Kamniški QbČAN St. 9 50. leto Kamnik, 13. maj 2011 Oskrbovana stanovanja pričakujejo prve stanovalce v prihodnjih dneh bodo oskrbovana stanovanja Pod Skalco sprejela prve stanovalce. Investitor, podjetje Dolenjgrad z Vrhnike, ki se je pogumno lotil izgradnje prepotrebnih oskrbovanih stanovanj v naši občini, je minuli konec tedna ob zaključku izgradnje prvega dela soseske, ki obsega 97 stanovanj v treh objektih s podzemno garažo, kjer so parkirna mesta tako za stanovalce kot obiskovalce, in urejeno okolico z zelenicami, potmi in klopmi, ponovno pripravil dneve odprtih vrat. Srečali so se tudi z lastniki stanovanj, od katerih se večina že veseli, da postanejo stanovalci v tem lepem, mirnem okolju v neposredni bližini mestnega jedra. Več na 7. strani. Ko zagorijo kresovi in nas prebudijo prvomajske budnice Na predvečer 1. maja, praznika dela, so tudi po naših krajih zagoreli kresovi. Največji v Vrhpolju se je lahko pohvalil z višino 9,30 metrov oziroma s smrečico na vrhu kar z 12 metri. Prvomajsko kresovanje so po daljšem času pripravili v Mekinjah, že več desetletij pa kres zagori v dolini Kamniške Bele pri slikovitem slapu Orglice. Kresovanje je družabni dogodek, ki združi mlado in staro. Že samo postavljanje kresa je velika stvar. O tem smo se prepričali v družbi članov Jamarskega kluba Kamnik. Med običaji, ki so se razvili ob prvem maju, je tudi budnica, ki se izvaja na različne načine in z različnimi sredstvi. Mestna godba Kamnik, ki prvega maja prevozi celotno področje občine Kamnik, budi krajane z igranjem glasbe. Svojo pot prične ob 4. uri zjutraj z Glavnega trga v Kamniku in jo konča ob 1l. uri dopoldan na prizorišču osrednje prvomajske prireditve v Kamniški Bistrici. Zelo zgodaj pa 1. maja ne vstajajo le kamniški godbeniki, temveč tudi motoristi. Sokrajanov sicer ne budijo v organizirani obliki, temveč v več manjših, a še kako glasnih skupinah. Več o tradiciji prvomajskih praznovanj na 5. strani. Otroški živžav je v sredo, 11. maja, odmeval v okolici kamniškega hrama kulture. Otroci iz kamniških in komendskih vrtcev so ob zaključku letošnje predbralne značke Veronikin zaklad, ki jo organizira Matična knjižnica Kamnik v sodelovanju z vrtci občin Kamnik in Komenda, uživali na zaključni prireditvi s pestrim in razgibanim programom, ki so ga pripravili dijaki predšolske vzgoje srednje ekonomske šole Rudolfa Maistra Kamnik in učenci podružnične osnovne šole Tunjice. Kar 442 otrok se je razveselilo priznanj ob uspešno zaključeni predšolski bralni znački, v objektiv pa sem ujela štiriletnike, petletnike in šestletnike iz vrtca Peter Pan, ki so v en glas zatrdili, da zelo radi berejo in poslušajo zgodbice, še posebej pravljice s srečnim koncem. SAŠA MEJAČ IZ VSEBINE VVRTNEM CENTRU ARBORETUM DOBITE VEČ, KOT STE PRIČAKOVALI. DNEVNE IN TEDENSKE AKCIJE ODPRTO VSAK DAN www.arboretum.si Cvetje in dinozavri navdušujejo Letošnja jubilejna 20. spomladanska razstava tulipanov, cvetličarstva, drevesničarstva in vrtne opreme je v času združenih velikonočnih in prvomajskih praznikov privabila v Arboretum Volčji Potok veliko obiskovalcev. Navduševalo je preko dva milijona tulipanov najrazličnejših barv in sort, nasajenih v različnih kombinacijah v gredicah, posodah in na prostranem travniku ob drevoredu. Med obiskovalci smo tako v času razstave, kot tudi sicer ob obisku parka, opazili največ družin z malimi nadebudneži v vozičkih in razposajenimi kratkohlačniki, ki imajo v parku kaj početi. Prav vsi pa si z zanimanjem ogledajo dinozavre, ki so se po lanskoletni uspešnici vrnili v park, pridružili pa so se jim prebivalci ledene dobe. Prizorišče je tokrat posebej pripravljena doživljajska pot v gozdnem ambientu, kjer se mešajo zvoki pradavnine s ptičjim petjem današnjega sveta. Več na 3. strani. VERA MEJAC AKTUALNO stran 2 in 3 Tradicija prvomajskega srečanja v Kamniški Bistrici se ohranja Svečanost ob 70. obletnici Dneva upora proti okupatorju Razmere v hribih Študijska tura kot način spoznavanja Slovenije Prijateljsko in sladko slovo od Perovanja Starodobniki se na ogled postavijo KULTURA stran 4 Medobčinski muze Kamnik se bo srečal z Abrahamom 25 let Tunjiškega okteta KOLEDAR PRIREDITEV GOSPODARSTVO, TURIZEM stran 7 Oskrbovana stanovanja pričakujejo prve stanovalce Metal-profil d.o.o.: Za 20 let novi, sodobni prostori Slovesno odprtje Poslovne cone Komenda ob prazniku občine S pohodom iz mesta na podeželje odprli turistično sezono QLANDIA KAMNIK ODPIRA VRATA stran 9 MED MLADIMI - ZANIMIVOSTI stran 10 in 11 ©PORT IN PROSTI »AS stran 12 in 13 Mekinjski kros ponovno uspel Tek Brezjančkov na Vovar Triatlonci Trisporta krojili tekaški vrh na Žici 2011 Iz odbojkarskih vrst Kamniški strelci dobro sezono kronali z dvema naslovoma Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 27. maja. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 20. maja, zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 25. maja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net. Aktualno številko Kamniškega občana lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si ali tam pobrskate po arhivskih številkah. RAR KAMNIK v nakupovalnem centru Qlandia OTVORITEV četrtek, 19.5.2011 ob 10. uri Za boljšo prometno varnost »popravili« poškodovane dele ceste Podgorje - Kamnik Tik pred velikonočnimi prazniki so se zaključila dela na lokalni cesti št. 160011 Podgorje - Kamnik. Oddelek za gospodarske javne službe in Komunalno podjetje Kamnik sta v mesecu marcu opravila terenski ogled najbolj poškodovanega in dotrajanega dela cestišča. Rekonstrukcija je bila izvedena na štirih odsekih, kjer je bilo potrebno zamenjati spodnji ustroj cestišča. Namen rekonstrukcije je bil izboljšati tehnične elemente ceste za zagotovitev boljše prometne varnosti. Dela so potekala ob delni zapori ceste, ki je bila urejena s semaforjema. Rekonstrukcijo v vrednosti 17.000 evrov je opravilo Komunalno podjetje Kamnik. Javna razsvetljava in sanirano cestišče Kamnik - Volčji Potok V teh dneh intenzivno potekajo dela pri gradnji javne razsvetljave in sanacije cestišča na lokalni cesti Kamnik-Volčji Potok. Zato bo do petka, 20. maja, lokalna cesta delno zaprta, promet pa je urejen s prometno signalizacijo. V Spodnjih Stranjah gradijo pločnik in novo brv preko potoka V Spodnjih Stranjah ob državni cesti R1-225 Kamnik - Stahovica (pri podjetju Granite d.o.o.) v zadnjih tednih potekajo gradbena dela v zvezi z izgradnjo pločnika in nove brvi oziroma mostu preko Stranjskega potoka. Delavci Komunalnega podjetja Kamnik pa so morali najprej nujno prestaviti vodovod. V času gradnje nove brvi je na tem območju popolna zapora državne ceste, obvoz pa je urejen preko dvorišča podjetja Granite d.o.o. Previdevajo, da bo celotna investicija, vredna 300.000 evrov, zaključena do konca junija. Pri investiciji sodelujeta občina in država, ukrepe za umirjanje prometa in brv sofinancirata občina in Direkcija RS za ceste vsaka polovico, občina panosi celotne stroške izgradnje pločnika in javne razsvetljave. Še vedno pa ostaja neurejen in nevaren ovinek pri jezu, ki ga mora sanirati država. A iz Direkcije za ceste so sporočili, da rekonstrukcija še ni mogoča, saj imajo težave pri odkupu potrebnih zemljišč za izvedbo sanacije. Odvoz odsluženih vozil do konca junija Pooblaščeni koncesionar Karbon d.o.o., ki izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili tudi na območju občine Kamnik, do konca junija izvaja akcijo zbiranja in prevzema zapuščenih in odsluženih vozil iz lokalnih skupnosti. Odvoz in ekološka razgradnja zapuščenih vozil, tako imenovanih starih bremen, je za občane občine Kamnik brezplačna. Vsi občani občine Kamnik, ki razpolagate z odsluženimi vozili ter jih želite oddati v brezplačno ekološko razgradnjo, se lahko neposredno dogovorite za odvoz vozila s predstavnikom podjetja Karbon d.o.o. Petrom Severjem, tel.: 041 690 957, e-mail: peter.sever@karbon.si. OBČINA KAMNIK objavlja JAVNA RAZPISA za: 1. dodelitev stanovanjskih posojil mladim družinam 2. dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www. kam-nik.si od 16.5.2011 dalje. Tradicija prvomajskega srečanja v Kamniški Bistrici se ohranja Kamniški ObÍM - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 16.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 12. 5. 2011. Da bi prvi maj ponovno postal pravi praznik dela, kot je bil nekoč, je bilo pogosto slišati ob letošnjih prvomajskih praznovanjih in kre-sovanjih na predvečer praznika. Kresovi so zagoreli tudi po mnogih krajih v naši občini, krajani so se družili ob ognju, pomenkih in zvokih pretežno narodnozabavne glasbe. Na praznični prvi maj pa se je na tradicionalnem srečanju ob mednarodnem prazniku dela v Kamniški Bistrici ponovno zbrala množica. Ob prihodu so jim mladi iz foruma SD in delavske zveze na prsi pripeli rdeče nageljne kot simbol delavstva. Slavnostno prireditev je naznanila delavska himna Internaciona-la, ki jo je zaigrala Mestna godba Kamnik, zapeli pa so pevci Solidarnosti. udeležence je pozdravil kamniški župan Marjan ©arec in opozoril na težko socialno stanje v državi in propad mnogih velikih, uspešnih podjetij zaradi pohlepa posameznikov. Slavnostna govornica dr. Spo-menka Hribar je spomnila ne nedavno 20-letnico plebiscita za samostojnost in neodvisnost in na prihajajoco 20-letnico ustanovitve lastne države. »Spominjam se našega takratnega navdušenja, zaupanja in upanja. Ni več ne navdušenja, ne zaupanja, ne upanja. In se sprašujem, kaj se je zgodilo z nami, da je tako? Najti moramo odgovore na ta vprašanja, če se hočemo izkopati iz krize, ki je postala že kar stalna in ji ni videti konca. Zagotovo so vzroki v splošno gospodarski krizi svetovnega obsega, vendar me zanimajo naši »domači« vzroki, da smo, kjer smo in da ne moremo najti v sebi upanja na izhod iz nje. Prastara vrednota, ki jo poznamo kot vrednoto vse re- ligije in vse civilizacije: »Ne stori drugemu tistega, česar ne bi rad, da bi drug storil tebi«, ta vrednota je izginila iz zavesti novih kapitalistov in iz njihovega delovanja. Pri-vatizirali in goljufali so vsi, levi in desni, zapitek pa naj bi plačali vsi davkoplačevalci s sanacijami bank. Vendar - danes je praznik dela in predvsem praznik, da se poveselimo in morda naberemo energije in idej za jutrišnji dan. Kajti kljub vsemu je dejstvo, da smo kot nacija v samostojni državi napredovali, napredek je viden povsod okrog nas. « SAŠA MEJAČ Tudi program tradicionalnega prvomajskega srečanja v Kamniški Bistrici je bil tradicionalno obarvan. Krojile so ga besede o gospodarskih in socialnih razmerah ter položaju delavstva, pesmi Moškega pevskega zbora Solidarnost in zvoki Mestne godbe Kamnik, odlično pa ga je povezoval Goran Završnik, ki je med zbrane ponesel tudi verze Srečka Kosovela. Foto: Stane Simšič. Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2011 Sklep o razpisu in obrazec vloge sta objavljena na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi«, oziroma sta dosegljiva v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Oddelku za gospodarske javne službe Občine Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si). Rok za predložitev vlog je 27. september 2011. Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/2003, 34/2004 in 31/2008) objavlja SKLEP O RAZPISU za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2011 Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: A) vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje vode, B) vgradnja toplotnih črpalk za pripravo tople vode, C) vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov, D) vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, E) vgradnja sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov. Sklep o razpisu, pojasnila k razpisu in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi «, oziroma so dosegljivi v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si). Rok za predložitev vlog je 20. september 2011. Marjan Šarec ŽUPAN Svečanost ob 70. obletnici Dneva upora proti okupatorju Ob 70. obletnici Dneva upora proti okupatorju je tudi v Kamniku potekala svečanost v parku Evropa pri Plečnikovi železniški postaji. Po himni v izvedbi MPZ SoUdarnost je zbranim uvodne besede namenila podžupanja mag. JuUjana Bizjak Mlakar in poudarila, da se je Slovenija v drugi svetovni vojni s pozivom ljudstva k oboroženemu boju proti okupatorju pridružila zmagovalnim narodom. »Naši pogumni predniki so nam z velikimi Žrtvami izborili svobodo in boljšo prihodnost, pa tudi solidarno in socialno bolj pravično državo. Okrepilo se je domoljubje in kulturna zavest. Nobena vrednota v družbi se ne ohranja sama po sebi. Za svobodo, za pravno državo, proti korupciji in za človeka vredno življenje se je treba neprestano boriti. Današnji praznik naj okrepi našo samozavest, domoljubje in nas utrdi v prizadevanjih.« Slavnostni govornik dogodka, akademik, pesnik in pisatelj Ciril Zlobec se je v svojem govoru spomnil svojih prvih uporov proti fašizmu že v šoli, iz katere je bil izključen tudi zaradi pisanja slovenskih pesmi. Poudaril je, da je partizansko obdobje v njegovem življenju eno najsvetlejših obdobjih, saj so bile takrat poštenost, tovarištvo in Vinko Polak prevzel vodenje Društva upokojencev Kamnik Slavnostni govornik Ciril Zlobec je poudaril, da naj bo povezanost slovenskega naroda v preteklosti tudi vodilo v današnjih situacijah. zvestoba problem individualne človeške časti - partizanska čast je bilo njihovo vodilo. V kulturnem programu sta z uglasbeno poezijo Cirila Zlobca nastopila kitarist Matic Smolnikar in pevka Laura Zafred, MPZ Solidarnost je zapel pesem Buči morje Adrijansko, Janez Dovč in Boštjan Gombač pa sta se predstavila s partizanskim venčkom na harmoniki in klarinetu. Janja Zorman Macura, Odnosi z javnostmi, Občina Kamnik Po nenadni smrti dosedanjega predsednika društva Franca Smolnikarja, ki je bil na čelu Društva upokojencev Kamnik zadnja tri leta in je bil pri tem odgovornem delu zelo uspešen in spoštovan, sicer pa je naloge v društvu opravljal že vrsto let kot podpredsednik in član različnih sekcij in komisij, je dolžnost predsednika Društva upokojencev Kamnik prevzel dosedanji podpredsednik Vinko Polak. Na redni letni skupščini, ki je potekala 23. marca, je bil soglasno izvoljen. Vinko je že do sedaj uspešno izpolnjeval vrsto zaupanih nalog. Aktiven je pri številnih aktivnostih, kot so balinanje, pohod-ništvo, izletništvo, gospodarjenje, poje v Mešanem pevskem zboru DU Kamnik in še kaj bi se našlo. Člani društva, ki so mu soglasno izrekli zaupanje, so prepričani, da bo kos vsem nalogam 3.300-član-skega društva. Stane Simšič Vinko Polak je na letni skupščini DU Kamnik prevzel naloge predsednika tega najštevilnejšega društva v občini. Območno združenje Rdečega križa Kamnik R A Z P I S U J E LETOVANJA 2011 ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE OBČINE KAMNIK IN KOMENDA V letošnjem letu so pripravljeni naslednji OKVIRNI termini: 1. izmena Debeli rtič 2. izmena Savudrija 3. izmena Savudrija 6.07. do 16.07.2011 19.07. do 29.07.2011 29.07. do 08.08.2011 40 mest 40 mest 40 mest Zainteresirani starši oz. skrbniki lahko vloge za prijavo na letovanje dvignejo na Območnemu združenju Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik v ponedeljkih med 9. in 12. uro, v sredah med 10. in 12. ter 14. in 16. uro ter v petkih med 9. in 12. uro. Izpolnjeno vlogo morajo do 3.6.2011 vrniti osebno na OZ RK Kamnik, Ljubljanska 1. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki OZ RK Kamnik 8311-697 vsak dan med 10. in 12. uro. Organizator si pridržuje pravico do spremembe terminov na zahtevo lastnikov rezerviranih kapacitet. Cena letovanj bo do odločitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje zgolj okvirna. Župan na ogledu v Tisi župan Marjan Šarec in podsekretar za pospeševanje gospodarskega razvoja mag. Ivan Kenda sta 13. aprila obiskala podjetje Eko Energetika d.o.o., ki sodi v družbo TISA d.o.o.. na območju nekdanjega Stola. Podjetje dobavlja toploto za daljinsko ogrevanje in proizvaja električno energijo. Vodstvo podjetja jima je razkazalo objekte z nadzorno sobo ter deponijo za odpadni les in sekance. Vsi so se strinjali, da bi nadstrešnica nad zalogovnikom pomenila nižjo vsebnost vlage v gorivu in s tem boljše zgorevanje, prav tako bi večji odjem povečal izkoristek, kar pomeni, da bi kotel lahko obratoval pri optimalnih pogojih, zaradi večjega odjema pa bi z ustrezno cenovno politiko lahko uporabljali boljše gorivo. Vodstvo podjetja je pripravljeno v nekaj mesecih na vidno mesto namestiti zaslon s stalnim prikazom parametrov zgorevanja, pripravljeni pa so postaviti tudi nadstrešnico. Vodstvo podjetja je z odobravanjem sprejelo obisk župana in podsekretarja, saj v zadnjih desetih letih, razen inšpekcijskih služb, ni bilo v prostorih podjetja nikogar s strani vodstva Občine Kamnik. RAZMERE V HRIBIH Letos je bila zima bogata s snegom samo v višinah. Topel april je tudi opravil svoje, tako da so južna pobočja že povsem kopna. Vendar je na severnih straneh in nad 2000 m še vedno precej snega, ki je zjutraj po-mrznjen in zato zelo nevaren za zdrs, čez dan pa se ojuži in se močno predira, sproži se lahko še kakšen plaz. Dokler ne bodo spomladanski nalivi sprali odpočenega kamenja, bo potrebna še posebna pazljivost zaradi krušljivosti in možnih skalnih podorov. Vseh poškodovanih poti in varoval markacisti ne bodo mogli popraviti do poletja, zato velja tudi pri hoji po poteh še dodatna pazljivost. Močno sonce pa pomeni, da je uporaba zaščitnih očal in kreme za sončenje več kot priporočljiva. Prihaja že do popoldanskih neviht, zato pri načrtovanih turah upoštevajmo vremensko napoved in bodimo v času možnih neviht že na varnejših krajih. Kdor bi rad izvedel kaj več o varnejši hoji v hribe ali pa izpopolnil svoje znanje o tem, predvsem o uporabi samovarovalnega sestava, pa se lahko udeleži osnovnega tečaja varnejše hoje v kopne planine. V sredo, 18. maja, bosta predavanji o opremi in nevarnostih ter priprava na turo, ki bo po dogovoru. Kogar to zanima, naj do 16. maja pokliče na 041 826375 ali 8391-747, kjer dobi dodatne informacije in se na tečaj lahko tudi prijavi. Bojč AKTUALNO 13. maj 2011 Pisano cvetje in dinozavri navdušujejo Letošnja jubilejna 20. spomladanska razstava tulipanov, cvetličarstva, drevesničarstva in vrtne opreme je v času združenih velikonočnih in prvomajskih praznikov privabila v Arboretum Volčji Potok veliko obiskovalcev. Navduševalo je preko dva milijona tulipanov najrazličnejših barv in sort, nasajenih v različnih kombinacijah v gredicah, posodah in na prostranem travniku ob drevoredu. Mnogi so si z zanimanjem ogledali razstavo slovenskih cvetličarjev in grosistov cvetja, vrtne opreme ali obiskali prostor, kjer so turistično ponudbo predstavljale okoliške občine. Dinozavrom so se pridružili tudi velikani in prebivalci ledene dobe. Življenje jamskih ljudi - neandertalcev, prikazano v votlini, narejeni z debli dreves in vejevjem, je še posebej zanimivo šolarjem. Na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, so se skupaj predstavile občine Kamnik, Komenda, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. Skupno kulturno popoldne so ustvarili Moravski mački - otroška folklorna skupina OŠ Jurija Vege in Turističnega društva Moravče, harmonikar Simon vrabec iz OŠ Trzin, folklorna skupina DU Kamnik in etno skupina Kosci iz Mengša. V naslednjih dneh so se zvrstile samostojne predstavitve občin. Kamniško turistično ponudbo so predstavile Terme Snovik in Velika planina, dobro vzdušje in kulinarično ponudbo pa pastir z Velike planine, TD Kamn'k - Budnarjeva domačija, TD Motnik, TD Gora sv. Miklavž in TD Tuhinjska dolina. Za kulinarične dobrote je na stojnici poskrbela Kmetija Pr' Jurčk. Pozornost so pritegnile prikupne mažoretke skupine Veronika, v uho pa so segli zvoki Mestne godbe Kamnik. Med obiskovalci smo tako v času razstave, kot tudi sicer ob obisku parka, opazili največ družin z malimi nadebudneži v vozičkih in razposajenimi kratkohlačniki, ki imajo v parku kaj početi. Medtem, ko starši, babice in dedki, tete in strici občudujejo cvetje in zelenje parka, se otroci igrajo na širnem, ekološkem igrišču z mnogimi igrali, vse pa navdušijo dinozavri, ki so se po lanskoletni uspešnici vrnili v park, pridružili pa so se jim prebivalci ledene dobe. Prizorišče je tokrat posebej pripravljena doživljajska pot v skrivnostnem gozdnem ambi-entu, kjer se mešajo zvoki pradav-nine s ptičjim petjem današnjega sveta. Zato ni čudno, da dinozavri in ledenodobni velikani navdušujejo tako mlado kot staro. Atrakcija letošnje razstave so nočni ogledi, ko je vstop v svet dinozavrov in ledene dobe ob soju žepnih svetilk še bolj skrivnosten. Arboretum Volčji Potok je edini samostojni arboretum v Sloveniji. V njem uspeva približno 3.500 vrst in sort iglavcev in listavcev, trajnic ter samoniklih zelnatih rastlin. Drevesa in grmi pripadajo tako osnovnim botaničnim vrstam iz Evrope, Severne Amerike in Azije kot tudi kultivarjem, ki so bili vzgojeni v okrasne namene. Poleg osnovnega poslanstva ohranjanja in širjenja zbirke rastlin si v Arbo-retumu Volčji Potok prizadevajo obiskovalcem ponuditi pester program dogajanj in razstav, tako, da je park zanimiv ob vsakem letnem času. To potrjuje tudi vse več obiskovalcev s celoletnimi vstopnicami, ki jih subvencionira že pet občin; Kamnik, Domžale, Komenda, Lukovica in Mengeš. Tako park obiskujejo pogosto in kot nam je povedala prijetna druščina mamic, se namesto v mestu raje srečujejo v arboretumu, kjer se lahko sprehajajo po urejenih poteh v cvetoči naravi in ob žvrgolenju ptic. Kot nam je povedal direktor Ar-boretuma Volčji Potok Aleš Oce-pek, so za obiskovalce poleg tradicionalne spomladanske razstave pripravili stalno razstavo kaktusov, razstavo orhidej, ki je na ogled do konca septembra, majski dnevi so posvečeni rododendronom, do septembra bomo lahko občudovali fantazije v balkonskih koritih in zasaditve za vroče poletne dni, v prihodnjih dneh se začenja zanimiva razstava živih, prosto leta-jočih tropskih metuljev, ki vedno znova očarajo s svojo barvitostjo, zanimivim razvojnim ciklom popolne preobrazbe. Idilično okolje Ar-boretuma Volčji Potok pa bo tudi letos prizorišče glasbenega večera, ki mu ni para - 17. junija bomo lahko uživali v koncertu Simfoničnega orkestra RTV Slovenije in priljubljene skupine Eroika. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Prijateljsko in sladko slovo od Perovanja Za častitljivih 770 pomladi Pe-rovega se taksna torta velikanka, ob kateri so se zbrali številni gostje in obiskovalci na veselem peromajskem rojstno dnevnem praznovanju, že spodobi. Od sončnega nedeljskega dopoldneva 8. maja, ko se je praznovanje na igriščih in zelenicah Zikove ulice pričelo s športnimi igrami in otroškimi delavnicami, se nadaljevalo s programom na glavnem odru, kljubovalo »hudi uri« dežja in vetra ter vztrajalo do poznega popoldneva s svečano povorko na desni breg Kamniške Bistrice, do sončno sladkega slovesa na levem bregu - vse to in še več je bilo Perovanje ali Ta veseli pero-majski dan. Prospekt raznolikosti prazničnih dogodkov, povezanih z razumevanjem, sožitjem in sočutjem obiskovalcev, nastopajočih, organizatorjev in pokroviteljev, se je zapisal v posebno peromajsko zgodbo. Na ogled (in zgled) jo bomo objavili v prihodnjem Kamniškem občanu. IVANA SKAMEN Fotografija: MATEVŽ SKAMEN Starodobniki se na ogled postavijo Že nekaj let zapored se v drugi polovici maja na ulicah našega mesta na ogled postavijo jekleni lepotci. In to ne katerikoli, pač pa le tisti najžlahtnejši - starodobni avtomobili in motorji s častitljivimi letnicami izdelave. Organizator revije starodobnikov - Društvo starodobnih vozil Kamnik bo v soboto, 21. maja, z 2. mednarodno revijo starodobnikov »A«, ki je zrasla iz festivala, počastilo desetletnico svojega delovanja. Društvo starodobnih vozil Kamnik je bilo ustanovljeno leta 2001 in danes združuje 44 članov iz vse Slovenije, vse več je članov iz tujine. Ob ustanovitvi si je društvo kot glavno nalogo postavilo ohranjanje in razvijanje tehnične kulture na področju avtomobilov in motorjev. Zato sodeluje in se povezuje s sorodnimi društvi doma in v tujini. Najbolj so seveda odmevne predstavitve starodobnih vozil in njihov razvoj javnosti, s čimer se krepi pomen ohranjanja tehnične dediščine. Med najbolj odmevnimi aktivnostmi je festival predvojnih starodobnih vozil, ki ga je društvo od leta 2005 organiziralo petkrat. To je bil edini tovrstni festival v Sloveniji, saj so se ga lahko udeležili le povabljeni lastniki starodobnih vozil, pri čemer je bil glavni kriterij starost vozila in njegova ohranjenost. V lanskem letu je festival prerasel v mednarodno revijo starodob-nikov »A«, to je vozil, ki so bila izdelana pred drugo svetovno vojno. Osnovni namen te spremembe je omogočiti javnosti več časa za ogled in seznanjanje mednarodnem festivalu leta 2009 so s svojimi vozili že sodelovali člani Deželnega kluba Steiermark Nord iz Trofaiacha, s Kamnikom pobratenega mesta, lansko leto pa tudi vozila iz Veteran CarCluba Jičin iz češkega mesta Jičin. Letošnja druga revija staro-dobnikov »A« nam bo poleg avtomobilov in motorjev slovenskih lastnikov prikazala vozila iz Avstrije in Češke, Madžarske, Italije in Nemčije. Med njimi bo nekaj pravih »stoletnikov«, torej vozil, katerih rojstna letnica sega nazaj v leta pred 1911. Kot nam je uspelo izvedeti, bomo v Kamniku lahko videli Panhard Vagonette z letnico 1897, ki je na svetu še edini te znamke v voznem stanju. Revija se bo v soboto, 21. maja, začela na parkirnem prostoru Tenis kluba Duplica, kjer se bodo zbrala vsa vozila, ob 9.30 bo proti centru Študijska tura kot način spoznavanja Slovenije PO DOLINI KAMNIŠKE BISTRICE IN PO PRLEKIJI V decembru 2009 se je z izpitom končalo prvo izobraževanje za lokalne turistične vodnike območja Srca Slovenije, v katerega sodi tudi občina Kamnik. S tem pa se naše izobraževanje in raziskovanje domačih krajev in okolice ni zaključilo. Med nas smo povabili tudi vodnike z več izkušnjami in si obljubili, da bomo z medsebojno pomočjo raziskovali domače kraje. Tako smo spoznali že Dol pri Ljubljani, Domžale, Komendo in Lukovico. Na tokratno študijsko turo vodnikov nas je povabil Miha Babnik, upokojeni profesor geografije ter dober poznavalec občine Kamnik. Na lepo aprilsko soboto smo se najprej ustavili v Mekinjah. Po ogledu župnijske cerkev Marijinega vnebozetja smo s pomočjo sestre Sabine videli tudi samostanski del. Iz Mekinj nas je pot vodila v osrčje Kamniško - Savinjskih Alp, v dolino Kamniške Bistrice. V Stahovici smo si ogledali apnenico in spoznali postopek žganja apna. Blizu doline Konjske se skriva danes poraščen »Dedkov pruh«. To je kamnolom magmatske kamnine keratofir, ki so jo včasih uporabljali v gradbeništvu, danes pa služi kot okrasni kamen. Na Kopiščih smo izvedeli, da je kraj dobil ime po oglarskih kopah, ob tem pa smo se seznanili tudi o delovanju nekdanje Meščanske korporacije Kamnik, ki je upravljala z gozdovi v dolini. Dolina Kamniške Bistrice je le-deniško preoblikovana, na kar kaže značilna U-oblika doline v zgornjem delu ter balvani, ki so raztreseni po tem delu doline. Ena takih skal se je zagozdila tudi med stene soteske Velikega in Malega Predaslja. Na to kažejo tudi C3 Tokratno študijsko turo so lokalni turistični vodniki iz območja Srca Slovenije zaključili pri Plečnikovem dvorcu v Kamniški Bistrici. ostanki zgradb v okolici, v stenah soteske pa so vidne luknje za nosilce turbin. Če bi se povojni načrti o izgradnji hidro central uresničili, bi bilo danes tu jezero, v celotni dolini pa tri hidro centrale. Ogled doline in njenih znamenitosti smo zaključili pri Plečnikovem dvorcu, ki se imenuje po njegovem sno-vatelju Jožetu Plečniku. Njegovo izgradnjo je naročil Aleksander Karadordevič, kot svoj protokolarni objekt pa ga je uporabljal tudi Tito. Prijetno druženje in spoznavanje »cukrčkov« domače pokrajine nam je omogočila Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, ki se zaveda pomena permanentnega izobraževanja vodnikov. Udeleženci tokratne študijske ture smo se razšli z mislijo, da vemo nekaj več in z obljubo, da se kmalu ponovno dobimo in spoznamo še kak skriti kotiček občine. Nekaj dni pred tem pa je Agencija organizirala študijsko turo po Prlekiji za kamniške ponudnike namestitev. Območje se lahko pohvali z bogato turistično ponudbo, ki temelji na ponudbi termalnih zdravilišč in bogati ponudbi podeželja, ki je trdno povezana z vinogradništvom. Znane in neznane kotičke Prlekije ter delovanje in problematiko turizma nam je predstavil Andrej Vršič, direktor Lokalne turistične organizacije Prlekija. Obiskali smo Dvorec Jeruzalem, bližnjo cerkev Žalostne Matere Božje ter TIC Jeruzalem z vinoteko. Namestitvene kapacitete v Prlekiji pa smo spoznali na turističnih kmetijah Puklavec, Hlebec, Frank Ozmec in v prenočiščih Kreft. Obe študijski turi sta eden od načinov spoznavanja naše dežele ter iskanja idej, ki jih lahko prenesemo v domače okolje. Tekst in foto: NINA KLISARIČ s temi lepotci in z izjemnimi tehničnimi rešitvami, za čas njihovega nastanka, na drugi strani pa omogočiti lastnikom prijetno druženje in predstavljanje dosežkov in naporov pri vzdrževanju teh vozil. Slovenci imamo v lasti kar zajetno število dobro ohranjenih starodobnih vozil, vendar je društvo v želji predstaviti čimbolj zanimiva vozila že kmalu začelo navezovati stike s sorodnimi društvi v tujini. Na petem Kamnika odpeljala kolona starodobnih avtomobilov, ob 10.30 pa kolona starodobnih motorjev. Na Glavnem trgu bo ob 10. uri predstavitev sodelujočih avtomobilov, ob 11. uri pa predstavitev motorjev. Nato bodo starodob-niki na ogled vse do 12.30, ko bosta koloni odpeljali v Arboretum Volčji Potok, kjer se bodo avtomobili in motorji ter njihovi lastniki postavili na ogled obiskovalcem najlepšega kotička naše občine. Novi apartmaji-možnostpolpenziona Terme Vivat MORAVSKE TOPLICE First minute popust za rezervacije do 31.05. TurističnaagencijaVeronika, Usnjarska 12, Kamnik 9 01/839 63 52 4 13. maj 2011 KULTURA 25 let Tunjiškega okteta Kdor poje, slabo ne čas mineva prehitro, obrazi se ^f/ spreminjajo, pojoča srca pa ostajajo mlada. To velja za naše jubilante, pevsko društvo Tunjiški oktet, ki letos praznuje 25 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti so nam 2. aprila pripravili res nepozabno pevsko doživetje v avli Osnovne šole Tunjice, kjer so imeli pred mnogimi leti tudi prvi samostojni koncert. Čeprav se v našem kraju kar precej dogaja, Tunjičani namreč še vedno nimamo dostojnega večnamenskega prostora. Jubilanti so prvič zapeli v naši prelepi farni cerkvi. Nadaljevali so z nastopi na krajevnih prireditvah, proslavah, družabnih srečanjih in po enem letu delovanja že priredili svoj prvi samostojni koncert. Sledila so leta s številnimi nastopi tudi izven naših meja, v Italiji in Avstriji. Svoj repertoar so obogatili s črnskimi duhovnimi, renesančnimi, tujimi in sodobnimi deli, najraje pa z dušo zapojejo slovenske narodne pesmi. ob svojem 10. jubilejnem koncertu so izdali prvo kaseto, izkupiček pa namenili obnovi cerkvene fasade. Prvi samostojni CD so člani okteta izdali ob 20-letnici delovanja. Vsako leto v maju prirejajo srečanje oktetov Pozdrav Mariji, kjer so se zvrstili številni okteti in male vokalne skupine - Slovenski oktet, Ljubljanski oktet, Bratje Pirnat, k ir"--- P^-vsko društvo Tunjiški oktet, ki letos praznuje 25 let svojega delovanja, nam je v aprilu pripravilo nepozabno pevsko doživetje v avli Osnovne šole Tunjice, kjer so imeli pred mnogimi leti tudi prvi samostojni koncert. Mekinjski oktet, Šenturški oktet in drugi. Srečanje vedno znova privabi mnogo ljubiteljev Marijinih pesmi od blizu in daleč. Vabljeni tudi letos. Oktet sta skozi zgodovino umetniško ustvarjali dve tunjiški orga-nistki - Ana Stele, por. Smrtnik, in Olga Stele, tretjo sezono pa ga vodi mladi (tudi organist) Aleš Sedušak, ki je tudi član več zborov in zborovodja. »lani okteta so: Janez Plevel in Janez Golob (1. tenor), Tomaž Stele in Ciril Vinšek (2. tenor), Matej Stele in Štefan Stele (1. bas) ter Milan Stele in Franc Stele (2. bas). Tunjiški oktet večkrat gostuje tudi na sosednji Šenturški gori, zato so Šenturški oktet kot goste povabili na letošnji koncert. Oktet vodi Brane Jagodic, pevec ansambla Nagelj in organist v domači cerkvi. Kot presenečenje pa je na pobudo Aleša Sedušaka zapela ženska vokalna skupina iz Tunjic, ki se je predstavila s tremi pesmimi in morda je v povojih nov oktet ... Upajmo, ker lepega petja in dobre volje ni nikoli preveč. Ta večer je bil pravo darilo, uživali smo ob lepem petju in energiji, ki je napolnila prostor. Tudi lepa spremna beseda Urše Klemenc vedno najde pot do srca. Naj zaključim z mislijo Janeza Goloba: pevska skupina je živa tvorba, ki jo skozi leta vaj, nastopov in odrekanj oblikujejo pevci. Lepa doživetja, vzponi in padci. Vsa ta nihanja pevca bogatijo, povezujejo in krepijo. Kdor poje, slabo ne misli. Iskrene čestitke in uspešno še v prihodnje. MARINA KOŽELJ, URŠA KLEMENC foto: GAŠPER PLEVEL Medobčinski muzej Kamnik se bo srečal z Abrahamom Letošnje leto je jubilejno leto za Medobčinski muzej Kamnik. 4. decembra 1961 je bil ustanovljen kot kamniški muzej. Njegove prve zbirke so bili predmeti, odkupljeni od dr. Josipa Nikolaja Sadnikarja. Muzej je skozi zgodovino spreminjal ime, svojo vlogo in pomen. Kasneje je kot Kulturni center Kamnik združeval knjižnico in sklad ljubiteljskih dejavnosti. Po letu 2004 deluje kot medobčinski javni zavod, ki skrbi za varovanje, hranjenje in predstavljanje premične kulturne dediščine na širšem kamniškem območju, saj sta ga poleg ustanoviteljice Občine Kamnik, soustanovili še Občini Trzin in Komenda. S sklepom vlade RS pa je tudi pridobil pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev. V sklop muzeja sodi tudi Galerija Miha Maleš, kije nastala leta 1980, ko je umetnik rojstnemu kraju poklonil preko 2600 svojih del. Grad Zaprice. Sedež Medobčinskega muzeja Kamnik. Foto: Vladimir Ristic. Skozi leta so se izoblikovale bogate muzejske zbirke, ki se dopolnjujejo z nakupi, darili, arheološkimi izkopavanji, posebej smo ponosni na del Sadnikarjeve zbirke, Kopačeve zbirke, Malese-ve zbirke, Zikové zapuščine ipd. Kot rezultat strokovnega dela nastajajo občasne in stalne muzejske razstave na gradu Zaprice in v Galeriji Miha Maleš. Sodelujemo v skupnih muzejskih akcijah s slovenskimi muzeji in drugimi strokovnimi institucijami. Glede na našo »majhnost« veliko gostujemo po drugih muzejih, razstaviščih in šolah občin soustanoviteljic - v Trzinu, Komendi, v šolah in vrtcih domžalske občine, veseli pa smo tudi obiskovalcev, predvsem šolske mladine iz OS Mengeš, OS Dob in vseh kamniških osnovnih šol. Redno tiskamo in izdajamo vabila, plakate, zloženke idr. gradivo za popestritev kulturno-turistične ponudbe. Ponosni smo na 45 študijsko pripravljenih razstavnih katalogov, od katerih jih je kar nekaj razprodanih. Vseskozi uspešno in dobro sodelujemo z občinami soustanoviteljicami, z lokalnimi in nacionalnimi mediji. V letu 2009 se je zaključil tudi dolga leta trajajoč denaci-onalizacijski postopek grajskega kompleksa Zaprice, kar nas navdaja z optimizmom glede razvoja Medobčinskega muzeja Kamnik in investicijskega vzdrževanja zahtevnega kompleksa. Muzej je kadrovsko zelo podhranjen. Strokovno delo opravlja le pet ljudi (od tega dva za polovični delovni čas in direktorica): muzejski tehnik, kustosinja arheologinja, kustos umetnostni zgodovinar za polovični delovni čas, kustosinja pedagoginja za polovični delovni čas in direktorica, ki poleg vodenja zavoda opravlja tudi dela kustosinje za zgodovino. Kot dolgoletnemu skrbniku, varuhu in popularizatorju premične kulturne dediščine na širšem kamniškem območju je Občina Kamnik na predlog skupine občanov - dr. Niko Sadnikar, dr. Verena Vidrih-Perko, Breda Podbrežnik Vukmir in Tomaž Hitij - podelila srebrno priznanje ObËine Kamnik na slavnostni občinski seji 28. marca 2011. Trniči in pisave za trniče - zapuščin Vlasta Kopača. Foto: Tomaž Lauko. V JUBILEJNEM LETU Prva znanilka novega vetra in prazničnega leta je prenovljena spletna stran: www.muzej-kamnik-on.net. Od februarja do danes si jo je ogledalo preko 1500 uporabnikov iz Slovenije, ZDA, Brazilije, Kitajske, Koreje, Hrvaške, Nizozemske, Nemčije, Japonske in še nekaterih držav sveta. Intenzivno delamo na prenovi stalne razstave v pritličju muzeja z naslovom Kamniško območje skozi stoletja, ki jo bomo odprli jeseni. Prvič bomo v razstavo vključili bogato geološko dediščino - fosile (delno iz naše zbirke, delno izposojene); arheološke predmete, ki doslej še niso bili deležni posebne pozornosti (precej pa jih je prišlo na dan v zadnjem desetletju). Na zanimiv in sodobnejši način bomo skušali predstaviti družbo posameznih obdobij, politične, socialne, gospodarske razmere, promet, kulturo, umetnost, arhitekturo in vsakdanje življenje do 19. stoletja. Izpostavili bomo bogato ljudsko izročilo, pripovedke in legende ter osebnosti posameznega obdobja. Želimo si, da bi oblikovali razstavo, ki bi v večji meri pritegnila družine in vključila vse naše čute, nas napeljala na raziskovanje in ustvarila vtis »živosti«. Želimo si ustvariti vsaj del muzeja, kjer je dovoljeno predmete otipavati (kopije), kjer se je mogoče igrati, si kaj narisati ... si kaj predvajati, poskušati. V galeriji Miha Maleš bo letos osrednja razstava o Karlu Zelenku (odpiramo jo 24. maja ob 19. uri), izvrstnemu grafiku, slikarju in keramiku, ki je bil nekaj let povezan tudi s keramično industrijo v Kamniku. Muzej pa je dejaven tudi v občinah soustanoviteljicah. V občini Trzin bomo v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana pripravili razstavo in katalog Ivan Hribar in Trzin. Ivan Hribar, rojen 19. 9. 1851 v Trzinu, je bil eden najzaslužnejših slovenskih politikov, diplomatov, gospodarstvenikov in publicistov. V občini Komenda bomo gostovali z razstavo Fosili iz okolice Kamnika s poudarkom na delu geološkega krožka »Kamenkost« na OS Komenda-Moste pod vodstvom Eda Grmška in zanimivih najdb iz okolice Komende. POSEBNA MUZEJSKA PONUDBA Obiskovalcem različnih starosti in šolam so namenjene pedagoške in andragoške dejavnosti muzeja (otroške delavnice, predavanja, vodstva, študijski krožek). Organiziramo simpozije, koncerte, recitale, predstavitve raziskovalnih nalog in novih knjig. Prostore tudi oddajamo za različne namene. Sodelujemo na skupnih muzejskih prireditvah: Muzejska poletna noč, Dnevi kulturne dediščine, Dan muzejev, Veseli dan kulture, slovenski kulturni praznik, občinski praznik ipd.. V letu 2011 smo dodali novi ponudbi: praznovanja rojstnih dni in muzejske poletne počitnice - za učence nižjih razredov OŠ med kulturno dediščino, ustvarjanjem in prelepo naravo. Na novo smo oblikovali tudi družinsko vstopnico, s katero smo omogočili družinam cenovno zelo ugoden ogled razstav. ŽIVAHNA MUZEJSKA DOGAJANJA V tem trenutku so v teku projekti, ki tečejo z roko v roki z drugimi posamezniki in institucijami. V četrtek, 12. maja, na Železniški postaji Kamnik skupaj z Agencijo za podjetništvo in turizem Občine Kamnik, študijsko skupino lončarstva in našega muzeja organiziramo dan kamniške majolike; v sredo, 18. maja, ob 19. uri bo v salonu Zaprice predavanje upokojenega ravnatelja železniškega muzeja iz Ljubljane Karla Rustje na temo 120-letnice kamniške železnice; 19. maja gostujemo z razstavo Miha Maleš - S poti v galeriji v Slovenski Bistrici; 24. maja ob 19. uri v Galeriji Miha Maleš odpiramo razstavo Karel Zelenko - V objemu ulice (avtorica Saša Bučan); vključili smo se v ponudbo Arboretuma Volčji Potok, kjer je do 15. junija na ogled razstava dinozavrov pod naslovom: Dinozavri in krog izumrlih velikanov. Naš muzej sodeluje z izobraževalno-ustvarjalnimi delavnicami, predavanji in vodstvom po razstavah. V petek, 27. maja, popoldan lahko na dvorišču muzeja spoznate delo arheologov; v nedeljo, 5. junija, od 16. - 18. ure pa se bomo še zadnjič srečali z izjemnimi fosili iz Tunjiškega gričevja in poslušali predavanje dr. Jureta Ža-loharja in Tomaža Hitija o teh in drugih fosilih. V okviru Muzejske poletne noči 18. junija nam bodo prepevali Vrabčki, interaktivne in zabavne delavnice bodo pripravili Reciklarji, improligaši nas bodo zabavali s svojimi dovtipi, odprli bomo razstavo Gorenjskega muzeja Kranj, pri kateri smo sodelovali: Roka, glina, ogenj. To je samo kratek prerez utripa našega muzeja. Povabljeni, da nas obiščete in »okusite« vsaj delček naše pestre in raznolike ponudbe. mag. ZORA TORKAR, JANJA ŽELEZNIKAR, SAŠA BUČAN Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamni KOLEDAR PRIREDITEV Študentski klub Kamnik www.skk.si,www.adventurerace.si Sobota. 14. mai, ob 9.00. Glavni tra. Kamnik MESTNA AVANTURA KAMNIK - Adventure race Društvo starodobnih vozil Kamnik Sobota. 21. mai Revija starodobnikov 'A' DSV Kamnik Kamnik center 9.30 - 12.30 Arboretum Volčji Potok 13.00-16.00 Kamnik Šmarca 16.00 - 19.00 Matična knjižnica Kamnik www.kam.sik.si, 01 320 55 86 Torek. 17. maj. ob 19.00, Matična knjižnica Kamnik Pogovor s prof. Francem Drolcem. avtorjem knjige Meseci aloboke rose Nedelia. 29. mai. ob 10.00. pri Planinskem domu v Kamniški Bistrici Kamniške pravljične poti z Ireno Cerar. Slišali bomo škratovske zgodbe in iskali škratovske skrivnosti. Medobčinski muzej Kamnik www.muzej-kamnik-on.net Sreda. 18. mai. ob 19.00 Ob 120-letnici kamniške železnice. Predavanje Karla Rustje Sreda. 24. mai. ob 19.00. Galeriia Miha Maleš Karel Zelenko: V obiemu ulice. Odprtje razstave Dom kulture Kamnik www.domkulture.org, 031/775 700 ali 01/839-76-06 Petek. 13. maia 2011. ob 19.30 Cirius Kamnik MATURANTSKI PLES - Zaključena prireditev Sobota. 14. maia 2011. ob 20.00 Dramska skupina Kulturneaa društva Groblje JARA MEŠČANKA - Komedija Oraanizator: LEO klub Domžale in Kamnik Vstop s prostovoljnimi prispevki Četrtek. 19. maia 2011. ob 17.00 Aaenciia za razvo turizma in podietništva v občini Kamnik KVIZ O POZNAVANJU OBČINE KAMNIK ZA OSMOŠOLCE Soorganizator: KD Priden Možic. Vstop prost! Petek. 20. maia 2011. ob 20.00 KD Priden Možic SAUND! Improvizacijska komedija - premiera! Abonma Veronika in izven. Vstopnina: 8eur/6 eur Iarata: Goran Završnik in Juš Milčinski Petek. 27. maia 2011. ob 20.00 Mestna aodba Kamnik SPOMLADANSKI KONCERT S FILMSKO GLASBO IN PROJEKCIJO Vstopnina: 12 eur Sobota. 28. maia 2011. od 14.00 naprei The Rock Crew in Illusion Art ROCK THE UNIVERSE Breakdance dogodek. V dvorani in na parkirišču Doma kulture Mladinski center Kotlovnica www.pozdravizkotla.si,www.kotlovnica.si Petek. 27. mai. 17.00 - nedelia. 29. mai. 22.00: MG Kotlovnica, Fužine 10, Kamnik POZDRAV IZ KOTLA 6 Zakliučni festival Mladinskeaa centra Kotlovnica Kamnik ponedeljek, 16. maj 17h CIRKUS COLUMBIA/režija: Daniš Tanovič/2010/drama/ BiH, Francija, Velika Britanija, Nemčija /113 min 20h 3:10 ZA YUMO / režija: James Mangold / 2007 / 3:10 to Yuma / vestem / ZDA /117 min / CIKEL AMERIŠKIH VESTERNOV torek, 17. maj 20h CIRKUS COLUMBIA/režija: Daniš Tanovič/2010/drama/ BiH, Francija, Velika Britanija, Nemčija /113 min sreda, 18. maj 18h in 20h SFINGA / režija: Vojko Anzeljc / 2011 / alpinistični film / Slovenija / 71 min / Izbrani film 5. Festivala gorniškega filma Domžale 2011 / ob 20h pogovor z ustvarjalci filma četrtek, 26. maj 17h HOP/ režija: Tim Hill / 2011 / Hop/animirana družinska komedija/ZDA/95 min 20h MAMMUTH / režija: Benoît Delépine, Gustave Kervern / 2010 / Mammuth / komedija, drama / Francija / 92 min petek, 27. maj 17h HOP/ režija: Tim Hill / 2011 / Hop/animirana družinska komedija/ZDA/95 min 20h MAMMUTH / režija: Benoît Delépine, Gustave Kervern / 2010 / Mammuth / komedija, drama / Francija / 92 min MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale rezervacije: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si Kamniški ObČAN TRADICIJA PRVOMAJSKIH PRAZNOVANJ 13. maj 2011 So budnice s hrupom ■ II ■ v VB in hlapi se zive? Med običaji ob prvem maju je tudi prvomajska budnica, ki se izvaja na razliËne naËine in z razliËnimi sredstvi. Mestna godba Kamnik, ki prvega maja prevozi celotno podroËje obËine Kamnik, budi krajane z igranjem glasbe. Svojo pot priËne ob 4. uri zjutraj z Glavnega trga v Kamniku in jo konča ob 11. uri dopoldan na prizorišču osrednje občinske prvomajske prireditve v Kamniški Bistrici. Zelo zgodaj pa 1. maja ne vstajajo le kamniški godbeniki, temveč tudi motoristi. Sokrajanov sicer ne budijo v organizirani obliki, temveč v manjših, a še kako glasnih skupinah. Rok in Blaž Rok Na prvomajsko moto budnico sem sel prvič kar s kolesom, saj mi starši z motorjem niso dovolili. Bil sem se otrok. Skupaj sem sestavil bojler, vanj nametal kamenje in železo in ga pritrdil na kolo. Goniti kolo ni bilo lahko, občutki ob glasnem ropotanju pa so bili fantastični. Hrup je bil tak, kot če bi se vozil z motorjem. Po tem sem se se večkrat udeležil kamniških moto budnic, največji med njimi pa sem se pridružil pred desetimi leti skupaj z očetom. Bilo nas je več kot trideset. Se vedno pa to nj bila organizirana budnica, zato je bilo potrebno zelo paziti na policiste. Če so nas zagledali, so nas lovili vse do bridkega konca. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali prijatelji in znanci ter nato skupaj obvozili okoliške kraje. Predvsem južni del kamniške občine, pa tudi del domžalske in komendske. Ustavili smo se na več postojankah, se srečali s kamniško godbo, pot je nadaljevalo vedno manj motoristov. Preveč vabiljiva za nekatere je bila opojna pijača, okusni golaž, srečanja prijateljev in nova poznanstva. Nikoli ne bom pozabil, ko sem se v veliki skupini motoristov vozil med stanovanjskimi bloki na Duplici. Hrup je bil res neznosen, še naslednji dan so me zaradi njega bolela ušesa, vse se je treslo, vklapljali so se alarmi na avtomobilih, stanovalci so nas polivali z vodo, na nas metali steklenice. Užitek je bil nepopisen, smejali smo se in zaradi velikega navdušenja vztrajali še dalj časa. Prav posebno zadovoljstvo je tudi, ko se nekoga, ki ga nimaš ravno najrajši ali pa ga zelo dobro poznaš, lotiš intenzivneje ... Nad budnicami nisem več tako navdušen, kot sem bil včasih. Tudi zato, ker se pri tem uničuje motor. Blaž Včasih so bile motoristične budnice res budnice, danes pa mladina ni več tako zagnana. Poleg tega imajo mladi večinoma skuterje, manjkajo motorji avtomatiki, ki so pred leti prevladovali v budnicah. Težavo, če budnica ni organizirana, predstavljajo policaji. Čeprav so sedaj, ko motoristov budničarjev skorajda ni več, vsaj v večjih skupinah ne, verjetno celo veseli, če nas srečajo. Da nekdo na skromen način vendarle še ohranja star običaj. Lepo bi bilo, če bi na Kamniškem kdo organiziral prvomajsko moto budnico. Prepričan sem, da bi se je udeležilo veliko motoristov, saj je neorganiziranih moto skupin ali pa vsaj posameznikov po kamniških vaseh kar nekaj. Ciril Pred dvajsetimi, petnajstimi leti smo komaj čakali prihod prvega maja. Že teden dni prej smo pripravljali motorje, večinoma smo imeli Tomosove. Sneli smo dušike, kasneje smo na izpuhe montirali tudi žlebove, lonce, posode v stožčasti obliki, privezovali pločevinke. Važno je bilo, da je čim bolj ropotalo. Veliko nestrpnosti in pričakovanj je bilo v nas, ko se je bližala jutranja ura odhoda v budnico. Marsikdo še očesa ni mogel zatisniti. Okrog 3. ure zjutraj smo se zbrali in odpravili na obvoz okoliških krajev, ki je trajal do 6. ure, pa tudi dlje. Običajno nas je bilo okoli petnajst. Na različnih postojankah v kamniški občini smo se srečali z drugimi podobnimi skupinami motoristov. Na ramah je kdo izmed nas vozil tudi slovensko zastavo, bilo je zelo veselo, slavnostno. Tovrstno druženje nam je veliko pomenilo. Ustavil nas ni dež, edina stvar, ki smo se je bali, so bili policisti. Matjaž Ivančič Prvomajskih moto budnic se skorajda ne udeležujem več, ker mi primanjkuje časa. Tudi sicer se v Kamniku moto budnic nisem udeleževal, razen samostojno. Običajno sem se pridružil budnici, ki jo je organiziral Moto klub Klukhena Zagorje. Startali smo okrog 6. ure zjutraj izpred Medijskih toplic in peljali velik krog po Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, okoliških vaseh. Ustavili smo se na več postojankah, zaključili pa z zabavo ob glasbi, pijači in jedači. Željan novih izkušenj se pridružim budnicam predvsem zaradi samega druženja. Prav posebno doživejte je, ko se v noči na enem mestu zbere toliko motoristov in štirikolesnikov. Ko vse to zahromi po ulicah, so občutki nepopisni. Namernega ropotanja za »izbrance« sicer nismo izvajali, je pa vsakdo kdaj malo bolj »navil gas«. Za moto budnice se nikoli nisem prav posebej pripravljal, saj imam že tako ali tako precej glasen motor. Opravim le nekaj manjših sprememb na izpuhu. KATJA TROTOŠEK Ko zagorijo kresovi »Ogenjje božanstvo, kije čl^-veku prineslo neodvisnost od zunanjih energetskih razmer. Zato ni Ëudno, da so bogovi zamerili Prometeju, ko je z Olimpa ukradel ogenj in ga dal ljudem. Kresovanje je praznik, ki ga Ëastimo z ognjem. Sega daleË v pradavnino. Ker je ogenj zelo pomembna stvar, velike dogodke slavimo s prisotnostjo ognja. Mednje sodi tudi praznik dela. Tudi v času turških vpadov so po Sloveniji na hribih postavljali kresove, da so okolico opozarjali pred nevarnostjo,« so besede Vida Kregarja, ki nas pospremijo na praznični kres kamniških jamarjev. Na predvečer 1. maja, praznika dela, so v naših krajih zagoreli kresovi. Več manjših, največji v Vrhpolju z višino 9,30 metrov oziroma s smrečico na vrhu kar 12 metrov. Prvomajsko kresovanje so po daljšem času pripravili v Mekinjah, že več desetletij pa 1. maja kres zagori v dolini Kamniške Bele pri slikovitem slapu Orglice. Kresovanje je družabni dogodek, ki združi mlado in staro. Že samo postavljanje křesaje velika stvar. O tem smo se prepričali v družbi članov Jamarskega kluba Kamnik. Vido Naš kres ni prvomajski, ne zagori na predvečer 1. maja, temveč v večernih urah prvega majskega dne. Prvomajski prazniki so dela prosti dnevi in jamarji imamo takrat več časa za sprehode v jame. Tako je bilo tudi 1. maja 1977, ko smo v Zeleniških špicah v Kamniško-Savinjskih Alpah našH Kamniško jamo. Odkritje jame je bil za nas tako pomemben, velik dogodek, da smo ob prihodu iz jame naredili veselico, pripravili smo kres. Od takrat dalje vsako leto 1. maja v strugi Kamniške Bele iz zadovoljstva, da smo našU ne sicer najglobljo, zagotovo pa najdaljšo vodoravno jamo na Kamniškem, pripravimo kresovanje. Jamarsko prvomajsko praznovanje se prične z jutranjim obiskom Kamniške jame, ki je včasih obogaten s sveto mašo, nadaljuje se s pozno popoldansko peko odojka in zaključi z večernim kresom, jedačo in pijačo. V taboru po večini tudi prespimo, s seboj imamo šotore, spalne vreče in podobno. Kres pripravljamo jamarji. Običajno nas je med deset do petnajst, večinoma smo to moški in otroci, včasih pa nam priskoči na pomoč tudi kakšna ženska roka Postavljamo ga tudi več dni. Odvisno od vremena, števila in zagnanosti postavljalcev kresa. Kres postavimo v obliki piramide iz smrekovega lesa Počistimo gozd ob slapu Orglice, pri čemer posekamo več najpogostejših iglavcev, ki jih je napadel lubadar. Letos je bilo veliko posušenega drevja oziroma ostankov lubadarja, tako da bi lahko pripravili se veliko več, kot le en kres. Kres postavimo vedno v strugi Kamniške Bele, saj je potrebno poskrbeti za to, da ogenj ne bi zanetil požara v gozdu, čemur je prilagojena tudi višina kresa. Nas najvišji kres je v višino meril 8,70 metrov, postavljen pa je bil v obliki piramide. Letošnji meri nekaj več kot 5 metrov. Z vremenom jamarji nimamo težav, ne predstavlja nam nikakršne ovire, kres je do sedaj se vedno zagorel. Večjo nevarnost in skrb pri nas vzbujajo suho vreme, suha drevesa, podrast ... Udeležba na jamarskih kresih se giblje med 50 in 150. Ob kresu prepevamo, se pogovarjamo. Vzdušje je vedno sproščeno in prijetno. Ze pred jamarji so imeli v dolini Kamniške Bele prvomajske tabore kamniški planinci, njihov mladinski odsek. Kresovanje so pripravili na predvečer prvega maja. Ko so planinci svojo aktivnost opustili, smo kresovanje pri slapu Orglice prevzeli kamniški jamarji. Vsekakor se je kresovanje razmahnilo z odkritjem Kamniške jame. Od takrat ga tudi ne pripravljamo več na predvečer prvega maja, temveč na dan odkritja jame, 1. maja. Klemen Ze 15 let sodelujem pri postavljanju kresa na Orglicah. Dobro in zelo rad se spominjam svojega otroštva, ko smo pred velikim jamarskim praznikom in postavljanjem kresa z družino že teden dni prej taborili v dolini Kamniške Bele. Življenje z naravo je bilo zelo zanimivo, zabavno in poučno. Zame je postala že kar tradicija, da vsako leto pridem na kresovanje na Orglice. Drugam se 1. maja oziroma na predvečer praznika dela sploh ne odpravim. Rajko Važno pri pripravljanju kresa je, da delo poteka v prijetnem, veselem vzdušju. Postavljanje kresa ne sme predstavljati prisile, ljudje ne smejo biti slabe volje. Le če vlada pozitivno razpoloženje, delo ni težko in z veseljem pomagaš pri pripravi kresa. Najpomembnejše pri postavljanju kresa je druženje. Tako kot pri postavljanju kresa, je med jamarji vedno lustno tudi na dan prvega maja, ob obisku jame in na kresovanju. Sproščeno, prijetno, simpatično. Ker tako v jamo, kot na kresovanje prihaja iz leta v leto več ljudi, seveda so se bolj množično obiskani okrogli jamarski jubileji, kres se rajši postavljamo. Kresovanje na Orglicah je postalo tradicionalno. Spela in Petra Na kres pri slapu Orglice sva letos prišli prvič. Zanj sva izvedeli od prijatelja, ki nama je navdušeno pripovedoval o večerni prvomajski polurni hoji z naglavnimi lučkami po gozdu, ki je nagrajena z veličastnim kresom v strugi Kamniške Bele. Nisva mu povsem verjeli, a danes vidiva, da je imel prav. Zelo sva uživali, kres je res mogočen, krasno je sedeti ob njem in gledati sviganje visokih, ognjenih zubljev ter poigravanje isker. Zelo toplo in lepo je v družbi jamarjev. Veselo prepevajo in se sproščeno pogovarjajo. Taksnega kresovanja bi si želeli večkrat v letu in se kje. Čeprav je res, da je lokacija tega kresa in tudi dan, ko se prižge zelo izvirna. Pogosto se udeleživa prvomajskih kresov, ki pa jih je iz leta v leto manj in skromnejši so. Spomini na pretekla leta so res krasni. Koliko ljudi se je zbralo... Kako veselo je bilo. Tudi sami sva enkrat, ko sva bili manjši, sodelovali pri postavljanju kresa v naši soseski. Če se ne motiva, je bil to zadnji večji kres v najini bližnji okolici, od tega pa je zagotovo že dvajset let. Ves teden smo pripravljali kres, od mladih do najstarejših. Vsa soseska. Da bi bil kres res najvišji v Kamniku, da bi se s svojo pridnostjo dokazali starejšim kolegom, smo otroci ne samo vlekli vejevje iz gozda, pospravljali kosovni material s kleti stanovanjskih blokov, na kres smo znosili celo otroško igrišče. Odrasli so nas gledali skozi okno in svarili, naj tega ne počnemo. A bolj, ko so nas kregali, bolj veselo smo podirali ogrodje peskovnika, odra, uničevali gugalnice in vse to odnašali na kres. Največja ironija pri tem je bila, da sva na koncu na veličasten kres, ki se je prižgal malo pred polnočjo, zaspali. Ne samo midve, se več najinih mladih prijateljev. O kresu, njegovi višini, zgodbi, da so ga nekateri želeli že predhodno zažgati in junaštvu fanta-stražarja, ki jim je to preprečil, številčnem obisku smo v prihodnjih dneh le poslušali.... Jože Na kresovanju na Orglicah sem bil že večkrat. Petje, hrana, pijača, dobra družba je tisto, kar me vedno znova privabi v ta konec. Včeraj sem se udeležil tudi kresovanja na Vrhpolju. Organizatorji kresa se res potrudijo, pripravijo visok kres in poskrbijo za pravo zabavo. Tovrstnih druženj nam manjka. Pa mislim, da tudi tistega delavskega čuta. 1. maj je bil včasih za nas res velik praznik. Praznik delavcev! Kres na Orglicah ima povsem drug namen in pomen. Prižge se 1. maja zvečer, na dan, ko kamniški jamarji praznujejo svoj praznik. Besedilo in fotografije: KATJA TROTOSEK 'life^v^- ^ Iz poslanske pisarne Kmeta Jožeta sem spoznala pred več kot letom dni, ko me je poklical, da bi mi povedal o nepravični odloËbi o dohodnini za leto 2009, ki jo je prejel. Še isti večer sem ga obiskala na domu. Sporno je bilo, da je davčni urad v skladu z zakonom povprečni znesek subvencije pripisal v davčno osnovo davčnih zavezancev, pri katerih je kdorkoli od članov gospodinjstva uveljavljal obdavčljiva plačila za ukrepe kmetijske politike. Zato je v njegovi osnovi za dohodnino upošteval povprečni znesek subvencije, ne pa zneska subvencije, ki ga je Jože v letu 2009 dejansko prejel. Tak način obdavčenja koristi velikim, škodi pa malim kmetom. Letos so bili kmetje bolj pravično obdavčeni Zato sem ministra za finance dr. Križaniča na seji Državnega zbora vprašala, zakaj je obdavčitev kmetov tako zelo nepravična. Pojasnil je, da so na ministrstvu pred leti želeli obdavčiti kmete po dejansko prejetih zneskih subvencij, vendar so predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice in tudi člani drugih kmetijskih organizacij, ki so sodelovali v delovni skupini za pripravo novega zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, zavrnili pravičnejšo obdavčitev kmetov. Minister Križanič in tudi Kmetijsko gozdarska zbornica so prisluhnili pobudi, da se sporni zakon popravi. Nedavno me je Jože spet poklical in povedal, da je zadovoljen z letošnjo dohodninsko odločbo, saj znaša njegova letošnja davčna obveznost le stotinko lanske. Najin trud je obrodil sadove. Letos prejete odločbe kmetov za dohodnino so bile bolj pravične od lanskih. Uspešnih zgodb praviloma ni v medijih Zakaj to pišem? Zato, ker je veliko takšnih zgodb, ko si poslanci državnega zbora skupaj z vlado in civilno družbo prizadevamo za rešitev problemov ljudi in jih tudi uspešno rešimo. Vendar tovrstnih zgodb ni v medijih. Prav tako v medijih skorajda ni podatkov o pozitivnih dosežkih te vlade. Čeprav uspehi Slovenije v primerjavi z drugimi državami niso majhni. Verbalni in drugi ekscesi, grobe žalitve in laži peščice posameznih politikov so medijsko bolj zanimivi. Medijska pozornost omogoča peščici žaljivih in nespoštljivih politikov ustvarjanje črnobele slike o institucijah države, o parlamentu, vladi, sodstvu in o predsedniku države. Medijska pozornost jim omogoča sejanje sovraštva med ljudi. Deli in vladaj je princip delovanja nekaterih političnih strank, kar že dvajset let v Sloveniji izkorišča kapital za svoje cilje. Lastništvo medijev omogoča oblikovanje javnega mnenja po željah kapitala in političnih strank, ki jih ta podpira. Potrebujemo družbo konsenza Medsebojne delitve in spori, ki jih Slovenci še vedno ne znamo preseči, koristijo kapitalu, lobijem in tistim političnim strankam, ki se napajajo s spori med ljudmi. Čas je, da te spore prerastemo. Akademik in pesnik Ciril Zlobec je letos na slovesnosti v Kamniku ob Dnevu upora proti okupatorju pozval častilce NOB in častilce osamosvojitve Slovenije k enotnosti z besedami: »Lahko smo si nasprotni v izvedbi, ne pa v temeljnih življenjskih vprašanjih naroda, ki mu pripadamo. In vsi trdimo, da ga ljubimo. Ljubite ga tako, kot ga ljubimo pesniki.« Potrebujemo družbo konsenza in ne družbe sprtih ljudi. Potrebujemo sposobne in socialno čuteče politike, ki razumejo potrebe ljudi in so pripravljeni delovati v korist javnega interesa. Po krizi bi morali biti bolj solidarni in povezani Zadnje tedne poslušamo pozive nekaterih k predčasnim volitvam. Češ, da vlada in parlament ne delujeta. Takšno sklepanje naj bi izhajalo iz podatka, da se bo o treh zakonih odločalo na referendumu. Kdo lahko trdi, da parlament ne deluje, če pa vsak mesec sprejme odločitve o okoli 30 zakonih oziroma drugih aktih? Morebitno nesprejetje štirih zakonov v dveh letih in pol ne bi bila nobena katastrofa ne za državo in ne za parlament. Prej priložnost za kako spremembo v vladi, ki zakone pripravlja. Vprašajmo se torej, če bi predčasne volitve res lahko prinesle spremembe, ki si jih želimo? To so konec socialne in gospodarske krize, brezposelnosti, višje plače, višje pokojnine, socialno pravičnost, zaupanje v pravno državo in v institucije države ipd. Zagotovo ne. Vprašajmo se še, kakšna je sploh alternativa sedanji politiki? Je lahko alternativa sedanji politiki ista politika ali pa tista politika, ki danes sproža prepire in seje sovraštvo med ljudi? Ali ne bi predčasne volitve omogočile enoumja zmagovalne politične stranke oziroma Madžarski scenarij? Zato bi se bilo morda bolje kot o predčasnih volitvah vprašati, kaj lahko stori vsak izmed nas za to, da bomo imeli v letih 2013 ali 2014, ko naj bi Slovenija po napovedih ekonomistov izšla iz gospodarske in socialne krize, realne načrte za boljšo prihodnost mladih in starejših generacij. Da bomo lahko iz krize izšli bolj solidarni in bolj povezani. mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, poslanka DZ RS KAKO DOLGO BOMO ©E PILI KAMNIŠKI BISER? Vodo izpod Kamniških planin, ki iz zajetja Iverje napaja celoten kamniški vodovodni sistem, smo vedno ponosno imenovali »kamniški biser«, saj je slovela kot izredno kvalitetna in neoporečna. Pred obiskovalci smo se večkrat pohvalili, da iz naših pip teče boljša voda, kot jo dobijo v steklenicah na trgovinskih policah. Ko smo že mislili, da nam našega neprecenljivega vodnega vira ne more nič uničiti, so se pri nadzoru kvalitete vode občasno našli tudi oporečni vzorci. Narediti moramo vse, da naš »kamniški biser« zaščitimo. Pred dnevi smo na občinskem odboru za varovanje okolja podrobno obravnavali problematiko oskrbe z vodo v občini Kamnik. Največ pozornosti smo posvetili prav zajetju Iverje, za katerega kot koncesionar skrbi Komunalno podjetje Kamnik. Njegov direktor Bojan Klemen je povedal, da je zajetje Iverje tehnično gledano v dobrem stanju, prav tako zaščitni pas v neposredni bližini zajetja ustreza vsem predpisom in standardom. Največjo nevarnost predstavljajo objekti nad zajetjem Iverje, ki nimajo ustrezno urejene kanalizacije. Gre za nekaj stanovanjskih hiš, nekaj gostinskih objektov in spodnjo postajo gondolske žičnice v dolini Kamniške Bistrice. Prav fekalne vode iz omenjenih objektov predstavljajo daleč največjo grožnjo našemu najpomembnejšemu vodnemu viru, neprimerno večjo grožnjo kot občasno poletno kopanje domačih živali v Kamniški Bistrici nad zajetjem Iverje. Da ureditev kanalizacije nad zajetjem Iverje ni takšna, kot bi morala biti, govorijo tudi oporečni vzorci vode, v katerih so bile prisotne predvsem bakterije, ki so značilne za vdor fekalij v vodovodno omrežje, ne pa bakterije, ki so značilne za daljše zastajanje vode v slepih ceveh ali drugih zbiralnikih vode. Danes še ne zaznamo klora v vodi, ki jo pijemo, lahko pa ga bomo že zelo kmalu. Ključno je, da se zaščite našega glavnega vodnega vira lotimo takoj. Dlje ko bomo odlašali, večje bodo težave. Odgovornost je na nas vseh. Koncesionar, kamniška komunala, mora poleg nadzora kvalitete vode občino tudi proaktivno opozarjati na nujne tehnične ukrepe za večjo zaščito vodnega vira. Svoje bodo morale narediti inšpekcijske službe in preveriti, kako imajo objekti nad zajetjem Iverje urejeno kanalizacijo. Od občinskega vodstva se pričakuje jasno in strateško odločitev o načinu zaščite naših vodnih virov ter tudi finančno pomoč pri urejanju kanalizacije, od kamniške politike pa zagotovitev virov financiranja za reševanje »kamniškega bisera«. MATEJ TONIN Pomladanske .čistilne čistilnih akcij se vselej udeležujejo ribici, ki so se letos zbrali na glavni avtobusni postaji v Kamniku. Krajevne skupnosti, šole, vrtci, društva, upravniki stanovanjskih blokov so tudi letošnjo pomlad organizirali čistilne akcije na svojih območjih. Občina Kamnik je, tako kot vsako leto, priskrbela črne vreče za zbiranje mešanih odpadkov, rumene vreče za zbiranje odpadne embalaže in rokavice za udeležence čistilnih akcij ter poskrbela za odvoz zbranih odpadkov. Koncesionar Publicus d.o.o. je odpadke, zbrane na posameznih zbirnih mestih, odpeljal takoj po končanih akcijah. V vseh letošnjih čistilnih akcijah je bilo skupaj zbranih 21.420 kg odpadkov; od tega je skoraj polovica kosovnih odpadkov. Najbolj so pohiteli v krajevni skupnosti Volčji Potok, kjer so uspešno čistilno akcijo izvedli zadnjo soboto v marcu. Tej so v aprilu sledile številne akcije na različnih območjih občine Kamnik. Prvo soboto v aprilu so svojo okolico čistili krajani krajevne skupnosti Perovo in Turistično društvo Gora. Ribiči, ki imajo na področju čiščenja okolja najdaljšo tradicijo v naši občini, so tudi letos s številno udeležbo pokazali svojo skrb za čisto okolje. V soboto, 9. aprila, so čistili strugo in brežine Kamniške Bistrice in Nevljice. Istega dne so čistilne akcije organizirali tudi Turistično društvo Kamniška Bistrica, Krajevna skupnost Pšajnovica, stanovalci v soseski Matije Blejca. Tudi naslednja sobota, 16. aprila, je bila marsikje v znamenju pomladanskega čiščenja in urejanja okolja. V Kamniku je čistilno akcijo organizirala krajevna skupnost Kamnik Center in stanovalci nekaterih stanovanjskih blokov, na izvenmestnih območjih pa krajevna skupnost Tunjice, Turistično društvo Tuhinjska dolina, krajevna skupnost Kamniška Bistrica, krajevna skupnost Srednja vas in krajevna skupnost Motnik. V prazničnem-zadnjem aprilskem tednu pa so se čiščenja lotili člani ŠKD Mekinje. V mesecu aprilu so tudi učenci in učitelji OŠ Šmartno, PŠ Nevlje, OŠ Marije Vere, OŠ Toma Brejca, CIRIUS ter otroci in vzgojitelji VVZ Antona Medveda očistili okolico šol in vrtcev. Dijaki in profesorji ŠCRM pa so 22. aprila obeležili dan Zemlje s čiščenjem širšega območja mesta Kamnik. Prvo majsko soboto je čistilno akcijo organizirala krajevna skupnost Črna. V soboto, 14. maja, pa bo čistilna akcija potekala na Duplici. Vodstvo krajevne skupnosti vabi vse zainteresirane krajane, da se jim ob 8. uri pridružijo na zbirnem mestu - pred objektom Jakopičeva 11, kjer je sedež krajevne skupnosti Duplica. Občina Kamnik se zahvaljuje vsem organizatorjem in udeležencem čistilnih akcij v naši občini. Prispevek vsakega posameznika je pomemben del skupnih prizadevanj za lepše in bolj urejeno okolje. Zahvala pa velja tudi podjetju Publicus d.o.o. za hitro opravljen odvoz zbranih odpadkov in Komunalnemu podjetju Kamnik d.d. za pomoč pri odvozu odpadkov. MIHELA VETERNIK, Občina Kamnik JP CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA Domžale - Kamnik z naslovom: »ŽIVLJENJE JE V KAPLJICI VODE« sobota: 21. maj 2011 od 9.00 do 12.00 v prostorih Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik na Študljanski 91 v Domžalah Prepričajte se na lastne oči: • Kako deluje Centralna čistilna naprava? • Kakšni so načrti za prihodnost? • in še mnogo več.. Program: • predstavitev čistilne naprave • voden ogled po čistilni napravi • pogled v kapljo vode skozi mikroskop • zanimiv spremljevalni program Vljudno vabljeni! Zelene jeklenke preko pooblaščenih prodajalcev in dostave na dom Utekočinjen naftni plin kot niz-koogljično fosilno gorivo z majhnim onesnaževanjem prispeva k izboljšanju kakovosti zraka in k zmanjšanju toplogrednih plinov. Mnogo gospodinjstev tako v Sloveniji kot Evropi uporablja jeklenke za gospodinjstvo in prosti čas kot praktično, enostavno in cenovno ugodno rešitev za kuhanje, žare, svetilke, ogrevanje vode in prostorov ter številne druge namene. Družba Butan plin je edini ponudnik plina v jeklenkah na slovenskem trgu, ki jamči za brezhibnost jeklenk z varnostno folijo Butan plin na ventilu jeklenk. Z zeleno jeklenko tako svojim strankam ponuja vselej čisto, prikladno in brezhibno jeklenko, ki ustreza strogim varnostnim standardom večine evropskih držav. Poleg tega pa zagotavlja zanesljivo in nemoteno dobavo plina preko razvejane mreže pooblaščenih prodajalcev, kot tudi s storitvijo dostave na dom, ki je na voljo na področju Osrednje Slovenije, na Savinjsko-Celjskem, Štajerskem, Dolenjskem in v Prekmurju, v družbi pa si prizadevajo za širitev tudi drugod po Sloveniji. Zanesljiva in udobna dostava uporabnikom zagotavlja strokovni priklop jeklenke in brezplačen pregled plinske inštalacije s strani usposobljenih dostavljavcev. Generalni direktor družbe Butan plin Tomaž Grm poudarja pomen razvoja in širitve distribucijskih poti za še večje udobje kupcev jeklenk: »Dostava zelene jeklenke odpira nov kanal, ki nas bo povezal neposredno z našimi potrošniki. Z njim odjemalcem zagotavljamo, da pridejo do jeklenke na udoben in enostaven način in to v najkrajšem možnem času. Ob dostavi uporabnikom jeklenk olajšamo tudi priklop in zagotovimo brezplačen pregled plinske inštalacije ter s tem zagotavljamo visoko stopnjo varnosti za vse naše kupce.« Dostavo zelene jeklenke lahko v širši okolici Ljubljane naročimo na brezplačni telefonski številki 080 2005. Redni naročniki dostave na dom so deležni ugodnosti v obliki brezplačnih zelenih jeklenk (vsaka 11. brezplačno), vsi uporabniki jeklenk pa sodelujejo v nagradni igri z glavno nagrado »10 let brezplačnega plina«. ODLIČNA JEKLENKA VEDNO PRI ROKI Zelena jeklenka je varna, pravilno polnjena in vselej čista. Dobite jo na številnih prodajnih mestih, lahko pa jo na vaš dom dostavimo tudi mi. Kadarkoli boste naročili dostavo Zelene jeklenke, jo boste dobili v najkrajšem možnem času. Nošenje in nameščanje jeklenke namesto vas v tem primeru brezplačno opravi usposobljen dostavljavec, ki vam zamenja tudi tesnilo. Redni naročniki Zelene jeklenke prejmejo tudi vsako enajsto jeklenko popolnoma brezplačno. Če bi jeklenko raje zamenjali sami, lahko to storite pri mnogih pooblaščenih prodajalcih, ki bodo poskrbeli, da bodo vaše poti kratke. 10 LET BREZPLAČNEGA PLINA Z malo sreče ste vi lahko tisti, ki bo 10 let brezplačno prejemal Zeleno jeklenko. Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas čaka na www.butanplin.si, pri pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom ter na brezplačni številki 080 2005. INFORMACIJE IN NAROČILO (1^080 2005) ^BŮTAN PUI\i ^ (m hiša prijazne energije Kamniški ObČAN GOSPODARSTVO - TURIZEM 13. maj 2011 7 Za 20 let novi, sodobni prostori Družinsko podjetje Metal-profil d.o.o. je lani praznovalo 20-letnico, čeprav ima že bogato družinsko tradicijo obdelovanja kovin, saj se s tem ukvarja že tretja generacija. Korenine segajo k pradědu Jožetu Juhantu in njegovima sinovoma Milanu in Janezu. Milanov sin Aleš je leta 1990 ustanovil novo podjetje Metal-profil d.o.o. in obrtna delavnica se je j)reoblikovala v malo podjetje. Cas in življenjski pogoji so vsem rodovom narekovali iskanje idej za nove izdelke, nove tehnologije in zahteve tržišča. Utesnjenost na domači lokaciji v Jaršah pri Domžalah ni dovoljevala širitve in uvajanja novih tehnologij, zato so se odločili za naložbo na novi lokaciji, v industrijskem okolju na Korenovi cesti v Kamniku, v neposredni bližini podjetij Meso Kamnik in Fractal. Kamniška poslovna cona tako s selitvijo še nekaj drugih podjetij v zadnjem obdobju počasi, a vztrajno raste. »Sodoben objekt v Kamniku nudi 16 zaposlenim bistveno boljše pogoje za delo, rešeni so številni logistični problemi, poslovni partnerji in naročniki so bolje seznanjeni s proizvodnim programom. Na 1800 kvadratnih metrih imamo vse, kar potrebujemo za proizvodnjo in poslovanje,« je o odločitvi za gradnjo novih prostorov in razvojnih možnostih povedal Alešjuhant, ki odgovorno vodi podjetje skupaj z ženo Marijo, pri delu pa jima pomagajo vsi trije otroci - hčerka Veronika ter sinova Rok in Jurij, ki je osnovno proizvodno dejavnost razširil s prodajo in montažo LED svetilk. Novi obrat je velik 54 x 33 m in stoji na zemljišču velikosti 6.500 m2. V pritličju je ključavničarska delavnica, brusilna komora, skladišče polizdelkov in izdelkov. V objektu so še garderobe, pisarne in razstavni prostor. Lokacija oziroma zemljišče pa omogoča povečevanje prostorskih zmogljivosti. V novih prostorih lahko izdelujejo srednje velike konstrukcije, saj je delavnica pokrita z mostov-nim dvigalom nosilnosti 6,3 tone, na varilnih mizah lahko varijo varjence do 22 m dolžine in 2,5 m širine. V prostoru za izdelavo varjencev iz inoxa lahko obdelujejo izdelke do velikosti 20 m2. V podjetju, ki je poznano po proizvodnji drsnih vrat, ograj, zapornic, konstrukcijah in urbanem pohištvu, optimistično nadaljujejo začrtano pot. Z nadaljnjim vlaganjem v kakovost, razvoj in povečanje proizvodnje se želijo še bolj uveljaviti na področju proizvodnje vrat in ograj, ki jih odlikujeta varnost in zanesljivost. Zato ne čudi, da njihove izdelke najde- mo v prostorih vlade, zaporu na Dobu, Aerodromu Ljubljana, nuklearki Krško in še marsikje. »Naše dosedanje tržišče je pretežno Slovenija, z novimi prostorskimi in proizvodnimi zmogljivostmi želimo razširiti proizvodni program, ki ga narekujejo uporabniki, in poiskati priložnosti na novih trgih, odpira se avstrijski trg, a vse bolj se usmerjamo na tržišče nekdanje Jugoslavije«, o razvojnih možnosti podjetja razmišlja direktor Aleš Juhant. SAŠA MEJAČ Oskrbovana stanovanja pričakujejo prve stanovalce V prihodnjih dneh bodo oskrbovana stanovanja Pod Skalco sprejela prve stanovalce. Investitor, podjetje Dolenjgrad z Vrhnike, ki se je pogumno lotil izgradnje prepotrebnih oskrbovanih stanovanj v naši občini, je minuli konec tedna ob zaključku izgradnje prvega dela soseske, ki obsega 97 stanovanj v treh objektih s podzemno garažo, kjer so parkirna mesta tako za stanovalce kot obiskovalce, in urejeno okolico z zelenicami, potmi in klopmi, ponovno pripravili dneve odprtih vrat. Srečali so se tudi z lastniki stanovanj, od katerih se večina že veseli, da postanejo stanovalci v tem lepem, mirnem okolju v neposredni bližini mestnega jedra. Kot je na srečanju povedal Ivan Samotorčan, direktor podjetja Dolenjgrad, je bil tehnični pregled že uspešno opravljen, v teh dneh pričakujejo še uporabno dovoljenje, ki bo omogočilo vselitev. So pa v tem času opravili še drobna obrtniška dela v stanovanjih in hodnikih. Vsa stanovanja so prilagojena tako, da bo bivanje kar se da prijetno, in opremljena s tako imenovanim SOS gumbom za »klic v sili«. Investitor je v skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje v oskrbovanih stanovanjih dolžan zagotoviti, da je v prostorih za osebno higieno in vsaj v še enem bivalnem prostoru nameščen osebni telefonski alarm za pomoč na daljavo preko klicnega centra in je lastnikom stanovanj kot najugodnejšo tovrstno storitev ponudil storitev, ki sta jo razvili podjetji Telekom in Pacient. Tomaž Zohar, vodja projekta tele-medicine in teleoskrbe pri Telekomu, je predstavil najsodobnejšo storitev teleoskrbe, ki jo ponujajo z izvajalcem Pacientom, kjer so strokovno usposobljeni za nudenje širokega spektra zdravstvenih storitev. Na preprost način je razložil potek pomoči na daljavo in na domu, funkcijo in delovanje SOS gumba. Storitev SOS gumb je del socialnovarstvene storitve kot celodnevna povezava preko osebnega telefonskega alarma, v okviru katere se zainteresiranim uporabnikom preko posebnega telefonskega terminala, ki ga ob vzpostavitvi storitve zagotovi Telekom Slovenije in je v lasti naročnika, zagotovi 24-urno nadzorovanje in varovanje preko osebnega telefonskega alarma. Primarno se bo storitev izvajala v klicnem centru, ki bo lociran v poslovnih prostorih podjetja Pacient v Ljubljani. Dislocirana lokacija klicnega centra je postavljena v prostorih Doma ob Savinji Celje, ki to storitev na območju Celja zagotavlja že več kot 15 let. S pritiskom na SOS gumb v stanovanju (lahko tudi na predmetu, ki ga vselej nosite s seboj) se v klicnem centru sproži klic, ki je lahko nujen in zahteva obisk zdravnika, veliko klicev pa je nenujnih, ko klicani potrebuje le nasvet, pogovor in podobno. Seveda je bodoče stanovalce zanimal tudi strošek OSKRBOVflNn STflN©VflNJfl V KAMNIKU I želimo vam zagotoviti vamo in mirno starost. tip stanovanja površine stanovanja DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika Telefon: (01)750 72 00 Fax: (01 >7507210 E-poita: tajništvo@dolenjgrad.si Internet: www.dolenjgrad.si Garsonjera od ^9,812 m2 + |>ciirlV projekt smo se vključili z namenom, da učence se bolj spodbujamo k ohranjanju okolja in s tem tudi našega planeta, saj nimamo se ene Zemlje, Planeta B, na katerega bi se preselili, ko bomo morda tega, na katerem živimo, uničili. Zato moramo nanj paziti. Kot EKOŠOLA to delamo na različne načine: z zbiranjem kartonske embalaže, starega papirja, izrabljenih tonerjev in kartus, baterij, varčevanjem energije, poudarjamo zdrav način življenja, zdravo prehrano. Odkar smo EKOŠOLA, organiziramo teden hoje v šolo, teden športa, ekodan, sodelujemo na natečajih in projektih z okoljevarstveno vsebi- no,« je povedal ravnatelj šole Boris Jemec. 16. aprila je na naši soli potekal EKODAN. Učenci so se udeležili različnih delavnic, ki smo jih obiskali člani novinarske delavnice. Na delavnici o zdravem načinu življenja so se učenci 1. in 2. razreda odpravili na pohod v Bi-stričico in Kregarjevo. S seboj niso imeli sladkarij, ampak samo zdravo hrano. Namen pohoda je bil, da bi se zdravo prehranjevali in se gibali na svežem zraku. Imeli so tudi orientacijski tek in druge naloge. Povedali so nam, da so radi zunaj in da so bili z dnem zelo zadovoljni. Učenci od 3. do 5. razreda so na podružnični soli izdelovali izdelke iz odpadne embalaže Taborniki iz vse Slovenije se bodo v Kamniku preizkusili v znanju orientacije in topografije Mesec maj in junij pa bosta za kamniške tabornike še posebej zanimiva in pestra. Ob povabilu ŠKD Mekinje smo 30. aprila skupaj organizirali kresovanje v Mekinjah. Sedaj pa nas že 14. maja čaka Mestna avantura Kamnik, ki jo organizira Študentski klub Kamnik, soorganizatorji pa smo tudi taborniki. Zadnji vikend v maju vas vabimo na taborniške igre, ustvarjalne delavnice ter golaž na festival Pozdrav iz Kotla, ki ga organizira Mladinski center Kotlovnica. Letošnji največji projekt, ki smo se ga lotili, pa se bo zgodil 4. in 5. junija - Gorsko orientacijsko tekmovanje, ki je namenjeno tabornikom in rekreativcem iz vse Slovenije. Taborniki se bodo preizkusili v znanju orientacije in topografije ter tudi v drugem taborniškem znanju. Junija sodelujemo tudi pri mednarodni mladinski izmenjavi e-Nature, radovednost pa nas je ponesla tudi h projektu Povabilo v gozd (dynALP-climate), ki ga izvaja Občina Kamnik, kjer bomo poskušali otroke iz vrtcev in šol privabiti nazaj v naravo. Kljub temu, da se bliža poletje, s katerim se taborniško leto počasi zaključuje, pa nas v teh mesecih čaka še ogromno dogodkov, pri katerih aktivno sodelujemo. Za nagrado po napornem letu, ki bo tudi nam prineslo mnogo novih izkušenj in dogodivščin, pa se bomo julija odpravili še na zadnje, najbolj zasluženo in najdaljše doživetje. To je naše taborjenje ob reki Nadiži v vasici Podbela. RBG Kamnik Projekt Pasavček na O© Stranje Za varnejšo vožnjo otrok Na naši šoli smo tudi v letošnjem letu sodelovali v projektu Pasavček, ki je potekal od oktobra do maja. Najbolj aktivni so bili učenci 1. a in 3. a razreda. Za cilje smo si postavili: večje poznavanje otroških varnostnih sedežev, pravilno ter redno uporabo le teh, se učili pravilne in dosledne uporabe varnostnega pasu in spoznavali lik pasavčka. V okviru projekta je bil pomemben cilj tudi pridobitev otroških varnostnih sedežev (jahačev) za izboljšanje varnosti med vožnjo v šolskem kombiju. Prošnjo za nakup smo naslovili na SPV Kamnik in občinski svetniki so jo na marčevski seji odobrili. Tako smo se ob zaključku projekta, v aprilu, zelo razveselili novih »jahačev«, še posebej pa otroci, ki se bodo od sedaj še varneje vozili s kombijem. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo SPV Kamnik, še posebej pa svetovalcu za občinsko prometno infrastrukturo Sandiju Borcu in predsedniku SPV Kamnik Franciju Pivku. Mentorici Tadeja Uršič in Mojca Obreza Otroci so se razveselili novih »jahačev« (otroških varnostnih sedež^^), ki zagotavljajo večjo varnost med vožnjo v šolskem kombiju. - kose za papir in rože iz papirja. Naredili so tudi skutni namaz s sadjem, namaz s čemažem, naravni pomarančni sok in bananin napitek presenečenja. Vzdušje je bilo veselo, otroci so se zabavali, ob vsem tem pa tudi ustvarjali. Nina iz 4. b nam je povedala, da je ob ustvarjanju zelo uživala, Nejc pa je pripomnil, da se mu hiške zdijo zakon. Merisa in Jan sta bila mnenja, da je bilo izdelke zabavno in lahko izdelovati. Vsem se je ekodan zdel super. Na delavnici s kvizom o Kamniku so sodelovali učenci osmih razredov. Tema kviza, ki je potekal na zaključni prireditvi, je bila poznavanje nase okolice. Vprašanja o kulturi, zgodovini in geografiji Kamnika so bila različne težavnostne stopnje. Na eni od delavnic se je odvijala zbiralna akcija papirja. Takoj zjutraj so učenci in njihovi starši nanosili kar sest ton papirja, do konca zbiralne akcije pa smo ga zbrali približno devet ton. 4. februarja so se naši učenci udeležili tekmovanja z naslovom Zlata kuhalnica, ki je potekalo v Radovljici in so se nanj pripravljali dva meseca. V šestdesetih minutah so morali za štiri osebe pripraviti pečene pisčančje prsi, rdeče zelje in matevž. Tekmovanja se je udeležilo dvaindevetdeset sol; naši učenci pa so osvojili srebrno priznanje. Na ekodnevu so nadaljevali z delavnico. Najprej so si v avli ogledali film Junior Master Chef, ki je govoril o otrocih, starih od 8 do 12 let, ki so tekmovali v kuhanju. Po ogledu so tudi sami pripravili švedsko korenčkovo torto in pirine mafine. Za izdelavo torte so uporabili korenje in orehe, za premaz pa kremni sir, maslo in ostale dodatke. Ob koncu ekod- neva so prisotni njihove izdelke lahko pokusili. Na delavnici o varčevanju z energijo je devet učencev izdelovalo lesene okvirje za slogane, kot so: VARČUJ Z ENERGIJO, UGAŠAJ LUČ, UPORABLJAJ MANJ - VEČ PRIHRANI, UJEMIMO SONČNO ENERGIJO, OPEREM SI, KAR JEM ... Učenci so na delavnici o shemi šolskega sadja izdelovali plakate na temo sadja, ki so jih na zaključku tudi predstavili, na drugi pa je osem dvojic izdelovalo kartonaste kose za papir. Karton so oblikovali v škatlo, ki so jo ob-lepili z raznobarvnim papirjem in jo okrasili z različnimi vzorci ter s starimi slikami. Ti kosi bodo v učilnicah pripomogli k ločevanju ter zbiranju odpadnega papirja. Na zunanjih delavnicah so učenci prekopali in na novo zasadili gredice in skalnjak, presadili približno 90 lončnic in z novimi rožami nasadili devet korit, kar enajst vreč za smeti napolnili z odpadno embalažo, polivinilastimi vrečkami, cigaretnimi ogorki ... Čistili so tudi ravne površine strehe, ki jih je približno 300 kvadratnih metrov in na katerih rastejo rastline, ki lahko poškodujejo oziroma prodrejo do vodotesne tkanine. Za varnost je bilo na delavnici primerno poskrbljeno. Na eni od delavnic pa so tudi uredili igrišče za odbojko, da bomo učenci lahko čim prej začeli z igranjem in uživali na tem igrišču tudi v prostem času. Poročali so udeleženci novinarske delavnice GLASBENA SOLA KAMNIK Kajuhova pot 11, Kamnik Razpis za šolsko leto 2011/12 • Prijava novih učencev na sprejemni izpit bo potekala v tajništvu Glasbene šole Kamnik v torek, 17. maja, od 9. do 14. ure ali v sredo, 18. maja, od 13. -19. ure ali v četrtek, 19. maja, odS.doll. ure • Sprejemni izpiti bodo potekali v prostorih Glasbene šole Kamnik in sicer za trobila in godala v petek, 20. maja, od 17. do 19. ure; za petje v petek, 20. maja, od 18. do 20. ure za pihala, brenkala, instrumenti s tipkami in tolkala v soboto, 21. 5., od 9. do 12.ure. O rezultatih sprejemnih izpitov in terminih za vpis boste obveščeni do 8. junija 2011. Ravnateljstvo Glasbene šole Kamnik INSTRUMENT program Priporočena starost za vpis k instrumentu Prosta vpisna mesta KLAVIR od 7 do 9 let 0 ORGLE do 18 let 1 HARMONIKA od 7 do 9 let 2 VIOLINA* od 7 do 9 let 8 VIOLA* od 11 do 13 let 1 VIOLONČELO* od 7 do 9 let 8 KITARA od 8 do 10 let 0 KLJUNASTA FLAVTA od 7 do 9 let 10 FLAVTA od 10 do 12 let 0 OBOA* od 10 do 12 let 2 KLARINET* od 10 do 12 let 4 SAKSOFON od 10 do 12 let 2 ROG* od 9 do 11 let 4 TROBENTA* od 9 do 11 let 10 POZAVNA* od 9 do 18 let 2 TUBA* od 11 do 18 let 4 TOLKALA* od 9 do18 let 2 CITRE od 9 do 11 let 2 DIATONICNA HARMONIKA od 9 do 11 let 0 PETJE od 18 do 24 let 8 Prednost pri vpisu imajo orkestrski instrumenti*. Ravnatelj šole lahko odobri vpis tudi izven obsega navedenih starosti, glede na nadarjenost in prosta vpisana mesta. SKUPINSKI POUK SKUPINSKI POUK program Priporočena starost za vpis k instrumentu Prosta vpisna mesta PLES. PRIPRAVNICA otroci stari 6-11 let 10 PRED. GLAS. VZGOJA roieni leta 2006 20 GLAS. PRIPRAVNICA roieni leta 2005 30 Učenci predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice in plesne pripravnice ne opravljajo sprejemnega preizkusa. SOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK SLOVO KAMNIŠKIH MATURANTOV Maturanti Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik se bodo poslovili od Kamnika in odplesali slavnostno četvorko v središču mesta v torek, 24. maja, ob 11. uri. i ^ m M Toplo povabljeni, da pospremite ta pomemben in prijeten dogodek! SEDEM LET SODELOVANJA Z MEF ©OLO IZ ISTANBULA Navdušenje ob čudovitih baletnih 1 /»• • 1 • »VI • v • koreograiijah m umetniškem izrazanju Tokratno srečanje mladih raziskovalc^-v v šoli MEF v Istanbulu je bilo jubilejno, 20. po vrsti. Dijaki kamniške gimnazije sodelujejo sedmo leto zapored. V teh letih so svoje projekte predstavili: leta 2005 dijaka Tina Pogačnik in Aleš Ručigaj pod mentorstvom Renate Capuder Mermal s projektno nalogo z naslovom »Barvila v bonbonih«, leta 2006 dijaka Tina Poljanšek in Nejc Gantar pod mentorstvom Karmen Krašna s projektno nalogo z naslovom »Kvaliteta različnih pecilnih praškov«, leta 2007 dijaka Živa Lavrinc in Gašper Slapnik pod mentorstvom Renate Capuder Mermal s projektno nalogo z naslovom »Kvaliteta Kolovških voda«, leta 2008 dijakinja Katarina Ulen pod mentorstvom Bernarde Trstenjak s projektno nalogo z naslovom »Prstni odtisi v forenziki«, leta 2009 dijakinji Lara Mar-kič in Tanja Kaiba pod mentorstvom Rafaele Kožlakar s projektno nalogo z naslovom »Vpliv sredstev za nego in čiščenje las na lasišče«, leta 2010 dijakinji Katarina Belcijan in Sara Mermal pod mentorstvom Cirile Jeras s projektno nalogo z naslovom »Agrogel + rastline =?« in leta 2011 dijaka Jan Slejko Ljubišič in Ambrož Kump Colnar pod mentorstvom Alojzija Vrankarja s projektno nalogo z naslovom »S prostim metom do zmage«. Na srečanju, ki traja štiri polne dni, je vzdušje nepozabno. Dan pred uradnim zaËetkom morajo vsi udeleženci pripraviti svoj predstavitveni prostor, ki je tri dni na ogled vsem, vrhunskim strokovnjakom, strokovni žiriji in seveda tekmovalcem ter ostalim udeležencem. Mladi raziskovalci ramo. Uspešen met je težko doseči, saj je veliko dejavnikov, ki vplivajo nanj, kot na primer višina izmeta loge, začetna hitrost loge, kot izmeta, zračni upor in tako dalje. Glavni namen raziskovalne naloge je natančno preučiti te dejavnike in poiskati formulo za popolni met. Z raziskovalno nalogo sva preučevala hitrost žoge, kot izmeta, Dijaka ©CRM Jan Slejko Ljubišič in Ambrož Kump Colnar sta pod mentorstvom profesorja Alojzija Vrankarja uspešno pripravila in predstavila projektno nalogo z naslovom »S prostim metom do zmage« in na koncu prejela spominski kipec MEF šole za celoletni trud. in njihovi mentorji skušajo na zanimiv, razumljiv način predstaviti raziskovalno delo, ki je plod večmesečnega, v nekaterih primerih pa tudi večletnega raziskovalnega dela. Vrhunec srečanja so slavnostne podelitve zmagovalcev posameznih kategorij: biologije, fizike in kemije. Vzdušje, ki ob tem vlada, se lahko primerja z vzdušjem na pomembnih športnih tekmovanjih. Zmagovalci so deležni izjemne pozornosti. Radost, ki se zrcali na obrazih zmagovalcev, je nalezljiva in sporoča, da je bilo vredno truda. Raziskovalcem iz Turčije, dobitnikom nagrad, so odprta vrata za študij na kakovostnih. Vsa ta leta je bilo naše bivanje in sodelovanje v MEF šoli za celotno delegacijo brezplačno. Organizator je doniral za prenočitev, hrano in ogled vsaj ene istan-bulske znamenitosti. Poskrbeti je bilo potrebno za prevoz in pri tem je Občina^ Kamnik dijakoma in profesorju ©CRM vedno krila stroške. Dijaka drugega letnika Jan Slejko Ljubišič in Ambrož Kump Colnar sta pod mentorstvom profesorja fizike Alojzija Vrankarja pripravila in predstavila izredno zanimiv projekt z naslovom >S prostim metom do zmage«. Kot sta povedala mlada raziskovalca, so prosti meti velikokrat dejavnik, ki odloča o izidu košarkarske tekme. » Prosti met ni le del košarke in rutina igralcev. Je tudi fizikalni pojav, ki ga lahko preučimo, razložimo ter analizi- kako igralci različnih višin izvajajo prosti met in vpliv zračnega upora. Rezultati so podani v obliki izračunov, tabel, grafov in sklepov. V torek je na šoli MEF pred uradnim odprtjem 20. mednarodnega srečanja mladih raziskovalcev potekala tiskovna konferenca. Zbrane predstavnike 22 držav je pozdravil ustanovitelj in tudi lastnik šole dr. Ibrahim Arikan. Zahvalil se je predstavnikom sodelujočih držav, poudaril pomen podpore mladim raziskovalcem s strani občin, šol in ministrstev ter pomembnost tovrstnih srečanj za izmenjavo informacij tako med učenci kot tudi med predstavniki držav. Tretji dan v Istanbulu je za dijaka kamniške gimnazije in profesorja potekal v znamenju zadnjih priprav na četrtkovo predstavitev projekta. Predstavnika Občine Kamnik, župan Marjan ©arec in predstavnica za odnose z javnostmi in protokolarne zadeve Janja Zorman Macura, pa sta se skupaj z ostalimi 50 predstavniki drugih držav udeležila delovnega srečanja, kjer je vsaka država predstavila svoj šolski sistem. ©lo je predvsem za izmenjavo informacij, s kakšnimi težavami in problemi se soočajo predstavniki, tako na ravni šole, kot tudi ministrstev. Zupan Marjan ©arec je v svojem govoru izpostavil pereči problem predšolskega izobraževanja in poudaril, da imamo v občini in nasploh v državi premalo vrtcev, omenil pa je tudi problem sprejemanja bo-lonjskega sistema izobraževanja. O teh in podobnih problemih so spregovorili tudi drugi sodelujoči predstavniki. Po končanem formalnem delovnem srečanju je sledila zahvala organizatorju. Kamniški župan se je lastniku šole MEF zahvalil za povabilo in podporo učencev ©CRM Kamnik ter mu ob tej priložnosti izročil kipec kamniške Veronike in zgodbo o lepi grofici. Dr. Ibrahim Arikan je bil nad legendo navdušen in obljubil županu, da se bo skupaj s predstavniki šole udeležil tradicionalnega kamniškega festivala »Dnevi narodnih noš« in si ogledal lepote Kamnika, o katerih mu je razlagal župan, ter seveda obiskal Šolski center Rudolfa Maistra. Četrtek je v Istanbulu kar vrelo od napetosti. Učenci so se namreč pripravljali na svoje predstavitve. Slovenijo oziroma Kamnik je odlično predstavil Ambrož Kump Colnar in predstavil esej na temo »Znanost nima meja, človečnost tudi ne«. Vrhunec dogajanja je sledil v petek na sklepni prireditvi, ko sta naša učenca prejela spominski kipec. »Imela sva se neizmerno dobro, spoznala obilico novih prijateljev iz vsega sveta in si ogledala Istanbul. Zanimanje za raziskovalne projekte ter navdušenje nad njimi je neverjetno. Vidi se, da vlagajo veliko truda v mlade znanstvenike, ki bodo v prihodnosti gradili svet, v katerem živimo. Res sva hvaležna in se zahvaljujeva vsem, ki so nama to izjemno zanimivo in zabavno izkušnjo, ki je nekako okronala najin celoletni trud pri izdelavi raziskovalne naloge, omogočili«, sta svoje misli o srečanju strnila dijaka ŠCRM Kamnik Ambrož Kump Colnar in Jan Slejko Ljubišič. RENATA CAPUDER MERMAL, vodja projekta na ©CRM, in JANJA ZORMAN MACURA, predstavnica za odnose z javnostmi in protokolarne zadeve Več o samem dogajanju v Istanbulu si lahko preberete na www. kamnik.si in na www.scrm.si Učenke Plesne pripravnice 2 iz podružnice Komenda Moste so navdušile s prikupno in izvirno plesno točko. Baletni koncert mladih kamniških plesalk je ponovno navdušil, saj je bila dvorana Doma kulture Kamnik v torek, 19. aprila, prepolna. Zato že razmišljamo o dveh izvedbah koncerta, s čimer bi gledalcem ponudih možnost izbire terminov in verjetno bi bil obisk še večji, s tem pa bi balet, ki bogati kamniško plesno sceno, postal še popularnejši. Letošnji baletni koncert, že peti zapovrstjo, je navdušil z doslej najštevilnejšo udeležbo, zaplesalo je namreč kar 98 plesalk Glasbene šole Kamnik. Vsak izmed devetih oddelkov se je predstavil s svojo plesno točko, ki jih je zanje ustvarila učiteljica baleta Ana Trojnar. Njene koreografije so bile, kot vsakič, narejene z občutkom - čudovite ter izvirne, kar plesalke še dodatno spodbuja k umetni- škem izražanju. Učenke 5. razreda baleta so letos prvič zaplesale tudi v trdih baletnih copat-kih ali spicih, nastopili sta tudi udeleženki baletnega tekmovanja Maja Blagojevič in Kaja Lorbek z variacijama s tekmovanja. V drugem delu programa so večer popestrih dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana z divertissementom iz baleta Pa-quita ter s tremi sodobno-ples-nimi avtorskimi koreografijami dijakinj 4. letnikov. Mladim baletkam se bodo lahko jeseni pridružile nove, saj sredi maja poteka na glasbeni šoli vpis. Umetniški izraz plesalk 5. razreda baleta, ki so copatkih ali špicih. letos prvič zaplesale v trdih baletnih Foto: Egon Bajt. Kamniška ekipa Gorenjske banke v novem kamniškem nakupovalnem centru Qlandía nam bo med drugim na voljo tudi poslovalnica Gorenjske banke. V njej bomo srečevali Adnana, Olgo, Mirjano, Darka in Mateja - ekipo, ki že odšteva dneve do 19. maja, ko bo dobila priložnost, da s svojim znanjem, verodostojnostjo in kompetentnostjo prične osvajati novo okolje. računate na izvrsten bančni servis, v naslednjih mesecih pa tudi na cel niz otvoritvenih ugodnosti.« Kaže se prepričati. Prvič že v četrtek, 19. maja. Adnan Denic - vodja poslovalnice zato si moramo njihovo zaupanje še prislužiti.« Se pa Adnan izziva veseli: »Vsake toliko je dobro zamenjati delovno okolje in se srečati z novimi ljudmi in novimi situacijami. Sprememba je dobrodošla in vem, da je bo vesel tudi vsak, ki nas bo v Kamniku obiskal.« Olga Horvat - sogovornica podjetjem in podjetnikom Ko je bil še majhen, sije Adnan želel postati pilot Pristal je med bankirji in kot pilot bi bil težko boljši Adnan se v kamniško poslovalnico seli po dveh letih dela v eni kranjskih poslovalnic Gorenjske banke. Prenekateri od obstoječih komitentov bo pogrešal njegovo prijaznost, pragmatičnost in spretnost pri reševanju dilem. Zaupano mu je vodenje poslovalnice in svojo novo odgovomost Adnan jemlje resno: »Igemno dobra ekipa smo in potrudil se bom, da bo naša uigranost in strokovnost prepričala tudi Kamničane. Novi smo. Olge ne boste videli čemerne -zapomnili si jo boste prav po nasmejanostL In po ognjeno rdečih laseh. Olga je tista, ki bo v kamniški poslovalnici skrbela za poslovne komitente - podjetja, podjetnike in zasebnike. Izkušenj ali znanja ji ne manjka, prav tako ne suverenosti: »Malim podjetjem in obrtnikom je neposredna bližina banke zelo pomembna in v tem je prav gotovo eden od razlogov, da poslovno mrežo širimo tudi v Kamnik. V osrednji Sloveniji in na Obali so nas podjetniki dobro sprejeli in zanesem se na to, da bo tako tudi v Kamniku«, pravi Olga in dodaja: »Naša ponudba je konkurenčna, virov za financiranje dobrih projektov ne manjka, na meni pa je, da prepričam tmii z od-zivnos^o in s kompetentnim spremljanjem potreb svojih strank.« Mirjana, Darko in Matej vabijo, da jih preizkusite Komitenti se bodo na bančnem okencu najpogosteje srečevali z Mijjano, Darkom in Matejem. Naj vas njihova mladost ne preslepi; mojstri svojega posla so in ob njihovi energičnosti in zavzetosti bo urejanje bančnih poslov vse prej kot sitnost. V čem sami vidijo prednosti svoje nove poslovalnice? »Ljudje se bodo pri nas lahko ustaviU mimogrede, v nizu siceršnjih opravkov v nakupovalnem centru. Zelo odprti smo, tako po samem delovnem času, ki je izjemno prijazen, še bolj pa z vidika prilaganja potrebam ljudi. Lahko Nije stvari, ki bi Darka spravila v slabo voljo, razen ene - slabo prenaša, če nogometna ekipa, za katero navija, izgublja. Štiri leta dela v turizmu so Mirjani dala neprecenljive izkušnje pri delu z ljudmi ki se zelo dobro obnesejo tudi v banki ■C ~ J È-- WiL ^. -i »m. î;mJ; Naslednja večja stvar, ki čaka Mateja, je selitev na svoje, zato zelo dobro razume dileme, s katerimi se pri urejanju lastnega doma danes srečujejo mladi Župan Marjan ©arec in predstavnica za stike z javnostmi in protokolarne zadeve sta lastniku MEF šole dr. Ibrahimu Arikaniju podarila kamniško Veroniko in ga povabila v naše mesto, mesto z dušo. www.gbkr.si Gorenjska^Banka 12 13. maj 2011 SPORT IN PROSTI CAS Kamniški ObČAN Mekinj ski kros ponovno uspel! start že 23. leto zapored v Mekinjah na Dan upora proti okupatorju organiziramo tradicionalni vseslovenski tekaški kros. V spomin na dolgoletnega predsednika društva in vsestranskega lokalnega družbenega delavca je letos obenem potekal tudi že 5. memorial Mira Petka, ki je v Mekinje zopet privabil lepo število tekmovalcev iz vse Slovenije. V 20 kategorijah je po mekinjskih gozdovih in travnikih na 500, 1000, 2000 metrov ter 5 in 10 kilometrov tekmovalo 146 tekačev. 10-kilometrsko progo, na kateri so se pomerili moški, starejši od 20 let, je s časom 37 minut in 23 sekund najhitreje pretekel Gašper Bregar iz Kluba gorskih tekačev Papež, na drugem mestu je za 24 sekund zaostal Peter Kastelic iz AK Domžale, tretje mesto pa si je pritekel Aljoša Smolnikar, ki zastopa barve Tekaškega foruma. Med ženskami, ki so se pomerile s 5-kilometrsko progo, je najboljši čas dosegla domačinka Mojca Flerin, ki je s časom 23:45 za več kot pol minute prehitela drugouvrščeno Evo Aljančič (aK Domžale), tretja pa je bila Ela Tonin Mali (KGT Papež). Ostali zmagovalci 23. Mekinjskega krosa: Dečki 2005 in mlajši Domen Bojane Deklice 2005 in mlajši Meta Mali Fantje 2002-04 Igoï Čosić Dekleta 2002-04 Neža Mohar Gradišek Fantje 2000-01 Klemen Golob Dekleta 2000-01 Ms Kreč Fantje 1998-99 Matevž Planko Dekleta 1998-99 Klara Strehar Fantje 7996-97 Matevž Škrtič Dekleta 7996-97 Karmen Orehek Fantje 1992-95 Denis Mffič Moški 1982-91 Gašper Bregar Ženske 1982-95 Eva Aljančič Moški 1972-81 Aljoša Smolnikar Ženske 1972-81 Mojca Flerin Moški 1962-71 Tomo Petek Ženske 1962-7 iNataša Aljančič Ml. Veterani 1952-61 Jaka Kodrič Veterani 1951 in starejši Štefan Lešnik Veteranke 1961 in starejše Justina Koprivšek Poleg tekačev se je tudi letos krosa udeležilo veliko gledalcev, ki so tako na prijeten način in na srečo v lepem vremenu preživeli praznični dan. Vsi tekmovalci so prejeli tudi lepe praktične nagrade, ki sta jih prispevala podjetji Calcit in Zavarovalnica Triglav, katerima gre poleg dolgoletnega glavnega donatorja društva Avtoličarstva Papež tudi največja zahvala. Organizatorji so hvaležni tudi drugim sponzorjem, kamniškim tabornikom in vsem lastnikom zemljišč, ki so dovolili izvedbo tekmovanja, saj brez njih kros ne bi bil to, kar je. Zagnani organizatorji pod vodstvom Lada Kvedra pa že razmišljajo o izboljšavah tekmovanja za naslednje leto, med tem pa bodo člani ŠKD Mekinje pripravili še vrsto drugih dogodkov in prireditev, za katere upajo, da bodo razveselili tako domačine, kot tudi ostale udeležence. MATEJ SLAPAR OUniCredit CHAMPIONS LEAGUE. uradni sponzor S POTROŠNIŠKIMI KREDITI ZMAGUJEMO Z VAMI._ VI IZBERITE LE PRAVO TAKTIKO. Sezona ugodnih potrošniških kreditov UniCredit Bank se je pričela. Izbirate lahko med kreditom z variabilno ali fiksno obrestno mero, ki zagotavlja odplačilo kredita v enakih mesečnih zneskih. Na voljo pa vam je tudi kredit brez začetnih stroškov odobritve in zavarovanja kredita. Preverite ponudbo potrošniških kreditov in izberite svojo finančno taktiko, s katero si lahko odprete pot do zmage. Žoga je na vaši strani. www.unicreditbank.si/potrosniski-krediti Potrošniški krediti so produkti UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-te, njihovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane družbe, članska združenja in sponzori (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnavo in odobravanje produktov, ne dajejo priporočil in ne promovirao produktov ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njimi. ^UniCredit Bank Triatlonci Trisporta krojili tekaški vrh na Žici 2011 Minulo soboto so v Ljubljani, ki je bila v znatpenju tekačev in pohodnikov v okviru 55. prireditve Žica -pohoda in teka okoli okupirane Ljubljane, viden pečat pustili tudi kamniški tekači in tekačice. Na že legendarnem teku trojk je na 12,5 in 29 kilometrov dolgi progi teklo 5000 tekačev, medtem, ko seje pohoda udeležilo 30.000 pohodnikov. Na najdaljši preizkušnji jeklenih partizanov na 29 kilometrov so s časom 1:51:57 drugo mesto absolutno zasedli triatlonci TRISPORTA KAMNIK V EKIPI GARMIN-SAUCONY-UNDER ARMOUR v postavi Andrej Medved, Franci Pire in Miro Kregar. Odlična šesta je s časom 1:57:17 veil] pritekla ekipa ŠD ŠMARTNO & ŠKD MEKINJE v postavi Tomo Petek, Lado Kveder in Stanko Maček. Na krajši, 12,5 km razdalji, smo na zmagovalnem med ženskimi trojkami videli drugouvrščene triatlon-ke, kamniške MAMUTKE s časom 58,19 min v postavi Barbara Galjot, Nataša Planko in Vanja Supič. V kategoriji moških trojk so Kamničan Sebastjan Zarnik z gorskima kolegoma Petrom Kastelinom in Petrom Oblakom v ekipi KIBUBA TEAMA suvereno opravili z vso konkurenco in bili prepričljivo najhitrejši s časom 42,59 minut. Odlično je teklo še nekaj trojk kamniško-komend-sko-domžalskih navez: pri ženskah RISINJE (Romana Capuder, Ivanka Tadič, Simona Uršič) s časom 1:07:41 in OŠ TOMA BREJCA (Mojca Beber, Jana Hudernik, Tadeja Kosec) s časom 1:10:02. Na že legendarnem teku trojk so na najdaljši preizkušnji jeklenih partizanov na 29 kilometrov s časom 1:51,57 drugo mesto absolutno zasedli triatlonci TRISPORTA KAMNIK V EKIPI GARMIN-SAU-CONY-UNDER ARMOUR v postavi (z leve) Miro Kregar, Franci Pirc in Andrej Medved. Fotka je nastala tik pred startom. Pri moških pa PSSV - CALCIT BIKE TEAM (Iztok Ar-bajter, Grega Arbajter, Bojan Kovič) s časom 0:49:50, TRIGLAV PREDSTAVNIŠTVO DOMŽALE (Marjan Verš-nik. Tone Klemene, Lado Urh) s časom 0:50:51, Love-man triatlonci KAR BO PA BO 2 (Tomaž Vrtačič, Matjaž Balantič, Matej Hribar) s časom 0:59:41 ter KAMNIŠKI VETERANI (Brane Povše, Miha Horvat, Brane Jašovec) s časom 1:09:27 Kamniške mamutke (Nataša Flanko, Vanja Supič in Barbara Galjot) so na 12,5 km razdalji s časom 58,19 pritekle v cilj kot druge med ženskimi trojkami. Loveman triatlonci KAR BO PA BO 2 (Matej Hribar, Tomaž Vrtačič in Matjaž Balantič) so z 12,5 kilometrsko progo dobro opravili v manj kot uri. Tek Brezjančkov na Vovar Priprave na vaško tekmo leta so se pričele že kmalu po novem letu. Sprva je šlo zgolj za rivalstvo med dvema klenima sosedoma, kasneje pa je njun žar za seboj potegnil kar nekaj so-vaščanov, ki so zagrizeno pljunili v pete in s požrtvovalnostjo iz dneva v dan osvajali priljubljenega vaškega 940-metraša. Koliko besed, koliko smeha in koliko prelitega potu se je na ta račun prelilo, nihče ne ve, zagotovo pa tega ni bilo malo. Fantje in dekleta, možje in žene ... vsi so hiteli proti zadanemu cilju. Fantje so s tekaške poti odstranili nesnago, suho vejevje in druge arhitektonske ovire, natančno označili, izmerili in določili višinske razlike na posameznih odsekih poti, dekleta pa so budno spremljala vsak njihov korak in vzorno podpirale sleherno gesto pogumnih mož. Končno je nastopil trenutek resnice. V soboto, 7. maja, se je »na ovinku« zbralo enajst drznih in adrenalina polnih tekmovalcev. Jernej Koncilja je vključil časovno merilnico in tekači so se strumno pognali po hribu navzdol Začetek morda res ni bil najtežji del proge, zagotovo pa je bil najhitreje pretečen. Po slabih treh kilometrih se je za tekmovalce začela že nič kolikokrat osvojena kalvarija. Strm, skoraj dva kilometra dolg vzpon do vrha Vovarja. Kondicijsko manj vzdržni navijači so jo proti cilju mahnili že dobro uro pred štartom tekmovalcev, a so kljub temu, da je pohodniška trasa več kot dva kilometra krajša od tekaške, komajda pravočasno prisopihali na vrh. Že čez nekaj trenutkov so namreč z bučnim aplavzom in navdušenjem pozdravili zmagovalca »dirke« - tekača KGT Papež Uroša TOMCA, ki je s časom 25.45 podrl osebni rekord in s tem tudi rekord proge. Na drugo mesto se je zavihtel leto dni mlajši Gregor MLAKAR (27.26), tretji je bil Teo Lužar (s časom 30.47 si je pritekel osebni rekord), četrta je bila tekačica KGT Papež Karmen OREHEK (33.05), odlični peti je bil Jože Grčar (z osebnim rekordom 33.29), takoj za njim - šesti Bojan ZVRŽINA, ki je svoj rekord izboljšal skoraj za deset minut (33,59), sedma je bila tekačica KGT Papež Suzana OREHEK (37.55), osmi Janez BOGATAJ (38.45), deveti Aleš ARKO (39.17), deseti Miran SUŠA (41.53) in enajsta Irena GRČAR (44.08). Irena si zasluži še prav posebno priznanje, saj je s svojo voljo, vztrajnostjo in pogumom dokazala, da tudi mamice niso kar tako. Po neuradni razglasitvi rezultatov, pogostitvi vseh tekmovalcev in navijačev, nagovoru Jerneja Koncilja in »uradnem« fotografiranju tekačev, se je radoživa druščina preselila pod Zvržinov toplar, kjer so do poznega večera v družbi pečenega odojka in rujne kapljice strnili vtise. Za nepozabno soboto iskrena hvala organizatorju in pobudniku Jožetu Grčarju, Bojanu Zvržini, Jerneju Koncilji, merilki časa Mojci Lampe, glavnemu kuharju Bra-netu Brežnjaku ter vsem, ki so s svojo udeležbo in dobro voljo pripomogli k temu, da dogodek nikakor ne bo odšel v pozabo. BOJANA LUŽAR Enajst drznih tekačev se je pomerilo v teku do vrha Vovarja, priljubljenega vaškega 940-metraša. Koliko priprav, vztrajnih treningov, prelitega potu, pa tudi besed in smeha je na teh poteh, vedo le oni, a dobra volja je vselej prisotna. Veselo je bilo tako na »tekmi«, kot tudi na veselem druženju krajanov pod Zvržinovim toplarjem. odbojkarskih (v^ist LUKA SLABE NOVI TRENER CALCIT VOLLEYBALLA V odbojkarskem klubu Cal-cit Volleyball so odgovorni za sestavo ekip za naslednje leto že zavihali rokave in v novem tekmovalnem letu bo kar nekaj sprememb. Ena pomembnejših do sedaj znanih je zagotovo zamenjava trenerja Bogdana Kotnika pri moški ekipi, ki je letos rezultatsko dosegla manj od pri-cakovanj. Tako bo v naslednji sezoni ekipo vodil Luka Slabe, ki se vraća v Kamnik, kjer je igral pred leti. V letošnji sezoni je Luka dosegel izjemen uspeh z ekipo Krope, ki je bila tako v prvenstvu kot tudi Pokalu v velikem finalu. Za naslednjo sezono ne bo mogel raćunati na Gregorja Ropreta, ki bo zaigral za Ach Volley, in zagotovo tudi ne na oba tujca. Prav tako pa bo na mestu prvega libera priložnost dobil Kamnićan Klemen Hribar, ekipi pa se bo pridružil še Sandi Ribić iz druge ekipe. Kot pomoćnik trenerja bo Luku pomagal Gašper Ribić. Z vsemi ostalimi in tudi novimi okrepitvami pa še potekajo zadnji dogovori, vendar vse kaže, da bo imel Kamnik zopet konkurenćno ekipo za boj vsaj za drugo mesto v državi. KADETI PETI V SLOVENIJI Konec tedna pa je v Framu potekal turnir za osvojitev konć-nega petega mesta v državi. Kam-nićani so na turnir odšli optimi-stićni, saj jim je konec koncev le za las spodletela uvrstitev med štiri najboljše ekipe. V prvi tekmi so igralci Calcit Volleyballa premagali ekipo Mežice, v drugi tekmi pa še većnega rivala Salonit Anhovo in se tako veselili lepega petega mesta v državi. S tem bodo kadeti v tej sezoni će-trta ekipa, katere igralci bodo v naslednjem letu imeli status kategoriziranega športnika, kar je svojevrsten rekord v Kamniku. ©E VEČ SPREMEMB PRI SLOVENSKIH PODPRVAKINJAH Kot kaže, pa bo še već sprememb pri ženski ekipi Calcit Volleyballa. Dosedanjemu uspešnemu trenerju Franciju Obolnar-ju je potekla pogodba, hkrati pa je izrazil željo, da ne bi već vodil ženske ekipe. Zato v klubu mrz-lićno išćejo novega trenerja, kar je pogoj za zaćetek sestave nove ekipe, ki naj bi tudi v prihodnjem letu krojila vrh slovenske odbojke. V klubu bodo zagotovo poskušali pripeljati mlade in obetavne slovenske igralke, ki bodo konkurenćne ostalim ekipam. Zagotovo v ekipi ne bo već Valentine Založnik, ki gre na študij v ZDA, in tudi ne Jessice Hohl. K zakljućku igralne poti pa se nagibata Katja Kocjan in Marina Crnjac. Z ostalimi igralkami še potekajo pogovori, već pa bo znanega že v prihodnji številki Kamniškega obćana. Zagotovo pa je nekaj. Pred Kamnićankami je še ena naporna sezona, v kateri bodo zopet tekmovale kar na štirih frontah, seveda pod pogojem, da kamniške dvorane ne bodo zaprli za tekme evropskih pokalov in Interlige, saj višina dvorane ne ustreza normativom CEV-a. Upajmo, da bodo pri CEV-u vsaj še to sezono Kamničankam spregledali skozi prste. Kamniški strelci dobro sezono kronali z dvema naslovoma Rožle Repič je na državnem prvenstvu v streljanju v Kidričevem z zračno pištolo med mladinci osvojil naslov državnega prvaka. S 568 zadetimi krogi v rednem delu si je zagotovil osem krogov prednosti. V finalu je najbližjemu zasledovalcu Klemnu Juvanu iz Marok Sevnice uspel rezultat 101,2 kroga, ki se ga ne bi sramovali niti najboljši strelci s pištolo na svetu. Vseeno pa je bilo to za Repiča premalo in zlato je romalo v Kamnik. ALES HRIBAR VODIL REPREZENTANCO V NOVEM SADU Kamniški trener Aleš Hribar je po turnirju v Beogradu ta konec tedna v Novi Sad popeljal še mladinsko reprezentanco Slovenije, ki jo vodita skupaj s Samom Miklavcem. V ekipi so bili tudi Kamnićani Domen Kotnik, Jure Lakner in Nik Jerovšek, ki so k odlićnemu rezultatu slovenske reprezentance precej doprinesli, saj so bili nosilci igre. Slovenci so se v velikem finalu pomerili z ekipo Teherana, za katero so igrali veliko starejši igralci, in na koncu izgubili, vseeno pa z drugi mestom dosegli lep uspeh. premagati nasprotnike tudi, će si tri leta mlajši. Fantje so imeli že v skupini opravka z beograjsko reprezentanco, ki je na koncu izgubila samo v finalu turnirja, in pa Loznico, proti kateri jim je zmanjkalo tudi malo sreće za presenećenje. Zato pa so presenetili Šavnik in Maribor ter izgubili še na koncu proti Novi Gorici, kar jih je na koncu zavihtelo na 15. mesto od skupno 21 ekip. Rezultat je sigurno obetaven, će predpostavimo dejstvo, da bodo fantje na tem turnirju lahko igrali še 3 leta. Prvo ekipo je vodil Aleš Hribar, drugo pa Jure Sitar. CICO 1. USPEH KADETOV NA MEDNARODNEM TURNIRJU V BEOGRADU Dve kamniški ekipi sta se pred zakljućkom sezone v DP pomerili še na tradicionalnem turnirju v Beogradu. Prva ekipa je v postavi Smrekar, Kotnik, Lavrić, Jerovšek, Lakner, Mulec, Urban Hribar ob štirih zmagah (Danilovgrad, Obre-novac, Osijek, Kranj) zabeležila le en poraz - proti konćnemu zmagovalcu turnirja Novemu Sadu -kar jim je na koncu prineslo zelo lepo sedmo mesto od skupno 21 ekip. Druga ekipa - Koćevar, Anže Hribar, Lenart Lah, Pilić, Jurič, Kšela, Kuhar, Benkovič in Zupan, pa je pokazala, da se da Z leve: G^ego^ Kuk^^vH, Maks ©orn in Miha Kaker so po osvojenem tretjem mestu v streljanju z zračno puško v kategoriji dečki takole sončili svoje medalje. Po rednem delu državnega prvenstva je prvo mesto v streljanju s puško pri članicah zasedala tudi Kaja Repič. Razlike med prvimi štirimi so bile malenkostne in v desetih finalnih strelih se je razvrstitev vseskozi spreminjala. Kaja je ohranila mirno glavo in si z zadnjim popolnim strelom 10,9 zagotovila drugo mesto. Tako je dala piko na i uspešnim pomladanskim nastopom, ko je osvojila skupno prvo mesto v ligaškem prvenstvu Pokal Slovenije in slavila na mednarodnem tekmovanju v Sarajevu. Na državnem prvenstvu v Kidričevem so se izkazali tudi mlajši kamniški strelci. S 188 krogi je blestel Maks ©orn, ki je za šest krogov premagal vso konkurenco. Nesrečno četrto mesto je s 180 krogi osvojil Miha Kaker, Gregor Kukovič pa je prispeval 161 krogov in bil pomemben člen pri ekipnem tretjem mestu. Antonio Dimitrovski je nastreljal 168 krogov in s tem nakazal, da se bo drugo leto lahko enakovredno kosal z ostalimi tekmovalci v kategoriji do 15 let. Slovenska strelska reprezentanta Rožle in Kaja Repič sta v Kidričevem po rednem delu tekmovanja oba vodila. Rožle je končno prvo mesto potrdil v finalu, njegova sestra Kaja pa si je v izenačenem boju priborila srebrno odličje. Triatlonci Trisport Alprem kar sedemkrat na najvišji stopnički V VELIKEM FINALU SE MALE ODBOJKARICE Po uvrstitvi mini odbojkarjev v veliki finale pa je to zadnji vikend uspelo še izjemni ekipi deklic v mali odbojki, ki se letos dobesedno poigravajo s svojimi nasprotnicami, za kar je zagotovo najbolj zaslužna trenerka Živa Cof. Na polfinalnem turnirju na Jesenicah so premagale Braslovće in domaćinke ter se tako kot prve uvrstile na zakljućni turnir, kjer jih bo v prvi tekmi prićakala ekipa Nove KBM Branik. Upajmo, da mladim Kamnićankam ne bo zmanjkalo tekmovalne forme iz cele sezone in da bodo »mašćevale« svoje starejše vzornice. Ta konec tedna (nedelja, ob 10. uri v OŠ Stranje) pa se bodo poskušale v veliki finale uvrstiti še deklice v mini odbojki, kar bi zaokrožilo izjemen letošnji maj. Najmlajše kamniške odbojkarice si prav gotovo zaslužijo spodbudo s tribun, ki jih bo še lažje popeljala k izjemnemu dosežku. Komenda bo v znamenju kolesarjev Kolesarsko društvo Rog v sodelovanju s Kolesarskim društvom Bexel iz Komende v soboto, 21. maja, že tradicionalno organizira kolesarsko dirko »5. VELIKA NAGRADA OBČINE KOMENDA«, na kateri bodo nastopili najboljši slovenski mladi kolesarji in kolesarke. Tako za kolesarje kot gledalce atraktivna dirka poteka na krožni progi Komenda - Klanec - Breg - Potok -Komenda v dolžini 3300 m + 300m do cilja na vrhu klanca in šteje za državno prvenstvo za dečke in deklice, Pokal Slovenije za mlajše mladince in občinsko prvenstvo. Letošnja prireditev bo še posebej zanimiva, saj se bodo najboljši slovenski mladi kolesarji in kolesarke pomerili za naslove državnih prvakov. Start dirke je pred občinsko stavbo v Komendi. Več na www. radenska-kdft.si. Na prvem letošnjem triatlonu - že tradicionalnem 10. Ptujskem triatlonu je bHo sila živahno. Iz kamniškega TK TRISPORT ALPREM kluba je tekmovalo skoraj 50 tekmovalcev. Posebej gre omeniti sestri Lizo in Kristino Uršič, ki sta zasedli prvo in drugo mesto v skupni ženski uvrstitvi Super sprint triatlona. Absolutno drugo mesto v moški kategoriji Sprint triatlona pa je dosegel Matija Meden, ki je za TK TRISPORT tekmoval prvić. Najmlajši tekmovalci so tekmovali v akvatlonu. Preizkusili so se v plavanju in teku. Nekateri prvić. Zelo pogumno so posegali po najvišjih mestih. CICI AKVATLON (50/100 m plavanje -400/800 m tek) ml. deklice: 1. Neža Mohar Gra-dišek, 2. Tara Mandič, 8. Karin Dobovšek, 11. Manca Maradin ml. dečki: 2. Žiga Podgoršek, 3. Nejc Flis, 4. Gašper Zaje, 5. Nejc Podgoršek, 8. Jan Maradin, 9. Jaka Udovič, 10. Aljaž Udovič, 12. Domen Bojane Naj najmlajši triatlončki deklice: 1. Tjaša Vrtačič, 2. Gaja Perko, 7. Nejka Spruk, 11. Maša Kuret, 12. Urška Bernot, 13. Žana Mandić dećki: 1. Jan Uršič, 3. Jan Skrjanc, 6. Žiga Berlec, 7. Teo Flis SUPER SPRINT TRIATLON (300 m plavanje - 10 km kolo -2,5 km tek): st. deklice: 1. Kristina Uršič, 4. Nika Bavćar, 5. Katarina Humar, 6. Tinkara Capuder st. dećki: 2. Matevž Planko, 4. Domen Obreza, 5. Klemen Bojanc, 6. Jaka Paulić, 7. Mark Mandić, 9. Luka Bela Koćar kadetinje: 1. Liza Uršič, 4. Tea Bela Koćar, 5. Katarina Spruk kadeti: 4. Leon Obreza SPRINT TRIATLON (750 m plavanja - 20 km kolo -5 km tek) ml. mladinke: 1. Katarina Ogrin, 2. Maruša Klemene ml. mladinci: 5. Jan Lipovšek st. mladinci: 1. Matija Meden, 2. Simon Koželj ćlani II: 10. Pero Mandić, 12. Aleš Podgoršek, 17. Tomaž Plan-ko, 23. Klemen Koćar Mlajše tekmovalce v prihodnjih mesecih ćaka kar nekaj tekem. Prva bo že ta vikend v Mariboru, kjer bo potekalo ekipno državno prvenstvo v triatlonu. Nekateri ćlanski tekmovalci pa se konec meseca maja odpravljajo na daljšo preizkušnjo - polovićni Ironman v avstrijski St. Polten. O uspehih in zanimivostih bomo poroćali že v naslednji številki. Do takrat pa plavamo, kolesarimo in tećemo. Vsak dan. Već informacij o tekmovanjih, rezultatih in delovanju kluba najdete na www.trisport-klub.si. ROMANA CAPUDER Zadnja novica: Nov uspeh triatlonke Mateje Simic Minuli vikend je dosegla novo zmago v močni konkurenci na Sprint Triatlonu v Andori. kategorija: Ženske in moški Občinsko prvenstvo dečki C / deklice B in C dečki B / deklice A dečki A / mlajše mladinke mlajši mladinci / starejše mladinke, ženske: elite število krogov 3+300m / 6+300m 4 + 300m 7 + 300m 10 + 300m 15 + 300m dolžina 10.200m / 20.100m 13.500 m 23.400 m 33.300m 49.800m pričetek tekmovanja 9.00 10.00 10 min po cilju C 10 min po cilju B 10 min po cilju A KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.0.0. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45 V TRGOVINI JE PESTRA IZBIRA: * SEMEN ZELENJAVE IN CVETLIC * SADIK VRTNIN * SADIK BALKONSKEGA CVETJA * CVETLIČNIH LONCEV IN KORIT * ZEMLJE IN SUBSTRATOV, GNOJIL, SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN ... * gozdarskega programa (zagozde, verije, olja ...) in ostalega programa po ugodnih cenah Nudimo tudi ZITA, KRMILA, UMETNA GNOJILA UGODNO - služnostno klanje živine: cca 15% nižja cena klavnine in nič stroškov prevoza. Še vedno ugoden odkup krav, bikov in telic za izvoz. Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka RUDIJA LESJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za cvetje, sveËe, darove za mase in izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej pa hvala Ivanki in Jožetu. Vsi njegovi April 2011 Draga mama, ti zdaj mirno spiš, na grobu tvojem svečka zdaj gori, v naših srcih pa žalost in ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat, hvala ti! ZAHVALA V 75. letu nas je nepričakovano zapustila draga mama, babica, sestra, teta in prijateljica LUCIJA HOMAR roj. Stopar iz Kamnika Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, svete mase in cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Dularju za lepo opravljen obred, pevcem in njeni osebni zdravnici. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni April 2011 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik DOM V KAMNIŠKI BISTRICI Postrežemo vam z domačo hrano in žlahtno kapljico odprtih vin. Informacije: 01/832 55 44 kambistrica@volja.net Dom je odprt od 8. do 20. ure, ob ponedeljkih zaprto. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Tel.: 01/56-55-120 www. kl I n I ka-vtz.sl KAMNIK OSKRBOVANO STANOVANJE PRODAM 67 m2, 2-sobno; kuhinja z jedilnico in dnevno sobo, spalnica, kopalnica (ustrezno prirejeno tudi za invalide), veža, shramba, pokrit balkon. Novogradnja, 1. nad., CK, tel., KTV, parkirno mesto. Neposredna bližina centra Kamnika in Doma starejših občanov. Cena po dogovoru. 031-319-150 v Kamniku, Ljubljanska 3d, SV vogal objekta SVETILNIK, tel.: 01/831 79 50 Prodaja ur in jeklenega nakita Popravilo vseh vrst ur ZAUPAJTE SVOJO URO STROKOVNJAKOM! Delovni čas: pon-petek 9h-19h, sobota: 9h-13h RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 MALI OGLASI Instrukcije angleščine in matematike za osnovno in srednje šole. Tel.: 031/712-478. Rudolf Petric, Novi trg 41, Kamnik. Garsonjero z balkonom, opremljeno, zelo ugodno oddam takoj. Tel.: 040/188-039. Iščem pomoč za delo na vrtu, plačam takoj. Tel.: 040/188-039. tlLnUŘSVOJdiHARKUPOVATIHAJCiHiJiH TEHNIČNA TRGOVINA Ti^ismmm .i/ AKCIJA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 MALI GOSPODINJSKI APARATI, POSODA, SESALNIKI -15% OD 16. 5. - 30. 5. 2011 UGODNE CENE LCD TV AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO NAD 50 EUR DO PRODAJE ZALOG BREZPI-AČNA DOSTAVA • več na www.peniecom.si Spomin na mamo pokopano nam v srcu tli... Umrje mama vse prerano, pa če tudi sto let doživi. ZAHVALA V 99. letu življenja nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, prababica, teta, tašča MARIJA PETEK roj. Sitar iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku in pevcem Mekinjskega okteta za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hčerka Branka, sinova Tone in Bogdan ter snaha Zdenka z družinami April 2011 POGREBNiKld .o.o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica, prababica, sestra, teta in svakinja ANGELA - HELA BAJDE iz Laz v Tuhinju Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, pevcem, govornici, praporščakom, trobentaču, g. župniku in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala za cvetje, sveče in darove. Žalujoči: mož Janez, sinovi Danilo, Stane in Bojan z družinami ter drugi sorodniki Laze, Domžale, Zg. Tuhinj, Studenca, Golice, Kamnik, april 2011 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Utihnil je tvoj glas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric JOŽE MAKSE Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Iskrena hvala sodelavcem družbe Farme Ihan d.d., Meso Kamnik d.d., Odvetniške pisarne Ličen in Wrigley d.o.o., Trzin za vso pozornost v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku, Mekinjskemu oktetu, trobentaču in praporščaku, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, hči Melita, vnukinji Tjaša in Mateja z možem Markom, zet Bojan in drugo sorodstvo. April 2011 st^ofrr TO Tne f^eof^Le VINTERSPORT KAMNIK, DOMŽALE - - kupovaln. od četrtka," ..... 20 % otvoritveni popust / A ť N Charles Swi tzerland www.charles-voegele.com