NAS TEDNIK
KULTURNO~POLITIČNOGLASILO
2. leto
V Celovcu, dne 15. marca 1950
Številka 11
Gospodarski problemi Avstrije
Eno najvažnejših vprašanj Avstrije je skrb za polno in po socialnih vidikih vsaj znosno in produktivno zaposlitev vsega delazmožnega prebivalstva. Pa saj to ni posebna skrb Avstrije. Enake skrbi imajo tudi vse ostale države sveta. Nepristranski preudarek tega vprašanja nam nudi ugotovitev, da se na Za-padu polne zaposlitve še ni moglo doseči, medtem ko jo je Vzhod sicer dosegel, pač pa pod socialno ravnjo, ki je v našem spominu z vso težo hvala Bogu že dolgo zbledela.
Kdor pa pozorno zasleduje domače časopisje in tanko prisluhne slovarju, katerega se poslužujejo borci na političnem polju, bo pritrdil našemu mnenju, da je skrb za polno zaposlitev v Avstriji še prav posebno nujna..
Naša tozadevna trditev temelji na sledečih dejstvih. Prvič leži Avstrija v žarišču ne samo politične, ampak tudi gospodarske bojne črte med Vzhodom In Zapadom. To dejstvo samo na sebi za Avstrijo še ne predstavlja nobene neugodnosti, marveč nudi obratno možnost, da se razvije v posrečenega in s tem osrečenega posredovalca med obema velikima gospodarskima taboroma, če bo znala s spretno politiko nevtralno izvesti to vlogo.
Ljudske demokracije Vzhoda so si postavile v svojih petletnih gospodarskih načrtih cilj industrijalizacije svojih narodnih gospodarstev. Izvajanje teh načrtov pa samo že zahteva velik dotok industrijskih izdelkov, strojev itd. Avstrija ima že razmeroma dobro razvite panoge industrije kakor kemično, električno, mehanično in železno. Na Zapadu z vsemi temi izdelki ni in nikdar ne bo konkurenčna, pač pa bi imela lepe možnosti na Vzhodu. To pa že zaradi svoje zemljepisne lege in medsebojne izpopolnitve. (Vzhod bi za svoje dobave plačal s surovinami in živili). Kot neopredeljeno ozemlje pa bi Avstrija lahko postala še tržišče za blagovni promet med Vzhodom in Zapadom, katerega se sicer v očigled velikih političnih napetosti javno in uradno ne pripozna.
V tako velikem gospodarskem okvir ju so seve privatni podjetnosti postavljene meje, te meje pa postanejo še ožje, če ni ves državni ustroj usmerjen v tem pravcu. Da navedemo v tem pogledu le en primer. Pri nas je električna energija postala osnovni temelj industrijske produkcije in ta energija je danes pri nas skoraj docela podržavljena. Namesto da bi država iz vidika trgovskih nujnosti skrbela, da bi bil tok poceni in bi s tem naša industrija zvišala svojo konkurenčno zmožnost, se dvigajo cene električni energiji neprestano in s tem avtomatično podražujejo vse proizvode. Državni finančniki ravno v tem pogledu kažejo izredno kratkovidnost. Iz tega vidika je treba presoditi tudi izvoz električnega toka v sosedne države.
Ne oziraje se na nujnosti zunanje trgovine pa se bo moralo avstrijsko narodno gospodarstvo dalekosežno ustrojiti po svojih lastnih možnostih. Avstrija je razmeroma siromašna na surovinah. Radi tega mora svoj produkcijski aparat usmeriti v proizvodnjo delovno potrošnih in surovine štedljivih panog. To se pravi, da se mora proizvodn jo usmeriti tako, da bo mnogo dela pri nizki potrošnji surovin. Ker nam n. pr. primanjkuje bakra in aluminija, ne bomo predli žic za izvoz, marveč jih bomo izvažali šele v izdelkih, v katerih je naloženega več dela. V tem slučaju mislimo na električne motorje in podobne elek trične stroje. Po našem mnenju naj ne bi izvažali hlodov in drogov, ampak vsa j deske ali pa celulozo, papir in le penko. Domači lesni delavci, tovarne pa pirja in lepenke pa bi našli polno zaposlitev.
Slovenski zastopniki v občinskih odborih
12. marec je zopet odločil za štiri leta. Občinski parlamenti so izvoljeni. Polnih dvanajst let smo bili Slovenci brez vsakega zastopstva in že preje smo imeli od leta 1934 samo imenovane občinske odbornike. Dobro se zavedamo, da tudi sedanji odbori niso slika narodnostnih prilik občin; da so v veliki meri odsev osebnih odnosov in socialnih prilik. Vidimo pa točno, kako se narod v nezadostni meri poslužuje demokratičnih prilik celo tam, kjer je najbolj prizadet prvi upravni aparat, ki predstavlja državo, to je občina. To pomanjkanje te
demokratične zavesti se jasno izraža v nizkem številu volilnih udeležencev, ki znaša pri zadnjih volitvah komaj dve tretjini vseh volilnih upravičencev.
Le posamezne izjeme imamo, kakor so Radiše ali Globasnica, Ledince, Ško-cijan ali Bekštajn, kjer se tudi na volilni udeležbi vidi, da se volilci zavedajo svojih demokratičnih pravic in dolžnosti.
Dokler ni bilo zastopstva v občinah, so jadikovali in se pritoževali, da občina nalaga vse prevelike dajatve, sedaj pa, ko so imeli priliko, da zanaprej za-
Bela
Bekštajn Bilčovs
Bistrica pri Pliberku Bistrica na Zilji Blato pri Pliberku Borovlje Bistrica v Rožu Brdo Djekše Dobrlaves Galicija Grebinj Globasnica Hodiše Kostanje Kotmara ves Ledince Libeliče Libuče Logaves Lipa Rožek
Medborovnica Radiše Ruda
Št. Jakob v Rožu št Peter na Vašinjal Šmarjeta v Rožu Škocijan Škofiče
Slovenji Plajberk Sele
Svetna ves Važenberk Vemberg Vobre
Zgornja vesca Železna Kapla Žihpolje Žitaraves Žvabek Strajaves
Številke, ki so debelo tiskane, pomenijo za KLS oddane glasove, v drugih občinah je bila lista vložena pod drugim imenom.
Številke v oklepajih pomenijo število odbornikov.
V Beli, Selah in Slovenjem Plajberku je DP postavila svojo listo, številke so v tabeli na drugem mestu pod „Slovenska lista".
Slovenska lista	ÖVP	SPÖ	vou	KPO
167 (3)	75 (1)	122 (2)	465 (8)	—	—
399 (3)	620 (4)	1003 (7)	296 (2)	59 (0)
156 (4)	109 (2)	148 (4)	—	— ■
312 (4)	209 (3)	370 (5)	—	—
(1)	153 (5)	92 (3)	49 (1)	—
263 (5)	238 (5)	103 (2)	—	— ■
116 (0)	518 (3)	1627 (10)	316 (2)	286 (1)
92 (D	119 (2)	438 (7)	— ■	61 (1)
(1)	344 (6)	247 (5)	—	—
(1)	262 (6)	248 (5)	49 (1)	— .
173 (1)	762 (6)	1070 (9)	49 (0)	—
46 (0)	136 (2)	323 (7)	164 (3)	—
(1)	602 (8)	317 (5)	188 (2)	—
268 (5)	248 (5)	124 (2)	—	—
106 (2)	89 (1)	405 (9)	—	—
(D	76 (1)	333 (6)	109 (2)	—
81 (1)	168 (3)	447 (7)	16 (0)	—
120 (2)	86 (1)	304 (7)	112 (2)	—
(1)	171 (3)	165 (4)	76 (2)	—
133 (3)	126 (3)	230 (5)	63 (1)	—
236 (4)	114 (1)	409 (6)	86 (1)	—
42 (0)	97 (2)	386 (8)	117 (2)	—
(1)	119 (3)	142 (4)	64 (2)	—
60 (1)	74 (2)	155 (4)	125 (4)	—
115 (4)	114 (4)	59 (2)	—	—
67 (1)	172 (3)	354 (7)	76 (1)	—
443 (4)	255 (2)	780 (8)	176 (1)	139 (1)
i	63 (1)	179 (4)	308 (6)	47 (1)	—
119 (3)	163 (4)	155 (4)	—	—
304 (3)	420 (5)	474 (5)	97 (1)	18 (0)
215 (4)	79 (1)	196 (3)	207 (4)	22 (0)
26 (1) 29 (1)	57 (2)	139 (5)	40 (1)	—
117 (3) 73 (2)	32 (1)	191 (6)	2 (0)	—
137 (3)	95 (2)	153 (4)	45 (1)	22 (0)
58 (0)	318 (4)	503 (7)	250 (3)	—
30 (0)	200 (2)	658 (8)	317 (4)	51 (0)
(1)	322 (6)	209 (4)	82 (1)	—
106 (4)	60 (2)	40 (1)	27 (1)	—
(1)	187 (2)	432 (9)	40 (0)	■ - ■—
25 (0)	249 (6)	161 (3)	67 (1)	—
444 (3)	(3)	500 (6)	—	—
49 (2)	74 (3)	74 (3)	—	—
(D	231 (4)	262 (6)	68 (1)	—
Če bi se ta smer gospodarstva izvajala v vseh panogah, bi dovedlo do polne zaposlitve na eni strani, na drugi strani do razbremenitve javnega aparata in do povišanja kupne moči najširših slojev, kar bi že na notranjem trgu močno poživilo vse gospodarstvo. Ker bi tudi v socialnem pogledu pomenila taka zaposlitev veliko razbremenitev, bi s tem postala produkcija cenejša in avstrijski produkti na zunanjem trgu konkurenčni. Radi povečanja blagovnega prometa bi donos državnih davkov rastel, četudi bi davčno izmero v odstotkih znižali.
Mogoče bi ravno v tem bilo iskati pomoči našemu poljedelstvu. Če pride država na eni strani do razbremenitve in so razbremenjeni tudi socialni instituti, bi obadva ne bila več prisiljena iskati visokih dohodkov pri kmetih in kme čkih delavcih, čeprav bi obveznosti do teh ostale iste. Tako bi kmet mogel svo jim pomočnikom več odmeriti od svojih dohodkov in s tem zajeziti beg iz pode želja. To bi pomenilo istočasno zmanj-
šanje dotoka delovnih moči v tovarne in tudi razbremenilo stanovanjsko vprašanje v mestih.
Ti pičli primeri že dokazujejo, kako tesno so posamezni deli gospodarstva med seboj povezani, kako so stanovi navezani drug na drugega. Vidimo torej, da smo drug na drugega tesno navezani in ni trajnega zboljšanja živi jenske ravni pri enem stanu na stroške druge-
ga.
V. A.
ščitijo svojo lastno kožo, so ostali doma, ker jim ena ali druga oseba ni bila po godu.
Krščanska ljudska stranka je šla^ v celi vrsti občin samostojno na volišče, ker ji ni treba skrivati imena, ker je ime že samo program tudi v občinskem pogledu. V drugih občinah so se naši pristaši povezali po krajevnih prilikah v drugi slovenski listi, brez svetovnona-zomo političnih koncesij, ker so to zahtevali splošni interesi narodnostne obrambe. KUS je torej zastopana po svojih možeh skoraj v vseh občinah, ki sploh pridejo v vpoštev, to pomeni brez dvoma napredek v primeri z dosedanjim' položajem.
V posameznih slučajih so se naši možje po krajevnih prilikah povezali tudi z drugimi značajnimi možmi v eno listo, kakor n. pr. v Žitari vesi ali Gozdanjah.
Občinske može čakajo brez dvoma težke naloge, ker bodo splošne gospodarske težave rasle, ti občinski očetje pa bodo morali postaviti svojega moža tudi kot Slovenci in katoličani. To zahtevajo od njih volilci in po vseh demokratičnih pravilih so odborniki svojim vo-lilcem odgovorni. V tej smeri pa pri nas še mnogo manjka. Bilo je tako in bojimo se, da bo še za naprej. Premalo je povezave med občinskim odborom in občani. Tu bi bilo treba vsakoletnega obračuna župana in občinskih odbornikov pred volilci. Ta način bi seve tudi močno utrdil v občanih zavest soodgovornosti in soodločevanja.
avstrijski parlament
Ob priliki razprave od davku za zasedbo je zunanji minister dr. Karl Gruber podal vladno izjavo z ozirom na odlaganje pogajanj o državni pogodbi za Avstrijo. V tej izjavi zahteva zunanji minister v imenu vlade, da prevzamejo zasedbene sile same vse stroške za vzdrževanje civilnih in vojaških uradov ter vojaščine, kakor so to storili Amerikan-ci pred dvemi leti, da posamezne države znižajo število svoje vojaščine, da izpraznijo hotele, šole in privatna stanovanja, da ukinejo svoja vojaška sodišča za civilno prebivalstvo, da se ukine kontrola med posameznimi conami. Nadalje je zunanji minister naglasil neupravičenost cenzure pri pošti in radiu, in zahteval predajo vseh radio-oddajnih postaj avstrijskim oblastem, ki bi same brez vmešavanja zasedbenih sil urejevale radioprograme. V svojem govoru je g. zunanji minister v ostrih besedah, česar si Avstrija v tako uradni obliki do sedaj še ni dovolila, obtožil Rusijo, češ da je ona edina kriva zavlačevanja avstrijske državne pogodbe. Po tem načelnem govoru zunanjega ministra se je v parlamentu vršila obširna debata o vprašanju državne pogodbe in tudi o vesteh, katere so se v zadnjem času pojavile o notranjih prilikah v Avstriji. Mi smo že v zadnji številki našega lista opozorili na izredno važen članek, katerega je objavila londonska „Times“ o Avstriji.
Medtem je londonska vlada pozvala britanskega komisarja za Avstrijo, generala Wintertona na poročanje v London.
ÖAfyouat MiMMtjepa mnistea
Na vlogo od 28. februarja 1950 smo sprejeli od zunanjega ministra g. dr. Gruberja sledeči odgovor:
„V odgovoru na Vaše pismo z dne 28. februarja t. 1. Vam sporočam, da se po mojih informacijah pri novem urejevanju šolskih prilik na južnem Koroškem, o katerih se trenutno razpravlja, nikakor ne misli okrniti pravice slovenskega prebivalstva.
Vsekakor bo zunanje ministrstvo zastavilo svoj vpliv, da urejevanje šolstva ne bo v škodo interesov manjšine.*4
G r u b e r, I. r.
Ljudski poslanci
Tiho zadovoljstvo nas navdaja ob pogledu na izide občinskih volitev. Dobro delo je bilo storjeno in uspeh ni izostal. V pretežni večini občin smo bili doslej brez slehernega zastopstva naših kulturnih, socialnih in gospodarskih interesov. Odslej pa bodo naše občine soupravljali naši možje in z delom, nasvetom ali stvarno oceno gradili na očvr-stitvi in okrepitvi občin, teh najmanjših celic našega politično-upravnega življenja. Ob pregledu dolge vrste izvoljenih naših ljudskih poslancev v občinah smemo z mirno vestjo dostaviti, da bodo ti možje mojstrih ogromno odgovornost, ki jih čaka pri bodočem upravnem delu.
Ne zapiramo oči pred dejstvom, da je v ozadju vseh razprav in obravnav na občinskih sejah — in naj si so v pretresu navidez samo suhe številke ali osebe
—	taisto kulturno, socialno ali gospodarsko trenje v malem, kot pa pretresa cele dežele, države in kontinente v velikem. Moderni čas je pač v tem, da ti vsak neznatni radLoaparat, knjiga ali časopis, razgovor ali celo samo posluh vnaša velika sobodna vprašanja tudi v najskromnejšo delavsko ali kmečko družinico in naj se jih še tako braniš ali otepaš. Res so oblike in načini cesto otroško ali pa otročje prikrojeni in pri-lagodeni krajevnim prilikam v svojem bistvu pa se v ničemer ne razlikujejo od politično nastrojenih in diplomatsko zavitih razprav v beli hiši v Washingto-nu ah sovjetski zbornici v Kremlju.
Samo par posnetkov iz bodočih občinskih sej, kot jih morajo narekovati strankarsko politični vidiki, pod katerimi so sestavljeni tudi občinski odbori. Gospodarski proračun je na dnevnem redu: socialistični odborniki krčevito branijo interese svojih volilcev, s poudarkom in grožnjo jim sekundira komunist, ÖVP-jevci spet sodijo s svojega ozkega gruntarskega vidika, VdU-jevci pa se obračajo za vetrom in ljubimkajo na desno in levo. Da pri tako resni in gospodarsko tako tehtni zadevi ni mož, ki preudarjajo in razsojajo po svoji krščanski, pošteni vesti in iz svoje življenjske izkušnje, se zdi taka razprava bolj nekako izigravanje osebnih in strankarskih interesov kot pa skrb za resnično dobrobit vse občine. Druga slika: Šola je v razgovoru. Glavno besedo imajo VdU-jevci ki se nacionalnih skomin ne morejo otresti. Čemu bi se učilo tudi slovensko ? ÖVP-jevci zaljubljeno gledajo v govornika in mu pritrjujejo, socialisti so v vidni zadregi, komunist pa zgrabi priliko in govori — kot pravimo
—	pri oknu ven. Povezanost družinske in šolske vzgoje, kulturna vrednota materinščine v šolskem pouku, komu od teh je še mar za ta sicer temeljna načela dobre pedagogike ? Tako bi lahko nadaljevali s sličicami o razpravah o socialnem skrbstvu, gospodarskem življe-
nju, o poklicnih in upravnih zadevah.
Tako se v občinskem merilu vrti svet med nasprotji desnice in levice v osiščih VVashingtona in Moskve. V občinah jih formulirajo bolj okorno in preprosto, v državah jih imenujejo nacionalizem in socializem, v velikem svetu pa akcijo in reakcijo.
Med obema osmi pa teče resnično življenje, ki se k večjemu mimogrede in nasilno pokorava teorijam človečanskih ekstremov, v resnici pa velicastno-zgo-vorno dokazuje, da so tako za poedino kakor tudi občestveno življenje merodajni taisti božji zakoni. Kdorkoli poe-dincev odklanja Boga in greši nad svojim bližnjim, daje odgovor za svoje brez-
V	Grčiji so se po štirih letih državljanske vojne prilike toliko umirile, da so se lahko vršile splošne volitve. Iz volitev so izšle tri skoraj enako močne stranke in sicer Populisti (Ljudska stranka), Napredna unija in liberalci. Relativno večino imajo Populisti. Te tri stranke bodo verjetno tudi stavile koalicijsko vlado, ki bo imela težko nalogo, po silnem razdejanju državljanske vojne ustvariti zopet urejene razmere in zagotoviti z znosnimi gospodarskimi prilikami socialni mir v deželi. Komunistična stranka, ki je v Grčiji prepovedana, se seve volitev ni udeležila. Levičarsko usmerjena demokratična koalicija pa je dobila le 10 % glasov.
V	angleškem parlamentu je prišlo do pričakovanega prvega „dvoboja“ med Churchillom in Atleejem. Kot se v Angliji že dolgo ni več zgodilo, so na nosilnicah prinesli v parlament obolele poslance, da so mogli oddati svoj glas. Šlo se je le za malo število glasov in delavska vlada je dobila s 310 proti 296 glasovi zaupnico. Ta boj med vlado in opozicijo se bo v prihodnjih dneh nadaljeval in verjetno še poostrili Kljub tej prvi zmagi vlade v parlamentu računajo s skorajšnjim razpisom novih volitev.
Amerika je po svojem zunanjem ministru napovedala takozvano „totalno“ diplomacijo. Zunanji minister Acheson je v svojem zadnjem govoru povdaril, 'da je ameriška zunanja politika in diplomacija vse premalo enotno in udarno zgrajena in da je nujno treba, da se postavi nasproti Rusiji politika trdne in krepke roke. Vse to kaže, da je Amerika pripravljena še bolj dosledno hoditi pot takozvanega oboroženega miru in mogoče na ta način prisiliti Rusijo k opreznosti. Te Achasonove besede so uradni amerikanski odgovor na močne glasove v Ameriki, ki spričo dejstva, da verjetno Rusija razpolaga z enako groznim atomskim orožjem kot Ameri-
božno in samoljubno zadržanje na tem in na onem svetu. Grehi brezboštva in asocialnosti, storjeni v družbi in nad občestvi, pa se neizprosno in brezpogojno maščujejo tod. Zadnja zgodovina jasno priča o tem.
Naši občinski poslanci prihajajo iz dobre šole. Budno so sledili dogodkom zadnjih dveh desetletij. Izkušnja jih je šolala. Ne bodo jih premotili glasovi z desne in ne premamili klici z leve. S svojim delom bodo prožili roko revnim in sirotam, delovali bodo za vzajemnost gospodarskih stanov, gradili na sporazumu med narodom in medsebojnega spoštovanja in se odločno zoperstavili vsakršnemu poizkusu, ki bi kvaril krščanski značaj vsega našega ljudstva. Te svoje častitljive svetinje jim je zaupalo ljudstvo z njihovo izvolitvijo in te zaupnice ne bodo zaigrali nikdar!
ka, zagovarjajo popustljivost napram Rusiji.
V	Rusiji so se zadnjo nedeljo istotako vršile volitve v vrhovni sovjet. Na volilnih zborovanjih so merodajni ruski politiki, med njimi Molotov, povdarjali, da je Rusija pripravljena sodelovati z vsemi drugimi državami v dosego stalnega miru na svetu. Povdarjali so, da ni nemogoče, da živita dva nasprotna si sistema mirno drug poleg drugega, če zmaga spoznanje, da bi nova vojna povzročila uničenje velikega dela sveta.
Posarsko vprašanje prej ko slej obvlada politično ozračje med Francijo in Nemčijo, kar seve istočasno obremenjuje v,se politične načrte, ki jih gojijo v okvirju nove ureditve zapadne Evrope.
Ministrski predsednik zapadne Nem čije, dr. Adenauer, je v tej zvezi pred časnikarji celo naglasil pripravljenost Zapadne Nemčije, da se združi s Francijo v eno gospodarsko in politično celoto s skupnim parlamentom. V taki državni zvezi bi Nemci imeli 25 miljonov večine in ta zveza naj bi tudi ne izključevala pristopa Anglije in drugih malih držav na zapadu Evrope.
Francozi s takim načrtom niso zado voljni, ker ne zaupajo odkritosti nemških predlogov po vseh izkušnjah zadnjih desetletij.
V	Franciji se parlamentarni boj na daljuje in je svoj višek dosegel v borbi za zakon o zaščiti države, katerega so hoteli komunisti z vsemi sredstvi pre prečiti. V parlamentu je prišlo do hudih pretepov in policija je imela dosti op ravka, da je upostavila zopet red in mir. Bilo je tudi več ranjencev. Ta način demokracije ni nikak vzor mlademu rodu, ki naj bi do tega političnega udejstvovanja dobil zaupanje.
Zakon o zaščiti države pa je francoski parlament sprejel s 393 glasovi proti 186.
Po Franciji sami pa se delavski štraj-
So širnem svetu
Boj za slovensko šolo v preteklosti
Boj za slovensko šolo je bil že ves čas v osredju zanimanja, zlasti od srede 19. stol. naprej ponovno in ponovno ugotavljamo prizadevanja za povoljno rešitev tega problema. Marsikdo je sam doživel napade na pouk slovenščine v preteklosti, sedaj pa spet doživljamo isto.
Vemo, da je namen šole vzgajati in izobraževati, zato je poleg verouka najbolj važna materinščina. Mnogo lepih ciljev ima današnja šola, a dosegla jih bo le, če bo nauke in vzgojo posredovala v materinem jeziku. Kakor nam je jasno, da se na svetu vse dogaja po nekem redu, tako je tudi v šoli to zahtevati. Drugače se poučuje na deželi kot v mestu. Na deželi je podlaga kmetsko življenje, v mestu pa mestno. Počasi šele more vzgojitelj kmečko okolje otroka razširiti s pojmi o mestu. Tako je tudi nenaravno, če otroku, ki pride prvikrat v šo lo, vzamejo materino besedo in ga začno poučevati v drugem jeziku.
Poleg nešteto drugih stvari je 1. 1848 prineslo tudi večje zanimanje^ za slo vensko šolo v avstrijskih deželah. Te boje prav lahko zasledujemo v izrazito šolskem časopisu „Šolski prijatelj", ki ga je izdajal v Celovcu A. Einspieler. Pravico do pouka v materinščini je za-
gotovil člen XIX. državnega zakona 1. 1867, ki se glasi: „V deželah, kjer prebiva več narodnosti, morajo biti javne šole tako urejene, da vsaka teh narodnosti dobi potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku ...“
Deželni šolski svet za Koroško je z odlokom dne 24. julija 1872., št. 1842 razdelil šole slovenskega dela Koroške v tri skupine.
1.	V šole s samo slovenskim učnim jezikom, a otroci se morajo učiti tudi nemščine.
2.	V dvojezične.
3.	V čisto nemške.
Čeprav so obstojale čisto slovenske občine, deželni šolski svet ni ustanovil nobene čisto slovenske šole. Takoj so vse slovenske, šole, kot so bile mišljene pod št. 1, uvrstili k dvojezičnim ali utrakvističnim. Proti temu so se takoj pritožile občine Št. Jakob v Rožu, Sveče, Bistrica in še 33 drugih občin.
In kakšno je. bilo stanje slovenskih šol na Koroškem 1. 1902? Obstojale so sa mo 3 slovenske osnovne šole, a tudi na teh se je v tretjem šolskem letu začela poučevati nemščina kot učni predmet. Slovenske šole so bile: petrazredna osnovna šola v Št. Jakobu v Rožu. enoraz redni šoli v Globasnici in v Šmihelu pri Pliberku. Utrakvističnih - dvojezičnih
šol je bilo 83, 30 pa takih s čisto nemškimi učnimi močmi.
Kakšne boje so morali zavedni Slovenci voditi za slovensko šolo, je razvid no na šentjakobskem primeru.
Občina se je 13 let borila za slovenski pouk na tamkajšni šoli. 1891. leta je bi la prošnja ugodno rešena. Pouk je lepo uspeval, toda od strani oblasti so priha jale različne odločbe, ki so zelo kršile pravice te šole in so zahtevale vedno več pouka nemščine. Tako je deželni šolski svet odredil po letu 1900, da se mora šola razdeliti v dvojezično in slovensko. Vse. te odredbe in preuredbe so bile v prvi vrsti posledica protislovenske agitacije. Začelo se je sovraštvo med prej prijateljskimi družinami.
Zaradi ustrahovanja so imeli starši po misleke, kam pošiljati svoje otroke. Nemško šolsko društvo je na vse na čine, zlasti z različnimi darili mamilo otroke, da bi izstopili iz slovenske šole Čeprav so vsi. tudi Slovenci (kar jih je večina v tej občini) plačevali davek za šolo, so darila prejemali le otroci iz nem ške šole. Darila so dobivali tudi učitelji, ki so pridobivali slovenske otroke za nemško šolo.
S tem, da so šole na Koroškem delih v slovenske in nemške oddelke, so pola goma postale one prave ponemčevalni-ce. Določeno je bilo. naj se začenja pouk
ki nadaljujejo in s tem ustvarjajo nove težave.
Poljska se je odločila, da pošlje zopet četrt miljona Nemcev iz svojega ozemlja v Zapadno Nemčijo. Na prehodu iz ruske v britansko cono so Angleži te izgnance zavrnili. Ne samo, da je usoda teh brezdomcev sila trda in nečloveška, je tudi politično zelo značilna. Polj’ska kot vse ljudske demokracije imajo itak premalo delovnih moči, Zapadna Nemčija pa ima sedaj že nad dva miljona brezposelnih in bi ta novi dotok težave v Zapadni Nemčiji le še povečal in to je verjetno tudi pravo politično ozadju tega razseljevanja.
FraiKosfcš državni predsednik v Londonu
Samo pred velikimi dogodki in v kritičnih časih se vršijo svečani državni obiski med francoskim državnim predsednikom in angleškim kraljem, ki predstavljata državi. Tako se je to zgodilo pred prvo svetovno vojno, tako smo to videli pred drugo vojno. Zato je tudi tokrat svet posvetil posebno pozornost obisku francoskega državnega predsednika Vincenta Auriola pri angleškem kralju.
Amerika je,s svojo gospodarsko in vojaško premočjo zadnja leta zasenčila sijaj tako francoskega kot angleškega imperija. Anglija, ki je igrala še do druge svetovne vojne naravnost svetovnega finančnika, stoji pred nujnostjo, da se na kakršnikoli način izkoplje iz težke gospodarske zagate. Njen ugled celo v lastnem imperiju je močno utrpel. Francija je po svojih notranje-političnih težavah zgubila svoj nekdanji svetovni vpliv in vidi bolj ko prej kedaj nevarnost, da njena stara nasprotnica'Nemčija ob trenju Zapada in Vzhoda pride do nove veljave. Saj je nemški narod v svoji zgodovini pokazal, da notranje političnih težav, če se gre za nacionalne cilje, ne pozna.
Vprašanje Posarja je svetu odkrilo, da še merodajni nemški politiki, pa naj si bodo pripadniki te ali druge stranke, ne morejo pozabiti velike nemške države v evropski sredini, ki bi po svoje urejevala in osrečevala Evropo.
Brez dvoma torej pomeni državni obisk podkrepitev francoskih korakov v posarskem vprašanju. Opazovalci trdijo, da se je obisk vršil v tako prisrčnem ozračju, da se spominjajo časa pred prvo svetovno vojno, ko se je ustvarila takozvana „Albance cordiale“ (Zveza srčnega prijateljstva).
Obisk je tudi potrdil voljo obeh držav, da v tesni politični in gospodarski povezanosti ne bodo prepustile vsako odločitev Ameriki sami.
Evropske probleme pa bodo morale reševati evropske države.
Mogoče je ta obisk tudi prvi veliki korak, da Evropa najde sama sebe. Če naj Evropa res ozdravi, morajo na plan njeni lastni sinovi, ker „stric iz Amerike“ sam tega ne bo zmogel.
v materinščini, ki naj le polagoma preide k nemščini. Brezvestni učitelji pa so že po dveh, treh tednih začeli z nemščino, tako se otroci sploh nič slovenščine niso naučili. Le prvo leto so uporabljali tudi slovenski abecednik, potem pa ne več. Slovenščina je bila ostala šolska leta le predmet, odmerjene so ji bile tri, pozneje dve uri in to na koncu vseh drugih ur. da so nemški otroci lahko razred zapustili. S tem je bila postavljena slovenščina čisto v kraj, otroci so bežali od slovenskega pouka.
V deželnem zboru so ponovno in ponovno načenjali vprašanje slovenskega šolstva. Deželni glavar dr. Lemisch je večkrat priznal, da učitelji ne vrše svoje naloge in da bi se pouk v začetku moral vršiti v materinščini. A vse skupaj ni nič pomagalo, kajti primanjkovalo je tudi slovenščine veščih učiteljev, saj na učiteljišču pouk slovenščine ni bil obvezen. Vse prizadevanje slovenskih poslancev je bilo zamanj, kajti v načrtu je bilo, slovenski narod na Koroškem raznarodovati in k temu največ more pripomoči šola.
Spet se >e vnel stari boj proti dvojezični šoli. Zato se tudi danes zaveda jmo, da je šola ena izmed rešilnih niti, ki mora naš narod obdržati pri življenju. Pravico do življenja pa ima kot vsak posameznik, tudi vsak narod.
n nas mMmkem
KOKOŠKE OBČINE
Zadnjo nedeljo je volilo na Koroškem 242 občin. Beljak in Celovec pa sta svoje občinske odbore volila že 9. oktobra 1949 istočasno z deželnim in državnim zborom.
Do sedaj so opravljali občine imenovani župani in odbori. Bilo je 112 socialističnih, 127 volkspartajevih in trije komunistični župani. Odborniki pa so pripadali 1222 SPÖ, 1278 ÖVP, 112 KPÖ, trije odborniki pa niso pripadali nobeni stranki, skupno je bilo torej 2615 odbornikov. V nedeljo pa so volil-ci izvolili 2776 odbornikov. Volilnih upravičencev pa je bilo 214.818 in sicer 98.631 moških in 116.187 žensk.
ŠT. ILJ OB DRAVI
V	četrtek 10. marca popoldne je izbruhnil požar pri Ižepu na posestvu g. Matija Obiličnika. V hipu je požar zajel vse poslopje in ga vpepelil. Zgorelo je vse gospodarsko orodje, vsi gospodarski stroji, seno in slama. Škodo cenijo na približno 100.000 šilingov. Pri gašenju so sodelovale požarne brambe iz št. lija. Logevasi, Vrbe in Rožeka ter s skupnim delom preprečile razširitev požara.
PLIBERK
V	četrtek 10. marca je požar ob polnoči vpepelil gospodarsko poslopje Štefana Breznika. Od tega ognja se je vnelo tudi sosedno poslopje, ki je last Brigite' Nimec. Oboje gospodarskih poslopij je popolnoma uničeno, rešile so le nekaj orodja.
RADIŠE
Zadnjo nedeljo smo se zopet merili, sicer ne s pestmi, marveč z volilnimi listki. 311 volilnih upravičencev je štela občina, volilna udeležba pa je znašala 93%. ta številka kaže, da so se Radišani v polni meri zavedali važnosti teh volitev. Vse stranke so se močno potrudile, da bi spravile čim več voiilcev na volišče. Volilni boj pa se je vršil v jako dostojni obliki, kar znači, da bi pri nas lahko vladalo bratstvo in sloga, kakor je to bilo nekdaj. Radišani so zopet dokazali, da so ostali katoličani in Slovenci in le tako je razlagati, da je dobila Krščanska ljudska stranka relativno večino in to po več kot tridesetih letih.
Volilni izid v številkah KLS 115; ÖVP 114 in SPÖ 59.
Kdaj se bo sestal naš novoizvoljeni parlament, bomo poročali. Upamo pa, da se bodo občinski možje v polni meri zavedali svojih dolžnosti napram volil-cem, narodu in veri.
ŠT. JURIJ NA VINOGRADU!
Dragi naš tednik! Ko sem te zadnje čase čital, sem se ob g. Mesnerju spomnil na dogodek, ki leži 12 let nazaj, a je danes še bolj zanimiv kakor takrat, zato ti ga sporočam, saj se ga tudi drugi še spominjajo. Kdor ga je pa že pozabil, se bo nanj hitro spomnil, ko bo tole bral. Tisti pa. ki zanj še niso vedeli, bodo pa imeli spet en primer več za to, kam segajo korenine šovinizma, ki je začel spet tako drzno dvigati glavo v naši okolici. Bilo je 1. 1938, 25. marca. Še se spominjam, kako so takrat name-stovali našega g. župnika takratni dušni pastir iz šmarjete in nam v pridigi dali poguma in moči, češ, vsa svetna slava in pomp nima dolge trajnosti, kmalu je je konec. Ostane trajno le to, kar je z Bogom zvezano. Potem pa je bil shod, na katerem smo slišali drugega govornika. Tako lepo je obečal, •kakšnih dobrot si imamo pričakovati: pečenke in pečene piške v vsaki kajži, iz teh je tisti čas še gledal glad in skrb, lepe obleke, majhni davki in veliko izkupička za kmetski pridelek, nizke cene pa za pridelke, ki jih bo kmet kupoval, z eno besedo: tretji rajh bo raj na zemlji, In da smo mu verjeli, da bo tako, je za prmoj-duš pridejal: „V obraz mi lahko pljunete, če se to, kar sem napovedal, v dveh letih ne bo uresničilo.“
Dve leti pozneje —- ali je treba, da kaj povem? Pač, tole: Nekdo je v tistem ča-
su pisal tistemu govorniku, naj se nikar ne prikaže med šentjurčane, če noče, da bi ga opljuvali. Ali je ta dopis govornik že komu pokazal ? Lep dokument bi bil. Kdor še ne ve, ta je lahko ugani!, kdo je bil ta nacistični govornik: g. Mesner, oni gospod iz malega Št. Vida, učitelj, ki živi tudi od slovenskih davkov, ki danes že .spet široko odpira usta in se bori na vse kriplje proti slovenstvu v šoli in drugod. Pred 12 leti se mu pač ni sanjalo, da se bo treba proti Slovencem še „boriti“. Nam pa naj bo v tolažbo, da njegove besede še tedaj malo veljajo, kadar hoče zanje rizkirati pljunke v svoj obraz.
SUHA
Zadnjič, ko smo se v tedniku oglasili, smo povabili vse naše prijatelje na zaključno prireditev naših novopečenih gospodinj, ki so se kuhale in pekle šest tednov pod strokovnim vodstvom gdcne Milke Hartman. In pokazale so najprej, kako znajo kuhati in peči na razstavi. To ti je bilo stvari, lepih za oči, še boljših pa za okus: zibk. puž. cokelj, največ pa srčec... Nič se ni zdelo škoda slabega pota številnim obiskovalcem razstave. Prišli so ne samo domačini iz Suške fare, prišlo so iz Žvabeka in celo iz Doba. Nekateri so se pa pozneje pritožili, češ, da niso vedeli, sicer bi bili tudi prišli. Pač niste brali v „Našem tedniku“. Pa nič zato! Saj je že itak vsega zmanjkalo, kakor vselej, kadar priredijo tečajnice pod Milkinim vodstvom kako razstavo. Popoldan ob treh so pa tečajnice pokazale še drugo: kako znajo skrbeti za lepo družinsko, domačo družabnost. Pele so lepe domače pesmi, pokazale na odru, kako se speče potica, igrale prizore o ljubezni, zvestobi in nezvestobi, zraven pa so predle, da so kolovrati brneli dr dr dr ....
Izvedeli smo tudi, zakaj stoji v Celovcu na nekem trgu ribič okamenel, namreč zato, ker je preklinjal slovenski jezik; kako se je to zgodilo, smo tudi videli v prizoru. In še in še bi našteval, na primer to, da je bila med tečajnicami tudi ena, ki je nam zagodla s svojim bratom in z Milko ob gitari na gosli. Naučila se je v kratkem času toliko, da smo jo kar občudovali. In da so dekliči peli ko ptiči o pomladi, soncu in ljubezni, „saj je Bog stvaril tako!“ Nabito polna je bila dvorana. Rekali so ljudje, da kaj takega na Suhi še ni bilo. Hvaležno so ploskali za vsako točko, ki jih ni bilo ne konca ne kraja. Pa še to: Posetil je raz-stavu in za en prizor tudi prireditev pri Hartlu, g. deležni glavar Ferdinand We-denig, ki je prišel ta dan na Suho na volilno zborovanje svoje stranke. Proč od vsega strankarstva je bila ta prireditev. In če je g. deželni glavar prišel na povabilo k prireditvi in so ga navzoči dostojno pozdravili, je bil to izraz medse-boj. strpnosti, izraz naše želje po torišču, kjer bi se mogli kot ljudje brez vsake strankarske zagrizenosti in strupenosti srečavati in preživljati trenutke in ure zdrave, lepe domačnosti. V imenu Kmečke zveze je v kratkem jedrnatem govoru podčrtal pomen takih gospodinjskih tečajev g. Martin Cehner iz Žvabeka. Nazadnje pa, ker je bil pust, smo poslušali še pustni orkester — pst, zdaj je post. — Pridna dekleta so svo je vloge lepo rešile, žele so lep uspeh, zdaj jim pa želimo še lepših uspehov na njih nadaljni poti..
Pa še ni konec o dekličih. Nimajo po ko ja, učiti se hočejo, da je veselje! Komaj so počedile kuhinjo in štedilnik, so se že vsedle k šivalniku pri izborni ši vilji Faniki Strumikarjevi, in že smo gledali v nedeljo 12. t. m. drugo razsta vo lepih oblek in perila, kot uspeh tega tečaja. Tako lepo ravno tečejo šivi čedno ukrojenih lahnih dekliških oblek, da je veselje jih gledati. In priproste so, lepo domače obleke brez našemljenosti in hipermodernega spakovanja. Tako se nam obeta dokaj pridnih gospodinj na Suhi.
Da pa fantje ne bodo užaljeni, če bo
tednik hvalil le dekleta, pa še to izdamo, da se zdaj v postu Suški možje in fantje zbirajo k resnim sestankom pri župniku, da tako nadomestijo nekdanji krščanski nauk v postu, ko razmotrivajo in modrujejo o socialnih vprašanjih, o velikih načelih sožitja človeške družbe, kakor jih oznanja z najvišjega prestola Sv. oče. Tud njim želimo veliko uspeha! Imeli ga bodo, če bodo resno vztrajali pri tem velevažnem, za moderni čas tako potrebnem katoliškem socialnem tečaju.
ŠTEBEN PRI GLOBASNICI V spomin preč g. Kindlmanu!
29. oktobra 1941. je umrl v štebnu pri Globasnici preč. g. Jakob Kindlman, župnik in bivši dekan dobrolske dekanije. Rojen je bil rajni 25. IV. 1868. v Velešinu na Češkem. Kaplanova! je v Pliberku in na Prevaljah, bil župnik v
Št. Danijelu pri Pliberku, nato v Greb. Kloštru, odkoder se je po glasovanju umaknil v Št. Vid v Podjuni, sicer že siv in plešast,’ a vendar mladeniško živahen in navdušen. Ko mu je postal Št. Vid pretežaven, se je preselil na majhno štebensko župnijo. Rajni dekan Kindlman se je udejstvoval, kakor večina čeških duhovnikov, ki so prišli za časa nepozabnega škofa Kahna v škofijo, na zadružnem polju. Že kot kaplan na Prevaljah je vodil tamošnjo posojilnico, nato ono v Greb. Kloštru.
Naj bodo skromne vrstice rajnemu, ki je bil vsled svojega živahnega značaja povsod, kjerkoli se je pojavil, središče družbe, to v mal spomin.
Marsikatera nedolžna šala je še v živem spominu njegovih sobratov, ki jo je izzval pri njih s svojim temperamentom. V srcih mu bomo ohranili lep spomin in ga vklepali v molitev.
Marijina cerkev na Dobraču
NJENA ZGODOVINA O izviru čudapolne božje poti Marije na sv. Kamnu na Dobraču poroča nek neimenovan pisatelj v predgovoru k molitveniku:	„Pobožnost k čudapolni
milostni podobi na sv. Kamnu.“ Kar se tiče božje poti na sv. Kamnu na Dobr a-ču, je znano, da se je ta pričela 1. 1690. Ko so tega leta pastirji pasli živino na tej visoki planini, so opazili večkrat vrh gore svetlobo, kakor tudi belo oblečeno gospo, sedečo na kamnu. Čudili so se nad tem ne vedoč, kaj naj to pomeni ter so se bližali temu kraju. Ko pa so prišli blizu, je bela gospa izginila. Pastirji so pokleknili, molili in smatrali ta kraj za svet. Glas o tem se je kmalu razširil. Tako se je zaobljubila tudi gospa Semmler iz čaškega gradu, ki je imela od rojstva slepega in gluhonemega sina, da bo pozidala na tistem svetem kraju kapelico, ako njen sin ozdravi. Bila je uslišana, njen sin je videl, govoril in slišal, zato je hotela brez odlašanja pozidati zaobljubljeno kapelico, a grajski gospod tega ni dovolil. Da bi mogla svojo obljubo kljub temu izpolniti, je dala na najbolj strmem obronku, ki je-, bij njena last, iztrebiti skalovje in tam sezidati kapelico. Po preteku treh let je bila šele sezidana druga cerkev na plaj-berški strani in sicer na kraju, kjer se je prikazala bela gospa, sedeča na kamnu. Zato je ta cerkev prava božja pot. Kamen, ki diši kakor balzam.’je položen na oltar in na njem stoji Marijina podoba, ki je izprosila že mnogo milosti in čudežev. (Mati božja na kamnu je upodobljena kot morska zvezda.) Ta kamen .so vzeli hudobni ljudje v zimskem času iz oltarja in ga spravili v prvotno kapelico na obronku. Pobožni duhoven Papat in Martin Schneider, rudar, pa sta se spustila po vrveh h kapelici, ter ga_ spravila zopet na pravo mesto.
Še drugič je zavalil nek hudobnež ta kamen po strmini, nakar ga ni bilo več najti. Oni hudobnež se je nato menda iz obupa obesil.
Ker se je glas tega čudežnega ozdravljenja slepega in gluhonemega sina zmeraj dalje razširjal, so to božjo pot tudi pogosteje obiskovali in baronica Suzana Semmler, je dala zidati duhov-nišče in romarsko hišo. Duhovnik je bil dolžan, za časa romanj, t. j. od kresa do Šmihelce (26. VI. do 29. IX.) opravljati službo spovednika. Vsako soboto sta dobivala s cerkovnikom na konju potrebno hrano, četudi je dohod k tej božji poti dolg in težaven, so jo pobožni romarji vsako leto večkrat obiskovali, ker so bili po zaobljubah na to božjo pot mnogi v svojih prošnjah uslišani. Papež Klemen XI. je, z dne 24. majnika 1713. dovolil Marijino bratovščino pod tola-žbepolnim varstvom Marije Pomagaj na sv. Kamnu in jo obdaroval z odpustki. Goriški nadškof jo je 1752. odobril-po-trdil. Za časa cesarja Jožefa II. je bila za božje poti neugodna doba. Tudi božja pot na Dobraču je bila ukinjena in kapelica s poslopji je kmalu razpadla. Le posamezni romarji so še obiskovali kraj milosti. To stanje je trajalo do 1. 1825. Ko je po smrti Julija Semmler ja podedovala čaški grad njegova sestra Katarina, por. Attems, je bila njena iz krena želja, da bi razpadlo kapelico na Dobraču zopet popravila. Ker je tudi ona kmalu umrla, je pred smrtjo (1811) prosila svojega sina Ferdinanda nasled-
nika, da bi uresničil njeno pobožno željo, čim mu bo mogoče. Sin ji je to obljubil in 1825. je bila kapelica obnovljena. Četudi je čaška župnija k popravi kapelice marsikaj prispevala, kakor z dovažanjem zidarskega materiala, je stala poprava kapelice kljub temu še 800 goldinarjev.
Apno so žgali na Planinici, nakar so ga ljudje v vrečah in drugih posodah nosili na goro in ga zgoraj z nabrano deževnico gasili.
Naslednje leto, na god sv. Ane 1826. je bila kapelica ob veliki udeležbi vernikov blagoslovljena.
Od tega časa naprej je redno sv. maša v kapelici samo na Jakobovo in Anino (25. in 26. VIL). Ko je bila kapelica še prava božja pot', so ob pričetku romarske dobe, pred kresom, spremljali po ustnem izročilu, Marijin kip v stekleni omarici iz gradu do grajske paštine (Sqhlossbadstube) v procesiji z duhovnikom. Ravnotako so jo spremljali ob zaključku romarske dobe na Šmihelco od gr. paštine v grad. Marijo je nosila vselej belo oblečena deklica. Za časa ukinjenja božje poti na Dobraču so odnesli Marijin kip v grajsko kapelico. Ta kip je dala ustanoviteljica dobraške kapelice izgotoviti v Benetkah in je iz kanarskega marmorja.
Duhovniki pri dobr. kapelici niso vsi znani. Eden izmed prvih je bil najbrž č. g. Jakob Jožef Lokatelli, ki je umrl 1724. kot grajski beneficijat in je pokopan v župni cerkvi. Nadalje Peter Cri-viz, umrl 13. II. 1758.. Jožef Mallitsch. Jožef Kandutsch, Matej Strukl in kot zadnji Anton Schellinz.
AVSTRALIJA
Avstralija je najmanjša celina, ki meri 7 miljonov kvadratnih kilometrov, tam prebiva danes okroglo 8 miljonov ljudi, tako torej odpade na kvadratni kilometer le en človek. Avstralske oblasti so v zadnjih letih dovolile priselitev 300.000 osebam in sicer Angležem in tudi drugim razseljenim osebam. Napravili pa so načrt, da bi v pol drugem desetletju podvojili število celotnega prebivalstva otoka. Prostora in živi jenskih možnosti je seve na tej celini zadosti.
St&veHske addaie v eadiu
16.	marca:
9.00—	9.30 Poročila, pouk slovenščine, jutranja glasba.
15.00—	15.15 Otroška ura.
17.	marca:
9.00—	9.30 Poročila, zdravniško predavanje, glasba,
18.	marca:
9.00—9.30 Pregled svetovnega tiska.
19.	marca:
7-15—7.30 Pomladni pozdrav. — Poje kvartet: ..Veseli fantje.“
13.30—14.00 „Igramo in pojemo za Vas“ Sodelujejo pevke in pevci iz Št. Lenarta, ter radniški godci.
20.	marca:
9.00—9.30 Zanimivosti, pouk slovenščine, glasba.
21.	marca:
9.00—9.30 Poročila, predavanje za gospodarje, jutranja glasba.
22.	marca:
9.00—9.30 Poročila, predavanje za gospodinje, glasba.
Spomlad bo spet . . .
Ko postajajo sončni žarki močnejši, da bodo te rastline dobile dosti hranil-ko se krajšajo noči in ko raste dan, ra- nih snovi še od predsadeža, kateremu ste jo tudi skrbi kmeta in se vedno bolj tudi kupčijo razna opravila na njivah in travnikih.
Ako hočemo, da bomo pomladna dela pri setvi dobro opravili, je pa potrebnih še preje vse polno raznih priprav oziroma preddel, ki nekako napravijo zemljo primerno za setev.
Obdelovanje zemlje ni enostavna stvar, tega opravila se je treba učiti in naučiti, obdelovanje zemlje je treba vedno izboljševati. Žemljo mora namreč kmet s pravilnim obdelovanjem šele pripraviti do tega, da mu rodi in da mu daje pridelke, ki jih kmet nato ob žetvi pospravi. Pri tem se uresničujejo besede, ki jih poznamo še iz šolskih let: „Prokleta naj bo zemlja, trnje in osat ti bo rodila in v potu svojega obraza si boš krtih prideloval.“
Prva skrb kmetova v zgodnji spomladi naj bo njiva. Lanska jesen je bila tako lepa in je trajala tako dolgo, da se pač nikdo ne bi mogel izgovarjati, da ni mogel preorati njiv že v jeseni. To je namreč predpogoj dobrih pridelkov. Saj nam le preoranje v jeseni more zagotoviti zadostno vlago njivske zemlje v spomladi, zadostna vlaga v zemlji pa je prvo zagotovilo dobrega pridelka.
Njivo, ki smo jo jeseni preorali, moramo sedaj spomladi obdelati tako, da bo čim bolj pripravljena za setev. Ne moremo pa obdelovati zemlje takoj, ko skopni sneg; počakati moramo, da se zemlja primerno osuši. Najslabše je in največ moremo škodovati, ako bi poiz-kušali obdelovati zemljo, ko je še v njeni zgornji plasti polno zimske vlage in še mogoče zmrzlina. S tem bi uničili ta-kozvano ..godnost“ zemlje, katero je povzročil zimski mraz in ki je naravnost potrebna za dobro uspevanje rastlin. Na njivi, kjer smo s prezgodnjim obdelovanjem, uničili godnost zemlje, nastanejo težke grude, 'ki jih nato le težko razdrobimo. Tako zemljo nato celo leto težko obdelujemo in pridelki s take zemlje so vedno zelo mali.
Posebej moramo omeniti, da za obdelovanje zemlje spomladi skoraj nikoli ne uporabljamo valja, zlasti ne gladkega valja. Šele po setvi bi mogli njivo povaljati, ako je izredno suho vreme in je zemlja zelo izsušena, tako da bi seme ne moglo kaliti.
Ni pa zadosti, da je zemlja spomladi dobro, pravilno in pravočasno obdelana. Skrbeti moramo tudi zato, da dobijo rastline v zemlji zadosti hranilnih snovi za svojo rast in uspevanje. Zlasti pri jarem žitu in to še prav posebej pri setvi ovsa se zanašamo le prevečkrat na to,
smo verjetno gnojili s hlevskim gnojem. Vedeti pa moramo, da hlevski gnoj sicer zelo koristno učinkuje na zemljo in popravlja predvsem njene fizikalne lastnosti. Tode hlevski gnoj vsebuje od hranilnih snovi predvsem dušik in pa kalij, ne vsebuje pa zadosti fosforja in pa apna. Razen tega pa je veliko hranilnih snovi, ki smo jih dali zemlji s' hlevskim gnojem, že izrabil predsadež in tako za jaro žito, ki mu ne gnojimo, le malo ostane.
v_ Nujno je zato potrebno, da tudi jarim žitom in tudi ovsu gnojimo in to predvsem s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Za tako gnojenje je pa ravno čas v zgodnji spomladi najbolj primeren.
Ako je tako zemlja za setev pripravljena in je v zemlji tudi zadosti hranilnih snovi, moramo skrbeti še za seme. Dober pridelek in pa seme sta dva pojma, ki sta nekako neločljivo povezana. Tega se pa še vse premalo zavedamo. Kaj nam pomaga najboljša zemlja, kaj nam pomaga, ako smo tej zemlji tudi zadostno in pravilno gnojili, ako pa nato sejemo slabo seme.
Ako vporabimo za setev seme od slabega pridelka, ako seme ni čisto in je pomešano z različnimi pleveli, ako seme ni razkuženo in napadajo nato rastline razne bolezni, ako seme ni dosti kaljivo, vse to mora vplivati seveda na to, da bodo pridelki tudi na najboljši zemlji le mali.
Zato je prvi predpogoj dobrih pridelkov dobro in pravilno obdelana zemlja, ker tudi najboljše seme v slabo obdelani in slabo pripravljeni in slabo gnojeni zemlji ne more dati dobrih pridelkov. S tem prvim predpogojem dobre žetve pa je ozko in neločljivo povezan drugi predpogoj, to je dobro, čisto, kaljivo in razkuženo seme.
Odpis zemljiškega davka
Zakon o zemljiškem davku predvideva tudi odpis tega davka v slučaju posebnih nezgod kot so n. pr. toča, povodenj,, suša, požar v gozdu, škoda po kobilicah in črvih, kuga pri živalih, slabo prezimljenje ozimin. Če je po teh nezgodah donos zmanjšan za najmanj 25% je dana možnost odpisa zemljiškega davka. Posestniki morajo tozadevne vloge vložiti najkasneje do 31. decembra dotičnega leta ali na finančni urad ali pa na občino.
Vlogam, ki so naslovjene na finančni urad, je treba dodati tudi občinsko potrdilo o znižanju donosa in sicer v odstotkih.
Podoben odpis predvideva zakon tudi v slučajih posebnih družinskih nezgod.
Nova napetost na zapadu
Nemško časopisje in stranke v Za-padni Nemčiji kakor tudi vladni krogi so zadnji teden silno razburjeni, ker so zasedbene oblasti demontirale zopet dve večji tovarni. Ko so dobili olajšen zasedbeni statut, so mislili, da bodo s tem tudi obdržali neokrnjen ogromni industrijski aparat, katerega si je Nemčija ustvarila v Hitlerjevi dobi z žulji skoraj vseh evropskih narodov in si s tem po stavila predpogoje za oborožitev velikanske armade, ki je ustrahovala skozi leta veliki svet. Zapadne sile pa stojijo na stališču, da ima nemški narod" na svoji zemlji možnost živeti brez teh to varn, če se vključi v veliko gospodarsko vzajemnost Zapada. Zapad sam je to dokazal z izdatno pomočjo, ki jo je nudil Nemčiji celo tako daleč, da so danes življenske prilike v Nemčiji boljše kakor v Angliji.
Nemško delavstvo je poskusilo preprečiti demontažo z demonstracijami in nemiri. Taki nemiri so izbruhnili zadnji teden v Watenstedt-Salzgitter pri Ham-burgu in v Tögingu na Bavarskem. Časopisje, sirene in državniki so rjuli, za-
sedbene oblasti pa so poskrbele, da se je demontaža nadaljevala.
Zadržanje nemškega delavstva je nekam človeško razumljivo, ker se temu gre za vsakdanji kruh, tudi zadržanje nemških časopisov in politikov bi še razumeli, ker so delavci njih bralci in vo-lilci. Stališče, katero je zavzelo nemško časopisje v Avstriji pa vsekako iznena-di, ker se iz tega kaže večja zaskrbljenost za nemško industrijo kot za avstrijske prilike.
V zadnjih številkah našega lista pa smo na nekaterih notranjepolitičnih vprašanjih tudi pokazali, da te prilike niso take, da bi veliki svet mogel z zaupanjem zreti v avstrijsko bodočnost.
VOJNI MINISTRI SE BODO ZOPET POSVETOV ALI
Amerikanski vojni minister Johnson je sklical za prvi april vojne ministre vseh dvanajst držav, ki so udeležene na atlantskem .paktu k skupnem posvetovanju v Haag na Holandskem. To bo tretja seja varnostnega sveta teh držav, ki naj izpopolni dosedanje načrte glede skupne obrambe.
miiiiiiiiHiiiimiiimiimiiiiiimiiminniiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiinmiiiiiiiiMiimiiiimiiiiiiiminiiiiimiimmiiHiiiiiiiiinimmi
Stani vtGajajo
Ko je prišel Zdravko na svet, je atej sklenil, da bo vsadil isto leto jeseni drevesce. Zdaj drevesce že pet let raste na Kovačevem vrtu in tudi Zdravko je že dopolnil pet let.
Lepega marčevega dne je dejal Kovač: „Pojdi Zdravko, greva drevje snažitT“ Vzel je žagico, sekirico, škarje in str-guljo. Peljal je sinka sredi vrta, kjer je stalo njegovo drevo.
„Vidiš, Zdravko, to je pa tvoje drevo. Lani je prvikrat rodilo. Tista rdeča jabolka, ki jih hraniš za prantelj, so prvi pridelek. Prav je, da jih neseš blagoslovit, naj bi žegen ostal za vedno na tem drevesu in tudi na tebi.“
Fantek ni vsega razumel. Zavedal pa se je, da mu atej pripovedujejo nekaj važnega. „Kaj pa bova delala tu?“ „Takoj boš videl! Vse kar je suhega bova požagala, mah in lišaje bova ostrgala. vodene poganjke bova porezala." „Ali tudi na mojem drevescu ?“
„Tudi na tvojem. Tele brste, ki so zrasli iz tal, bova poščipala. Veš, hrano kradejo deblu, ki potem ne more tako rasti. Tudi nekatere pregoste veje bova porezala in tiste, ki so predolge skra jšala. Drevo mora imeti lepo krono. Če ima preveč mladih vej, ki še nič sadu ne rodijo, gre ves sok vanje, drevo raste na viš, gori pa nič nima. Takega drevesa nimamo radi in se nanj jezimo.
Zdravko je gledal ateja, mu dajal v roko žago ali škarje in mu smel včasih
povedati, katero vejo je treba odstraniti.
Ker je lepo sonce sijalo, je prišla v sadovnjak še mama z malo Mojčico na rokah.
Zdravko je pravil, kaj vse mu je atek povedal in kaj že zna.
Mama. modra žena, ni zamudila prilike, pa je dejala:
„Vidiš. Zdravko, če hočemo da drevo rodi, ga moramo prirezovati, obžagovati. Tako je tudi pri fantkih. Če so preveč divji in neubogljivi jih moramo posvariti ,ali celo kaznovati. To vse zato, da bi iz fantka postal enkrat dober fant in mož. Drevje je treba tudi osnažiti, ostrgati mahu, da lepo raste. Zato tudi tebe opominjamo in te učimo kakšen moraš biti. Seveda to vse boli. Pa nič ne pomaga tudi drevo, vinska trta joka, ko jo obrezujemo. Kogar pa ne obrezujejo — ne opominjajo pa ostane divjak, najsi bo drevo ali otrok.“
„Jaz, atej in mamica, pa nočem biti divjak! “
In Kovačevi so se vračali proti domu, kajti veter je začel pihati in doma jih je čakala dobra mavžna. iiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiinin
Učitelj govori v šoli o prirodopisju. Vpraša dečka: „Ali veš, Tinček, odkod prihajajo nevihte?“ Tinček nekaj časa molči, medtem se pa oglasi mali Jožek, rekoč: „Začnejo se nevihte pri naši babici. Ona vedno pravi, da jo že več dni pred nevihto trga po vseh udih.“
Z. I. M.:
Zvesta sm
„Dobro jutro, mama! Voščit sem prišel, voščit. Spet je sveta Neža prišla in Vaš dan z njo. Zdravja, sreče in božjega žegna vam želim, pa še to, da bi ste let dočakali!“
„O, glej ga Tomana, prvi si prišel voščit. Ti pa nobeno leto ne pozabiš na god stare Neže. Posedi malo, požirek žganega ti prinesem, da se ogreješ, saj je pošteno mraz.“
Toman je bil včasih pri Rutarju za hlapca. Tedaj je še rajni Primož živel, v hiših so stale statve in otroci so nosili še jankice. Marsikaj se je odtedaj spremenilo na gruntu, otroci so zapustili dom. le Neža je še ostala, še vedno skrbno gospodinji in se zdi, da ne bo mogla prej umreti, da že precej ostarel sin pripelje v hišo „ta mlado“.
Iz premišljevanja ga je predramila drsajoča hoja Rutarice. Ovel obraz, sključena postava, naglušnost in beli lasje so tudi pri njej kazali visoko starost.
„Poskusi, Toman naš letošnji pridelek!“
„Na vaše zdravje Neža, in na »to let, kakor sem že prej rekel!“
,,Sto let bi bilo pa preveč. Veš, dolgo
življenje, dolgo trpljenje. Pa kakor je božja volja. Joža me skrbi, Joža!“
Toman pa je bil bolj pri kapljici, kakor pri Nežinih skrbeh. Zadovoljno je kimal: „Dobra pijača, dobra; kar po praska po grlu. To me bo pogrela! Saj bo kmalu sveti Pav’ in tedgj vsaka baba od urara prav o svetem Bratin’ pa tud fantin’. Koliko ste pa že pravzaprav stari. — Ali imate že osem križev?“
„Kaj pa žinjaš! Že petinosemdeset let sem na tem bornem svetu. — Ti pa le še pij! Skozi deset let si zvesto služil naši hiši. Garal si, kot da bi delal zase. Ko pa je rajni umrl, si pa moral proč, saj nisem imela, da bi te plačala. Dandanes je malo tako zvestih in poštenih poslov.“
Počasi bom pa šel Tudi Kajžnica so Neža, bom še njim voščil. Veste, tam so včeraj klali. Pa srečno!“
*
Žena je spet sedla na svoj prostor ob štedilniku, razgrnila belo pismo, ki ga je imela shranjenega v nedrju in začela brati. Včeraj je prinesel pismonoša tako drago ji voščilo in že petkrat ga je prebrala. Sin je pisal, njen najmlajši, naj ljubši, ki tam za mejo služi kruh. Ena komerne, zelo izpisane črke so pričale o sinovi izobrazbi. Nevajeno oko, bi kljub temu ne moglo najti iz njih vsebine, a mati je brala še brez očal. Vse je dobro razumela, sin ji je pisal tako ljubeznivo in v globoki hvaležnosti, da so ji znova
'	~	a	i
prišle solze v oči. „Mama, rad, zelo rad bi Vas že videl“ je stalo v pismu. Ženi se je iz dna srca utrgala goreča prošnja: „Gospod, ne pokliči me prej s sveta, da vidim svojega Benjamina. Tvoja zvesta dekla sem bila celo življenje, zdaj bodi pa tudi Ti dober z menoj!“
Še enkrat je pogledala, če se vendar ni zmotila. Da, ob koncu pisma je napi sano: „Upanje imam, da se vigredi vidi mo!" Obraz je spreletel vesel smehljaj, ozrla se je na podobo sv. Neže na steni in zaupno izrekla: „še ti pomaj, da sin pride domov!“ Shranila je pismo ter si dala opraviti pri omari. Pa že je potrkalo. Ni slišala trkanja in tudi obisko valka je vstopila, ne da bi. čakala odgo vora. Mlada žena z debelušastimi, rdečeličnim fantkom je postavila na mizo košarico daril in izrekla voščila. Stara teta so ji Rutarica in prav dobro se razumeta posebno zato, ker tudi ta mlada mama tako rada posluša o starih časih, o starih navadah in običajih, zlasti pa zato, ker je še zvesta veri očetov, govorici mater in domači gnidi.
„Teta, to mi pa še nikoli niste povedali ,kako je bilo na vašem rojstnem do-nu, pri Mlinarju. Zmeraj ste mi pravili le o Rutarjevi hiši in o letih, ki ste jih tu preživeli.“
Dobrohoten nasmeh je dal upanje, da bodo teta vendar ugodili svoji sorodnici.
„Pa drugokrat pridi, da ti povem vse, kar vem iz mojih mladil let. Danes bodo
cel dan prihajali ljudje in ne bova imeli prav nič miru. Morebiti se na Svečnico popoldne odtrgaš od doma!“
„Prav gotovo pridem. — Pa zdravi ostanite do tedaj.“
Obe sta držali besedo. Ženi sta v duhu poromali v daljno preteklost.
1. Kjer so me zibali mamica moja
Tedaj so se Mlinarici spolnili dnevi in prav na god sv. Neže so porodili deklico. Prisrčno so se je razveselili in takoj sklenili, da ji bo ime Neža. Saj mora otrok dobiti tisto ime, ki ga v pesti prinese na svet, sicer se dnevnemu patro-nu zameri. Oče je bil tudi zadovoljen, čeprav bi raje fanta. Saj so imeli že dva bučmana in oče — navdušen godec je želel, da bi dobili še tretjega, da bi bila čim preje doma muzika. Pod stropom so visela štiri godala, a doslej je godel še gospodar sam. „No ja, bo pa potem spet fant“ je dejal in pogladil ženo po čelu.
Dedej so varovali za pečjo fanta, babica pa so opravljali gospodinjino delo. Da bi neugnanca zamotili so jima dedej pripovedovali zgodbe o vilah, škratih, Žalik ženah in vseh vrstah strahov.
„Dedej, ali so tudi naši Nežici vile napovedale, kaj bo, ko bo velika?“ je vprašal starejši vnuk.
„Seveda, samo, da jih mi ne slišimo in ne vidimo. Najbrže so že ponoči bile pri njeni zibelki. Včasih sliši kdo od poslov, ali kak popoten berač njihovo napoved.“
(Dalje prihodnjič-
Qst izhaia vsako sredo. — Naroča se pod naslovom „Naš tednik", Celovec Viktringer Ring 26, levo - Cena mesečno: 1.80 S. — Posamezna Številka 40 grošev — Lastnik In izda-la*elj-. Krščanska ljudska stranka, Celovec, Viktringer Ring 26. — Odgovorni urednik: dr Valentin tnzko Olovec. Viktringer Ring 26. — Tiska Tiskarna Carinthia“ Celovec.
Telefonska številka uredništva in upravr lista 43—58.