Stsv. 2(5 v Trstu, v ptM 23. ianuafla 1*20 Istnlk XiV Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica «v. na tiska AslSkega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokejrfsi se nt vračaja — Izdajatelj in odgovorni uadailt Štt fin O od ina. — Lastnik konsorelj Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L 18 — In celo letev L 3u—. — Telefon uredništva in uprave Slev. 11-57. DINO Posamezne štcvHke v Trstu in okettoi po 10 atottnk. — Oglasi se račuaaja w firokosti ene kolone (72 mm), — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 20 stoti osmrtnice, aahvale, postanite in vabila po 40 »lat., oglasi denarnih zavodov mm po 80 slot Mali oglasi po 10 stot beseda, tuj manj pa L I"__Ogtase sprejema lnseiatnl oddelek EdinostL Naročnina ia reklamacije sa poSiljajo iikljuffno upravi Edfaostl. Uprava in Inseiatoi oddelek se nahajat* v Trstu, ul. sv. Frančijka As. 2& Krfzaujtidraasta uprašnnja. Pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja so se torej začasno ps-ekinila. Italijansko časopisje pripisuje krivdo jugoslovenski vladi in delegaciji, kaiere zahteve da so nesprejemljive za Italijo, ki je v minuli vojn: žrtve vala 500.000 svojih vojakov. Katera država jih ni žrtvovala? Ali pozablja italijansko časopisje, da je izg libila majhna Srbija več kot štirikrat toliko svojih najboljših sinov kakor ve- v vojni sploh izgubila. Ali jc častno, da ita ionsko časopisje skruni čast svojih padlih vojakov, ki so se junaški borili in padli ma bojišču za idealne svrhe, za obrambo svoje domovine in s voiih neodrešenih bratov izpod a-*tri-j«kega t::ana, in ki bi se v grobu obrnili, če bi slišali, kako njihovi potomci izkoriščajo njihovo jtm aštvo in smrt. ~ oporo svoje da= ali »ne«, kaj misli o jadranskem sporazumu. Će Jugosloveni v štirih dneh ne sprejmejo sporazuma, se udejslvi londonski dogovor.* % PARIZ, 21. Jugosiovcnski odgovor na predlo- -a rešitev jadranskega vprašanja se srna-itra za nezadovoljiv. Jugosloveni so bili obveščeni, da morajo sprejeti predloge vrhovnega sveta, ali pa podvreči sc udejstviivi londonske pi ^ccbe. Jadransko vprašanje pred vrhovnim svetom. PARIZ, 20. (S.) Zaka&neio. Vrhova* svet je končal sejo ob 20'15. ne da bil dosegel rešitov jadranskeg«. vprašanja. Amerika vztraja na Wilsonovem stališči: slede Jadranskega vprašanja. NEW YORK, 21. (S.) Poročevalec lista »Associated Presse« brz o javi j« iz Washiiigtona: Izjavlja e uradno, da se amerikansko stališče napram '2-dranskemu vprašanji! ni pr-v nič izpremenHo od jasa, ko je VViJscn poda! »svoie izjave v Parmi. Namerava se držati točno izvršitev klavzul dogovorjenega sporazuma glede adejstvitve iugoslo-enskKi zato^ev nekvamo italijanskim zahtevam Jedo ozemijri' na jadranski obal*. Izjavita se, da -predEectnik in č&ni vrhovnega sveta v Parizu, razpravljaio o tem vpra$a«?n, prav -dobro po-jčenr o ameriškem stališču in rr;ti-predJoir-i slede vkfhnčkve kaike iz>nremembe v reško vprašanje. Zdi se n-everjetnoi da bi mogla ".•usriskit vlada ciobritf le hrvatske, ne slovenske vlade, temveč samo srbsko-hrvats-ko-sio-ven-ska, jugosJovenstka; vlaia? Pr. ur.) Skrajne meje popuščanja. B£LGRADW 20. Bdgrarsfca ^Epcha-t doznava iz dobro poučenih krogov, da naš položaj pri mirovni konferenci- v zadniem času ni več tako ii(Mtgodte4!. V vprašanju Reke, Istre itd. je naše sta'Ušče ono, katero je minister dr. Trumbič razložil dtailijan-skenm manistr^kemu predsedniku pri njunem zadnjem sestanku, tatkar tudi pred vrhovnim svetom. Glede Reke in Istre bi Jugosloveni mogdf pristati kvečjemu na to, da sc kot meja določi črte reke Raše. Reki 'bi eventuebio prizn^ii ono samoupravo, ki jo je uživala svoječaisoio pod ogrsko vlado, toda v vsakem primeru mora ostali naša suverenost nedotaknjena. To bi bila skrajna meja? naše po-| pustijlvostt glede Reke. O kaki- neodvisni avtonomni državi (Zada:) ne more biti niti govora; iva >a vlada ua noben način ne more pri voli ti v to. Istctako ne more bilr govora o italijanski 'suverenosti na!' otokoma Visom in Pelagružcm ter nad kvarnerskima otokoma Loši njem in Unijami. Zadir in ojnenjeai oioki morajo biti breii>ogoiuo naši, ker so to popolnoma jugoslovanski kraji. V najskrajnejšem primeru bi -morebiti prisbali iia to. da se podeli Zadru nekaka občinska avtonomija. Mrsel o nevtra'.izacljj naše obale odklanjamo nai-odločnejše; to tembolj, ker še ne vemo, kakšen delež utegnemo dobiti pri razdelitvi bivšega av-stro-ogrskega vojnega bro-Iovia. S tem vprašanjem sc v ostalem mirovna konferenca sploh še ni pečala. Tudi ako bi nem pripadel primeren delež na tem brodovju, ne bi mogli pristati na dc-miHarizacS* itaše oba-le. kakor tudi Italija no bi privoHJa v to, da se nevtralizira njena jadranska i obala. Soglašali bi morda edinole s tem, £a tako mi, kiakor Itaiija, demilitariziramo vsak svojo ia-j drausko obalo. PaĆ pa se ne protivknor dati -po-j trebna ja-nistva za varstvo italijanskih manjši« na, našem ozemliu, ikakor to predvideva saintger-mainsto mirovna pogodba. Toda enaka Jamstva bi moravi dobit? tudi od strani Italije za naše so-pđemenjake, ki bodo prišli pod italijansko suverenost in katerih bo neprimerno več kakor pa I tali-j janc-v v Jugoslaviji. Nt izključeno, z italijansko tor-pede^ko v Opatijo. Frank ipiše Vućetiču, naj prVie čimprej, ker za predsed-4lika stranke izvcljen dr. Lemež. da je pasfcil -Naprej« gLi.iilo komunistov, se s kom pet entnega mesta d eni ent uje. V Ljubljani se ni vršilo nikako secijaiistično zborovanje, na katerem bi bili zmaga"! komunisti ali da bi prišlo gtesik) socijalno-t?£-}»i»!cr:t-i£ike srra-nLe v roke iv-ima-tnastov; vse te Vil--U so brez vsake -poč!age. Demokratska zaednica. iBELGRAD, 21. V soboto popoldne se je se-sfeal glavni odsek Demokratske zaednice k seji, pri kateri se je pričela razprava o organizaciji edinstva demokratske stranke. Za 20. t. m. se je sklicala plenarna seja kluba Demokratske zaednice, da se osnuje edinstvena in popolnoma kompaktna demokratska stranica. Socijalni deaokratje ia kriza v deželni vladi za Slovenijo. LJUBLJANA, 21. Zagrebški »Jutarnji List« javlja, da je poslala socijclnodem-ckratska stranka v Belgrad posebno deputacijo v svrho, da -pospaši rešitev .krize pri pokrajinski vfardi za Slovenijo. List naglasa, da zahtevajo socijalni demokratje sle^koprei, da se jim izroči poverjeaišlvo za notranja dela. V slučaju, da hi se jim ta resord ne »poveril, zahtevajo, da se na lo mesto imenuje c«seba, ki da je vsa jamstva, {Ja ibo postopala v domači politiki nepristran-sk» in nevtralno. Socijalni demokratje stoje baje na stališču, da ne sme dr. Žerjav ostati na svojem mestu. Zahtevajo tudi izprememfco občinskega volilnega reda v toliko, da se prizna volilna pravica vsem onim, ki (bivajo v občini na-matnj pol leta, ne pa kakor določa sedanji načrt, dve leti. Ako bi centralna vlada odklonila te scoijalncdemokratske zahteve, je baje stranska odločila, da pozove ministra Kristana, da peda svojo demisijo in izstopi iz Davido-JuKIevega-kabineta. Te vesti * Jutarnjega Lista« so v bistvu točne. Koncem preteklega tedna je odpotovala v Belgrad deputacija socijalno-de-mdkratstke stranke, ki jo vodi odvetnik dr. Milan Korun. j Zagrebški"uradniki v policijskem preiskovalnem zaporu. ZAGREB, 21. (Službeno.) Mestni perovodja Jr. Vinko Benković s šestorico javnih nameščencev se nahaja v policijskem preiskovalnem zaporu, iker so zakrivili težke kriminalne pregreške iproti državni oblasti in so se trudili, ta,:no -organizirati odpor proti državni oblasti po razpustu »Saveza javnih nameste--rika«. Ti pregreški in stremljenje, povzročiti nerede, so tem opasnejši, ker so bili izvršeni v dc.bi, ko se na svetovni mirovni konJerenci koačnoveljavno odloču/je o naših najsvetejših pravicah, v dobi, ko neprijateljsko časopisje v sosednih državah deluje na trajno zasužnjene naših ozemelj z očitkom, da -je Jugoslavija v ri»zsui-u in da \4adajo pri nas s;ini nemiri — dobi, ko D'Annunzio pošilja skupmo z našimi izdajicami na Reki čete konfidentov, da bi izzvali pri nas nerede, in stoji v zvezi s posameznimi separatističnimi individumi v naši državi. Ta policijski preiskovalni zapor sc ne mc-re brzo končati, ker je to trajno pripravljanje odpora proti državni oblasti bilo precej razširjeno in so bili započetki organizacije na raznih krajih naše države v zvezi z velikim številom oseb. Po obstoječih tpredpisih so policijske preiskave tink vizi tome narave in ne dopuščajo občevanja zagovornikov z osumljenci. Državna oblast v imenu tehtnih koristi našega »kraljestva ne more in noće dopuščati ni-kakega vplivanja na to postopanje, a .ko konča polrefcco ia zelo tkonipfcekano policijsko /pre- iskavo, izroči krivce pristojnemu sodišču z vsemi preiskovalnimi spisi vred, da nadaljuje zakonite -postopanje. Izbruh tipografske stavke v Zagrebu. ZAGREB, 21. Ker se med lastniki tiskarcn in tipografsko organizacijo ni dosegel sporazum glede nove -kolektivne .pc^ccfbe, je izbruhnila tu stavka. V ponedeljek 19. t. m. ni izšel tu noben časopis več. Zagrebška univerza in Wilson. ZAGREB, 21. Profesorski zibcr zagrebške univerze je predlagal odboru norveškega parlamenta kot kandidata za Noblovo nagrado predsednika W. \Vilsona z dedatkam, da je ime Wilsona vsa motivacija za ia predlog. Ustavljen promet na Južni železnici v Avstriji' LJUBLJANA, 21. Obratno ravnateljstvo Južne železnice objavlja: Počenši od ponedeljka, dne 19. t. m., se na vseh progah južne železnice v območju obratnega ravnateljstva Dunaj, torej v Nemški Avstriji, ukLne ves osebni promet do daljnje naredbe. Iz Češkoslovaške. Čehoslovaško - italijanska pogajanja, PRAGA, 19. DaiIy Mail poroča iz Tientsina z dne 13. t. m.: Po zadnjih vesteh, ki jih je dobila kitajska vlada, so vstaji v Irkuckn pOfchflt nrs-»ve kadete, prisi«®^ admirala Kol čak a. Večji del mesta je bil opustošen in zažgan. Smatra se, da grozi četam generala Kappela, kakim 50.000 možem, ki se nahajajo med Irkuckim in Bajkalskim jezerom, nevarnost popolnega uničenja. Novgorod Voliiijski v plamenu. BLR0L1N, 22. (S.) Iz Moskve brzojavljajo, da jo Novgorod Volm-jsfci popolnoma unšocn. Čete gene-■raiki Petiiure so -zažigale mesto, ki je -sedaj v boH-sevi^kfh rokah. Is Avslreje. Amerika posedi Avstriji 70 milijonov tMarjev. DUNAJ, 21. Zastopnik iseveriu. ameriške ta trgovinskega urada jc izjavil državnemu tiiKukl^mii ta?n"ikii Reisohu, da je bil predložen ameriškemu kongresu načrt ccn tiovolrtev posojila 70 ni;[i>»wA' dolarjev Avstriji. Mirovna konferanca. Zavezniški vrhovni s\et se preseli v Laadtft/ PARIZ, 21. --Echo de Pariš« pile, da se v diplomatskih krogih govori, da se vrshovri aa-vezniški svet preseli iz Pariza v Ioa*k>n, kef je sedaj Lioyd George najstarejši mviadnirui predsedniki. Zavezniška nota Nizozemski zaradi VS)«m PARIZ, 20. (S.) Zavezniška nota Nisaremski naglasa, da so Nizozemski vladi 2. a ar. i vu-oki, ki ukazujoče zalitevajo, da dobe vsi, vatevši osebe na visokih socijalnih mesbih, ki so kršile mednarodne pogodtbe in določbe mednarodnega »prava, zasluženo kazen s strani konference. Zavezniške vlasti omenjajo končno skupno med tolikimi zločini »kršitev belgijske in luksemburške nevtralnosti barbarski in nečloveški sistem pustošenja, in deportiranja v masah, ter ropanje iillsrkih deklet, ki so morale zapuščene in brez a»ja po tolikih prevratih i:i strminah nairaz-fcčnc-iiii ovir m težkoc. po katerih so z muko vlačili ta voz: da je lo vprašanje stopilo v svojo zadnjo -"rt najvažnejšo fazo. A i ravno t: 'lihevi. ko so sporočali iz Pariza, da srno na predvečeru Iccnčne rešitve Jadranskega vprašanja, so pokazali kaj nazorno. kako malo vere. oziroma koliko — nevere je dajati vestem, kt j»h prinašalo !ist» v kraljestvu in za njimi tudi naši triaški lokalni listi. Zjutraj je zatrja! ta Hst. da je sporaTiim z AngJijo in Francijo dosežen in da 12 vfesti priznavate upravičenost italijanskega sta!:šča in zahtev Italije. Zvečer istega -dne je sporoča! kak drug list, č. i sta'išćc An s* rje in Francije ni šc povsem Jasno, ker sto te dve državi navezan« na A'ineriko, a \Viteon da Je neizpro* ert slej ko prej. tikraiu pa smo doznava!! iz kake drage vrsti, d*:1 se \Vi1so-n ne bo več upiral spo-tjeuti::: med lta!+jo na eni, ter Francijo in An-gtijo na drug? strani. Dasi navzkrižne iii s« nasprotujoče, so vendar vse te vesti ^ogia-sno vzbujale dcmnevo, da se mnenje jugcslov-enske delegacije enostavno r.e bo «: poštovalo, da bo morala ia delegacija sprejeti, tkakor s« se dojmvonte rečene vlasti — vM iz!epa> aH izgrda! Svet je nrnr-1 miiJi-t;, da Italija * le} >ko prej neizprosno in neomajno vztraja na ovojem. na Orlandovem nn Scnniiicvem: Nikdar U Nikdar da se kalija ne poniža*, J a bi se pogajala d Jugoslavijo, da hi državniki in zastopniki prve stopiti v osebne -stike z zastopniki druge, in da bi se neposredno osebno razRovarjali žnjinii v dosego kakega spe razuma tudi z državo >HS. V tem pa je prišla vest. 'da. so sc Italijani vendarle začeli poKaJati z J posloveni ter da je Nitti stopi! v osebne stike » Tnimbieem. Ta vest je bUa presenetljiva za nincge. Xas ni presenetila — verujte nant! Ku:jii po vsem. kar se je tekom leta dni dogaiaio na pariški konferenci, in po vsem, kar smo tupatam dc navali izza »kulis; po vsem Svojem razumevanju tistih iuteresov, ki jih en-tentfte vlasti zasleduje** r»£«v»»*ju jatiramhcjta vprašanja: po vsem tem smo bili merjeni, da «iednHč mora vendarle pr»!i do pogajanj Italije tuci z Jugoslavijo!! Prišlo je tako! Ali vse postopanje italijanske delegacije cd Jantarja iaiijekega leta pa do danes nas je uvcrilo ^c o nečem drugem, kar je neizmerne važnosti, ker 'C v tem bržčas eden glavnih vzrokov, da se (reševanje jadranskega vprašanja tako .zavlačuje: ^as k uverilo, da je vsa vnajija politika Italije in da je tudi \se postopanje njenih zastopnikov na mirovni konfcrenci brez trdno določene smeri!! Posebno jasno ka/.e to n~ načinu — ne, na na-vhnh — tako ?e ta delegacija uveljavljala cilje in zahteve Italije na reševanju ja dranskega vprašanja. Ne le. da je — kakor smr> že cznaelH — me-5*iaia svere stah>^e v postopanju napram Jugoslaviji: ne le. da je gospod Nitti opustil tisto stališče, ki Ma sc ga gg. Orlando =n Scrmino držala tako trmasto in neizprosno — Jh sc namreč Ha&jr kot stari veliki dr/avi, kot enakovredni vrstnici An-gtoje, Francije in Amerike, ni treba spuščati v pogajanja s tako majhno, brezpomembno mlado državo, kakor je Jugoslavija, ki vrhu -tega nima niti -pogojev za obstanek — ne le, da je g. Nini. vsaj navidezno, ubral nove pot«: marveč vidimo tud:. da niti v stvarnem p<»d-kreptjanju zahtev Italije ni nikake stalnosti, m-Uake skladnosti, nikake trdno določene smeri, ni-kakega jasna začrtanega prozrama! Saj vidimo: ta sc opirajo na narodnostno načelo; tu na načelo samoodločbe narodov; lam na zgodovino: tam v.opet na potrebo i naravnih mej-, na zahteve stratejrične naravi — rc_ej na različne argumente. Iki -o .si tako v navzkrižju kakor -sta *•« ogenj in voda. ker en tak argument neizprosno iz^'jtičuje dntgega! Samo v enem so s: vsi edini in dosledni: kraj vsega tega navzkrižja v načelih — vztrajajo pri politiki čustva! \V trooejo Ščititi pred' v-cm u-glcd države ; v-i prisegajo na zastavo takozvane presti/-ie poiit'kc-. Čustvo je sicer lepa reč; nred duševnosti ) naroda e je treba klanjati v spe-^ro-vanjn. Ali vendar je tista pretirana skrb za »u-gied- čcmo zelo nevaren svetovalec. V čem je ugled države, in kake so n:egovc zahteve?! Sodbe so jako navzkrižne in so c-Ivi sne od hip-neg pok/aja. So priureri. ko ;e državnik rc> dol-trgledu države, da je neizprosen in neodjen-V'iv; so -pa primeri, ko državnik le služi ugledu cr a ve je je m^JVo oajen-jiv. ker l>5 rcizprosnost ji trmasto vztrajanje pri svojem vidiku- le koni-uroiiiliiralo državo i:i njene resnične koristi. Kla-t-ićen 'Zgied imrmo ravno na posto": n.ht italijan->kih državnikov oh jadranskem vprašanju, ob se duiiii balkanski politiki Italije. Ka
o. povsem zsreSena. da je idionesla-. za Italijo le elo, Jver je onemogočala povot*» rešitev jadranskega vprašanja. Oktavi! je podIa«o !o?«!pnskc pogodbe. vc *'v3. da :e Wf<-on neizrrosen ia da te p^gf^dhe ne pripezna, ia začel je neposredna pogajanja z Jugosloveui. ScJaj pa, ko Jugosloveni nočejo pritrditi njegovim iprcdlogom. vlači na tapet — isto londonsko pogodbo i;i grozi z njo izvedbo, ne da hi uvaževai dejstva, da aneksije na podlagi tc pegodbe — ker je Amerika ne priznava — ne morejo za.obiti mednarodne veljavnosti — da niti ne govorimo o žrtvah, ki bi jih zahtevala taka aneksijska politika — ž rt vali, ki bi ne bila Igrača za Italijo.ob sedanjem njo finaaič*em in gospodarskem stanju, lir da uiti ne govorimo o prestra-šljivem zgledu, ki ga daje Avstrija: kani more dovajati aneksijska politika, ako nima popolnega priznanja od vseh interesirancev! Ponavljamo: politika, narekovana le od čustev, ui ne tudi od računajoče pameti, je cesto slab svetovalec; naravnost poguben pa-, če sili v politiko — brez smeri! • Lav-oratorec označa v svoji rimski vesti tako politiko takole: Iz vse tc skupnosti informacij — o sedanji horbi v Parizu — se kaže velika politična mizerija vodilnih razredov, pehajočih se s temi podrobnostmi, ne da bi. videli niti za ped daleč pred nosom, in ne da bi se brigali za velike mednarodne odnošaje. na katerih se bo morala ustvariti definitivna uredba med narodi! DomaČe vesti. Zaupalte! Leto dni ?e minilo, odkar ves svet z napetostjo zasleduje borbo ob reševanju jadranskega vprašanja. So-ebno pa jugoslavenski in italijanski svet nista prišla v tem letu takorekoč niti do oddiha. Naravno tc, ker -sta ncposreeao prizadeta-. Iste tako razumljivo je, da je napetost pričakovanja porasti a do viška -sedaj, 'ko napovedujejo vesri, da stojimo tik pred veliko odločitvijo. Med ljudstvom valovi vznemirjenje v grozničavom pričakovanju. 'Nam tu sra: zase.-enem ozemlju, gori ie posebno za nohti. Docim je v italijanskem :n drugem jugoslovenskem svetu vztrepočanjc osredotočeno v vprašanju bodečih meja med o-bemr. idržavama. pa gre Tra:u tu do kože še drugo vprašanje: kakov bo naš politični iu narodni položaj, če nam v Parizu deiir.itivno prisodijo nov državnoprav eti poiužaj. pripadnost k drugi državi?! Nam se dozdeva, da naši Ijiiije radi vprašanja bodočih meja vse preveč pozabljajo to poslednje vprašanje, dasi je to za našo bodočnost življensko vprašanje. Vkljub temu dejstvu priporočamo našinecm hladno kri in — zaupanje. Kakor verujemo mi, naj verujejo tudi eni, :da je v Parizu ljudi, ki mislijo na nas in ki delujejo na to z vsemi svojimi močna, da nam tudi v novem položaju — ako nam bo prisojen — pridobe čim večja jamstva ;za naš obstanek, za življenje in razvoj. Mi smo uverjeni, da se je v tem pogledu delalo, kolikor ie le možno, da se tuia* za tukajšnji jugoslo-venski živelj uveljavi in izvede s potrebnimi jamstvi načelo zaščite narodnih manjšin: \Viisonovo načelo, ki so mu — nota bene — pritrdile vse en-tenine vlasti, ne izvzemši Italije. Pa tudi, če bi se motili v tej svoji veri, vendar bi bilo vsaj za sedaj vsako jnalodušjc in ob u pa vanje prenagljeno. Ravnic v takih vehkih in težkih trenutkih je treba ohranjati moralo in zdravo duševno razpoloženje, ki je neizogibno, ako naj — če nas naša,' vera ne prevari in nam bci'o .zagotovljene možnosti n 2. svečana t. !., v Sv. Ivanu poleg Trsta, z naslednjim dnevnim redom: A) V redčijo, 1. svečana ob 14 v slovenski Šoli v VrdeE: 1. Nagovor sklicatelja. 2. Legitimiranje dc-!cga-tov. X Čitanje pravil. 4. Volitev vodstva. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev čase kov: a) gospodar, kega-, b) šcVs-ko-po&itičnega, c) k n H že vnvč asnikr. rsk c ga. Ob W> seja odsekov ravnotam. Ob 20 dnt/abni večer, ki ga priredi rUcšte*j»ko društvo za Trst in okolico v Trstu«, na čast ddegatom v-svetoivanskem Narodnem domu. — B) V .ponedeljek, 2. svečana, v vrdelski slovenski šoli ob 9 -javno zborovanje delegatov. 1. Poročilo gospodarskega odseka. 2. Pročilo šoi-s-kc-prtiiiCp.cffa odseka. 3. Poročilo kujtževno-ča- 1 krškega odseka. 4. Določitev članarine. 5. Določitev kraja prihodnjega delcgacij^kega zborovanja. 6. Razno. — Za odsek: Gerniefc. »Zveza slovenskih zopanalev« v Gorici nozna-n*a, da sc bo vrSH ta z opcnsk"-:n tramvajem ob 8. uri 38 minut. Odtod odhod skozi Veliki Repen na Volnik. Povratek skozi Pepnič na Prose^-Devinščino, kjer bo obed v gostilni pri g. Dolencu. Na ta izlet se vabijo nri-ate'-i nara* e. osobito pa društveui člani. Zeiezniearska stavka v zasedenem^ ozemlju ise nadaljuje. Položaj je doslej iKizpremenjen. Pro-gc in postaje so zastražene po vojaštvu. Stavka v škedenjski livamici. Včeraj so proglasili tdelavci v šfcedenjski livamici stavko, ker sc ni mogel doseči sporazum z vodstvom Hvarnice. Slov. afcad. fer. društvo »Balkan«. Nocoj ob 21 se bo vršil društveni sestanek v gorenjih prostorih restavracije Balkana^. Vabljeni so tudi starešine i* prijatelji društva. Predavanja dr. Glorgia Ravasinija. Meseca Januarja je imel biclog prei. dr. Gicrgio Ravasani v Piranu razna zanimiva znaustvcno-iilozeiska predavanja, katera je (zaključil predsnečnim z zadnjim predavanjem i-K sintezi moje verecr. Mestna zastavljalnica. Danes predpcSdtic sc bodo predajali razni dragoceni predmeti serije 144. zastavljeni meseca marca 1919., popoldne pai ne-dragoceni predmeti iste serije, zastavljeni incseca aprila 1919. Pipčarii jutri, v soboto, 24. t. m., ob dvajsetih m pel zvečer v^i v Balkan (Crni graben). MALI OGLASI se računajo po 10 stot. beseda Najmanjša pristojbina L i*—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša pristojbina L ODDA se takoj v najem postelja poštenemu mia-deaičuv Ui. IstUuto 18, lil. nadstr. '40 Poboj. Silv i j MagKori, star 22 let, stanujoč v ulic: Chiczza, sc je snoči spri z vojakom Gregorjem Mantellijem v ulici Sa-p-one. Od besed je prišlo do dejanja, ki 'končalo 15; tem, da je bil Silvi} ranjen z no^em v gornjo ustnico, a vojak na nogi. Orožniki sa aretirali oba. — Kakor smo pozneje izvedeli, ;e je stvar zgodila -takole: Zgoraj omenjeni vojak s^ je z al) a val v neki gostilni v ulici Sapotic. V dražb? je bilo tudi nekoliko žensk, na ka-terc je vrgel vojak v -šali svojo suknjo. Pri tem je zaiel ob luč in jo razbil. Gospodar gostilne je zahteval od vojaka, naj mu plača škodo. Vojak, se je branil, in. nastal je prepir. V go-stihi: je bil tudi policijski agent Silvij, ki je bil tudi že precej v r-ožcah. Med prepirem-je planil po konci in ustrelil iz samokresa. Nato je skočil k vojaku in mu zagrozil bodalom. Vojak sc je tudi njemu t:.>rh nak-ar ga je leta zabodel v gornjo ustnico. V tgosfihri ju nastala grozna zmešnjava, tekom •katere je vojak zabodel agenta v stegno. Prihiteli so orožniki, ki so naredili kraj prepiru in aretirali oba napaidalca. Drzen napad. Mehmcd Abdul, AHjev sin. sc !e vračal včeraj okoli 1 s svojo ljubico domov v ulico IzraeHtskih šok Kar nenadoma je skočil pre-de:ij možakar i»i mu zagrozil, da ga ubije, čc mu ne BZ-roči' denarja. Mehnr.d mu je pritisnil za odgovor tako zauŠHico. da je možakar počepnil -k tlom. V tem hipu pa ste skočil: iza vogala dve postavi, ki ste 60 vrgli z vso'silo na Mehmeda. Nastal je boj. Mehmed je pa^'e! in videl v i=tem hipu enega napa-dilea, kako odpira neko steklenico. K sreči mu »o je naglo iztrgal iz Tok in w&el ob tia:^ v stetletrci je bil kloroferm. V tem hipu se je začu! krik in tekanje na ikraju u'ke. Bili so ljudje, .ki so prihiteli na klicanje Mcbincdove ljubice. Napadalci so se ttstra_sili in zbežali. Zasaccn tat. Mariju Miazziju je bila tik r a Je na. v nedeljo v sPolkeama Rossetti ; suknja, vrcd'na 350 lir, par rokavic in ovratnica. Ko je Šel včeraj po ulici iBeceheri-e, je zapazil možakarja, ki je nosil okoli vratu njegovo ovratnico. Dal ga je takoj aretirati. Ni* poKel'ji je možakar po-vedal, da je suknjo prodal za 40 lir. Kliče se Anton Oiando in pravi, da jc 2. Dun:-'^ Pri njem so naslt veHko število raznovrstnih ključev. Pridržali so ga v zaporu. Odpeljal se je v zapor. Andrej Pelos je -pustil svoj voziček brez nariteorstva v veži neke hiše v ulici Sccrzeria. Ko se ie povrnil, ni našel vozička več. Javil je takoj dogodek orožnikom, ki so po dolgem iskani« našli voziček in novega voznika v ulici Rrgutti 15. Novega- voznika, 33ietnega Angela BccJjetto. so aretirali ONA GOSPODIČNA, ki je bila v soboto v dvorani Ljudskega odra v modri obleki, omizje Patrasso, naj izvoli dvigniti pismo pod Patras-KO«, ,poštno ležeče. MRAMORNATE MIZE in razna druga oprava ■za kavarne aH mlekaTne se proda. M. .Mosetig, irf. Valdirivo 29, mlekarna. 141 MEBL1RANO sobico išče mizarski pomočnik. — Naslov: Borzni trg št. 7, vratar. 142 IZGUBIL se je notes -z različnimi papirji in do-kumenti. Kdor ga je našel ,se naproša, da ga pošlje na naslov: M. Kranjc, Trnovo p. Kobarid. TSS KUPIM v.uko množino pravih gladkih in'plete 11 Hi tržaških bičevnikov. Ponudbe z navedbo cene naj ne •ponudbe r.a ins. odd. Edinosti pod -Uradnik.« ' 125 POZOR! Pleča m za srebrn denar najviS'e cene. tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, ulica Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje. 4467 lugu KECiii, Mm, t M I). 31. L Izd-Iuje vsake vrste harmonij zs pevska društva, cerkve itd. Popravlja in uglantjo tudi cerkvene orgije in druga glasbila. —^ Kupuje stare harmonije, klavirje, vijoline itd. itd., izvršuje vse točno po naročilu. G. PiO, 2laftBB!£B-3imi;iC8 Trsi, Co?53 giev. 15 irž&fRG krona in goEdinarie po n^JiFifJsh cenah. KROJACPflCA Avgust Shitar ul. S. Francesco dTAstsi štev. 34, lil. je edina dobroznana kro-račnica v Trstu. 3367 I7LETNI nriadenič išče sltiž-bo. Učil J>! «ve trsov-t^ega; ali krojaškega obrta. Našlo v pove ir.s. o-id. Edinosti. 128 j KROJAČ Jernej Cabarija stanuje v n!. Galatti 20, vrata 30, ter se pr poroča t lav. občinstvu iz me- — TVGCKA — ABa^ic© Las^ts shner v Trstu, Vsa Roma 23 (bi&va ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 19S. Dvokoiesa, motorna kolesa, pn-tikfine, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. sta in okolice. 13 117 Borzna poročila* Trst, dne 22. januarja 1920. Tečaji: Jadranska feanka . 325^ 340 C os uli ch (Austroamericana) 630— 640 Daknatia (Parobr. dr.J 380— 390 GercKmich ,f 2200— 2250 Uovd 1250— 1300 Lussino 2350— 2400 Martinoiicli S 460— 470 Navi gaz ione Libera Triestina 1080— 1120 Navigazione Libera Triestina 980— 1020 Oceania : ^ 450— 460 Preimida« % - ' 645— 660 TripcovicK 650— 665 Ampeiea ' ?80- 800 Cement Dalmatia 380— 390 Cement Spalato 430— 440 Či>st:inica petroleja 2300— 2350 Čistilnica olja 830— 860 Čistilnica riža % 300— 310 Krka 435- 445 Tržaška ladjedelnica 400— 420 Tržaški Tramvvay 230— 238 Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, -cTne 22. januarja 1920. Ne,prepečatene krone 7-15— -7.40 nemško-avstrijske krone 5.- 5.15 jugoslovcnske krone 14.50— 15. čehoslovaškc krone --— dinarji 56.- 57.50 levi 28. marke doiarji franc. franki švicarski franki aaigl. funti rublji 17.- 18.— napoleoni 53.- 54.— Švicarski tečaji. ŽENEVA, 19. (S.) Lira 4030. ŽENEVA, 21. Sek na Italijo 41'50. MAKS KRI2L". ^ključavničarstvo v Postojni, iizdc-iuje in ima na -prodaj železne Štedilnike in štedilnike za sezidanje. 3357 FOTOGRAF A. JERKIČ, Trst. ul. Roma 24. Gorica Corso št. 36 na dvorišču. P 711 ZOBOZDRAVNIŠKI KABINET VILJEM TUSCHER v ul. 30, ohfoiua (prej termo) št. H ostane zaprt do Z4. .januarja. se urfe danes, petek. Začetek ob 20. Poučuje se „fox-trott". Jutri, souofo, mm\ UERČER. Začetek ob 20.30. VODITELJ. - 29.— 27.50— 29.— 13.85— 13.90 118.50—119.50 248.50—250.50 51.25— 51.75 JL T ? potr-Uiii srcem naznarnaiB .vsem sorodnikom, prijateljem in ®lanoem prožalostno vest, da je mc-ia nepozabna soproga ftmiiM Berlot roj. Plrih danes. 22. januarja, mirno v Gospodu traspala. Pogreb ncp'-szabne pokojnice sc bo vržrl v soboto zjir.rai iz mestne boliriiuJce. TRST, 22. januarja 1920. IVAN BERLOT »r. iiaaauai respUiJent, soprog. C0L0H13LE OLJUIDESE Družba za uvoz In izvoz z omejeno zavezo za »911 m Trst ul. Hir Luigi da Palestrina 2 Telefon: skladišča 2403 ; urada 2105. Veliko dobavno skladišče za lekarne, irsirodilnice, prodajalne jestvin, ladjedelnice in za vse druge obrtne zavode. Zahtevait« vedno novi cenik. Posebne ponudbe na zahtevo. in istrsko vino se prodaja po znižanih cenah od L 2 do 2mS0 ff zalogi V-H3 Antona Kette na Optincto pitt' vLi^BK^ — ^vmBsmmm as2£X2a&oa zobozdravnik .v^Tf^iM^^ig m fiilAČEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in o^l 3-6 pop. Bmiiotaiiit) iziiiaais ziS. plnfljirmi2 in mM zoiij? ZOBOZDRAUNiSKI KABINET ulica Chiozza št. 5r I. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15 — 17. Izvršujejo se umetni zobje v kaliršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Dr. F. Temburlini MARIO MORO, tehnični vodja. Deln glav. K 3^000.033, Reserve K 8.50D.0 >0 Csntral i: TAXT Mm ii Ihiirii) 5 - Via!. Bičan 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj.. Kotor. I-jun-Ijana, Metković, v^patija Spiit. Sibcni!;. Zadsr Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v binčao stro'to spiiije^s p Ji'a Sprejema vloga na hranilne knjižice proti lefnim a *tim. v oaneogiro-prometu proti lli/o letnim o-brestim. Na odpoved navezane zneske spre iema po najugodnejS h pogojih, ki s« i:aajo pogoditi od slučaja do slučaja. laju Dajan vanm!fl8 prjiali (ii!>i JimiM Blagajna posluje oJ 9.30--12.30 iu 14.30-10 3ZĐS3MBDI Prodajalna obuval ul. Udine2 UJ. Udine 2 (prej Belvedere) S^a BT SK ^ VBfl ■ (prej Belvedere) MoJpnlicnelJe noKupasaliste ubuoala za gospode in sospe. Posebne sk za otroke. Posebnost za olroke. VelSka izber nogavic, gum. napetnikov „Pirelli", vrvic in ras?" '*a!a. Na drobno !n na debelo. IV- .. a.