IZHA T A trt! AK ČETRTEK
UREDI	IN	UPRAVA:
34100 '	ca	Valdirivo	36,
telefo’	Pošt.	pred. (ca-
sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovim TEDNIK
NOVI UST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1649
TRST, ČETRTEK 16. JUNIJA 1988
LET. XXXVIII.
Ne smemo
zamuditi
priložnosti
Samo dober teden nas loči od deželnih volitev v Furlaniji Julijski krajini. V nedeljo, 26., in v ponedeljek, 27. junija, pa bodo tudi volitve za nova pokrajinska sveta v Trstu in Gorici ter za novi občinski svet v Trstu, kjer se bodo izvolili tudi novi rajonski sosveti. Za politične stranke so vsake volitve huda preizkušnja; toda neprimerno hujšo preizkušnjo predstavljajo volitve za takšno politično organizacijo, kot je Slovenska skupnost, ki je odraz ter izraz slovenske narodne manjšine v Italiji. To velja zlasti za bližnje deželne in pokrajinske volitve, ki utegnejo biti naravnost usodne za celotno naše slovensko ljudstvo v italijanski republiki. Zakaj?
Odgovor je silno preprost. Obstaja namreč velika nevarnost drobljenja in razprše-vanja glasov slovenskih volivcev in volivk po raznih kandidatnih listah, ki so jih predstavile stare in nove politične skupine in skupinice. Za večinski italijanski narod ta pojav morda pomeni globoko željo po sooblikovanju nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja, toda naša slovenska narodna manjšina utegne kratkomalo ostati praznih rok, se pravi brez svojih predstavnikov v tako pomembnem zakonodajnem in upravnem telesu, kot je deželni svet, oziroma v tako pomembnih upravnih telesih, kot sta pokrajinska sveta v Trstu in Gorici.
V današnji številki našega lista objavljamo program, s katerim se Slovenska skupnost predstavlja na skorajšnjih volitvah. Kdor ga bo prebral, se bo prepričal, da gre za programska stališča, ki povsem ustrezajo naši slovenski manjšinski stvarnosti. Gre za moderne poglede na stvarnost, ki nas obdaja, in za napredne in sodobne predloge, kako naj se urejajo in rešujejo problemi na vseh temeljnih področjih političnega, družbenega in gospodarskega življenja. Pri tem pa se hkrati odločno poudarjajo vse tiste vrednote, ki predstavljajo osnovo vsakega omikanega življenja, pri čemer imajo še poseben poudarek naša slovenska izročila, katerim se moramo pravzaprav zahvaliti, če smo v bližnji in daljni preteklosti uspešno kljubovali nevarnosti raznarodovanja, se pravi odtujitve lastnim koreninam.
Slovenska skupnost pa se ne predstavlja volivcem samo z modernim in naprednim programom, temveč tudi s kandidati,
dalje na 7. strani ■
Okvirni volilni program Slovenske skupnosti
POZIV VSEM SLOVENCEM
Slovenska skupnost poziva vse Slovence v tržaški in goriški pokrajini, v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, kot tudi številne izseljence v videmski in pordenonski pokrajini, da se ob bližnjih deželnih volitvah strnejo okoli edine slovenske stranke in potrdijo samostojno slovensko zastopstvo v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. V tem najpomembnejšem izvoljenem svetu, ki ima široke zakonodajne pristojnosti in usmerja zelo razvejano upravno delo deželnega odbora, je Slovenska skupnost zastopana od vsega začetka pred 25 leti. Vse to obdobje je s svojo stalno prisotnostjo in s trdim delom sovplivala na reševanje splošne problematike, kot pristni glas slovenske narodnostne skupnosti pa je branila naše koristi in se borila za naše pravice.
Prisotnost SSk v deželnem svetu je izredno dragocena za vso manjšino, njeno prizadevanje pa cenijo tudi italijanske stranke.
Tudi v politiki želimo potrditi, da smo Slovenci subjekt, da želimo samostojno razmišljati o svoji poti in o svojih potrebah. Odgovarjati hočemo svojim ljudem, ne tujim vodstvom v Trstu, Vidmu ali Rimu. Prizadevamo si za sožitje in za-
vzemamo se za sodelovanje, pri tem pa hočemo ostati to, kar smo. Biti hočemo dosledni in odločni, ne pa odvisni od dnevnih strankarskih računov in oportunističnih prilagajanj.
Krajevnim, deželnim in državnim oblastem želimo tudi na teh volitvah pokazati svojo politično zrelost in narodno zavest. Zahtevo po sprejetju pravične globalne zakonske zaščite in po reševanju ostalih vprašanj moramo podkrepiti s strnjenim glasovanjem za Slovensko skupnost.
Premagati je treba nevarnost, da izgine naš glas iz deželnega sveta, ker bi bil to udarec vsem prizadevanjem v korist slovenske manjšine. Zato ne smemo razprševati svojih glasov! Pa ne samo to: moramo jih združevati, koncentrirati na slovenski listi. Ni dovolj glasovati za »slovenske kandidate«, pravo jamstvo je le slovenska lista!
ODPRT IN NAPREDEN PROGRAM
Slovenska skupnost se predstavlja volivcem in volivkam s širokim, odprtim in naprednim programom, ki ga tu podajamo v okvirni obliki, kar zadeva pristojnosti deželnega sveta.
Slovenska skupnost se nikakor ne omejuje na jezikovne, narodnostne probleme, temveč si prizadeva za pravilni pristop do splošne problematike, ki zadeva tudi vsakogar izmed nas kot državljana in občana. To je tudi prispevek naše skupnosti za splošni napredek družbe na vseh področjih. Tu igrajo veliko vlogo varstvo okolja, socialna vprašanja, gospodarstvo.
ZA PRAVIČEN ZAŠČITNI ZAKON
Z novim zakonskim predlogom za zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ga je SSk predložila v senatu 18. marca s pomočjo parlamentarcev manjšinskih strank, smo obširno, podrobno in utemeljeno postavili temeljne zahteve vseh Slovencev v Italiji. Zaščita mora biti celovita, saj mora zajemati Slovence v tržaški, goriški in videmski pokrajini, poleg tega pa morajo določila poseči na vsa življenjska področja manjšine. Zajamčiti morajo pravice slovenščine, našega šolstva, kulturnega življenja in ustanov, priznati naše pravice na področju gospodarstva, prostorskega načrtovanja, varstva okolja in narodnega ozemlja.
Dežela mora še naprej in še odločneje zahtevati od osrednjih oblasti, da preidejo od obljub k dejanjem. Brez jasne podpore krajevnih dejavnikov se bo v Rimu težko kaj doseglo.
A to ni vse, kar more in mora storiti dežela. SSk ne pristaja na teorijo, ki jo je ustavno sodišče že preraslo, češ da so vse pristojnosti v zadevah, ki se tičejo Slovencev, pridržane osrednjim državnim oblastem. Pri izvajanju vseh svojih, tudi najmanjših pristojnosti se morajo dežela in tudi krajevne uprave dosledno držati u-stavnega načela o manjšinski zaščiti. Pri vseh posegih je treba upoštevati specifične potrebe Slovencev, jih vključevati v zakone in sklepe. Slovenski zastopniki morajo priti v vse komisije, upravne svete in ustanove, ki soodločajo o našem življenju in razvoju.
ZA MEDSEBOJNO RAZUMEVANJE IN SPOŠTOVANJE
Dežela ima pomembno vlogo pri spodbujanju sožitja, medsebojnega razumevanja in kulture miru. Od nje zahtevamo tudi dosledno spoštovanje našega jezika, brez omahovanj in celo pristajanja na nove omejitve, kar zadeva enakopravno rabo slovenščine v odnosu z deželnimi uradi, pri vlaganju raznih prošenj in pri dvojezičnih napisih.
Jasna mora biti obsodba vsakega omalovaževanja naše prisotnosti in zaničevanja slovenščine
dalje na 3. strani ■
RADIO TRST A
Einspielerjeva proslava v Svečah v Rožu na Koroškem
■ NEDELJA, 19. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Mali pevci«. Glasbeno srečanje osnovnošolskih otrok na Radiu Trst A; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 17.30-
19.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 20. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Misel dneva; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Pregled mladinske književnosti; 12.00 Moskva, zapisi in vtisi petmesečnega bivanja v Rusiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Gospodarski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Glasbene pravljice; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 15.30 Problemi mladih pod mikroskopom; 16.15 Kanadski mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Sopranistka Dunja Spruk, violinist Tomaž Lorenz, čembalist Maks Strmčnik; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 21. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Misel dneva; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Ponarejanje živil; 12.15 Analiza enogastronomske ponudbe naše dežele; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13,20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 16.00 Dobra jed se sama ponuja; 16.30 Analiza enogastronomske ponudbe naše dežele; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Žarko Petan: »Maturantje«. Radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 22. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Zdravnik in pacient; 12.00 Skozi njen glas v umetnost; 12.40 Dermatolog svetuje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 15.00 Josip Kravos: Iz moje preteklosti: »Prvi april«; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Godalni kvarteti Pavleta Merkuja; 18.00 Literarna predpremiera: »Absalomova pripoved«. Ob novem romanu Alojza Rebule; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 23. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Misel dneva; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Potujmo! Kam, kdaj in kako; 12.15 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Na goriškem valu; 15.00 Josip Kravos: Iz moje mladosti: »Prvič zaljubljen«; 15.30 Glasbeni telefon; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Tigrova duša — spomini na Alberta Rejca; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 24. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Misel dneva; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Izkustvo film; 13.00 Opoldanski radijski dnevnki; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pisani svet; 15.00 Josip Kravos: Iz moje mladosti: »V Dobravljah gori«; 15.30 »Krivi preroki«; 16.00 Glasbene diagonale; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kultunri dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 25. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Porodila in deželna kronika; 9.40 Misel dneva; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.40 V prostem času; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Rožice te Čaninaue«; 15.00 Človek človeku; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 »In mirno tavala bi moja Pepka«. Afro-župnijski put-pure brez konca ne glave Andra Merkuja; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
V Svečah v Rožu na Koroškem je bila v nedeljo, 12. t.m., proslava ob 100-letnici smrti soustanovitelja Mohorjeve družbe, profesorja, politika in publicista Andreja Einspielerja. Zaradi zaslug, ki si jih je pridobil za slovenski narod na Koroškem, so ga njegovi sodobniki imenovali »očeta koroških Slovencev«.
Einspielerjeva proslava se je začela z mašno daritvijo na prostem. Na travniku za cerkvijo, pod senčnatim orehom so se zbrali številni zastopniki koroškega političnega, cerkvenega in kulturnega življenja, številni gostje iz Slovenije in Goriške. Med mašo je pel domači pevski zbor iz Sveč, slavnostni pridigar pa je bil mag. Ivan Olip.
Po maši je na istem prostoru bila proslava, h kateri je uvodoma vabila godba na pihala iz Šmihela, ki jo vodi Julijan Burd-zi. V imenu organizatorjev, SPD »Kočna« iz Sveč, Krščanske kulturne zveze iz Ce-olvca, Družbe sv. Mohorja in Narodnega sveta koroških Slovencev je prisotne pozdravil dr. Janko Zerzer. Sledil je nastop sveškega moškega pevskega zbora, ki ga vodi prof. Anton Feinig.
Na proslavi je imel slavnostni govor predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. Navezal se je na Einspielerjevo kulturno in politično delovanje v drugi polovici prejšnjega stoletja in poudaril veljavnost njegovih stališč tudi za današnji čas. Einspieler je namreč znal trdno stati na narodnih načelih, bil pa je tudi velik politični realist in je vedel, da je mogoče doseči določene uspehe za Slovence na Koroškem, tako da človek e-nakopravno razpravlja s predstavniki nemške večine. Dr. Grilc se je navezal na sedanje politične dogodke na Koroškem ob novem šolskem zakonu ter opozoril na u-krepe, ki jih vlada namerava sprejeti v korist slovenske manjšine na Korokem v u-panju, da bodo privedli do konkretnih po-
V Sloveniji je že 7.000 ljudi podpisalo zahtevo, naj se zaprta mlada časnikarja Janeza Janša in David Tasič ter podčastnik Ivan Borštner izpustijo iz zapora. Začela se je nabirka za družine aretirancev, odbor za njihovo obrambo pa razmišlja o tem, da bi tudi oklical v Sloveniij splošno četrturno protestno stavko.
Beograjski tednik »Nin« je pred dnevi objavil obširne odlomke iz zapisnika razgovorov med organi za notranje zadeve glede načrta vojske o aretacijah v Sloveniji.
O primeru Janša je izdala spomenico Zveza društev pravnikov Slovenije. Pridružuje se slovenskemu javnemu mnenju, ki zahteva spoštovanje načel ustavnosti, zakonitosti in korektnosti v sodnem postopku. Javnost je treba hitro in popolno informirati, saj je upravičeno zelo občutljiva za zaščito svobode in pravice. Njena vznemirjenost ni pritisk na sodstvo, pravijo slovenski pravniki, temveč izraz nadzorstva, ki
zitivnih rezultatov. Novi šolski zakon sicer ni dober zakon, je ugotovil dr. Grilc, a bi bil brez pripravljenosti na dialog v mnogočem slabši in ne bi vseboval nobenih sprememb. Triletna poskusna doba naj bi vsaj v osnovi dajala Slovencem možnost, da se o njem še dokončno izrečejo. Pozval pa je k dialogu tudi znotraj same narodne skupnosti na Koroškem. Predlagal je, da se ustanovi skupna komisija, ki naj bi v naslednjih treh letih natančno spremljala šolsko reformo, da bi skupno ugotovili ne-dostatke in skupno izoblikovali predloge za tiste spremembe, ki bi jih manjšina smatrala za potrebne.
V dokaz Einspielerjevega pomena za slovenski narod so organizatorji povabili v Sveče mešani pevski zbor »Hrast« iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič.
Višek je proslava dosegla ob podelitvi prve Einspielerjeve nagrade, ki sta jo prejela predsednika nemškoslovenskega koordinacijskega odbora krške škofije dr. Ernst Waldstein in dr. Valentin Inzko. V utemeljitvi je dr. Zerzer povedal, da so to nagrado ustanovili v priznanje tistim, še posebej iz vrst večinskega naroda, ki se na Koroškem zavzemajo za uveljavitev slovenske manjšine in ustvarjanje sožitja med Nemci in Slovenci. Oba nagrajenca sta se nato zahvalila za priznanje, nakar pa so sledili pozdravi in čestitke, med katerimi velja še posebej omeniti poseg koroškega državnega poslanca Karla Smolleja, ob njem je še spregoovril bistriški župan Baurecht in številni drugi zastopniki organizacij in društev, med temi tudi zastopniki Mohorjevih družb iz Gorice in Celja.
Ob zvokih godbe na pihala so se udeleženci nato pomaknili do okusno obnovljenega Einspielerjevega doma. Tu so odkrili spominsko ploščo, ki bo opozarjala, da je bil to dom šestih uglednih koroških duhovnikov iz rodu Einspielerjev, ki imajo velike zasluge za slovenski narod.
ga mora javnost izvajati nad delom vseh državnih organov.
Sama posest vojaških dokumentov, je še rečeno v izjavi, ni kaznivo dejanje. Potrebno je dalje poudariti načelo o neodvisnosti sodstva in dvom, ali je primerno, da vojaško sodstvo preganja civilne osebe v mirnodobnem času. Vsekakor sta kazensko pravo in kazenski postopnik potrebna korenitih reform z vidika zaščite človekove svobode.
O primeru Janša, Borštner, Tasič je v torek, 14. t.m., razpravljalo tudi predsedstvo republiške konference SZDL. Clan predsedstva, general Ivan Tominc je med sejo izjavil, da je bil predsednik predsedstva Janez Stanovnik obveščen o poteku dogodkov. Predsednik Stanovnik pa je v posebni izjavi za tisk zanikal to trditev.
Predsedstvo je tudi bilo mnenja, da je treba postopek proti trem obtožencem čim-prej zaključiti.
Slovenska	javnost	ob
Okvirni volilni
■ nadaljevanje s 1. strani
ter slovenskih ljudi, šovinističnih izgredov, mazanja slovenskih napisov, tihega podpiranja na-cionalnističnih ali celo revanšističnih pobud.
MEDNARODNA VLOGA DEŽELE
Kot prepričana zagovornica skupnega slovenskega prostora se Slovenska skupnost zavzema tudi za vsestranske prijateljske stike med Fur-lanijo-Julijsko krajino in republiko Slovenije na človeški in uradni ravni.
SSk odločno podpira sodelovanje F-JK v Delavni skupnosti Alpe-Adrija. Mednarodno vlogo dežele v ustvarjanju razumevanja in blagostanja je treba še okrepiti, pri tem pa ovrednotiti vlogo manjšin, ki na tem področju lahko odigravajo izredno dragoceno vlogo.
REFORMA INSTITUCIJ
V široki razpravi o preosnovi institucij se glede Furlanije - Julijske krajine SSk opredeljuje za ohranitev deželne enotnosti ob spoštovanju različnih značilnosti in potreb. Zakon o deželni decentralizaciji v korist pokrajin, občin in gorskih skupnosti je treba dosledno izvesti in ga še izpopolniti. Z jasno zakonodajo o zakonskih predlogih na ljudsko pobudo in o ljudskih glasovanjih je treba omogočiti široko ljudsko sodelovanje pri iskanju skupnega dobrega.
SSk se bo odločno upirala kakim obnovljenim predlogom o spremembi deželnega volilnega zakona, ki bi težili k temu, da bi izključili iz deželnega sveta manjše sile. SSk bo tudi zahtevala posebna jamstva za zastopstvo slovenske manjšine v deželnem svetu.
VARSTVO OKOLJA
Zdravo in racionalno izkoriščano okolje je temeljna vrednota, za katero si bo SSk še naprej odločno prizadevala.
Pri varstvu narave ne moremo odmisliti človeka, ki je bil v stoletjih ohranjevalec okolja. Pri načrtovanju zaščitenih območij zato ni mogoče izključiti človeka in vsakršne njegove dejavnosti. Poleg tega SSk zahteva, da se v primeru omejitev izkoriščanja zemlje in raznih vin-kulacij prizna lastnikom primerna odškodnina.
Ravno tako je treba omejiti vojaške služnosti in škodo, ki jo na deželnem ozemlju povzročajo vojaške dejavnosti. Zadostiti je treba upravičenim zahtevam našega prebivalstva glede jusar-skih in servitutnih pravic.
Pri posegih na teritoriju je treba poleg am-bientalnih vrednot upoštevati tudi narodnostne, da se naši skupnosti ne krati življenjski prostor.
■ nadaljevanje s 1. strani
ki nudijo trdno jamstvo, da bodo takšen program znali uresničevati, oziroma da se bodo odločno in vztrajno zavzemali za njegovo uresničevanje.
Na volitvah za novi deželni svet kandidira na prvem mestu župan Bojan Brezigar, ki je kot občinski svetovalec in pokrajinski odbornik že pred nekaj leti dokazal svoje znanje in svoje sposobnosti, a je v zadnjih dveh letih in pol naravnost presenetil prijatelje in neprijatelje, Slovence in Italijane, z učinkovitostjo opravljanja županskih poslov. Zato zasluži odločno podporo slovenskih volivk in volivcev, saj bo
program
Znanstveno neosnovanemu zaseganju zemljišč pri Bazovici za izgradnjo sinhrotrona se bo na primer SSk še naprej upirala in zahtevala spoštovanje prvotno določene lokacije znotraj Področja za znanstvene raziskave. SSk zahteva izvedbo večkrat obljubljene konference o kraškem teritoriju, ki naj javnost in oblasti opozori, kako je skrajni čas, da se ustavi brezsmiselno uničevanje Krasa z množičnimi razlastitvami.
Stroga omejitev razlastitvenih postopkov ob spoštovanju stališč prizadetega prebivalstva, ob hitri in pravični odškodnini posameznikom in celotni skupnosti ostaja temeljno stališče SSk.
Najstrožje ukrepe, brez varčevanja na račun zdravja občanov, je treba sprejeti pri omejevanju škodljivih učinkov in onesnaževalnih posledic termičnih elektrarn, upepeljevalnikov smeti, cementarn, industrijskih kamnolomov in podobnih objektov. SSk, ki je bila odločno prva proti postavljanju termocentrale v Miljskem zalivu, nasprotuje tudi načrtom za izgradnjo upepelje-valnika in livarne aluminija na področju Sovodenj in Standreža ter zahteva korenito izboljšanje čistilnih naprav v tržiški elektrarni, ki naj ne poveča svoje zmogljivosti.
V mestnih središčih je potrebna nova prometna politika, ki jo je treba uresničevati tudi z novimi parkirišči, garažami in omejitvami ter ureditvami prometa v mestnih središčih.
SOCIALNA VPRAŠANJA
Največjo pozornost je treba posvetiti tistim članom družbe, ki so najbolj potrebni pomoči: prizadetim, bolnim, ostarelim, mladim. Dežela i-ma na tem področju široke pristojnosti, ki jih mora do kraja izkoristiti. Pri tem se mora vedno zavedati nujnosti, da do potrebnih pristopa pristno človeško, v primeru pripadnikov naše skupnosti ob naravnem in doslednem upoštevanju materinega jezika.
Glede ostarelih so potrebni posegi za ureditev in izboljšanje storitev na področju oskrbe na domu, domov za ostarele, družabnih dejavnosti, pri čemer je treba tudi podpreti zasebne in prostovoljne človekoljubne pobude. Za prizadete je treba izpopolniti posege za odpravljanje arhitektonskih in drugih pregrad. Nujna je tudi nadaljnja preureditev zdravstvene politike, da se uporaba znatnih denarnih sredstev na tem sektorju izkaže v učinkoviti, strokovni in humani službi.
Mladim je treba omogočiti, da v družbi uveljavijo svoje poglede in ji tako prispevajo svoj delež izvirnosti in svežine.
njegova izvolitev v deželni svet velika pridobitev za celotno slovensko manjšino ter obogatitev same deželne zbornice.
Na pokrajinskih volitvah nastopa po en kandidat v vsakem volilnem okrožju, kar pomeni, da volivec prekriža znak Slovenske skupnosti. Tudi tu seveda nastopajo u-gledni kandidati, kar velja v ostalem za občinske volitve v Trstu.
Če volivec zato odda glas listam Slovenske skupnosti, ne naredi samo svoje narodne dolžnosti, temveč tudi glasuje za splošne koristi celotnega našega ljudstva. Tokrat torej nikakor ne smemo zamuditi priložnosti.
V prizadevanjih proti brezposelnosti je treba mladim pomagati, da se lotijo samostojnih dejavnosti in da se vključujejo v delovne odnose.
S posebnimi dokladami in olajšavami je treba pomagati novoporočencem, da postavijo na noge družinsko skupnost. Podobno mora družba priskočiti na pomoč ob rojstvu otrok in jim nuditi potrebne usluge. Za našo skupnost prihaja tu v poštev še posebej ustanovitev otroških jasli v slovenskem okolju, kot tudi enakopravna raba slovenščine pri družinskem, pediatričnem in podobnem svetovanju.
Posebno pozornost je treba posvetiti mladinskim, vzgojnim, športnim, kulturno-prosvetnim organizacijam.
GOSPODARSTVO
SSk se zavzema za gospodarsko načrtovanje, ki naj ne zapostavlja manj razvitih, goratih in obmejnih področij. Predvsem na področju videmske pokrajine je treba pri nujnem spreminjanju deželnega urbanističnega načrta omogočiti nemoten razvoj gospodarskih dejavnosti na slovenskem naselitvenem področju. Izseljencem je treba olajšati povratek v rodne kraje in jim omogočiti dejavno vključitev v domače gospodarske odnose.
Dežela mora odločno braniti delovna mesta v industrijskem sektorju, še zlasti pri državnih soudeležbah. SSk se zavzema za prehod k novim dejavnostim, vendar je treba do časa njihove uresničitve odločno braniti to, kar imamo.
Spričo visoko šolanega prebivalstva se SSk ne zavzema za nove obrate z množično uporabo delovne sile, temveč za naložbe v srednji in mali, gibčni industriji z visoko tehnologijo. Pospeševati je treba znanstveno-raziskovalne dejavnosti, ki pa morajo imeti neposredne uporabne u-činke tudi na proizvodnem področju. Široko se je treba odpreti mednarodnemu sodelovanju. Pri tem se Trstu in deželi odpirajo zanimive možnosti mednarodnega leasinga in finančnih posegov.
Ob ustvarjanju novih obratov je treba po predhodnem ugotavljanju degradiranih objektov najprej smotrno uporabiti že obstoječe industrijske lokacije.
Potreben zagon je treba zagotoviti trgovini, kmetijstvu, obrtništvu in gostinstvu. Tu morajo specifične deželne ustanove učinkoviteje posegati. Slovenski človek ne sme biti deležen le drobtinic.
Potreben je poseben deželni zakon za razvoj Krasa. Uresničiti je treba tudi dolgo obljubljeni kraški kmečki vodovod. Pri metanizaciji je treba pravično upoštevati tudi odročna in hribovita naselja.
Šolstvo in kulturne ustanove
Na področju kulturnih dejavnosti naše skupnosti se SSk zavzema za povečanje deželnih in krajevnih prispevkov slovenskim ustanovam in društvom. Posebni posegi so potrebni za prilagoditev dvoran in domov novim varnostnim predpisom. Osnovnim ustanovam manjšine je treba priznati enakopravni status in vsedeželni pomen.
SSk predlaga še ustanovitev posebnega kulturnega sklada za večje posege, ki naj ga upravlja komisija slovenskih predstavnikov.
Vso pozornost je treba posvetiti slovenskemu tisku, okrepitvi radijskih sporedov in uresničitvi javnih televizijskih sporedov v slovenščini.
Dežela mora pospeševati šolske in izobraževalne dejavnosti ter posegati tam, kjer država zanemarja svoje dolžnosti. Jasen primer na tem področju so zasebna dvojezična vrtec in osnovna šola v Spetru ter jezikovni tečaji v Benečiji in Kanalski dolini.
Ne smemo zamuditi priložnosti
ODPRLI SO NOVO NOGOMETNO IGRIŠČE PRI VIŽOVLJAH
Ob prisotnosti podpredsednika deželne vlade Carboneja in goriškega nadškofa Bommarca je devinsko-nabrežinski župan Brezigar v soboto, 11. t.m., odprl v Vižov-ljah najsodobnejši nogometni športni objekt v tržaški pokrajini. Športno središče je blagoslovil goriški nadškof v obeh jezikih. Župan Brezigar je podčrtal pomembnost objekta in izrazil zahvalo deželi in skladu za Trst, saj znaša financiranje tega središča skoro 2 milijardi lir. Podpredsednik deželne vlade in predsednik Sklada za Trst Carbone je prikazal devinsko-nabre-žinsko občinsko upravo kot zgled pri uresničevanju načrtov iz javnih skladov.
Novo središče obsega štiri hektare z dvema travnatima nogometnima igriščema, štirimi slačilnicami za igralce in dvema za sodnike ter z dvema večnamenskima dvoranama kot tudi s popolno tehnološko opremo in časnikarskim središčem. Občinska uprava namerava izpopolniti središče še z atletsko stezo. Pri odprtju je sodelovala nabrežinska godba. Sledila je prva nogometna tekma med selekcijo nogometašev s Krasa in nogometnim klubom Koper.
NOVI SEDEŽ
ZDRAVSTVENEGA OKRAJA
V NABREŽINI
V soboto, 11. t.m., je dopoldne župan Bojan Brezigar izročil Tržaški krajevni zdravstveni enoti poslopje, v katerem je sedež zdravstvenega okraja v Nabrežini. V novi stavbi bo 12 ambulant in pristojen u-pravni urad, poleg tega pa bo v stavbi delovala tudi družinska posvetovalnica in o-troška posvetovalnica. Župan je v svojem govoru orisal glavne tehnične značilnosti objekta in njegov pomen. Za njim je kratko nastopil predsednik Tržaške krajevne zdravstvene enote profesor Bevilacqua, ki je spregovoril tudi nekaj besed v slovenskem jeziku. Novo stavbo je blagoslovil nabrežinski župnik Brecelj.
Prazničen dan v Šempolaju
ŽUPAN BREZIGAR:
»IZPOLNILI SMO OBLJUBE«
Sempolaj je v nedeljo, 12. t.m., doživel pomemben prazničen dan. Nekdanja osnovna šola bo odslej sedež krajevne konzulte, v zgornjih prostorih pa bo domovanje kulturnega društva »Vigred«. Obč. uprava, ki jo vodi župan Brezigar, je s tem izpolnila svojo obvezo do šempolajske skupnosti, ki se je polnoštevilno udeležila svečanosti na lepo urejenem prostoru pred obnovljeno dvonamensko zgradbo.
Kulturna prireditev je imela simpatičen mladostni pečat, saj so jo izoblikovali gojenci otroškega vrtca in domači osnovnošolci, ki so s plesi, petjem in recitacijami proslavili konec šolskega leta ob navezavi na to odprtje družbenega in kulturnega žarišča v vasi. Skupina mladih plesalcev je pred domačo publiko ponovila nastop, ki ga je imela v zgodnji pomladi v francoskem mestu Brest, na srečanju manjšinskih skupnosti iz Evrope. Sledili so trije govori, ubrani na otvoritev prenovljene zgradbe. Armida Kosmina, predsednica krajevne konzulte, je podala priložnostne, delno polemične besede. Zoran Lupine se je kot predsednik kulturnega društva »Vigred« zahvalil občinski upravi in je še prej podal kratko zgodovino prosvetnega življenja v Šempolaju. Sledil mu je župan Bojan Brezigar, ki je podčrtal pomen pobude in ki se je zahvalil vsem, ki so pri njej sodelovali. Prostore obnovljene zgradbe je zatem blagoslovil domači župnik Franc Švara.
Sledila je prisrčna družabnost, ob kateri se je jasno pokazalo, da je celotna šem-polajska skupnost vesela novega središča, ki je zraslo v znamenju želje po novem družbeno-kulturnem zagonu. V spodnjih prostorih zgradbe so odprli razstavo starih
razglednic okoliških ^krajev; pripravil jo je Adriano Princival. Občinska uprava pa je izdala ponatis stare šempolajske razglednice iz leta 1905, ki ima zaradi spominskega poštnega žigosanja tudi filatelistično vrednost.
—o—
V TOREK BO V TRSTU
POSL. CAVERI (UV)
V torek, 21. junija, bo gost Slovenske skupnosti poslanec »Union Valdotaine« Lu-ciano Caveri. Ob 11.30 mu bomo na sedežu v Ul. Machiavelli 22 v Trstu priredili tiskovno konferenco, na kateri bo govoril o deželni avtonomiji in zaščiti manjšin.
Caveri, ki še nima 30 let in je radijski časnikar, je bil lani izvoljen v poslansko zbornico, kjer je med drugim član komisije za ustavna vprašanja in tajnik Mešane skupine.
Čeprav intenzivno sodeluje v kampanji za deželne volitve, ki bodo v Dolini Aoste v istih dneh kot pri nas, je zelo rad sprejel vabilo za srečanje med Slovenci, na katero Slovenska skupnost vljudno vabi vse, ki se zanimajo za manjšinska vprašanja.
Slovenska skupnost pred volitvami
Na zadnji seji deželnega tajništva Slovenske skupnosti, ki je bila v Nabrežini, 8. junija, je deželni tajnik Ivo Jevnikar poročal o poteku volilne kampanje. V široki razpravi so bile nato nakazane smernice za delo do volitev 26. in 27. junija.
Mladinska sekcija je izdala svoje občasno glasilo »Beseda in dejanje« ter ga razdelila pred višjimi šolami v Trstu in Gorici. Delovne skupine iz njenih vrst pa so poskrbele za nalepljenje volilnih lepakov SSk ne le na Tržaškem in Goriškem, temveč tudi v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Po predstavitvi v Gorici so bile liste in programi SSk za bližnje deželne in upravne volitve s tiskovnima konferencama predstavljene v Trstu in Čedadu. Tržaška predstavitev je bila 10. junija. Govorili so pokrajinski tajnik dr. Zorko Harej, deželni tajnik Ivo Jevnikar in kandidati prof. Aleš Lokar, Bojan Brezigar, Ivan Peterlin in drugi. Konferenca je imela velik odmev v tisku, po radiu in na televiziji.
V Čedadu je bila predstavitev 13. junija. Pri njej so sodelovali deželni tajnik Jev-
nikar, deželni predsednik Terpin, kandidati Brezigar, Lokar, Špacapan, Kenda in Terčon.
Stekle so radijske in televizijske volilne tribune. V soboto, 18. junija, bo ob 14.30 na sporedu po tretjem televizijskem omrežju srečanje s tiskom naših kandidatov Brezigarja, Špacapana in Dolharja. Istega dne bo po italijanskem radiu ob 12.15 in po Radiu Trst A ob 12.45 govoril mladi tržaški kandidat Mitja Ozbič.
Vsak dan so zdaj volilni shodi, na Tržaškem pa še strokovno zastavljene okrogle mize o perečih problemih, ki jih obravnava volilni program SSk. Kot poročamo drugje, bo v nedeljo v Mavhinjah Tabor ob 40-letnici samostojnega slovenskega političnega nastopanja na Tržaškem in Goriškem.
—o—
V soboto, 18. t.m., ob 20 uri bo Mladinska sekcija SSk predstavila svoje kandidate na letošnjih volitvah. Sestanek bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 v Trstu.
Koncert Marijinih pesmi v Steverjanu
ZAKLJUČNA PRIREDITEV ŠOLE
»FRAN ERJAVEC« IZ ROJANA
V soboto, 11. t.m., je bila v dvorani prosvetnega društva Prosek - Kontovel na Proseku zaključna prireditev, ki so jo pripravili učenci in profesorji nižje srednje šole »Fran Erjavec« iz Rojana. Številne prisotne je uvodoma pozdravil ravnatelj prof. Josip Pečenko, ki je v svojem nagovoru med drugim omenil številne šolske in iz-venšolske dejavnosti, ki so se jih udeležili dijaki v letošnjem šolskem letu. Nato je sledilo obdarovanje učencev, ki so se udeležili tekmovanja za Cankarjevo nagrado in tekmovanja za bralno značko. Posebno priznanje so prejeli seveda tudi učenci, ki so med šolskim letom dosegli najboljše u-spehe.
Sledil je kulturni spored. Na vrsti je bila najprej igrica »SOS za Veroniko«, ki jo je napisala prof. Lučka Peterlin Susič. Mladi igralci so pod njenim vodstvom sveže in prepričljivo odigrali svoje vloge. Posebno so se izkazali Marija Mamolo kot u-čiteljica Marta, Tatjana Dolhar v vlogi gospodične Veronike, Ivana Godnik kot kuharica Micka, Marko Sancin kot gospod Totman in še Igor Filipčič v vlogi razbojnika Poldeta pa Marko Verri kot skavt Saši.
Po igrici je bil na vrsti zelo smešen lutkovni prizor o življenju na šoli. Besedilo so sestavili učenci iz drugega razreda, lut-
SLOVENSKA SKUPNOST vabi na
Tabor v Mavhinjah ob 40-letnici samostojnega nastopanja
Prireditev bo v nedeljo, 19. junija, ob 18. uri na dvorišču gostilne Kras (Urdih) v Mavhinjah. V primeru slabega vremena bo v notranjosti.
Spored:
— pozdrava devinsko-nabrežinskega župana Bojana Brezigarja in pokrajinskega tajnika SSk dr. Zorka Hareja
—■ nastop godbe
— slavnostni govor dr. Draga Legiše
— sklepna beseda deželnega predsednika SSk Marjana Terpina
— družabnost ob zvokih harmonike
ke, ki so predstavljale profesorje, so pod vodstvom prof. Jasne Merku izdelali tudi drugošolci, pomagali pa so jim nekateri prvošolci. Za ustrezno in domiselno glasbeno spremljavo je poskrbela prof. Edith Canziani.
Prireditev se je zaključila z dvema baletoma iz Griegove suite Peer Gynt, ki ju je pripravila prof. Edith Canziani z učenci iz prvega razreda. Pod njenim vodstvom so prvošolci na koncu še zapeli pesem - uspavanko.
Po kulturnem sporedu se je večer zaključil s prijetno družabnostjo.
Strokovnjaki splitskega podjetja Brodo-spas so v torek, 14. t.m., uspešno končali pretakanje tovora vinil-klorida s potopljene ladje Brigitta Montanari na tanker Capo Verde.
V nedeljo, 5. junija, so Dekliški zbor iz Steverjana, pevska skupina »Števerjanci« in mešani pevski zbor »F. B. Sedej« priredili v domači župnijski cerkvi v Števerja-nu celovečerni koncert Marijinih pesmi.
Dekliški zbor je pod vodstvom Anke Černič pripravil program z zahtevnejšimi skladbami. Zbor se je predstavil v pomlajeni sestavi, a je zelo dovršeno odpel svoj del sporeda. Skupina, ki je nastala leta 1981, vključuje v svoj repertoar tudi u-metno in sakralno glasbo.
Pevska skupina »Števerjanci« je nastala leta 1987 kot izraz ansambla L. Hledeta, ki omogoča, da so se v pevsko skupino vključili tako godci kot pevci omenjenega ansambla. Pri delu s to skupino pa ima svoje zasluge Tomaž Tozon, ki prihaja v Števerjan tudi kot pevovodja mešanega pevskega zbora, tako da člane ansambla Lojzeta Hledeta obogati s svojim pevskim in glasbenim znanjem. Z nedeljskim nasto-
Sindikat slovenske šole - Tajništvo Gorica sporoča članom in nečlanom ter javnosti, da je 9. junija prekinil bojkot ocenjevalnih sej in izpitov oz. ocenjevanja na osnovnih šolah. Štirimesečna akcija šolnikov se je pomirila vsaj na tistih šolah, na katerih osebje odstopa od nadaljnjih protestov Cobasov. Predstavniki CISL, UIL in SNALS (CGIL se je vzdržal) so namreč v četrtek, 9. t.m., podpisali pogodbo — do zadnje minute je bilo še vse na kocki — ki je v glavnem zadostila zahtevam šolnikov.
SSŠ pozdravlja pravkar podpisano triletno pogodbo, čeprav ta le delno zadovoljuje. Ugotavlja pa, da je bojkot popolnoma uspel (med drugim je članstvo ŠSŠ v
Msgr. JOŽE ŽORŽ ZLATOMAŠNIK
Župnijska in vaška skupnost v Standre-žu na Goriškem je v nedeljo, 12. t.m., počastila župnika msgr. Jožefa Žorža ob 50-letnici njegovega mašniškega posvečenja. Med slovesno mašo v štandreški cerkvi je na praznik opozoril msgr. Franc Močnik, ki je bil govoril tudi na Zorževi novi maši pred 50 leti. V imenu vaške in farne skupnosti je pozdravil Marko Brajnik, ki je slavljencu izročil v dar mašni kelih. Med obredom je bilo prebrano tudi škofovo pozdravno pismo.
Po obredu je bila akademija na prostem, ki je obsegala vrsto zborovskih točk in recitacij, za kar so poskrbeli zbora ter osnovnošolski otroci, slavljencu pa so nato čestitala kulturna in športna društva v vasi in Kmečko društvo. V imenu mavhinj-ske in sesljanske farne skupnosti je pozdravila Vera Ban, Andrej Bratuž je govoril v imenu goriške občine, v imenu sobratov pa Kazimir Humar. Za Svet slovenskih organizacij je spregovorila Marija Ferletič, za Zvezo slovenske katoliške prosvete pa Damijan Paulin. Proslava se je končala s petjem združenih štandreških pevskih zborov.
Ob pomembnem jubileju slavljencu čestita tudi Novi list.
pom je skupina potrdila uspeh, ki ga je že doživela na lanski Cecilij anki in na reviji Primorska poje.
Mešani cerkveni pevski zbor »F. B. Sedej« ne potrebuje posebne predstavitve, saj deluje v Steverjanu že dolgo vrsto let. V nedeljo, 5. junija, je s svojim petjem dokazal, da črpa svoj program iz bogate zakladnice slovenskih Marijinih pesmi. Zbor redno sodeluje pri bogoslužju v domači cerkvi in bistveno prispeva, da šte-verjanska farna skupnost še slovesneje ob haja vse večje cerkvene praznike. Zbor že drugo leto vodi Tomaž Tozon. Na orgle sta koncert spremljala dolgoletni števerjanski organist in duša pevskega življenja v vasi Herman Srebrnič in mlada Lucija Valentinčič. Ob koncu bi podčrtal misel, da je koncert lepo uspel in poplačal trud in delo števerjanskih pevcev in njihovih pevovodij .
Matjaž Terčič
polni meri podprlo odločitve odbora), saj so bile šolnikom povišane plače, izboljšane so bile nekatere normative, vlada se je morala ukvarjati s tako imenovanim »nevidnim delom« šolnika (domača priprava, poprava domačih nalog itd.), tedenski urnik učitelja se je znižal na 25 ur, sklepanje o porazdelitvi neučnih ur v drugačne namene je v pristojnosti profesorskega zbora. Prvič so se šolniki počutili kategorija in so združeni razgibali šolsko problematiko. Celo vlada se je zavedala, da je šolska stvarnost atipična in specifična.
Vendar, koliko izkrivljenih novic, pretiravanj in nejasnosti ...
Sedaj smo vsi »zadovoljni« (javno mnenje nekoliko manj, ker pretijo »zaradi šolnikov« višji davki), vendar, koliko je pogodba res ovrednotila lik vzgojitelja? Bo še govor o šoli in njeni reformi? Široka razprava o nujnih problemih šole je bila le epizoda? In kvaliteta pouka? Ali je sedaj vse rešeno in bo mirno za kako desetletje?
SI
OTROŠKI ZBOR »LADJA« DEKLIŠKI ZBOR DEVIN FANTJE IZPOD GRMADE
vabijo na ZAKLJUČNI KONCERT
v petek, 17. t.m., ob 21. uri, v prostorih nove osnovne šole v Devinu.
Danes, v četrtek, 16. t.m., so se začeli zrelostni izpiti na nižjih in višjih srednjih šolah v Italiji. Maturo na višjih srednjih šolah bo polagalo približno 400 tisoč kandidatov. Čeprav je bil začetek zrelostnih izpitov pod vprašajem, je ministrstvo za šolstvo dokončno potrdilo, da se bodo zrelostni izpiti na vseh šolah začeli danes.
Vsem maturantom na naših šolah želimo, da bi uspešno opravili izpite.
Normalen	(ali	skoraj)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Položaj manjšinskega pisa tel j a
Objavljamo predavanje pesnika in pisatelja Roberta Lafonta, po rodu Okcitan-ca, ki ga je na mednarodnem srečanju Pen kluba letos sredi aprila na Bledu prebral prof. Boris Pahor. Profesor Lafont je eden najvidnejših evropskih manjšinskih delavcev.
Uvod k razpravi
Dantejev Pekel ima več krogov. Tudi prekletstvo manjšin ima več stopenj.
Nekatere manjšine so manjšine bodisi zato, ker jezik, ki ga govorijo in pišejo, ni tisti jezik, ki je prevladal v državi, kateri pripadajo, bodisi zato, ker ga uporablja le majhno število ljudi. Ali pa — najpogosteje — jih je zgodovina obšla in je država nastala njim navkljub. Toda njihove pravice so priznane, mednarodna zakonodaja jih ščiti. Smejo govoriti. Smejo pisati. Dediščino svoje kulture smejo prepustiti tistim, ki bodo pobrali njene sadove in ji nemara dali drug pomen. Čas jih preplavlja. Smejo se mu prepustiti. Tako ali drugače jih vsak dan zasidra na obrežju bodočnosti.
Tako usodo sedaj doživlja v Evropi večina manjšinskih jezikov. Slovenščina, seveda, pa tudi frizijščina in nekoliko galščina. Nedavno je Španija, ki se je znebila uniforme tiranov, dala avtonomijo trem jezikom: baskovskemu, katalonskemu, galicijskemu. Dopustila je celo, da sta prišla na površje dva jezika, ki sta v teku stoletij padla v pozabo: aragonski in leonski.
Drugi jeziki so manjšinski, ker so sicer že uradni jezik neke države, v neki drugi državi pa so le osamljeno in pogosto čisto majhno telo in njihove pravice niso popolnoma priznane ali pa jim jih celo namerno odrekajo ter jim zato preti nevarnost, da bodo kmalu podlegli in ostali le bleda senca svoje identitete: tako grščina in albanščina v Italiji, flamščina v Franciji, slovenščina v Trstu.
Končno pa ima tudi usoda svoje ozadje, zgodovina svojo temnico. Tja je na primer Francija (položaj je tako značilen, da postaja edinstven) potisnila ne le druge, priznane jezike, ki jih sama ni želela na svojem poenotenem ozemlju: baskovskega, flamščino, katalonščino, temveč tudi svetovna jezika, ki sodita med začetnike evropske kulture: armorikansko bretonščino in okci-tanščino.
Manjšine torej med seboj niso enake. Kaj boste z menoj, ki ste me izbrali, da bi naredil uvod
V Trstu je izšla zadnja številka revije Galeb v tem šolskem letu. To je dvojna, deveta-deseta številka, ki ima na platnici podobo domače vasi, ki jo je narisala Danjela Čebron iz 4. razreda osnovne šole Pinko Tomažič v Trebčah.
Urednik vošči mladim bralcem vesele počitnice. Poroča pa tudi o natečaju za naslovnice prihodnjega letnika, ki bo imel značaj jubileja. Galeb bo namreč stopil v 35. leto. Našteti so zmagovalci. Izbirati pa je bilo treba med 200 risbami.
Barvna priloga je posvečena Trstu nekoč in danes. Ob reprodukcijah starih podob mesta so fotografije istih kotičkov danes
v razpravo in ki že štirideset let skupaj s prijatelji zbiram dokaze o obstoju svoje kulture in jim podaljšujem življenje s sodobnimi literarnimi deli, ne da bi lahko spremenil splošen odklonilni odnos. Najbrž ni nič hujšega od protesta kultur, ki so živo zakopane med predsodki nacionalnega šovinizma; njihovi klici ne ganejo neomajne neumnosti, ki kraljuje po ministrstvih in jo podpira zasužnjeno javno mnenje. Teh klicev, tega protesta nihče ne sliši, saj tudi ni pravic, ki naj bi jim jih priznali: popolna država je spodrinila vse možne razlike; nič več si ne more predstavljati, da bi le-te lahko obstajale tam, kjer je sama zapolnila vse vrzeli. Francija ne prizna, da ima manjšine.
Toda govoriti je treba. Ali ne? Pekel je pogosto prebivališče razuma. Zgodovina, družba, kultura in njihova nasprotja so tam videti drugačna, kot jih kaže nepronicljivi uspeh. Tukaj še živi nagnjenje do abstraktnega razmišljanja — četudi ste potem še bolj pogubljeni — če nimamo niti za belič moči, se odkupimo s filozofijo.
Rad bi vam predlagal dvoje snovi za razmislek o nas samih — ali nemara bolj kot o nas samih, o tistih, ki imajo to prednost, da obračajo resnice, mi pa jih prevečkrat sprejemamo za svoje.
Tako lahko pripadniki manjšin, ki imajo srečo, kakor tudi pripadniki manjšin, ki jih navdaja obup, skupaj kaj povemo današnjemu svetu.
Prvo vprašanje: v čem vidim najpomembnejši problem našega časa; poskušajmo premišljati o svoji identiteti. Vsak o nas o kolektivni identiteti, za katero trdi, da ji pripada.
Več let že čutim, da v tem preži nevarnost, da bomo izgubili tisto, kar se nam zdi, da najbolje branimo. To sem že večkrat povedal in zapisal. Dovolite mi, da tukaj ponovim.
2e od sredine devetnajstega stoletja, odkar smo v tako imenovanem »valu narodnosti« vsi pripadniki manjšin začeli braniti svoj način bivanja, govora in mišljenja, smo govorili o identiteti. Najti smo se hoteli v trdnosti značaja, ki se prenaša iz roda v rod, ki nas je združevala, nas razlikovala od drugih. Najbrž ni moglo biti drugače. Veliki Katalonec Carlos Riba je dejal, da so naše kulture otroci razumnikov, ki so samo govorili o zgodovini, niso pa imeli občutka za zgodovino.
Tako nam je resnično grozilo, da bomo obšli stoletja. Svoje bistvo — svojo identiteto smo
Veliko je pisem mladih bralcev, ostalo gradivo pa je zelo pisano, saj napolnjuje okoli 50 strani z barvnimi ilustracijami. Med avtorji najdemo Jelko Bakulo, Vojana Tihomira Arharja, Mi-roslavo Leban, Črtomira Šinkovca, Branka Rudolfa, rajnega Danila Gorinška, od katerega se urednik toplo poslavlja, Valentina Polanška, Vero Poljšak, Frančka Rudolfa, Marjanko Rebula, Meto Reiner, Janeza Bitenca, ki spet predlaga novo pesmico, Vlada Firma, Elo Peroci, Kajetana Koviča, Marinko Pertot, Francija Lakoviča, urednika Lojzeta Abrama, Marija Cuka, Gemo Hafner, Franja Frančiča, Stano Vinšek in pa kopico ilustratorjev.
iskali v neminljivem. Vsi po vrsti smo torej govorili o duši, o duhu dežele, naroda in celo rase — v romantični književnosti ta beseda ni imela tistega slabega prizvoka, ki ji ga je dalo dvajseto stoletje: Volksgeist ali narodnost (op.: slovensko v izvirniku). Zato nikoli nismo propadli. Naš preporod, ki je zavzel Evropo med 1. 1848 do 1920, je pridrl na površje kot podzemeljska reka, ki ni in ne bo nikoli presahnila.
Medtem ko smo se opijanjali s spet osvojeno večnostjo, so med nami nastajale razlike. Nekateri med nami, ki jim ni uspelo, da bi zares obstajali, so bili obsojeni na to, da »začnejo obstajati«. Cas jih je naplavil na obrežje, kjer so lahko mirno in nekoristno peli slavo svoji neodtujljivi samobitnosti, svoji neasimiliranosti, tako je namreč treba gledati na večnost v luči nekaterih tedanjih nazorov, če se zanašamo na dejstva iz bližnje preteklosti, ki se jih spominjamo. Vsem nacionalno obarvanim književnostim postroman-tične Evrope so skupne tri teme, po katerih so ri ne vidijo nenehne menjave civilizacij, temveč ri ne vidijo nenehne menjave civilizacij temveč začetek prvobitnosti, neminljivosti; prvobitnost, ki ima navadno obrise nesmrtnosti naroda; in končno tema Arkadije, folklorne kmečke kulture, kjer so naš izvor in naše korenine.
Ce nam je bila zgodovina nenaklonjena, so nas te teme lepo pospravile v muzej. Vladajoče kulture podrejenim nikoli niso odklanjale arka-dijskega miru muzejev. V Evropi jih je polno: vsi so si podobni. Univerzalno je v vseh lokalno.
Ce nam je po dveh dobljenih spopadih končno uspelo uveljaviti to našo identiteto, je sedaj le-ta prešla na državo. Tako so se razvili nacionalizmi, ki jih je morala priznati versaillska pogodba. Kmalu so se zatiranci razvili v zatiralce. Kajti manjšinski narodi so od nekdaj imeli svoje manjšine. V času med 1. 1918 in 1925 je bila Evropa ljudožerska gostija, kjer so narodi, ki so jih prej požirali drugi, sami postali ljudožerci. Nato je prišlo 1. 1933, ko je ves svet začel postajati žrtev še veliko večjega apetita.
Ali ni prišel čas, da pogumno odkrijemo korenine tega zla, ki mu je podlegla naša celina, korenine nacionalistične identitete? Ne mislim, da bi se morali pustiti raznarodovati. Dejal bi le, da potrebujemo novo pojmovanje identitete. Narodi, pa tudi posamezniki morajo imeti, morajo ustvarjati svojo identiteto. Toda v tej identiteti se ne smejo ustaliti, v njej zamrzniti, se nanjo osredotočiti. Živi ostanemo le, če svojo identiteto nenehno lovimo. Lovimo torej svoje bistvo in želimo si, da ga ne bi nikoli ujeli: pri tem bi bili sami ujeti, sami bi ohromeli.
Hkrati pa pomislimo, kako čudna je pravzaprav banalna fraza, ki sem jo uporabil: identiteta, ki ji pripadamo. Obrnimo stavek: naša kultura nam pripada, posameznik odloča sam, komu je zvest. Tako se rodi in živi kulturni državljan, tako lahko terjamo pravico do lastne kulture. To je človekova pravica, ki jo naš čas dodaja deklaraciji iz 1. 1789.
Druga moja misel pa je, če dobro pomislimo, samo drugačna formulacija prve. Gre za razmišljanje o ozemlju. Najprej o jezikovnem ozemlju, o tej zmešnjavi črt, ki jih dialektologi kot kakšni črnošolci prestavljajo po svoji presoji oziroma pripadnosti, nakar na njih zrastejo meje, bodeče žice, nazadnje pa namesto jezikov spregovori o-rožje. Mislili smo, da imamo pravico do svojega manjšinskega ozemlja. Jeziki in kulture vendar morajo imeti nekje na svetu, v Evropi svoj prostor. Razmejitev smo potrebovali prav toliko kot identiteto.
Toda v koreninah je včasih tudi past. Tudi drugi so govorili o ozemlju. Od srednjega veka
dalje na 8. strani ■
Izšla je zadnja številka revije Galeb
Turistični razvoj in
slovensko gospodarstvo
v petek, 17. junija, ob 17. uri, v konferenčni dvorani hotela Europa ob nabrežinski obali
Ob 17. uri otvoritev in pozdrav tajnika devinsko - nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti Antka Terčona; ob 17.10 uvodno poročilo predsednika gospodarske komisije Slovenske skupnosti odv. Jožeta Skerka; ob 17.30 razprava; ob 19. uri povzetek župana devinsko - nabrežinske občine Bojana Brezigarja.
Pred nekaj dnevi je bil uradno predstavljen načrt za dokončno ureditev Ses-ljanskega zaliva. Ta načrt predvideva gradnjo velikega turističnega središča s kakovostnimi hotelskimi in navtičnimi storitvami. To središče bi lahko ostalo samo sebi namen, otok v puščavi, če se Slovenci, nosilci številnih tradicionalnih gospodarskih dejavnosti v neposrednem zaledju, ne bomo znali vključiti v pobudo s ponudbo tega, kar imamo in kar premoremo. Vsi smo včasih tudi turisti in vemo, da ob svojih potovanjih iščemo vedno nekaj značilnega, pa naj gre za tipično jed in vino ali za obrtniški izdelek. Ali bomo sposobni tudi mi nuditi turistom, kar si želijo? To srečanje, na katerega smo povabili tudi predstavnika lastništva Zaliva, naj bo prvi poskus odgovora na to vprašanje.
»SPREJEMLJIV KOMPROMIS«
Južnotirolski deželni glavar in predsednik Južnotirolske ljudske stranke Magna-go se je na Dunaju udeležil svečanosti ob 125-letnici Tirolskega združenja. Ob tej priložnosti je izjavil, da je treba sklep, po katerem je Haaško sodišče odslej pristojno za morebitne spore med Avstrijo in Italijo glede južnotirolskega vprašanja, smatrati za sprejemljiv kompromis. Pristavil je, da se je Južnim Tirolcem posrečilo zagotoviti lastno identiteto in hkrati zajamčiti enakopravnost z italijanskim večinskim narodom.
Za slovenska življenjska vprašanja
Na ponedeljkovi okrogli mizi Slovenske skupnosti o Slovencih in zaščiti okolja v kinodvorani v Bazovici je prišlo jasno do izraza stališče, da je varstvo narave s parki sprejemljivo le, če jih upravlja prebivalstvo prizadetega področja, ki lahko o njih soodloča. Ne moremo namreč odmisliti človeka, ki je stoletja ohranjal Kras. SSk zahteva poleg tega, da se v primeru omejitev izkoriščanja zemlje in raznih vinkulacij prizna lastnikom primerna odškodnina.
O problemih parkov, lokacije sinhro-trona in onesnaževanju so po pozdravu predstavnika krajevne sekcije Davida Slob-ca razpravljali strokovnjaka inženirja A-ljoša Vesel in Franko Pisani, devinsko-na-brežinski župan Bojan Brezigar in predsednik Gozdne zadruge s Padrič Karel Grgič, ki je omenil izkušnje prebivalstva Vzhodnega Krasa.
Predstavniki SSk so med drugim pou-
darili, kako je bila v deželnem svetu SSk edina stranka, ki je zaradi nasprotovanja lokaciji sinhrotrona pri Bazovici glasovala proti deželnemu finančnemu posegu v korist tega načrta.
Danes bo na Opčinah v Finžgarjevem domu okrogla miza o mednarodni vlogi dežele. Začetek ob 20.30. Po uvodu predstavnika krajevne sekcije prof. Borisa Artača bosta govorila o mednarodni vlogi dežele, o njenem sodelovanju s Slovenijo in o Delovni skupnosti Alpe-Adrija dosedanji občinski svetovalec v Trstu univ. prof. Aleš Lokar in dolinski občinski svetovalec ter član odbora Kraške gorske skupnosti prof. Alojz Tul. Večer bo vodil časnikar Marjan Slokar.
V petek, 17. t.m., bo imela SSk okroglo mizo o Problemih zdravstvene oskrbe v Trstu, in sicer ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
REPROGRAMIRANI
JUGOSLOVANSKI DOLGOVI
Jugoslovanska vlada in »Pariški klub« sta po dvodnevnih napornih pogajanjih dosegla v Parizu sporazum o podaljšanju posojil v vrednosti 946 milijonov dolarjev. Pariški klub povezuje 15 zahodnih držav ter Kuvajt. Z upniki se je pogajala jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil zvezni finančni minister Rikanovič. Ta je izjavil, da sicer Jugoslavija ni dosegla vsega, kar je želela, vendar mora biti zadovoljna tudi zato, ker je prišlo do načelnega sporazuma tudi o reprogramiranju dolgov na dolgo dobo, tja do leta 1995, o čemer se bodo pogajanja nadaljevala. V tem primeru gre za skupno vsoto skoraj štirih milijard dolarjev. Minister je še dodal, da je delegacija žela uspeh, ker je Jugoslavija odločno zakorakala v gospodarsko reformo.
Sporazum, ki slovesno še ni bil podpisan, bo dolgove, ki zapadejo od 1. aprila letos do 30. junija prihodnjega leta, podaljšal na desetletni rok odplačevanja. Dolgovi so reprogramirani, odplačevanje obresti pa odloženo. Skupno je bilo odločeno izplačilo 342 milijonov dolarjev obresti.
V FRANCIJI NOBEN BLOK NIMA
ABSOLUTNE VEČINE
V francoskih političnih krogih živahno komentirajo izide drugega kroga državnozborskih volitev, ki so bile 12. t.m. Pričakovanja francoskega predsednika Mitter-randa se niso popolnoma uresničila, kajti socialisti in levi radikalci niso dosegli absolutne večine v novem parlamentu, čeprav so se socialisti precej okrepili. Sre-dinsko-desničarski blok prav tako nima absolutne večine. Iz tega bi izhajalo, da so jeziček na tehtnici komunisti, ki imajo v novem parlamentu 27 poslancev. Njihovo število se je zmanjšalo za osem. Če bi podprli socialiste in leve radikale, bi imeli v novem parlamentu absolutno večino. Vendar so vodilni komunisti že izjavili, da ne nameravajo tokrat podpreti socialistične vlade ali celo v njej sodelovati, kot se je že zgodilo v bližnji preteklosti.
Za popolno sliko novega parlamenta bo treba počakati na izid drugega kroga volitev v francoski Polineziji. Ta pa ima pravico do dveh poslancev, kar pomeni, da izid tamkajšnjih volitev ne more spremeniti sedanje slike novega parlamenta.
LEV DETELA
23
Dunajski valček za izgubljeno preteklost
Roman desetih srečanj in pričakovanj
»Bernhard ima popolnoma prav,« je rekla. »Med vojno jo je snubil neki mladenič plemiškega porekla. Oficir. Po rodu iz nekdanje nemške kneževine Homburg.* Bil je obziren do bojazljivosti, v tej svoji pretiranosti do neke mere celo smešen. Pisal se je Hans-Horst Auerhof. Marta se je z njim igrala kot mačka z mišjo. Ta mladi član starodavne plemiške družine je postal Martin paž, lakaj. Zaničevala in kregala ga je na vse pretege, on pa se je samo ponižno smehljal in ji galantno poljubljal roko. Ni čudno, da se je kaj hitro skregala s tem svojim častilcem, ki pa je bil zelo všeč našemu očetu. Von Auerhof bi seveda vse življenje kot zvest pes lizal svoji gospe roko in prenašal vsa ponižanja. Čeprav ga je neuspeh pri Marti zelo prizadel, sem
vesela, da tega finega, obzirnega človeka moja nasilna sestra ni dobila v svoje pesti. Škoda bi ga bilo ... Pač pa je potem kaj hitro spoznala svojega sedanjega moža, inženirja Hupko, po rodu češkega izvora. Takoj po vojni, ko smo izredno težko živeli, si je ta sin bogatih dunajskih trgovcev, lahko privoščil draga potovanja v Švico ali Italijo ... Spominjam se, kako smo ju spremljali v barake ob železnici, v katere se je po vojni zatekel popolnoma razrušeni Južni kolodvor, nekdaj biser avstroogrske arhitekture. Medtem ko smo vsi še hodili v starih, oguljenih oblekah po svetu, se je Marta že oblačila po zadnji modi, ki jo je spoznavala iz francoskih in ameriških revij. Ko je odhajala s svojim ženinom v Italijo, pa se je tako našemila, da se je zdelo, ko da pelje svojega mladega moža na semenj. Na postaji, oziroma pri železniških razbitinah, se je pojavila s številnimi velikimi in malimi kovčki... A to je bila za Hupko malenkost, saj je bila njegova denarnica kar nabita s tisočaki. V Italijo sta se peljala v prvem razredu, med veselimi ameriškim oficirji in redkimi bogataši s temno preteklostjo in na lovu za sumljivimi posli... Ustavila sta se ob Lago di Como,* odkoder nam je pi-
Pred združitvijo leta 1871 je bila Nemčija razdeljena na približno 300 državic (pod okriljem »rimskega cesarstva«).
Mednarodno znano alpsko jezero v Lombardiji (Severna Italija), 146 km2 obširno, do 410 metrov globoko.
Položaj manjšinskega...
■ nadaljevanje s 6. strani
dalje so častili senco, ki so jo kraljevske krone metale na zemljo. Ce gre v izgubo košček ozemlja, je telo kralja tisto, ki trpi. Ce je ozemlje napadeno, človeško življenje nič več ne velja. Za nekaj juter kraljevine milijonom človeških bitij prerežejo vrat. Za nekaj varljivih juter, kajti za svojo korist oblast uporablja tisto, kar je sveto in ne obratno.
Nato je prišla doba države-naroda. Sveta ni bila več krona, temveč vezi, ki so združevale narod in zaradi njih je z orožjem grozil sovražniku. Ozemlje pa je še naprej ostalo sveto. Evropa je množično umirala za Alzacijo in Lotaringijo. Nato je še enkrat umirala za Sudete.
Ali ne bi bilo torej bolje, če bi ozemlju vzeli pomen svetosti? Vse nas spodbuja k temu. Negativno: nekakšna groza, ki prevzame vlade, če kakršnekoli zahteve ogrozijo celovitost ozemlja, četudi le notranjo. Se tako upravičene ozemeljske spremembe na Kavkazu postanejo nezakonite zaradi nepredvidljivih posledic, ki bi utegnile nastati. Nič ni več prozorno, vse se zavije v temo, če premaknemo mejnik. Hkrati pa se je zaradi evropskega pojmovanja ozemlja Palestina, obljubljena dežela za nekatere, za druge spremenila v koncentracijsko taborišče.
Pozitivno: upanje. Kajti vsaj en kraj na svetu je, kjer je ozemlje vprašljivo. Previdno, nerodno, a vsaj nekoliko. Zakonitosti kapitalističnega trga — povejmo tako, kot je, ne govorimo o zgodovini mimo zgodovinske resnice — načenjajo rezervate dvanajstih držav. Meje bledijo kot stara živa meja. Naj bo vzrok tak ali drugačen: v tej novi svobodi je nekaj dobrega.
Nastajajo novi prostori. Med deželami se odpira dialog: mladi ljudje svobodno potujejo.
Pozdravljam nove prostore, njihovo živo in gibljivo resničnost in seveda evropski prostor.
Tukaj, v Sloveniji, kjer Mittel Europa prehaja v Sredozemlje, pa bi rad kot nasprotje žalostnim in hladnim ozemljem pozdravil svobodo medčloveških stikov, demokratično kulturno izmenjavo, kjer ni več manjšin, temveč vsak pomeni toliko, kolikor pomenijo njegova dela, pozdravljam tokove duha in modne tokove, identitete v gibanju, v bratstvu in slogi.
Tukaj pa sem tudi zato, da bi vas poslušal, videl vašo deželo. Zato bom nehal govoriti, še prej pa predlagam, da sklenemo dogovor, ki naj bo sestavni del boja za zaščito svoboščin, ki se ga udeležuje tudi naš mednarodni PEN: dogovor o svobodi, odprtosti vseh kultur, kjer vsak posameznik znova postane to, kar je, kjer naše korenine premagujejo razdaljo.
Robert Lafont
S TRŽAŠKEGA
PREDSTAVLJA SE NOVO
GLASBENO ZDRUŽENJE —
CONCENTUS ORGANI
S koncertom Huberta Berganta v ro-janski cerkvi v nedeljo, 12. t.m., se je javnosti predstavila nova glasbena skupina »Concentus organi«. Skupina deluje v skladu z naslednjimi cilji: oživiti glasbeno dejavnost na področju orgelske glasbe in jo gojiti, ovrednotiti orgelsko glasbo, nuditi maldim glasbenikom možnost koncertiranja ter s pomočjo ustrezne literature nuditi občinstvu priložnost za osebnostno poglabljanje in duhovno obogatitev.
Nedeljski koncert slovenskega orgelskega mojstra Berganta je bil prvi iz niza štirih koncertov, ki jih misli prirediti »Concentus organi« ob svoji ustanovitvi. Hubert Bergant je zbranemu občinstvu predstavil vrsto klasičnih orgelskih skladateljev, a tudi »Magnificat« Stanka Premrla in »Alelujo« Lojzeta Mava. Ostale skladbe so bile napisane v zelo širokem časovnem razponu, od 16. stoletja do sodobnega skladatelja Graapa. Z njegovo skladbo »Con-certino I. - II. - III.« se je zaključil ta prvi koncert. Poudariti gre, da je bil dobro obiskan in da je bilo med prisotnimi veliko mladih.
Za naslednjo nedeljo, 19. t.m., priredi »Concentus organi« koncert orglarja Mar-cella Girotta v Marijinem svetišču na Vej-ni. Koncert se bo začel ob 20. uri. V isti cerkvi pa bosta v nedeljo, 26. t.m., nasto-i pila orglar Ugo Zalunardo in trobentač Mario Caldonazzi. Niz koncertov bosta zaključila v stolnici v Miljah Štefan Bembi in Andrej Pegan. Prav ta dva organista sta bila med prvimi pobudniki te nove glasbene skupine, ki bo gotovo prinesla novega duha v glasbeno dogajanje v Trstu in širši okolici, saj si je združenje »Concentus organi« postavilo za cilj širiti svoje delovanje tudi na Goriško in v druge kraje v deželi.
 O---
V ponedeljek, 13. t.m., so v Rimu pokopali bivšega predsednika republike Sa-ragata. Umrl je v noči med petkom in soboto na svojem domu v Rimu. 19. septembra letos bi dopolnil 90. leto starosti. Bil je eden soustanoviteljev italijanske republike, socialist od leta 1922, in ustanovitelj PSDI. Predsednik republike je postal 28. decembra 1964.
RDEČI BRIGADIST USLUŽBENEC
ŠVICARSKE RADIOTELEVIZIJE
Švicarska italijanska radiotelevizija je objavila poročilo, iz katerega izhaja, da je rdeči brigadist Alvaro Lojacono bil njen sodelavec. Ob tej priložnosti je izrazila začudenje zaradi njegove aretacije in zaradi njegove preteklosti. V službo je bil sprejet z lažnim imenom Alvaro Baragiola. Švicarska italijanska radiotelevizija je pojasnila, da je bil Alvaro Baragiola zunanji sodelavec tretjega omrežja in da je bil sprejet v službo lani jeseni na osnovi javnega natečaja. Ko se je prijavil k natečaju, je kandidat priložil listine, ki jih je zahteval delodajalec.
Alvaro Lojacono je bil od italijanskega sodišča obsojen na dosmrtno ječo, ker je sodeloval pri šestih umorih. Zdaj prihaja na dan tudi dokazno gradivo o njegovem sodelovanju pri ugrabitvi Alda Mora in pokolu njegove osebne straže ter pri samem umoru predsednika italijanske krščanske demokracije. Lojacona so aretirali v Luga-nu. Trenutno je švicarski državljan in ga Švica ne bo izročila italijanski sodni oblasti.
Tridnevni obisk turškega prvega ministra Ozala v Grčiji ima zgodovinski pomen. Po dolgoletnih napetostih je v ponedeljek, 13. t.m., turški premier stopil na grška tla, da bi se srečal z grškim predsednikom vlade Papandreuom. Proti Ozalo-vemu obisku v Grčiji in postopnemu zbli-žanju med obema državama pa so ostro protestirali grški prebivalci na otoku Cipru.
RAZPELA OSTANEJO
S prenovljenim konkordatom med Italijo in Sv. stolico se ni spremenila zakonodaja, po kateri visijo v šolskih razredih, na sodiščih in v drugih javnih uradih razpela. Tako je izjavil državni svet, na katerega se je spričo polemik o razpelih po šolah obrnilo ministrstvo za javno šolstvo.
Državni svet je ugotovil, da je izobešanje razpela in podobe državnega voditelja uvedla italijanska zakonodaja pred konkordatom leta 1929. Spremembe konkordata iz leta 1985 se tega vprašanja niso dotaknile. Zato nima nobene zveze z veroukom, ki je postal prostovoljen predmet, in ostajajo v veljavi dosedanja določila.
sala, da krajev s tako rajsko lepoto še ni nikoli videla. Dnevi so jima potekali med sprehodi po slikoviti pokrajini, romantičnimi vožnjami v čolnu in hrupnimi zabavami s plesom na verandi velikega hotela. Zanjo sta bila važna samo denar in zabava. Naše težave, očetova skrb in žalovanje za materjo, ki je po težki bolezni umrla med vojno v gradu ob Dravi, so ji bile deveta briga. Če smo jo prosili za pomoč, je samo rekla, da smo zaradi znane plemiške nepraktičnosti in vzvišenosti sami krivi, če nam trda prede. Cinično se je smehljala in nam zatrdila, da nam ne more pomagati, ker potrebuje njen mož denar za važne gospodarske naložbe ... Leta 1944 so nacisti umorili mojega moža, oficirja, ki se je uprl Hitlerjevi nečlovečnosti... Niti besedile tolažbe ni imela ne zame ne za usodo mojega ubogega Hansa, ki se je rodil šele po očetovi smrti leta 1945 ... Dovolila si je celo stavek, da je pač vsakdo svoje sreče kovač, in mi res ne more pomagati, če mi je hudo ... Končno so v zadnji vojni na levi in desni umrli milijoni... In kaj se je spremenilo? Za nas se je gotovo vse spremenilo ... Moj oče je potem, ko je propadel grad in so mu z dr-
žavno reformo brez odškodnine zaplenili skoraj vse premoženje, ostal v Avstriji. Ze pred vojno se je zaradi suše in nujnih gospodarskih obveznosti v nekdanji Kraljevini Jugoslaviji zadolžil pri veliki švicarski banki, ki je kaj hitro postala nestrpna, ko svojih dolgov po doglednem času ni poravnal, kot se je bil obvezal ... Medtem ko so našega očeta stiskale skrbi, sta se Marta in njen mož vozila na počitnice v Italijo in Švico ter zapravljala denar po francoskih in monakovskih igralnicah, namesto da bi nam vsaj nekoliko pomagala pri številnih težavah. Zaposliti sem se morala kot strojepiska, da sem lahko skrbela za očeta in Hansa ... Pozneje smo podedovali manjše posestvo z graščino na Zgornjem Štajerskem, kar je na mah izboljšalo naš življenjski položaj ... Prva povojna leta, gospod Lebič, pa so bila posebno težka ...«
Na gozd za okenskimi šipami je že legal mrak. V gostilni so prižgali luči.
(Dalje)