lC V i Smodiš (CeUsko GD) pred Janezom Konečnikom (GO Kočevje) in Francem Sterletom (GO Postojna). Naj- mlajši med vsemi tekmovalci, šele sedemnajstletni Jme Tršar (SGLŠ Postojna) paje bil neulovljiv in je z absolutno najboljšim časom dneva premagal prav vse tekače. Za njim sta se uvrstila domačina Milan Gornik in Tone Rok. Prvenstvo se je s kosilom in slavnostno razglasitvijo rezultatov nadaljevalo v Jamskem dvorcu pri Postojn- ski jami. Najboljši (in zadnji) so prejeli medalje in lepe nagrade, ki soj ih prireditelju omogočili številni spon- zorji. V napetem boju ekip je GD Postojna ubranilo lansko prvo mesto pred GD Bled in GD Kočevje. Ob prijetni plesni glasbi se je eno najštevi lčnejših gozdar- skih druženj končalo šele pozno zvečer. Ocene organizacije letošnjega prvenstva so bile zelo ugodne in sprašujemo se, katero društvo bo ta izziv sprejelo v naslednji zimi . Mojca Rudež in Špela Habič Milan Glavaš: Gljivične bolesti šumskog drveca. Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet Zagreb, 1999, 281 str. Bolezni gozdnega drevja pridobivajo v zadnjih letih pozornost, ki je prej desetletja niso bile deležne. Tako sta na območju prejšnje države v jezik.ib, k..i ji_b še vsi obvladamo, l. 1996 izšli kar dve knjigi : Milan Glavaš : Osnove šumarske fitopatologije, Šumarski fakultet Zagreb, ki obravnava splošni del gozdne fitopatologije, in Midhat Uščuplic: Patologija šumskog i ukrasnog drveča, Šumarski fakultet Sarajevo, 366 str. Znani nemški gozdni fitopatolog Heinz Butin pa kar zapo- vrstio izdaja odlične knjige s to tematiko. V letošnjem letu paje že omenjeni Milan Glavaš, profesor gozdne fitopatologije na gozdarski fakulteti v Zagrebu, izdal še obsežno in bogato ilustrirano knjigo o glivičnih boleznih gozdnega drevja, neke vrste dopolnitev sploš- nega dela iz leta 1996. Posebej je treba pohvaliti to delitev v dva dela, ker kaže resnost in globino obrav- nave. Splošni del gozdne fitopatologije, ki daje vpo- gled v bistvo bolezni, se namreč v fitopatološki litera- turi o gozdnem drevju obravnava nekako mimogrede, kot neke vrste privesek k bolj zanimivemu in upo- rabnemu posebnemu delu, kar pa nikakor ni optimalno. V zdajšnjih težkih časih za izdajanje strokovnih knjig pa to izpričuje hvalevredno razumevanje za disciplino gozdne tito patologije na Hrvaškem. Pri razvrščanju bolezni se pisci srečujejo s prvo težavo. Povsem znanstven etiološki pristop je, da se bolezni opisujejo po taksonomskem položaju povzro- čitelja bolezni. To predpostavlja pri bralcih zoanje taksonomije gliv, ki ga ti praviloma nimajo, zato je knjiga tega tipa manj uporabna. Doslej najbolj uvel- javljena in kot kaže tudi najbolj praktična je delitev 54 bolezni po organskih sistemih (korenine, skorja itd.), kjer se bolezni pač pojavljajo. Pisec obravnavane knji- ge je šel delno v lo smer in je prikazal bolezni plodov in semen, (pada\'ico) kalčkov in sadik, deformacije listov, obarvanje in trohnobe lesa; bolezni raznih orga- nov listavcev in iglavcev pa ni razčlenjeval, temveč so združene v dveh velikih poglavjih Bolezni listavcev (str. 33-108) in Bolezni iglavcev (str. 109-204). Ko- ristni so še kratki oddelki o sistematiki glivnih rodov, obravnavanih v knjigi, slovarček strokovnih pojmov, literatura in indeks gliv, žuželk v zvezi z boleznimi in indeks gostiteljev. Pri vsaki bolezni je najprej navedeno hrvatska ime, nato ime teleomorfnega (spolnega) stadija s sopomen- kami, ime anamorfnega (nespolnega) stadija s sopo- menkami, gostiteljske drevesne vrste in razširjenost bolezn.i po svetu. Nato je obravnavana parazitska gliva s sorazmerno izčrpni mi opisi morfologije posameznih organov, nato njen razvojni krog in škodljivost. Izbor obravnavanjb bolezni je seveda težavna stvar, vendar menim, daje pisec na podlagi dolgoletnega dela na tem področju in na podlagi izvrstnega poznavanja terenskih razmer na Hrvaškem zajel vse pomembnejše bolezni. Pohvaliti velja ilustracije oz. 96 barvnih slik, ki so zelo poučne in bodo v veliko pomoč praktikom pri prvem provizoričnem določanju bolezni. Precej lepih barvnih slik je prispeval tudi sodelavec Gozdarskega inštituta Slovenije, mag. Dušan Jurc. Pisec je pri pi- sanju upošteval veliko domače in tuje strokovne lite- rature, nekaj tudi slovenske. GozdV 58 (2000) ~ V podrobnejšo obravnavo v okviru kratkega prikaza ne kaže iti. V celoti vzeto je piscu prof. dr. Mi lanu Glavašu uspelo objaviti dragoceno in uporabno stro- kovno knjigo, ki pomeni lep dosežek gozdne fitopa- tologije na Hrvaškem. ·- (11jize 1 <>St Presenetljivo pa je, da pisec n.ikjer ne navaja zati- ralnih ukrepov, tudi ne za bolezni, ki se pojavljajo v gozdnih drevesnicah, kjer je lahko izvedba učinkovita in utemeljena. Jože Maček Nova kn.iiga- Rudi Wagenftihr: Anatomie des Holzes Založba DRW-Verlagje izdala tretjo knjigo iz serije Holz, Anatomie-Chemie4 Physik (Les, Anatomija-Ke- mija-Fizika) z naslovom Anatomie des Holzes (Ana- tomija lesa) avtorja dr. Rudija Wagenfiihrja. Knjiga predstavlja 5. popomoma predelano izdajo istoimenske knjige istega avtorja. Prva izdaja je izšla leta 1966 pri založbi Fachbuchverlag Leipzig. Avtor dr. Rudi Wagen:fiihr je skoraj 4 desetletja deloval kot lesni anatom na Inštitutu za les v Dresdnu, svojo strokovno pot paje posvetil zgradbi lesa. Zgradil je anatomski laboratorij in skrbel za nenehno povezo- vanje s področji, kjer se anatomija praktično uporablja. Je eden vodilnih lesnih anatomov v Evropi in je med- narodno znan kot avtor številnih knjig o lesu. Poleg priljubljene Anatomije lesa je njegovo najbolj znano delo Holzatlas (Atlas lesa), ki predstavlja temeijit pre- gled lastnosti lesa najpomembnejših komercialnih les- nih vrst. Upokojil se je leta 1993, vendar še naprej strokovno deluje. V najnovejši knjigi Anatomija lesa na 188 straneh podaja poglavja o strukturi in identifikaciji lesa ter o mikroskopskih tehnikah za proučevanje lesa in lesnih tvoriv. Obrača se na študente in znanstvenike, ki pro- učujejo strukturo lesa, pa tudi na praktike, ki se pri Popravek delu srečujejo z lesom. Pri tem misli predvsem na tiste v industriji, v muzejih ali v restavratorstvu. V uvodu je podan kratek pregled zgodovine anatomije lesa in njene naloge. Prikazan je nastanek lesa in skorje. Naj- obširnejši del je posvečen anatomiji lesa, s kratkim dodatkom o anatom ij i skorj e. Podano je tudi po glav je o identifikaciji lesa, kjer so Slovencem že znani Wa- genfiihrjevi identifikacijski ključi podani v obliki pre- novljenih preglednic. V poglavju o mikrotehnologUi se avtor ne posveča le masivnemu lesu, pač pa tudi pripravi preparatov in mikroskopiranju lesnih tvori v. V prilogi dodaja seznam in nomenklaturo 498 najpo- membnejših lesnih vrst. Knjiga je opremljena s šte- vilnimi mikroskopskimi slikami ter z izborom barvnih slik z najpomembnejšimi teksturami. WagenfuhrjevaAnatomija lesa predstavlja temeljno lesnoanatomsko knjigo. Zanesljivo ne bi smela manj- kati v strokovnih knjižnicah in bo dragocen pripo- moček študentom pa tudi praktikom, ki se kakorkoli srečujejo z lesom. Cena knjige je 128 DEM. Dodatne ioformacUe: http://www.drw-verlag.de/. Katarina Čufar Avtor prispevka FAO/ECEIJLO-seminar: Gozdno delo jutri, objavljenega v GozdV 57 (! 999) lO, je prof. dr. Marjan Lipoglavšek, in ne prof. dr. Iztok Winkler, kot se nam je pomotoma zapisalo. Obema prizadetima se za neljubo napako iskreno opravičujemo. Uredništvo GozdV 58 (2000) 1 55