Natisov 15.000, ~3BB _ i/ .Sbjerc" izhaja vsaki fM, datiran z dnevom naslednje nedelje. Kaccmna velja za Avstrijo : za celo leto J 3bone, za pol in četrt kli razmcrno; za Ogrski i K 50 vin. za celo Nemčijo stane [»celo leto 5 kron, za Aaeriko pa 6 kron; adrugo inozemstvo se rafuiii naročnino z ozi- | ion na visokost pošt-»re. Naročnino je pla- I cat naprej. Posamezne |,Se/.seprodajajopo6v. I IbcdniSrvo in uprav-se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo_ ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za '/* strani K 16, za '/s strani K 8, za Vu strani K 4, za y„ strani K 2, za ';«4 strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 28. V Ptuju v nedeljo dne 10. julija 1910. XI. letnik. Ljudstvo zopet izdano! Vso pošteno javnost razburila je danes skoraj neverjetna vest, da so slovenski poslanci, združeni s češkimi, zopet državni zbor razbili. Neverjetna se nam je zdela ta vest in vendar je resnična. Vlada je danes 5. t. m. la zasedanje državne zbornice in poslala lance domu za peč spati . . . k> Slovenski poslanci imajo za večne čase pe-gršega, naravnost herostratskega izdaj-ftfa vbogih narodov na čelu. Kajti to jpot se ti Šusteršiči, Korošci in Grafenauerji, ti fRobleki in Ploji niti izgovarjati ne morejo, da ki se šlo za kakšno gospodarsko stvar. Cela ista je namreč sledoča: Vlada je predložila p načrt postave, da se uresniči za 4 leta na Du-| naju oddelek visoke italijanske šole. Ob tej priliki so pa stavili slovenski poslanci celo vrsto nepotrebnih zahtev. Zlasti so hoteli imeti nekake garancije, da bo uresniči tudi slovenska [noka šola. Vlada pa ve prav dobro — kajti ime:ni Slovenci to sami priznajo! — da nima-nohenih predpogojev za slovensko univerzo. o se vlada tej neumni agitaciji prvaških poni hotela udati. Slovenski poslanci pa so nato v proračunskem odseku pričeli z obs-r u k c i j o in so s tem preprečili vse n a d al j n o delo. Par dni je vlada to iločinsko komedijo opazovala. Potem pa je v cesarjevem imenu vrata zaprla ter poslance do jeseni domu poslala . . . Državni proračun je bil preje sprejet. 200 milijonov novega dolga nam prinašajo poslanci domu, to je vse! Gospodarsko koristnega pa se ni niti toliko storilo. kolikor je črnega za nohtom. Po celi državi vlada velikanska revščina, — draginja je postala tako neznosna, da se ljudje že upirajo in dvigajo, — vojakom se je zopet ugrabilo upanje na dveletno službo,— kmetom, ki so jim ujmi vse vzeli, se Veselje v boju. Prijetno v resnici ni, ako se mora človek proti neumnosti boriti. Neumnežu dokaže desetkrat zaporedoma, da je nebo plavo in sneg bel; enajstič pa ti bode tepec .trdil, da je sneg rdeč, nebo je rumeno, ti pa si lažnik, 'netnčur in brezverec . . . Nizozemski pisatelj Multatuli je nekje dejal: „Disputiere nicht mit den Frommen!" In imel je prav! Z ljudmi, ki se sploh bojijo, da bi borne svoje možganice v ta namen porabili, v katerega jih je Bog vstvaril, z ljudmi, ki morajo šele tajmošlrovo kuharico vprašati, ako je resnica, da je 2 krat 2 vedno 4, s takimi ljudmi je težko govoriti. Ti vbogi na duhu v resnici ne vejo, da smejo in morejo sami misliti. Takim ljudem ne koristi najpametnejši govor in najboljši časopis; koristi jim le — bedal Živina se le pod bičem pokori it taki neumneži postanejo tudi šele tedaj pametni, kadar so lačni . . . Sicer pa lahko rečemo, da se najde med takimi ljudmi tudi mnogo humorja. Sploh trdimo, da je politika sicer prokleto grda in umazana stvar, da se pa v nje vendar mnogo smešnega doživi. Par slučajev tefa političnega humorja naj tudi danes ob desetletnici naše stranke omenimo. Imel sem shod v M. Prejšno nedeljo je bil tam liberalni shod, katerega so pa klerikalci skoraj razbili. Na koncu so se namreč skoraj stepli. Klerikalni kmetje so vpili: „Mi bodemo gvinjali" in liberalci zopet: „Mi bo-demo gvinjali". Pri temu so seveda liberalci kakor kle. ribici prav pridno pili. Končno se je krčmarju (znani glavici I) ta prepir preneumen zdel. Stopil je med ne more dati nobene podpore, — milijoni lačnega ljudstva proklinjajo v najhujši revščini povzročitelje te bede . . . Slovenski poslanci pa bodejo s predrznim čelom priromali domu. bodejo ljudstvo farbali s praznimi besedami in se bodejo potem čez poletje v toplice odpeljali . . . Kaj je bojevitemu hujskaču in kaplanu dr. Korošcu za revščino ljudstva? On ima vendar tako lepe* dohodke kot kaplan, urednik, državni in deželni poslanec itd., da bi z njegovim zaslužkom lahko deset kmetskih družin živelo. Kaj briga to Grafenauerja, ki je v klerikalnem „prepričanju"_ bogat postal? In sploh — kaj briga to dr. Žlindro, ki je s češkim milijonarjem dr. Kramaršom vodja te preklete politike ? ! Slovenski poslanci so naš štajerski deželni zbor razbili, zdaj so še državni zbor uničili . . Res, niti sovražnik bi ne mogel tako divjati, k &k o r divjajo prvaki proti slovenskemu ljudstvu! Kaj bi šele bilo, ko bi prvaki res enkrat do vlade prišli ? R a.z b i 1 i bi Avstrijo, kakor so razbili"žakona&ajue zastopa-forez ozira na revščino ljudstva. In ti ljudje hočejo biti patrioti in ljudski zastopniki in bogve kaj še vse. Ali mi bodemo ljudstvo naprej budili in drami-li, da bode enkrat le svoje prave sovražnike, ki so podobni volkovom v ovčji obleki, čez mejo pognalo .... Slovensko ljudstvo! Z vsakim dnevom te prvaška zločinska politika globlje v revščino vleče, odpri oči in brani se! Politični pregled. Državni zbor je torej zaključen, ker se c. k. vlada od Korošcev, Plojev in Grafenauerjev ne pusti za norca imeti. Kar so slovenski poslanci to pot v državni zbornici počenjali, to presega že vse meje. Človek- nima drnzega od- prepirajoče se nasprotnike in rekel: „Kaj vi I Klerikalci niste gvinjali in liberalci tudi ne ! Edino jaz sem gvi-njal I" In pogladil je svojo debelo denarnico ... Pri temu krčmarju imel sem torej teden pozneje jaz shod. Ko pridem tja, najdem v gostilniški sobi okroglo 300 klerikalnih kmetov in morda 50 naših pristašev. Klerikalci so se pustili voditi od mladeničev-tretjerednikov in vedel sem takoj, da hočejo shod razbiti. Rekli smo torej svojim pristašem potihoma, da naj gredo na dvorišče ; tam je bilo gospodarsko poslopje, ki je imelo v prvem nadstropju nekako verando, raz katere smo pričeli govoriti. Ko so nasprotniki to opazili, bilo je par minut kakor v menaieriji. Fantki, ki so bili preslabi za pastirje, so bili klerikalni vodje I Naši možje pa so stali trdno kot skala okoli verande. Končno sem stopil sam med klerikalne razgrajače in sem prijel prvega ojstro ter mu zapovedal molčati. In — hujskači so se zbali. Osebni pogum velja! Končno so vsi klerikalni kmetje edno-glasno sprejeli nezaupnico dr. Korošcu . . . V R. smo imeli škod, ki so ga hoteli liberalci izrabiti za svojega kandidata Zurmana. Njih voditelj je proti meni sredi govora vedno vpil Zlasti je kričal, da tamošnji napredni okrajni zaslop ne deluje pravilno. Kar nakrat pa mu neki naprednjak pravi: „Ja, zakaj pa slovenski zastopniki k sejam ne pridejo r* Narodnjak je trdil, da to ni resnica in je rekel: „Ako je to res, grem z vam I" In res, dokazali smo mu pri tej priči, da je to resnica; on in vsi njegovi pristaši so šli potem za „štajerci-janskega" kandidata v boj. Narodnjak se je v svoji lastni nevednosti vjel; bil je učenec celjskega dr. Kukovca. govora nego — pljunek v stran! Prav „j. česar ti slovenski poslanci za slovensko ljudstvo zahtevali niso, — in tudi ko bi se jim vse zahteve te ali one zmedene buče ugodile, bi vendar državni zbor razbili. Saj je dr. Korošec ob priliki otvoritve deželnega zbora v Serajevi sam izjavil, da upa na čas, ko bodejo Jugoslovani v enem skupnem zastopn sedeli. Upa torej ta politikujoči pop, da bode ' morda enkrat poslanec v Belgradu. Tudi med nemškimi in češkimi klerikalnimi poslanci vlada hudo razburjenje nad tem zločinom slov. poslancev. Čez to dejstvo ne pomaga nobena laž: iz gole brezvestnosti, iz političnega zločinskega nagona so prvaki državni zbor razbili in ljudstvo stem v velikansko revščino pahnili. Pri vsej tej žaloigri, ki se je seveda v komedijan-tov8kib oblikah odigrala, je le nekaj dobrega: Vlada je namreč sklenila, da poslanci do zopetne otvoritve državne zbornice ne dobijo plače. Prvaški poslanci so pač mislili, da bodejo doma 6 svojimi kuharicami lenobo pasli, na dan pa po 20 kron plače vlekli. No, čez ta račun jim je hvala Bogu vlada rdeči križ napravila . . . Do jeseni je torej stvar odgodena. Kaj bode pozneje? Ne verujemo, da bi se do tega časa prvaškim poslancem vest zbudila. In kaj potem ? Morda bode vlada državni zbor popolnoma razpustila in nove volitve razpisala. Na vsak način stoji ljudsko zastopstvo v veliki nevarnosti! Slovanska vzajemnost. Naši prvaki nam vedno pridigujejo, da morajo biti Slovenci z vsemi drugimi Slovani združeni. »Slovanska vzajemnost" je tako lepa stvar, da bi se človek nad njo razjokal, ko bi imel ravno časa. Seveda, koder so ti ,,pravi" Slovani sami med seboj, tam kažejo vse drago lice. Znano je grdo sovraštvo Srbov proti Hrvatom. Na severu je istotako. Poljaki hočejo Rusine potlačiti. Te dni je prišlo v Lvovn do krvavih bojev. Rusinski in poljski študenti V V. so se pripravili farški fantički, da s silo razbijejo naš shod. Nabrusili so nožičke in jih vtaknili v škorenj, ter prišli tako na naš shod. Vodil jih je faj-mojšter, do pičice podoben farizeju. Končno je vidil, da proti meni nič ne opravi in zato je strastno zavpil: „Jaz grem proč I" — Rekel sem: „Le pojdite v cerkev, tam je vaš posel I' — On: „Grem, pa bom za vas molil I" Jaz: „Hvala, jaz ne potrebujem vaše molitve!' — On: „Vsi kristjani pojdite z mano I" — In res, vsi skoraj so šli s črnosuknežem. Dolga procesija jih je bila. Šli so pri glavnih vratih s fajmoštrem iz hiše, — zadaj pa so prišli pri malih vratih zopet nazaj. In shod smo prav lepo obdržali 1 . . . Celo knjigo pa bi lahko napolnili I smešnicami, ki so se nam drugače pripetile. Prav zanimive so v tem oziru tiskovne pomote. Omenimo danes le tri: Ljubljanskega župana Hribarja smo imenovali enkrat ,Ruskega romarja". Tiskovni škrat pa je iz „romarja" napravil „roparja-'. Mislimo, da bi se Hribar za ta naslov lepo zahvalil ... Se boljša pa je bila druga napaka. Neki trgovec je v listu inzeriral, da prodaja „otrobe iz lastnega mlina". V tiskarni pa so stavili, da ima za prodati „otroke iz lastnega mlina1' ... Iz zlatega upa so mi napravili zlati rep itd. Mnogo takih tiskovnih napak bi še lahko povedali, pa nam primanjkuje prostora. Tudi drugih smešnic je dosti. Ko so nekega faj-moštra v bližini Ptuja zaprli, ker se je z nedolžnimi otroemi malo nepostavno „poigral" in smo mi to v našem listu omenili, prišel je brihtni „rihter" s štirimi odborniki v našo pisarno in zahteval, da mi to prekličemo. ._ 2 so se namreč na univerzi krvavo stepli. Končno so pričeli iz revolverjev streljati. Pri tema je bilo 9 dijakov težko ranjenih. Bogoslovec Kocko pa je bil ustreljen. To je slovanska „ kultura" in na ta način se hoče na Avstrijskem univerze pridobivati. Prvaki seveda ne vejo, komu bi naj dali prav, kajti Busini kakor Poljaki so „mili slovanski bratci" . . . Več kot 200 študentov je v sodnijski preiskavi. Našlo se je pri njih revolverje, železne palice, nože itd. V mestu so Poljaki potem vse rusinske hiše napadli. Šele vojaštvo je moralo red napraviti. Poslanec H. Wastian je pri vladi odločno gledč mostu čez Dravo v Mariboru nastopil. Zlasti se je brigal tudi za odkup tozadevnih hiš. Zdaj se poroča, da je vlada vsem Wastia-novim zahtevam ugodila. Za vse vojake 3. kora določilo se je čas dopustov za žetev („Ernteurlauba) za 3. do 23. julija. Drugače veljajo že znane odredbe, ki smo jih že objavili. Delegacije sešle se bodejo letos glasom poročil koncem oktobra meseca. Sklepale bodejo o proračunu za letos in za prihodnje leto. Letos bodejo delegacije na Dunaju zborovale. Občina Jesenice pred upravnim sodiščem. Jeseniški fajmošter Zabukovec in gerent občine sta hotela kranjski industrijski družbi in državni železnici glas v občinskem zastopu odjesti. Propadla sta pa v vseh instancah. Tudi upravno sodišče njih pritožbi ni ugodilo. Črnogorski knez postati hoče baje kralj. Oj Nikita, kralj vseh kozjih tatov, le avanziraj v božjem imenu. Svet se zato ne bode podrl. Jubilej V Ameriki. Zjedinjene države Amerike so praznovale te dni jubilej dneva, ko se je proglasila njih neodvisnost od Anglije. Praznovanje je bilo velikansko. Zgodilo se je tudi mnogo nesreč in je najdlo skupno 28 oseb vsled takih nesreč svojo smrt. Dopisi. Iz Ptuja. 28. junija t. 1. se je vršilo v Ptuju licenciranje in premiranje plemenskih bikov. Prignalo se je 75 komadov, to je številka, katera že več kot 5 let se ni dosegla. Prignana živina je bila zelo hvale vredna kar se reje tiče, če ravno vsled dve letne suše in pomanjkanja krme so živinorejci in živina hudo silo trpeli in so bili živinorejci prisiljeni živino prodati. Čuditi se mora, da se je pri takih žalostnih razmerah tako visoko število prignalo. Od teh 75 komadov je bilo 50 pincgavskega, 20 marijadvorske-ga, in 5 murodolskega plemena. Da se je to doseglo, se moramo živinorejci zahvaliti našemu velezasluženemu kmečkemu stanu naklonjemu načelniku okrajnega zastopa, g. 0 r n i g, in ga prosimo, da nam v teh hudih ča3ih še dalje pomaga in ker so hlevi prazni vsled dveletne suše, da primerno število čistokrvne pincgavske živine nakupi in med živinorejce razdeli, ker živinoreja je edini pripomoček našemu kmetu. Razdelilo se je 38 premij in je dobil prvo državno premijo 60 kron za čistega pinckavskega izvrstnega bika posestnik Martin Zelenko iz Kicarja. Druga državna premija 50 kron se je spoznala graščini „Oberpettau", katero pa graščina ni sprejela in v prid enemu kmetu pripustila; to premijo je dobil kmet Jožef Veršič v Ternovski vasi za njegovega lepega pincgaverja. Eno deželno premijo 50 kron je sprejela gospa Sima na Bregu pri „Rihtar ima tudi nekaj za govoriti", je možic rekel. „Dobro", smo mu odgovorili, „ali pri nas v pisarni ne 1* In pokazali smo mu vrata. Možic pa je tekel na glavarstvo, kjer so mu seveda tudi vrata pokazali . . . Enkrat je prišel starejši kmetic v našo pisarno. Povedal je, da ga je fajmošter V. v P. grozno pretepel in mu vso srajco raztrgal; prinesel je tudi raztrgano srajco seboj. Mi smo mu kupili novo srajco, od fajmoštra raztrgano pa smo v pisarniški izložbi par dni ljudstvu pokazovali. Posebno veselje nam je delal tudi kaplan R. v B. Do-pisaval je našemu uredniku vedno i. s. večidel razglednice z nagimi ženskami. Oj ti meseno poželjenje I Enkrat pa je poslal pismo s „flajštrom", češ, z njim naj si usta zapopamo. Dobro, špas je bil dober I Poslali smo pa nazaj nekaj, kar potrebujejo mestni gospodje, ki preveč z ženskami občujejo. In fant je bil tih . . . Posebno veliko veselja napravil nam je tudi ptujski dohtar Br. Hvala mu I Ali popisali ne bodemo njegovih .juridičnih" činov, kajti drugače bi nam zopet popravek po § 19 poslal in bi zopet v vseh treh instancah pogorel . . . Tako smo doživeli tudi v težkem boju mnogo veselih trenutkov. In tudi na te ne smemo pozabiti 1 K. L. Ptuju za lepega pincgaverja in gospod Oton Svaršnig v Monšbergu in gospa Helena Horvat za marijadvorske, vsak 45 kron. Premije darovane od okraja so dobili: g. Janez Debelak v Medribniki v Halozah 40 kron, g. Ludvik Wratzfeld pri Novi cerkvi 30 kron, g. Treza Kopše v Stoperoah 30 kron, g. Franc Marinič v Polečki vaši 25 kron, g. Janez Šegula v Hla-poncih 25 kron, Simon Zusner v Štrasgonjcih 25 kron, Franc Golob v Podvincah 25 kron, Tomaž Smigoc v Veliki Varnici 25 kron. Janez Crepinko v Medvecah 15 kron, Janez Poterč v Janežovcih 15 kron, Alojz Fuks ravno tam 15 kron, Simon Kukovič pri sv. Lovrenci na dr. p. 15 kron, Franc Pišek v Monsbergi 15 kron, Janez Fuhrmann v Lešji 15 kron, Vinko Grlatz v Karčovini 15 kron; Anton Kramberger na Grajeni 10 kron, Janez Veronek na Ilajdini 10 kron, Alojz Bračič v Doličah 10 kron, Jakob Horvat v Spuhli 10 kron, Simon Pernat v Ši-kolah 10 kron, Jožef Windisch na Leskovci 10 kron, Anton Šmigoc v Trambergi 10 kron, Franc Mahorič v Kicarju 10 kron, Franc Šalamun v Skerblah 10 kron, Franc Polanec v Dor-novi 10 kron, Matevž Mlaker v Jablinski 10 kron, Franc Sever v Drstelji 10 kron, Martin Sajšek v Stanovšini 10 kron, Franc Solina v Bukovcah 10 kron, Filip Žumer v Strasgojncih 10 kron, Jakob Zumer pri sv. Lovrenci na dr. 10 kron, Martin Haložan v Drgonji vasi pri Girkovcah 10 kron in Anton Toš v Gaberniku 10 K. Kmetovalci, redite pinegavsko pleme, živinoreja je velika pomoč pri kmetovalstvu, da bodete na boljšem. Prodajte vaša slaba teleta in nakupite po posredovanji okrajnega odbora pincgavske teličke in bikece. Od Ptujskega polja. Dragi moj „Štajerc"! Ti niti pojma nimaš, kakšni so včasih naši gg. duševni pastirji med nami. Ali morda vendar-le že kaj veš o njih. Glej tukaj na Ptujskem polju sta nekje dve šoli, kojih deca mora tudi redno zahajati k šolskim mašam. To je v redu in tudi popolnoma pravilno! Ali poslušaj ! Od vseh stranij sveta morajo prihajati otroci in nekateri iz prav velike daljave. Pripeti se pa žali Bog tudi, da vboga deca, prekesuo. k^lužbi Božji pridejo, kar ni povolji prečastitemu fajmoštru. Torej od daleč morajo priti učenci, in če ne pridejo, potem je pa joj za nje. Da bi se zamujenje šolske maše nekako oviralo, da bi se omogočil boljši red zaradi natančnejšega prihoda k šolskim mašam sta se vodstva dotičnih šol obrnila uradno na g. župnika, naj bi ta blagovolil na dan šolske maše ob pol 8. uri pozvončkati, češ, da eno uro pozneje se bere sv. maša za mladino in to zvon-jenje naj bo v spodbujanje in kaži čas — zdaj moramo iti k maši. Kaj pa stori ta blaga dušica? Prošnji je na sledeči način odklenkala. (Če bo treba, objavim dobesedni odgovor — čeprav je inače precej dolg.) A eno takoj povdarjam, niti misliti ni, da bi tej prošnji, temeljito upravičeni prošnji, gnadljivi gospod ^fajmošter" ustregli, marveč s prav jezuitičnimi zasukancami prošnjo ironično z,avrnejo. Uboga deca naj tava semtertja brez miru, brez redu tudi zanaprej. čemu, čemu pa so svoje dni farani zvončke, milo poječe zvončke v turm obesili? Bržčas le zato, da g. fajmoštra k plačanim mašam v pravem času s sladkega spanja zbude! Ali ti, na-depolna in uboga deca, za-te zvončka ni. Na vaše urice doma se ne morate zanesti. Ena teče prehitro, druga prepočasi, tretja — no ta postoji. Ti uboga deca, zanašajte se torej po komandi fajmoštra na domačo urico vsikdar! Pa ne gre, ne gre, stvar peša. Marsikaj smo že slišali o slovitem kaplanu Krajncn iz Hoč, — pa ste vi Dravjepoljčanski oče duševni pastir kaj boljši ? Dvomimo gospod! Olikani krogi ne zahajajo, ne pridejo, ker jih tvoje pastirstvo — mrzi. Klaverček. Sv. Miklavž pri Mariboru. Čast sem imel citati v več številkah vrlega »Štajerca" o marljivem politikovanju kaplana Kranjca iz Hoč in mislil sem si, da skoraj ni mogoče, da bi en gospod, kateri bi imel oznanjevati mir božji, uganjal take zgage in povzročil toliko razprtije, sovraštva in nemira. A prišel sem do lastnega prepričanja, da je vse, kar sem o njemu čital še vse premalo ojstro. Imeli smo tukaj občinske volitve. Akoravno je sv. Miklavž od Hoč l'/> ure oddaljen, prišel je kaplan Krajnc trikrat k nam. Letal je tukaj od hiše do hiše in agitiral, da se je kar kadilo. Ker se mu je pri tem deta krof posušil in okadil, podal se je v gostilno, si pripeljal seboj svoje črnohe in pijančeval do 11. ure v noči. Kaplan Krajnc! Kaj vas brisal naša občina, v kateri je bil do sedaj mir i sosedi, kaj imate v pozni noči po gostil iskati ? Delajte raje pokoro za vaše premnt grehe, da ne bode sv. Peter prisiljen vam pi nosem zalopniti nebeška vrata. Vkljub vaše a tacije se je volitev za nas naprednjake le dobro] ponesla. Prej so bili v zastopstvu sami črnuhi, a zdaj imamo 4, reči štiri naprednjake v odbomj in to je polovica, ker mi volimo le 8 odborni-t kov. Izvoljeni so sledeči napredno misleči možje: Gobec Martin, Grašič Franc, Logarič Antonj Jože Klep. Tem nasproti stojijo 4 klerikalci, sicer: Potočnik Ivan. Gorinšek Ivan, Vauhnik Avgust, Florjančič Jakob. Izid voLtve je pri zdajšnih razmerah za nas napredne docela po voljen. Kaplan Krajnc! Ni to pelin na vaš kruh! Nazadnje vam gospodek pa še omenim, di imamo pri nas kakor v Hoči tudi pet prstov m roki, kateri se bodejo v slučaju, ako se še enkrat predrznete v naše razmere vtikati nos. na v* šem licu fotografirali. Čuk. Iz Ptujske gore. Pri občinski soji i 26. junija 1.1. je zopet odbornik Vincenc Werdenik] predlagal, da se naj mestoviua po vsakem pri prvi seji odboru v pregled predloži. Za tj sejo je Jurček Martin Krajncu dal predsedništraJ Čudno je le to, zakaj neki vsakokrat 3. obt svetovalcu da. predsedništvo, 1. in 2. pa nikdar, če se zljubi Jurčeku predsedništvo izročit] Zatoraj je tudi pri zgoraj omenjeni seji sedoval tretji občinski svetovalec in narodnjaški petelin in skozi svojo pošteno županovanje znani Martin Krajnc. Za omenjeni pošteni predlog a samo ti-le odborniki glasovali: Vincenc Werdeirij Matias Augustin, Franc Sluga in pri prvem gli sovanju tudi Lovrenc Sagadin. Klerikalno-narodj n jaški predsedniki tako rekoč agitirajo pri zatoraj po dva do trikrat predsednik na vanje eden in isti predlog da, dokler ni večini odbornikov za narodjaške cilje. Iz tega vzroki pa sme samo Krajnc predsedništvo voditi Jurčeku ne zljubi. (?) Da bi občinsko gospo, stvo na Gori dobro in javno bilo, tega no trpj sledeči odborniki: Jurček Topolovec kot rih Anton Kupčič, Anton Winkler in predsedi Martin Krajnc. Johan Klemenčič, učitelj, se izrazil, da bi tedaj odborniki imeli več di Sment, če je za pošteno gospodarstvo prej dela, tedaj odloži tvoj mandat; gotovo te ni ni volil zato, da bi se občini škodovalo. Še druga odbornika sta glasovala za skrivanje snice; za danes njih imena zamolčimo, krat so pa ne bo več nobeno ime v takih čajih prikrivalo! Občinsko gospodarstvo m| javno biti; to zahtevamo davkoplačevalci! 8 občina je dobila 1500 K državne podpore. ta denar so narodovci delali zidovje okoli t: prostora (plača); preteklo je že več sto in sto let, pa še ta prostor nikoli ni bil z zavarovan. Pomisliti je treba, kakšne so v občini ceste z jamami, da se voz do oi blato pogrezne in se ne popravi čisto nič, al ravno je že od odbora sklenjeno, obč. ceshj naj popravijo. Zakaj pa Jurček ne da cest praviti? Zakaj se bo na pokopališču zvonik po Menda za take potrebne stvari ni denarja" nepotrebni zid pa je bilo dovelj denarja. zid ni imel nobenege iundamenta ali pod komaj zazidan se je tudi podrl; narodnj politika tudi nima poštene podlage, zato se podira! Pri zidanju tega zida je fnngiral znani Jurček kot inženir; asistirali so mu! kovic, Kupčič in Klemenčič; zato je zid! komaj tri tedne, ker so le-ti zidarjem pi stavili in komandirali, kako se naj zida. š zid bo tudi šel za prvim. Zato se m] oblast opomniti, da ukrene, da tej narodnjaški noriji ne izgubijo pošteni svojega življenja, ker pod tem zidom gre na gorski plač in k cerkvi. Vprašamo pa te nepotrebne stroške plačeval ? Odboj se opozorijo, da se ne dajo zopet zapeljati se narodjaške norije na občinski račun Hoče. Mislite da miruje? Kaj še; p: zlato solnce zgrešilo svoj tir, kakor Krajnc pustil svojo neznosno škandalozni lovanje. Moramo ga zopet malo za njegove uhlje zgrabiti ter mu jih malo a * K (i je k« gc lij m J ol n te Pi bi ve Je m gc v t de dr ur lotiš go hi, ra 08 tei ti! Ne rai Iju tel: ob pri sej nje sel gla Gr Da raj nei Ne K. izr nig 8VC d1* le goi sv tak rev in sm por kop "ji. nali Nes goz. zgo: sam neri Isto Jih nep ni r. _ 3 — Erajoček namreč nikomur še ni prinesel dobička (ntzemši tistih par litrov vina, ki ga včasih plača B'ojim podrepnikora za špijonažo itd.) a škode J je pa po svojem pametnem delovanju in politi-bvanju že marsikateremu povzročil. Prav se jim godi tistim, kateri Krajnca poslušajo in ga morn), kakor stari Judovi boga Bal-a. Torej primimo stvar! V predzadnji „ Straži" (Krajnčev ,LeibblattiB) se je lotil našega priljubljenega in tiče spoštovanega gospoda župana Paul W e r-nigg-a. Razen vseh hadih duhovov je poklical tudi okrajni zastop in deželni odbor, da bi tega piešmentanega župana za lase prijela, ker občinsko blagajno ne izroči Kari Novaka, ker je za občinske rclitre potrošil 100 K in za deželnozborske 50 K. [Jeli Kranjček, kašo bi pač najraje ti sam ko-1° Oh, to bi kaj bilo za tega čedno-črnega i! Jeli Krajnček, ko bi pa ti volitve [rodil in za nje pisaril, ti bi pa tudi 500 K za delo vzel brez pomisleka? Seveda, to je tudi kaj [drazega —Krajnčev žepek; tja nikoli dosti i more prihajati. Mi vemo, da Krajnček maše lori kar na stopnicah, ljudje se sami pritožijo, tiste maše, katere pridejo ljudje naročit k dru-g. kaplanu. Mi vemo, da Krajnček desetak ia zgrabi, če le ima deset in pet kron na ipolago; mi vemo, da bi Krajnc vse zaslužke i sam požrl. O sam, sam, drugim pa zavida težko zaslužene soldeke. Oj ti kristjanska duša i! Čemu neki Krajnc želi občinski denar Kari raku izročenega ? Ali bi morda temu še enkrat pripomogel do droge zgube? No, naj zvedo Ije o koristi Kranjčevi za župljane! Meseca februarja je bila občinska seja, v kateri se je občinski račun za leto 1909 položil. Seve, Krajnc e kot general s svojo armado k tej javni Ni bilo njim nič prav. Mislili so Krajuc in ;ovi pajdaši: zdaj gresta župan in njegov v »luknjo". Ker ni bilo mogoče trdo-glavcem stvar razjasniti, pa je župan pisal v Gradec po revizorja, da se jezički spodvežejo. i in revizor je prišel in je globoko v stare rajinge pokukal in je tamkaj najšel nerede nad neiedi. In ti so bili ravno pod rihtarstvom Kari Se v a k - a. Izpričalo se je iz te revizije, da je ?.• Novak gospodu Weruigg-u 583-03 K premalo [inoc.il. Ta denar se mora sedaj povrniti g. Wer-;n, kateri je od leta 1906 sem bil za to [neto na škodi. Krajnc je bil mislil razdreti celo ,netnškutarsko kanclijo", pa je žali Bog povzročil 1 fe Kari Novaku škodo in mu pomogel do zgube omenjenih 583 K, katerih mora Novak iz svojega žepa plačati. No, ker pa je Krajnc tako debeli prijatelj Novak-a, ker je on kriv revizije, morda pa vseže Krajnc sam v svoj žep in plača ovih 583 K za Novak-a. Radovedni če bo kaj primaknil. No, Krajnček roke v žep, odprij svojo debelo mošnjo! — Krajnc, pa to se je tudi izpričalo, da je Wernigg-ov račun do pičice v redu. Ko bi le vsikdar tako bilo! Glejte ljodje božji, kako dela Krajnc svojim fa-ranom „profrta"! — 0 tej zadevi povemo znova prihodnjič več. — V zadnji »Straži" so se pre-častitljivi gospod Krajnc zopet vikali in se farbali. Saj sem rekel, ker ga drngi nočejo, pa se sam hlini, hvali in farba. On misli, škof iu ordinarjat ga bosta takoj kardinalom imenovala. Ti zlata, dobra, velezaslužeaa in le premalo, premalo ocenjena dušica, naš predragi ti Krajnček! Zdaj pa naštevajmo njegove ogromne zasluge nadalje! Na bicikeljni in peš vandra po svetu okoli, se vtika v vse stvari, katere njega popolnoma nič ne brigajo. če pride nujno opravilo, ga ni doma. če pa je kakšen »masten" pogreb ali kaj enacega, takrat je natančen ter se vsiljuje kot prvak. Svetle kronce, oh kaj mu te dišijo! Hvali se, da tak natančno in vestno opravlja svojo službo. štima! Pripeti se mu v sami preveliki natančnosti, da pozabi maše naznanjevati, da pozabi pri nedeljski maši na zadnji blagoslov, da stvari štiri in petkrat ponavlja itd. vse, vse to iz natančnosti, pa ne do svojega posla kot duševni pastir, ampak kot politikujoči fanatik. Torej farba se kot duhovnika izgled in glejte kako pa to pride, daljudje nočejo po Krajncn svoje mrliče pokopavati, ne svoje otroke krstiti, ne njegove prdige poslušati, od njegove maše zbežijo; če gre on na spoved (kar je itak jako redko) se skrijejo v hram; če ga na cesti srečajo, ga še niti ne pogledajo. In to on sebi šteje v zasluge! Fej taka ostudna farbarija, stokrat fej! No ja, kašo, slovensko kašo je vendar on osnoval — pa do sedaj še nobenemu ni dobička prinašala, kakor — njemu samemu —. zakaj on je knjigovodja in kasir pri tej kaši. Mislite, da on, hoški veledobrotnik, to delo zastonj opravlja? Kaj pa da, Krajnc stori vso brezplačno — če dnarca dobiti ne more. Da, ta kaša, ta kaša, mu nosi svetlih krone, če bo jih le onim tudi nosila — Bog vš, Bog! Za zdaj zadosti; vsaj vidite ljudje božji, da so gnadljivi gospod Zorč Krajnc sebi samemn ničla, faranom pa dobrotnik ingnada božja. —■ Krajnček nekaj še! Kaj pa, ko bi nam hotel natančneje razjasniti, kaj si takrat pri Rojko-vi pod zagrneno mizo iskal, veš takrat, ko te je izpod mize privlekla na svetlo grčeva kovaška pest. Kaj si delal takrat pod mizo? No, povej! Krajnček! Kaj tihotapiš po noči v kotih in zaplotih kaplanije? Ali „švercaš" kaj, ali le ušesa nateguješ v tistih za-plotnih skriviščih, da bi od mimoidočih ljudi slišal kaj se menijo? Kolikokrat si pa že lastno »pohvalo" slišal in slušal? Oh Krajnček, kakšno lično človeče si vendar ti! Kje si pa bil takrat, ko si z Gornje Hoče pod pažuho Jaketa visleč Ponesrečen letalni stroj. V zadnji številki prinesli smo sli ko Zeppelinovega letalnega stroja za pasažirje. Danes pa moramo že poročati, da se je ta velikanski zrakoplov ponesrečil. Pri poiskusni vožnji, katere so se udeležili tudi žur-nalisti, prisilil je vihar stroj v nesrečo. Nesreča se je zgodila v Teutoburger-gosdn. Današnja naša slika kaže v zgorajšnem delu razbite kose stroja samega. Dragi inštrumenti in maši-nerija sama k sreči ni poškodovana. Isiotako so kabine za potnike, ki jih vidimo na spodnjem delu slike, nepoškodovane. Tudi nobena oseba ni bila ranjena. vsaj enega novega na- I »Štajerca"!!! 6a»tiaHudrtt.Zep(Kl(na<^čhiSsaqUrUins(riitf .Deutechland" švedral po vasi? Katera kletica te pa je? Veš, to je bilo neko gotovo sredo. No, kje je vera hodila takrat? Tisto sredico je v javnej gostilni zinU jo, da naredijo v Zgornji Hoči vsakega »falota", ki tu sem privandra, za rihtarja. Fein si jo po-gruntal, ti vzgled katoliškega duhovnika. Pa za koga pa sebe smatraš, ti si vendar tudi pri-vandral v Hoče ? No mi te pa bomo naredili za hočkega — škofa. Kapico in stolček in palcico imamo že v redu! — Kako Krajnc zmerja in obrekuje g. grofa Hausampacher-skega, največjega dobrotnika farne cerkve, to bomo prihodnjič priobčili. Naj zvč blagi dobrotnik, kako neblago si kaplan Krajnc čez njega in njegove familijarne razmere jezik brusi. Krajnca jezi črez vse mere, da mu je graščak gospod J. A. F i b b i a pred nosem graščinska vrata zalopnil. Glej, Ijabček moj, se te je pač tudi hitro do zadnjega naveličal! Pa ko bi ti grajščak svetlih krone ponudil — oh kak bi bil ti precej drugačen! Kaj vse? Te poznamo, srce žlahtno! O vi »posilinemci", katere si v zadnji ,Straži" pobožal, te bodo tudi pobožali — prihodnjič. Danes ni več časa, ne prostora. Pa nič se ne boj, Krajnček, bo prišla „rajtunga", nič se ne boj! Adijo dotlej, adijo Krajnček priljubljeni, ti vzgled duhovnika, ti vzor kristjana, ti up in nada vseh Hoških . . . Novice. POZOr, iltzerenti! In z e r a t i za »Štajerca" se sprejemajo razven v uprav-n i š t v u tudi še na sledečih krajih: Maribor: papirna trgovina Rud. Gaisser. Celje: knjigotržnica Fritz Rasch. Radgona: knjigotržnica J. Semlitsch. Naša io letnica. Veliko je bilo veselje med našimi pristaši, ko smo zadnjič jubilejsko številko »Štajerca" na IG straneh in z 10 slikami izdali. Saj imamo vendar med našimi pristaši mnogo tisoč takih, ki so že vseh 10 let naši naročniki. In ti so se spominjali vseh bojev našega lista; z veseljem in ponosom so se spominjali našega dela . . . Od vseh strani smo dobili navdušene čestitke ob naši desetletnici. Zahvaljujemo se vsem na tem mestu! Zahvaljujemo se pa tudi v prvi vrsti onim, ki so se odzvali našemu vabilu in so te dni nabirali nove naročnike. Vkljub temu, da to nabiranje novih naročnikov še ni končano, vendar že lahko rečemo, da smo na tisoče novih odjemalcev pridobili. Naši prijatelji so svojo dolžnost v polni meri storili. Cast jim ! . . . Kar se pa naših nasprotnikov tiče, se jim tem potom prav lepo zahvaljujemo za vso koristno reklamo, ki so jo nam podali v svojem slepem sovraštvu. Pomagali so s svojo gonjo našemu razvitku ! Odgovarjati pa se nam skoraj ne zljobi . . . Tako smo torej prvo desetletje dokončali in raz poslopja naše pisarne je frfotala veselo belo-zelena zastava. Pogumno stopamo v novo desetletje! In i zanaprej ostanemo zvesti svojemu programu : Vse za kmeta, delavca in obrtnika, vse za gospodarski napredek in vse proti zločinski narodnjaški gonji. V tem znamenju bodemo i zanaprej zmagovali! Šolski zaključek je te dni zopet mnogo veselja v vrstah nežne naše mladine napravil. Kakor da bi vrgU spone suženstva od sebe, hitijo otroci v krasno poletno naravo. Dal Bog, da bi jim to prijalo ! Štariše pa prosimo, naj med počitnicami nadaljujejo učiteljevo de-1 o. Otroška duša je nekaj kristalno čistega in tndi najmanjši madež pozna se na nje. Pazite na deco! Koliko telesnih in duševnih nesreč se zgodi med počitnicami. Ne pravimo, da bi se otroke morda zaprte nad knjigami sedeti pustilo. Ne, vakance so za počitek in za veselje in za okrepčanje telesa. Ali tudi v delu se deco ne sme preveč izrabljati kot „ceno delavsko moč". Koliko telesnega pobabljenja izvršilo seje le zato, ker se je smatralo od brezvestnih starišev šolsko deco za dekle in hlapce, katerim ni treba nič plačati. Le dajajte otrokom dela, kajti delo je vsebina življenja in leni človek ni vreden, da živi. Ali dajajte jim toliko dela, kolikor prija to otroškemu truplu. Še večje pa so duševne nevarnosti. Pazite na dražbo, v katero zahaja vaš otrok. Ena slaba beseda neprevidnih odrašenih ljudi pokvari lahko celo leto učiteljevega dela! Ne dajajte otrokom opojnih pijač in ne dajajte jim slabih vzgledov . . . Kadar bodejo odrasli, hvaležni vam bodejo za vašo skrb! Iz Spodnje-Stajerskega. Državnozborska volitev v okrajih Marenberg, Slov. Gradec, Gornjigrad in Šoštanj je tako končala, kakor smo prorokovali. „ Narodna stranka" je namreč s svojim kandidatom pogorela na naravnost škandalozni način in klerikalni kandidat ter politični poštenjak dr. Verstovšek je zmagal. Dr. Verstovšek dobil je skupaj 3.179 glasov, Ivan Katz pa samo 1.730 glasov, torej komaj nekaj čez polovico. In od teh 1.730 jih je najmanje ena tretina naših glasov. Kajti čeprav smo proglasili, da se volitve ne udeležimo, je vendar mnogo naših pristašev v opravičenem sovraštvu proti klerikalcem za Katza glasovalo. Cela stvar dokazuje torej velikansko nazadovanje dohtarske .narodne stranke". V svojih najboljših pokrajinah nima ta revna strančica nobene moči več. Pri prihodnjih volitvah bode čisto gotovo tudi Roblek padel in za Ploja imajo volilci že davno metljo pripravljeno. Tako javnost ne bode več dolgo s politično veljavo .narodne stranke" računa-1 a. Mi gotovo nismo veseli,da je izvoljen klerikalni kandidat i. s. ravno najbolj antipatična oseba Verstovšek. Kriva pa je „narodna stranka" sama. Kajti to je stranka polovičarstva in stranka najodurnejše narodnostne gonje. Taka stranka nima bodočnosti! Katz je bil tako zaslepljen, da je dal svoje dobro ime narodnjaški hujskariji na razpolaga. Zdaj se mož gotovo že kesa. Najbolj pa naj se „narodna stranka" kesa, ki je svoje principe čez krov vrgla in ki tako rano koraka proti lastnemu grobu! Ljubljanska cunja, ki je pisana z brinjevim oljem, da proslavlja ponesrečenega hofrata Ploja, misli še vedno, da se bodemo z njo prepirali. Zadnjič je prinesla celi uvodni članek o naši desetletnici, ki ga je gotovo kakšna ljubljanska baraba spisala. Mi se temu divjanju smešne cu-njice, ki jo na Štajerskem in Koroškem niti a-b-c strelci resnim listom ne smatrajo, le smejimo. Cimnesramnejša in čimpodlejša je ta straniščna cunja, tembolj omadežuje in smeši svojega krušnega očeta, Ploja. »Pfui Teufel" je edini odgovor na otročarije tega zakotnega lističa, ki se celo ne sramuje, da svoje lastne bratce kot od Srbije plačane špijone denuncira. Mi pa smo vkljub tem čečkarijam z veseljem praznovali svojo desetletnico. In to Plojevi cunji lahko garantiramo, da bode šla tisto pot, katero je šlo že okroglo 15 ednakih cunj, ki so bile edino proti „Štajercu" ustanovljene. Sicer pa še enkrat: „Pfui Teufel"! Farški listi »Slov. Gospodar" in »Straža" pozdravili so našo desetletnico na znani liguo-rijanski način! Psujejo nas »protestante", čeprav dobro vedo, da smo boljši katoličani, kakor tisti »pridigarji ljubezni", ki zastrupljajo vse studence naše javnosti z besnim svojim sovraštvom. Pravijo tudi, da ima »Štajerc" mnogo — 4 — dolga, da bode vsled tega kmalu ponehal in da je naša desetletnica žalostna. Hmhm, mi od te žalosti res ničesar čutili nismo! Nasprotno, bili smo prav veseli, čeprav nismo okoli pijančevali kakor farovški alkoholiki. Kar se pa naših dolgov tiče, bi jih gotovo nikdar farji ne plačali, ako bi katere imeli. Ali »Štajerc" je hvala Bogu aktiven in farški listi naj povejo le enega človeka, kateremu je »Štajerc" kaj dolžan. Farški listi seveda tudi nimajo mnogo dolgov; saj opeharijo »v imenu vere" stotero starih ženic in duševnih revčkov za zadnje kronice. Sicer pa bodemo videli, kdo bode preje ponehal, mi ali nekateri farški listi. Baharija nič ne pomaga. Neumnost pa bode tudi ponehala; in brez neumnosti so farški listi tudi brez odjemalcev! Ces. kralj, pošta je menda uredba, ki nima ničesar z narodnostno gbnjo opraviti. In mi živimo na Avstrijskem. In v Avstriji je uradni, torej tudi poštni jezik nemščina. Celo v najza-griženejših krajih na Češkem se držijo tega dejstva. Pri nas na spodnjem Štajerskem pa je stvar na-krat drugačna postala. Tukaj mislijo namreč gotovi od prvakov nahujskani ljudje, da so že na Srbskem in da smejo na vse avstrijske predpise pozabiti. Dva tozadevna slučaja se tičeta ces. kralj, pošte. Poroča se nam, da ima znani pr-vaški Šorko v sv. Andreju pri Ptuju poštni voz, na katerem je edino slovenski napis. To je proti jasnim določbam postave in zato opozarjamo oblast na to ravnanje. Tako daleč menda vendar še nismo prišli, da bi smel vsak prvaški hujskač zakone v blato teptati. Na cesarski voz sliši najmanje poleg slovenskega tudi nemški napis. Kdor tega ne razume, ta sploh ni zrel, služiti cesarski denar. Sicer se nam pa še o drugemu slučaju poroča. V sv. Marjeti pri Ptuju je neki poštni mojster Miki. Mož je tudi prvaško hujskarijo razumel in se ji popolnoma udal, čeprav je v cesarski službi. Na svojem poslopju ima namreč čisto slovenski napis. Človek bi ničesar ne zinil, ko bi imel vsaj poleg slovenskega tudi mali nemški napis.- Ali ne, tega Miki ne stori. Opozarjamo poštno oblast tudi na ta slučaj! Ako bi se prvaška hujskarija tudi pri poštah razširila, napeli bodemo druge strune. Vsak zagrizeni hujskač ne bode postav teptal. Mi smo hvala Bogu še v Avstriji in ne v državi srbskih kralj emorilcev . . . Kranjska ljubezen. Ko je 1. 1895 grozoviti potres »belo" Ljubljano uničil, bili so Nemci prvi, ki so z velikanskimi svotami denarja vbo-gemu prebivalstvu pomagali. Prav veliko denarja prišlo je tudi iz štajerskega. Letos pa so strašanske nevihte uničile nekatere pokrajine zelene naše Štajerske. Ali mislite, da se Hribarjeva Ljubljana za to kaj zmeni ? Ne, ta gospoda nabira denar za Madžare in Srbe, od katerih v svoji bedi ni niti krajcarja dobila. Na Štajerce pa ta gospoda pozabi. Srbi so jim več nego štajerski sosedi. Oj ta prvaška ljubezen pač niti počenega groša vredna ni! Vbogi dr. Verstovšek! Po našem mnenju je to izborni poslanec. Ali njegovo ženo pa morajo le drugi v red spravljati. Poročali smo že svoj čas, da je bila gospa Ana Verstovšek tožena, ker je'neko sosedinjo grdo žalila ter celo z železnim orodjem ranila. Gospa Ana Verstovšek je bila za to klerikalno korajžo obsojena na 20 kron globe. To seveda ni veliko. Ali dobro je, da svet izpozna, da so žene klerikalnih poslan- Carjeva kovačnica. [ V vasi Pirkenhammer pri JJfflW Karlsbadu se nahaja navadno M poslopje, ki ima zgodovinski M pomen in katerega hočejo ravno- I! kar podreti. To je namreč starodavna kovačnica, ki jo vidimo na naši sliki. V tej kovačnici je ruski car Peter Veliki leta 1605 skoval eno podkov in še nekaj dragih predmetov. Hotel je s tem pokazati svoje spoštovanje pred rokodelstvom, katerega hoče danes že vsak škric zaničevati. Na carjevi kovačnici so svoj čas napravili napis, ki je označil ta dogodek. Naša slika je napravljena po fotografiji. OieZ«[*nscrimi«de von PirKenharnrner(B6bmt>9 cev veliko hujše, nego njih čedni soprogi. rikalni poslanci nastopajo k večjem z jezikom njih žene pa takoj s poleni in orodjem. VbogiBttmic dr. Verstovšek, kako se nam smili, ako je nje-lama t gova žena proti njemu ravno tako huda, kakor Ui proti sosedinjam ... to sice Kako delajo prvaki v svojih zastopih. Kakor pametr znano, imajo okrajni zastopi pravico, pošiljati uradna pisma poštnine prosto. Na kuverti mori 1'usp biti seveda to opomnjeno. Te dni pa je dobil telju A okrajni odbor Laški trg tako uradno pismo od • Zs okrajnega odbora ormužkega. Odprli so kuverto vlada ] in kaj je bilo v nje ? Neki cenik izdelovalca ■ Se cementnega blaga Ivana Majcenovič ! !! Ta mol »kazal ponuja svoje blago pod geslom »svoji k svojim", jev, 1 Proti temu seveda nimamo nič. Ali proti š deljnu imamo mnogo, proti tej slepariji. 1 do s katero se ogoljufa c. k. pošto za marke!!! Bjah Radovedni smo, kaj bodeta pošta in sodnija k le m£ tej prvaški slepariji rekli. Naši čitatelji pa javno »ki, go vidijo, kako »lepo" gospodarijo prvaki v svojih irihodr zastopih. Ne Prvaški tat. Znani zagrizeno prvaški poštni ravi -\ oficial Kralj v Celju je poneveril v uradu okroglo 1000 kron denarja. Skoda še ni popolnoma V krita. Kralja so je spodilo iz službe. Baje se nher zanima zdaj hofrat Ploj za njegovo usodo. Kaj tariši, ko bi mu priskrbel kakšno službo v prvaški f' Poj posojilnici ? idini { Klerikalni dolgoprstež. Iz Ljubljane se po- »v ni roča, da je tam 19 letni Nace Vukič izvršil natal. razne sleparije in je potem pobegnil. Ta Načel je bil tajnik slovenskih klerikalnih Mariboru in seveda hud pristaš lig morale. Zopet prvaški tolovaji. Te dni enkrat je mariborski polir E. Paur v Račjem. Na cesti] sta ga brez vzroka prvaška fanta Štefan mun in Peter Bergles napadla. Ko se je hotel braniti, prišlo je še več drugih fantalinov. društev guorijanskj Mr fanter ustre Da p Oj Marib Čelni p. je si so Paura na tla in ga pričeli daviti. Paur je Dravo moral revolver potegniti in v silobranu streljat Najprve je ustrelil ob tla, potem pa v resnici Zadel je glavnega kolovodjo Ludovika HercojH trebuh in ga težko ranil. Paur je nekaznovani mesec Marib ovito n Pon Kak boj os: poštenjak. Naznanil je svoj čin takoj sam oroi nikom. Hercog je znan kot pretepač listi so lahko ponosni na tolovajske čine svojJj pristašev. Vedeli smo, da se mora enkrat sreča zgoditi, kajti vsak človek se ne pusti oi] pobalinov pobijati. Letni in živinski sejmi na Štajerskem Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zuniatLjnanei vani z zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi 7, dvema;vezdicama " . ' pomenijo letne in živinske sejme. ime Dne 7. julija v Gradcu (sejem z rogato £ | vino in konji). Dne 8. julija v Pišecah**, oh Brežice; pri Sv. Etni**, okr. Šmarje pri Je pri Sv. Jurju ob Pesnici, okr. Maribor. 9. julija v Brežicah (svinjski sejem), Dne julija v Poljčanah**, okr. Slovenska Bistrica. 11. julija v Oplotnici**, okr. Konjice. Dne 1! julija v Ljutomeru*; v Ormožu (svinjski v Rogatcu** (sejem z veliko živino); v ~ na Planini*, okr. Sevnica; v Šoštanju**. 13. julija v Mariboru*; na Ptuju (sejem i tinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), Kozje; pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice. 14. julija v Gradcu. Dne 15. julija v A (sejem z drobnico); v Gradcu (sejem z malo no živino); v Dobovi*, okr. Brežice; v Zdol: okr. Brežice. Dne 16. julija v Dobji*, okr. žice; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 18 ja pri Sv. Ani na Krembergu*, okr. Maril pri Sv. Filipu-Verače**, okr. Kozje; na okr. Marnberg; v Velenju**, okr. Šoštanj Oplotnici**, okr. KoDJice. Dne 19. julija možu (svinjski sejem); v Artičah**, okr. B; Dne 20. julija v Arvežu**; na Ptuju (i konji, govedom in ščetinarji); v Imenem s ščetinarji), okr. Kozje ; pri Sv. Marjeti ob niči*, okr. Maribor; pri Sv. Marjeti na skem polju*, okr. Maribor. Dne 21. julija v čah**, okr. Kozje; v Gradcu*. Dne 22. juliji Gradcu (sejem z malo klavno živino); pri Heleni*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Ivnici** Malih Rodnah**, okr. Rogatec. Dne 23. julija Brežicah (svinjski sejem). Za Hajdino in Breg pri Ptuju! Za d godbo iv Ptuju (Knaben-Kapelle) sprejelo še nekaj dečkov iz Hajdine ter Brega pri Znati morajo seveda popolnoma nemški j< pre je iz vstraši ti. Ti ra. Lt a«) oddaljenejših krajev se nikogar sprejeti ne Več o tej stvari se izve pri kapelniku g. idt v Ptnju (Schies8tiitte). Tam se spre-tndi vsa naznanila. Učite 86 tujih jezikov! Prvaški rogovileži ricer prepovedujejo. Ali Nemci so v tem ozira ii. V „Studentenheimu" v Ptuja se je jjr. preteklo leto 18 učencev slovenščine učilo. i so bili izborni: Vsa čast gre g. uči- Albina Wankmiillef! Za most čez Dravo v Breznu je zvišala Ha podporo od 40.000 na 64.000 kron. V Ptuju, ki se je vršil preteklo sredo, |iazalje ta-le uspeh: Prignalo se je 277 ko-n, 1333 govede in 1166 svinj. Cene so bile: bikih lili do 74 kron pri 100 kilah ; pri volih jo 80 kron; pri kravah 54 do 70 kron; pri grajah 1 do 110 K pri kili žive teže. Cene so ) višje in trgovina dobra. Prihodnji konj->ji in svinjski sejem se vrši 20. t. m.; (Milji svinjski sejmi pa 13., 20. in 27. junija. Nesreča. Pri zgradbi nekega poslopja ob Inn v Mariboru padel je delavcu Alojzu Lam-t kamen na glavo in ga je težko ranil. V Dravo padel je v Mariboru 9 letni Kari ther ter ntonil. Mrliča doslej še niso našli. iriSi, pazite na otroke ! I je poslopje posestnika Križanec v pili pri Rogatcu. Nobenega nesrečnih pogorel-ni bilo doma. Nikdo ne vč, kako je požar ■tal. Skoda je velika, Križanec pa je le za i K zavarovan. Mrtvi dezerter. Pred 3 tedni je pobegnil kteriit Znidario iz Celja. Pri Pletrovčih se nstrelJ s službeno puško. Zdaj so nesrečneža napel segnitega našli. " Oj li Drava! 25. p. m. je skočila v Dravo Maribora posestnikova hčerka Marija Vrečko feliiice. Zdaj šele so mrliča dobili. — 2. t. je skočila neka 30 letna ženska v Mariboru tare. Mrliča še niso našli. Tekom zadnjih je iskalo in našlo 5 žensk v Dravi Jaiibora svojo smrt. Samomori žensk se gro-množijo! rmeveril je v Žalcu hlapec Jože Turk evo-larju 3.000 kron. Potem je s svojim urnem, mesarjem Flisom pobegnil. Hali Slepar. Poročali smo svoj čas, da je letni vajenec M. Eichmeister iz sv. Martina Celju s poštnimi knjižicami sleparil. Smrko- je zato na dva meseca ječe obsojen. Obesil se je v gozdu pri Celju posestnik Schar. Nesrečnež, ki je izvršil samomor iz Bnanega vzroka, zapušča večjo družino. imenovan je bil provizorično g. R. Petrovan takim nadzornikom za južno Štajersko. — iah; Dne 10. Dne 12. jm); )ni*; Dne šče- okr. Dne vežu slavah**, Bre- juli-ibor; iti**, j; t ' ?r- jžice. em s lejem Pes-Cl rav-vBu-.ija v Sv. '; mJ lija v lesko ! bi se 'tuja. jezik. Španska vlada. kor znano, pričela je'španska vlada zdaj jjiboj proti klerikalatvn, ki je deželo popol- osiromašilo. V prvi vrsti je izdala ta na- Hedna vlada postavo, da so vse vere ednako- me. Zato pa jo klerikalci s plemenitaži hudo A.Canalejas. Span iscb.M i n i»re r-PraS&. bjo. Naša slika kaže španskega minister-ptedsednika M. Danalejas. Ta krepki poda ga nobene klerikalne grožnje in da hoče svoje cilje naprej zasle-Tudi na Španskem se torej klerikaiizem [Le na Slovenskem vlada še neomejeno ! Za „Aichmeistra" pa je bil imenovan g. Anton Stumberger v Ankensteinu pri Ptuju. Porotno sodišče V Celju obsodilo je Franca Stepihar iz Stražice na eno leto težke ječe, ker je v pretepu Antona Rečnik tako udaril, da je ta umrl. — V Mislinju se je zgodil pretep, pri katerem je bil Matija Pajek iz gostilne vržen. Dragi dan so ga našli mrtvega. Tožen je bil Franc Merzdovnik, ki je trdil, da je ravnal v silobranu. Obsojen je bil vsled tega le na 4 mesece težke ječe. Zaprli so v Ptuja nekega tujega agenta zaradi raznih sleparij. Tiček se je hotel ravno odpeljati, ko ga je stražnik Schilder zasačil in v luknjo spremil. Povozil je v Laškem trgu tovorni vlak nekega kondukterja. Težko ranjenega so odpeljali v celjsko bolnišnico. Požar. Pri Vodascheku je pogorela hiša. Nevarnost za celi trg je bila velika. Gasilci in prebivalstvo so pa vendar ogenj omejili. K sreči tudi vetra ni bilo. Zaprli so v Ptuja gostilniškega hlapca Miško Zigana, ker je jako veliko blaga in denarja pokradel. Zigan je ogrski podanik. Iz Koroškega. Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v Galiciji so naprednjaki v vseh treh razredih zmagali. Nasprotniki se niti npali niso, lastne kandidate postaviti. Čast tej napredni občini in njenim vrlim volilcem! Iz Borovelj se nam poroča, da je bil načelnikom krajevnega šolskega sveta g. direktor Simon Rieger izvoljen. Poleg tega so bili izvoljeni gg. F. Kusternigg, J. Schaschl, R. Hoinig in dr. J. Maurer; kot nadomestnika pa gg. A. Antonitsch ter J. Hambrusch. Č«stitamo za to vrlo izvolitev! Iz Globasnice se nam poroča: Pred 8 dnevi obdržala je slovenska prostovoljna požarna bramba Steben-Globasnica v Schorterjevi gostilni v Globasnici svoj shod. Bri temu je prišlo do velikih prepirov. Seveda tndi globasniški faj-mošter ni manjkal in je peljal veliko besedo. Tri četrtine članov, zlasti oni od Štebna, zahtevajo nemško komando, kar dosedanje statute žalibog ne dovolijo. Na mesto pa, da bi se dalo ta predlog ne glasovanje, se je ednostavno šlo čez to zadeve. Pri volitvi se je tudi ednostavno par mož napisalo in s tem odborom naj bi bili člani zadovoljni. Zdaj je pač že čas, da mladi ljudi enkrat izprevidijo, da to gospodarstvo ne more tako naprej iti. Kajti več let tudi že ni bilo nobene vaje in vse spi. čaje se tadi, da ima ta požarna bramba Steben-Globasnica pod Valžbergom precej dolga. So pač čudne razmere. Kjer prvaki gospodarijo, tam ni reda. Možje gasilci, ali se ne bodete enkrat jarma otresli? V Podjunski dolini hočejo prvaški hujskači zdaj svojo gonjo razviti. V Rožni dolini tej kranjski bandi namreč ne gre posebno dobro. Zato prihajajo v te pokrajine. Pred nekaj dnevi se je namreč razširjevalo umazane listke, na katerih je bilo citati, da „cela meja gori", da je „treba gasiti", da so mladeniči „zlati up" klerikalcev in da vsled tega sklicujejo „mladeni-ški shod". Ta shod se je vršil 3. julija na hribu sv. Heme in Rozalije v Podjunski dolini. Vršila se je tam gori sv. maša in to priliko so prvaki porabili. Po maši so namreč kar poleg cerkve napravili svoj „mladeniški shod". Par dni preje so jim morali 4 delavci napraviti nekako priž-nico iz dil. Ali kako so se črnuhi začudili: ko so prišli 3. t. m. tja, ležala je ta prvaška priž-nica v grmovja. Govorniki, med njimi globasniški fajmošter, neki mladi duhovnik iz Celovca ter par drugih gospodov iz Kranjske, so morali tedaj na tleh govoriti. Navzočih je bilo začetkoma od 1—300 poslušalcev. Na shodu so prvaki sami povedali, da hočejo mirno življenje med Nemci in Slovenci razrušiti. Neki govornik je namreč sam izjavil, da se mora tam hajskati pričeti, kjer so Nemci in Slovenci doslej mirno skupaj živeli. Seveda se je tudi kričalo čez dvojezične ljudske šole. Vznemirjali so se črnuhi tudi čez podružnico „Sudmarke" v Doberlivasi. Lagali so črni možici seveda tako, da se je kar kadilo. Zahtevali so izključno slovenske šole, učitelje in urade. Sploh so proti šolam rogovilili, ker bi radi imeli, da bi kmet neumen ostal, kajti le neumni ljudje se pustijo od črnnhov za nos voditi ... V Podjunski dolini se hoče zdaj povsod prvaška društva astanovljati. Tako se bode širilo nesrečno gonjo proti Nemcem. Ali koroško ljudstvo tudi v Podjuui ne bode na te pr-vaško-farške limanice sedlo. Ljudstvo ve, da leži njegova bodočnost v skupnem gospodarskem dela Nemcev in Slovencev! Iz Kotmarovasi se nam piše: Bral sem „Mir" od 25. junija 1910, štev. 26, ko prinaša govor drž. poslanca Grafenauerja. Tam se Čudi orglar, kako so se občine „ponemčurile'' ob ljudskem štetju 1. 1880 in do 1. 1900; na smrt obsojeno ima tudi občino Kotmarovas. V omenjeni številki je tudi vpisano vse resnično, kakor je razvidno iz „Volkszahlungs-Operata". Samo nekaj se je g. posl. Grafenauer zmotil. L. 1890 je vpisanih 113 Nemcev in 1170 Slovencev; pa ne 1169. Ne vem, zakaj enega Odšteva v tabeli. Morda zato, ker se pri volitvah vedno eden ali dva skrijeta. Ljndi se sami „po-nemčurijo" in občine so pri temu nedolžne ter nimajo smrtnega greha. Mislimo, da se jih je od 1. 1890 sem še več Bponemčurilo". Povedati hočem jaz sam, kako se človek „ponemčuriB. Bil je živinski sejem v sv. Vidu ob Glani dne 20. junija t. 1. Neki kmet in trgovec z lesom v Kotmarivasi imel je tudi kobilo na prodaj; odposlal jo je že v nedeljo v Št Vid, on sam pa se je v pondelek zatraj z vlakom tja odpeljal. In premišljeval je, kako bi bolje kobilo prodal. Vedel je, da je v sv. Vidu nemško in nacionalno, on pa nemško ne sme govoriti. In šel je, si natrgal rženih cvetlic (Kornblumen), ter si jih je*namašil v knofovo luknjo pri jopiču. Poleg tega si je delal skrivno misel, da bode kobilo izborno prodal, ker imajo v takem kraju te rožice prav radi. S štirimi „Kornblumen" na jopiču se je postavil s kobilo na sejem. To je bilo pa faljeno. Prišel je namreč tamošnji župnik tudi konje kupovati in tega moža niti pogledal ni. In ta ni mogel kobile prodati. Zagrizenemu slovenskemu prvaka tudi BKornblumen" ne pomagajo, ako gre med Nemce prodajati. In šel je domu, vrgel rožice proč ter postal zopet Slovenec. Mislil si je pač: S temi rožami ni nič; grem pa v nedeljo v Ljubljano in vzamen rdečo-plavo-bele cvetljice seboj; kajti v Št. Vida me niti Walcher pogledal ni . . . Povodenj. V okraju Beljak je zlasti pri Lob-nigu in Treffenu nastala velika povodenj, ki je napravila na njivah in poljih mnogo škode. Dobrotnik. Celovški pokojni obč. svetnik zapustil je okroglo 18.000 kron v dobrodelne namene. Utonil je v Duela deček Rudolf Rastnig v Dravi. Mrliča nesrečnega otroka doslej še niso našli. V Dravi so našli v občini Augsdorf pri Roža okroglo 45 letnega moškega mrliča, ki je že dalje časa v vodi ležal. V Prevalju je vpeljana krasna električna razsvetljava. Požar. V Cirkicmn je vpepelil ogenj več poslopij posestnika Fertschniga. Celo živino se ni moglo rešiti. Gasilci so komaj razširjenje ognja preprečili. Pijani romar. Na sv. Višarjih padel je neki pijani romar iz Kranjske tako nesrečno na glavo, da je takoj mrtev obležal. Po svetu. Uporni jetniki. V Cbersonu na Ruskem se je uprlo 8 jetnikov in je pobegnilo. V boju je bil en stražnik in 7 arestantov ubitih; le eden je ušel. Težka kazen. Neki sladkorni fabrikant v Reimsu na Francoskem je sleparil pri davkih. Obsojen je bil zato na globo 100.000 frankov. # Ponesrečeni rezervisti. V fortu Kobila pri Pontu d' Ostra v Dalmaciji sta bila pri streljanju dva rezervista težko ranjena. Neki tretji rezervist je vsled strahu drugi dan zblaznel. Obesili so v Parizu čevljarja Liabeufa, ki je bil nekega policaja ustrelil. Množica je proti obešenju demonstrirala in celo na policaje streljala. Zblaznela je gospa Schonebeck-Weber, katero sliko smo v eni zadnjih številk prinesli. Kakor znano, stala je pred sodnijo, obdolžena da je pustila svojega prvega moža umoriti. Zdaj so dali baburo v norišnico. Na morju. Veliko vznemirjenja je napravilo dejstvo, da je parnik »Trieste« za dalje časa izginil Velikanski vihar ga je pri Adenu zavlekel. Mašina se je po- — 6 — kvarila. Več drugih parnikov so ga čez par dni rešili. Potniki so se redili od rozinov. Pri rešitvi je našel en inženir svojo smrt. 5 Otrok umoril je železničar Chauvin v Nancyju (Francosko). Njegova žena ga je bila zapustila. Vsled tega je svojih 5 otrok s sekiro ubil. Potem pa se je sam obesil. , Železniika nesreča. V bližini Daytona (Amerika) trčil je tovorni v brzovlak. V zadnjem se je peljalo jako veliko žen in otrok. Nesreča je bila velikanska. Doslej so potegnili 31 mrličev in 87 ranjenih oseb iz razvalin. Carjevo gledališče v Peterhofu je pogorelo. Škode je za več kot en milijon rublov. Beli in črnci. Pri boksanju je zmagal v Ameriki neki zamorec. To je bele Amerikanec tako razburilo, da so priredili velikanske izgrede v raznih krajih. Pri teh bojih je bilo 14 oseb ubitih in čez 100 ranjenih. Veliki požar je uničil skladišča EJbinc dražbe v Drezdenu. Škoda je velikanska. En gasilec je v pla-mennih smrt našel. ,Štajerčevi' kmetski koledar za L 1911 bode pravočasno izšel. Dela so se že pričela. Koledar bode letos še bolje opremljen kakor dosedanja leta. Vse podrobnosti poročamo v kratkem. Opozarjamo pa obenem cenjene inzerente, naj za koledar določene inzerate čimpreje vpo-šljejo. Cene bodejo približno ednake kakor lansko leto. Pri velikemu razširjenja, ki ga ima naš koledar in pri njegovi priljubljenosti je i n z e-riranje v njem izredno koristn o** Nadalje opozarjamo svoje prijatelje i n z a u p n i k e, naj takoj napranijo in razširjajo nabiralne pole za naročnike koledarje. Vsakdo naj nabira odjemalce koledarja! Ako bo-demo vsi delali, potem je gotovo, da bodemo še več oddali in še boljšo ter obširnejšo vsebino podali! Vsi na delo! Gradec, dne 29. juni: Trst, dne 2. juliju: 38, 64, 96, 59, 52. 26, 47, 6, 31, 55. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. •"8W Ljudje, ki mnogo sede in se premalo gibljejo na prostem, trpe skoro vsi na zaprtosti. Polovico kozarca naravne Franc Jožef-ove gren-čice zavžite zjutraj na tešče, odstrani lenost črevesa, ne da bi trebalo zateči se k dragim zdravilom. Franc Jožef-ova grenčica se je vsled zanesljivo in milejše učinknjočega načina povsod odlikovala in priljubila. — Svari se pred pona-redbami! Kjer ni nikakih podružnic, naj se tozadevno obrne naravnost v Budimpešto na ravnateljstvo razpošiljevalnice Franc Jožef-ovih grenkih vrelec. 20 ^ -JEVE kocke goveje juhe 1 kocka za \ litra najfinejše goveje juhe samo prava z imenom MAGGI in zvezdo s križcem. Thomas Sigott Ferlach (Karnten) na Koroškem, posestnik in tovarnar lovskih pušk, priporoča vsem lovcem svoje fino izdelane puSke in samokrese, Flobert-puske i. t. d. po najnižjih cenah. Lepo slikan cenik se pošilja vsakemu na zahtevanje zastonj. 5H6 Čevljarski pomočnik se takoj sprejme pri Karulu Menhari v Kamoici pri Mariboru. 570 Treznega, po&tenega postiljona kaleri se pri konjih zastopi, plača 16 kron na mesec in hrano, sprejme takoj poStar v Zrečah pri Konjicah. 676 Kden močen in v dobrem stanu, za dva konja in pol pokrit „Feuton" ali kočija je za -t60 kron za prodati. Za kupit in pogledat je pri gosp. Prišernu, posestnik v roljranah (Poltschach). 576 Učenka slovenskega in nemškega jezika zmožna in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom pri Adolfa Orel, aoStani pri Celju. 579 Dekla za kuhinjo katera ze nekaj kuhati zastopi, in veselje ima se kuhat učiti. se pod dobrimi pogoji v neki obrtni hiši v velikem trgu sprejme. Vstop takoj. Dopisi pod „J. T," na upravništvo „Stajerca". 580 Na prodaj je eno lepo dobro posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem vred, okoli hiše veliki sadni vrt, voda pri hiši, 6 velikih njiv, več dobrih (ravnikov, da se lahko dosti živine redi, vsa zemlja v lepi legi, vse okoli doma, lahko zx*^te-ulti. V hiši je tudi dobro 'urejena in obiskovana prodajal-nica, edina v tej fari, blizo cerkve, to se proda s proda-jalnico ali pa tudi samo posestvo. Torej kdor ima veselje do grunta in živinoreje, naj se precej zglasi, ker se proda vse z ugodnim pogojem. Več pove in odgovori posestnik Josef Kurent. Prevorje, Post Peilen-stein, Štajersko. 56* Pridna dekla 58* za vse domača dela, plača 10 do 12 kron na mesec, se takoj sprejme pri J. Jeglitseh, Račje (Kranichsfeld). Denarna posojila na kredita zmožne osebe vsakega stanu z ali brez jamstvu, proti oznaoku na plačo, ak-cepta, zemljiškoknjižnemu varstvu se bitro, diskretno in brez prejSnih troškov orskrbi. Pr. ponudbe pod „Erstkhissiges liankinstitut 278* na okspedt-cijo anonc Kiciimcli v Gradca. 683 Trgovski pomočnik mešane stroke, dobro izurjen in z dobrimi referencami išče službo. — Naslov pri upravi »Štajerca". 569 ■OMMOOi * Epilepsija, Krči, * Nervozno stanje. i Izredni uspehi potom „Epileptikom" post. varov. Cena K 7'—. Zahtevajte zdravniškoraz-pravo št. 36 zastonj od glavne zaloge. Apotheke zur Austria, Dunaj IX, ali pa naravnost od fabrike: m Priv. Schw»n«iapotheke. • Frankfort am Main. 2 J ■m« Denar brez vsacega truda in kapitala!! Zamore zaslužiti vsakdo, brez da zapusti svoj posel, tudi v najmanjšem mestu od 50 do 100 K mesečno. Tudi gospodje. Blagovolite poslati svoj naslov x K 2-50 (tudi v markah). Za to svolo dobite franko vzorec original stroja, patentiran od c. kr. urada, za vsako osebo in vsako domačijo neobhodno potreben stroj. ToSna odpošilja-tev inopis pri vsakemu kosu (povzetje 50 vin. več). N. Olama, Dunaj VI., liruckcngasse 161. Na prodaj je 522 0 zemljišče ® tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (Wadlberg) občina Leitersberg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskini nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karijla Sark, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor, poštna ul. 9. Proda se 521 O lepo posestvo Q s stanovitnimi in gospodarskimi poslopji v Gor. Podlo-žah; obstoji iz 3 sob, 1 velike velbane kuhinje, 1 klet, živinski in svinjski hltv, vse zidano in z opeko srito. Zemlje je 13 oralov in obstoji iz gozda, njive in travniki. Hiša je sposobna za gos;ilno ali drugi obrt. — Kupna cena 13000 K. Kje? pove potajerc." Hemeroide! - - -- - Bolezni želodca! Izpuhi na koži! - - Brezplačno naznanim na željo vsakomur, ki trpi na buleznih želodca, prebavljanja. odvajanja, ostavljenja krvi, heme-roidali, liehtah, odprtih nogah, vnetju itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno. Stotero priznanjevalnih in zahvalnih pisem. Bolniška sestra Klara, Vfies-baden 56, Walkmllhlstr. 26. 201 4..4-4"1 ^.^.^.j Lepo posestjo Vi ure od farne cerkve Maria-Schnee v Wollingu, meri 15 oralov, obstoji iz njiv, sadonosnikov, vinogradov, ter lepih gozdov, nadalje stanovalna in gospodarska poslopja, vse v dobrem stanu; proda se z vso premičnino pod ugodnimi pogoji za 13.000 K; od tega ostane lahko 2000 K po 5% intabuliranih. Več se izve pri lastniku Kari Michelitsch, posestnik, Maria-Schnee v Wollingu. 568 m K samo 6 K „Gemsbart-u" pod. jelenova brada novo, ztlo lepo, lasi 14 cm dolgi, z lepim okvirom iz starega srebra in Hobertus-križem, skupaj samo 7 K. Lasi in „reif' pod garancijo na- turno pristno. Priložnostni nakup pošlje po p»vzetjn Fenichel, Gemsbartbinder, Dunaj IX. Altmuttergasse 3/41. Mnogo priznanjevalnih pisem. 571 Prijateljem godbe naznanjam, da sem ustanovil v Ptuju (Ordonanzhausgasse štev. 1) nasproti soparnega kopališča 4J izdelovalnico godal S «^< ter priporočam svoje izvrstne ^ harmonike ~^( ki se vkljub temu, da imajo sko-1 ~»^t raj polovično nižje cene kot pri [ —c^^i drugih izdelovalcih odlikujejo z | -<^s|c močnimi jeklenimi glasovi, alnmin- -<^e-< skimi bombardon-basovi ter nikl-j -<|^< nastimi okovi. -4^< Priskrbim tudi vsakovrstna i -4*=^ popravila na gramofone, klavire. I -c)^ orhestrone, verklne itd. po nizkih *4^< cenah. — Ceniki se dobijo zastonj, J -fy^f Za dobro postrežbo jamči ~*f*f 58i tfi nceitc Slmonič, y?L '^••^"^•^"^••|"«»'*"©»'©**"^"^ Cementne cevi, plate za tlak, truge za krmiti, truge za napajati, ter vse drugo no blago in cementne izdelke, nadalje] Portland- in roman cement, ter vse vrste opeke ponuja najceneje F. R06ATSGH, izdtaje ntosia s stataim rtrijalom, Maribor m Or., Mlada, lepa gospodična iz boljše hiše, dobra kuharica, izvežfc kem domačem delu, ter v kmetskem inij niškem gospodarstvu, ki govori oba (leži zika, išče v svrho možitve pridnega, zo in poštenega trgovca ali obrtnika. Ponndj ,,L M. 23" na upravo »Štajerca? Pozor, pozor! Rudokopi, krčmarji, rokodelci, obrtniki, tudi kupci posestev! Na lahek način se lahko pride na lepo | ob glavni cesti, kjer se lahko drži tudij in štacuna. Cena 4800 kron. Izplačati j 800 kron, drugi znesek ostane vknju Oglasiti se je do 20. julija 1910 pri Prosenik, spod. Brezovo, pošta Blancaj niči. 10 zapovedi za kmetod velevažni v gospodarstvu, dobi vsakdo M in poštnine prosto, torej brez vsakih ii kdor piše ponje na apoteko Xrnltoczy t Ljubljs Kranjsko, Avstrija 20 do 50 K na dan lahko zaslužijo osebe vsakršnega stanuj pečevanjem novega predmeta, ki se rabil hiši. Pošljite v pismu za pojasnilo zna 30 vin. in svoj naslov Josip Batič, Idrija (Kranjsko] $^** Dekla in hlapec. Boljša dekla, 20 do 40 lel stara, poštena, kil samostojno kuhati za meščanske razmere, teti (ne poljska) dela opravljati in ki ima veselje i se sprejme takoj pri učiteljski obilelji na deiei sečno plačilo 14 K. Istotam se sprejme pošten] hlapec kot hišnik; plačilo po dogovoru. PonM pošljejo na uredništvo ..Štajerca" pod naslovo] in hlapec". Mveii T«n kii HOV* ikemu Vaal am II Od K i: lan cei Zagrebški k- Vsled mnogih pnpraševanj in |e ljudstva za pincgavsko živino {sieer telice in bikece je okrajni w oklenil večje število takšne lie nakupili in za polovico cene živinorejce razdeliti. ijo se toraj vsi posestniki, hočejo takšno čistokrvno ivsko teličko ali bikeea v sta-pod enim letom imeti, naj se i okrajnega zastopa na sta-rotovžu (glavni trg) oglasijo kron vadijum seboj prinesejo, iten znesek se bo, ako bo polile takšno živinče dobil od po-jee kupne cene odračunil. Okrajni odbor [tuj i, 6. julija 1910. Načelnik: O r n i g. a svir. i cemei i« ; str« [ilepsrske; podkčv-kovaške, mizarske, stru-i in pleskarske se sprejme za Koroško. *e na ..Karntner Arbeitsvermittlung", Celovec, Getreidegasse 3. 559 :mo/. adbe in ti posel # 'jrt rpvci v lženi. :i Antof . pri >val .0 Zi trošk ai :i. z bi v <0). 1 je 1 ;r vsa : e do 1 seli. ■ .•n in II .udbe 1 .'0111 naznanijo, da pri 641 etno blago mižani ceni in vabijo kupce na to priložnost. Meščanska parna žaga. m tentnem trgu (Lendplatz) v kl&lnice in plinarske hiše postavljsKia j* parna žaga vsakemu V porabo. m se kg blodi, itd. po zahtevi takoj ras-pa sme tudi sam oblati, vrtati is spahati i. t. d. , Yiakdo gBg- Pazite! "91 Izvolite citati! Nikdar več v živUcnju vam morda ne pride priložnost, za K 1"20 dvostransko urskjl verižico iz novega zlata kupiti. Da seznanim slavno občinstvo s svojo tvrd- h 10,000 kosov dvostrukih pancef-verižic s talerjem sv. STŠO. S povzetjem (50 vin. več) Pošljem bogato izde-ik. X. Olama, Dnnaj VI/1. Briickengssse 16. 481 priporocujemo kotpriznano «M za kavo ! la Portland- tind Roman-cement najstarejša in najboljša marka južno-avstrijske monarhije oferirajo 399 najceneje tovarne Roman- in Portland-cementa 0. Withalm'ov nasi. Laški trg na Štajerskem. Zaloga pri g. Jos. Kasimir v Ptuju. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 27« Prevzelje edine razprodaje me spravi v položaj, n k I 4-90 oferirati elegontno, ekafcra ploHo amerik. 14 kar. zluto-dable Svic. žepno uro. LsU ima dobri) idoče 36 urno Anker-kolesje premirane znamke wSpecio*a" in je na električni poti 8 pr»' vi« zlatcim provlwena Garancija za precizne«! 4 1eU. 1 k. K 4 90 2 k- K 8 30 Vsaki~uri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez ri?.i*e, ker izmenjava dovoljena, ev. denar 1 nazaj. — Posije po povzetju E. HOLZER, Krakeva, Stradam I8|2B. Močni novi * 6B6 pressbatim okroglo 0 metrov dolg, iz hrastovega lesa, kupi Leopold Slawitsch v Ptuju. za vino in 35.0 20.0 za vino^radstvo, ssidjerejo in industrijo itd. izšlo je iz Mayfarth'ovih tovaren. Leta 1909 se je 2500 prež in 1200 mlinov naredilo. Najboljši dokaz 2a izvrstno dobroto teh fabrikatov. Obrnile se zaupno na Ph. Mayfarth & Co. fabrike kmetijskih in obrtmjskih malin Dunaj II., Taborstrasse 71. Odlikovan z nad 650 zlatih in srebrnih medalj itd. Natančni il. ceniki zastonj. Išče se zastopnike in naprej-prodajalce. Pazite vedno na ime firme Mayferth. 5£9 precizijske ure v zlatu, srebru in kovini od K 18'— naprej. j IV., Margaretensti-asse 27/27 (Lnvska razstava. Rotunde, skupina X., razred 37.) Ceniki zastonj. 3 leta garancija. Roskopf-ure K 3'—. Železniška roskopf K 4—. Plošča jeklena ali niklasta ura K 6—. Srebrne ure K 7-—. Doxa 16 rubin K 14'—. Prave zlate ure K 16'—. Originalne „omega- K 18—. 14 karatne zlate verižice in prstani per gram K 2—. Ure na pendelj 75 cm K V—, s stolpovim zvonenjem K 10"—, z godbo in šlagverkom K 14'—, kukavica K 7-—. Budilnica s stolpovim zvonom K 6 —. Babv-budilnica K 2-—, z radium-I-euchtblatt K S —. — Ceniki zastonj. 476 Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivala« stroje (Nahmaschinen) po slede« ceni: Singer A . . 70 K — k Singer Medium 90 „ — Singer Titanial 20 „ - &ing«chifchen ........140 ^ — Ringachifchen za krojače .... 180 , — Minerva A..........100 , — Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , — Deli (Bestandtaile) za vsakovrstne stroje. Najin« cene so nižje kakor povsodi in se po pogodb plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 nw zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. u*e opoladne. I kopelj z vročim zrakom, paro ali „braugebad* z rjuho K —U0; postrežba K —'10. Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller -»§. je znano kot odpeljajoče, izvrstno In bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi so v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2*—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skatljah z našo varstveno soamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dp. Richter-jeva apotefca „zlati lev" v Pragi, Elisabetstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 637 rriporoča se glede vsakega med hranilniene zadeve »padajočega posredovanja, iatotako tudi za posredovanje vsakoržnega posla z avat. egersk. banko. Strankam se med uradnimi ur&aai radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. 69�0 — 8 — Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijaiem v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča ■Tojo veliko zalego lepih nagrobnih kamnov po najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja. si6 Redka prilika! Kupil sem od nekega pogorelega skladišča celo zalogo nič pokvarjenih W* težkih flenelnih odej "Wi 535 najnovejših vzorcev, na katerih je upaziti popolnoma neznate, komaj vidne madeže od vode, ter jih razpošiljam p^* 3 kose za 9 K *^pi težje odeje \^ 4 kose za 10 K **WI s povzetjem. Odeje so primerne za vsako boljšo hišo, za pokrivanje postelj in ljudi ter so tople in mehke. Odeje so preko 190 centimetrov dolge m 135 centimetrov široke. Z mirno vestjo morem reči, da bode vsakdo z naročbo zadovoljen. Anton Bekera, izsMeoi t. in b. Nachod (ieiko). Coffeol -m (kavini ekstrakt) služi za hitro in ceno napravo izvrstne črne ali bele kave Isti obsega vse značilne snovi sveže žgane, sveže kuhane zrnate kave najboljše kakovosti in je prost vseh zdravju škodljivih snovi;. Nepogrešljiv za turiste, študente, slaščičarje, vojaštvo in povsod tam, kjer se potrebuje hitro dobro napravljeno kavo Se dobi povsod! Originalne steklenice '/, K 5-20, «/, K 2-80, 'A K 1-50, V. K - 80. Coffeolwerke Olmiitz. Najhitrejša in najcenejša naprava izvrstne kave! Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika PTUJ 226 priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete monicije za lov kakor patrone, kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka, kajrtit itd., nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. Edina mašma za govorenje na plate, ki igra brez igle. Izdelek svetovne firme Pathfc Frferes. To je na vsak način gSjp"- najboljše. "^•J Prekosi vse druge zisteme. Plate se ne obrabijo' se ne. praskajo ; čuje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. B33 C. ACKEEMANH urar v Ptuju (teater.) Pridni viničar s 3—4 pomožnimi močmi se išče. Pogoj : znanje v vinogradništvu in ravnanju z živino ter dobra spričevala; pogoji za sprejem ugodni. Vpraša se v trgovini Satlnik in Kraker v Ptuju. 552 Najbaijša nemška razpredala! Ceno perje za postelj!! 1 kg. »ivik sluaaik 2 K; boljših 2 Ki 40 h; na pol Mik 2 K 80 h; fcetft« i K; belih nekkik 6 K 10 h; 1 ki.I najfinejših, Helue-kellk, aHssB&l T^TT'i JSllJFWFTJfi k «0 h, 8 K; 1 kg. flauma (Bu-we>«s&»JZW*^J=5aif0 b9b) sivega 8 K, 7 K; belega 18 K; najfinejši prsni It K. Ako s« vzame 6 K, potem (tanke. ss®> Botava pastalia -Was ii krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, I 1 Uhest, 180 cm. dolg, 116 cm. širok, 11 glsnina Malinama, I vsaka 80 cm. dolga, 68 cm. Široka, napolnjene z narisi, sivi«, I Irajnia in Savmsstim terjsa ta poitelj« 18 K; pel-eUan« BO K; j dane 24 K; posamezni Ukeiti 10 K, 18 K, 14 K, 18 K:I rlBTie blazine 8 K, S K 60, 4 K. Se Milje p« pevtetM M JE K naprej franko. Umenjava ali vrnitev fraalra Jereljma. J j Kar ne depaia denar naztj. S. Bani**, DaMksBlts Mr. M«, I Bohmerwald. Ceaik gratis m franko. Finka za opeko v Liitap pri Mariboru n. D. m priporoča od svojih izkušenih, kobranih (gekollert), proti vremenu trdnih izdelkov iz ilovičnega materijala mašinsko, stensko, dimniško opeko, nadalje rekontra Zackenziegel, Pressfalz-, (izdelano po originalu Wienerbergl, Strangfalz- (zistem Stadler in Steinbrtlck) in Biberschwanzziegel. 15 kosov moje ..Doppel-PreCfalz" in „Stranglalz"-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z velespoštovanjem stavbinski mojster in fabrični posest- ,, nik. Telefon št. 18. Biberschwanz 1. razreda K 48—, Strangfalz I. razreda K 74-—, Pressfalz I. razreda K 84-—, Biberschwanz II. rap. K 25—, Str.ingfalz II. razreda K 50—, Pressfalz II. razreda K 50-—. in astma Pre.1 posmnki se varuje s pogledom na varnostno znamko se uipeSno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eacalvptns-olja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K So h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo, najboljše sredstvo proti pegumi, moeuU, Beki (Leberflecke), Snarai in nečistosti obrata. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni preti kaliju, oslovskemu kaliju, astmi itd. 210 ERNST HES8 ===== Klingenthal L 8. a— Se dobi v Ptuju lekarna Mpri zamorcu" H. Molite*. Otročji vozički t zelo velikem izbira se dobivajo že od 12 kron naprej v novi veliki ma-nnfakturni trgovini Jobamt Ro$$ ■a Celje kolodvorskem štoru. pro- Na zahtevanja se polije cenik peltnine prosto. urar v Ptuju priporoča svojo bogato in < tirano zalogo v pod garancijo v najizvistnejši izpeljavi. Vsej stroko spadajoče blago dobi se pri meni po istih (| kakor jih razglašajo veliki razpošiljevalci v svoji leh; pri meni se dobi vse po lastni izberi ill šnjemu ogledanju, obenem pa v boljši izpelji^ kakovosti. Fabrika kmetskih in -vinograd mašin llL llllP BAL f HI (Štajersko) priporoča najnovejše vitale mlatilno stroje, i, za rezanje krme, irot-mline, za reianjal rebler za koruzo, sesalnioe za gnojni«! jerje, stroje za mah, grablje za mrvo, I grabijo (Handschlepp- und Pferdeheurechen) ni obračati, stroj za košnjo trave in žitji] vejše gleisdorfske sadne mline v kamenimi j zacinane, hidravlične preše, preie za iti vino. (Orig. Oberdruck DirTerentirl Hebelprc patent „Dučhscher", daje največ tekočine, se] pri meni. AngleSke nože (Qusstahl), i dale, prodaja mašin na čae in gara Cenik zastonj in lranko. Monopol Imperator! Žepni užigač obenem: Najboljši, najsigumejši in najzanesljiri na svetu. Doslej 10 milijonov prodsnik j pritisek daje iskro in gori, fino zanikl« ten, za kadilce neobhoden, a tudi v ra 'zelo potreben stroj, ker se mnogo pri* opis pri vsakemu kosu. Za dobroto, čaj mnogo daljSe trajanje pismeno jam" 1 kosa K 2-60, 3 kosi K 7--, 6 1' 12 kosov K 25"— Ako se denar potem franko, s povzetjem rO vin. vet;. S. lihima. Brllckengasse 16. Apttoto i Thierry'16* bali (Postavno varrtit) Edino pristen z nuno kot van znanko. Vpliva proti krču v Želodcu, nju, zaslinjeniu, motenju pni nja, kaslju, boleznim pljuč, bold v prsih, bripavotli itd. Zunaj (isti rane, olslrani bolet malih ali 6 dvojnih steklenica! velika posebna steklenica K I Apolekar A. Thierry'ja edine p centifolien-mazilo vpliva zanesljivo pri bulihj vnetju Se taki stare vrate. I K 3*60. Adresira se naj u angelj-varuha A. Thierry v Pregradi pri Rog. Dobi se t največth apotekah. Brez konkurent* Prekrasna rementoar Gloria srebrna za gospode in dečke. Najpriklai za vsako priliko, 3 jako krail' ni pokrovi, 10 kamenjev, j z dvestruko novoilato in priveskom talerja sv. j« stanju mesto kron 18—, i Za dobroto in solidnost 31; garancija. S povzetjem (50} N. Olama. Dunaj VI 1. Briiekengasse 16. Veliko manufakturno trgovino Johann Koss, Celje na kolodvorskem prod na voglu (Stadt W i priporočamo zaradinj ene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. 31anke rf 11