v raznih deželah.
Pod gornjim zaglavjem bo sedaj v Zbornikih-Koledarjih delo slovenskih demokratskih Slovencev v zadnjih desetih letih v raznih državah prikazano načrtno, da bo poznejši zgodovinar z vso nepristranostjo lahko zapisal, da je slovenska politična emigracija v svetu izpolnila svojo dolžnost tako napram sa-
mi sebi za svojo nadalnjo narodno, versko in kulturno ohranitev, kakor tudi napram narodu v najtežjem obdobju njegove zgodovine pod komunistično suž-nostjo.
Slovenski oder v Clevelandu je prva razprava v tem zaglavju. Napisal jo je Zdravko Novak ter v njej prikazal u-stanovitev slovenske gledališke družine pod navedenim imenom v Clevelandu v Severni Ameriki. Pregledno je razvrstil njeno udejstvovanje po posameznih sezonah. Poročilo je zaključil z ugotovitvijo, da je Slovenski oder v Clevelandu do časa, ko je bilo poročilo zaključeno, pripravil slovenskim rojakom 36 predstav.
Druga razprava pod zaglavjem Pogled na prvih 10 let v izseljenstvu je
posvečena Društvu Slovencev v Bs. Airesu ob 10. letnici. Prvotno je bila namera, da bi bilo že v letošnjem zborniku prikazano celotno delo Društva Slovencev v Bs. Airesu v zadnjih desetih letih. Pri odbiranju gradiva se je pa izkazalo, da je to neizvedljivo, ker je bilo delo Društva Slovencev v Buenos Airesu v začetnih raz.dobjjh tako vsestransko in tako tesno povezano z obnovo vsega društvenega ter organizacijskega življenja in je tako obsežno, da bo njegova obdelava zavzela več let. Tako je
v letošnjem prikazu obdelano samo obdobje, ki zajema leta 1947, 1948 in 1949, t. j. dobo, ko je bila nekako zaključena slovenska emigracija v Argentino. Prikaz dela in naporov Društva Slovencev v naslednjih letih bo pa predmet razprave v prihodnjem in naslednjih Zbornikih. Obdelavo celotnega gradiva, ki se nanaša na delovanje Društva Slovencev, je iprevzel Jožko Krošelj.
Mladinske organizacije v Argentini se udejstvujejo zelo živahno že od vseh začetkov naselitve Slovencev v tej deželi. To priča njihovo število, pa tudi najrazličnejše prireditve. Nalogo, da zgodovini ohrani veliko delo, ki ga je slovenska izseljenska mladina opravila v svojih organizacijah in društvih, je prevzel Pernišek ter je za ta Zbornik pripravil razpravo “Deset let slovenske mladinske organizacije”. V njej je opisano delovanje naslednjih slovenskih ■mladinskih izseljeniških organizacij v Argentini: Slovenske fantovske zveze, Odseka Slov. fantovske zveze v Mendo-zi, Odseka SFZ Jože Mehle v Slov. vasi v Lanusu, Fantovskega Mladinskega doma, Slovenske dekliške organizacije, Slovenskega dekliškega krožka v Men-dozi, Odseka Slovenske dekliške organizacije v Lanusu, Dekliškega Mladinskega doma ter naslednjih slovenskih dijaških organizacij v Argentini: Slov. kat. akad. društva — SKAD, Slovenske-
ga dijaškega krožka v Mendozi, Dijaškega odseka Slovenske dekliške organizacije, Zveze slovenskih srednješolcev. Prikazano je tudi delo Zveze Slovenskih skavtov.
Slovensko dušno pastirstvo v Argentini, je naslednji članek, ki prikazuje ureditev dušnega pastirstva za Slovence v Argentini ter delovanje slovenskih duhovnikov po posameznih naseljih. Iz poročila je razvidno, da imajo sloven-sk naseljenci v vseh večjih naseljih svojega slovenskega duhovnika.
Slovenska katoliška akcija v Argentini je v svojem delovanju, med slovenskimi izseljenci v Argentini prikazana v članku pod istoimenskim naslovom. Naštete so tudi njene organizacije, prikazano delo z zborovanji, v študijskih tečanjih in sestankih ter njeno knjižno delo.
Vincencijeva konferenca je tudi ustanova, ki jo je poklicalo v življenje slovensko dušno pastirstvo v Argentini. Njeno plemenito delovanje za potrebne rojake je v Zborniku prikazano pod gornjim naslovom.
Da Slovenci radi pojo, je znano. Pesem jih spremlja skozi vse življenje. Je z njimi v veselih dneh in v časih preizkušenj. To zgovorno pričajo številni pevski z,bori, ki jih imamo v Argentini. Vsi goje slovensko cerkveno, narodno in u-metno pesem. Z njimi nastopajo pred
rojaki, njeno lepoto pa posredujejo tudi domačinom in tako širijo njen sloves v velikem svetu. S tem pa opravljajo veliko narodno delo, ker seznajajo svet s Slovenci in njihovo domovino.
V	letošnjem Zborniku-Koledarju je Pavel Fajdiga napisal članek Slovenski pevski zbori v Argentini. V njem je pregledno podal delo Slovenskega pevskega zbora Gallus, Slovenskega cerkvenega zbora v Ramos Mejii, Slovenskega pevskega zbora v San Martinu, Slovenskega pevskega zbora v San Justu, Slovenskega pevskega zbora v Lanusu, Otroškega pevskega zbora v Slovenski vasi. Vsi ti zbori delujejo na področju Vel. Buenos Airesu. V Mendozi pa med rojaki goji slovensko cerkveno, narodno in umetno pesem tamošnji Slovenski pevski zbor. S prikazi dela posameznih pevskih zborov so objavljene tudi slike zborov s pevovodji.
V	Zborniku-Koledarju za leto 1961 se bo, kot povedano, objava dela slovenskih izseljencev po posameznih državah v njihovih organizacijah in društvih nadaljevala. Tako bo Zbornik-Koledar postal še bolj kot že doslej nekake vrste leksikon, v katerem bo zbrano vse, kar se nanaša na življenje in delovanje povojne slovenske demokratske emigracije najprej po raznih evropskih taboriščih, pozneje {pa po posameznih državah v svetu.
/