Poštnina platana v gotovini Ste v. 48.
Ljubljani, v četrtek dne 28. novembra 1929.
Leto II.
AVS K A
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak Četrtek pop.; ▼ tluCa u praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mlklolt-kva c. — Nefrankirana pisma »e r»e »prefemojo
Posamezna številka Din l'5o — Cena: n« t mesec D n 5'-r Ba Četrt teta D*n 15*-, asa pol >ela Din 3o *a Inozemstvo Din 7 - (meseCno) - Oglas: po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naročnin« na uprave* Miklošičeva ce*ta (palača Delavske zhorn cel 1. nadstropje — Jugoslovanska * rokovna zvezo
Naš konzum.
V nedeljo 1. decembra se bo vršil v Ljubljani redni občni zbor 1. del. kons. društva. Ker je ta delavska gospodarska ustanova zelo važen činitelj v organizaciji kršč. socialističnega delavstva, je prav. ako pri tej priliki podčrtamo par važnih misli.
Ko je pred leti začel organizirati delavstvo naš oče dr. Krek je bila ena lije-govili prvih misli, da delavstvo ustanovi svoja lastna konsumna društva. Brez dvoma ni bila njegova misel samo ta, da dobivajo člani blago cenejše in boljše kakor v zasebni trgovini, ampak da delavstvo začne misliti, na svojo skupno gospodarsko moč, na organizacijo svojih lastnih gospodarskih sil. Delavska konsumna društva naj bi bila po dr. Krekovi zamisli ustanove, kjer se delavec čuti, kakor doma. Čutiti mora, da je to nekaj njegovega, kar je samo zanj, kjer ima on svoje zavetišče, svojo trdno postojanko.
Nekateri tožijo, da kaže delavstvo premalo zanimanja za svojo organizacijo, bodisi strokovno kot kulturno, zlasti pa za gospodarsko. Res je, da je tudi med delavstvom mnogo sebičnežev, da je le preveč takih, ki iščejo pri vsaki stvari svoj lasten jaz in osebni dobiček. Za skupnost, za dobrobit svojih tovarišev, sotrpinov, pa se ne brigajo, ali pa jih prav na netovariški način še celo izkori-•ičaja.. Takih značajev je pač danes tudi med delavstvom mnogo, kar pa je čisto enostavna posledica splošne nemorale našega časa, ki se je iz meščanstva ven razpasla tudi med proletariatom.
Naša konsumna društva imajo namen, da po svoji, od ustanoviteljev začrtani poti, privajajo člane v skupnost, za okrepitev delavske zavesti in kažejo cilj: popolna osamosvojitev od kapitalizma tudi v gospodarskem pogledu, ven iz verig suženjstva.
Zato mora biti naše delavstvo kompaktno v konsunmih društvih. Pa ne samo biti vpisan, ampak mora biti pravi živ član, to se pravi, ne samo da kupujemo potrebščine v konsumu, ampak da tudi sodelujemo na ta način, da skušamo pri svojih tovariših delavcih vzbuditi zanimanje zanj. Več kot bo pravih ži članov, več bo tudi duha skupnosti in vsled tega tudi več vere v našo lastno moč.
Druga misel, katera mora voditi na-' še zadruge sploh in s tem tudi konsumna društva, je ta, da svoje člane vzgajajo. Mnogi starejši člani opravičeno pravijo, da naš delavski konsum ni več to, kar je bil, da je vse nekako Šablonsko kramarsko in napol trgovsko in ni tistega duha ' skupnosti in pa ljubezni do stvari same kot do prave delavske ustanove. Dr. Krek je bil ustanovitelj našega konsumnega društva, življenje pa so mu dali delavci Gostinčar, Ziller, Jakopič, rajni Bahar in drugi. Brez dvoma, da so se godile tudi napake, kje se pa ne gode? A, dr. Krek je znal učiti. In je učil tako, kot je bilo v tistem času prav. Ali ne bi danes tudi konsumarjem mnogo drugače govoril?
Tudi daiies je treba tesnejšega stika članov delavčev s konsumom, ne san o v prodajalnah, ampak tudi sicer. Treba bi bilo vpeljati nekake zadružne večere, h katerim bi imeli dostop vsi člani in na katerih bi se razpravljalo aktualne' stvari. Kajti niso člani radi konsuma, ampak konsum radi članov. Pristop pa naj bi imeli morda tudi nečlani, zlasti mlajši delavski fantje in dekleta, ki se bodo seznanili z delavskim zadružništvom. Treba je tudi naravnost potom časopisja govoriti s člani o zadružništvu in o čisto specialnih članskih zadevah. »Delavska Pravica je in bo imela v tem oziru ved-
no odprte svoje stolpce. Tako se bo našlo mnogo potov, kateri pa bodo morali vsi voditi k vrhovnemu cilju: k osvoboditvi vsega delavstva.
Sodelovati pa mora tudi na tem polju matica kršč. soc. organizacij naša Jugoslovanska strokovna zveza . Kjerkoli ima
JAZ svoje organizacije, je treba delati tudi na to, da tam dobi tudi konsunrno društvo svojo postojanko. Roko v roki morajo delavska strokovna, kulturna in gospodarska organizacija krepiti in utrjevati delavske postojanke.
Jože Rutar.
Izseljeništvo in kmetsko delavstvo.
Peter Rozman.
Pri nas obstoji prepričanje, da je kmet steber vsega našega gospodarstva. Kdor pozna v podrobnostih naše razmere ter jih tudi vsestransko objektivno presoja, ne ibo sicer nikoli zanikal kmetstvu te njegove vrednote, primoran bo pa vendar priznati, da je delavstvo in to baš kmetsko^ tisti podstavek, na katerem stoji ta kmetski steber. Razne gospodarske in socialne teorije, ki so se v zadnjih letih pri nas pojavile, istovetijo kmetskega delavca s kmetom, kar pa je prav le teoretično. V praktičnem življenju pa ta istovetnost nikjer ne obstoji. Prav radi tega še sploh pri nas nfe poznamo razmer kmetskega delavstva, ampak le splošno samo takozvano »kmetsko vprašanje«. Sedaj ko se mnogo razpravlja c izseljeništvu, je čutiti, kakor bi to bila eminentna zadeva samo 'kmeta, kmetskega delavca pa, kot bi ga ne bilo prav nikjer, čeravno je glavni izvir tolikšnega izseljevanja, ravno v masah tega delavstva.
Kmetski delavec je pri nas še robot in suženj. Sem spadajo za naše kraje in razmere tudi viničarji, kateri so poseben del kmetskega delavstva, namenjeni v glavnem le obdelovanju vinogradov. Kako živi pri nas to delavstvo, je v resnici včasih skoraj neverjetno. Da bi namreč še dvajsetega stoletja- to bilo mogoče in celo v družbi, ki se smatra, da je krščanska. Naj navedem sledeče resnične podatke: Pri težkem delu, od jutra do večera, pri kmetu ali vinogradniku (v mariborski okolici Št. Peter, Ja-renina, Sv. Marjeta itd.), kjer je mnogo obsežnih kmetij, veleposestev in vinogradov, zasluži delavec dva do tri dinarje dnevno. Le v najboljšem slučaju pet dinarjev. Čeprav dobi ta delavec, še tu pa tam hrano zraven, pa si predstavljaj-: mož in žena delata cel dan in oba skupno ne zaslužita v najboljšem slučaju niti deset dinarjev. Zvečer pa izroči kmet -- taka je še navada — namesto že itak tako male plače, vsakemu delavcu kos pločevine; »pleh«, s katerim si delavec ne more nič kupiti, in mora čakati prav do konca leta, da še izvrši račun. Tako delavec prvič že premalo zasluži, drugič pa še tega zaslužka ne dobi takoj. To je nekako tako, kot so nam dajali Italijani v vojnem ujetništvu na Asinari takozvani »Lagergeld«, da ne bi kaj prihranil in pobegnil čez mejo.
Na Dravskem in Murskem polju je običaj, da kmetski delavec z delom odsluži najemnino za stanovanje. Poznam družino kmetskega delavca, katera je bila Zavezana pri vsakem nujnem delu biti' svojemu gospodarju z, vsemi tremi delovnimi močim i na razpolago in sicer za samo stanovanje. Tako nujno delo pa je imel dotični kmet celo leto in tako je družina celo leto delala za samo stanovanje. Ko je nastopila zima, pa jih ni več potreboval, ker koline in drugo je spravil kmet lahko sam. Ne trdim, da se
tako godi vsemu kmetskemu delavstvu. Nekaterim gre boljše, drugim pa še slabše. Tudi ne razpravljam, zakaj se postopa s tem delavstvom tako, ampak na podlagi teh dveh resničnih primerov, kakršnih je po Slovenskih in haloških goricah vse polno, hočem samo ugotoviti, da je splošno položaj kmetskega delavstva skrajno obupen. Kako naj se preživlja taka družina pri dnevni plači enega dinarja? Sinovi kmeta gredo delat v mesto za 4—5 Din na uro, doma na posestvu pa se priganja viničar za par dinarjev dnevno. Samo vsled obupnih raz-Iner beži vse delavstvo z dežele v mesta in industrije, čeprav nima tam najboljše plače vsled prevelike konkurence delovnih moči. Vendar pa živi napram preje naravnost sijajno in je še zavarovan zraven. S tem je na eni strani prizadeto najbolj občutno poklicno industrijsko delavstvo, na drugi struni pa kmetijstvu primanjkuje delovnih moči. Prvi se mora izseljevati, da si dobi primeren zaslužek, drugi pa propada in je tako gospodarska škoda neizmerna. Pred kratkim mi je dejal starejši in razumen viničar to-le: »Viničarska mati je na smrtni postelji!« Vprašal sem ga, kaj s tem misli, nakar mi je žalostno dejal: »Vse, kar mlajšega dorasle, gre! Vsak, ki je količkaj nadarjen in sposoben, da vini-čarstvu slovo.« Tem besedam je samo pritrditi. Saj tudi vidimo, kako se vedno viničarji selijo iz kraja v kraj, prepričan pa sem, ako bi to ljudstvo imelo dovolj sredstev, bi se pretežna večina izselila takoj! Vrnili se gotovo nikdar ne bi!
Ako se v resnici hoče preprečiti preveliko izseljevanje, .se mora začeti reševati tudi vprašanje kmetskega delavstva. S tem bi bilo zapečeto delo prav pri korenini. Kakor imajo viničarji za ureditev jsljužbenega razmerja napram vinogradniku svoj zakoniti viničarski red, tako naj bi tudi za kmetsko delavstvo obstojal nek zaščitni zakon, s katerim bi se naj uredile plače in vobče vsi delovni pogoji, izvedlo naj bi se celotno socialno zavarovanje. S pametno agrarno reformo bi se naj omogočilo viničarjem in kmetskim delavcem priti do lastne zemlje. Delavstvo samo, to je vsi kočarji, najemniki in kmetski delavci pa bi se naj združili v enotno močno strokovno organizacijo, po kateri naj bi se to delavstvo dvigalo gospodarsko, kakor tudi kulturno, ter bi si tako samo za-moglo priboriti povsod svoj vpliv in dostojno eksistenco na domači grudi. Tako bi bil preveliki naval z dežele v mesta ustavljen, brezposelnost in delovna konkurenca omejena, industrijski delavec bi prišel do boljšega zaslužka, kmet bi pa svojo kmetijo intenzivnejše obdeloval, ker mu ne bi manjkalo dobrih delavcev. še mnogo bi se dalo zapisati, a če bi vsaj to postalo kri in meso, bi bilo odpomagano.
Odprto pismo dr. Seiplu.
Dr. Miglioli, dolgoletni voditelj bivše italijanske ljudske stranke (popolarov), ki živi sedaj v pregnanstvu, je napisal pred nedavnim odprto pismo na dr. Sei-pla. Pismo je/bilo priobčeno v mnogih evropskih časopisih. V pismu ugotavlja dejstvo, da je moral dr. Seipel po poro-
čilih dona Luigia Sturza svoječasno resnično na povelje i/, Vatikana izstopiti iz vlade.
Dr. Miglioli piše dalje:
Zelo bi bil vesel, ko bi mogel ob pr iliki mojega zadnjega obiska na Dunaju, kamor me je gnala želja po spoznanju
položaja na licu mesta, ugotovili, da Vam časopisje pripisuje namere in dejanja, ki ne odgovarjajo resnici, Vi veste, kako je tudi v inozemstvu razširjeno prepričanje, da ste Vi glavni krivec grozečega fašističnega prevrata v Avstriji. Tako pa sem se moral žal sam prepričati o tem, da dejanska odgovornost za vse dogodke po 15. juliju 19127, ki tarejo Avstrijo in je radi njih nje bodočnost temna, pade na Vas kot politika in katoliškega duhovnika.
Ko ste v usodni uri julijskih dni leta 1927. vrgli geslo:	Neusmiljen boj! . ste
Vašo državo speljali na pot, ki vodi v fašizem pa magari za ceno novih krvo-prelitij. In uvedli ste metode, ki so mi kot Italijanu dobro znane, saj sem jih spoznal v svoji domovini.
Vaša javna propaganda se je omejevala samo na kritiko parlamentarnega režima isto časno pa ste podpirali in obo-roževali Heiimvehr.
Kot skrit nasprotnik Streeruvvitzove vlade, ki je hotela upostaviti redno poslovanje parlamenta in demokracijo, ste skupno z Schoberjem izdelali tako zvano ustavno reformo in skušali izrabiti ugoden trenutek, da tudi katoliško kmetsko organizacijo priključite Heiimvehru. L.
Vaša avtoriteta pa to pot ni več zadostovala, da porazi neodločnost v krščansko soc. stranki. Katoliški kmetje že začenjajo odpovedovati pokorščino fašistom, kar je tudi odločilno za zadržanje Kunschaka in drugih kršč. socialnih politikov. Na drugi strani pa avstromar-xisti« menda niso tako bojazljivi, da bi pristali na reformo, ki ne pomeni samo začetka fašističnega režima, ampak že kar popoln fašizem. Reforma« se bo tedaj izvedla s silo. In Vi pripravljate ta državni udar in pozivate nanj, medtem ko v raznih člankih poveličujete to reformo; kot »brezpogojno nujnost za državo«.
In ako bo ta državni udar naletel .na zakonit in pravičen odpor delavskih in kmečkih mas, tedaj boste stali na strani vlade ki bo kakor 15. julija 15)27 brez usmiljenja vse pomandrala. O lem dosedaj nisem vedel, ker sem verjel govoricam, da se boste umaknili v bolj krščansko in duhovniku bolj primerno življenje.
Vaše delovanje me je globoko potrlo. Vedno in vedno mislim namreč na italijanske kmete, s katerimi sem se skupaj boril proti fašizmu, ki nas je prevladoval le z najbrutalnejšo silo. Misliti moram pri tem na obširne sezname naših protifašističnih mučenikov, med katerimi so poleg komunistov, socialistov in demokratov tudi imena katoliških duhovnikov...
Danes mi morete ugovarjati, dh^ima-te neposredne zveze z režimom, ki zatira mojo domovino, toda spričo Vašega mišljenja in dejanj stojite v isti vrsti kot fašizem. Poseben režim hočete uveljaviti tudi v Avstriji, da rešite — kakor pravite deželo nevarnosti revolucije in se ne zavedate, da že samo s tem služite italijanskemu fašizmu in njegovim gorja polnim ekspanzijskim stremljenjem. Tako nameravate Vaši državi ustvariti nove zveze v mednarodnem svetu — podpirate pa s tem samo imperialistična stremljenja črnosrajčnikov, stremljenja, ki nas groze pahniti v novo vojno. Taka je odgovornost, kr ste jo vzeli nase pred zgodovino.«
Za praznovanje nedelje. V znanem velikem angleškem industrijskem mestu Manchestru so napravili veliko ljudsko glasovanje za ali proti temu, da bi se smele ob nedeljah vršiti kinopredstave, razne veselice in podobne prireditve. Glasovanje je prineslo presenetljiv rezultat: 30.000 glasov je bilo za, proti pa 235.27.1 glasov. .
Jugoslovanska strokovna zveza.
Viničarji.
NAŠE GLASILO.
Časopis je danes največja svetovna sila, katera za dosego svojih ciljev tira pred seboj ne le posameznika in posameznih razredov, ampak vse narode sveta. Časopis velja v gotovem oziru, kot najvažnejše vzgojno sredstvo najširših ljudskih mas. Kakršno časopisje je med ljudstvom najbolj razširjeno, taka je njegova kultura. Največja važnost je torej danes za onega, kateri hoče imeti moč, da ima tudi močno časopisje. Za delavstvo sploh je prva potreba, da ima poleg strumne strokovne organizacije tudi dobro razvito svoje časopisje. Le- to mu more najuspešnejše služiti v borbi za njegovo vsestransko neodvisnost in v obrambi proti kapitalizmu. Tako časopisje »razredno delavskega duha«, je edino zmožno voditi delavske množice k gmotnim in moralnim uspehom, jih dvigati duševno, jih tolažiti in ščititi v vseh težavah črnih dni ter jim dajati prepotrebne pobude za vztrajnost in disciplinira nost.
Za nas viničarje velja Delavska Pravica« kot prvi in najboljši časopis. Saj smo doživeli, da je tedaj, ko je šlo za naše zakonite pravice viničarskega reda, odreklo pomoč, tudi vse ono časopisje, katero se pri vsaki priliki, ravno viničarjem najbolj ponuja. Odreklo se zagovarjati viničarje iz strahu pred nekaj vinogradniškimi in veleposestniškimi mogotci, katerim je beda in izkoriščanje viničarskega ljudstva kosmat profit. »Delavska Pravica je vsikdar z uspehom dvignila svoj glas za pravice viničarjev. Zato moremo vsled priznanih dejstev samo trditi, da je Delavska Pravica« edini in pravi naš viničarski časopis in nobeden drugi. Zato mora v vsako viničarsko družino, v vsako trgovino, kamor zanašamo svoje denarce in povsod med naše prijatelje viničarskega stanu.
Delavska Pravica« je danes tudi najcenejši časopis, kar gotovo vsak najprej računa. Viničarji, katerih družine so včlanjene v »Strokovni zvezi viničarjev in redno plačujejo članarino, velja od 1. januarja 1930 Delavska Pravica Je 24 Din in bode prihajala vsak teden skozi celo leto. Kdor bi ne zmogel 24 Din obenem, lahko to plača na dva obroka. Zatorej naročimo najprej svoj časopis, potem šele druge, če imamo sredstva zato. Le ako bo med nami močno razširjen naš stanovski časopis, tedaj se bo zavest in izobrazba našega ljudstva stop-njema dvigala in tako bomo prihajali vedno bliže cilju, katerega zasledujemo po naši »Strokovni zvezi viničarjev . Sedaj je prilika, da pokažimo vsi viničarji, koliko se tega zavedamo in koliko smo z lastnimi močmi zmožni razširiti svoj časopis, vsaj pri svojih ljudeh. Ne samo po številčni moči članov organizacije, ampak po moči našega lastnega časopisja
se bodemo uveljavili, V tem smo si vsi zavedni tovariši pokretaši tako na jasnem, da je vsako nadaljnje razpravljanje o tem odveč. Besede naj postanejo dejanje in delo je končano. Zato vsi tisti, kateri se boste odzvali svoji dolžnosti kot delavci in katoličani, ko boste agitirali za naš krščanski delavski časopis, bodite pozdravljeni iu spremljani z blagoslovom božjim, ker je »Delavska Pra- j vica« največji nasprotnik vsega kapitalističnega iu brezverskega časopisja. Živel ta edini krščanski delavski časopis med viničarji!	r. n.
Zverinsko postopanje z viničarji. V
Litmerku pri Ormožu se je 14. t. m. odigravala zelo tragična igra v pisarni Bombelesovega šafarja, kateri je izvajal nezaslišan teror nad podrejenima viničarjema Alojzijem Grašičem in njegovo hčerko Marijo in Francem Ribičem in njegovo rejenko Milko. Na šafarjevo povelje so morali v pisarno, katero je, ko so bili vsi notri, zaklenil in ključ vtaknil v žep. Med najgršim preklinjanjem in divjanjem je pripravil na mizo nože, nabasal si je karabinko in grozil, da bo vse postrelil. Milki je vrgel v obraz zlomljen cilinder svetiljke, da se je dekletu takoj potočila kri po licu. Največje poškodbe pa je prizadejal Grašičevi hčeri s sunki in brcami v prša, da je morala iskati zdravniške pomoči takoj drugi dan. Značilno je dejstvo, da je morala Graši-čeva hči trikrat na kolenih klečati pred naperjeno karabinko in za šatarjem izgovarjati neke bese.de, katere ji je narekoval. Vsi so bili v smrtnem strahu trdno prepričani, da jim bije zadnja ura. : Ta t o je šestdsetletni Ribič na koleuik , prosil, da jim prizanese in jih vendar jz- ; pusti na stobodo, kar pa ni niti najmanj omehčalo šafarja. V takem položaju so se nahajali viničarji zvečer od pol petih do pol ene ure ponoči. Tedaj jih je izpustil in spremil še z nabito karabinko skozi vrata. Takoj ko je prišla vest o tem, do načelstva S. Z. V. so se storili vsi potrebni koraki na merodajne oblasti z zahtevo, da iste takoj ukrenejo vse potrebno vn varnost osebne svobode prizadetih viničarjev. Takoj se je tudi vložil predlog viničarske komisije pri županstvu občine Litmerk, po kateri zahteva že Alojz Grašič takojšnjo odselitev vsled krivde gospodarja (šafar je isto) ter mu sedaj pripada izplačilo vseh selitvenih stroškov, vrednost žetve, odnosno deputata v zrnju čez zimske mesece in vse ostalo, kakor so neizplačana nagrada in delavske mezde. Dotični šafar se piše Jakob Kuinerr. Je sicer domačin, a vendar znan kot naj-hujši nasprotnik Strokovne zveze viničarjev« in je že večkrat dejanski napadal in pretepal podrejene mu viničarje. To pot pa bo slabo odrezal in si bo za dolgo zapomnil, kaj je bila komedija z viničarji z dne 14. oktobra 1929. To je
zverinstvo, ki ga morajo oblasti prav eksemplarično kaznovati!
Iz centrale. Vsem skupinam smo poslali okrožnice z naročilom, da pobirajo pri članih naročnino za tedensko »Delavsko Pravico . To naročnino naj še ta mesec zaupniki izroče blagajniku skupine, da more ta pravočasno odposlati naslove in denar. Kdor bi ne mogel plačati enkratno 24 Din, za celoletno naročnino, ta naj plača vsaj polletno, to je 12 Din. Ostalo bo treba plačati prihodnje leto junija. Uspehe skupin in agilnih tovarišev bomo priobčevali v Delavski Pravici«. Vsak viničar ima pravico v slučaju bo-leztii do ubožnega lista, katerega more zahtevati in dobiti pri županstvu občine, v kateri stanuje. Tega se naj člani poslužujejo, da je podpora, katera gre vsakemu iz našega podpornega sklada v resnici podpora bolniku, ne pa za stroške zdravnika. O tem smo poslali posebne okrožnice skupinam, katere naj se članom raztolmačijo in naj se po tem vedno ravnajo. — Načelstvo.
Jeruzalem. Viničarji g. Franca Za-vrtnika, kateri ima tukaj vinograd so zahtevali viničarske komisije, ker jim gospodar ni hotel prav v ničem priznati pravic viničarskega reda. Tako ni pristal na pismene pogodbe, še manj pa na izplačilo nagrade. Dne 17. t. m. se je vršila tozadevna komisija pri občinskem uradu v Hermancih. Dosegel se je sporazum med viničarji in gospodarjem, kateri je takoj priznal in v dolg uračunil vsakemu po 20() Din nagrade, pismene pogodbe pa se zavezal viničarjem v smislu določb viničarskega reda izvršiti do 1. decembra najkasneje.
Gornja Radgona. Dne 17. t. m. sta obhajala zakonca Weis, viničarja v Zbi-govcih, zlato poroko. Želimo jubilantoma še mnogo srečnih dni ob večerni zarji življenja.
Celje. Povsod Boga je klic katoli-š! e himne. Tedaj spada Bog in njegova postava tudi v vinograd, kar pa ne moremo' trditi, da bi se res izvajalo, ampak reči moramo, da so vinogradniki tako zvani katoliški in nekatoliški odločno izrinili Boga iz svoje srede.
Velikokrat se cuje in čita: »Bog je ljubezen«; tudi katekizem pravi, da sta dve zapovedi krščanske ljubezni: Ljubi Boga zavoljo njega samega nad vs"e, sebe in bližnjega pa zavoljo Boga. Izrečno in določno je povedano ravno tam, da je naš bližnji vsak človek, tudi tisti, ki je socialno šibkejši. Kako pa je v resnici? Opazoval sem razmerje med vinogradniki in viničarji pri Ljutomeru, pri Radgoni, pri Ormožu, pri Mariboru, pri Celju. Povsod enako: viničarskega človeka ne marajo v nobeno družbo, mu odrekajo vsake človeške pravice. Bil sem priča, da je gospodar blazno ljubil svojega konja, psa, mačka, goved, skrbel z vso nežnostjo da živalim ni ničesar manjkalo, viničarja pa je zatiral, ga silil ■t neprimernim delom, plačeval mu 10-urno delo s 3, 5, 6 Din. Posebno Maribor!
Tam o kaki~krščanski ljubezni ni sledu! Imamo tam mnogo ljudi, ki se prištevajo kristjanom a nobeden niti z mezincem ne gane, kaj še, da bi nastopil kako drugače zoper to, da bi se 10 urno težko delo ne plačevalo z borimi tremi do šestimi dinarji. To ni več človeško, kaj še krščansko? Poganski Rimljani so bili boljši za svoje sužnje, so jim vsaj dali jesti, čeprav le zato, ker drugače niso bili v stanu delati, a današnji vinogradniki zahtevajo delo od svojih viničarjev brez hrane in obleke.
^ Papirničarji
Vevče. Papirniško organizirano delavstvo v Vevčah sb na teiv mestu zahvaljuje podjetju, oziroma tistim gospodom, ki so tako vestno in pravično razdelili stanovanja svojim uslužbencem.
Razdeljevalo se je tako, da marsikdo, ki je že pred leti prosil in prosil, še danes ni upoštevan, dočim je dobil prote-žirahec, ki je komaj par mesecev v tovarni zaposlen ter brez vsake strokovne prakse, kar 2 sobno stanovanje za svojo 3 člansko družino.
Druge delavske veččlanske družine so stlačene v enosobna stanovanja in vdove in vpokojenke mečejo brez ozira na njihovo bedo na cesto ali pa jih tlačijo po več skupaj v eno majlnio stanovanje! To smatramo za vnebovpijOč greh! Tako more ravnati samo človek, ki ne vidi in noče videti potrebe in bede svojega sočloveka.
Vodstvo tovarne se je po našem mnenju prepozno spomnilo, da manjka stanovanj. Smatramo, da so se gospodje spomladi malo preuranili s tistim vrtom, ki so ga uredili s težkimi denarji. Iz tistih tisočakov bi se dalo narediti najmanj 5 družinskih stanovanj. Seveda je vrt prvi in ne delavska stanovanja. Kajti, kako bi izgledalo, ko bi gosposki otroci zašli pri igrah med delavsko svojat in se nalezli proletarske kuge. To se mora vsekakor od kraja preprečiti.
Ugotavljamo, da se tovarniško vodstvo preslabo zaveda svojih dolžnosti, ki jih ima napram delavstvu v pogledu stanovanj. Danes vlada v Vevčah razmeroma huda stanovanjska mizerija. To baš iz razloga, ker tovarna, oziroma gospodje v vodstvu nimajo niti toliko socialnega čuta. da bi nudili delavcu, ki jim gara v tovarni, tudi vsaj skromno stanovanje. Ako druga podjetja s Trboveljsko premogokopno družbo na čelu skoraj tekmujejo pri gradnji delavskih stanovanj, smatramo, da ibi se tudi naši gospodje že enkrat lahko Zganili. — Vevčani.
Rudarji
Članom »Strokovne skupine rudarjev Hudajaina« naznanjamo, da 1. decembra ne bo članskega sestanka zaradi proslave sv. Barbare. Sestanek pa bo v nedeljo 15. decembra ob 8. dopoldne v posojilniški hiši, nad »Nabavno zadrugo« v Laškem.
Atom:
Ljubezen in zakoni.
(Delavska okrožnica Leona XIII.)
45. I endur ne smemo misliti, da je imi skrb Cerkve luko usmerjena n vzgojo duš. da bi zunemur-jala ono, kur spada k umrljivemu in zemeljskemu 'življenju.
46. Posebej glede proletarcev hoče in si prizadeva. du se rešijo iz svojega prebednegu slan ja in dosežejo boljše razmere. In ne mulo k temu pripomore prav s lem. du ljudi kliče in v/.guja li kreposti. Krščansko življenje nuni reč. kjer se gu ne-t.mtijno drže, samo od sebe rodi v mursikaterem oziru uspevanje v zunanjih zadevah, ker ono spri-jažnuje z Bogom, ki je začetek in vir vseh dobrin, in kroti dvojno kugo življenja, ki delata le prepogosto celo n bogastvu človeku nesrečnega, namreč preveliko poželenje1>° bogastvu in pohlep po nasladah. (I. l ini. 6. 10.) Zadovoljni naposled s poštenim kulturnim (človeka vrednim) življenjem z varčnostjo izpopolnijo dohodke, oddaljeni od napak, ki izčrpajo ne samo majhne dohodke, ampak tudi naj-večje bogastvo ter uničijo odlična premoženja. Toda poleg lega (cerkev) primerno skrbi za dobrobit proletarcev s teni, du ust an unija in goji ustanove, o katerih misli, du l/j mogle vodili k olajšanju njihove bede. I)u celo tako se je vedno odlikovala v tej vrsti dobrodelnosti. da jo s hvalo poveličujejo celo nasprotniki. I oliku je bila moč medsebojne ljubezni pri najstarejših kristjanih, du so se prepogosto premožnejši oropali lastnegu premoženju, du bi drugim pomagali, /uto »gu ni bilo ubogegu med njimi . (Apd. 4, 14.) Dijakom, posebej za lo ustanovijenemu redu. je bilo od apostolov naloženo opravilo, da s o
izvrševali dolžnost vsakdanje dobrodelnosti. In upo-siol Pavel, če tudi je bil s skrbjo za vse cerkve m nogost runsko zu posl en, se ni pomišljal podali se na težuvnu potovanju, da bi siromašnim kristjanom osebno prinesel miloščino. Te vrste denar, ki so gu kristjani pri vsakem shodu prostovoljno zbirali, imenuje Terlulijari zaklade ljubezni . ker so se uporabljali zu preživljanje in pokopavanje ubogih, za dečke in deklice, ki so bili brez premoženja in stari šen. za stare služabnike in pvuvtako zu brodolomce . (Apol. cap. 10.)
47.	Odtod je polagoma nastalo ono premoženje, ki ga je z vestno skrbjo čuvala Cerkev kol družinsko imetje potrebnih. Da, odložila je sramežljivost pri prosjačenju in celo nabirala je pomožna sredstva /a ubogo ljudstvo. Skupna mali je namreč bogatili in ubogih in ko je bila povsod vzbudila izredno veliko ljubezen, je ustanovila zavode redovnih članov in koristno uredila premnoge druge stvari, s katerih pomočjo ni bilo skoro nobene vrste nadlog, ki bi pogrešala tolažbo. Dandanes sicer mnogi prihajajo. kakor so enako nekoč delali puguni, du bi cerken dolžili tudi radi le ixre<J.ne ljubezni in zdi se. du hočejo mesto nje postavili dobrodelnost. bi bi bila urejena po junnih zukonih. I odu kako nadomestilo zu krščansko ljubezen, ki'se vsa žrtvuje zu drugih koristi, človeške znanosti ne bodo nikdar našle. Samo Cerkev ima ono moč. katere pa ni nikjer, če ne izhaja od presnetega Srcu Jezusu.Kristusu, lem dalje /■•a blodi od Kristusu proč. kdorkoli se je oddaljil od Cerkve.
Dvojno je v človeški družbi neizogibno potrebno pravičnost in ljubezen. Vsak človelk ima svoje pravice in vsak ima dolžnost spoštovati pri drugih te pravice. Socialna pravičnost je pravičnost, ki daje v družbi vsakemu svoje, posameznikom, kar gre po-
sameznikom, družbi kar gre družbi; pravičnost, ki zahteva, naj bodo razmere v družbi pravično urejene. Pravičnost urejujejo v človeški družbi zakoni. Cim pravičnejši so in čim bolj pomagajo posameznikom do njihovih pravic, tem bolj pravično je človeška clružba ustanovljena po zakonih pravičnosti. Toda pravičnost sama ne zadostuje. Treba je tud ljubezni, ki pravičnost obsega in je obenem nad pravičnostjo. Po pravičnosti je dovolj preskrbljeno, da drug drugega ne ovira, ne pa da bi drug drugega podpore v takih stvareh, ki mu jih nihče ni dolžai podpor ev takih stvareh, ki mu jih nihče ni dolžai po pravičnosti, lahko pa tudi, da potrebuje podpoiv \ stvareh, ki mu jih je sicer kdo dolžan, pa jili ne da. Tedaj je treba, da kdo drugi, boljši, iz ljubezni prispe na pomoč. Tako je torej treba medsebojne l ju bežni, da drug drugemu pomaga tudi takrat, ko ter ne zahteva stroga pravičnost.
Ljubezen je najboljše jamstvo pravičnosti. Brez pravjčnosti ni mogoč socialni red. A težko, da bi vladalo v družbi pravo, če bi ga bilo treba šele vselej sproti izsiliti. Kjer je ljubezen, tam je notranji nagib k pravičnosti. Če resnična ljubezen pomaga tam, kjer tega niti ne terja pravičnost, kolike bolj bo nagibala ljudi, da izpolnjujejo ukaze pravičnosti.
Ljubezen torej obsega vse to, kar obsega pravičnost. le še več. Ona pomaga tudi tedaj, kadar pravičnost odpove. Zato je nesmiselno, kdor bi skušal nadomestiti ljubezen s pravičnostjo, z zakonito dobrodelnostjo. Naj si bo ta še tako popolna, prave notranje ljubezni ne bo mogla nadomestiti. Zato je pa tudi jasno, da Cerkev s tem. da ljudi navaja h ljubezni za socialni red stori več, kakor bi mogli storiti še tako popolni in številni zakoni.
Hudajama. V zadnjih mesecih se je začel rudar v revirjih Trboveljske pre-mogolcopne družbe vsaj počasi zavedati, da si bo zamogel zboljšati svoj mizerai položaj ter si priboriti človeka dostojno življenje, edino na ta način, da se združi v strokovnih organizacijah. Pri nas v Hudijami se je organizacija znatno okrepila. Vendar smo ravno v teh mesecih mogli ugotoviti, kje je največje razpoloženje za organizacijo, kdo se najmanj zanima za njo itd.
Oni revež s skromnim zaslužkom, številno družino, ki živi samo od tega kar zasluži s svojimi žuljavimi rokami, je najprej dovzeten za strokovno organizacijo. Tudi mali posestniki, ki ne morejo živeti s tem, kar jim donaša zemlja! Še oni fantje, ki so prepuščeni samim sebi, ki so ali brez staršev ali pa so bili že v zgodnji mladosti prepuščeni svoji usodi in stanujejo v samskem stanovanju ali drugje, imajo 'smisel za organizacijo. Najmanj se zanimajo za organizacijo oni kmetski sinovi, ki imajo hrano in stanovanje pri starših in jim ni mar, ali zaslužijo več ali manj. Nekaj bo že za alkohol, tako menijo. In vendar vemo, da se rudarski naraščaj rekrutira predvsem s kmetov, ter bodo sik ero vsi ti fantje ostali rudarji, dokler ne opešajo ali jim smrt nenadoma pretrga nit življenja. Priznati moramo, da so tudi med zadnjimi častne izjeme, toda za enkrat redke. Gotovo je, da se oni z družino že danes zaveda, da mu to kar ima, ne zadostuje. Ali tudi fant se mora zavedati, da bo prišel najbrž v takšen položaj, v kakršnem so danes drugi, in se delavske razmere morajo izboljšati le stopnjema in z organizirano močjo.
Velika ovira za razširjenje organizacije so mnogokrat tudi žene rudarjev. Kako hitro začnejo računati, ter seštejejo celoletno članarino in že zopet hitro pripovedujejo, kaj vse bi se dalo za ta denar kupiti. Predvsem pa menijo, da je delavski list premalo zanimiv, pa predrag in še premajhen povrh.
Drugi listi pa, tako menijo, imajo tako luštne romane, pa pišejo, kako je ta onega ogoljufala, ter se je oni obesil itd.
Ali meniš ti žena, ki so ti tisti denarji tako zelo pri srcu, da bo mož, kadar bo mogoče vržen na cesto, poslušal tvoje romane? Ali boš imela takrat veselje, da čitaš o goljufijah, umorih itd. Ali pa bodeš mogoče rajši čitala, kako so Se v Zagorju vsi rudarji postavili, kakor en mož za svoje tovariše. Ali se takrat mož-rudar ne bo obračal na strokovno organizacijo? Kdo more trditi, da njega ne bo zadela ista usoda, kakor je že mnogo drugih. Vsakemu izmed nas se lahko zgodi, da mu bo rečeno: »Odpuščen si, ne rabimo te več!« Znto, ker smo tako odvisni, je treba, da srno solidarni in se zato organiziramo. Zakaj le v slogi je moč!
Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev je imela 24. t. m. svoj mesečni sestanek, na katerem je poročal načel-stveni tajnik JSZ Pitako. Podal je izčrpno poročilo o pogodbi med Jugoslavijo in Nemčijo radi pokojnin rudarjev iii nameščencev. Sestanku je prisostvovalo lepo število članov. Člani so izpovedali, da ima podjetje Dukič vedno več zaposlenih delavcev iz Hrvatske in Prekmurja. Med temi so mnogi, ki imajo' doma lepa posestva in bi si lahko omogočili eksistenco na posestvu doma. V Trbovljah pa je mnogo brezposelnih domačih delavcev, ki nimajo drugega premoženja nego svojo delovno silo. Ti delavci pa radi tega ne dobe delo, ker je konkurent tujec pripravljen delati ma-gari zastonj. »Samo da se radi!« Poživljamo Borzo dela, da ne pripušča delavcev v svoje področje, dokler jih ima še sama v izobilju na razpolago. Vsekakor se mora prvenstveno zaposlovati na področju ene borze dela odvišna in brezposelna delovna sila tega področja.
Razpravljalo se je tudi, da se čim p rej izda nov rudarski zakon in zakon o bratovskih skladnicah. Prepotrebno je, da se to vprašanje vendar enkrat vsaj do neke mefe za rudarje odgovarjoče uredi. Premnogokrat je že bilo pri merodajnih čihiteljih na tapetu, ni se pa še nič naredilo. Sedanje starostno zavarovanje pomeni za rudarje in plavžarje samo plačevanje. Ko pa delavec obnemore, ne dobi za današnje razmere pravzaprav nikake pokojnine. Nešteto prošenj je bilo od delavstva na vseh kompetentnih mestih že vloženo.
Rudarji.
Mestni delavci
Po 10 letih dela — na cesto.
Pri mestnem magistratu je pred de-setimi leti stopila v delo delavka Bitenc j Neža. Do zadnje spomladi je bila zaposlena pri mestnem cestnem nadzorstvu, kjer je ob vsakem vremenu čistila ceste in jarke in tudi opravljala razna moška dela. Bila je tudi »imenovana« stalnim mestnim delavcem. Zadnjo spomlad je bila po odredbi g. župana premeščena k mestni vrtnariji, kjer pa ni dobrodošla, ker se jo je mestna vrtnarija branila iz razloga, da ima zadosti stalnih delovnih
Novice.
Doma.
Rudarski zakon.
Ako nas ne varajo razna poročila, stojimo pred končno redakcijo rudarskega zakona. Ministrstvo za šume in rude najbrž samo želi, da bi bil čim prej pod streho ta zakon.
V ta namen so se vršile od 16. t. m. dalje razne konference. Za 19. november so bili povabljeni na razgovor zastopniki delavstva, katero so zastopali dr.
moči. Kljub temu pa je omenjena ostala i živko Topalovič, Filip Uratnik in Luka
do jeseni v vrtnariji. Isti dan, ko je po stal gospod nadzornik mestnih vrtov žrtev umora, bi imela imenovana zapustiti delo v vrtnariji. Smrt g. nadzornika in pa intervencija organizacije je preprečila tedanji odpust. Dne 11. nov. je omenjena prosila svojega predpostavljenega, da ji dovoli prost popoldan, ker bi se rada udeležila pogreba za pokojnim ravnateljem drž. vzgojevališča g. Sadarjem. Hotela je s tem izkazati zahvalo za njegovo naklonjenost do njenega sina, ki se nahaja v omenjenem zavodu. G. Lap pa ji tega dovoljenja ni hotel dati iz nerazumljivih vzrokov. Bitenčeva pa se je pogreba kljub temu udeležila, ker je bila uverjena, da s tem
Pavičevič. V imenu vseh delavskih zbornic so predložili k vladnemu osnutku svoje predloge, katerim se merodajna mesta niso pokazala nasprotna.
Sicer pa tudi nimajo povoda, da bi nasprotovali. Vsi predlogi merijo namreč edino na to, da bi ustvarili mirno in vzajemno sodelovanje med delavci in podjetniki. Da se pa to doseže, je potrebno, da je delavec zakonito zavarovan pred samovoljnim izrabljanjem in odpuščanjem iz obratov. Tudi njegove že pridobljene pravice morajo biti dovolj zaščitene po zakonu.
Važen je tudi čl. 153., ki predlaga, da se ne morejo zaseči plače delavcev zaradi dolgov na alkoholnih pijačah. Ta-
mestna vrtnarija nima nikake škode, uzakonitev bi bila zelo umestna, ker
zlasti še, ker je ta dan deževalo. Ko je I Bitenčeva naslednji dan prišla na delo, ji je g. Lap napovedal takojšnjo odpustitev iz službe.
Da omenjena brez dovoljenja ne bi smela izostati r,d dela, to je res. Da je pa za dovoljenje prosila in tega ni dobila, čeravno ob deževnem vremenu
mestna vrtnarija lahko pogreša še več ' konference.
bi se na ta način zajezilo silno izrabljanje delavstva potom alkohola.
Na ministrstvo za šume in rude je napravila lep utis tudi okolnost, da so prišli delavci z enotnimi predlogi, do-čini ni bilo tega na strani delodajavcev. Zastopali so različna mnenja. Radi tega ni moglo sklicati ministrstvo skupne
delavcev, je pa tudi res. Nismo proti re- j du, smo pa tembolj proti vsakem« si- [ kaniranju delavstva. Zato upravičeno [ trdimo, da omenjena ni postala žrtev reda, pač pa žrtev šikaniranja. Zahtevamo, da se storjena krivica takoj popravi.
*
Prevalje. Na pobudo, katera je izšla iz vrst tukajšnjega delavstva samega, se je v nedeljo 24. nov. vršil pri nas sestanek, na katerem smo razpravljali o ustanovitvi »Pokojninsko podpornega sklada skupine tovarniškega delavstva v Prevaljah.
Sestanek je na naše povabilo posetil tov. expoziturni tajnik iz Maribora, kateri nam je s številkami in bodrilnimi besedami predočil pomen in vrednost štedenja za posameznika kakor celolo.
Njegova stvarna izvajanja podprta z do- j £r ^ uk Rled(, telesne vzgoje kazi, so nas navdušila, da smo sklenili ,	lozadevni	zakon.
s podvojenim, močmi >ti na de o za	,hlRoslavija j„ Bolgarija. Pretekli te-
uresmeenje te toli potrebne zamisli. den hi] izvršea na ekspresni vlak
Mo potnega delavstva bo prišla le Parjz_Cari d bou!l)lli napaa v bli-
I	'zraza’	ak<’ 1)0,110 f utdl &°^°- i zini jugoslovanske o/ mejne postaje Čada rsko močni. Samo en »lirkeljc na	■'
mesec manj, pa bomo imeli tekom ne-
aj let fond, iz katerega bomo črpali
V glavnem so delodajavci proti ustanovitvi kultumo-podpornega fonda in odklanjajo vsako obliko sodelovanja z delavci in njihovimi predstavniki.
Z ozirom na to bo moralo ministrstvo samo odločiti, katero smer je treba vzeti. Zdi se, da hočejo delodajavci sploh zavleči uveljavljenje novega rudarskega zakona. Topot se bodo skoraj gotovo varali.
Ministrstvo za šume in rude priprav-i lja poleg rudarskega zakona še zakon o ! bratovskih skladnicah. Ta zakon bo ure-| dil socialno zavarovanje rudarjev.
Telovadne organizacije. Te, dni se v časopisju še bolj pa v javnosti razpravlja o' vprašanju enotne državne telovadne organizacije, ki naj bi nastala iz sedanjih: Jugoslovanskega in llrvatske-ga Sokola ter iz Orla. — Iz Belgrada se poroča, da pripravlja vlada za 1. decem-
podpore za težke dneve, katere si da-1 nes z ničeniep’ ne moremo izboljšati. Naš pregovor pravi:	Kamen	do kamna
palača, zrno do zrna pogača. Zato delajmo, da čimprej to uresničimo.
Sklenilo se je, da priredimo v najkrajšem času v obeh tovarnah, t. j. Korotanu in papirnici glasovanje, kdo bi se zavezal in koliko na mesec prispevati, nakar bi se s 1. jan. 1. 1930 začelo s pobiranjem prispevkov.
Tovariši! Prvi korak je storjen, sedaj ne odnehati, videli bodete, da bomo tekom nekaj let z zanosom gledali na delo, katerega smo začeli sicer z velikim trudom, toda vse to bo pozabljeno oh zavesti, da smo za slučaj nezgode tudi od lastne strani zavarovani. Tajnik.
Obrtno sodišče v Ljubljani.
V neštetih slučajih se dogaja, da delodajalci neupravičeno odtegujejo ali pridržujejo delavčevo plačo ali mu na drug način prikrajšujejo njegove zakonite pravice. Delavec si v takem slučaju ne more pomagati, ker mu ni znano, kam se ima obrniti. V Ljubljani se nahaja obrtno sodišče, čigar naloga je, da izravnava take spore in poravna storjene krivice. Obrtno sodišče uraduje v sodni palači v Ljubljani, in sicer za stranke (informacije in vlaganje tožb na zapisnik) vsak ponedeljek in petek od 11. do 13. ure v sobi št. 132. 11. nadstr., desne stopnjice. Izven tega časa se sprejemajo stranke le, če gre za neodložljive zai-deve. — Sodišče sprejema tudi pismene tožbe.
| ribrod. Eksplodirala sta dva peklenska | stroja, ki sta bila nastavljena na prego. Poškodovana sta bila jedilni in prtljažni voz; od potnikov ui bil nihče telesno prizadet, razen, da so prestali mnogo strahu, ker so bili oddani iz teme na vlak tudi siivli iz pušk. — Jugoslovanski poslanik v Sofiji je s posebnim pismom opozoril bolgarsko vlado, da so izvršili la napad bolgarski četaši. - Pogajanja med jugoslo^ans! o in bolgarsko delegacijo se še vrše v Sofiji.
Novi zakoni. Kralj je podpisal 100 paragrafov obsegajoč? konkurcui zakon in 175 paragrafov vsebujoči zakon o prisilni poravnavi izven konkurza in za-* kon o uveljavljenju obeli teh zakonov. Oba zakona stopita v veljavo 1. maja 1930. — Podpisan je zakon o izpremem-bah zakona o občinah.
0 cerkveno-politifnih vprašanjih so razpravljali te dni v llelgradu jugoslovanski škofje. Sestali so se s posameznimi ministri in predsednik eksekutive zagrebški nadškof dr. Bauer je bil v avdienci pri kralju.
Kil).
Dne 25. t. m. se je vršila v Ljubljani 60. redna glavna skupščina Kranjske industrijske družbe, ki je ibila važna glede na znane spremembe te družbe. Skupščino je vodil podpredsednik Avgust Praprotnik, ki j^; sporočil delničarjem, da je italijanska skupina, ki je bila že od leta 1019. v posesti večine delnic, odprodala svoj paket, ki je prešel v last jugoslovanske skupine pod vodstvom celjskega industrijalca Avgusta testena. V zvezi s to spremembo lastništva so demisijonirali vsi člani uprave, ki so za-
stopali italijansko skupino, kar je skupščina vzela na znanje. Prav tako so odstopili tudi vsi ostali člani uprave. Zato je občni zbor izvolil v novi upravni svet: za predsednika Avgusta Westena, za podpredsednika Avgusta Praprotnika, za člane: dr. Frana Windischerja, dr. Din-ka Puca, dr. Milka Brezigarja, Avgusta Pfeiferja (Celje), Hanuša Krofto, Karla Noota in Janka Jovana.
Iz letnega poročila posnemamo, da je v poslovnem letu 1928/29 dosegla produkcija martinskega jekla 47.324 ton na-pram 41.281 tonam v letu 1927/28 in 42.606 tonam v letu 1926/ 27; poleg tega pa je podjetju uspelo znatno zmanjšati zaloge. Tudi v tvornici elektrod na Dobravi se je zaposlenost v primeri s prejšnjim letom nekoliko zboljšala. Obratovanje tvornice na Bistrici v Rožu je bilo zaradi zastarelih tehničnih naprav manj ugodno. Sklep zadnje glavne skupščine, naj se za to tvorničo ustanoPi posebna avstrijska delniška družba, je bil iz gospodarskih razlogov razveljavljen in se bo tvornica na Bistrici še naprej vodila kot podružnica.
Spremenjena so bila tudi pravila v nekaterih točkah. Navzlic ugodnejšemu uspehu, je upravni svet predlagal dividendo v višini 7.50 Din na delnico ali 5% (lani 10%). Družiba izkazuje dobiček v znesku 3,230.000 Din. Družba bo v doglednem času investirala večje vsote, da se odstranijo vse zastarele tehnične naprave in nadomestijo z najmodernejšimi in da se doseže mehanizacija obrata. Stremljenje nove uprave gre za teih; da ekononiizira vse naprave in poveča produkcijo —' obrat racionalizira.
Po svetu.
V Avstriji se vlada dr. Schoberja trudi, da doseže ustavno reformo kompromisnim potom s sporazumom socialistične opozicije. Pri tem ho vlada morala v gotovih točkah glede pravic predsednika republike in glede položaja mesta Dunaja popustiti socialističnim zahtevam. To pa ni po volji Heinnvehru, ki hoče uveljaviti svojo zasnovo ustavne reforme nasilnim potom. Vedno bolj napeto postaja razmerje med neodgovornim lleimvvehrom in odgovorno vlado. Heimvvehr ima poleg dobro urejene bojne organizacije tudi dobre politične simpatizerje, ki so mnenja, da je ljudstvo bolje vladano z diktaturo kakor z demokracijo. Med odličnimi simpatizerji je tudi bivši zvezni kancler dr. Seipel, ki je, kakor znano, jako energičen napram socialistom in njihovim demokratičnim zahtevani.
Na Francoskem je umrl bivši ministrski predsednik1 Clemenceau (izgovori Klemansčj, imenovan stari tiger. On je poleg nedavno umrlega maršala Foclia (izg. Foša) najznamenitejša osebnost Francije izza časa svetovne vojne. Pri svojih 76. letih je 1917. prevzel v naj-kritičnejšem času vodstvo francoske politike in neizprosno tiral vojno do konca, ki je pomenila za Francijo rešitev in ogromni) Zgodovinsko zmago. Bil'je za časa mirovne konference V tako zvanem svetu če tvori c e, ki šo ga tvorili Wilsori, Lloyd George (izg. Žorž), Orlando in oii. Imel je odločilen Vpliv v njeni. — ■Stari tiger je umrl v 88. letu svoje živ-Ijenske dobe, potem, ko se je umaknil leta 1920.' iz politike po propali kandidaturi za predsednika republike. Svojevrsten človek je bil: energičen in fanatičen fraficoski rodoljub, dosleden in neizprosen' v vsem svojem delu, korajžen in podjeten, neuklonljiv, borben do konca Francoz.’ - Stari častitljivi državniki si sličijo medseboj v gotovih lepili lastnostih, predvsem v doslednosti, ki je drugod prav zelo pogrešamo.'
V Nemčiji so bile prejšnji teden občinske volitve, pri katerih so znatno napredovali' skrajni 'levičarji (komunisti) in desničarji (nacionalni socialisti). Skupina krščanskih socialistov je sicer tudi malo napredovala, toda ne tako kakor je bilo pričakovati in kakor bi ona zaslužila. Bila je pač napadena najstrašt-neje predvsem s strani centruma, kar je v veliki meri povzročilo, da so se ojačili komunisti. Težko pa je tudi danes skupinam idealistov, ki nimajo denarja za širjenje propagande, brez katere ne more biti polnega uspeha. Vendar pa so se krščanski socialisti s svojimi 200.000 glasovi dobro utrdili in ukoreninili v nemškem volilstvu.
Krekova mladina.
Pokret.
Prišel bo čas, ko se ne bo človeka vprašalo, katere in kakšne organizacije je član, temveč katere ideje pripadnik je. Po sedanji dobi popolne mehaničnosti in neživljenjskosti, ki ustvarja idejno lakoto in nabavo iskanja, mora nastopiti doba notranje usmerjenosti, poglobljenja, iskanja bistva, vsebine. Zaljubljenost v organizacijo in nje forme napravlja članstvo duhovno okorno, mehkonožno, plitvo, neodločno, nesamostojno, tipajoče le po zunanjih videzih in posledicah, neaktivno.
Dandanes pa ne rabimo organizacij, temveč ljudi, takih ljudi, ki bodo razsodili, globoki, samostojni, ostri vidci sedanjosti in prihodnosti, aktivni, požrtvovalni. Takih ljudi je treba za pro-speh krščanske družbe za nje ozdravitev in za njeno razgibanje. Zmehanizirani človek je ustvaril računske, zgolj oblikovne odnose do Boga in sočloveka, ni več globlje, duhovne vezi med človekom in Bogom, ni več ljubezenske vezi med človekom in človekom. Cerkev je postala ljudem najpopolnejša organizacija. Kje je silna moč idealizma, ljubezni, bratstva, ki je pogoj za vršenje, žrtvovanja, aktivnost, medsebojno zvezo. Kje je stremljenje za ustvaritvijo notranje boljšega človeka, Bogu dopadljivega, razdrto družbo združujočega, krivico iska-jočega in sovražečega?
Krekovci ne smemo prezreti te ogromne rane na telesu ljudstva in krščanstva. Pojdimo na idejni, notranji podvig slovenske proletarske mladine, sta.vimo ji pred oči višje smotre, ideale. Nič zato, ako so cilji visoko. Pot do njih zjekleni značaje, okrepi zmožnosti, dvigne duševnost. Le mladina je zmožna ustvariti novo rast in življenje, novo pomlad. Zato se krekovci ne zaprimo v meje organizacije, ne obdajmo se s kitajskim zidom! Usposabljajmo se za svet in pojdimo v svet! Krekova mladina, ki je šola proletarske mladine, ste vi in naj se po vas, fantje in dekleta razlije v ljudstvo vesela blagovest krščanskega socializma.
Ljubljana. Vsak četrtek imamo sestanke. Čimdalje več nas je. Imamo predavanja in razgovore, debatiramo in se tako izpopolnjujemo. Tako bo naša smer čimdalje ostreje začrtana. Vabimo vse, da pridlejo zraven.
Borci.
Ljubljana. 2. krdelo ima sestanke v torek, 3. krdelo' pa v ponedeljek. Kdor hoče pristopiti k Borcem, se naj oglasi v Krekovi mladini, Miklošičeva cesta 22-1. (Delavska zbornica).
Tržič. Enota dobro dela. Blagajna ugodno prospeva. Pripravljajo se fantje na akademijo.
Cez hribe in doline...
Javornik-Koroška Bela. 3. novembra se je v tukajšnji frančiškanski cerkvi poročil naš tovariš Rafael Šoberl z gdč. Marijo Alič. Tovariš Šoberl je kot sedanji predsednik Krekove družine in tudi strokovne organizacije zelo aktivno deloval in pričakujemo, da še zanaprej. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslbva in sreče.
Radio.
Radio in delavstvo.
Izobrazbe in zabave je kot malo kdo potreben baš <Jelavee. Izobrazba je predpogoj za uspešno njegovo življenjsko borbo. Zabave in razvedrila pa je prav tako potreben, ko prihaja domov, utrujen od enoličnega dnevnega dela. Moderni delavec ne bo hodil iskat zabave v gostilno, kjer bi v škodo svoje družine zapravil že tako pičlo odmerjeno plačo. Raje bo sedel v krogu svoje družine ob radi u. Enkratni stroški za nabavo aparata in malenkostna mesečna pristojbina 25 Din, torej niti dinar dnevno, se mu bogato povrnejo. Radio med naše delavstvo — v njegov prid in v njegov dvig!	T.	R. L.
Delavske ure v radiu.
Naš radio je sicer že dolgo prirejal delavske ure, vendar te po večini niso izhajale iz delavstva in tudi med delavstvo kaj prida niso šle. Neizmerna
škoda pa bi bila, ko bi tako važna kulturna pridobitev, kot je radio, šla brez vrednosti mimo najširših plasti delavstva. Zato moramo samo pozdraviti iniciativnost Delavske zbornice v Ljubljani in njenega tajnika g. Uratnika na eni strani, ter razumevanje naše oddajne postaje na drugi strani, po katerih se v doglednem času uvede v našem radiu delavska ura, pri kateri bo sodelovalo delavstvo in ki bo namenjena potrebam delavstva. Program bo obsegal točno 1 uro na teden in bo obsegal različne točke: Kratko predavanje, deklamacije, pevske in godbene točke, prizore itd. Vodil bo vse od Delavske zbornice določen in honoriran zaupnik, ki bo s sodelovanjem delavskih kulturnih organizacij skrbel za enotnost in pestrost programov. Želeti je samo, da bi se radio res razširil med delavstvom, kjer je bil doslej le redek pojav. T. R. L.
Borza dela.
Ljubljana:	Delo je na razpolago:	6
hlapcem, 4 mizarjem, 20 čevljarjem, 30 te-sačem, 35 rudarjem, 5 krojaškim pomočnikom, 1 pleskarju, 1 mesarju, 1 zlatarskemu pomočniku, 1 urarju, 1 mojstru za izdelovanje bonbonov, 2 črkoslikarjema!,
1 dežnikarju, 1 inštalaterju telefona, 1 c rednemu kovaču, 1 nožarskemu pomočniku, 4 zidarjem, 1 graverju, 1 vrtnarju, 30 zidarskim delavcem, 1 stolarju, 3 žagarjem, 1 tapetniku, 1 trgovskemu potfii-ku, 13 vajencem. — Ženskam1: 1 dež-nikarici, 4 šiviljam perila, 1 pletilki, 1 sobarici, 1 likarici, 5 služkinjam, 4 vajenkam.
Maribor. Delo je na razpolago:	16
hlaipcem, 7 viničarjem, 2 majarjema,, 1 kravarju s sinem, 20 gozdnim delavcem, 20 rudarjem, 3 kleparjem, 2 elektrikarjema, 1 električnemu inštalaterju, 1 mehaniku, 1 automehaniku, 1 kolarju, 4 mizarjem, 3 sodarjem,, 1 čevljarskemu delovodju, 1 krojaškemu delovodju, 5 čevljarjem, 2 krojačema', 2 delavcema za pregledovanje jajc, 1 tapetniku, 2 slikarjema, 1 pleskarju, 1 slugi za v gostilno, 5 prirezovalcem gornjih delov čevljev, 4 pomožnim delavcem. — Vajence m :	pekovske, čevljarske,
kovaške, mizarske in slaščičarske cbrti in trgovske stroke. -—Ženskam: 6 kmeč-
kim deklam, 4 služkinjam, 3 kuharicam, 10 kuharicam, služkinjami in varuškam v Srbijo in na I Irvatsko, 1 postrežnici, 1 kuharici k financarjem, 2 kuharicama k orožnikom, 2 tovarniškima delavkama, 1 vzgojiteljici, 3 šiviljam za šivati odeje, 1 trgovski vajenki, 2 šiviljskima vajenkama.
Celje. Delo je na razpolago: 3 hlapcem, 41 gozdnim delavcem, delavcem za izdelovanje dog, 1 hišniku, 4 rudarjem, 1 pečarju, 2 stavb, ključavničarjema, 2 splošnima ključavničarjema, 2 kleparjema, 1 mizarju, 4 sodarjem, 8 čevljarjem, 1 krojaču za mala dela1, 1 peku, 2 raznašalcema kruha, 1 mesarju, 28 težakom, 1 strojniku, 12 vajencem. — Ženskam: 9 kmečkim deklam, 1 šivilji, 4 natakaricam, 1 računskemu natakarju, 1 podnaitakarici, 4 služkinjam, 1 sobarici, 2 vzgojiteljicama, 1 gospodinji, 3 perfekt. kuharicam, 1 va: ruški.
Previdnost. A: »Kje si daješ delati obleko?«
B: > Pri tvrdki Škarjic in Cvirnič.«
A: >0 jaz pa ne, ker bi se potem moral dvema upnikoma izogibati, zato mi je veliko ljubši mojster Šivanka, ki nima kompanjona.«
Gospod: »Ali ste že slišali, da je bil vaš sosed Blažon obsojen?« — Kmet: Ne, še ne. Koliko pa je^dobil?« — >Do-smrtno ječo je dobil.« — »Prav mu je, še del j naj ga zaprok
Šef: »Torej vam vaš materijelni položaj še vedno ne dovoljuje, da bi se poročili, čeravno ste že 24 let zaročeni?« —-Pisar: Tako je. Prihodnje leto obhajava jubilej srebrne zaroke.•:
Dva meščana sta se podala na letovišče k nekemu znanemu posestniku na deželi. Ta jima je med drugim nekega dne preskrbel tudi puški in pse za lov. Oba »športnika«, ki pa še nikdar nista imela, takega orožja v rokah, sta ponosno odšla v gozd in kmalu se je začulo živahno streljanje. Po kratkem času pa se je eden izmed njiju vrnil. »Kaj, mar vama je že municije zmanjkalo?« vpraša gospodar. — >Ne, municije je še do-?ti. ampak psov nimava več.«
DVE NOVI POSLOVILNIH
c
FLORJHNSKH U|LICR št. 5 o hiši gosp. Stenta in RDŽNH DOLINH CESTH III St. 2 o EiiSi g. Pniičofi
otvori I. del konzumno društvo te dni, in sicer:
Rene Bazin
Iz vse svoje duše
Poslovenil Niko Kuret
To je bilo vse. Govorile so o drugih rečeh. Zunaj je spet sijalo solnce. Gorenji del okna je bil ves sinji in topolov vrh je bil tako poln žarkov, da je bil v' tem hipu podoben posrebreni čaplji, ki jo je v tem hipu gospodična Reina pritrjala na slamnik.
Deset dni kasneje drugo pismo:
Henrietta, meni gre na bolje. Vem, da te bo veselilo. Tu ni slišati šuma mojega velikega Pariza in zrak je dober. Vsako jutro izpijem kozarec toplega mleka in nato spet zaspim. Zdi se mi, da radi zdravega prostega zraka; lahko spim od devetih zvečer do sedmih zjutraj. Sprejaham se, pomisli, po parku, ki je tako lep. Res je, da me spremljajo, ker še nisem krepka dovolj. Tu imajo travnike s kravami, kostanje, ki pod njimi posedam, in kadar se čutim močnejšoi, grem do ribnika, ki je prav na koncu in ga obdaja visoko drevje. Srečujem mlada dekleta. Ne poznajo me m cesto me pozdravijo, da me razvesele. Tako vidiš, da mi gre bolje kot poprej. Če mi še moreš kaj pisati, ne piši tako drobno: utruja mi oči — — —«
Dva tedna sta potekla.
Ko je Henrietta neko jutro malce kasno šla v delavnico, je srečala pismonošo, ki je stopal po bregu.
Gospodična Madiotjeva, pismo imam za vas.«
Ah, prav! Dajte!«
Mislila je: »Marija mi odgovarja!« Mož ji je dal pismo in šel naprej. Pisava ni bila Marijina. Bila je podolgasta, pravilna in umerjena pisava. Henrtetto je stresel strah. Prebrala je te besede, ■ napisane v Villepinte:
7.a »Jugoslovansko tiskarno«; Karel C*L
Somišljenike in člane prosimo za pristop oziroma agitacijo — Z izplačevanjem dividende se prične prve dni v decembru. — NAČELSTVO.
Gospodična, naši mali peneionatki Mariji Schvvarzovi se je nenadno obrnilo na slabše. Bojimo se in zdravnik se boji, da ne vstane več. Ubogo dete ima le še en sen: da bi videla vas. Kliče vas in nam govori 01 vas, kadarkoli more govoriti. Obljubila sem, da bom storila po njenem naročilu in pravkar mi je dejala: »Recite ji, da jo bom čakala, da umrem! če vam je mogoče, gospodična, se vendarle požurite ...
Sestra Marija-Silvija.
Henrietta je jokala vso pot. Preden je stopila v delavnico, si je obrisala oči in stisnila pismo v nedrije. Tovarišicam, ki so jo vpraševale, kaj ji je, je i*ekla samo: Ni mi nekaj prav!
Sklonjena nad delo je ves dan razmišljala.
Malce pred uro, ko delavke začenjajo1 vstajati in se razhajati, je zapustila sobo, da govori z gospodinjo. Ko se je vrnila, so vsa dekleta opazila, da je delovodkinja vsa bleda in da ji mora biti duša silno razgibana. Sedele so še, a večina ni več delala. Nekatere so končavale s šivanjem ali z zgibanjem traka. Rjavolase, plavolase, kostanjaste glave, ki jih je oblival sij junijskega večera, katerega odsev je padal celo v delavnico', so se za-okrenile druga za drugo k Henrietti, ko da jih je poklicala. In zares je šel njen pogled okrog in okrog obeh zelenih miz, ob katerih je bilo poteklo toliko dni... Poskušala si je vtisniti za vekomaj v oči sliko teh mladih deklet, ki jih ne bo več videla, Bodala jim je s svojo molčečo mislijo čelo, smehljajoča se ali nežna usta. Obdajala jih je s svojimi spomini, ki so nenadoma oživeli, kakor odrastla sestra, ki ji je drugi dan oditi ob roki ženinovi m ki šteje sestre, ki jo bodo pogrešale. Ali so jo vse ljubile? Kaj to ob tej zadnji uri?. Delile so med sabo življenje ponižnega dela, ki se zanjo končuje. Za hip bo zaživela spet z njimi in se poslovila brez odgovora, kakor namerava. Potem pa je premagala ginjenost, ki jo\ je davila, in je rekla:
Gospodična, nova sporočila imam o Mariji. Poslabšalo se ji je!«
Tedaj se je v vseh teh mladih obrazih, najsi so bili žalostni, norčavi, zaljubljeni, pokazal isti izraz usmiljenja.
Oh, je dejala Irma, kako je to šlo hitro!
Moije starosti je,« je rekla Jeanna, ki je bila pravkar dovršila dvajseto leto.
In več jih je vprašalo hkrati:
Kje pa je? Vedno v Villepinte? Ali močno
trpi?
Vrnila se bo^ kaj ne? Ali piše sama?«
Henrietta je odgovarjala stoje pri vratih, vsa bleda v lepi svetlobi večera in ne vedoč, komu teko njene solze: tem, ki jih bo zapustila, Ydi njej, ki umira tam daleč... Ko se je dekletom izvil prvi vzklik žalosti, enak, pa v različnih besedah, je nastal molk, kot se godi takrat, ko je udarec padel in ko prodira samo bolečina prav na globoko. Glas, ki jie prekinil tišino^ se je oglasil prav blizu Honriette. Bil je pojoči, drhteči in svetli glas Reinin, ki je rekla:
Če hočete, gospodične, imam zamisel. Prepričana sem, da bi jo razveselilo...«
Vajenka edina jo je vprašala:
»Kaj pa?«
Druge so zrle v Reino, ki je nadaljevala:
Napravimo ji vseskupaj klobuk, lep klobuk, ki ji ga bomo poslale!«
A če ga ne bo mogla nositi?« je rekla mala.
Pojoči glas je odgovoril:
Mogoče, a rekla si bo: Torej bom le ozdravela? One mislijo torej, da bom ozdravela? To ji bo za trenutek v veselje. Za bolnika je treba le malenkosti...«
Sprejeto! je rekla »Irma. Jaz sem za to, prav dobro je tako^ gospodična Reina!«
»Jaz tudi, jaz tudi!«
Pa nataknite naprstnike!
Izdajatelj: Konzorcij »Delavske Pravice< (Jože Rutar'
I'rednik: Srečko Žumer.