DELAVSKA
Boštntne plačan* v eotovtnl
ENOTNOST
Leto H., štev. 45
Ljubljana, 6. novembra 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—*
^Veliki Oktober
Letos naši narodi, na čelu z delavskim razredom drugič v svoji osvobojeni domovini — praznujejo obletnico velikega Oktobra, svobodno izražajoč vsa svoja iskrena čustva zahvale, priznanja in ljubezni do bratske Sovjetske zveze, do velikega Stalina. Delavski razred se je zavedal pomena tega velikega dne tudi v preteklosti in zato ga je praznoval tudi v stari Jugoslaviji kljub vsem policijskim prepovedim, kljub vsemu terorju starih oblastnikov, ki so tudi dobro razumeli, kaj pomeni ta dan za delavski razred vsega sveta, za njegovo revolucionarnost, perspektivo in progres. Sedaj so za vedno minili tisti časi, ko je delavski razred in vsi patrioti naše zemlje praznovali obletnico Oktobra pod terorjem in nasiljem policajev, žan-darjev, špijonov in propadlih ovaduhov stare Jugoslavije. Sedaj je na ta dan tudi na naših ulicah praznik, veselje in radost in mi praznujemo 29. obletnico Oktobra kot naš praznik, svobodni in ponosni, dobro se zavedajoč ogromnega pomena, ki ga je imela in ki ga ima Oktobrska revolucija za narode Sovjetske zveze, za nas in za vse svobodoljubno človeštvo.
Zgodovinski pomen Oktobrske revolucije je ogromen. Njen značaj in vlogo sta opisala in analizirala Lenin in Stalin v svojih delih. Oktobrska revolucija je v praksi uresničila in pokazala pravilnost marksizma — leninizma o uničenju kapitalističnega sistema vladavine. Ruski proletariat v zvezi s kmeti je v oktobrskih dneh dokazal svojo zrelost, revolucionarnost in ustvarjalnost. V praksi je bila dokazana zmagovita in avantgardna vloga proletariata, ki je zrušil in razbil stari državni aparat carizma, graščakov in veleposestnikov in si ustvaril novo oblast — sovjete. V oktobrskih dneh se je rodila mlada sovjetska socialistična država, država novega tipa, ki je postala primer svobode, ustvarjalnosti in napredka za delovne ljudi vsega sveta. Zrušene in razbite so bile bajke in teorije vseh ideologov in zagovornikov »večne« kapitalistične družbe in z Oktobrsko revolucjo je bila prebita »veriga kapitalističnega sistema. Oktobrska revolucija je pokrenila milijonske delovne množice vsega sveta in jim pokazala pot in dala perspektive. Ustvarjeni so bili temelji novega družbenega reda, do tedaj nepoznanega v zgodovini človeštva. Z zmago v Oktobru so se sprostile vse ogromne ustvarjalne sile delovnih ljudi narodov Sovjetske zveze in kljub vsem ogromnim težavam in zaprekam, ki so stale mladi republiki na poti, krenile naprej v izgradnjo svoje nove domovine.
Rusija je postajala iz zaostale agrarne dežele moderna industrijska država in sovjetski narodi so gradili svojo novo domovino — domovino svobode, kulture, tehnike in znanosti. Izoblikoval se je nov sovjetski človek, poln patriotizma in ljubezni do sočloveka, z novim odnosom do dela in svojih dolžnosti, bogat na svojih moralnih kvalitetah in neustrašen do vseh težav. Prenehalo je izkoriščanje človeka po človeku, nastal je nov višji družbeni odnos — socializem — ki je dajal moči in kazal pot izkoriščanemu delavskemu razredu ostalih držav in vsemu zatiranemu človeštvu v njegovi borbi za boljšo bodočnost. Oktobrska revolucija je temeljni kamen soci-olizma.
Na vzhodu Evrope je rastel in se razvijal nov družbeni red, nov po svojih družbenih odnosih, po tempu napredka in graditvi. Na zahodu pa so mednarodni intriganti in vojni hujskači pripravljali drugo svetovno vojno, rastel je in se razvijal v srcu Evrope najbolj brutalen nazadnjaški in barbarski sistem vladavine — nemški in italijanski fašizem. Začela se je druga svetovna vojna. Danes po njenem zmagovitem zaključku, danes ob 29. obletnici Oktobra se postavlja vprašanje: »Kaj bi bilo od človeštva, njegove kulture, svobode in napredka, ako se nemškemu fašizmu in njegovi vojni mašini ne bi zoperstavila in jo
razbila Rdeča armada, dete Oktobrske revolucije? Kaj bi bilo z našimi narodi, s slovenskim narodom, da so zmagali fašisti?«
Nobenega dvoma ni, da bi bil naš narod in vsi narodi Jugoslavije obsojeni na propast, iztrebljenje in pahnjeni v globoko sužnjost. Zgodovinsko vlogo, ki jo je Sovjetska zveza odigrala v borbi proti fašizmu za osvobojen je narodov, ne bo nikdar dovolj mogoče oceniti, nikdar ne bo dovolj izkazana hvaležnost osvobojenih narodov velikemu Stalinu in Rdeči armadi. V borbi proti brutalnemu nemškemu fašizmu, pijanemu zmag in uspehov, je bila ponovno preizkušena udarna moč, patriotizem in ljubezen do svobode, kulture in človeštva tistih narodov, ki so na barikadah, po ulicah Moskve in Petrograda oktobra 1917. leta zmagoslavno končali delavsko-kmečko revolucijo. Moralno politična enotnost sovjetskih ljudi, njihov množični heroizem in nesmrtni p dvigi iz dni Domovinske vojne, so logični in dostojni nasledniki plodov, idealov in nesmrtnih žrtev Oktobra.
Istočasno, ko smo mi z vsem pravom ponosni na borbo naših narodov proti fašizmu, pa se moramo globoko zavedati, da naša borba ne bi bila mogoča, ako ne bi bilo Rdeče armade, ki je neposreden rezultat zmage velike Oktobrske revolucije. Danes, ko delavski razred in naši narodi uživajo pridobitve in plodove narodno osvobodilne borbe, se moramo zavedati, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi v borbi proti fašizmu glavno breme nosila država, ki se je rodila z zmago Oktobrske revolucije. Danes je jasno, da je zmaga delavsko - kmečke revolucije v oktobru 1917. leta omogočila zmago vsega svobodoljubnega človeštva nad barbarskim fašizmom, izvojevano v maju 1945.
29. obletnico Oktobrske revolucije praznujemo neposredno po zaključku mirovne konference v Parizu v času mednarodnih povojnih konferenc, razgovorov, kombinacij in načrtov za povojno ureditev Evrope in sveta. Mi letos praznujemo veliki Oktober sredi naporov vseh demokratičnih sil za utrditev miru v svetu in ob istočasnih poskusih mednarodnih intrigantov in hujskačev vojne tipa Churchill in drugih. Sovjetska zveza, Stalin in Partija boljševikov so bili vedno dosledni idealom Oktobrske revolucije, dosledni sprovajalci politike miru, napredka, demokracije in svobode za vse narode sveta. To vlogo in doslednost predstavlja in zastopa Sovjetska zveza tudi danes v New Yorku in jo je zastopala včeraj v Parizu, dosledno braneč in podpirajoč naše pravične zahteve po Trstu in Julijski krajini. Dogodki in izstopi posameznih diplomatov na sedanjih mednarodnih konferencah in zasedanjih nam očitno kažejo načrte nekaterih držav, ali bolj točno rečeno: državnikov, ki so uperjeni proti neodvisnosti, svobodi in napredku malih narodov.
Sovjetska zveza izstopa kot dosledni borec proti vsem takim poskusom, ona dosledno brani pravice in svobodo vseh svobodoljubnih narodov sveta. Temeljito se je spremenil značaj in karakter vseh mednarodnih konferenc in zasedanj s prisotnostjo Sovjetske zveze, z njeno vlogo in močjo, ki jo ima pri izgradnji povojnega miru in sodelovanja med narodi. Oktobrska revolucija je torej ustvarila silo, ki ni odigrala svoje zgodovinske vloge samo v borbi proti fašizmu, ampak jo bo odigrala tudi v bodoče pri urejevanju mednarodnih odnosov in čuvanju miru v svetu. Danes naši narodi z vso upravičenostjo lahko gledajo v svojo bodočnost predvsem zaradi tega, ker nosi zastavo svobode, pravice in demokracije v svetu Sovjetska zveza, ki je bila ustvarjena v dneh zmagoslavne delavsko-kmečke Oktobrske revolucije.
Večna bo hvaležnost naših narodov narodom Sovjetske zveze, velikemu Stalinu in Rdeči armadi. Večni bodo plodovi in rezultati■ velike Oktobrske revolucije. •
CK VKP(b)
Velike Oktobrske socialistične revolucije
Moskva, 2. nov. (Tass). CK VKP (b) je objavil naslednje parole v zvezi s proslavo 29. obletnice velike Oktobrske socialistične revolucije:
1.	živela 29. obletnica velike Oktobrske socialistične revolucije'.
2.	živelo sodelovanje svobodoljubnih narodov v boju za čvrst in trajen mir in varnost!
3.	Pozdrav narodom, osvobojenim izpod fašističnega jarma, ki grade svoje državno življenje na demokratičnih načelih!
4.	Bratski pozdrav slovanskim narodom, ki so za vedno osvobojeni zatiranja nemških zasužnjevalcev! Živelo nerazrušljivo prijateljstvo slovanskih narodov!
5.	Delovno ljudstvo vseh dežel! Bori se za končno izkoreninjenje fašizma! Razkrinkajte in brzdajte podpihovalce nove vojne, ki sejejo sovraštvo med narodi in strašijo narode s pošastjo nove vojne! Stoj na braniku stvari miru!
6.	živela Sovjetska zveza — zanesljivi opornik miru in varnosti, svobode in neodvisnosti narodov!
7 Živele oborožene sile Sovjetske zveze! živeli slavni sovjetski borci," ki so častno izpolniti svoj dolg v veliki domovinski vojni in budno varujejo ustvarjalno delo sovjetskega ljudstva!
8.	Vojaki in monarji, seržanti in vodniki, oficirji, generali, admirali! Pridobivajte si izkustvo velike domovinske vojne! Ne-preslano izpopolnjujte vojaško in politično znanje!
9.	živeti sovjetski graničarji, ki budno varujejo meje naše domovine!
10.	Pozdrav demobiliziranim borcem Sovjetske armade in mornarice, ki so se povrniti na mirno ustvarjalno delo!
11.	živeli heroji Sovjetske zveze in heroji socialističnega dela __ najboljši sinovi in hčere naše domovine!
12.	Delavci, kmetje, sovjetska inteligenca! Borite se za uresničenje in prekositev nove petletke, za dvig gmotnega blagostanja In kulture našega ljudstva!
13.	Delovno ljudstvo Sovjetske zveze! Cim prej izletimo rane, ki nam jih je zadala vojna! Vse sile za obnovo pokrajin naše dežele, ki so jih ©pustošili Nemci!
14.	Delovno ljudstvo Sovjetske zveze! Bori se za najstrožje varčevanje v vseh panogah narodnega gospodarstva, za znižanje cen prolizvodov! Zagotovite akumulacijo sredstev za izvršitev in prekositev povojne petletke!
15.	Delovno ljudstvo Sovjetske zveze! Razvijajte tim širše socialistično tekmovanje za izvršitev in prekositev mesečnih in trime-sečnlih načrtov. Izpolnimo pred določenim rokom načrt za leto 1946. — prvo leto nove petletke!
16.	Delavci in delavke, inženirji in tehniki črne metalurgije! Kovinar je temelj obnove in razvoja vseh panog narodnega gospodarstva! Dajmo deželi čim več surovega železa, jekla in valjanega železa!
17.	Delavcu in delavke, inženirji in tehniki industrije premoga! Več premoga za tovarne, zavode in promet! Zagotovimo kurivo za potrebe narodnega gospodarstva dežele!
18.	Delavci in delavke, inženirji in tehniki industrije nafte! Zvišujte proizvodnjo in predelavo nafte. Neprestano zalagajte s gorivom industrijo, kmetijstvo in promet!
19.	Delavci in delavke, inženirji in tehniki industrije strojev! Neprestano zvišujte proizvodnjo strojev! Zboljšajte kakovost sovjetske industrije strojev!
20.	Delavci in delavke, inženirji in tehniki tovarn za izdelavo prometnih strojev! Proizvajajte čim več lokomotiv in vagonov! Oskrbujte železniški promet s sodobno tehniko.
21.	Delavci in delavke, inženirji in tehniki industrije avtomobilov! Dajte deželi čim več avtomobilov! Povečujte čim hitreje proizvodnjo novih tipov tovornih in potniških avtomobilov!
22.	Delavci in delavke, inženirji in tehniki podjetij za proizvodnjo traktorjev, kombajnov in kmetijskih strojev! Proizvajajte člim več kmetijskih strojev! Zagotovite nadaljnji dvig mehanizacije kmetijstva!
23.	Delavci in delavke, inženirji in tehniki kemične industrije! Dajte kmetijstvu čim več umetnih gnojil! Zadovoljite potrebe kmetijstva s proizvodi kemične industrije!
24.	Delavci fin delavke, inženirji in tehniki ladjedelniške industrije! Sovjetska država mora imeti močno in trdno mornarico! Uvajajte napredno tehniko v ladjedelstvo! Cim hitreje gradite nove ladje!
25.	Delavci in delavke, inženirju in tehniki graditelji! Cim hitre-je obnavljajte in izgrajujte nova industrijska podjetja, stanovanja ja kulturne ustanove! Trudite se za visoko kakovost gradbenih del!
26. Delavci in delavke, inženirji in tehniki industrije gradbenega materiala! Omogočajte neprestano oskrbo gradbenih ded povojne petletke z gradbenim materialom!
23. Delavci in delavke, inženirji in tehniki tekstilne in lahke industrije! Proizvajajte čim več tkanin, trikotažnih predmetov, obleke, obutve in drugega blaga široke potrošnje! Zboljšujte kakovost proizvodnje!
28.	Delavci in delavke, inženirji fin tehniki prehranbene industrije in industrije mesa in mleka! Z vsemi silami zvišujte proizvode njo in zboljšujte kakovost živil za prebivalstvo!
29.	Delavci Un delavke, inženirji in tehniki lokalne industrije in obrtnih zadrug! Z vsemi silami zvišujte proizvodnjo in zboljšujte kakovost predmetov široke in domače potrošnje! Cim bolj izkoriščajte krajevne Izvore! Razširjajte proizvodnjo krajevnega gradbenega materiala!
30.	Sovjetski železničarji! Borite se za neprestano delo prometa v pogojih zimskega časa! Pravočasno odpremi ja jte blago za narodno gospodarstvo! Zvišujte natovarjanje in pospešujte promet vagonov! Zboljšujte službo glede na potnike!
Sl. Delavci rečne mornarice! čim hitreje odpremljajte blago za narodno gospodarstvo dežele! Borite se za zgledno izvršitev popravil ladij čez zimo!	#
32.	Delavci sovjetske trgovine, zadrug in družbene prehrane! Razvijajte kulturno sovjetsko trgovino v mestu in na vasi! Zboljšujte občevanje s sovjetskimi potrošniki!
33.	Kmetje in kmetice, delavci strojno-trak lovskih postaj in kolhozov! Več kruha, zelenjave, mesa in mleka za prebivalstvo, čim več surovin za industrijo!
34.	Kmetje in kmetice! Pošteno in točno izpolnjujte svoje obveznosti do države! Prekašajte načrt priprave zalog! Dajmo deželi tim več kruha, masla, mesa in zelenjave!
35.	Kolhozniki in kolhoznice! Z vsemi silami zvišujte družbeno bogastvo kolhozov in utrjujte delovno disciplino! Sveto se ravnajte po statutu poljedelskega kartela. — osnovnega zakona kolhoznega življenja!
36.	Kmetje in kmetice, delavci in delavke kolhozov, zobotehrnki in veterinarji! Zvišujte produktivnost živinoreje! Trudite se za večje oplojevanje živine! Dajte deželi čim več živinskih proizvodov!
37.	Delavci sovjetske znanosti! Bogatite znanost in tehniko z raziskovanji, izumi in odkritji! Zagotovimo nadaljnji tehnični nar predek v vseh panogah narodnega gospodarstva dežele!
38.	Delavci na področju književnosti, umetnosti in kinematograf fije! Ustvarjajte idejna umetniška deta, vredna velikega sovjetskega ljudstva!
39.	Učitelji in učiteljice, delavci na področju narodne vzgoje! Zboljšujte kakovost vzgoje otrok! Ustvarjajte izobražene in kulturne ljudi, neomejeno predane naši domovini!
40.	Delovno ljudstvo Sovjetske zveze! Posvetimo vse-ljudsko skrb invalidom domovinske vojne in družinam herojskih sovjetskih borcev, ki so žrtvovati življenje za svobodo in neodvisnost naše domovine!
41.	Sovjetski sindikati! Razvijajte čim bolj široko socialistično tekmovanje- za izpolnitev in prekositev novega petletnega načrta! Neumorno skrbite za zboljšanje gmotne in kulturne ravni življenja delovnega ljudstva!
42.	živele sovjetske žene — aktivne udeleženke v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju naše dežele!
43.	Sovjetski mladeniči in dekleta! Obvladujte sodobno tehniko, znanost in kulturo! Požrtvovalno delajte za dobrobit naše domovine!
44.	Učenci sovjetske šole! Obvladujte znanje, pripravljajte se, da boste postati vztrajni borci za delo LeninarStalina!
45.	Komunisti in komsomolci! Hodite v prvih vrstah borcev za novi krepki napredek gospodarstva in kulture, za nadaljnjo utrditev moči sovjetske države!
46.	živela močna Sovjetska zveza, trden steber prijateljstva, sreče in slave ljudstva naše domovine! Živelo veliko sovjetsko ljudstvo!
47.	živela Vsezvezna Komunistična partija (boljševikov), partija Lenina-Stalina, navdihovale« in organizator naših zmag!
48.	živel voditelj sovjetskega ljudstva — veliki Stalin!
49.	Pod zastavo Lenina, pod vodstvom Stalina — stopajmo k
novemu procvitu sovjetske domovine, k politi zmagi komunizma v naši deželi!	CK VKP (ti) 4

29. november -	Izboljšajmo poročila o tekmovanju!
PREGLED TEKMOVALNIH USPEHOV
Glasilo Glavnega odbora ESZDNJ »Rad« je že v nekaj člankih opozarjal. vse naše forume, naj pravočasno pripravijo vse potrebno za pregled uspehov novembrskega tekmovanja, c as hiti, bi-ža se 29. november in vprašanje je, ali so vsi naši forumi res storili vse predpriprave, da bo ta pregled popoln in podatki pravočasno dostavljeni. Ali so naši KMS-i ter posebej še krajevni! odbori dovolj povezani 6 podružnicami, jim dajejo dovolj in uspešne pomoči Dalje: ali se z vso resnostjo zavedamo, kaj je tekmovanje in kaj je 29. november ?
Po sklepu Glavnega odbora ESZDN Jugoslavije bo delavski razred vršil vsako leto dvakrat pregled svojih uspehov in naporov Pri izvajanju državnega gospodarskega nar črta in krepitvi politične, kulturne in organizacijske zavesti članov svoje organizacije. Prvi maj je praznuk delavskega razreda, 29. november pa je obletnica II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu 1943, ko se je že v času trde borbe z okupatorjem in kvizlinškimi izdajalci začela graditi državnost DFLRJ in dve leti nato 29. XI. 1945 tudii proglasila republika,
To sta dva svetla datuma, za katera so bili preliti potoki krvi. Mi, ki uživamo vse te sadove, bomo vedno na dan teh dveh obletnic pregledali naše vrste, naše delo, ter ugotavljali, če smo storili vse, kar smo storiti dolžni, da okrepimo tn še razvijemo velike pridobitve in zmage.
Zato naše tekmovanje ne sme biti časov-nokampanjsko, nego mora postati trajna m prostovoljna obveza delavskega razreda. Tekmovanje nam mora postati ne le borba za prvenstvo, nego v pravem pomenu besede — nov način dela! Zaradi tega morajo člani sindikatov do dobra poznati svoje naloge, svoj obrat in stroj ter celotni produkcijski proces. Za vse to je treba študija lin strokovne vzgoje. Ko bomo izpolnjevali zadnjo etapo gospodarskega programa za leto
1946.,	ter prehajali na prvo etapo programa 1. 1946., bomo o tem še pisali. Izdelali bomo smernice za prvomajsko tekmovanje v bodočem letu. Sedaj je važno ustvariti preglednost novega tekmovanja.
Po pregledih uspehov prvomajskega tekmovanja je tzgledaio, kot da je elan dela In obnove popustil. Izglodalo je, kot da smo do 1. maja vse svoje naloge izvršili. Tudi naše časopisje je tu popustilo. Nehalo je objavljati tekmovalne obveze, pozive na tekmovanja med podjetji, med oddelki itd. Toda delovni' kolektivi po obratih so tekmovali in dosegali velike uspehe, četudi so pri organizaciji tekmovanja in na tekmovalnem načrtu ponekod razne pomanjkljivosti in celo napake. Tudi vodstva podjetij so grešila, ker niso pravilno in podrobno organizirala tekmovanja. Vse to bomo popravili in izpopolnili v nadaljnem delu in tekmovanju. Pm tem bodo morale pomagati vse sindikalne podružnice in uprave podjetij.
Da bomo po dosedanjem delu in uspehih omogočili pravden pregled in objektivno oceno, je dolžnost podružničnih odborov, da takoj sestavijo poročilo o tekmovanju od maja (i.i sedaj. Poročila naj bodo dostavljena tajništvom Zvez najkasneje do 17. novembra t. 1., če pa se posamezna tajništva postavila svojim podružnicam zahtevo, naj
Generalna skupščina organizacije Združenih narodov — organizacije, kj si je zadala nalogo reševati povojne mednarodne probleme, odstranjevati trenja m spore med narodi to obvarovati čtovštvo grozot nove vojne — je 23. prettir.ega meseca pričela y Washmg-tonu z zasedanjem.
Kakor je bilo pričakovati z ozirom na obilico. pestrost in pomembnost povojnih mednarodnih problemov, ki so nastali predvsem zaradi diktatorskih, osvajalnih, gospodovalnih in izkoriščevalskim teženj svetovne re-akcje, ki na žad ost še vedno igra pomembno politično vlogo v svetu, teženj, ki so naperjene proti svetovnemu miru ter svobodi in enakopravnosti večine narodov sveta, teženj' ki so danes po zaslugi temeljitega in jasnega razkrinkavanja od strani resnično demokratičnih in miroljubnih sil na čelu s Sovjetsko zvezo poznane po vsem svetu takorekoč p<> slednjemu pastirju v gorah, so že prvi dnevi zasedanja pritegnili nase največjo pozornost vsega sveta in postali središče zanimanja svetovne javnosti.
Borba dveh smeri v mednarodni politiki
V Washin.gtonu zasedajo v glavnem iste sile, zlasti vodilne, kot so zasedale na mirovni konferenci v Parizu, poleg kopice drugih, manj pomembnih držav, ki na konferenco v Parizu niso bile povabl-ene. V kratkem času od zasedanja mirovne konference v Parizu se v svetu seveda nj dogodilo ničesar takega, kar bi omajalo ali celo strmoglavilo to ali eno reakcionarno vlado in pre-okrenilo interesom delov, človeštva škodljivo in sovražno politiko te ali one države. Zato se v Washingtcinu ponavljajo približno iste težave in epizode, kot so bile na mirovni konferenci v Parizu, samo s to razliko, da se na tem zasedanju ne obravnavajo samo problemi, ki se tičejo ureditve povojnih razmer z bivšimi nemškimi satetlti, temveč gre za splošno ureditev povojnih razmer med narodi vsega sveta.
Srdita diplomatska borba med iskreno in otikrto politiko miru, svobode, napredka in medsebojnega razumevanja ter pomoči med narodi, politiko, ki jo zastopajo mirojubne, resnično demc (matične države na čelu s Sovjetsko zvezo v korist vsega miroljubnega človeštva ter med neiskreno, v doneče fraze zamotano politiko agresije, pretenzij na svetovno gospostvo, ter pretemj in odrekanja najosnovnejših pravic velikemu ■številu narodov, politiko, ki jo vodijo nekatere vlade na čelu z reakcionarnimi angloame-riškimi oblastnik; izključno le v korist, peščice t rus tov in mednarodnih kartelov, je postala v Washngtonu še srditejša kot je bila v Parizu, razumljivo, ker gre tu za večje stvari kot je šlo v Parizu. _________,
pošljljo pred tem datumom, potem naj se podružnice držijo navodil svojih tajništev. Tajništva bodo poročila zbrala ter dostavila svojim osrednjim odborom in Federalnemu odboru ESZDNJ do 23. novembra, tako da bo do 29. novembra omogočen popoln in splošen pregled. Ti datumi bodo nepreklicni, kdor ne bo poročal, bo nosil krivdo, če njihov kolektiv ne bo primerno ocenjen ali pa sploh ne. Pri poročilu naj podružnice takoj tudi ocenijo in poročajo, kateri oddelki so najboljši:, ter katere delavce-udarnike so predlagali upravi, da jih nagradi za dan 29. XI. t. 1. Prav tako pa naj tajništva Zvez takoj, ko napravijo pregled uspehov, tudi ocemjo napredek in uspehe po podružnicah oziroma delovnih kolektivih. Za dva najboljša delovna kolektiva je treba detaljnih podatkov vseh uspehov. Enako oceno bo napravil tudi Federalni odbor za Slovenijo.
Vse to bo mogoče samo na podlagi točnih in zlasti pravočasnih poročil. Vsa poročila naj se nanašajo na: delovno silo (delavci), delovno disciplino (izostanki), produkcijske uspehe gospodarskega načrta, kulturno 6n fizkulturno delo, obnovo, zbiralne akcije, pomoč na vasi, tečaje, udarnike, izumitelje, nagrade, preskrbo, stanje organizacije itd. Vse to je važno v okviru naših nalog in zato tudi potrebno za pravilno oceno čn eventuelno nagrajevanje.
Nekateri naši forumi še vedno smatrajo poročila za »nepotrebno breme«, še vedno se dogaja, da samo 50—60% podružnic poroča, a vse ostale se ne zavedajo, da s tem, ko ne poročajo redno, delajo veliko krivico vsemu delovnemu kolektivu. Dolžnost članov ESZDNJ je, da se zanimajo, če njihovi odbori sploh vodijo statistiko in zlasti če o tej redno tudi poročajo. Statistična poročila niso birokracija, temveč zelo važen pregled stanja ter sredstvo za ugotovitev, kje je treba več pomoči, bodisi organizacijske ali materialne. To velja za vse podružnice, pa najsi so velike ali male, ker le vse podružnice tvorijo celoto ESZDNJ. To vprašanje čestokrat zanemarjajo tuda KMS-i In krajevni odbori. Nobeno vprašanje se ne zahteva brez potrebe, temveč in vedno samo v korist delovnih množic.
Več discipline, več ljubezni do ustvarjalnih delovnih množic ter več poznavanja gospodarskih in državnih vprašanj sploh, pa bo tudi to delo lažje ter pravočasno izvršeno. Ogromni so uspehi in napredek v vsesplošnem razvoju. Treba ga je stopnjevati tudi v bodoče, Pregled nad temu uspehi naj dobi vsa naša javnost. Vsakdo naj vidi, kaj delavski razred ustvarja, kakšni so uspehi in kakšne so koristi od tega za vse državljane. Podatke bomo vse objavili.
In končno opozarjamo še na dvoje: 1. Vsa poročila naj bodo strogo objektivna, ne pa »olepšana«, saj je jasno, da vsa poročila, oziroma uspehi ne morejo biti enaki. 2. Poglejmo na rezultate od maja do novembra tudi samokritično. Priznajmo napake, ki smo jih storili sami ali vodstvo tovarne. Dalje iščimo vzroke In pomanjkljivosti, zakaj niso uspehi taki kot jih sami želimo. Predlagajte ukrepe in reorganizacijo za bodoče tekmovanje!
Le z upoštevanjem teh in enakih dejstev bomo izpolnili poziv največjega delavca, tov. Tita, da je »leto 1946 — leto obnove!«
Bore Mavrici j
Evo nekaj primerov, kako si zamišljajo povojno sodelovanje med narodi tisti, ki so na mirovni konferenci v Parizu nastopali z glasovalnim strojem:
Trustom diši svetovno gospodstvo
Ameriški imperialisti grozijo z atomsko bombo.
Kakor je znano, se nahajajo angleške čete še nadalje v Grčiji, holandske v Indoneziji itd.
Kako so rešil; problem Julijske krajine in Trsta, nam je znano.
Albanija kot zavezniška država še sedaš ni sprejeta v organizacijo ZN.
Ameriške oblast; zadržujejo naše ladje, glede katerih je Ekonomsko-sociaini svet organizacije Združenih narodov odklenil jugoslovansko pritožbo in sklical donavsko konferenco za nedonavske države.
Vse to je naperjeno proti ciljem, ki bi jih marala zasledovati organizacija ZN.
Molotov, šef sovjetske delegacije, pa je opozoril še na druge pomanjkljivosti organizacije ZN in sicer:
Proti Francu, ki sta ga dovedla na oblast Hider in Mussolini, se ni ukrenilo še ničesar. odnosno predlog za ukinitev odnosov s Francem ni bil sprejet, dočim je Varnostni svet zavzel proti Sovjetski zvezi popolnoma sovražno stališče v zvezi z roketn bivanja nekaterih sovjetskih vojaških enot v Iranu, kljub temu, da so bile tam na podlagi sporazuma med sovjetsko in iransko vlado. Varnostni svet je razpravljal o tem tudi še potom, ko so te vojaške enote že v celoti zapustile iransko oeemlje in sta sovjetska, kakor tudi iranska vlada zaprosili, da se to vprašanje odstrani z dnevnega reda.
Svetovna' sindikalna zveza, ki predstavlja 80 milijonov članov, ni bila še do sedaj povabljena, naj sodeluje pri vsakdanjem delu Ekonomsko-socialnega sveta.« Zanjo so v organizaciji ZN ustvarjeni isti pogoji, kot za mednarodno združenje priznanih autcklu-bov, za nacionalno združenje za prodajo suhega sadja na drobno in temu podobno,« je dejal Molotov.
Svet za skrbništvo nad mandatnimi ozemlji še sedaj ni ustvarjen, kljub temu. da obstoja organizacija ZN že drugo leto.
Sovjetski predlog, podan pred dvema mesecema, naj države, članice organizacije ZN predložijo Varnostnemu svetu podatke, v katerih krajih na ozemljih ZN ali drugih držav, z izjemo bivših sovražnih dežel, so sile ter letalska in pomorska oporišča drugih članov ZN in. kakšne so te sile. .oziroma oporišča. ni bil sprejet, ker so proti glasovale VeVkg Britanija. ZDA in druge države.
K vsemu tetmu je treba dodati še najno-veiše primere. "
Kakor je znano, izdaja Generalna skupščina ZN važne odločitve z dvotretjinsko
V »Delavski enotnosti« je bil članek tov-Cezija »Pojačajmo propagando za tekmovanje«. Članek je zelo pomemben ter bi ga moralii z ozirom na njegovo veliko aktualnost dobro proučiti, ne le vs; sindikalni funkcionarji, temveč tudi vse članstvo, v naj več ji meri pa seveda referenti za tekmovanje in tekmovalne komisije.
Poleg pomanjkljivosti, ki jih j e že navedel tov. Gazi, b; še posebej poudaril veliko napako: pomanjkljiva poročila o tekmovanju.
Pomanjkljiva tekmovalna poročita v veliki meri onemogočajo splošen pregled poteka in uspehov tekmovan.ia, obenem pa ustvarjajo videz, kot da posamezne podružnice sploh ne tekmujejo. Ne smemo se potem čuditi,. če višji sindikalni; forumi take podružnice, odbore in člane ocenjujejo kot neaktivne. Krivda za slabo oceno je pač v izostajanju ali slabih tekmovalnih poročilih.
Ko pregledujemo tekmovalna poročila in poročila o delu naših podružnic, se vidi. da referenti oz. tekmovalne komisije poročajo le statistično. Poročila se omejujejo le ha krajše ugotovitve, ki ne izražajo celotnega prizadevanja in uspehov, ki so jih v času tekmovanja dosegle podružnice ali poedini člani.
Poročila o tekmovanju morajo prikazati vse uspehe posameznikov in celoto ter vse napore za dosego ciljev- Prikazati morajo Stanje tekmovanja, kakršno je bilo v času zadnjega tekmovalnega poročila, in uspehe, ki so bili do novega poročila doseženi. Prikažejo naj efekt storjenega dela. Iz tekmovalnih poročti pa naj bodo razvidne tudi vse težkoče, ki se pojavljajo pri izvajanju tekmovalnega načrta ter ovirajo njegov uspešen potek.
Čestokrat slišim trditev, da je težko Izražati uspehe tekmovanja, k; ga izvajajo podružnice intelektualnih zvez, da to tekmovanje ni vidno, da Se ne more izraziti v odstotkih, da lahko dobra poročila sestavljajo le v podjetjih, kjer se lahko ugotavlja porast produkcije, kar se potem izrazi v odstotkih, itd.
Take in slične trditve ne drže. Tekmovalna poročila se lahko i-n dobro sestavljajo bodisi v tej ali oni stroki- Treba se je le poglobiti v tekmovanje, treba je dojeti njegov smisel
Vzemimo za primer poročilo: Podružnica je imela v tem mesecu toliko in toliko več sestankov, predavanj itd- kot v prejšnjem mesecu. Tak uspeh je razveseljiv. Vendar sarm taka ugotovitev še ne prikaže uspehov, ki jih mora nujno imetij vsak sestanek, predavanje itd. Iz same take ugotovitve se še ne da sklepati, da je že s tem bil dosežen tisti cilj. ki smo si ga v začetku tekmovanja zastavili, to je strokovna, politična in kulturna razširitev in poglobitev našega znanja. Z a, to je potrebno, da tako poročlo bolj razčlenimo in ugotovimo: ali se je povečalo število članov, ki se udeležujejo članskih sestankov; ali s,q se sestanki ali predavanja zboljšala z ozirom na njih vsebino- Končno je treba ugotoviti, ali imajo ti sestanki oz. predavanja, pa najsi bodo strokovna, politična alj kulturna, tudi dejanski, viden uspeh, ki se pokaže v večji strokovni usposobljenosti, v več.fem sodelovanju in pravilnem spremljanju političnih dogodkov ali v boljšem kulturnem izživljanju itd-
Na ta način je potrebno ocenjevati tudi vse druge panoge tekmovanja.
večino glasov. Kar se tiče Varnostnega sveta. ki nosi glavno odgovornost za zavarovanje miru in za podvzemanje ukrepov proti agresiji, zahteva reševanje takšne vrste vprašanj ne samo večino najmanj sedem glasov od 11 članov Varnostnega sveta, temveč tudi obvezno soglasnost petih velikih držav: ZDA, Vel. Britanije, Sovjetske Zveze, Fran-eje in Kitajske, kar predstavlja neke vrste poroštva za interese Združenih narodov v celoti. Kakor je dejal Molotov, je to načelo temelj temeljev vse organizacije ZN. Toda takoj prve dni zasedanja sta se našli delegaciji Avstralije in Kube, ki sta nastopili proti temu predlogu.
V Južni Afriki so za indijsko prebivalstvo uvedene omejitve, ki so praktično dovedle do »ghetov«, to je ločenih četrti, podobnim tistim, ki jih je Hitler ustanovil za Žide. Indijska vlada je ogorčena proglasila ukinitev gospodarskih odnosov z Južno Afriko in se pritožila na organizacijo ZN. Tako je vprašanje položaja indijskega prebi-vastva v Južni Afriki dobilo mednarodni značaj in bilo postavljeno na dnevni refd generalne skupščine. Toda reakcionarne sile so takoj ukrenile vse, da bi to vprašanje zopet izpadlo iz dnevnega reda, mesto tega pa je šla vlada Južne Afrike talko daleč, da enostavno zahteva, naj se ji sankcionira aneksija jugozapadne Afrike, bivše nemške koloni-, je. (car je v popolnem nasprotju z listino Združenih narodov.
Poglejmo sedaj, kako pa s; zamišljajo mednarodno sodelovanje resnično demokratične države, na čelu s Sovjetsko zvezo:
Dežele, kjer vlada delovno ljudstvo težijo k miru in sodelovanju z vsemi narodi sveta
Sovjetska, jugoslovanska in druge delegacije so ostro nastopile preti vsem tem nepravilnostim in jih obsodile tako, kakor zaslužijo. Zopet je glas Molotova mogočno zadonel po vsem svetu, okrepljen z znanimi izjavami, generalisima Stalina, k je Churchilla javno označil za glavnega hujskača nove vojne.
»Naši narodi niso prelivali celih rek dragocene krvi, da bi očistili pot novim pretendentom na svetovno dominacijo,« je dejal Molotov, ko je nastopil v obrambo načela soglasnosti. Nadalje je dejal: »Nasprotovati takšnim vrstam nenasitnih apetitov in težen; po sivet ovni dominaciji, to je naj večja naloga Združenih narodov. V nasprotnem primeru bodo dobil; novi pretendenti na svetovno dominacijo proste roke za različne avanture, dokler si ne bodo zlomili tilnika.«
Na koncu svojega govora, ki so ga milijon-fke množice vsega sveta z napetostjo pričakovale, je Molotov podal konkretne in jasne predloge o redukciji oborožitve in prepovedi proizvajanja jn uporabe atomske bombe, dočim je jugoslovanska delegacija postavila zahtevo po sprejemu Albanije v članstvo organizacije ZN ter ukinitvi odnosov združenih narodov s Francovim režimom v Španiji
Genralna skupščina organizacije ZN. ki do sedaj še ni sprejela nikakršnega sklepa, je sprejela vse to zahteve na dnevni red in se bodo obravnavale v prihodnjih dneh.
Nujno je, da tekmovalne komisije, ki morajo obstojati pri vseh podružnicah, vestno spremljajo potek tekmovanja. Naloga tekmovalnih komiki] je, da beležijo in pravilno ocenjujejo dosežene uspehe, ter ob določenem času pošiljajo izčrpna in pregledna tekmovalna poročila, za katerih pravilnost in točnost tudii moralno odgovarjajo. S pomočjo referentov sestavijo tekmovalno poročilo, ki mora obravnavati Vse točke tekmovalnega programa ter prikazati vse uspehe, kakor tudi neuspehe.
Šele na ta nač:n, če bodo podružnice pravilno ocenjevale in pravočasno poročale o doseženih uspehih, bo mogoče prikazati tekmovalne uspehe v celoti, bo mogoče prikazat ogromno vradnogt in pomen, ki ga ima tekmovalni način dela tako za posameznika, kakor za vso skupnost. Z izčrpnim, preglednim in vestnim poročanjem pa bodo mogli višji sindikalni forumi pravilno ocenjevati prizadevanje in uspehe podružnice same, Iti tekmujejo med seboj za naslov najboljšega delovnega kolektiva, za prehodno zastavo zmagovalca itd. S tem pa bo tudi onemogočena slaba ocena posameznih podružnic, kj so si jo morda pridobile prav zaradi slabih ali nerednih poročil, dasii so dejansko morda dosegle prav lepe uspehe.
France Pousek,
referent za tekmovanje piri tajništvu Zveze fin. uslužb. Slovenije
™imillllEEi™E*SH™iBEraElliraniffl»i™ilEm*llE6l!li™*
Z demobiliziranimi tovariši se krepi naša proizvodnja
Te dni se krepi naša proizvodnja z dotokom nove delovne sile iz Jugoslovanske armade. To so borci, desetarji in podoficirji, ki sodelujejo v narodno osvobodilni borbi cd leta 1941, 1942, 1493 ter iz prve polovice leta 1944 in so sedaj demobilizirani. Častno so odslužili svoj rok v JA, sedaj pa odhajajo na izvrševanje novih dolžnosti, v tovarne in vasi. Tam bodo nadaljevali z delom za skupnost, to pot ne več s puško, ampak za strojem v tovarni in za plugom na polju.
Jugoslavija je poleg Sovjetske zveze edina država, ki danes lahko delno demobilizira, ne da bi se s tem oslabila njena pripravnost ali povečalo vprašanje brezposelnosti. Armade kapitalističnih držav tega niso zmožne storiti, ker ne služijo miroljubnim načelom, temveč. koristim svetovnih imperialistov, ki uporabljajo te armade za zatiranje teženj svobodoljubnih narodov, za zatiranje delovnega ljudstva.
Jugoslovanska armada je v nasprotju z njimi miroljubna armada, ki ščiti pravice delavcev, kmetov in delovne Inteligence.
Armade zapadnih držav ne morejo demobilizirati svojih vojakov, ker bi se s tem še bolj povečalo vrste milijonov brezposelnih v njihovih državah. Kljub vsem žrtvam, ki so jih doprinesli demobilizirani borci zapadnih armad za uničenje fašizma, jim odgovorne oblasti niso preskrbele zaposlitve ob izstopu Iz vojske. Zaradi tega so stavke v teh državah na dnevnem redu. Delavci so prisiljeni, boriti se za najosnovnejše pravice in pogoje življenja: za kruh.
Naša ljudska oblast je poskrbela, da bodo naši demobilizirane! takoj vključeni v delovni proces. Proizvodni načrt se bo okrepil z novo delovno silo. Demobilizirani tovariši, k; so v času narodnoosvobodilne borbe dokazali vso predanost našemu pokretu, bodo sedaj, v času gospodarskih naporov za čim prejšnjo obnovo in izgradnjo domovine vložili vse svoje sile v to delo.
Naša armada ni vajena poležavanja v vojašnicah. Sodelovala je z ljudstvom pri vseh obnovitvenih delih.. Zaradi tega naš delovni proces demobiliziranim tovarišem ni tuj in se bodo z lahkoto vključili vanj
Te dni torej sprejemajo naše množične organizacije demobilizirane© in jih spremljajo pri njihovem odhodu na domove. Ljudstvo s tem dokazuje, kako tesno je povezano z ljudsko armado, ki ščiti njegove interese. Demobilizirane! pa se poslavljajo od svojih starih bojnih tovarišev. Pri tem čutijo, kako bodo ostali tudi v bodoče delavci kot kmetje in delovna inteligenca tesno povezani s svojo armado, ki jih je prekovala v nove, boljše ljudi. Vedo, da predstavlja ta njihov odhod iz vojaških edinic le nov način dela za skupnost. Prej puška in tank, zdaj stroj in plug! Obojno pa predstavlja v ljudski državi jamstvo za učvrstitev ‘in izboljšanje življenjskih pogojev delovnih množic.
Jugoslovanska armada se z delno demobilizacijo ne bo oslabila, ker vanjo že vstopajo nove vrste naših mladincev, ki se bodo v njej prekovali v odločne borce za prar vice delovnega ljudstva.
Demobilizirani borci prinašajo v naše tovarne, vasi in pisarne nov delovni polet. V narodno-csvobodilni borbi so se dvignili na višjo politično in kulturno ravan. Te svoje pridobljene izkušnje bodo prinesli v naše ljudske odbore, v množične organizacije, v sindikalni pokret. Naša dolžnost je, da jih pritegnemo k delu v množičnih organizacijah, da jim nudimo možnost vsestranskega sodelovanja. Na tak način se bodo hitro vživeli v nove pogoje dela ter razvili še večji delovni elan.
Sindikalne organizacije so skupno z ljudskimi oblastmi dolžne poskrbeti, da se ne bodo ponovile nekatere napake, ki so se opazile pri lanskoletni demobilizaciji. Ne sme se ponoviti, da bi se nekatere demo-bilizirance pošiljalo od vrat do vrat. Ljudska oblast bo pokazala, da polaga naj večjo shrb na to, da zaposli tovariše, ki so v na-rodno-osvobodilni borbi pokazali vso predanost ljudstvu. Naša država in gospodarstvo potrebujeta še veliko delovne sile, ki pa mora biti načrtno razmeščena in izkoriščana. Demobilizirane tovariše bomo zaposlili Lam, kjer bodo najbolj potrebni in koristni z ozirom na njihovo strokovno usposobljenost. To dejstvo stoji pred sindikalnimi forumi kot dolžnost, da v najtesnejšem sodelovanju z ljudsko oblastjo vključijo demobilizirane tovariše v našo proizvodnjo.
Naročnina za »DELAVSKO ENOTNOST«;
polletno .......	62 din
trimesečno ......	26 din
celoletno ,	,	,	,	,	,	,	104 din
Zasedanje Generalne skupščine organizacije ZN
Angloameriški imperialisti se igrajo z usodo človeštva, a ideja miru in sodelovanja med narodi osvaja ves svet
SOVJETSKA ZVEZA. — Plače delavstva. Zaradi povečane produktivnosti dela bodo 1. 1950. plače delavstva za 48»/« višje, kot so bile leta 1940.
ČEŠKOSLOVAŠKA. — Gospodarstvo se naslanja na lastne sile. Podpredsednik češkoslovaške vlade dr. Zdenek Fierlinger je izjavil uredniku časopisa »Cin«, da ustavitev ameriškega posojila češkoslovaški ne ogroža izvedbe dveletnega načrta, kakor tudi ne gospodarskega razvoja države sploh, ker se češkoslovaška naslanja v prvi vrsti na lastne sile.
Podržavljen je privatnih zavarovalnih družb, češkoslovaška vlada je odobrila načrt zakona o podržavljanju privatnih zavarovalnih družb.
POLJSKA. — 2,000.000 članov sindikatov. Osrednja uprava zveze poljskih sindikatov je objavila številčno stanje članov sindikalnih zvez, ki je znašalo 1. oktobra letos preko 2,000.000 članov. To dejstvo predstavlja močan faktor zmage ljudske demokracije na bližnjih volitvah.
RUMENI J A. — Rumunske žene za demokracijo. Zveza romunskih demokratičnih žena rje pozvala vse romunske žene, da na bližnjih volitvah glasujejo za kandidate bloka demokratičnih strank.
7,000.000 volivcev. V volivne spiske v Rumuniji je bilo sprejeto znatno večje število volivcev, kakor jih je bilo včasih. Ob priliki zadnjih volitev je znašalo največje število vpisanih volivcev, samo moških 2,400.000. Na teh volitvah bo v votivnih spiskih 3,700.000 moških in prav tolikšno število žensk. Skupno število vpisanih volivcev presega 7 milijonov.
Opozicijske »zgodovinske« stranke še dalje razpadajo. Po poročilih romunskega tiska se še naprej nadaljujejo nasprotja v opozicijskih »zgodovinskih« strankah Manina in Bratianua.
ALBANIJA. — Dva protesta vlade. Vlada LR Albanije je poslala britanski vladi protestno noto v zvezi s kršitvijo albanskih teritorialnih vod po 4 britanskih torpedovkah v zalivu Saranda in sicer 22. X. t. 1. Predsednik albanske vlade je poslal brzojavko generalnemu sekretarju organizacije ZN, v kateri albanska vlada protestira proti izzivanju monarho-fašiistov ma alba niško-grški meji.
GRČIJA. — Morala vojiske pada. Grška vojska kaže vsak dan manj navdušenja za borbe proti levičarjem, ki' se, da bi se ognili' preganjanju, umikajo v hribe. Nezadovoljstva ne morejo odstraniti niti smrtne obsodbe, ki jih izreka preko sodišče nad pripadniki vojske.
Novo britanske ladje v grških vodah. Kot poroča Reuter, so britanske vojne ladje »Mauritius«, »Linden«, Liverpool« in droge prispele s Krfa v Argostilion.
O oborožen odpor ljudstva. Na številnih krajih severne Grčije se vodijo borbe med pripadniki »Elas-a« in vladnim; silami.
ITALIJA. — Obisk veleposlanika ZSSR. Vele,poslanik Sovjetske zveze v Italiji Mi-hailo Kostiljev je obiskal italijanskega ministra za zunanje zadeve Pietra Nennija.
Nova fašistična agencija. Bivši direktor' fašistične novinarske agencije Stefani je osnoval novo novinarsko agencijo v Milanu. Z ozirom na preteklost fašističnega direktorja je lahko uganiti, kakšnim namenom bo služila novoustanovljena agencija.
Kongres konfederacije poljedelskih delavcev. Na kongresu konfederacije poljedelskih delavcev Italije je bilo izvoljenih v glavni odbor 13 komunistov, 8 socialistov. 4 krščanski demokrati, 1 republikanec ter 1 predstavnik sindikata. Kongres je med drugim zahteval popolno likvidacijo Veleposestev.
Atentat na britansko veleposlaništvo v Rimu. Pred vrat; britanskega veleposlaništva. v Rimu sta eksplodirala dva potna kovčka z večjo količino razstreliva. Podrobnih izjav o uspehu preiskave ni.
AVSTRIJA. — Nacistične tiskovine v rabi. Koroško deželno glavarstvo š= vedno uporablja kuverte s sledečim uradnim naslovom. »Der Chef der Zivilverwaltung m d en besetzten Gebieten Karntens und Krains«. (šef civilne uprave zasedenega področja Koroške in Kranjske). Slovensko prebivalstvo na Koroškem čuti uporabo teh tiskovin kot izzivajoče zaničevanje žrtev, ki so padle v boju proti1 nacizmu.
NEMČIJA. — V britanski coni se izdeluje orožje. Posebni dopisnik »Izvestij« poroča, da tovarne v britanski coni Nemčije še vedno izdelujejo orožje in razstrelivo.
FRANCIJA. — Zmaga Komunistične partije Francije — zmaga republike. Podpredsednik Ustavodajne skupščine Ja-cques Duel os je na pred voli vnem sestanku v Olianu izjavil, da bo 10. novembra ostra borba posebno meji narodnim republikanskim gibanjem in komunisti. Zmaga Komunistične partije Francije bo pomenila zmago republike.
Mednarodni kongres pravnikov obsoja Franca. Mednarodni kongres pravnikov, ki zaseda te dni v Parizu, rje sprejel resolucijo, v kateri obsoja teroristični režim Franca.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE. — Industrialci povzročajo inflacijo. Predsednik kongresa industrijskih organizacij Marray je izjavil na mitingu delavcev jeklarske industrije. da je povzročil inflacijo pohlep ameriških industrijcev po zaslužku. Zaradi tega je Marray pozval prebivalstvo ZDA, maj na volitvah ne glasuje za one člane kongresa, ki so odobrili zakon o ukinitvi nadzorstva nad cenami.
Stavka pilotov. Ameriška letalska družba »Transwoorld Airlines« je zaradi stavke pilotov umaknila naročilo 25 štirimo-tornih letal.
VVallace proti napadom tiska na ZSSR. Bivši minister za trgovino ZDA VVallace je ob priliki govora pred velikim številom študentov vvashingtonskega vseučilišča obtožil znaten del ameriškega tiska zaradi tendencioznega izkoriščanja vesti, ki se nanašajo na Sovjetsko zvezo in izjavil, da pada na ta del tiska odgovornost za potvarjanje vesti.
INDIJA. — Borba proti britanskemu gospodstvu. Resolucija bengalskega pokrajinskega odbora Vseindijskega, kongresa sindikatov poudarja, da so za bratomorne boje med Hindi jn muslimani odgovorni britanski ifhperialistl. Resolucija poziva k enotni borbi. proti britanskemu gospodstvu,, ..._....	_ _	t _____
OKTOBRSKA SOCIALISTIČNA
REVOLUCIJA
JE JASNO POTRDILO ZMAGOSLAVJA
velikega nauka
MARKA-ENGELSA-LENINA-STALINA
TOMO BREJC, minister za delo LRS:
Oktobrska revolucija
in delavski razred naše dežele
OKTOBRSKI DNEVI
Delavci... nimajo v boju za osvobojenje izpod kapitalističnega jarma izgubiti ničesar drugega kakor svoje okove. Pridobijo pa lahko ves svet.	Vladimir Iljie Lenin.
Noben praznik ni tako globoko zapisan v srce delavskega razreda kot 7. november.
V	stari Jugoslaviji, deželi žandar-skih bajonetov in okrutnega policijskega terorja nad delavskim razredom so se zavednim delavcem na ta dan širile prsi od radostne zavesti, da obstoja v svetu velika bratska dežela, v kateri je delavski razred s pomočjo svojih zaveznikov-siromašnih kmetov že strmoglavil osovraženo oblast zatiralcev in izkoriščevalcev in ustanovil oblast delovnega ljudstva. Zasledujoč rastočo in neozdravljivo krizo kapitalističnega sistema v svetu je leto za letom bolj rastlo naše upanje, da se bliža čas, ko se bomo tudi mi osvobodili. Na predvečer 7. novembra smo si krepko segali v roke in bodrili drug drugega: Vztrajajmo, tovariši! Svoboda bo prišla tudi za nas.
Zdaj praznujemo 7. november, dan zmagovite Oktobrske revolucije z istim občutkom zmagoslavja in notranje sproščenosti, kakor bratski delavci v Sovjetski zvezi. In kakor oni, se tudi mi na ta dan z veliko hvaležnostjo spominjamo velikih voditeljev in učiteljev delovnega ljudstva Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina.
Borba delavskega razreda Jugoslavije ima mnogo sličnosti z borbo delavcev in zatiranih narodov v Rusiji, čeprav se je vršila v drugačnih okoliščinah. Kakor v bivši carski Rusiji in v drugih državah, tako je tudi pri nas v Jugoslaviji boj za osvobojenje delovnega ljudstva in zatiranih narodov poznal plimo in oseko. Po začasnem neuspehu revolucije 1905 je carizem slavil zmagoslavje — ali le kratko dobo. Kmalu je moral spoznati, da trenutni neuspeh za delavski razred ne pomeni nič drugega kot temeljito analizo: v čem je bil vzrok poraza, kakšni so bili objektivni in subjektivni vzroki, ki so dovedli do poraza itd. Obogaten z novimi dragocenimi izkušnjami je delavski razred carske Rusije po porazu leta 1905. pod vodstvom Lenina in Stalina znova zbiral svoje sile, da skupaj s siromašnimi kmeti v ugodnem trenutku obračuna s carizmom in njegovimi podrepniki. To mu je 7. novembra 1917 tudi v celoti uspelo.
Tudi delavski razred Jugoslavije se je jeklenil in usposabljal v boju za svoje pravice vseh 25 let stare Jugoslavije. Boril se je proti reakciji, ki je izdajala take reakcionarne odredbe, kakor je bila n. pr. zloglasna »Obzna-na«, boril proti ubijalcem fašistične Orjune. Delavski razred Jugoslavije je s KPJ na čelu vodil ogorčeno borbo prot šestojanuarski diktaturi kralja Aleksandra in pozneje proti zločinskim politikom tipa Stojadinovič - Ko-
rošec-Maček-Cvetkovič itd.
V	veliki osvobodilni vojni proti fašizmu so se narodi Jugoslavije borili z ramo ob rami z narodi Sovjetske zveze za uničenje fašizma, za osvobojenje podjarmljenih narodov in delovnega ljudstva.
Kakor sovjetskim tako so tudi narodom Jugoslavije v dneh najtežjih preizkušenj svetile na pot Leninove besede, da je ideja, ki prinaša ljudstvu svobodo in boljše življenje, nepremagljiva.
I oda brez Oktobrske revolucije, ki je rodila Sovjetsko zvezo, državo svo-bodnih delavcev, kmetov in delovne inteligence državo novega tipa, brez Rdeče armade, ki sta jo ustanovila, vodila in vzgajala Lenin in Stalin, se narodi Jugoslavije kljub njihovi herojski borbi ne bi mogli osvoboditi, niti priborjene svobode obdržati. Napadu nemških fašističnih hord, katerim je bilo na razpolago mehanizirano orožje vse okupirane Evrope, gnila bivša carska Rusija ne bi vzdržala. Premagati tako vojaško silo, ki je v razmeroma kratkem času zasužnjila ves evropski kontinent, nevarno ogrožala Anglijo in celo druge^ dele sveta — to je mogla samo Rdeča armada pod vodstvom tovariša Stalina.
Neprecenljiva vrednost Oktobrske revolucije se je ponovno pokazala v času, ko je bila cela vrsta narodov
Evrope v nevarnosti, da za dolgo dobo izgubi svojo svobodo. To velja še posebej za slovanske narode, ki jih je nemški fašizem hotel popolnoma uničiti.
V tem boju na življenje in smrt so se posebno odlikovali delavci Sovjetske zveze in Jugoslavije. Prvi so vedeli, da se borijo za neodvisnost svoje domovine, kar je zanje pomenilo ohranitev vseh pridobitev Oktobrske revolucije, delavski razred Jugoslavije pa se je od prvih dni vstaje proti okupatorju boril ne samo za nacionalno osvoboditev naših narodov, temveč za oblast delovnega ljudstva, katera bi ga rešila izkoriščevalcev, ki so ga izžemali in zatirali v stari Jugoslaviji.
Zahvaljujoč veliki pomoči, ki nam jo je v tej borbi nudila Sovjetska zveza, dalje komunstična Partija Jugoslavije, ki je osvobodim boj naših narodov organizirala in vodila, je delavski razred naše dežele končno prišel do svojih pravic. In še enkrat je potrebno. da poudarimo:
Tega ne bi bilo, če ne bi bilo zmagovite Oktobrske revolucije.
Ko drugič v popolni svobodi praznujemo največji praznik vsega človeštva, obljubimo, da bomo kot člani junaškega delavskega razreda Jugoslavije storili vse, da preprečimo nakane mednarodne reakcije, ki hujska na vojno in ki je hkrati največji nasprotnik trajnega in pravičnega miru. resnične svobode, bratskega sodelovanja vseh narodov na svetu, ki hoče preprečiti delovnemu ljudstvu v kapitalističnih deželah osvoboditev izpod jarma kapitalističnih in imperialističnih mogotcev.
Naj živi 7. november!
Pred 29 leti je na današnji dan ruski delavski razred pod vodstvom svoje boljševiške Partije z oboroženo vstajo zrušil oblast izkoriščevalskega razreda kapitalistov. S tem se je izvršila za vse človeštvo prevažna prelomnica: na šestini zemeljske oble je zavladal najnaprednejši družbeni red — socialistični red. Revolucionarni delavski razred Rusije je pod vodstvom svoje Komunistične partije, pod vodstvom genialnih voditeljev Lenina in Stalina dosegel v tej bitki svojo zmago, za katero se je šolal dolga desetletja.
Priprava na vstajo
Dne 7. oktobra je prišel Lenin skrivaj iz Finske v Petrograd. Čez tri dni je Centralni komitet Partije na svoji zgodovinski seji sprejel resolucijo, ki jo je predložil Lenin:
»CK ugotavlja, da postavlja tako mednarodni položaj ruske revolucije, kakor tudi vojaški položaj in tudi dejstvo, da je dobila proletarska Partija večino v sovjetih — vse to v zvezi s kmečko vstajo in dejstvom, da se je izvršil preokret v zaupanju ljudstva v našo Partijo, končno javno pripravljanje druge kornilovščine — vse to postavlja na dnevni red oboroženo vstajo.«
Dne 12. oktobra je bil na tajni seji petrograjskega sovjeta ustanovljen vo-jaško-revolucionami komitet. Ta je takoj organiziral ilegalne štabe za pripravo vstaje. Začelo se je živo delo: sestavljen je bil načrt vstaje, preverjen sestav rdeče garde po rajonih, določene ustanove in točke, ki jih je treba zavzeti, izbrani komandirji revolucionarnih odredov, vzpostavljena
V. L. Lenin:
DRŽAVLJANOM RUSIJE!
Začasna vlada je strmoglavljena* Državna oblast je prešla v roke organa petrograjskega Sovjeta delavskih in vojaških odposlancev — vojno-revoLuclonamega komiteta, ki stoji na čelu petrograjskega proletariata in garnizije.
Stvar, za katero se je borilo ljudstvo: takojšnja predložitev demokratičnega miru, odprava veleposestniške zemljiške posesti, delavska kontrola nad proizvodnjo, ustanovitev sovjetske vlade, ta stvar je zagotovljena.
Naj živi revolucija vojakov, delavcev in kmetov!
Vojno revolucionarni komitet pri petrograjskem Sovjetu delavskih in vojaških odposlancev.
7. novembra (25. oktobra) 1917. ob 10. zjutraj.
RESOLUCIJA
zasedanja petrograjskega sovjeta D. V. O. 25.10.1917
Petrograjski sovjet delavskih in vojaških odposlancev pozdravlja zmagovito revolucijo proletariata in garnizije Petrograda. Sovjet posebej poudarja tisto strnjenost, orga-zacijo, disciplino, tisto popolno enodušnost, ki so jo pokazale množice v tej izjemno nekrvavi in izredno uspešni vstaji.
Sovjet izraža trdno prepričanje, da pojde delavska in kmečka vlada, ki jo bo kot sovjetsko vlado postavila revolucija in ki bo zagotovila mestnemu proletariatu podporo vseh množic siromašnih kmetov, da pojde ta vlada odločno po poti k socializmu,
edinemu sredstvu, da se dežela reši nepopisne bede in vojnih strahot.
Nova delavska in kmečka vlada bo nemudoma predložila vsem v vojno zapletenim narcdom pravičen demokratičen mir.
Nemudoma bo odpravila veleposestniško lastnino zemlje in izročila zemljo kmetom. Postavila bo delavsko kontrolo nad proizvodnjo in razdeljevanjem proizvodov ter ob-čeljudsko kontrolo nad bankami, ki jih bo obenem spremenila v eno državno podjetje,
Petrograjski sovjet delavskih in vojaških odposlancev poziva vse delavce in kmete, naj z vso odločnostjo požrtvovalno podpro delavsko in kmečko revolucijo. Sovjet izraža prepričanje, da bodo mestni delavci v zvezi s siromašnimi kmeti pokazali neomajno tovariško disciplino, ustvarili najstrožji revolucionarni red, neobhodno potreben za zmago socializma.
Sovjet je prepričan, da nam bo proletariat zapadnoevropskih dežel pomagal privesti socializem do popolne in trdne zmage.
zveza z vsemi partijskimi organizacijami, oboroževanje delavcev, ureditev preskrbe hrane za čas vstaje itd. Niti enega vprašanja ni bilo, ki ga Centralni komitet ne bi vnaprej precenil — od priprave parol, osiguranja zaledja, vzpostavitve zvez, organizacije rdeče garde, pa do načrta vstaje. Načrt za vstajo je napravil Lenin sam: »Obkoliti in odrezati Petrograd, zavzeti ga s kombiniranim nastopom mornarice, delavcev in vojaštva.« Lenin je postavil kot brezpogojno nujnost zasedbo telefona, telegrafa, železniških postaj, mostov itd.
Boljševiška Partija je bila pod vodstvom Centralnega kbmiteta pripravljena na odločno borbo za oblast delovnega ljudstva.
Izdaja načrtov
Dne 16. oktobra je Lenin na sestanku Centralnega komiteta s predstavniki petrograjskega komiteta, vojaške organizacije, petrograjskih sindikatov, fabriških in železničarskih komitetov, pokazal na nujnost takojšnje oborožene vstaje. Delegati so dali poročila o stanju in izrazili popolno soglasje z Leninovim načrtom. Samo izdajalca Zinovjev in Kamenjev sta dvomila v uspeh vstaje ter zagovarjala njeno odložitev. Ker sta propadla, sta čez 2 dni priobčila v menjševiškem listu »Novo življenje« svojo izjavo, kjer sta izdala tajne sklepe Centralnega komiteta o oboroženem vštanku. S tem je bila reakcionarna vlada obveščena o vstaji in se je mrzlično začela pripravljati, da bi jo udušila. Kerenski je s fronte poklical čete v obrambo Petrograda.
Izdajalca Kamenjev in Zinovjev nista mogla zaustaviti pohoda revolucije. Boljševiki so zbrali in organizirali ogromne sile, ljudske množice so bile mobilizirane, vojska je bila poslušna vojaškemu revolucionarnemu komi-titetu in vodstvo vstaje je pospešilo priprave za njen začetek.
Vstaja se je začela
Ob zori 24. oktobra je vladna poli-cja napadla z oklepnimi avtomobili tiskarno osrednjega partijskega glasila »Delavska pot«, razbila nekaj strojev in zaplenila del naklade. Urednik lista Stalin je izdal povelje, naj se oklopni avtomobili preženejo izpred tiskarne. Rdečegardisti so povelje izpolnili in »Delavska pot« je izšla s Stalinovim pozivom množicam, naj zrušijo začasno vlado.
Takoj po napadu na tiskamo se je sestal Centralni komitet boljševikov, ki je takoj poklical v Smol ni — glavni štab revolucije — 1500 do 2000 delavcev. Ukazana je bila mobilizacija vseh prevoznih sredstev, zavzetje vseh strateških točk v mestu in določene so bile sile za zavzetje vladnih ustanov.
Lenin, ki se je skrival v mestu, je pisal CK-ju v Smolni: »____Rešite za-
devo za vsako ceno danes zvečer ali ponoči.«
In vstaja se je začela.
V delavskih predelih se je izvršila splošna mobilizacija. Pripravljen je bil podroben načrt po navodilih Lenina:
LETA 1917
ustvariti ogromno premoč' sil, da se obkoli in odseka Petrograd, nato pa zavzame s kombiniranim napadom mornarice, delavcev in vojaških čet. Načrt je predvideval nenaden napad, čimprejšnje zavzetje telefona, telegrafa, železniških postaj, mostov in državnih zgradb. Eden glavnih ciljev pa je bil zavzetje Zimske palače in aretacija članov začasne vlade.
Radio s križarke »Aurora« je zaukazal strogo pripravljenost, pojača-nje straž, onemogočenje dostopa v mesto vsaki nesigurni edinici.
Po tovarnah se je vršil miting za mitingom; delavci so se oboroževali. Sto tisoč pušk so odkrili v skladišču municije v Petro-pavlovski trdnjavi
Baltska mornarica je dobila povelje, naj zapluje v Nevo.
Lenin v Smolnem
Na Stalinovo zahtevo je Centralni komitet poklical Lenina v Smolni. Veliki učitelj revolucije je prevzel vodstvo vstaje v svoje roke. Revolucionarni polet množic je vzplamtel. Smolni je bil kakor velikansko mravljišče. Tisoči in tisoči revolucionarnih vojakov, delavcev in mornarjev je sledilo poveljem voditeljev. Vsa prevozna sredstva so bila v rokah sovjetov. Začele so padati prve postojanke: električna centrala, kolodvor za kolodvorom, telegrafska agencija. Proti jutru so mornarji zavzeli državno banko, takoj za njo je padla v roke revolucionarjev telefonska centrala, nato varšavska postaja. Del za delom mesta je osvajala revolucionarna vojska. Vsak trenutek so prihajala v Smolni poročila o novih uspehih. Obroč okrog Zimske palače je postajal ožji in ožji. Kerenski, predsednik začasne vlade, je skrivaj pobegnil.
Dne 25. oktobra ob desetih dopoldne je izdal vojaški revolucionarni komitet zgodovinski Leninov proglas »Državljanom Rusije«, ki je objavil ljudstvu, da je začasna vlada strmoglavljena in da je oblast prešla v roke sovjetov.
Borba se je nadaljevala. Tisoč pet sto monarjev je zasedlo baltsko progo, vojno luko in radijsko postajo. Petrograd, prestolnica Rusije je v rokah revolucionarne vojske. Samo Zimska palača se še drži, kjer so skriti člani začasne vlade, branijo jih junkerji in gojenci oficirske šole. Mornarji, delavci in rdečegardisti stisnejo okrog palače obroč. Branilce pozovejo na predajo. Določijo rok dvajsetih minut. Ob šestih in dvajset minut, ko je bila predaja zavrnjena, se prične na Zimsko palačo juriš. Topovi vojne ladje »Aurore« zasujejo branilce z granatami. Odredi junaških revolucionarjev jurišajo čez prostrani trg na to poslednjo trdnjavo kapitalizma. Preko 117 marmornatih stopnic se vali vojska proletarcev, druga za drugimi se udajajo pod njihovim nevzdržnim pritiskom 1786 dvorskih vrat ogromne palače, preko 1050 sob odmevajo koraki rdečegardistov, ki uničujejo zadnje ostanke branilcev buržuazije, dokler v zadnji dvorani proletarski vojak v imenu sovjetov ne aretira poslednjo vlado izkoriščevalcev ruskega ljudstva.
Zimski dvorec, zadnja trdnjava kapitalizma, je premagana in velika proletarska revolucija je zmagala. D- K.
iEmasmiE™iiE!i!affiimi:i!ii!!imii!Ei«:i:!iEa!iiiiiirj:!iB*™MW
Delavsko gibanje bo zmagalo in utrlo pot k socializmu.	(Lenin)
★
Pripravljajte se na nove bitke, naši tovariši v boju! Neomajno, možato in mirno, ne da bi se dali zapeljati provokaciji, zbirajte sile, urejajte se v borbene kolone!' Pod zastavo Partije, proletarci in vojaki! Pod našo zastavo, zatirani na vasi!
(Iz manifesta VI. kongresa Partije)
Iz petletnega načrta Sovjetske zveze
Dvig materialnega in kulturnega življenja
Narodi Sovjetske zveze so za časa Domovinske vojne pretrpeli brezštevilne mar terialne izgube in žrtve, predno je bila zar gotovljena zmaga naše domovine. Važna naloga petletnega načrta je, da se izboljšajo materialni, življenjski in kulturni pogoji, ki bodo dostojni naroda -zmagovalca.
Porast materialne proizvodnje zagotavlja znatno povečanje državnega dohodka in v letu 1950 bo predvojni nivo prekoračen za 38 %. Leta 1913. je državni dohodek Rusije znašal 21 milijard rubljev, a v prvi petletki se je povečal na 45.5 milijard, v drugi petletki na 96.3 milijard, v periodi tretje petletke — v letu 1940 — je narastel na 128.3 milijarde in bo v letu 1950 znašal 177 milijard rubljev (v stabilnih cenah 1. 1926-27). V splošni vsoti državnega dohodka se z zmanjšanjem vojnih izdatkov del potresnega fonda v periodi petih let poveča na 73 odstotkov, del akumulacijskega fonda se poveča na 21 %, a državne rezerve bodo znašale okrog 6 %,
Odločilne važnosti je nova delovna sila
število delavcev in nameščencev v državnem gospodarstvu Sovjetske zveze bo leta 1950. doseglo 33.5 milijonov ljudi. Povprečni letni porast števila delavcev in nameščencev v državnem gospodarstvu bo v predsto-ječih petih letih znašal okrog en milijon in pol ljudi.
Potrebno je zagotoviti kvalificirane kadre delavcev v industriji, na gradnjah in transportu. Petletni načrt predvideva poleg priprave delovnih rezerv iz vrst mladine:
a)	izobraziti za splošne profesije v proizvodnji potom individualnega in brigadne-ga pouka nekvalificiranih delavcev 5.4 milijone ljudi;
b)	usposobiti 2.3 milijona ljudi za traktoriste, kombajnarje in druge kvalificirane delavske kadre za poljedelstvo;
e) povečati kvalifikacije delavcev neposredno v proizvodnji — 13.9 milijonov ljudi.
Glavni izvor za izpolnjevanje kvalificiranih in drugih kadrov v proizvodnji so državne rezerve, iz katerih bo v periodi petih let prišlo v državno gospodarstvo 4 milijone in pol mladih delavcev. Usposabljajo se strokovnjaki v srednjih in višjih tehničnih šotah in se bo v dobi petih let število inže-nirskotehničnih delavcev povečalo na 1.9 milijona.
Odločilne važnosti za uresničenje petletnega načrta je vprašanje vključevanja nove delovne sile v industrijo, promet in izgradnjo. Imamo še dosti upravnikov podjetij, ki mislijo, da jim bo delovna sila »dana z mobilizacijo«. Takšni gospodarstveniki ne razumejo, da težave v pogledu delovne sile v povojnem času niso slučajne in da-se te težave obvladajo samo s prehodom na nove metode dela. Da bi si podjetja zar gotovila delovno silo, je neobhodno potrebna, da preidejo na prakso organiziranega dobavljanja delovne sile potom sklepanja individualnih pogodb tako s posameznimi delavci kot s kolhozi. Delo je treba v polni meri mehanizirati in ustvariti boljše pogoje organizacije dela in življenja v podjetjih. S teme se bo olajšalo delo in povečala kvalifikacija delavcev. Ne smemo pozabiti, da je delavcem in nameščencem, kakor tudi vsem ostalim, po končani Domovinski 'vojni po-
trebno čim bolj zagotoviti njihove materialne in kulturne potrebe in mi smo to zadovoljivo napravili.
Plače se bodo še povišale
Fond za delavske in nameščenske plače se bo v letu 1950. povečal na 252 milijard rubljev. Povprečna letna plača delavcev in nameščencev v državnem gospodarstvu se veča vzporedno s porastom produktivnosti dela in bo leta 1950. za 48 % prekoračila nivo iz leta 1940. S ciljem, da pritegne nove delovne sile v najvažnejše panoge proizvodnje in da se ustvarijo stalni delavski kadri, predvideva petletni načrt večje plače delavcev, kakor tudi inženirsko tehničnih delavcev v težki industriji — kovinski, rudarski — kar odgovarja politiki sovjetske vlade glede plač. Predvidena je mnogo višja lestvica plač ne samo glede na kvalifikacijo delavca, ampak prav tako tudi z ozirom na težo delovnih pogojev, Da se bo povečala vloga plače pri povečanju produktivnosti dela v izvedbi, državnih načrtov, bomo izboljšali prakso progresivnega akordnega sistema in prav tako tudi sistem nagrajevanja inženirsko-tehničnih delavcev", ki izpolnijo in prekoračijo proizvodne načrte.
Sovjetsko ljudstvo hoče iti mora dobiti še več znanja
V petletnem načrtu so povišani državni izdatki za kulturne potrebe delavcev mesta in vasi na 106 milijard rubljev.
Na področju šolstva izhaja petletni načrt od nalog obnove splošnega šolanja otrok, začenši od 7. leta, ki se zaradi vojne niso mogli šolati, število osnovnih in srednjih šol se bo leta 1950. povečalo na
193.000,	t. j. na predvojno, a število učencev — na 31.8 milijonov. Na bazi široke orgamizacijze šol se delavsko-kmečki mladini omogoča šolanje tistega dela mladine, katera v času Domovinske vojne in začasne okupacije ni mogla dobiti v šoli potrebne izobrazbe.
število študentov v višjih šolah bo doseglo 647.000, a v srednjih šolah 1,280.000. Petletni načrt predvideva razširitev pouka za strokovnjake z višjo in srednjo kvalifikacijo v kovinski in rudarski industriji, poljedelstvu in železniškem prometu, za učitelje osnovnih in srednjih šol, kakor tudi organiziranje pouka za visoko kvalificirane strokovnjake na področju nove tehnike.
število otrok v otroških vrtcih bo doseglo 2,260.000 in se bo v primeri z letom 1940. dvakrat povečalo. Otrokom, ki so izgubili starše v Domovinski vojni, je omogočena vzgoja na državne stroške v deejih domovih.
Popolnoma se obnavlja mreža počitniških domov za delavce, kmete in delovno inteligenco. Invalidi iz Domovinske vojne imajo zagotovljeno zdravniško nego.
Kino in gledališče
Do leta 1950. bomo imeli 46,007.000 kino dvoran. Po vseh rajonskih centrih in velikih vaseh bodo stalne kino dvorane. Znatno se širi tudi kino po vaseh. Popolnoma se obnavlja mreža gledališč, klubov in velikih bibliotek v mestu in na deželi. Dalje se razvija televizija in barvni film.
*
Obseg dobrega blagovnega prometa državne kooperativne trgovine se bo v letu 1950 (če upoštevamo znižanje cen 1. 1945.) povečal za 275 milijard rubljev, kar obseg blagovnega prometa v letu 1940. presega za 28%.
Pri zmanjšanju dela netržnih fondov, predvsem za vojne potrošnike, se bodo tržni fond; v letu 1950. povečali za 23% napram stanju iz leta 1940. Tržni fondi in-dustričskega blaga se bodo leta 1950. povečali za 36% napram predvojnemu stanju v letu 1940. Če primerjamo z letom 1940., ko je bila naša dežela še v vojni in ni mogla izdelati dovolj blaga za prebivalstvo, se bodo tržni fondi leta 1950. znatno povečali. S tem se ne bo doseglo samo predvojno stanje osebne potrošnje osnovnega živilskega in industrijskega blaga, ampak se bo to stanje tudi znatno prekoračilo.
Petletni načrt predvideva povečanje prometa tistih predmetov, ki' zadovoljujejo hišne in kulturne potrebe. Sporedno s porastom tržnih fondov za prebrano, obleko in obutev se povečuje tudi prodaja industrijskega blaga: koles, radiosprej-emnikov, pohištva, hladilnikov, motornih koles, lovskih pušk, muzikalnih instrumentov, potniških avtomobilov in gradbenega materiala.
Petletni načrt predvideva ukinitev sistema kart za prehrano, normiranega oskrbovanja prebivalstva in prebod na razčlenjeno sovjetsko trgovino. V letu 1946. se predvideva ukinitev kart za kruh, moko, prikuho in testenine, a v letu 1946. in 1947. pa ukinitev sistema kart za vse ostalo blago. Razvoj sovjetske trgovine na osnovi ukinjenija sistema kart in postopnega zniževanja cen bo učvrstil denam; obtok in v veliki meri dvignil pomen sovjetskega rablja v celokupnem gospodarskem življenju države.
Petletni načrt obnove in razvoja .narodnega gospodarstva ZSSR s tem predvideva sistematično dviganje življenjskih pogojev ljudstva, in sicer:
a)	s postopnim znižanjem cen in krepit-tvijo sovjetskega rublja;
b)	s čim večjim zvišanjem stanovanjskega fonda dežele in z večjo skrbjo za zadovoljitev ktatarmo-življenzjskih potreb prebivalstva;
c)	s povišanjem mezd sporedno z-dvigom produktivnosti, dela in kvalifikacije delavstva;
d)	s povečanjem mezd v naturalijah za koihozni delovni dan in z zvišanjem skupnih dohodkov v kolhozih;
e)	s povečanjem nagrad za izpolnj ruvanj e in prekoračenje državnih načrtov ter za zmamstveno-tehnime iznajdbe.
Žetev pšenice v kombojni. Kombojna Ar hip Pektin je z združitvijo dveh kombojnov požel 3250 ha pšenice v 38 delovnih dneh
1 ^ VELIKO MESTO
(črtice o Moskvi)
Moskva in-vsa' dežela sta .prgživi^aii -fcežke čase.
Na stotine hiš so bile ko slepe z razbitimi šipami, z odkrušenim ometom, iznakažene od krogel in granat.
Burja je zasipavala s snegom napol zapuščeno mesto.
Po tihih ulicah le poredkoma zazvoni osamljen tramvaj z razbitimi šipami. V centru mesta, na Sretenki, je tramvaj obtičal v snegu in potniki izstopajo, do kolen v snegu.
Pomladi, ko se je sneg stopil, so se pokazali sledovi . strelskih jarkov na cestah, na Rdečem trgu. Primanjkovalo je kurjave. »Pojdite v moskovske delavske četrti in videli boste strašen mraz, strašno trpljenje,« je pisal Lenin.
... K Leninu je prišla skupina kmetov. Preden so odšli, je eden izmed njih vprašal:
— Zakaj pa je pri tebi tak mraz, Vladimir Hjič?
— Moramo štediti z drvmi, — je odgovoril Lenin.
Kmalu nato je prispel v Moskvo vagon drv za Vladimirja Bjiča. Ta vagon so mu poslali kmetje. Obenem je prišlo pismo, kjer je bilo zapisano:
»Pošiljamo ti vagon drv, napravi si peč, če pa nimaš pečarja, sporoči, poslali ti bomo našega, imamo ga na vasi.«
Ko je Lenin govoril na zborovanju delavcev tovarne Trehgomaja manufaktura, je dobil listek:
»Ali bomo še dolgo rušili hiše za kurivo?«
Vladimir Iljič se je namršil, trenutek je molčal, nato pa je odgovoril:
— Za kurivo, tovariši, jih ne bomo dolgo! Sicer jih pa bomo podirali. Podrli bomo te stare razvaline, da bi namesto njih ograditi pet-šest-nastropne hiše. ^daj pa, če
jevsiia, kar xašite;jkar®ej-®Eegtet«asšB-atDO-k&~..
Lenin je .gledal daleč naprej.
Ko je aprila leta osemnajst poslušal pri sejah referate o elektrifikaciji Moskve in Petrograda, je Lenin računal, kolike koristi bi mogle prinesti državi izkoriščanje energije rek Neve, Iroatre in Volhova...
Med. tisoči dragih opravkov je Lenin dospel skrbeti za popravilo starinske ure na Spaskem stolpu v Kremlju, ure, ki jo je Peter Veliki naročil iz Holandije in ki jo je 1. 1917. poškodovala granata.
Nad moskovskimi ulicami so zadoneli svečani zvoki proletarske himne.
Posebno veliko pozornost so posvečali izvedbi »spomeniške propagande«, ki ga je predlagal Vladimir Iljič — to je postavitvi spomenikov in spominskih plošč borcem revolucije, utemeljiteljem znanstvenega socializma, umetnikom in znanstvenikom.
... »Nekoč, — je pisal A. V. LunačarsM me je poklical Lenin. Skušal bom podati najin razgovor, ne da bi jamčil za točnost sleherne besede — kar je seveda nemogoče — pač pa za celoten smisel.
Anatolij Vasiljevič, — mi je rekel Lenin
—	mi imamo' gotovo precej umetnikov, ki M lahko nekaj ustvarili in ki živijo v veliki bedi
— Seveda, — sem odgovoril, — v Moskvi in v Leningradu je več takih umetnikov.
— Gre za kiparje, — je nadaljeval Lenin
—	in deloma morda tudi za pesnike in pisatelje. že dolgo imam neko misel, ki vam jo bom zdaj razložil. Gotovo se spominjate, da pravi Campanella v svoji »Sončni državi«, da so na zidovih njegovega socialističnega mesta naslikane freske, ki nazorno učijo mladino prirodoslovja in zgodovine, vzbujajo državljanska čuvstva — skratka, vplivajo na vzgojo in izobrazbo mladega
človeka. Zdisemi, da. to ni nikakor naivno in da. bi morali nti zdaj storiti, isto z določenimi popravki, seveda. Domeniti se morate s peterburškim in moskovskim sovjetom, istočasno pa boste organizirali umetnike in izbrali prikladen prostor. Naša podnebje najteže ni primerno za freske, o katerih je sanjal Campanella. Zato tudi govorim predvsem o kiparjih in pesnikih. Na različnih vidnih mestih, na primernih zidovih, ali pa na kakšnih posebnih pripravah bi lahko zapisali kratke, toda značilne napise, ki bi vsebovala trajna, osnovna načela in gesla marksizma, prav tako pa tudi precizne formule, ki bi ocenjevale ta ah oni veliki zgodovinski dogodek. Nikar ne mislite, da si zamišljam marmor, granit in zlate črke. Za zdaj moramo vse narediti zelo skromno. Lahko bi uporabili betonske plošče s preprostimi napisi. Na večnost, odnosno na trajnost zdaj ne moremo misliti. Vse naj bo pač samo začasno.
Se bolj važni kakor napisi se mi zdijo spomeniki; figure ali oprsja, morda tudi bareljefi in skupine.
Treba je narediti seznam predhodnikov socializma ali njegovih teoretikov in borcev, kakor tudi tistih nosilcev filozofske misli, znanosti in umetnosti, ki morda niso bili v neposredni zvezi s socializmom, pač pa so bili resnični heroji kulture.
Na temelju tega seznama boste naročili kiparska dela, prav tako začasna, morda Iz mavca ali iz betona. Glavno je, da bo to kiparstvo dostopno množicam, da bodo ti kipi prenesli naše podnebje in da jih ne bodo poškodovali veter, dež in sneg.
Posebno pozornost je treba posvetiti odkritju takih spomenikov. Za govornike ob takih prilikah je treba pritegniti vodilne tovariše in pomembne strokovnjake. Naj bo vsako tako odkritje spomenika,propaganda, majhen praznik, pozneje pa, ob spominskih dnevih, je treba take svečanosti ponavljati, obujati spomine na dotičnega velikega človeka, pri tem pa ga je treba vselej povezati z našorevol učijo in njenimi nalogaurL«
Kako se uresničuje izpolnitev
petletke v tovarni
Nekega dne je v moskovski tovarni orodja zbudil vsesplošno zanimanje velik plakat, ki je visel na steni prehodne hišice. Trije delavci tega podjetja Maka-rov, Vasilijev in Samojlov — so naznanili, da so pregledali svoje dolžnosti v petletki in obljubili, da bodo načrt 'izpolnili pravočasno.
Ta plakat je zbudil med delavci veliko zanimanje. In kar je najbolj zanimivo, je to, da nihče n; izrazil svojega menenja o tem, če je njihov načrt realen ali ne. Zakaj?
Predpostavljam, da vam ne bo nezanimivo pregledati odgovor na to vprašanje, da si boste lahko ustvarili predstavo o tem, kako ee v čisto navadni sovjetski tovarni ustvarjajo delavcem pogoji, kateri dvigajo produktivnost dela in skupno s teni zaslužek delavca.
Ta tovarna je prav tako, kakor vsa ruska podjetja do nedavnega služila še vojni in-duifcriji za obrambo domovine. V novi petletki pa je moskovska tovarna orodja postala zopet tovarna instrumenitw, ki dela najbolj komplicirano orodje za različne vaje sovjetske -industrije.
Potemtakem Je izpolnitev načrta prvega leta petletke zahtevala najprej reorganizacijo tovarne, to je, iz vojne tovarne zgraditi, mirnodobsko. Da bi ta prehod iz vojne v mirooddbsko industrijo ne prizadel produktivnosti in zaslužka delavcev, je bila ustvarjena cela vrsta organizsdijskotehničnih ukrepov. Delavci so najbolj' sodelovali pri reorganizaciji podjetja, dali mnogo dragocenih predlogov. Tako so delavci samo v dveh mesecih dali veg kiot dvesto radiona-lizadjsteh predlogov. Velik del teh predlogov je že realiziran, drugi se še proučujejo in koristni predlogi foodb sprejeti.
Ko sem gledal, kako so delali delavci Makarov, VaBiljev in Ssmojlov — pisatelji plakata — je vzbudila mejo pozornost vrsto enostavnih in sestavljenih priprav na njihovem delovnem mestu. Nekaj priprav, pri Makarovu šest od osmih in pri Samojlovu pet priprav od šestih, je bilo izdelanih po njunem lastnem predlogu. Načelnik oddelka sni ije ,povedal, da pomaga Makarovu pri izdelovanju novih originalnih priprav,' katere dajejo možnost, da se da brusiti, namesto enega istočasno več komadov. Varilcu Vesiljevu remonti rajo iin modernizirajo poseben stroj za kose debele kovine, kar mu omogoča, da znatno zviša produktivnost evojega dela.
V-effic pomen za dvig produktivnosti dela pomeni kontrola tovarniškega tocmiteta nad skrbjo uprave za izboljšanje delovnih po-
gojev. Ta tovarna daje tehnično dovršeno orodje. V času vojne so nekatere stroje demontirali, sem ,n tja je bilo potrebno popravilo, v nekaterih oddelkih so morali demontirati ventilacijske naprave. Zanimiv je odlok tovarniškega kemiteta, na podlagi katerega je bil izvršen pred nedavnim pregled stanja zavarovanja dela in temenih varnostnih naprav.
K temu pregledu je pritegnil tovarniška komiitet 540 delavcev in inženirjev. Ta številka nam pove, da je vsak peti delavec sodeloval pri pregledu. Prgledne komisije so izdelale 260 predlogov. 2e med pregledom samim je bilo danih 126 predlogov, kar je znatno pripomoglo k izboljšanju delovnih pogojev.
Delo je pokazalo, da je mnogim mladim delavcem, ki so prišli v tovarno med vojno, nujno potrebno zvišanje kvalifikacije, da bi si osvojili nov, enostavnejši način dela, Tu sta jim priskočila na pomoč tovarniška administracija in tovarniški komitet. Izvršen je bi pregled znanja delavcev. Nato je bilo organiziranih 11 skupin za poučevanje delavcev in dve skupini za pripravo novih mojstrov; v ti dve grupi so bili sprejeti delavci, kii eo se na delu posebno izkazali. Vodstvo teh krožkov so dodelili inženirjem iz tovarniške uprave in specialistom iz tovarne avtomobilov, kater; so dobro poučeni o najnovejših izumih tehnike vsega sveta na področju industrije orodja.
Razumljivo je, da so bili tečaji, ki so trajali 20—30 ur, brezplačni. Poleg tega je uprava razpisala nagrade za one delavce, ki so se najbolj uspešno učili in s; osvojila novo znanje o produkciji. Izmed 300 delavcev, ki so v zadnji polovici leta obiskovali te tečaje, je dobilo 40 delavcev nagrade.
Vsi ti ukrepi so pokazali uspeh. Preizkušeni delavci kot Makarov. Vasilijev, Samojlov so se hitreje priučili novim načinom dela in so prvi začeli predčasno izpolnjevati svoje naloge. Pa tudi mladi delavc; so dosegli lepe uspehe. Delavec Paškovski je tudi obiskoval tečaj. Sedati dela na moderniziranem stroju in naprav,; 40—50 odstotkov več, kot je napravil pred zgoraj omenjenim odlokom. Za 35—38 procentov se je zvišal zaslužek mladega strugarja Gurcva, za 40 do 43 procentov varilca Afonina itd.
Vise to, kar se dela v smislu racionalizacije in izboljšanja delovnih pogojev, poučevanje delavcev — ni časovno tmejeno. Nakazal sem samo to, kar je bilo izvršeno V zadnjih mesecih.
S. Miasov)
Mehanizacija poljedelstva
Sovjetska zveza ima močno industrijo kmetijskih strojev. Velikanske tvomice traktorjev, kakršne so v Stalingradu, Har-kovu, Čeljabinsku, in pa podjetja za ode-ldvamje spliošno-kmetijskih strojev v Rostovu, Krašnodlksejsku, Gcmelu in Ljuiber-cu pri Moskvi, to so tvrdke, ki so znane vsemu svetu.
Bred vojno je na koilhoznih in. soVhdznoih
poBph delalo nad 500.000 traktorjev, nad 150:000 kombajnov, sitotilaoči avtomobilov, kosilnic, mlatilnic in raiznih drugih kmetijskih strojev,
TuidS za časa vojne je -ne (glede na vse težave država našla dovolj moči in sredstev, da je razvijala industrijo poljedelskih strojev in orodja. Za vojne so-bila ustanovljena nova traktorska poidetja na Altaju, v Lipe-cku, Vladimiru, tvornica za izdelovanje kombajnov v Kraisoojanškem, tvomice za splošno gradnjo kmetijskih Strojev v Ruto-oovki, Srednji' Aziji, vKupganu, Akmolinsku in mnogih drugih krajih. Če je pred vojno glavna uprava za izdelovanje kmetijskih Stroieiv imela vsega 14 zavodov, bo imela leta $946 že 22 velikih, podjetij.
Med N novimi gradnjami je treba zlasti omeniti Krasndjarsko tvomico kombajnov. Prvi objekt v njej, k; obsega trinajst enot, so začeti graditi na dan, ko je sovjetska vojztika prišla v Berlin. Sedaj začenja tvornica z izdelovanjem novih kombajnov v serijah, in čim bo aktiviran drug; dbjekf v tvornici, bo dajale 10.000 kombajnov na leto.
V Užbekistanu-in Kirgiziji1 so postavljene tri nove tvomice za kmetjske stroje. Te so temelj za mehanizacijo kmetijstva v Srednji Aziji. Pna. se specializira za stroje za sejanje in spravljanje bombaža, dtraga tote-
Eo pravici- povedano, bil sem. silno presenečen in navdušen nad temi predlogu
Kmalu po tem pogovora, 12. aprilai 1918. leta je Ml objavljen dekret Sovjeta ljudskih komisarjev s podpisi Lenina in Stalina. Ta dekret je določil, da je treba podreti spomenike, postavljene na čast carjem in njihovim služabnikom in postaviti spomenike borcem revolucije.
Med prvimi je bil predelam obelisk v Aleksandrovskem parku v bližini Kremlja, ta obelisk je bil postavljen L 1913 ob stoletnici dinastije Romanovih.
Kakor so pariški komunardi L 1771. podrli Vendomsko kolono« — barbarski spomenik, simbol grobe sile in lažne slave, apologijo militarizma« — tako je tudi sovjetsko ljudstvo uničilo spomenik, ki slavi absolutizem. Sneli so bronastega dvoglavega orla na vrhu obeliska, razbili so na stebru izklesana imena ruskih carjev, namesto njih pa zapisali imena 29 velikih revolucionarnih mislecev.
Prav tako so porušili spomenik Aleksandra IH. — okorno postavo na prestolu s carskim žezlom v rokah, ki jo obdajajo štirje dvoglavi orli, ki so zariti pohlepne kremplje v četverokoten podstavek.
V Kremlju so do temelja uničili spomenik moskovskemu guvernerju Sergeju Romamo vu, spomenik, ki so ga bili postavili reakcionarji.
7. novembra 1918. teta je delovno ljudstvo Moskve, ki se je udeležilo prve oktobrske manifestacije, odkrilo na Rdečem trgu spominsko ploščo na skupnih grobovih 500 rdečih gardistov.
Spomenik je odkril Lenin.
Manifestanti so-dvigniti Vladimirja Hjiča, S škarjami je odrezal pečat, rdeč zastor se je odgrnil in pokazala se je postava z belimi perutma, z vejico miru v rokah, ter napis:
»Padlim v borbi-za mir in. srečo narode«*:
luge množične naprave in sredstva za borbo prot; škodljivcem kmetijstva, tretja pa proizvaja orodje in stroje za žetev in košnjo.
V	mestu Kurganu na Uralu zidajo tvornim, bi bo izdelovala samoi male mlatilnice na vprego. Se letos pa bo končana oprema prve skupine objektov v rubeovski tvornici strojev za obdelovanje zemlje.
Zavod za kmetijske stroje v Akmodiinska bo izdeloval vse orodje za okopavanje, žetev, vejanje in košnjo. Tisoči takih strojev pojdejo vsako leto med ljudstvo. V ve-žeokem rajonu Kialininske oblasti bo zavod, ki bo izdeloval stroje za lan. Kmalu bo tudi
v	obratu nova tvornica tza tratetome in konjske sejalnice, kosilnice in sejalnice, za sve-fclovieo (sladkorno peso).
Izdelovanje poljedelskih strojev v drža--
vi	narašča vsako leto. Obenem z ustanavljanjem novih tvornic se obnavljajo stare, ki so jih bili razrušili Nemci. To mora neizmerno dvigniti splošno proizvodnjo poljedelskih strojev in orodja in še povečati mehanizacijo kmetijstva države, ki bo po svoji strani še močneje zvišala svojo zmogljivost.
Kolektivizacija gospodarstva in mehanizacija sta omogočila sovjetskemu kmetu, da je popolnoma preoisnoval proizvajanje. Iz malih gospodarstev, ki so malo dajala, so nastale močno zmogljive zadruge, kolhozi. Ustanavljanje velike skupnosti gospodarstev pa je zopet omogočilo rabo poljedelskih strojev, traktorjev in kombajnov. To široko in visokomehanižirano gospodarstvo je dalo kmetovanju možnost okoriščati se z najno-vejšim dognanjem agronomske znanosti, neizmerno dvigniti donosnost gospodarstva, olajšati delo in povečati dohodke.
Sovjetsko kmetijstvo je častno izdržalo veliko preizkušnjo Domovinske vojne. Brez ozira na velikanske težave, je 'pokazalo, daje zmožno zalagati Rdečo armado in prebivalstvo z živežem, industrijo pa s surovinami Tli uspehi so bili mogoči samo zaradi kolektivizacije in izkoriščanja visoke strojne tehnike.
V	SSSR je mehaniziramo vse temeljno delo. Oranje, setev, košnja in mM se opravlja s traktorji, kombajni in drugimi stroji, pred vojno se je nad 50 odstotkov letine pospra vljalo samo s kombajni V stepnih okrožjih Ukrajine, Dona, Kubana, Kazahstana, Sibirije se spravlja 0b žetvi 90 odstotkov vsega posejanega žita. Tod žanjejo z roko samo v krajih, ki zavoljo kakovost; površine niso primerni za velike stroje.
Žetev s takimi stroji, kakršni sokombajni, nudi velike gospodarske prednosti; trajanje žetve se skrajšuje, izguba žita se zmanjšuje, a delo se silno olajša. Te prednosti se jasno vidijo, če pomislimo, da se pri žetvi ali košnji z roifco trajanje razteza in da se žito zaradi pregrevanja osipava. Tudi- pri prevažanju se dela velika izguba. Kombajni preprečujejo vse take izgube, ker se z njimi hitro kosi in mlati.'
Mehanizacija kmetijskega gospodarstva je ne-samo korenito spremenila značaj kmetovanja, temveč je tud; neizmerno dvignila splošno kulturno stopnjo kmečkega prebivalstva. V sovjetskih vaseh Je vsak dan več ljudi, ki se bavitjo z industrijskim in umstvenim delem.
Leta 1939 je, kakor je pokazal popis pre-bvaltsfcva. v sovjetski vasi delovalo nad 1 milijon 700.000 učiteljev, zdravnikov, agronomov, geodetov, živinozdrevnikov in 1 milijon 536.000 traktoristov^ kombajnerjev, šoferjev in strojnikov. Zanimivo je zabeležiti, da profesij, kakor so traktoristi, kombajner-ji in maš taisti, preti, revolucijo v Rusiji Sploh ni bilo.
Kmetijstvo Sovjetske zveze« hitro razvija. Iz leta v leto narašča letina ter se dviga materialna im kul turna stopnja prebivalstva. Prvo vlogo ima pr; tem visoka mehanizacija poljedelstva, ki je mogoča zaradi združene*-, bŠb kmete®-. v kolhoze.
O delovni mobilizaciji
7. novembra bo dograjena »Mladinska proga81
Ko so si po naših industrijskih podjetjih delovni kolektivi pričeli v pričetku letošnjega leta ustvarjati tekmovalne programe, so si med točke tekmovanja nadeli tudi dolžnost opraviti v gotovem časovnem razdobju čim več prostovoljnih delovnih nadur. V zvezi s tem je bila izdana odredba, da je treba delavcem plačati le one delovne nadure, ki so bile opravljene, v produktivno korist podjetja in da se jim ne plača onih prostovoljnih delovnih ur, ki so jih opravili izven podjetja, odnosno, ki podjetju niso prinašale produktivnih koristi. Kljub temu so naši delavci nadaljevali s prostovoljnim delom izven službenega časa in so si predvsem prizadevali vzpostaviti ozke stike, tovariške odnose in povezavo z našimi kmeti. Delavci so v dela prostih dneh prirejali delovne izlete na deželo izven industrijskih krajev, tja, kjer so bile vasi požgane, razbite, kjer je bilo vse oropano in so našim kmetom pomagali graditi, popravljati zgradbe, kmetijska poslopja, popravljali so kmetovo orodje, pomagali mu pri poljskem delu, delavke pa so kmeticam krpale oblačila, pri-pravjale oblekce za otroke itd. Pa ne samo v dela prostih dneh, temveč tudi v delovnih dnevih so po opravljenem delu v podjetju delavci in delavke pristopali k prostovoljnemu delu na terenu izven podjetja v želji, da čim več pripomorejo k hitri obnovi. Toda izkazalo se je, da se delavec pri intenzivnem delu v podjetju v osemurnem delovnem času dovolj izčrpa tako, da vsako nadaljnje prostovoljno delo v nadurah slej ali prej povzroči, da postaja delavec vse bolj in bolj utrujen, da pada njegova delovna moč, da je efekt storitev in hasek njegove storilnosti vedno manjši. Bilo bi nespametno, če bi dopuščali še naprej tolikšni elan naših delavcev, ki so se v resnici prostovoljno odločili za delo v korist skupnosti po opravljenem delovnem času v industrijskih in gospodarskih podjetjih. V kolikor je za to, da so se delavci odločili za dela v nadurah, bila potrebna propaganda od strani sindikalnih podružnic, posameznih strokovnih tajništev in krajevnih odborov, je po ugotovitvah odslej . naprej nezaželjeno, da bi se s takšnim vplivom na delavce nadaljevalo. Želja ljudske oblasti je, da delo v podjetjih racionalizira, da podjetja mehanizira, da delavcu trošenje njegovih fizičnih sil olajša, da skrbi ža njegovo zdravstveno stanje in da stori vse, da ga čim dlje ohrani v njegovi polni fizični kondiciji. Iz teh razlogov odobrava naša ljudska oblast prostovoljno delo delavcev v gospodarskih podjetjih v nadurah samo v onih primerih, kjer je delo v industrijskih in gospodarskih podjetjih že tako racionalizirano in mehanizirano, da delavec v času osemurnega delavnika minimalno Iztroši svoje fizične sile, tako, da mu delo v nadurah ne škoduje.
Toda še vedno na vsak korak srečavamo razdejanja, podrtije, vsepovsod opažamo potrebe, da bi državljani prostovoljno v množicah zagrabili lopate, krampe ali kakor koli pripomogli do dovršitve raznih del. Toda od naših marljivih delavcev, ki so zaposleni v industrijskih in gospodarskih podjetjih in ki v delu po delovnih normah v vsem osemurnem delavniku glede delovnih
V Beogradu je bilo plenarno zasedanje Centralne uprave delavcev in nameščencev rudarske industrije. Zasedanja so se udeležili razen članov plenuma iz vseh ljudskih republik tudi zastopniki zveznega ministrstva za delo in ministrstva za rudarstva
Sekretar Centralne uprave Albin Vipotnik je podal poročilo o organizacijskih vprašanjih zveze. Predvsem je naglasil, da je še kljub temu, čeprav je tekmovanje zajelo številne delavce rudarske industrije, mnogo delavcev, kjer ne prihaja tako do izraza tekmovalna vnema, prav tako pa je tudi še mnogo delavcev, ki niso sindikalno organizirani. Zato je nujno potrebno vključiti te delavce V sindikalne organizacije, da bi se tako povečala tekmovalna vnema in s tem produktivnost naše rudarske industrije. Z razširitvijo organizacij bo pritegnjeno več članov praktičnemu sindikalnemu delu in usposobili se bodo novi kadri. Sindikalne organizacije v naših rudnikih je treba razširiti z ustanovitvijo sindikalnih odborov V oddelkih.
Eno najpomembnejših vprašanj je tehnična in higienska zaščita dela. V podjetjih, kjer je sindikalna organizacija aktivno delovala na tem področju, so se razmere znatno popravile. Vendar je še mnogo podjetij, kjer so higienski in zaščitni ukrepi povsem nezadostni in kjer so delavci v življenjski nevarnosti zaradi neprimernih delovnih pogojev. O tem pričajo hude nesreče v Zabu-kovici, Rtnju in Majdanpeku. V vseh rudnikih m kovinarskih podjetjih je treba takoj ustanoviti komisije za tehnično in higiensko zaščito dela po navodilih, ki jih je izdal glavni odbor Enotnih sindikatov. V te komisije je treba izvoliti najboljše delavce, ki imajo dolgoletne in vsestranske izkušnje in ki dobro poznajo najrazličnejše nevarnosti pri delu. V večjih podjetjih je treba v te komisije vključiti tudi po enega inženirja in zdravnika.
Reorganizacija Zveze rudarjev
Sekretar Centralne uprave je potem poročal o predlogu glavnega odbora Enotnih sindikatov o delitvi Zveze delavcev in nameščencev rudarske industrije na dve zvezi. Po tem predlogu bi se ustanovila Zveza delavcev železarske in kovinarske industrije ter bi zajela delavoe vseh rudnikov, topilnic in valjam, ki zdaj spadajo pod Zvezo rudarjev in delno pod Zvezo kovinarjev. Dosedanja Zveza delavcev rudarske industrije bi se preimenovala v Zvezo delavcev premogovne industrije in v nji bi bili organizirani samo premogovniški delavci. V novi Zvezi kovinarjev in rudarjev kovinarske stroke bi ne bilo zveznih sekretariatov in ne krajevnih odborov, ampak bi Centralna uprava neposredno vodila podružnice.
Pomanjkljivosti sindlhatnih organizacij pri tekmovanju
Sledilo je poročilo predsednika Centralne uprave Zveze rudarjev Vaja Nečaka o prvomajskem in novembrskem tekmovanju. Med novembrskim tekmovanjem nove sindikalne organizacije niso uporabile skušenj prvomajskega tekmovanja. Delavci in rudarji kovinarske stroke so dosegli v novembrskem tekmovanju boljše uspehe, kakor v prvomajskem, toda v premogovnikih zaostajajo rezultati novembrskega tekmovanja za 9.9%. To nazadovanje sta čutila naša industrija in promet.
storitev intezivno tekmujejo, ne sinemo več pričakovati udeležbe pri prostovoljnem nadurnem delu v tolikšni meri kot doslej. Po skrbeti moramo za njih nadomestilo v teni prostovoljnem nadurnem delu in se ozreti po drugi delovni sili.
V naši socialni, družabni strukturi je polno poklicev, v katerih delajo zdravi, mladi in močni ljudje obeh spolov, ne da bi njihovo opravljanje poklicnega dela bilo v korist ljudski skupnosti. Med nami so še vedno postopači, delomrzneži in komodneži, ki žive kot parasiti, bodisi v breme staršev, sorodstva in znancev, ki prosijo podpor, ali pa živijo od kapitala, ki so si ga nagrabili v času vojne z opravljanjem črnoborzijanskih poslov. Ko naše ljudske oblasti želijo in potrebujejo sodelovanja vseh državljanov, so ti ljudje brezbrižni za te želje in potrebe, bodisi da so idejni nasprotniki ljudske demokracije, ali pa da so tako leni, ko-modni in v pogledu temperamenta mevžasti, da jih ne more potegniti za seboj navdušenje ljudskih množic za svojo ljudsko državo, ki ga more vsakdo opažati v tolikih primerih, vsak dan pa v prostovoljnem delu na raznih delovnih področjih. Za te ljudi bi bila potrebna delovna mobilizacija.
Dne 1. avgusta je bolgarska vlada na predlog ministra za notranje zadeve Antona Jugova na svojem zasedanju odobrila načrt zakona o delovni mobilizaciji oseb, ki ne vršijo za družbo nobenega koristnega dela. Po načrtu zakona bodo mobilizirani vsi sposobni bolgarski državljani obeh spolov od 15. do 45. leta starosti, ki se ne davijo z nobenim ža družbo koristnim poslom. Rok delovne mobilizacije znaša do 6 mesecev. Pri ministrstvu za notranje zadeve so organizirali posebno sekcijo, ki bo vodila račun o pravilni izvedbi tega zakona. Za tiste, ki se ne bedo odzvali delovni obveznosti, predvideva zakon denarno kazen do 10.000 levov.
Pred nekaj meseci je torej bolgarska vlada rešila problem, kaj storiti z onimi državljani, ki v korist ljudske skupnosti premalo prispevajo. Umestno, koristno in vredno bi bilo, da bi naša država v tem pogledu posnemala bolgarsko vlado. Ko si večina našega naroda prizadeva pomagati z delom, prispevki, darovi in drugimi prostovoljnimi akcijami, ko posamezniki iz našega ljudstva od jutra do noči neprestano razmišljajo, kaj vse naj bi še storili v korist obnove, ko so nekateri naši najboljši že ogromno na vse mogoče načine prispevali v korist sodržavljanov in ko pri vsem tem nekateri doslej niso v dobro ljudstvu, obnove države niti s prstom mignili, niti niso prispevali nobene pare, moremo brez nadaljnjega pravično trditi, da so ti lenuhi, postopači, brez-brižneži, parasiti pravi ljudski škodljivci. Bilo bi jih umestno strpati v poboljševal-nice, toda z njihovim poboljševanjem bi imela ljudska skupnost stroške in izdatke, zato je najpravilnejši način, da naša vlada izda zakon o njihovi delovni mobilizaciji. Kdor koli živi, ne da bi opravljal kakšen poklic in vsak, ki se bavi s poslom, ki ni v korist za družbo, naj bi bil k delu mobiliziran.	A. L.
Eden glavnih razlogov, da novembrsko tekmovanje v premogovnikih ni doseglo primernih uspehov je, da v premogovnikih ni konkretno obdelanih obveznosti in da pri izdelavi tekmovalnih načrtov niso sodelovali vsi delavci in nameščenci. Tudi tekmovalne komisije niso dovolj vestno opravljale svojih nalog. To pomeni, da posamezne podružnice in revirski odbori ne čutijo dovolj odgovornosti za svoje delo pred članstvom, ki jim je izkazalo svoje zaupanje in po tem takem tudi ne do same zveze. Zaradi tega ne morejo čutiti odgovornosti tudi komisije in pododbori na področju takšnih podružnic. Povsod, kjer so podružnice in revirski odbori delavni, so dobri tudi njihovi pomožni organi.
Med prvomajskim tekmovanjem niso posvečali dovolj pozornosti tudi pripravljalnim delom v premogovnikih, kar je zelo oviralo večjo proizvodnjo med novembrskim tekmovanjem. Organizacija pripravljalnih del je osnova slehernega nadaljnjega dela, zato je potrebno, da se ta pomanjkljivost odpravi med novembrskim tekmovanjem.
Nezadostna podpora podružnic
delavskim zadrugam
Vajo Nečak je dalje naglasil, da se je položaj v socialnem pogledu v nekaterih rudnikih znatno izboljšal v primeri z lanskimi razmerami. Vendar je še precej rudnikov, kjer se sindikalne podružnice niso dovolj zanimale za gmotne razmere delavstva. Dosedanji način oskrbe . delavcev z obleko in obutvijo se je izkazal kot neprimeren in Centralna uprava se je zavzela pri ljudskih oblasteh, da bi našli boljši način oskrbe. Mnoge delavske in nameščenske zadruge tudi niso mogle ustrezati, ker niso uživale dovolj podpore sindikalnih organizacij. Da bi se izboljšala prehrana delavcev, ki so zaposleni pri najtežjih delih, je glavni odbor predlagal ljudskim oblastem, naj bi tem delavcem določili večje obroke maščob in kruha, delavci pa, ki so zaposleni pri delu, ki ograža njihovo zdravje, naj bi prejemali mleko.
Stanovanjske razmere rudarskega delavstva so precej nezadovoljive. Zato se je Centralna uprava zavzela, naj bi se lotili zidanja novih in popravljanja starih stanovanjskih poslopij. V nekaterih rudarskih krajih zidajo 'nove stanovanjske kolonije z udobnimi stanovanji in nekaj hiš bo gotovih že letos. Na pobudo Centralne uprave je zvezno ministrstvo za rudarstvo odredilo, naj vse uprave podjetij uredijo obstoječa delavska stanovanja in naj preskrbijo za samske delavce postelje s posteljnino. Da bo pa to storjeno,- ni odvisno le od uprav podjetij, temveč tudi od sindikalnih organizacij. V rudnikih in podjetjih, kjer so bile podružnice delavne, so že uresničeni številni predpisani ukrepi. Toda tudi takšni podružnični odbori so, ki niso še prav nič storili.
Poročevalec je končno naglasil potrebo po uvedbi delovnih norm, ki bodo pripomogle, da se bo povečala storilnost in da bodo dobri delavci več zaslužili. V tem pogledu ni bilo doslej še dovolj storjenega, zlasti v velikih podjetjih. Tako je septembra delalo v borskem rudniku komaj 23% delavcev.
Predlog za novo uredbo o mezdah in plačali
Med razpravo so člani plenuma obravnavali vprašanja, ki se tičejo sindikalna Strgar
Ob pričetku del na »Mladinski progi« so mladinci odkrili v Brčkem spominsko ploščo s sledečim napisom:
»Prvega maja 1946, v času velikih priprav mladine za III. kongres, so se na tem mestu začela dela za izgradnjo »Mladinske proge« Brčko — Banovini, ki jo mladina vseh krajev Jugoslavije poklanja svoji dragi domovini FLRJ in svojemu ljubljenemu učitelju — maršalu Titu.«
Mladinske delovne brigade sp se zbrale in pričele z delom, ki bo omogočilo pravilno izkoriščanje našega prirodnega bogastva v dobro delovnega ljudstva.
Organizacija dela je bila zelo dobro izvedena. Na progi so delale tri izmene, vsaka približno po dva meseca. Proga je bila razdeljena na tri odseke. Skupno je delalo približno 60.000 mladincev in mladink iz vseh federalnih edinic, iz Trsta in Julijske krajine, zastopane pa so bile tudi mladinske delovne brigade iz raznih držav.
Na »Mladinski progi« se je razvil popolnoma nov, zdrav odnos do dela iii učenja. Brigade so tekmovale. Vzgajali so se novi kadri. »Mladinska proga« je postala kovačnica novih ljudi, kovačnica bratstva in enotnosti jugo-
Zvezna Načrtna komisija v Beogradu je poslala na tečaj in prakso v Slovenijo 320 mladih tovarišev in tovarišic, da se izučijo na praktičnem delu obratnega poslovanja in zlasti enotnega knjigovodstva. To bo naš bodoči vodilni kader.
Načrtna komisija se je k temu odločila že sedaj, čeprav se denar potrebuje za obnovo, zato, ker ve, da so pred nami po sedanjem poletu tudi velike potrebe po sposobnih, zanesljivih in poštenih nameščencih ter da je obratno knjigovodstvo zrcalo dela uspehov, pa tudi obratno poslovnih in gospodarskih napak m pomanjkljivosti.
Ti mladi tovariši in tovarišice iz vselit federalnih republik, ki so pa praksi po raznih podjetjih v Sloveniji, morajo v času treh mesecev dobiti vso pomoč in podporo, bodisi od uprav podjetij, bodisi od sindikalnih podružnic v podjetjih.
Tečajniki sc od časa do časa skupno sestajajo ter pregledujejo uspehe, pa tudi težkoče, ki jih imajo pri izpopolnjevanju strokovnega znanja. Skupne učne ure — predavanja jim pomagajo, jih usmerjajo po navodilih zvezne Načrtne komisije. Naše gospodarstvo bo v bodoče potrebovalo še veliko sposobnih, predanih in delovnih kadrov — nameščencev.
Dogajajo pa se pri praktičnem učenju razne nepravilnosti, in to iz raznih vzrokov. Ponekod v podjetjih smatrajo praktikante kot pomoč pri poslovanju, ter jih hočejo čim bolj pridobitno zaposliti, čeprav vedo, da jih plača Načrtna komisija FLRJ. Na ta način so- preveč monotono zaposleni, cesto s prepisovanjem raznih kartotek itd. Drugod pa jim zopet ne dajo dovolj zaposlitve, češ da ni časa z njimi se muditi. Ponekod se celo dogaja, da jih gledajo vodilni nameščenci kot bodočo konkurenco ter po njihovi iniciativi ne samo, da ne pokažejo načina dela v obratnem ali poslovnem knjigovodstvu, temveč ga še celo prikrivajo. Jasno je, da more to storiti samo oni, ki se ne zanese na svojo sposobnost. Prav tako je jasno, da ni zaviranje vzgoje novih kadrov, ki jih plačuje zvezna Načrtna komisija, nič drugega kot sabotaža v škodo napredka.
Tudi sindikalne podružnice se premalo zanimajo pa njih vzgojo. Treba jih je povsod pritegniti v odbor podružnic ter v razne odseke in komisije, kajti dober bodoči funkcionar bo lahko le tedaj, če bo znal vzpostaviti pravilni odnos do množic, če bo poznal vso problematiko življenja delavcev in procesa produkcijskega postopka. Doba, ko se ti tovariši praktično učijo, naj jim da tudi to izpopolnitev, tudi to spoznanje. Mnogo tovarišev želi sodelovati v ESZDN, pa se jim ne da možnosti. Tudi seje in sestanke
nizacije v rudnikih in drugih podjetjih. Med drugim so naglasili potrebo, naj bi bili rudarski delavci, ki so zaposleni pri najtežjih delih, bolje plačani. Na ta način bi bili ustvarjeni tudi pogoji za večji pritok delavcev in zlasti za naraščaj.
V zvezi s tem je delegat glavnega odbora Enotnih sindikatov Savo Medan poročal o ukrepih, ki jih je storil glavni odbor za izboljšanje položaja rudarjev. Glavni odbor je predlagal zvezni vladi, naj zamenja sedanjo uredbo o mezdah in plačah z novo, ki naj bi določala tudi višje nagrade za delavce, zaposlene pod težavnimi delovnimi pogoji, to se pravi tudi za rudarje. Glavni odbor je predlagal, naj bi predvsem določili najpomembnejše gospodarske stroke za kar tegorizacijo podjetij, tako da bi določili mezde po pomembnosti podjetij. Razvrstitev posameznih delavcev naj bi pa določili v samem podjetju. Dela bi bila razdeljena na kategorije, in sicer na najtežje, težje in lažje, odnosno na normalno delo, delo pod delovnimi pogoji, ki škodujejo zdravju, In delo v življenjski nevarnosti, delavci pa naj bi bili razen tega plačani tudi po posebnih sposobnostih in marljivosti.
slovanske mladine ter mladine vseh narodov.
»Ponosni smo lahko na tako mladino, ki s takim zamahom poganja kolo izgradnje v Jugoslaviji!, ki daje vzgled vsem drugim narodom«, je dejal maršal Tito, ko je obiskal mladince na progi.
Nobene ovire niso mogle preprečiti mladine, ki je hotela dovršiti delo še pred določenim rokom. Naj večji objekt na »Mladinski progi«, 400 m dolg predor Majcvica je bil dograjen 54 dni pred-rokom, ki ga je postavilo strokovno vodstvo, in 32 dni pred rokom, ki so si ga postavili mladinci sami.
Najtežje delo je bilo pri gradnji 12 metrov globokega useka v dolžini nekaj sto metrov pri Kiseljaku. Ko je bil usek že dograjen, so se zaradi slabega terena pričeli pomikati na obeh bregovih skladi ilovnate in peščene zemlje. Toda mladinci so si postavili parolo: »Ne smet biti zaprek, ki jih ne bi obvladali!« Namesto useka so zgradili 200 m dolg predor in ovira je bila premagana.
'Uspeh šestmesečnega požrtvovalnega dela jugoslovanske mladine je 92 km dolga proga Brčko—Banoviči, katere otvoritev bo 7. novembra.
je treba -tako prilagoditi, da jim bo sodelovanje omogočeno.
Ne bi pa stvari postavili objektivno, ako ne povemo nekaj besed tudi tečajnikom samim. Nekateri vzamejo tečaj prelahko, celo kot počitnice. Premalo se zanimajo za delo in učenje. Pozabljajo, da so oni srečni, ker jim je omogočen študij in izgradnja iz sredstev državne blagajne, ter da bo naša skupnost prav od njih sorazmerno več terjala. Razumljivo je, da bo samo oni lahko zavzel vodilne in odgovorne položaje, ki bo pokazal uspehe. Tudi v lastnem interesu posameznika je, da vloži čim več truda, da bo uspeh čim večji.
Samo v Ljubljani je 120 praktičnih kurzistov in komaj 60% prihajajo na sestanke. Tudi predavanj ne posečajo vsi, kar je vendar njihova osnovna dolžnost. Vodstvo teh tečajev se zelo trudi za uspeh in zadovoljstvo tečajnikov ter so za to dani vsi pogoji. Kjer bo uspeh manjši, je iz navedenega razvidno, da bodo soodgovorni zlasti tečajniki kot podjetja, pa tudi sindikalne podružnice.
Koncem januarja se tečaji zaključijo in še je čas, da pomanjkljivosti popravimo ter storimo vse za popolni uspeh, da bo zvezna Načrtna komisija imela potrdilo o pravilnosti in koristnosti svoje odločitve in kar je najvažnejše, da bo na podlagi dobrih učnih uspehov dobilo naše razvijajoče gospodarstvo dovolj sposobnih mladih kadrov.	Bom
Podjetje „Sava“ nima niti najpotrebnejših varnostnih naprav
Naša Ljudska oblast je izdala že vrsto odredb za zaščito zdravstvenega stanja naših delavcev. Toda še vedno se najdejo posamezniki, ki smatrajo te odredbe za formalnost, katerih nj. treba izpolnjevati, delavca pa smatrajo za predmet garanja, ne pa kot človeka, ki ustvarja dobrine za skupnost.
človek takega kova, ki se še ni mogel ali hotel vživeti v novi družbeni položaj našega delavca, je Tršan, lastnik lahko-kovimskega podjetja »SaviM na Jesenicah.
V njegovem podjetju ni pri strojih za prešanje niti najprimitivnejših varnostnih naprav. Zaradi tega obstoja stalna nevarnost, da zagrabi delavca, ki dela prii stroju, zobato kolesje ali jermen je za roke ali obleko. Ta nevarnost bi se dala zmanjšati že s tem, da bi se ogradili gotovi deli stroja. V čistilnici, kjer so drgabli stroji za čiščenje dokončno izdelanih predmetov, je ves prostor poln opilkov, rje ter žaganja. Kljub ogromnemu prahu ni v tem prostoru nobenega ventilatorja. Vsi obratni prostori so zelo zanemarjeni, stranišče je skrajno nehigiensko, za umivanje pa služi ena sama vodovodna pipa, čeprav je v podjetju zaposlenih 73 ljudi.
Sodelovanje med odborom podružnice in podjetnikom je po krivdi podjetnika zelo slabo. Ko ga je podružnični odbor pred kratkim opomnil, da je nujno potrebno izboljšati higienske prilike v podjetju
—	v okviru damih možnosti — je predlog naletel na nerazumevanje s strani podjetnika.
Kaikšen odnos ima lastnik Tršan do skupnosti, kaže naslednji primer: Zaradi nenačrtnega dela sta dva delavca štiri mesece popravljala stroj, ki je po dolgotrajnem popravilu ostal prav tako neraben, kot je bil v začetku popravila, ki je stalo 15.000 dinarjev. Odbor podružnice J: predlagal način, po katerem bi bil stroj v kratkem času ter z malimi stroški usposobljen za obratovanje. Toda Lastnik podjetja tega predloga ni hotel upoštevati zaradi tega, ker mu ga je svetoval
—	sindikat.
Brezdušni podjetnik, v katerem so zakoreninjene še stare, protiljudske metode ravnanja z delavci, je vreden obsodbe.
Dolžnost komisije Za tehnično-lugi enako zaščito delavcev, kj je sedaj ustanovljena v podjetju,, je, da odprav; nedo-statke, ki ogrožajo zdravje in življenje drtavcftB.
Pogled po domovini
V	PAZINU SO ZGRADILI VELIKO SKLADIŠČE Na železniški postaji v Pazinu so te dni dogradili veliko skladišče za Istro in Reko, ki lahko sprejme 50 vagonov materiala.
NAGLO OBNAVLJANJE ŠOL V NOVOMEŠKEM OKROŽJU. -V novomeškem okrožja se z veliko naglico obnavlja. 5 gimnazij in sicer v Črnomlju, Ribnici, Kočevju, .Sevnici in v Novem mestu. Poleg tega 'se obnavlja dijaški dom v Kočevju, 20 osnovnih šol ter popravlja 48 manj poškodovanih šol.
OBNOVA STANOVANJSKIH HIŠ. V vasi Pregarje v okraju Ilirska Bistrica, ki je bila med okupacijo popolnoma požgana, je prebivalstvo obnovilo že 82 stanovanjskih poslopij in moderno šolo.
V	SV. KRIŽU PRI MARIBORU SO NAPELJALI ELEKTRIKO. Prebivalstvo Sv. Križa pri Mariboru, ki si je v januarju letošnjega leta zadalo nalogo, da napelje v svojo vas električno luč, je te dni doživelo otvoritev elektrifikacije svojih domov.
PRI BUBNJARCIH OBNAVLJAJO MOST ČEZ KOLPO. Z dograditvijo mostu čez Kolpo pri Bubnjarcih ho omogočen železniški promet po poslednji porušeni železniški progi v Sloveniji. Ljubljana in Karlovac bosta s tem dobila direktno železniško zvezo.
NOVE POLJEDELSKE ZADRUGE V LR HRVATSKL V LR Hrvatskl se ljudstvo vedno bolj okorišča s kolektivnim delom in stalno ustanavlja poljedelske zadruge, v katerih se združujejo družine zaradi skupnega obdelovanja zemlje. Tako je v zadnjem času ustanovljenih 5 novih poljedelskih zadrug v osiješkem okrožju.
OBNOVITVENA DELA V SUŠAŠKI LUKI. Po večmesečnem čiščenju sušaške luke je spustilo te dni veliko dvigalo z zmogljivostjo 76 ton v morje dvoje velikih betonskih blokov po 46 ton Delo pri spuščanju teh blokov poteka vzporedno s čiščenjem luke in morskega dna.
USPEHI TOVARNE »GRANERc V ČAKOVCU. V času novembrskega tekmovanja je bilo proglašenih v tovarni »Graner« v Čakovcu 28 novih udarnikov. Uvedba norm je pokazala dobre rezultate in dvignila tekmovalni duh S prekoračenjem norm je uspelo znižati cene proizvodom za 10,5%, do 21%.
RUDNIK LADANJE DOLNJE DVIGA PROD UKU l JO. Rudnik lignita v Ladanju Dolnjem je bil v Času okupacije zalit z vodo. Po osvoboditvi so rudarji vložili ogromno truda v delo za obnovo rudnika Sedaj se v obnovljenem rudniku Čedalje bolj dviga proizvodnja V preteklih dveh mesecih se je dvignila za 25% in je bilo proglašenih 14 udarnikov.
PODJETJE »ZA MK O« UVAJA STROJNO DELO. V državnem podjetju za proizvodnjo oblek »Za m ko« so s 1- novembrom upeljali strojno delo.
STROKOVNI IN PROSVETNI TEČAJI V ZEMUNU. V Zemunu so organizirali strokovne in prosvtene tečaje za razne stroke. Osnovali so tudi analfabetske tečaje-
V	GRADNJI JE TOVARNA SLADKORJA. Gradnja tovarne sladkorja v Županji dobro napreduje. Na gradnji so bili pred kratkim proglašeni udarniki.
MNOŽIČEN OBISK RAZSTAVE RUDARSTVA IN METALURGIJE. Za prvo povojno razstavo rudarstva in metalurgije, ki je bila ovtorjena v Beogradu, vlada veliko zanimanje-V dveh tednih je obiskalo razstavo preko 10.606 oseb, med njimi mnogo iz inozemstva.
SOCIALNA POMOČ V NOVOPAZARSKEM OKROŽJU. Na račun socialne pomoči so razdelili v novopazarskem okrožju čez 50 milijonov dinarjev. Razen tega je bilo razdeljenih brezplačno 62 vagonov žita, 30.000 kg obleke ter nad 25 000 kg raznega blaga.
BEG ORAD DOBI DVOJE MODERNIH TRŽIŠČ. V vrsto ukrepov, ki jih je izvedel Izvršni ljudski odbor Beograda z namenom, da izboljša Življenjske pogoje mestnega življenja, spada tudi gradnja dveh modernih higienskih tržišč, za katere je določenih 8.000.000 dinarjev.
SKRB ZA NARODNE MANJŠINE V NAŠI DRŽAVI. V Molu so odprli prvo gimnazijo z madžarskim učnim jezikom. Razen profesorjev za srbski in ruski jezik so vsi drugi profesorji madžarske narodnosti-
OTVORITEV INDUSTRIJSKE PROGE. V rudniku magnezita Goleš so svečano proslavili otvoritev industrijske proge Goleš—Veliki Be-lačevac. ki so jo zgradili s prostovoljnim in samopožrtvovalnim delom mladinci in mladinke. šiptarji, Srbi in Črnogorci iz Kosova in Metohije.
ČEVLJARSKI KOMBINAT V BOROVEM DVIGUJE PRODUKCIJO Čevljarski kombinat v Borovem, ki je bil te dni proglašen za najboljši kombinat v državi je izvršil proizvajalno nalogo s 116,9%. V novembrskem tekmovanju je bila proizvodnja povečana za 29 9"/«, proizvajalni stroški znižani za 27.6%, prihranek na materialu znaša 18,8%. V izdelovanju usnja za obutve je povečana proizvodnja za 124%. Z normo je zajeto 95% delavcev in nameščencev kombinata.
SKRB ZA VAJENCE V SRBIJI. V LR Srbije je bilo po osvoboditvi ustanovljenih nad 40 vajeniških domov. Sedaj bodo ustanovljeni vajeniški domovi v vseh krajih LR Srbije, ki imajo najmanj i»o 30 nepreskrbljenih vajencev.
UDARNIŠKI TEDEN ZA ODKUP PRESEŽKOV ŽITA. 28- oktobra je bil v Slavoniji in Baraniji uspešno zaključen udarniški teden odkupa obveznih viškov žita. V udarniškem tednu se je povečal odstotek odkupa od pričetka odkupne kampanje na 68,7%.
ODKUP SUHIH SLIV. Doslej so v valjev-skem okrožju odkupili že preko 280 vagonov suhih sliv. Odkup, ki je še v teku, vrši državno podjetje »Voear«.
PREKORAČEN NAČRT ZV OBNOVO STANOVANJSKIH HIŠ. V travniškem okrožju je bilo v nekaterih okrajih porušenih preko 80% hiš. Ljudske oblasti so že lansko leto obnovile 1615 stanovanjskih poslopij. Letošnji načrt je predvideval gradnjo 1850 hiš, vendar je bilo že do sedaj obnovljenih 1872 poslopij. V gradbenem načrtu za prihodnje leto je predvidena gradnja 1931 stanovanjskih hiš. od katerih bo večje število obnovljenih še letos.
ZNIŽANJE CEN ZA TRAKTORSKA DELA. Uprava strojno-traktorske družbe za Bosno in Hercegovino je pred kratkim odredila znatno znižanje cen za traktorske usluge. S tem so ljudske oblasti omogočile uporabo traktorjev tudi malim poljedelcem.
GRADNJA TOVARNE ZA ELEKTROTEHNIČNI MATERIAL. Da se omogoči domača proizvodnja izolatorjev iz kaolina, ki ga kopljejo r Busovači pri Travniku, je električno podjetje za Bosno in Hercegovino »Eloktrohih« pričelo graditi tovarno za elektro-tehniČni material v bližini Sarajeva.
ZIMSKA KAMPANJA LJUDSKE PROSVETE. Prosvetni delavci in predstavniki množičnih organizacij iz Zenice so v okviru zimske kampanje ljudske prosvete pripravili podroben načrt, po katerem bodo v Zenici otvorili 66 analfabetskib tečajev, v katerih se bo naučilo pisati in citati več kot 3000 ljudi.
V	OKRAJU LVKAVAC GRADIJO PROGO-Ljudstvo okraja Lukavac je prevzelo obveznost, da ho en del proge Valjevo—Tuzla—Dobo j- Banjaluka čim prej dograjena in sicer od postaje Poljane do postaje Bistarae in od postaje Poljane do Kreke Proga ima velik pomen za industrijski bazen okoli Tuzle-
V	LIKI JE 187 ŠOL. Za časa n a rod no-osvobodilne borbe je okupator uničil vse šole na področju Like. Ljudska oblast je takoj po osvoboditvi vložila ogromne napore v obnovo požganih šol. Uspeh teli naporov ljudskih oblasti je ta. da deluje sedaj v Liki že 187 šol, medtem, ko jih je bilo pred vojno samo 154.
OBNOVA OKROŽNE BOLNIŠNICE V VALJEVU. Bolnišnica v Valjevu je bila v pretekli vojni zelo poškodovana in izropana- V poldrugem letu svobode pa je bolnišnica že obnovljena
8.600 000 DINARJEV ZA PROSVETNE ZGRADBE. Za obnovo prosvetnih zgradb v le-skovačkem okrožju je dala država 8,600.000 dinarjev. S temi sredstvi bo obnovljenih 30, a na novo zgrajenih 22 šol.
KREDIT ZA DEČJI DOM V PEČI. Za novi dečji dom, ki bo zgrajen prihodnje leto v Peči, je rezerviran kredit 7,000 000 dinarjev.
POGOZDOVANJE V DALMACIJI. Te dni se je začela kampanja za pogozdovanje golišav . v okolici Šibenika. V kampanji sodelujejo vse množične organizacije.
USPEHI SOLARNE NA PAGU V solarni na Pagu je bila prekoračena norma za 90%. Tako velik uspeh je bil dosežen zaradi požrtvovalnosti delavcev ter nove metode dela. Poleg tega je bilo letos za solarno zelo po vol j no vreme, ker od aprila do oktobra ni bilo padavin, ampak je vladala velika vročina.
UGOTOVITVE PLENUMA RUDARJEV
!Za(ko &e pa (kadu ne vzgajajo!
odilo nosim izseljencem v Franciji
Cestni železničarji sodelujejo pri obnovi vasi — obnovljene Hiše in popravljeno orodje to dokazuje
Te dni smo se vrnili v Jugoslavijo po več kot dvajsetletnem bivanju v Franciji. Kjer koli pridem v stike s tukajšnjimi delavci, opažam veliko zanimanje za našo usodo v tujini. Vsepovsod me sprašujejo, kako smo preživeli dobo okupacije ter čas od osvoboditve dalje. Splošno prevladuje mnenje, da smo se izseljenci dobro imeli, ter da smo živeli v izobilju. Da ugodim vsem, ki so se in se še zanimajo za usodo naših Izseljencev v Franciji, hočem nekolike popisati naše življenje v Franciji.
čas, ki smo ga prebili v Franciji, je treba razdeliti na 4 obdobja. Prvo obdobje moramo računati od leta 1924.—1930., to je doba povojne prosperitete. Zaslužili smo v tej dobi malo, 18 do 24 frankov dnevno. Toda frank je imel takrat svojo veljavo, cene so bile nizke, z eno besedo, živelo se je prilično dobro.
Od leta 1930. do 1936. je bila doba krize. Začelo se je preganjanje in šikaniranje delavstva sploh, še posebej pa delavstva iz drugih držav. Na vladi je bil Laval, izrazit nasprotnik tujih delavcev v Franciji. Na tisoče in tisoče delavcev je bilo odpuščenih, med njimi tud; mnogo Jugoslovanov. Pričela se je ostra borba za obstanek.
Delavske organizacije so bile razdeljene na tri smeri: Unitarske, CGT in na krščanske sindikate. Napredni del francoskih delavcev pa je kmalu uvidel, da taka razcepljenost delavskemu razredu samo škoduje in šel je z vso vnemo na delo za združitev sindikalnih organizacij. Posrečilo se jim je združiti Unitersko in CGT sindikalno organizacijo v eno močno strokovno organizacijo, katere vpliv je silno naraščal iz dneva v dan.
Ker je v istem času pri volitvah v poslansko zbornico zmagala levica, ki se je združila v Ljudsko fronto, se je moč delavstva silno dvignila. Uspeh je bil takoj tu. Dobili smo 40-urn; delavnik, plačane dopuste in še druge socialne pridobitve.
Reakcija je uvidela, da sama proti enotnosti delavskega razreda ne opravi ničesar, zato je začela škiliti preko meje do Hitlerja. Ko je Hitler zasedel Češko, je tudi Francija mobilizirala. Rezervisti so prihajali ma svoja zborna mesta z rdečimi zastavami prepevajoč Internacionalo. Da-ladier, ki je bil takrat ministrski predsednik, se je ustrašil. Hitro se je peljal v Munchen, kjer je sklenil znano kupčijo z
Dopis iz cesto B
Hitlerjem. Izdal je češki -narod ter prodal svojega lastnega. Ko je potem Hitler napadel Francijo, so fašistično usmerjeni oficirji prepovedali vojakom streljati na Nemce. Sam sem bil priča, ko sta dva nemška vojaka ujela 180 Francozov. Ma-ginotovo linijo, ki je stala francoski narod več milijard, so Nemci zasedli v nekaj dneh. Trdnjave, kot je Metz, so se vdale brez boja. Cela Francija je bila zasedena v treh tednih.
Med tem sta prišla na vlado Petain in ponovno Laval, ki sta šla še dalje. Sprva so Nemci vabili samo prostovoljce za delo v Nemčiji. Ker pa je bil uspeh zelo majhen, so potem s silo začel; pošiljati ljudi v Nemčijo.
Del izseljencev je iskal veze med seboj ter veze z drugimi narodi: Italijani, Poljaki, Ukrajinci ter predvsem s Francozi. Izpolnjevali so točno vsa- navodila, ki so jih dajale ilegalne organizacije, organizirali so se tajno sindikalno in politično. Leta 1942. so imeli že svoje Narodno osvobodilne odbore, ki so sprva delali vsak zase, pozneje pa se povezal; v skupen Pokrajinski odbor. Sprva menda Nemci za nas niso vedeli, toda kmalu so nas odkrili. Posledice so se kmalu pokazale: 18 deportiranih, 2 ustreljena v boju ter eden obsojen na smrt.
Ustanovili smo še pod Neme; Narodno milico, v katero se je vpisalo 170 Jugoslovanov, mlajših in starejših, ki so bili pripravljeni z. orožjem v roki boriti se proti okupatorju.
Prišla je osvoboditev. Naše organizacije — narodne, strokovne in politične — so potegnile za seboj ogromno večino naših izseljencev. Dobil; smo vezo s Parizom ter preko njega tudi z domovino.
Večina naših izseljencev Ima samo eno željo, vrniti' se čimpreje v domovino. Enemu delu se je želja izpolnila, drugi pa še čakajo, da pridejo na vrsto spomladi. Ker je tem izseljencem tukaj vse tako novo, nepoznano, prosimo vse sindikalne organizacije po vsej Sloveniji, koder se bodo pojavili izseljenci, da jim gredo na roko in jim olajšajo prehod iz življenja v tujini na novo svobodnejše življenje v novi demokratični Jugoslaviji. Izseljene; vam bodo za to zelo hvaležni.
Močilnikar Franc
Kaj smo napravili v enem letu socialnega zavarovanja
Do 1. maja 1945. leta se je na področju Istre, Reke in Slovenskega Primorja izvajalo socialno zavarovanje po Italijanskih fašističnih predpisih. S tem delom je bilo poverjenih več zavodov, ki so poslovali ločeno in so imeli svoje sedeže v Trstu, Gorici, Poli in Reki. V vsakem od gornjih krajev je bil poseben zavod za bolezensko, nezgodno in starostno zavarovanje in med temi zavod; ni bilo ni-kake povezanosti. Zavarovanje se je izvajalo ločeno po posameznih panogah in celo po posameznih strokah. Cesto je prišlo do spora med zavodi zaradi prevzema stroškov. Upravni aparat je bil ogromen; zato So stroški administracije po nepotrebnem in prekomerno bremenili za-’ varovanje in s tem tudll zavarovance. Predpisovanja prispevkov je bilo zelo komplicirano; prispevki so znašali za delavca do 48%, a za nameščence do 62o/0. Prispevek za otroške doklade se je delil tudi po industrijskih skupinah in je znašal za trgovino 14.80%, za industrijo in obrt 20%, za banke in zavarovalnice 22.50%, za davčne nameščence 38%.
Ko so enote Jugoslovanske armade osvobodile Primorje in je bila vzpostavljena demarkacijska črta, so vsi socialno zavaorovalni zavodi hote ali nehote prenehali z izpolnjevanjem svojih dolžnosti do zavarovancev. Tako so se vsi delavci in nameščenci Slovenskega Primorja znašli brez . bolniškega in ostalega zavarovanja, brez vsakih podpor v primeru delanezmožnosti in brez pokojnin.
Slovenska ljudska oblast je takoj videla to stanje in je pristopila k delu. Sestavljena je bila Odr edba o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja na področju Slovenskega Primorja, ki jo je Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje potrdilo dne 6. avgusta 1945. v soglasju z Vojno upravo J. A. za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje.
Po tej odredbi je bil kot edini nosilec obveznega socialnega zavarovanja v Slovenskem Primorju ustanovljen v lanski jesen; Pokrajinsk; zavod z socialno zavarovanje s sedežem v Kopru in sicer za zavarovanje zoper bolezen, nezgodo, onemoglost, starost in smrt, poverjen pa je bil tud; z izplačevanjem otroških doklad ter pobinanjem prispevkov za posredovanje dela in pravno zaščito delavcev.
Obvezno zavarovanje se razteza tudi na javne narrieščence v Slovenskem Primorju, ki pa so zavarovani samo za bolezen in je prispevek določen na 3% od brutto prejemkov. Izdana je posebna uredba o obveznem socialnem zavarovanju poljskih delavcev in o obveznem zdravljenju tuberkuloznih družinskih članov, uredba o minimalnih rentah in pokojninah ter o plačevanju prispevkov.
Naloga zavoda je bila člmprej organizirati zdravniško pomoč, denarne podpore bolnim delavcem in nameščencem ter podpore onemoglim. Nameščenci so, v svestl si težke naloge, takoj prijeli z vso silo in voljo. Zaradi lažje izvedbe svojih dolžnosti je zavod takoj pristopil k organizaciji poslovalnic, ki so bile nujno potrebne, kajti prometne zveze so zelo slabe. Poslovalnice so prejele potrebne tiskovine
in navodila. Poslovati so začele v Ajdovščini, Idriji, Ilirsk; Bistrici, Izoli, Kopra, Piranu in Postojni, pri okrajnih odborih pa so se ustanovila poverjeništva. Tako je bilo vse Slovensko Primarje razdeljeno na poslovalnice. Organizirala se je tudi zdravniška služba in ustanovili so se zdravniški okoliši. Zdravniki so začeli ordinirati v uradovih ambulatorijih ali v svojih zasebnih ordinacijah. Zavodu je uspelo, oskrbeti jih z nujno potrebnimi zdravili in sanitetnim materialom, tako da je v glavnem zdravniška služba urejena in zavarovanci v tem oziru preskrbljeni.
V mesecu, septembru t. 1. je bilo na podrojju PZSZ zavarovanih 13.000 članov. Najjačji industrijski centri so v Idriji, Izoli in Piranu in- sicer rudniki ter industrija za konzerviranje rib.
Od ustanovitve zavoda pa do konca junija t. 1. znašajo izplačila na račun bolniške panoge (hranarina. pogrebnina, po-rodnina, zdravila, bolnišnice itd.) 26 mili j. 584.839 lir, izplačila za otroške doklade znašajo 23,918.378 lir, izplačila za rente in penzije pa 12,433.300 lir. Samo izplačana hranarina za to dobo znaša 12,191.335 lir.
Do konca junija t. 1. je zavod predpisal prispevke v znesku 148,747.778 lir; od tega zneska je bilo vplaačnih 70,384.403 liri. Delodajalci dolgujejo zavodu še na neplačanih prispevkih 78,363.354 lir. Ker je razmerje med plačanimi in neplačanimi prispevki nenormalno, saj je plačanih komaj 47%, je zavod trenutno v položa-ju, da je na bolezenski panogi in panogi otroških doklad izdal več [kot znašajo prejemki.
Izdatki za zdravila, znašajo 4,993.029 lir, za zdravnike 1,183.835 lir, stroški za bolnišnice in ambulatorije pa 2,348.212 lir. Zavod si je zasigural prosta mesta v zdraviliščih in kopališčih socialnega zavarovanja v Jugoslaviji, prav tako pa se zdravijo njegovi člani v bolnišnicah in sanatorijih tukajšnjega ozemlja.
Rentno zavarovanje je po italijanskih fašističnih predpisih izvajal zavod INPS, ki je s 1. 5. 1945. prenehal sam od sebe z vsakim izplačevanjem rent in pokojnin. Rente, ki so bile v pravem pomenu besede beraške, je naša oblast zvišala in znašajo sedaj najmanj 3000 lir za starost in 2325 lir za onemoglost. Ob koncu junija t. 1. je zavod imel 1806 rentnikov, katerim se izplačuje mesečno nad 4 milijone lir.
Za izpolnjevanje svojih obvez Pokrajinski zavod' ni prevzel od bivših italijanskih zavodov nikake imovine, prevzel pa je vse rentnike, ne glede na velike iz-; datke.
Pokrajinsk; zavod vrši delo neštevninih bivših zavodov; namesto najrazličnejših prispevkov je sedaj skupni prispevek za vse vrste zavarovanja v iznosu 30% zavarovane mezde; z enotnim prispevkom za nezgodno zavarovanje je odpadla uvrstitev obratov; družinski člani so v primeru tuberkuloznih bolezni deležni bolniškega in sanatorijskega zdravljenja za dobo do 52 tednov. Upravni stroški so veliko manjši, ker je samo en zavod in število uradništva vezano na število član-
Lansko pozno jesen smo šli cestni železničarji tja gori na Golo kupovat drva za naše člane. Sami smo hoteli posekati drevesa in si pripraviti drva. To nam je tudi uspelo.
Z Iga se cesta vzpenja vedno više in više. Po razriti cesti hrope motor našega avtomobila. Bližamo se vasem Skrilje in Golo. Strmimo v porušene in požgane domove in se sprašujemo: je sploh mogoče, da tu še prebivajo živa bitja ? Moških je za čuda malo. Cela hiša ali nepoškodovano poslopje je prava redkost. Po hlevih se druži družina z živino, ki je še ostala. Vsega manjka. Ni živine, ne voz, ne loncev, ne orodja. Skratka v podrtiji ni ničesar, kar bi se dalo prijeti v roke.
Takrat smo se pogajali za vožnje iz boste, kjer so naši sekali, do nakladišča, od koder bi potem s tovornim avtomobilom vozili v dolino. Ko smo se pogodili, nam je tov. Mavec tolmačil obnovitvene težave sedmerih vasi, ki so ustanovile obnovitveno zadrugo. Govoril nam je, kako bo v Dragi opekarna izdelovala za njih opeko, kako bodo postavili žago na nafto, obnavljali hiše, kasneje napeljali elektriko in zgradili vodovod. Pri sebi smo zmajevali z glavo, skoraj nismo mogli verjeti, preveč je bilo težav.
Po dobrih desetih mesecih se je slika porušenih vasi spremenila, čudiš se, če te popelje poit proti Golemu. Mnogo hiš in gospodarstev je obnovljenih, načrti se uresničujejo. Tudi mi smo se vrnili k svojim znancem — ne na obisk, temveč smo prišli pomagat. Zbrala se je četica 10 do 15 mož pod vodstvom toV. Jožeta, demobiliziranega partizana-oficirja. Sami profesionisti, pridni
Proizvodnja žičnega pletiva se bo pocenila
V	tovarni za predelavo železa in žice A. Urabič in drug, Celje, so izboljšali način robljenja štirikotnega žičnega pletiva. Nameščenec, tov. Bujko Jurij je izdelal načrt posebnega aparata za zavijanje koncev žice pri izdelavi štirikotnega žičnega pletiva. Po tem načrtu je ključavničarski mojster v tem pod-jtju tov. Kislinger Stanko izdelal aparat oziroma specialne klešče.
Ko so te klešče preizkusili, so prišli do zaključka, da se s to pripravo izognejo dvakratnemu zavijanju, t. j. po eni in drugi strani, pri vsaki žici posebej. S temi specialnimi kleščami se je skrajšal čas za priučenje delavcev pri tem delu, ki je pri starem načinu zahteval mnogo prakse za dosego povprečnih rezultatov. Kvaliteta zavijanja je v primeri z dosedanjm delom izvrstna, Čas zavijanja pa se teoretično skrajša za 50 °/o, dočim je bilo doseženo v najkrajšem času 25 °/o skrajšanje zavijanja samo dveh koncev žice. Možno pa je izdelati klešče, ki bodo napognile z enim potegom 4 konce žice. Klešče so skonstruirane tako, da se dajo izdelati in uporabljati za glavne 4 vrste kotnega železa in to številka 35 do 150, z debelino žice zaključno 3.1.
V	tovarni A. Urabič izdelujejo štiri-
kotno pletivo v velikih množicah. Uporaba teh specialnih klešč bo 'mnogo vplivala na povečanje produkcije tega podjetja. Z novim načinom dela pa se bo znižala tudi prodajna cena ter se obenem izboljšala kvaliteta izdelkov.	_____
Obnova soteske Vintgar
Soteska Vintgar je znana daleč okrog. To čudovito lepo sotesko je obiskalo že nešteto ‘ljudi iz vse Jugoslavije in mnogo tuzemskih gostov, ki so se mudili na Bledu.
Za časa okupacije ni bilo obiskovalcev, saj je divjala preko naših lepih krajev vojna. Mostovi, ki vodijo skozi to sotesko, niso bili oskrbovani m so razpadli.
Razpadle mostove, ki vodijo preko skalnatih sten ob zeleni, bistri reki Radovni, pa sedaj obnavljajo im bodo v najkrajšem času dovršeni. Pr; teh delih se je posebno izkazala naša mladina. 6. oktobra 1946 bo slavnostna otvoritev obnovljenih mostov v soteski Vintgar, na katero ste vabljeni vsi.	Finžgarjev.
V KORIST SOCIALNEGA FONDA SO DAROVALI
Sindikalna podružnica kovinarjev št. 1 v št. Vidu nad Ljubljano je darovala Upravi socialnega fonda terena št. Vid 600 din namesto venca pok. tov. Silvu Homarju, prosvetnemu referentu sindikalne podružnice »Seta« v Tacnu.
Uprava USF se darovalcem iskreno zahvaljuje za izkazano pomoč in jih priporoča ostalim sindikatom v posnemanje. Bato
stva, prej pa je bilo več zavodov in število uradništva poljubno.
Bistvena razlika v primeri s prejšnjim zavarovanjem je v tem, da je današnje zavarovanje v najožji in najtesnejši zvezi s sindikalnimi organizacijami in ljudskimi oblastmi. Ljudska oblast, razume pravilno značaj in vlogo socialnega zavarovanja, pa mu zato vsestransko pomaga.
S takim sodelovanjem, in pod takimi pogoji je odprta pot za izpopolnjevanje obveznega socialnega zavarovanja v Slovenskem Primorju, delavcu in nameščencu pa je zasigurano, da bo zavarovanje v rokah onih, katerim je namenjeno, ne pa v rdkah reakcije in sovražnikov delovnega ljudstva.
in vztrajni fantje so v četici. Prijeli so za vsako delo: popravili črpalko za vodo, decimalno tehtnico, slamoreznice, posode, okvirje za vrata in okna, stopnice, žlebove. Vzidali so okvirje, poslikali sobe, napravili nove klopi ob peči, mize, stole in še marsikaj. če pljuneje v roke takile fantje in delajo nepretrgoma 13 ur na dan in to teden dni in še več, se tudi nekaj pozna. Ne čudim se, ko mi je dejal prileten možakar: »Ne moremo prevhaliti vaših fantov, ljubši so nam, kakor 200 drugih naenkrat.«
Druga skupina pa je šla pomagat v Blagovico na Dolenjskem. Položaj je bil isti, pomoč prav tako potrebna. Tudi ostali tovariši, ki niso mogli na delo izven Ljubljane, niso držali križem rok. Za nove delav-
nice so napravili mnogo težaških del Dan za dnem so hodile skupine na delo. Profesionisti so se obvezali, da bodo pripravili vse, kar je' potrebno za notranjo izdelavo stavbe in tega ni bilo malo. Pri delu pa si znajo pomagati. Tov. mojster in tov. Kori sta opremila univerzalni stroj z rezkarjem posebne oblike, s katerim se more napraviti v okvirje vrat utor v obliki lastavičje-ga repa. Tako je tov. Korel opravil delo v dobrih 2 urah, prej pa M potreboval najmanj 4 dni
Pomagali smo pa tudi blagajni podjetja. V začetku oktobra je mnogo dela z izdajar njem dijaških kart. Da bi šlo delo hitreje, sta dva tovariša, eden iz delavnice, drugi iz pisarne, sestavila primeren strojček za pripenjajnje fotografij na izkaznice. Delo se je za trikrat pospešilo.
Prav tako podjetni pa so fantje tudi pri prosvetnem delu in pri fizkulturi. šahisti
in nogometaši so se prav te dni srečali s tovariši tramvajerji iz Zagreba, prvič pri njih, drugič pa se bodo pri nas.
Domovina, dokler imaš toliko zdrave rile in volje do dela, boš rasla v veličini, čeprav ob zeleni mizi v Parizu ne priznajo najosnovnejših pravic. Za pravično stvar se bomo borili dalje!	Cestni železničar
RZKULTURA
Učvrstitev In idejna poglobitev — glavni nalogi fizkulturnih društev
Fizlkulturna organizacija Jugoslavije preživlja danes ono važno razdobje, ki je odločilno za bližnjo bodočnost v našem fizkulturnem gibanju.
V prvi polovici januarja 1947 se bo vršil prvi1 kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije. Do kongresa jte treba izvršiti občne zbore in volitve vseh organov in odborov fizkulturne organizacije Jugoslavije. To je razdobje priprav, ki mora preko aktivnega sodelovanja vseh fizkultumikov, mladine in širokih slojev delovnega ljudstva na občnih zborih in množičnih sestankih odpraviti dosedanje napake in ustvariti na temelju dosedanjih izkušenj nove pogoje za učvrstitev fizkulturne organizacije in za nov, še večji vzpon v bodočem delu.
Plenum Centralnega odbora Fizkulturne zveze Jugoslavije, na katerem so sodelovali delegati vseh ljudskih republik, predstavniki mladine, sindikatov, AFž ;n vojske, jo v preteklem tednu končal svoje delo. Na temelju poročil in analize dosedanjega dela je ugotovil mnogo napak v fizkulturni organizaciji in sprejel celo vrsto sklepov, ki pomenijo smernice za bodoče delo fizkulturne organizacije in nadvse koristen material za diskusijo na predstoječih občnih zborih in množičnih sestankih.
Fizkultura naj postane last ljudstva
Plenum je ugotovil, da mnogi naši odbori niso več kos nalogam, ki jih zahteva vse večji razvoj fizkulturnih organizacij. Mnogi naši odbori so izgubili vodečo vlogo, zaostajajo na repu dogodkov in se pretvarjajo v telesa tehnično 'administrativnega značaja. Na občnih zborih bo potrebno marsikak odbor razrširiti in pritegniti vanj novih moči, predvsem iz vrst delavske in kmečke mladine, kakor tudi iz vrst sindikatov in AFž.
Druga velika napaka je v tem, da fiz-kulturno gibanje še vedno ni' zajelo širokih množic delavcev, delavske in kmečke mladine in tudi žene se udejstvujejo le v neznatnem številu. Po večjih mestih se dogaja, da se s fizkulturo bavijo ljudje, ki danes z ničimer ne koristijo ljudski skupnosti. Približati fizkulturo množicam in doseči, da bo postala resnično last najširših delovnih množic, je" zategadelj še vedno naša glavna naloga. Zato je treba
zastavit; vse sile. da bodo fizkulturne organizacije dosegle tudi s sindikati- ter z AFž tako povezanost, kakršno so dosegle z mladino. Vprašanju sodelovanja s sindikati, kakor tudi vprašanju socialnega sestav® članstva je plenum posvetil največjo pozornost.
Enaka pozornost je bila posvečena vprašanju telesne vzgoje pionirjev. Tudi temu važnemu delu so do danes fizkulturne organizacije posvečale premalo pažnje. To se pravi, da niso skrbele za one, ki predstavljajo bodočnost fizkultumega gibanja. Posebni oddelki za fizkulturo in šport bodo skrbeli za stike s pionirsko organizacijo, odnosno, s pionirskim oddelkom Ljudske mladine.
Elastična organizacija — ključ uspeha.
Pri delu v fizkulturnih organizacijah so potrebni vedno novi načini dela ter metodičnost in načrtnost. Tudi konstruktivne kritike, kontrole in pomoči pri izvrševanju posameznih nalog je bilo premalo. Vezi med posameznimi fizkulturni-mii organizacijami so bile slabe. Izkušnje se niso prenašale. Sistem tekmovanja, s katerim živi in dela naše delovno ljudstvo, še: marsikje ni uveden kot način našega dela. Prav tako pa se tudi poročila in statistični podatki pošiljajo le od primera do primera. Z vsem tem je treba prenehati.
Tudi sama struktura fizkulturne organizacije se še vedno izpopolnjuje. Tako se n. pr. formirajo kompletni odbori za posamezne panoge športa namesto referentov, ki so bili združen; v tako zvani strokovni komisiji. Praksa je pokazala, da strokovna komisija, v kateri je bilo po 20 ljudi iz raznih odborov in za razne panoge športa, ni dovolj gibona. Težišče dela je potrebno prenesti na pojačanje odborov za razne panoge športa, odgovornost za pravilno poslovanje teh odborov pa na sekretariate glavnih odborov fizkulturnih zvez. Plenum se je bavil tud; z mislijo, naj bi se pri sekretariatih formirali nekakšni vadite!jsko-sportn; sveti, id bi imeli predvsem nalogo . pravilno in načrtno razvijati vse panoge športa po nekem predvidenem programu.
Plenum je podčrtal še celo vrsto raznih drugih nedostatkov. Za fizkulturne kadre do sedaj v odborih ni bilo zadolženih tovarišev. Zato je predvideno formiranje kadrovskih oddelkov, ki naj. bi urejal; vprašanje pravilne razpodelitve starih kadrov ter poskrbeti za vzgojo novih.
Pri organizacijskem oddelku so predvideni po trije do štirje inštruktorji', ki hi hodil; po terenu, nudili neposredno pomoč in prenašali izkušnje.
Zaradi boljše povezave med terenom, t. j. fizkultumimi aktivi in društvi na en; strani ter okrožji na drugi strani, se predvideva organizacija okrajnih fizkulturnih odborov. Za ona društva, ki so premajhna in zato neživljenjska, se predvideva fuzija. V Beogradu bodo n. pr. devetnajst fizkulturnih društev združili t enajst.
Temelj našega fizkultumega gibanja ja tekmovanje za ZREN. Njegovo množično izvajanje med mladino in širokimi sloji delovnega ljudstva bo imelo velik vseljudski pomen.
Delo naših zdravstvenih organov v fizkulturi, t. j. medicinske kontrole, predavanja o telesni higieni itd., predstavljajo problem, ki je šele načet. Na tem področju so zelo redki sodelavcu Isto velja tudi za preglede fizkultumikov pred tekmovanjem. V tem pogledu bo treba prebresti še marsikatere zapreke.
Zdravi, sposobni, zavedni, požrtvovalni in borbena fizkulturni ki — garancija srečne bodočnosti naših narodov
Vsestranski vzgoji kadrov — telesni in duševni — je plenum posvetil posebno pozornost. Splošna pojava je, da se fizkuL turni organizatorji premalo izpopolnjujejo in upoznavajo s problemi fizkultumega gibanja, s problemi organizacije, predvsem pa s strokovnimi vprašanji. V ta namen predvideva Centralni odbor FIS-a celo vrsto tečajev, ki bodo v zimskem časa vzgajali voditelje in organizatorje društev, posameznih panog športa ter ZRHN-a-Centralni odbor pripravlja s pomočjo instituta za fizkulturo tipizirane načrte teh tečajev. Sklenjeno je, da se v vseh aktivih in društvih uvede organizirano vzgojno delo z razpravami in debatami o izvedenih prireditvah, tekmovanju in drugih akcijah, kjer naj se kritično presoja delo. Tak način dela omogoča, da se voditelji učijo na izkušnjah. Bolno mesto v našem gibanju je tud; vprašanje propagande • in literature, časopis; so po večini le registratorj; domačih in tujih športnih dogodkov, niso pa udarna sila našega gibanja, sila, -ki bi vodila gibanje, ga vzgajala in učila, sila, ki bi udarjala po napakah in pomagala fizkultumikom ter jih učila, kaj in kako naj delajo. Flzkultumo gibanje še do danes nima svojih pesmi in maršev. Pesniki in skladatelji niso bili' na-prošeni, niti opozorjeni, niti niso sami začutili veličine mladinskega delovnega elana, lepote in veselja zdravih in radostnih ljudi ter globine in pomena krepitve duha, in telesa ter priprav na udarnike in borce — kar vse bi moglo in moralo najti svojega izoblikovanja tudi v pesmi in glasbi.
Delo v obrambni sposobnosti našega ljudstva , t. j. priprava mladine za službo v naši ljudski armadi, priprava na obrambo domovine, ni bila izvršena v dovoljni meri. Naša naloga je, da damo mladini splošno vojno znanje, strojne vaje, poznavanje terena korakaje, streljanje itd. To so znanja, ki jih mora obvladati vsak fiz-kultumik, pri čemer lahko mnogo koristijo demobiliziranči naše vojske. Ta hih, ta vsebina se mora ustvariti v vseh naših aktivih in društvih.
Danes je potrebno jasno in brezkompromisno povedati, da je cilj fizkultumega gibanja kot sestavnega dela vzgoje mladine in ljudstva, vzgajati ljudi v patriote, graditelje in borce. Zato je treba brezkompromisno udariti po vsakomer, kdor bi hotel preko športa vzgajati mladino v kakem drugem duhu. Takih ljudi se mora naša organizacija čim prej temeljito očistiti, ker so le klavrn ostanek preteklosti, z druge strani pa je treba vzgajati nove, poštene ljudi, ki bodo dali vse svoje sil® za napredek našega novega fizkultumega gibanja. Pri tem je treba spregovoriti tudi o tako zvani »depolitizaciji športa« ali nekakšnem tako zvanem »čistem športu brez politike«, kar je le zahteva svetovne reakcije v borbi proti demokratizaciji športa. Delegat; plenuma so dali enodušen odpor vsem tistim elementom v našem fizkulturnem gibanju, ki se še niso osvobodili stare miselnosti in tako podpirajo reakcijo v vsej njeni demagogiji,
To so na kratko vprašanja, 0 katerih naj se vodijo razprave in debate na sestankih in občnih zborih fizkulturnih aktivov in društev v predstoječi volivni kampanji za nove fizkulturne odbore. To js zgoščen sklop nalog in vprašaj, o katerih je razpravljal plenum in o katerih bodo v kratkem izšli sklep; FIS-aja.
Silvo Furlan
Izdaja Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-IL, tel. št. 45*38 — Odgovorna urednica: Bašin Boža_Ttsk Tiskarne »Slovenskega poročevalca«