PoStnlna plačana t gotovinL	Cošlo 2 2.V-“		pi’UoQ*
	IT Lil tfCCI	F tl 1 If
OdK Strokovni list za	ITNI VESI povzdigo in napredek obrtništva	INIK Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK* Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: Mloletno	Din 40’— polletno ...... Din 20-— posamezna številka . . Din 1*—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru44 in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se n« vračajo. Ponatiski dovoljeni le s navedbo vira. Stev. pri postni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 22. avgusta 1930.	Štev. 84.
Kreditno vprašanje in mali obrtnik.
Iz vrst malih obrtnikov prihajajo včasih pritožbe, da je mali obrtnik prepuščen samemu sebi, da ne dobi od nikoder pomoči, da nima nihče za njegove težnje razumevanja in da zastonj prosi za kredit tudi pri zavodih, ki bi po svojem ustroju morali biti malemu obrtniku na razpolago.
Previden, gospodarsko misleč človek se bo, če sliši tako pritožbo, predvsem vprašal, kako je mogoče, da v današnjem času, ko ni nikaka tajnost, da se pri denarnih zavodih stekajo obilna denarna sredstva, posten, priden in zanesljiv obrtnik, ki rabi primeren kredit v' obrtne svrhe zastonj prosi za njega.
če previden, gospodarsko misleč človek, motri gori opisane pritožbe z vidika, da je prosilec-obrtnik pošten, priden in zanesljiv in da prosi za primeren kredit v obrtne svrhe, bo prišel v posameznih primerih do sledečih zaključkov:
1. Prosilec je sicer pošten in priden, toda je prosil za kredit, ki je za njegove razmere previsok. Pridnost in poštenost so visoke aktivne postavke med živimi, toda nesreča, bolezen ali smrt ta aktiva mahoma izbrišejo.
2. Prosilec je razmeroma dobro situiran obrtnik, je pa nezanesljiv, zanemarja obrt, pusti delati druge za drag denar, vsled česar se njegov obratni kapital manjša in bo v doglednem času opešal.
3. Prosilec je dolgo let dobro delal v najetih lokalih, pa se mu je zahotelo lastne hiše ali hišice. Vzel je denar iz obrti, sezidal hišo in jo pokril ter dobil pri hipotekarnem zavodu dopusten kredit, ki ga mora amortizirati in obrestovati. Po enem letu, ko dela računski zaključek, mora konstatirati, da mu manjka obratnega kapitala in da si ga mora pribavi-ti, če hoče svojo obrt obdržati na Prejšnji višini. Hipotekarni zavod, ki Jina glede višin intabulacijskih kreditov svoje predpise, mu ga ne da, obrne se torej na drug zavod za kredit in ga pri danih razmerah težko ali sploh ne dobi.
4. Prosilec je novinec. Zapustil je v želji po samostojnosti dobro plačano mesto pomočnika ali poslovodje ter si hoče s svojimi prihranki par tisoč dinarjev kupiti, že vpeljano obrt. Diferenco od par tisoč dinarjev do kupnine, ki znaša n. pr. 40.000 dinarjev, naj mu posodi denarni zavod. Ker je novinec, ne dobi zahtevanega poroka ali porokov ali pa ponudi n. pr. kot poroka svojega očeta, ki je majhen posestnik kje daleč v drugi pokrajini, ki ima vmu tega ge to posestno čez mero obremenjeno; ali ponudi za poroka svojega brata, nižjega državnega uradnika, ki komaj preživlja s svojimi bornimi dohodki sebe.in svojo družino itd. Kolikor primerov, slučajev, toliko navadno tudi specijelnih predpostavk in gotovih dejstev, toda eno je gotovo :
Pošten, ' priden in zanesljiv obrtnik, ki prosi za primeren kredit v svrho obratova/nja, ga bo prav gotovo dobil s poroštvom, ali pa tudi brez njega, če okoliščine to pripuščajo.
Naj se tak obrtnik z zaupanjem obrne na domač zavod, naj pogojene obveznosti točno drži, v dokazanih nepredvidenih in neresničnih okoliščinah, pa mu bo dovolil zavod gotovo rad par mesecev odmora, da more v tem času izpolniti dogovorjene pogoje.
Povod pritožbam proti zavodu, ki daje kredit, so večkrat tudi menice.
Menični zakon, ki je sukcesivno nastal iz večstoletnih skušenj, vsebuje gotove stvarne in utemeljene predpise, ki jih mora lastnik menice brezpogojno upoštevati. Tako mora n. pr. lastnik menice, na kateri je podpisan žirant, če ni dva dni po dospelosti plačana ali zamenjana z drugo enakovredno, tako menico protestirati, da ne zgubi pravico regresa (odškodovanja) napram žirantu. Taki protesti so vedno kamen spodtike, češ zakaj mi dela zavod nepotrebne stroške.
Dolžnik se včasih nehote, večkrat pa tudi hote vse premalo zaveda, da je menica obveza, ki dolžnika strogo veže na dogovorjeni in na menici razvidni plačilni rok (skadenco).
V	praksi se dogodi, da menični dolžnik kljub temu, da ga je posojilodajalec, v čigar rokah je menica že 14 dni, pred dospelostjo na to opozoril, kratkomalo ta rok prezre in na opomin sploh ne reagira, potem se pa čudi, če ga zavod po brezuspešnem opominjevanju in parmesečnem čakanju toži na plačilo.
Princip naj bi bil: če nameravaš celo menico plačati, stori to najkasneje drugi dan po dospelosti. Ako pa tega ne moreš, stopi več dni pred dospelosti k upniku in izposluj od njega ugodnosti, ki so ti potrebne, če more zavod tvoji želji ustreči, bo to gotovo rad storil; če pa mu iz ka-kršnegakoli razloga to ni mogoče boš imel še vedno časa, da do dospelosti na kak način svojo zadevo ure-dis.
Prosilec za posojilo mora pa upoštevati še eno dejstvo.
Denarni zavod, ki mu da kredit, mu je zaupal tuj denar, za katerega nosi polno odgovornost in mora torej paziti še vse bolj na varnost in vse drugo, kot posameznik, ki posoja na lastno odgovornost svoj lastni denar
če torej prosiš za kredit, daj denarnemu zavodu o svojem premoženjskem stanju točne informacije. Zavod, ki dela vestno, bo te informacije kontroliral in če Gožene bistvene in napačne podatke o tvojih navedbah, si zgubil za vselej kredit.
In končno še ena zelo važna točka: to so obresti. O tem se je, posebno v zadnjem času, mnogo pisalo in razpravljalo. Povsem jasno je eno. Denarni zavodi bi gotovo radi upeljali predvojno obrestno mero, če bi jo mogli spraviti v sklad s povojnimi upravnimi stroški. Davčni zakoniti predpisi, ki so veljavni za 1, 1930, so davčne dajatve izdatno zvišali. Per-sonalu v denarnih zavodih, ki ima povprečno iste plače, kot državni uradi nik, ne kaže zniževati dohodkov in ustvariti iz njega nezadovoljne in nezanesljive ljudi in končno se s pretiranim znižanjem obrestne mere ne l
sme vlagatelja navajati na štedenje v domači skrinji, kot je bilo to običajno pred osemdesetimi leti.
Klicati tuj, morda še celo nam sovražni kapital v deželo, pa je riskant-na stvar. Prijateljski ali vsaj nevtralni kapital, če je tudi iz tujine, sovražne tujine pa je absolutno pro-klerstvo; kajti gotovo dejstvo je, da nobena stvar na svetu ne zasužnji
človeka, skupine in celih narodov tako kot denar.
Povojna doba nam je prinesla mnogo težav. Z združenimi močmi skušajmo iste premostiti in stojmo z dejanji in nasveti drug drugemu ob strani.
če kedaj, potem v sedanjem času govoričenje, malodušnost in sovraštvo niso na mestu.
Jugoslovanska tvornica čevljev Bat’a.
Iz Broda na Savi poročajo, da se je zastopnik tvrdke Bata te dni pogajal z županom mesta Broda na Savi zaradi graditve Batine tvornice v bližini mesta. Po izjavi tega zastopnika je za tvornico in za 200 delavskih stanovanjskih hišic potrebno zemljišče 500 oralov. Batin eksponent obišče še Osijek, Mitrovico in Vukovar, nakar bo odpotoval na Češkoslovaško, da poroča o posameznih pogajanjih. Predvideno je, da bo nova tvornica pričela obratovati že pomladi !. 1931. in da bo v početku zaposlovala 500 delavcev.
Ta vest vzbuja med čevljarskim obrtništvom cele države veliko razburjenje. Bata povzroča že s svojimi trgovinami in popravljalnicami čevljev čevljarjem
hudo konkurenco in škodo. Vloženi so bili mnogi protesti, a vse nič ne pomaga, ker je sedanji obrtni zakon v svojih določilih o družbah tak, da Bati ni mogoče do živega. Sedaj pa naj pride še tovarna in tuji, inozemski kapital bo še v večji meri uničeval domača podjetja. Proti temu je lreba zavzeti energično stališče. Merodajni krogi ,osobito ministrstvo trgovine in industrije, ki odloča
o	pripustitvi Bate, naj bi vpoštevali kritični položaj čevljarske stroke v državi in naj bi tej tvrdki žabranili nelojalno in s stališča napredka domače produkcije nedopustno konkurenco omenjene inozemske tvrdke. Kakor smo že poročali, so naše organizacije, predvsem Zveza obrtnih zadrug že storile odločne korake proti nelojalni konkurenci Bate.
Izprememba zakona o davku na poslovni
promet.
V zadnji številki Obrtnega Vestnika smo kratko omenili izpremembe zakona o poslovnem prometnem davku. V naslednjem priobčujemo nekatera podrobnejša določila iz zakona, ki ga je podpisal 'Nj. Vel. kralj 12. julija in ki je sedaj stopil v veljavo.
Sedanji davek na poslovni promet, ki se pobira že od srede 1921. leta, je bil predmet stalnih |in pogosto prav upravičenih pritožb vseh gospodarskih krogov.
'Promet dobrin je po sedanjem zakonu obremenjen vsakokrat, ko prehaja iz rok ene osebe v posest druge.
V	promet izročeno blago mora itd če-sto, preden pride do konzumenta, preko 5 do 6 posrednikov. Tako konstruirani davek je moral pri strogem izvajanju ogromno podražiti življenje, kajti pri vsakem prehodu blaga iz rok enega posrednika v roke drugega se je blago podražilo za 1 odst., kolikor znaša davek na poslovni promet.
Naša država ni edina, ki je uvedla tako konstruirani davek na poslovni promet. Ako abstrahiramo od neznatnih nijans formalne strani, so ta davek Ln to obliko kljub za promet neugodnih setavin uvedle mnoge druge države, predvsem Francija, iNem-čija, Belgija, Češkoslovaška, Madžarska in Italija.
Odkar je bila ta davčna oblika pri nas uvedena, so se začeli skoro dnevno oglašati glasovi o njenih škodljivih posledicah. Mi smo o tem neštetokrat pisali. Da se čim bolj ustreže tem upravičenim pritožbam vsaj deloma in da se dosedanji zakon o davku na poslovni promet reformira po željah gospodarskih krogov, je bil sprejet gori navedeni zakon, ki naj tem pritožbam gospodarskih krogov v mno-
gočem ugodi ter olajša to breme, ne da bi bili s tem fiskalni interesi države oškodovani.
Novi zakon je okvirni zakon, a g. ministru financ so dana pooblastila, da sme z naredbami z zakonsko močjo ta zakon izdelati ter ga v soglasju z gg. ministri in po predhodnem zaslišanju gospodarskih krogov uveljaviti. Osrednja misel davčnotehnične reforme te davčne oblike je v tem, da osredotočuje davčno obvezo na eno mesto in na eno osebo za vse prometne izpremembe, ki dolete v gospodarskem življenju posamezno blago v nespremenjeni obliki.. To velja za ves promet, ki mu je podvrženo blago na potu od proizvodnika ali od uvoza do konzumenta.
Nadalje predvideva novi zakon enkratno davčno breme (pavšal!) in to na enem mestu in za eno prometno osnovo ne glede na to, ali je prometna pot daljša ali krajša od določene povprečne poti.
Iz te osrednje misli izhaja druga misel, ki naj omeji obseg davčnih obvezancev te davčne oblike na čim manjše število. Skupni davek naj obsega po možnosti s posebnim ozirom na davčno tehniko ne samo promet (nabavke) blaga v neizpremenjenem stanju od proizvodnika ali uvoza do konzumentov (takozv. trgovske faze), temveč tudi nabavke predproizvodov, ki so potrebni ali ki jih uporabljajo za izdelavo zadevnega blaga. Nadalje spadajo semkaj nabavke kasnejših proizvodov, ki so sestavljene iz blaga, podvrženega skupnemu davku.
Čimbolj bodo gospodarski in tehnični pogoji *tega kombiniranega skupnega davka izpopolnjeni, tem boilje bo rešena naloga, ki je bila postavljena v to reformo. Tako n. pr.
Štev. 34.
mil ■iinwr iwrn*H
more skupni davek na moko istočasno obsegati prometni davek na kruh; prometni davek od živine v klavnicah lahko vsebuje obenem tudi davek na kože, meso in klobase; skupni davek * na nabavke surovin (vonle in bombaža), kakor tudi davek za vse njihove izdelke do konfekcije; davek na strojeno kožo (usnje) sme obsegati i davek od vseh usnjatih izdelkov; skupni davek od papirja lahko krije davek od vsakovrstnih nabavk papirja do časopisnega papirja in izgotovljenega papirnatega blaga.
S tem se bo dosegla izredna poenostavitev davčne odmere, ki bo dobrodošla tako davčnim oblastvom kakor vsemu narodnemu gospodarstvu. Velik krog oseb bo ostal izven okvira davčnih obrezancev in ne bo dolžan prijavljati davka in voditi posebnih knjig o poslovnem prometu. Ako abstrahiramo od uvoza, bo to veljalo tudi za večino trgovcev. Nadalje bo to veljalo tudi za znaten krog obrtnikov-proizvodnikov, n. pr. za peke, čevljarje, krojače, proizvodnike papirnatega blaga itd.
Ako upoštevamo tudi to, da je med temi mnogo takih, ki ne vodijo knjig ali pa zelo nezadostno, lahko ocenimo, kakšna bo olajšava pri vseh teh poslih za trgovce in obrtnike s tem, da izpadejo iz kroga tovrstnih davčnih obvezancev. Davčna obveza po sistemu skupnega davka na poslovni promet ne bo nalagala vodstvu tovrstnih davčnih knjig in davčni kontroli posebnih težkoč in bo zato vodstvo takih knjig omejeno samo na številna večja in manjša industrijska podjetja. Kar se tiče manjših proi zvodnikov, ki jih kombinirani skupni davek iz gospodarskih ali davčnotehničnih razlogov ne bo mogel zajeti, ostane zanje dosedanji sistem vodstva davčnih knjig, ako njihov promet ne presega 360.000 Din.
Če se bo dovolj izkoristila elastičnost novega sistema, se bo mogla davčna obremenitev lažje prilagoditi posameznim produktivnim panogam gospodarstva. Ta elastičnost skupnega davka bo omogočila, da se odrede različne davčne stopnje, ki bodo različne za podjetja, kjer je koncentrirano več ali manj faz produkcije, tako da bo isto končno blago vedno enako obremenjeno.
Izvoz naših proizvodov in pridelkov tudi v bodoče ne bo obremenjen s tem .davkom. Skupni davek tudi ne bo tangiral prevoz blaga preko carinskih področij, ako blago med prevozom po državi ne izgine iz evidence carinskih oziroma železniških in brodarskih oblastev. (»lede uvoza blaga iz inozemstva bodo izpremembe na-pram dosedanjemu davčnolbrmalne-mu postopku v soglasju z bistvom skupnega davka. V tem mestu bo najlažje podvreči uvoženo na poslovni promet od uvoženega blaga v carinarnice in na uvoznike, s čimer bo tudi vsaka nadaljna oseba v notranjo-sit do konzumenta oproščena nadaljnje davčne obveze.
Da se pa doseže enaka davčna obremenitev domačega in inozemskega blaga, predpostavlja sistem skupnega davka logično diferencijacijo davčne stopnje povsod, kjer obremenjujejo blago iste vrste poleg skupnega davka še bremena davka na potrebne surovine, polfabrikate in pomožni material zato blago, ki jih posebej poudarja skupni davek. To predhodno obremenitev je treba določiti za vsako vrsto blaga posebej. Tako sledi iz domače stopnje v zvezi s to tako izračunano predhodno obremenitvijo domačega blaga diferencirana stopnja za uvoženo blago.
Jasno je, da mora biti napetost, ki bo obstojala med domačo in uvozno stopnjo, identična s predhodno davčno obremenitvijo istovrstnega domačega blaga. Ta napetost pa ne predpostavlja specijalne uvozne dajatve. Ona samo izravnava domače blago z blagom iste vrste iz inozemstva.
Zakonski predlog o skupnem davku ostane ne samo na dosedanjem principu davčne prostosti izvoza, nego gre še dalj. Medtem, ko je bila namreč po dosedanjem zakonu o davku na poslovni promet prepovedana izrecna prevalitev davka, novi zakonski
predlog tako prevalitev izrecno dovoljuje osebi, ki ta davek plača. To stališče ni važno samo za točnost kal-kuliranja cene; mnogo večji pomen utegne imeti za financiranje izvoza glede davčne razbremenitve domače proizvodnje za izvoz. S prevalitvijo davka v fakturah bo trgovcem dana možnost povrnitve prej pavšalno plačanega davka na izvozno blago. Iz načela diferencijacij stopenj na uvozno blago logično rezultira tudi možnost, da se za blago izvozniku nadoknadi tudi oni del skupnega davka, ki je bil plačan v toku produkcije eksportnega blaga. Izvozno povračilo te predhodne obremenitve se more vendar gibati največ v višini razlike med domačo in diferencijalno vsoto skupnega davka.
V	ministrstvu financ so že zbrali podatke, na podlagi katerih se bo ravnalo pri izdelovanju naredb za skupni davek. V prvi vrsti bodo pozvane strokovne osebnosti, ki bodo podale svoje mišljenje o vseh fazah prometa, tako domačega, kakor tudi uvoženega blaga. Na podlagi tako zbranega materijala bodo sklicane strokovne komisije, ki bodo ugotovile višino stopnje za posamezne vrste prometa. V te komisije bodo povabljene osebe tako iz strokovnih resorov posameznih ministrstev, kakor iz posameznih panog gospodarstva.
Delo strokovne komisije bo tako urejeno, da bodo omenjene naredbe dvršene še v teku tega leta, najkasneje pa do 1. januarja prihodnjega leta, ko bodo stopile tudi v veljavo.
Dolak Adolf, strok, učitelj
Tehn. srednje šole v Ljubljani:
Nekaj misli o politiranju in polituri.
(Nadaljevanje.)
Po preteku 3—5 mesecev se je v lesu preostalo olje strdilo, luknjice (pore) so pokrite, cela ploskev izkazuje gladko in enakomerno površino, ki nudi najidealnejšo podlago za po-lituro.
Dandanes, v dobi strojev in iznajdb, je v gospodarskem stališču obrtnika postal čas diktator, ki ne dovoljuje dolgega odlašanja dela, in tako je prišlo, da se je obdržala pač navada brusiti z oljem in se je popolnoma opustila potrebna doba čakanja, da se olje izsuši.
Zakaj škoduje olje polituri?
To vprašanje si stavimo, ker iz prejšnjih člankov poznamo ono veliko razliko v izvajanju brušenja z oljem nekdaj in sedaj. Radi boljšega razumevanja učinka olja na polituro moramo se preje seznaniti s snovmi, iz katerih je politura pripravljena.
Politura je raztopina šelaka v alkoholu. Šelak je smola, ki se izceja iz mladih vej raznih dreves, ki rasejo v Vzhodni Indiji in sicer radi pika neke vrste uši, imenovane lakova uš. Šelak se dobi v obliki tanjših ali debelejših ploščic, ki so po stopnji čiščenja surovega šelaka več ali manj prozorne in ise nudijo pod imeni: ru-binski, oranžni, poloranžni in citronski šelak.
S posebnim procesom (beljenjem) se odvzame šelaku rumenkastorujava barva in se dobi beli šelak, ki služi za pripravo bele politure. Ta beli šelak ima obliko palice in se na zraku razkraja, t. j. pokvari. Zato se mora hraniti pod vodo, ako se takoj ne porabi za polituro. Pokvarjeni šelak izkazuje razpokano, umazanorujavo površino, je zelo težko raztopljiv, deloma celo neraztopljiv in daje slabo, lepljivo polituro.
Alkohol ali špirit, ki ga uporabljamo za pripravo politure, mora biti vi-sokoprocenten (90—95%), ker le s tako polituro se lahko in hitro krije. To se zgodi vsled lahkega in enakomernega izhlapevanja špirita. Za obrtne svrhe se uporablja takoime-novani denaturirani špirit, to je z dodatkom smrdljivih, neužitnih snovi specijelno za obrtne svrhe pripravljeni špirit. V nekaterih slučajih, posebno pri belem šelaku, rabimo za razitopljenje čisti špirit, vinski cvet.
Poleg raztopljivosti v špiritu, je šelak, ker je smola, deloma tudi v olju
raztopljiv. iPri politiranju se pokrije-površina lesa z zelo tanko plastjo šelaka (politure). Ako je bil les neposredno pred politiranjem mastno brušen, se napolnijo lesne celice z oljem.. Politura, s katero krijemo površino tega lesa, je dovzetna in občutljiva za to, pod njo se nahajajoče olje, se na omehčanih mestih sprijema s: prahom in tako dobiva preje gladka politura ono neugledno, raskava površino.
‘Gori navedena dejstva naj bodo vsakemu polirarju resen opomin, da si mora pripraviti osnovo za politira-nje popolnoma brez vsake maščobe!
(Dalje prihodnjič.)
Dipl. tehn. Tone Poljšak;
Obrtnik in elektrika.
Zadnjič smo omenili merilni enoti za učinek in delo električne energije ter preidemo danes nekoliko natančnejše na električni tok.
Električni tok nastane,če napravimo na kakršenkoli način spoj med dvema ali več poli kakršnegakoli proizvajalca električne energije, seveda to le, če je isti v za obratovanje potrebnem stanju. Reče se tudi: električni tok nastane, če tokokrog sklenemo. Jakost električnega toka je odvisna od napetosti, katero ima proizvajalec električne energije odnosno priključek nanj, in od upora, ki ga tokokrog stavi proti električnemu toku, in sicer je jakost toka večja z večjo napetostjo in manjša z večjim uporom. Razmerje med električnim tokom, napetostjo in uporom si najlažje tolmačimo z vodo. Mislimo si, da imamo rezervoar vode v gotovi višini, iz katerega gre navzdol cev s pipo na koncu. Če je pipa zaprta v cevi, ne teče nikaka voda, pač pa vlada pred pipo gotov vodni pritisk. Ako pipo odpremo, bo teklo več ali manj vode in sicer je bo teklo tem več, čim večji pritisk imamo pri izhodu cevi (to je, čim višje leži rezervoar) in čim manjši upor Stavi voda vodnemu toku (to je, čim večja, debelejša je cev). Vodni pritisk v tej prispodobi odgovarja električni napetosti, množina vode, ki v časovni enoti preteče skozi cev električnemu toku in upor cevi električnemu uporu tokokroga odnosno uporabljava električne energije.
Elektnično napetost merimo v voltih (V), električen tok v amperih (A ali Amp.) in električen tok v ornih (O ali Ohm). Njih medsebojno razmerje je sledeče:	proizvajalec
električne energije, ki ima napetost 1 Volt, pošlje skozi tokokrog, ki ima 1 Ohm upora, električni tok z jakostjo 1 Amp. Če označimo napetost v voltih s črko »E«, tok v amperih s črko »I« in upor v Ohmih s črko »D«, izrazimo:
E — I X U
I	.= E : U U = E : I
Praktični primeri za uporabo teh enačb bi bili:
1. Imamo en upor z naznako jakosti toka in upora in sicer je I — 2 Amp, U = 110 Ohm; hočemo vedeti-, kolikšno napetost rabi odnosno uniči ta upor. Ker nam je znano I in U, iščemo E ter se radi tega poslužimo prve enačbe. Napetost E dobimo, če pomnožimo I in U, to je E = I X U = 2 X 110 = 2i20. Dobili smo torej napetost 220 Volt.
2. Napetost toka je 220 Volt; imamo en upor, ki ima 55 Ohm ter bi radi vedeli, kolikšen tok bo tekel skozi ta upor. Poslužimo se druge enačbe I = E : U == 220 : 55 = 4. Dobili smo torej napetost z uporom ter smo izračunali, da teče tok 4 ampere.
3. Imamo napetost 110 Volt ter hočemo izračunati upor, skozi katerega pri tej napetosti teče tok 2 Amp. Po-s lužimo se, ker iščemo upor, tretje enačbe U = E : I = IkO : 2 = 55. Dobili smo torej, da mora upor imeti 55 Ohm.
(Nadaljevanje sledi.)
KAJ JE NOVEGA.
Borze: Tuje valute so veljale v prešlem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13:46, Budimpešta (pere-go; 9-88, Curili (švic. frank) 10-96, Dunaj (avstrijski šiling) 7-96, London (angleški funt) 27444, Newyork (dolar) 56-23, Pariz (francoski frank 2-22, Praga (češkoslov. krona) 1-67; Trst (lira) 2-95.
Nj. Vel. kraljica Marija se je v nedeljo vrnila iz inozemstva na Bled, nato pa odpotovala v Hanpjesak v Bosno po kraljeviče, da jih pripelje v svojo letno rezidenco na Bledu.
Predsednik vlade general Živko vic se je pripeljal 19. t. m. preko Ljubljane na Bled, kjer se namerava muditi nekaj dni na oddihu; v Ljubljani ga je pozdravil na kolodvoru podban g. dr. Pirkmajer, na Bledu pa minister dr. Shwegel, pri katerem se je vršil tudi prijateljski obed.
Čehoslovaški konzul Resi zapušča po večletnem službovanju Ljubljano, kjer si je pridobil splošne simpatije..
Tarifni odbor im,a v Beogradu zasedanje po daljšem času ter se peča z vprašanjem revizije prevoznih cen za blago in potnike, osobito pa z vprašanjem, kako naj bi se s preureditvijo blagovnih tarifov pripomoglo k boljšemu izvozu naših poljedelskih in obrtno-industrijskih proizvodov.
0 stabilizaciji dinarja so širili nekateri beograjski listi razne neosno-vane vesti, ki se sedaj službeno de-mantujejo, češ da se sestavlja zakonski predlog o stabilizaciji dinarja sporazumno z Narodno banko.
Delnice Narodne banke, ki so lani notirale po 8900 Din, so v prošlem tednu padle na beograjski borzi vsled razburljivih vesti o stabilizaciji dinarja, na 7550 Din.
Zakon o zavarovalnih družbah, ki je v načrtu že izdelan 'in ki naj izenači sedaj dokaj različne predpise, bo po došlih vesteh v kratkem uveljavljen.
Načrt zakona o elektrifikaciji, ki je velikega pomena za razvoj obrta in industrije, je baje v ministrstvu, za zgradbe že izdelan.
Nacionalizacija sladkornih tovarn, katerih je v državi 6, od teh 2 v drž. eksploataciji, namerava izvesti vlada s posebno uredbo, ki naj bi odpravila odločilni upliv tujega kapitala.
Načrt obrtnega zakona je po vesteh ki smo jih prejeli iz Beograda, že v glavnem redigiran ter je upati, da bo predložen v končno obravnavo Vrh. zakonodajnemu svetu ter bo stopil v veljavo še tekom letošnjega leta.
Društvo narodov se sestane k rednemu zasedanju tekom prihodnjega meseca in sicer pod predsedstvom jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča.
Politične razmere v Egiptu so se v zadnjem času jako poostrile, osobito ker nameravata eksponenta angleške vlade kralj Fuad in Sidki paša izpre-meniti ustavo in celo uvesti za prehodni čas diktaturo.
Angleška vlada je intervenirala v Sofiji preko svojega poslanika zaradi priprav makedonstvujuščih, da bi s pohodi banditskih čet na jugoslovansko ozemlje povzročali nemir in napeto razmerje med Bolgarijo in Jugo-lavijo, osobito v času, ko zaseda Društvo narodov.
Reden zračni promet med Ameriko in Evropo se namerava na podlagi dosedanjih ugodno poteklih letalskih poizkusov uvesti in sicer na treh progah, od katerih bi progo preko azorskih otokov spremljali plavajoči otoki.
Mednarodni kongres za strokovni pouk se je vršil od 1. do 5. avgusta v Liegeu v Belgiji ter razpravljal o izbiri obrtnega poklica po naraščaju ter o strokovni vzgoji obrtnih vajencev, ki je danes v raznih državah jako različna.
Posevki koncem julija in stanje še preostalih poljedelskih kultur kaže napram povprečnim rezultatom v letih 1925—29 v splošnem izboljšanje, tako da bode letošnja letina dobra, kar bo imelo ugoden upliv tudi na vse naše gospodarstvo.
MEDIC-ZANKE,
tvornice olja« firneža, lakov in barv (boja)
d. z o. z.
Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana »Me d vode - Domžale
Podružnice in skladišča: Maribor, Novisad
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „MeraklM in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
DOPIS.
Dopis iz Trbovelj. Plačujemo velike davke, zaslužek nam pa drugi jemljejo! Tako splošno tarnajo obrtniki. Poglejmo si vse po vrsti od obrtnika do trgovca, ki je navezan le še na tiste, ki v konzumih ne dobe več življenskih potrebščin radi odpovedanih kreditov. Gostilničar je prej vsaj ob plačilnih dneh nekaj zaslužil. Sedaj mu pa jemljo zaslužek, kolikor ga preostaja, razne prireditve v domovih in druge društvene zabave. Čevljarji in krojači životarijo in delajo na obroke in še ti niso sigurni, če sploh pridejo do svojega izplačila. Saj so redukcije delavstva v rudniku na dnevnem redu. Ti siromaki si morajo iskati v tujini zaslužka in tako je zopet oškodovan delavec. Zidarske, tesarske, kleparske, ključavničarske, pleskarske i. dr. stavbne stroke trpe občutno in nelojalne konkurence rudniških rokodelcev, ki prevzemajo delo, to se pravi šušmarijo; tem pa še pomagajo in dajejo potuho Nekateri nezavedni obrtniki, katere bi bilo dobro poučiti pri sestankih obrtnega društva, kaj zahteva njih stan. Vse hvale vredno je, da Trboveljska družba svojim nastavljencem za zidavo hiš pomore z dobavo cenejšega stavbnega materijala n. pr. cementa, opeke in apna. Da se pa obrtnikom jemlje zaslužek s tem, da rudniška uprava pusti še privatnikom v delavnicah izdelovati skoro vsa mizarska, kleparska, ključavničarska i. dr. dela, to se ne bi smelo dogajati. Dogaja se celo, da rudniški rokodelci strankam prigovarjajo, naj dajo delati pri njih, češ da se bo izvršilo to delo v času praznovanja ali v prostem času in to po nizki ceni. Opažamo tudi, da sorodniki rudniških na-stavljencev izkoriščajo in si znajo pridobiti razna dovoljenja za to ali ono delo. Gospod ravnatelj je že svo-ječasno tako početje prepovedal in upamo, da se bo v bodoče v strožji formi in na vseh revirjih to upoštevalo, za kar mu bodemo prav hvaležni in, kar je glavno, tudi družba ne bo trpela škode.
Še iz Trbovelj. Pri raznih prireditvah, kakor srečolovih, tombolah in sploh pri nabiranju denarnih sredstev za to ali ono društvo, najdejo Prireditelji vedno obrtnika. Le malo kedaj pa se ti gospodje spomnijo, da je treba tudi pri oddaji raznih del upoštevati domače obrtnike. Vemo za fazne slučaje, ko so se dela oddajala izven kraja, češ da so boljša, in — cene ja. Neka dama je pri seji, ko je šlo za oddajo nekega dela pri nekem društvu kritizirala domačine in v resnici je bilo delo oddano drugam. Ogledali smo ta umotvor, pa s kritiko raje molčimo. Najbolj interesantno pa je, da je Tavno dotična dama prišla kmalu po tem dogodku z nabiralno polo za dobitke in glejte čudo: naš dobrosrčni obrtnik je zapisal na polo dobitek v vrednosti 200 Din. Tudi ta dobitek smo videli, je bil res lepo izdelan in ga je še celo dotična dama pohvalila. tAo se saj vidi in tudi ve, da se lahko doma da ustvariti marsikaj lepega. Ali bo treba v bodoče v takih primerih drugače postopati? Ta slučaj nas bo izučil, treba pa je stanovske združitve in zavednosti. To je resnica in pomnite jo!
OPOZORILO NAROČNIKOM! Uprava »Obrtnega Vestnika« bo v kratkem razposlala položnice za vpjar čilo naročnine za leto 1930.
Naročnike naprošamo, da čimpreje Poravnajo naročnino.
IZ ORGANIZACIJ.
Obrtno društvo na Jesenicah se
najlepše zahvaljuje vsem posetni-kom in tudi vsem drugim, ki so na katerikoli način pripomogli, da je proslava desetletnice in slavnost razvitja društvenega prapora tako lepo uspela.
♦ * *
Preizkušnje in odborova seja Zadruge krojačev in krojačic za radovljiški okraj. Zadruga krojačev in krojačic za radovljiški okraj na Jesenicah sporoča, da se vrši prihodnja preizkušnja vajencev in vajenk v nedeljo, dne 24. avgusta ob 3. uri popoldan v salonu restavracije Kunstelj v Radovljici. Ob 5. uri isti dan je isto tam redna odborova seja. — Načelstvo.
* * *
Zadruga krojačev in krojačic za sodni okraj Ribnica in Vel. Lašče naznaja svojim članom in članicam ter tudi nečlanom, da se vrše preizkušnje za vajence, vajenke, pomočnike in pomočnice v nedeljo 31. t. m. v občinski dvorani v Ribnici točno ob 10. uri dopoldne. K preizkušnji se je prijaviti najkasneje do 27. avgusta 1930. Prošnji je priložiti izpričevalo učnega mojstra in delavsko knjižico. Učnim mojstrom kakor tudi udeležencem se naznanja, da se bo pri teh preizkušnjah v praktičnem in teoretičnem predmetu postopalo kar najstrožje. Vsak udeleženec mora v teoretičnem pogledu znati predvsem dobro brati, pisati, posebno pa računati. Prijaviti se je osebno ali pismeno pri zadružnem načelniku v Ponikvah, ali pa pri podnačelniku v Gorenji vasi pri Ribnici.
* * *
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev za bivšo ljubljansko oblast v Ljubljani opozarja svoje člane, da v smislu zadružnih pravil in navodil, ki jih je izdala zadruga vsem članom, točno prijavljajo in odjavljajo zadrugi nijh pomočnike in vajence. Kljub temu, da zadružno načelstvo svoje člane vedno opozarja na to malomarnost, se nerednost v tem oziru ne da popraviti. Zadružni odbor je sklenil, da se bo odsihdob točno ravnal po predpisih, kakor je to tudi dolžan storiti. — Neki član je prijavil svojega vajenca pri zadrugi šele dne 1. avgusta, dasi je vajenec že dne 1. maja 1929 nastopil učno dobo. Ker je vsak vajenec v smislu § 10. zadružnih pravil prijaviti zadrugi .tekom 4 tednov, je odobrila zadruga nastop učne dobe šele s 1. julijem 1930 in mora trajati učna doba do 30. junija 1934. Iste nerednosti se pojavljajo tudi pri prijavi in odjavi pomočnikov. To utegne imeti pozneje neljube posledice. — Zadruga zato ponovno opozarja vse svoje člane na red Ln točnost. — Načelstvo.
RAZNO.
Državni zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani je ukinjen z nared-bo predsednika ministrskega sveta, njegovi posli pa preidejo v pristojnost banske uprave' Dravske banovine.
Risarski tečaj za učitelje obrtnona-daljevalnih šol, ki se vrši v Ljubljani, obiskuje 40 učiteljev, kar bo jako ugodno uplivalo na vzgojo obrtnega naraščaja, ki potrebuje oaabito pouka v strokovnem risanju.
Predor pod Semmeringom. V zvezi z načrtom za elektrifikacijo železniške proge Dunaj - Gradec proučujejo
tudi načrt zgraditve 7 do 8 km dolgega predora pod Semmeringom. Z zgraditvijo tega predora se bi zelo pocenil obrat na tej progi in izdatno skrajšal čas vožnje. Železnica preko Semmeringa bi bila sploh opuščena in zgrajena namesto nje moderna avtomobilska cesta.
Občni zbor Združenja graditeljev.
V	petek dolopdne se je vršil v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani občni zbor ljubljanske sekcije Združenja graditeljev kralj. Jugoslavije. Zborovanje je vodil predsednik gosp. Miroslav Zupan, ki se je spomnil med letom umrlega člana stavbenika Rudolfa Tonniesa, nakar je poročal o društvenem delovanju v preteklem letu. Grajal je slabo zanimanje članov za to organizacijo, ki obsega vso državo in ki si je zlasti ob priliki borbe za načrt novega obrtnega zakona pridobila mnogo zaslug na polju zaščite interesov jugoslovenskih gradbenih podjetnikov. Lanskoletno delovanje sekcije se je nanašalo predvsem na vzdrževanje stikov s centralo v Zagrebu. V debati k tajniškemu in blagajniškemu poročilu je tudi predsednik Zadruge stavbenikov g. Bricelj pozval navzoče člane k intenzivnejšemu delu in sodelovanju. iPomen te skupne organizacije se je pokazal zlasti letos, ko je združenje doseglo, da so v načrtu obrtnega zakona v glavnem upoštevane vse zahteve graditeljskega stanu. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni za predsednika g. Miroslav Zupan, za podpredsednika g. Rado Osredkar, za tajnika g. Angelo Battelino in za blagajnika g. Emil Tomažič. Občni zbor je končno razpravljal še o sodelovanju ljubljanske sekcije pri letošnji glavni skupščini Združenja, ki se bo vršila od 19. do 21. septembra v Zagrebu in ki bo združena s kongresom srednjeevropske delegacije organizacij graditeljev. Ob priliki kongresa se bo vršila v Zagrebu tudi mednarodna razstava del stavbnih mojstrov, ki se je Dodo udeležili tudi člani ljubljanske sekcije.
Znižanje kartelnih cen naših žele-zaren. K včerajšnji informaciji o znižanju kartelnih cen za železo nam poročajo iz Zagreba, da vest o generalnem znižanju ceh za 10. par pri kg ni povsem točna. V komercijalnem uradu jugoslovenskih železarn se tre-motno izdelujejo nove relacije, ki bodo deloma za nekaj par nižje, vendar bo ves elaborat gotov šele v nekaj dneh.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo definitivno prekinjena. Kakor poročajo iz Beograda, so bila dolgotrajna pogajanja za revizijo avstrijsko, - jugo-slovenske trgovinske pogodbe, ki so se dalj časa vršila na Dunaju, sedaj definitivno prekinjena in se bodo nadaljevala kasneje. Naša delegacija se je vrnila v Beograd po instrukcije za trgovinska pogajanja s Poljsko, ki se bodo v nekaj dneh pričela v Varšavi.
Povečanje monopolskih dohodkov. Kakor znano so se lani monoplski dohodki manj ugodno razvijali kakor ostali državni dohodki in so bili v prvem polletju za okrog 120 milijonov Din manjši kakor v prvem polletju 1928. V letošnjem prvem polletju pa so se tudi monopolski dohodki zopet dvignili. Skupni dohodki državnega monopola so namreč znašali 1109’7 milijona Din nasproti 1055’1 milijona Din v lanskem prvel polletju, in so torej za 54’6 milijona Din večji nego lani. To povečanje dohodkov pa izvira pretežno od večjHi dohodkov tobačnega monopola.
Izvolitev novega direktorja Narodne banke. Dosedanji direktor Narodne banke dr. Novakovič je bil že pred
meseci na lastno prošnjo upokojen. Vprašanje novega direktorja je ostalo ves čas nerešeno. Sedaj poročajo iz Beograda, da bo na seji uprave Narodne banke, ki se bo vršila 27. t. m., izvoljen nov direktor. Kakor znano je bilo to vprašanje že enkrat na dnevnem redu seje upravnega odbora, vendar ni bilo rešeno. Kot kandidata za to mesto se imenujeta gosp. Jovan Markovič, član uprave, in dr. Gjorgje-vič, inšpektor finančnega ministrstva.
Opozoritev Javne borze dela v Ljubljani. Na posebno odredbo ministrstva za soeijalno politiko in narodno zdravje smejo izdajati izjave v zadevi zaposlovanja inozemskih delavcev v smislu § 4. tozadevnega pravilnika le Javne borze dela (centrale), nikakor pa ne podružnice, ekspoziture ali poverjenitšva borz dela. Poslo-davci na področju Javne borze dela v Ljubljani se vsled tega opozarjajo, da je vse tozadevne prošnje vlagati pri Javni borzi dela v Ljubljani, ne pa pri podružnici v Mariboru in pri ekspoziturah v Kranju, Celju in pa v Murski Soboti. Vsaka vloga je v smislu določb zakona o taksah koleko-vati po 5 Din in priložiti za rešitev kolek po 20 Din.
Španska gospodarska kriza. Zaradi naglega padca pezete vlada v vseh krogih velik nemir. Sodijo, da bi padec španske valute utegnil resno ogrožati vse narodno gospodarstvo.
Udeležba na velesejmu v Solunu.
Ministrstvo trgovine in industrije je sporočilo Zbornici za TOI, da se bo država oficijelno udeležila mednarodnega velesejma v Solunu, kjer si bo postavila svoj poseben paviljon. Otvoritev sejma bo 14. septembra. Ministrstvo želi, da se naši izvozniki udeležijo te gospodarske manifestacije in da pošljejo na semenj vzorce svojih proizvodov ter reklamni materijal, v kolikor ga imamo na razpolago. Raz-stavljalci naj pošljejo na svoje stroške blagovne vzorce in reklamni materijal najkasneje do 25. avgusta na naslov: Trgovački muzej, Beograd, Miloša Ve-likog 29, z navedbo na pošiljki, da je blago namenjeno v Solun. Vse druge prevozne stroške, kakor tudi vse stroške na razstavišču samem nosi ministrstvo. Kdor se namerava udeležiti velesejma kot razstavljalec v našem skupnem paviljonu, naj to takoj sporoči Zbornici za TOI v Ljubljani. Semenj bo trajal do 1. oktobra 1.1.
Jesenski velesejem v Ljubljani.
Letošnjo jesen se vrši od 31. avgusta do 15. septembra v Ljubljani velika velesejemska prireditev.
Velik del le prireditve bo obsegal šumarsivo in lovstvo.
Gozdarska razstava nima samo namena pokazati obiskovalcem v preglednih tabelah, slikah, modelih in produktih gozd in gozdne razmere v Jugoslaviji in posebno v Dravski banovini, ter racionalno gospodarstvo v gozdu v pogledu vzgoje, izkoriščanja in zaščite gozdov ter delovanje drugih važnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki zvezi, temveč nudila bo širšim slojem naroda tudi pouk in spoznanje velike važnosti in potrebe gozda za posameznika in za državo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vzgojo, nego in zaščito gozda, kot eminentnega dela narodnega bogastva ter mu pokazala smotreno uporabo različnih gozdnih produktov.
Tudi je cilj razstave, da ustvari nove in učvrsti stare trgovske vezi, da vrši propagando za šumarsso, t. j. največjo domačo industrijo.
krediti
k dne 8. septembra se vr-tekmovanje slovenskih har-
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do naj finejšega in Igračni vozički v zalogi. —■ Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
Ceniki franko. Prodaja na obroke.
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
L. MikuS, dežnikov
Ljubljana
Mestni trg 25
Ustanovljeno 1S30
Skrbne lidtlevui«! NajveiJI izbori NajnISja cena! Praobteka! Popravila I
Vzporedno s šumarsko bo prirejena v posebnih paviljonih tudi velika razstava pohištva ter strojev in orodja za obdelovanje lesa.
Lovska razstava naj bi nazorno prikazala velik pomen lovslva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, kinologijo, industrijske panoge, ki so vzvezi z lovom. Tej bo priključena iudi razstava lovskih psov.
Za časa jesenske razstave se vrši v Ljubljani tudi VII. mednarodni akademski misijonski kongres. Zato bo prirejena na velesejmu ludi misijonska etnološka razstava, ki bo po svojem obsegu prva te vrste v Ljubljani. Razstava bo prikazala kulture tujih dežel in narodov in tolmačila naporno misijonsko delo ter požrtvovalnost in ljubezen naše lastne domovine za misijone.
Državni higijenski zavod v Ljubljani priredi v jeseni II. del znamenite higi-jenske razstave »človek, mati, dete«, katere I. del je že ob letošnjem ljubljanskem velesejmu vzbudil tolikanj za-namanja in občudovanja.
Vsem lem razstavam bo priključena tudi razstava industrijskih in obrtnih izdelkov v obče.
Za razvedrilo po ogledu vseh teh zanimivosti pa bo skrbel vinski in jestvin-ski oddelek sejmišča s svojim sijajnim zabaviščem, ki bo nudilo vse mogoče atrakcije za staro in mlado.
Na
S
Sejmska legitimacija (30 Din) daje pravico na polovično voznino po železnici v Ljubljano in nazaj.
DOBAVE.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 1. septembra t. 1. ponudbe za dobavo lopat ter za dobavo štedilnikov, kopalnih banj in kotlov za pranje. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Pri ministrstvu za zgradbe v Beogradu dne 3. septembra t. 1. glede dobave telegrafskih in telefonskih aparatov; pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 8. septembra t. 1. glede dobave gramoza, dne 9. septembra t. 1. pa glede dobave krp in bombaža za čiščenje; pri upravi drž. monopolov v Beogradu dne 9. septembra t 1. glede dobave zabojev ter blaga (platna in jute) za embalažo; pri direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu dne 9, septembra t. 1. glede dobave skretnic, tračnic in podložnih plošč. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 25. avgusta t.
1.	ponudbe za dobavo naprave za očuvanje kotlov itd.p red kotlovcem. Dne 5. septembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave negašenega apna, pri direk-drž. železnic v Subotici glede do-plošč iz azbestnega cementa in
pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave raznega materijala za vzdrževanje signalnih naprav. Dne 6. septembra t. 1. se bosta vršili naslednji ofertalni licitaciji:	Pri Direkciji
drž. železnic v Sarajevu glede dobave lopat in vil ter pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave signalnih barv. Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 6. septembra t. 1. ponudbe za dobavo gasilnih aparatov. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 01. avgusta _t„ 1. ponudbe za prekritje strehe prizidka postaje Slo. venjgradec, do 22. avgusta t. 1. pa glede dobave stenskih telefonskih desk, brzojavnih miz, telefonskega materijala ter vrvic in jermenov. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 28. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo krp in bombaža za čiščenje, žičnih krtač, elektrotehničnega materijala, lanenega firneža in barve. Dne 4. septembra t. 1. se bo vršila pri ministrstvu za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave telefonskih aparatov. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo delovnih površnih oblek in za dobavo raznega orodja, do 1. septembra t. 1. pa za dobavo konopnenih vrvic. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 4. septembra t. 1. pri upravi Dravske radionice v Ljubljani glede dobave železnih loncev.
Oddaja pleskanja železniških mostov 1. čez Ljubljanico pri Preserju,
2.	v Otovču, 3. čez Mežo na progi Dravograd - Labud in 4. čez Dravo v Mariboru gl. kolodvor. Ponudbe je vložiti pri gradbenem oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani do 26. avgusta 1930. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja kant od karbida. Predmetna ofertalna licitacija se bo vršila dne 5. septembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu. Prodajni razpis je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja restavracije na postaji Hum v zakup. Predmetna licitacija se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu dne 4. septembra t. 1. — Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja odpadkov od železa, gumija itd. se bo vršila potom ustmene licitacije dne 2. septembra t. 1. pri Avto-komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja popravil pri poslopjih stalne vojne bolnice v Ljubljani. Dne 25. avgusta t. 1. se bo vršila v pisarni referenta inženerije Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za oddajo popravil na poslopjih stalne vojne bolnice v Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
w
Železnina orodje, okovjeitd.
Porcelan
Steklenina
£	-i	t	Mi1!——
ŽILIČ
BOGDAN
LJUBLJANA, Dunajska c. 11
(poleg Figovca)
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Bnofavnt našlo?: Kredit Lfnbljaa« — TcUfoa it 2040, 145?, 1458, 1005 Ib 1800
Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de* viz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake Trste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe Jepostts Itd. itd.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TR6 4	PODRUŽNICA:	LJUTOMER
Valatan IL 2S0S	Ralun pri poltal hranilnici v Ljubljani II. 12.0S1	Tnlalon	It.	3308
Daie kredita v obrtne svrhe. pospeiuje ustanavljanje obrtnih In Industrijskih podjetij« izvriuje vse bančne trans-SkiuenmSunSSia. Vto£ n“kn|IHce in »a tako«',etun «e obre.tuleio kar najugodneje, vezane »loge po do-
govoru primerno viie