Stev. 30. Leto LXIII.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V Ljubljani, 26. julija 1923.
Poštnina plačana v gotovini
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruženia Jugosl. Učitelistva
Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Program Glavne skupščine in kongresa UJU
v Ljubljani, dne 5., 6, in 7, avgusta t. 1.
Vsak: udeleženec dobi ob prihodu v Ljubljano kongresno brošuro, iz katere so razvidni vsi podrobni podatki zborovanj in prireditev v teh dneh ter podrobna navodila za vse udeležence. Na železniški postaji na glavnem kolodvoru v Ljubljani bo poslovala centralna kongresna pisarna, v kateri se mora vsak udeleženec javiti in se legitimirati. da dobi kongresni z n ak in vse potrebne dokumente.
Dne 5. avgusta (nedelja) dopoldne.
I.
Seja Glavnega odbora UJU ob 8. uri
dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu.
Dn evni i e d:
1.	Izveštaj izvršilnega odbora.
2.	Predlogi namenjeni skupščini.
3.	Sporazum o delu zborovanja delegatov. glavne skupščine in kongresa.
popoldne.
OrJedovanje mesta: Rožnik — Francoski okopi — Bellevue. Zbirališče ob 3. ui i pred Narodnim domom, Aleksandrova cesta pri spomeniku Primoža Trubarja. (Samo za nedelegate, delegate opozarjamo na delegacijsko zborovanje ob 5- uri v hotelu Union.)
Zborovanje delegatov učiteljskih društev in Glavnega Odbora UJU ob 5. uri popoldne v veliki dvorani hotela Union.
Dnevni red:
1.	Otvoritev zborovanja in overov-ljenje polnomočja.
2.	Razdelitev na sekcije, katere bodo vzele v pretres teme, ki so na dnevnem redu kongresa.
3.	Sporazum o najvažnejših učitelj-sk h zahtevah, ki iih ie„ treba unesti v resolucije kongresa.
zvečer.
Ob 7. uri zvečer pozdravni večer na vrtu restavracije Zvezda. Kongresni trg. Na sporedu: godba, petje,, nagovori itd.
Dne 6. avgusta (ponedeljek) dopoldne.
Tretja glavna skupščina UJU ob 8.
uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union.
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine.
1. izbor potrebnih odborov in sekretarjev.
3.	Poročilo o delu Glavnega in Nad-zorovalnega Odbora Udruženja.
4.	Proračun (budget) Udruženja za 1. 1923.124.
5.	Predlog za izpremembo pravil.
6.	Poslovnik.
7.	Izvolitev Glavnega in Nadzoiroval-nega odbora Udruženja,
8.	Predlog;.
Ogledovanje mesta: Muzej — tobačna tovarna. Zbirališče pred opernim gledališčem v Gledališki ulici ob 9. uri dopoldne. (Samo za nedelegate. delegate opozarjamo na Glavno skupščino ob 8. uri dopoldne v hotelu Union.)
II.
popoldne.
Tretja Glavna skupščina UJU v veliki dvorani hotela Union (nadaljevanje).
Ogledovanje mesta: Strojne tovarne in livarne (zvonarna) — Ljubljanski grad - zbirališče ob 3. uri popoldne na Št. Jakobskem trgu. (Samo za nedelegate, delegate opozarjamo na nadaljevanje Glavne skupščine UJU v hotelu Union.)
III.
zvečer.
Velika javna telovadba, ki io priredita na čast udeležencem kongresa obe hiub-lianski sokolski župi ob 7. uri zvečer na trgu Tabor. Spored je razviden iz lepakov.
Narodna zabava. Po končani telovadbi se vrši istotam narodna zabava.
Dne 7. avgusta (torek).
dopoldne.
Drugi kongres UJU. Pričetek ob 8. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union.
1.	Otvoritev kongresa.
2.	Volitev odbora in sekretarjev.
3.	Pozdravi.
4.	Referati:
a)	O j e d i n s t v u osnovnega po u k a v naši državi z obzirom na. učne predmete v katerih je treba izvesti jedinstvo in enotnost poiuka v celi državi.
b)	Višja učiteljska izobrazba, v zvezi z vprašanjem Višje Pedagoške Šole, vprašanjem o sprejemanju učiteljev na Univerzo in vprašanjem reorganizacije učiteljišč.
c)	P ro blem moderne vzgoje v jugoslovanskem pravcu, dr. Stane Rape, učit. osn. šole v Ljubljani.
o. Predlogi.
Ogledovanje mesta: Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Zbirališče pred Narodnim domom, na Aleksandrovi cesti ob 11. uri dopoldne.
II.
popoldne.
Ogledovanje mesta: Plinarna in elektrarna. Zbirališče pred drž. učiteljiščem. na Resljevi cesti. št. 10. ob 2. uri popoldan.
Ogled tovarne za papir v Vevčah. Zbirališče pred deželno bolnico, ozir. gluhonemnico na Zaloški cesti in za one, ki se peljejo s tramvajem, pri tramvajski remizi ob 2. uri popoldan. Peš-izlet ob Ljubljanici.
zvečer.
Koncert Glasbene Matice na čast udeležencem kongresa ob pol 9. uri zvečer v \ eliki dvorani hotela Union.
Dne 8. avgusta (sreda).
Izleti po Sloveniji.
Kamniške planine: 8. avgusta. Kamniška Bistrica, Kamniško s e d-1 o. Dvodnevni izlet. Odhod iz Ljubljane z državnega kolodvora ob 8.02 uri zjutraj. Poviratek iz Kamnika dne 9. avgusta ob 16.05 uri popoldne.
Bled in Bohinj: 8. avgusta. Javor-n i k. V i n t g a r , Bled, Bohinjska Bistrica. V Bohinjski Bistrici prenočevanje. — 9. avgusta: zjutraj peš do Bohinjskega jezera, k izviru Savice. OdJod iz Ljubljane 8. avgusta na glavnem kolodvoru ob 6.47 zjutraj. Povratek 9. avgusta na glavni kolodvor v Ljubljani ob 21.45 uri zvečer.
Triglavska tura: 8. avgusta. M o j -s tr a na. — Vrata. — Triglav. — Sedmera triglavska jezera. — Bohinj s ko jezero. — Bled. — Štiri do petdnevni izlet. Oprema tuiristovska-— 8. avgusta. Odhod iz Ljubljane na Glavnem kolodvoru ob 6.47 zjutraj. Prihod v Mojstrano ob 9.56 dopoldne. — Slap Peričnik. 1 uro (daljši odmor), -?-Vrata, Aljažev dom, 2 uri (Prenočevanje.)
9. avg. zjutraj čez Prag na Kredarico (2515 m), ) ur. (Prenočevanje ) — 10. avgusta. Vrh Triglava (2864 m), 1 uro. — Sedmera triglavska jezera. — Koča pri Sedmerih triglavskih jezerih, 5 ur. (Prenočevanje.) — 11. avgusta. Bohinjsko jezero. Slap Savice, 3 ure. Bohinjska Bistrica,
2'2 ure. (Prenočevanje). — 12. avgusta. Odhod na Bled ob 4.08 zjutraj. Povratek, prihod v Ljubljano ob 18.41 ali 21.16 zvečer. — Tega izleta se lahko udeleže tudi izletniki brez turistovske opreme, ki. nameravajo samo do slapa Peričnika (enodnevni izlet) ali v Vrata — Aljažev dom (dvodnevni izlet).
Izpopolnitve, izpremembe in vsa podrobna navodila, ki se pojavijo tekom zadnjih dni. bodo razvidne iz slavnostne številke Učiteljskega Tovariša, ki bo naprodaj udeleležencem v centralni kongresni pisarni, v Učit. tiskarni in piri kol-porterjih na ulici, dne 5. in 6. avg"usta-
Kongresna številka Učit. Tovariša izide v torek dne 7. avgusta zjutraj.
Čehoslovaško učiteljstvo v Ljubljani.
V	petek. 20. julija popoldne je prispelo v Ljubljano z dolenjskim vlakom nad 40 slovaških učiteljev, ki so priredili poučno potovanje po Jugoslaviji ter so posetili Vojvodino, Srbijo, Bosno in Hercegovine-, Dalmacijo in Hrvatsko ter končno Slovenijo, kjer so si ogledali razne prirodne krasote Slovenije.
Češkoslovaškemu učiteljstvu je bil ves čas njihovega potovanja prideljen šef kabineta ministra prosvete g. Jovo P. Jovanovič, ki je tudi spremil goste v Ljubljano.
Na glavnem kolodvoru je došle goste ob sviranju godbe Jugoslovenskih železničarjev pozdravilo zastopstvo Udruženja Jugcslovenskog Učiteljstva. Ko so tovariši iz Slovaške stopili iz vagonov, jih je najpreje pozdravil v imenu vlade, oddelka za prosveto, višji šolski nadzornik, ravnatelj dr. Janko B e z j a k . ki je orisal kulturne stike Jugoslov. s češkim narodom, imenoval največje češke kulturne delavce in velmože ter povzdigovat češki narod kot naše kulturne voditelje v preteklosti in naš vzor za bodočnost.
V	imenu Pov. UJU v Ljubljani je pozdravi mile goste tov. Luka Jelen c , ki se je v svojem govoiru spominjal stanovskih stikov s ^ehoslovaškim učiteljstvom v preteklosti, skupnih bojev in delovanja. Da ti skupni stiki niso pojemaj. nam ie dokaz prihod naših slovaških tovarišev, katerih usoda je bila pod prejšnjo vladavino tako slična, glede narodnostnih bojev naši usodi. Omenjal je skupno delovanje slovenskega učiteljstva s Češkim na polju stanovske organizacije, za kar nam je bilo češko učiteljstvo vedno vzor.
V	imenu Češke obce je pozdrav-i 1 goste v češkem jeziku postajenačelnik in nadzornik Južne železnice g. Ludvik in končno v imenu Slomškove zveze g. Ivan Štrukelj.
Za tople pozdrave se je v daljšem govoru zalvalil tov. Martin Orišek, učitelj in poslanec češkoslovaškega parlamenta. ki je naglašal, da so slovaški učitelji navdušeni nad lepoto naše domovine in nad gostoljubnostjo našega naroda. S poudarkom je tudi omenjal, da slovaško' učiteljstvo deluje in da bo vselej delovalo na to, da se stvori velika in močna Češkoslovaška, ki bo v bratskem sodelovanju z Jugoslavijo kos vsem svojim sovražnikom.
Posebno je povdaril. da je bila Slovaška pod prejšnjo vladavino mačehovsko vladana od madjarskih mogotcev, ki ji nišo dali ni jedne srednje šole, niti ljudskih šol. Sedaj ima v svobodni Čehoslovaški domovini slovaški narod vse šolstvo popolno in živi v kulturnem in nacionalnem zadovoljstvu.
Pri sprejemu je bilo navzoče veliko število učiteljstva in občinstva, med drugim tudi višji šolski nadzorniki E. GangI, Gabršek. Poljanec i. dr. zastopniki oblasti in društev.
Po končanem sprejemu je odšlo učite.jstvo naiom v »Učit. tiskarno«. Vsak ie prejel po en knijževni dar. obstoječ iz štirih leposlovnih del lastne založbe v elegantni vezavi in Adamičevih skladb tudi lastne založbe - vse v zavitku s tiskanim napisom »Čehoslovaškim tovarišem v spomin na pose t Ljubljane — Učiteljska tiskarna«. V strokovnem tajništvu je prejel vsakdo naše stanovske liste in načrt Ljubljane.
Od tu so se tovariši napotili v hotel »Tivoli«, kjer jim je Učiteljska tiskarna priredila mali zakusek.
Zvečer je bil v »Zvezdi« zelo animiran banket, na katerem je tov. E. Gangl v izbranih besedah napil predsedniku Ma-sar yku. Godba je zaigrala češkoslovaško državno himno. V imenu češkoslovaških učiteljev se ie zahvalil tov. Martin Orišek v obširnem govoru, nakar je zaigrala godba našo državno himno. Občinstvo, ki je napolnilo obsežen vrt restavracije »Zvezda«, se ie dvignilo s sedežev pri obeh himnah in je burno aplavdjralo govornikoma.
Pevski zbor »Glasbene Matice« je ood vodstvom tov. Juvanca izpopolnjeval program z narodnimi pesmi.
Naslednjega dne so se odpeljali na Bled. Spremljali so jih zastopniki Pov. UJU Ljubljana. V Lescah jih je pozdravil generalni konzul Beneš. nakar so> z avtomobili nadaljevali pot do našega gorenjskega. bisera. Ogledali so si grad1 nekateri pa so se šli kopat v jezero. Popoldne so posetili otok, zvečer pa so se vrnili v Ljubljano. Posetniki niso mogli prehvaliti lepote Bleda, najugodnejši vtis pa jim je napravil prisrčni sprejem tamkajšnjega narodnega prebivalstva. Ob pol 1. uri ponoči so se slovaški gostje odpeljali nazaj v domovino.
Luksus in siromaštvo v šolstvu.
Reveža ne boli toliko njegova revščina sama oo sebi. temboli pa ga ozlo-volii luksus in razkošje, ki ga vidi pri drugih. Več ali mani mirno prenašajo bedni svoio bedo med bednimi. Ko pa vidijo, da drugi ljudje, ki v bistvu niso nič boljši od niih. žive v razkošju in obilici, takrat se zbudi zavist in ieza. izbruhnejo miriti in sociialne revolucije. v
Zato so se spuntali naši kmetje, ko so primerjali svoie garanie in stradanje z brezdeliem in razkošiem graščakov. Zato nastajajo revolucije tam. kier ie največja razlika med siromaštvom in bogastvom. Zato pametni sociialni politiki skušajo zbolišati življenske razmere nižjih slojev, skrbe za zdrava stanovanja, dobro hrano in obleko ter skušajo preprečiti, da bi nastal prepad med bogastvom in siroma štvom. Zato je bila naistrašnieša revolucija v Rusiji, kier 'ie ta prepad bil največji, milejša je bila v Nemčiji kjer delavski sloji žive v boljših razmerah Na Angleškem pa. pravijo, uživa delavec večji komfort. kakor n. pr pri nas marsikateri »buržuj«.
Zato smo ob prevratu opažali, da žene niso nos;!e. svilenih oblek, niso natikale briljantnih prstanov bogataši so skrivali svoie dragocenosti, da ne bi zbujali zavisti, čim so se razmere konsoii-dirale ie žalibog nehala ta previdnost, bogastvo vedno boli brezobzirno kaže svoio bahatost. luksus in razkošje ter izziva zavist in iezo onih, ki pogrešajo najnujnejše in naipotrebnejše. To bahato ka-zanie bogastva, razkošja in luksusa ni le skrajno brezsrčno, temveč ie tudi zelo nespametno zlasti v naši državi, ki ima v nekaterih de'ih še najprimitivneliše razmere.
To velja tudi za naše šolstvo. Vemo, da ie v nekaterih delih naše države na stotisoče otrok brez pouka ker ni dovoli učiteljev Nasproti temu pa v drugih deiih in zlasti v mestih vlada takšen luksus, kakoršnega bi si smele dovoliti le države z vseskozi razvitim šolstvom. Te dni smo slišali, da ie ministrstvo prosvete temeljito reduciralo šole v Beogradu in določilo, da noben razred ne sme imeti mani ko 45 otrok. Nepotrebni razredi se
ukineio. učitelistvo razdeli na notranjost.
Takšen luksus pa obstoja tudi drugod," ne samo v Beogradu. So ljudske šole ki imajo le nekaj nad 500 otrok, a so razdeljene na 14 razredov, razred s 100 otroci ie razdeljen na tri paralelke!
Posebno luksurijozno ie oskrblje.no takozvano manjšinsko šolstvo naših Nemcev. Ovčjak ima nemško šolo za 29 otrok, Reichenau za 21, Svetli potok za 30, Verdiene za 27 otrok! Rekord ima v tem oziru Liubliana s netrazredno nemško šolo za 76 otrok! Na nemški dekliški meščanski'šoli v Mariboru ie bilo v III. razredu 26, v IV. 19 učenk, na s'ovenski pa V III. razredu 72 (nerazdeljen razred!), v IV. razredu 18.
Ker ie slovenščina obvezen predmet od tretieea šolskega leta. so se učenke do sedaj že morale toliko naučiti, da bi se nemški razredi lahko združili s slovenskimi. Potem bi bilo v III. razredu 98 učenk, ki bi se razdelile na dva enaka oddelka no 49. ktr bi gotovo bilo pravičnejše. kakor da ima nemški razred 26, slovenski Pa skoro trikrat toliko učenk. Ako bi se nemški oddelek IV. razreda združi' s slovenskim, bi si prihranili en oddelek Podobno ie v nemških oddelkih deške meščanske šole v Mariboru, ki 'je imela v II. rtzredu 23. v III. na 13 učencev.
Pravičnost zahteva, da se te razmere odpravijo na korist šolstva v zapušče-mh kraiih. Osebna udobnost posameznikov se mora žrtvovati koristi ce'okup-ncsti.	F. V.
Poglavje o resnosti.
(Reforma učiteljske izobrazbe.)
Potom naših želj vstvarjamo odnose do predmetov naših želja, k temu, kar nas najbolj napolnjuje, po čemer hrepenimo z vsem ognjem svojega srca, in izpolnjenje naših želja stoji v razmerju do jakosti in vztrajnosti našega hrepenjenja in našega pametnega prizadevanja, to hrepenjenje uresničiti.
Swett Marden, (nemški prevod:
»Die Erfüllung der Wünsche, str. 18.)
Članek, objavljen v »Učit. Tovarišu« »Bodimo resni«, tega napisa ni zaslužil. Smešenje je klavern način boja napram resnim možem. Braniti koga, bi bilo odveč. Ce posegam v debato, storim to prvič ker želim povedati, da je v interesu stvari, če pridobi naš list sotrudnike. ki hodijo oo neizhojenih potili in mislijo svoje misli, saj takih idealistov ki bi se v sedanjem času poglabljali v razne aktualne probleme, ni preveč, drugič pä ker sem član društva, ki si je osvojilo težnje, ki iih zagovarja tovariš R. M. glede učiteljske izobrazbe in v marsikaterem oziru tudi nazore g. Žgeča.
Prav malo imam smisla za teorijo '"n teoretična razglabljanja in vse moje delo teži v praktično smer. a eno ie kar nas praktike, ako smo pravi vzgojitelji, druži s teoretiki-ideaiisti pravega kova: brez idealov ne moremo živeti, zavest moramo imeti, da vse naše delo stoji v službi viš-
jega vzgojnega in življenskega smotra. Zato spoznavamo veliki pomen onih duševnih delavcev ki nas učiio spoznavati in uravnavati odnose našega praktičnega dela in Stremljenja do naših velikih idealov in ciljev.
Vsakdo ki si stavi kak velik cilj in ga z vztrajnostjo in vnemo zasleduje ter ima pogum, da za izredne cilje izbira tudi izredna sredstva in pota. vsak, ki nam podaia nekai celotnega, v svoji notranja koncepciji sklenjenega, zasluži da ga poslušamo in ima pravico, naimanje to zahtevati da se ga smatra za resnega. Pravite. kar se nam tu ponuja kot novo. ni nič novega. Mogoče! Saj ie menda ii misli. ki bi ne bila že mišljena, a ni originalnost, ki odločuje, ampak globok zamisel in jasnost idejne osnove. Pravite to so utopisti — a tako se ie vedno glasilo, in vedno so bili »utopisti«. ki so najodločneje utirali pot napredku. Le kdor za velikim stremi., tudi nekaj velikega doseže. Kjer ni velikega cilja, ni poleta, ni razmaha!
Od pravega duševnega delavca zahtevamo', da si ie kjerkoli se loti kakega posameznega vprašanja, svest njegovega izvora in končnega cilja, ki ga zasleduje. To velja tudi za važno vprašanje reforme učiteljske izobrazbe. Znane so težnje nemškega učiteljstva po akademski izobrazbi. Pojavile so se sporedno s klicem po enotni šoli in po reformi šolstva v duhu delovnega principa in so se tudi utemeljevale s tega stališča Da so našle te težnje svoj odmev tudi pri nas, ki radi zajemamo iz nemške pedagoške • literature. ker ie nam najbolj dostopna, ni nič čudnega, vendar samo sklicevanje na nemške reforme še ne bi zadostovalo za utemeljevanje sličnih naših stremljenj.
V našem društvu, v pedagoškem krožku, v odborovih sejah smo razna pereča vzgojna vprašanja resno premotri-vali in se seve tudi nismo mogli izogniti vprašanju učite jske izobrazbe. Bolj kot drugo se ie pri tem poudarialo. da mora baš učitelj na deželi kot predistiniran duševni vodia naroda biti mož obzorja, samostojnega mišljenja in značaja. In kakorkoli smo se lotili vprašanja, vedno smo prišli do zaključka da pelje danes najsigurnejša pot do take izobrazbe skozi visoko šolo »Akademska izobrazba« to-rei za nas ni prazna krilatica. Svesti smo si ogromnih ovir a nepremagljive te ovire niso. Sam sem bil sprva skeptik, a danes vidim, da v naši zahtevi ni nič uto-pističnega. neizvedljivega, in nič kaj mi ne imponiraio oni. ki omalovažujoče govore o niei ne da bi nam od svoje strani nudili kak enakovreden ideal za katerega bi se bito možno ogrevati.
NaroŠna vzgoja in nieni cilji so nam bili vedno izhodišče za motrenje našega problema Svesti smo si. da smo stopili, z velikim prevratom v povsem novo dobo narodne zgodovine, dobo. ki nas stav-lia ored docela spremenjen socialen in političen ooložai in od nas zahteva nekai več kot površne duševne rreorientacije. Naravnost ogromne so naloge, ki nas čakajo in nikoli še ni bila naša odgovornost
pred narodom tako velika, kot danes, ko smo svobodni sograditelji narodnega šolstva in vzgojstva. Vemo da z malenkostnimi sredstvi ne bomo velikim nalogam nikdar kos. Cilj uravnava oota. ne obratno! Cili oa nam ie vel k, cilj nam ie veličina in moč naroda kot izraz njegovega duševnega edinstva. socialnega zdravja, moralne in duhovne obnove. In uverjeni smo da ie vzgoja tisto, kar nas more rešiti iz sedanje mizerije; ne vzgoja ki se omejuje le na šolo, ampak vzgoja, ki za-iema ves narod, v kolikor ie dostopen vzgojnim vplivom.
Zares klaverni učitelji bi bili, ako ne bi imeli vere v moč in spas vzgoie-. one rešilna vere. ki so jo imeli vsi veliki voditelji in vzgoj telji narodov ki .ii ie dal Fichte izraza v besedah: »Upam, mogoče ie, da samega sebe varam, ampak ker moram le rad tega upania še živeti, ne morem prenehati v tem noanju upam da nekai Svojih rojakov prepričam ¡n i h spravim do spoznanja da ie edino vzgo-ia ono, kar nas more rešiti ori vsega zla, ki nas tlač (Reden an die deutsche Nation). V središču narodne vzgoje oa stoji učitelj; on ie nositeli naših vzgojnih de-alov. njih apostol med narodom. Za to vzvišeno nalogo rabimo drug. vse drugače usposobljen učitelisk rod. Predvsem nam ie treba trdnih resnih značajev, zmožnih navdušenja in žrtev, vestnih delavcev z razvitim soc'alnim čutom; za vodilno osebnost, za osebnost, ki se naj uveliavi v interesu stvari, ki i h služi, ie treba še več. ie treba širokega pogleda v duševni svet. sooznania socialnih 'n gospodarskih potreb naroda njegove zgodovine in folklore. Kdor druge izobražuje. mora biti sam izobražen, predvsem srčno, a nele Srčno, tudi duševno ¡n go-spodarsko-oolitično. Zasnujte nam iz-obraževališče. ki vztreza tei nalog in klic oo univerzi utihne.
Mi si od visokošolskega študija ne obetamo samo boljše znanstvene izobrazbe ampak smo uverjeni da akademsko življenje kot tako že močno vpliva na duševno zorevanie in samostojnost značaja In to notrebuiemo. Povprečen abi-turient učiteljišča je danes povsem nesamostojen. nedozorel človek. — Venomer in venomer slišimo pritožbe, da učiteljstvo ne izvršuie svoie kulturne misije, kakor bi bilo želeti. Vsem obtožitel.jem bi klical v spomin znane Goethejeve besede: »Ihr führt ins Leben ihn hinein, ihr lasst den Armen schuldig werden, dann iiberlasst ihr ihn der Pein.«
Od vseh novih izdaj sedanjega uči reljišča ki nam iih razni reformatorji ponujajo, si ničesar ne obetajo. Treba .ie da imamo pogum in z odločnostjo zahtevamo. kar smatramo za dobro. Oprez neži in nergači izvršujeio tudi svoj potreben pošel, pa boli nam ie treba odločnih mož. ki se ne ustrašijo nobenih zaprek če imaio ored sabo velik cilj. Nič ni nedosegljivo, le vere ie treba in vztrajnosti Ako ie res neizogibno, da se tudi pri šolstvu štedi. se bo pač moralo drugod štediti. ne pri izobrazbi učiteljstva. Velika stvar zahteva naravno tudi velike
LISTEK.
BOGDAN JURANČJČ:
Misli po skupščini.
Prišli smo skupaj, da se razgovorimo o novih potih in ciljih ter navdušimo za pravo vzgojo našega slovenskega naroda. Lepo so donele besede obeh referentov. Sprejeli smo jih z navdušenjem ter razglabljali s temperamentnimi debatami.
Vse 'ie bilo na mestu. Mora'nega uspeha skoraj ni motilo, če se ravno nekateri niso mogli vzdržati tradicionalnega »lukifa« pri rujnem Haložanu. kljub temu, da smo aplavdirali ko ie referent čital s povdarkom stavek: »Učitelj na'j deluje na kulturnem polju med narodom brez alkohola!«
To žalostno resnico omenjam samo mimogrede, ker sta mi sveti — ne:zpros-na odkritost in konsekvenca.
Zamišljen sem stopal proti domu. Moje mis'i so bile vedno v dvorani, vedno še sem slišal besede referentov. Zaslišal sem celo aplavz, ko se 'ie napovedal boj učilnici s pustimi štirimi stenami in konkurz naši »šablonski vzgoji« _ na »okostenelem učiteljišču«. Vse prav! Življenje me uči. da se tolikokrat pritrjuje in navdušuje za nove idele končno' še s'edi nekai vročih debat, referent vrže referat v miznico in s tem ie opravljeno.
Oba naša referenta sta častno rešila svoio nalogo. Mi vsi. ki smo se navduševal ob niunih izvajanjih, smo poklicani
ideje realizirati. Stopiti moramo celo- ' kupno z našo deco v enotno fronto. Čutiti moramo z njo. da se razmikajo puste zamazane štiri stene učilnice, skozi nje' pa prisije solnce svobode in novega življenja. Pasti morajo raz svobodne dece težke verige »katederske avtoritete«, la-židiscipline in vsega tistega s čimer obmetava današnii svet sedanjo šolo — učilnico in šolmeštra. Ali delamo konse-kventno v tem smislu?
Ne pustimo se s'eoiti z utopističnimi frazami narodnih pionirjev, dokler še grešimo Ne bojim se ugovorov, ker se in prepričan, da me ne zadene noben kamen. ki bi ga kdo zalučal s popolno upravičenostjo. Filozof pravi, da ie pri poznanje prva pot k poboljšan ju. Ne smemo obuoavati. če pade s pripoznanjem marsikaj. kar se nam je zdelo edino kot zveličavno S tem ookrepimo našo življen-sko moč. Verovati moramo v zgodovinsko resnico: »Stare oblike se sušijo — in iz razvalin vzklije novo življenje.«
Učiteljišče nas že oo svojem sistemu ni moglo usposobiti za naše veliko delo. Njega greh lahko zabrišemo s samopo-močio. Naše skupščine nam daio le v glavnem smernice za naš vzgojiteljski poklic Navdušenje za nove smernice mora biti sila ki nas vodi v samega sebe in v dušo naroda v poklicu. Ustvarjanje, oreobraževanje. oblikovanje itd. morajo biti svetle lučice. ki premagujejo temo negotovosti in malodušia v naši misiji.
Nisem hotel zanetiti dvoma med našimi vrstami, hotel sem opomniti, da ni zveličavno samo navdušenje, ki ie mno-
gokrat izraz nerazsodnih mas ampak re-alizaciia tistih idej, ki so nas navdušile. Ne se bati očitkov »vihrajočh reformatorjev«. Foerster nas opravičuje: »Niso nevarni anarhisti, nihilisti reformatorji, revolucionarji in puntarii. nevarni so, samo neznačajneži.«
FRANJO ŽGEČ:
„Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda."*
Težko ie pisati kritike o razpravah, ki so samo'še problemi in načrti, često tudi samo ideali, dvakrat težko zato. ker ie potek niihove realizacije navadno zelo različen od poti ki ie bi a prvotno, četudi še tako skrbno in temeliito zamišljena. In vendar bi dostavil naslovni temi nekai besed, ker čutim nuino potrebo, da se naide čimpreje ugodna rešitev tega vpra-šania. da povedemo vsai nove generacije v zarie bo'.iše bodočnosti. Toda že tukaj povem, da bodo moie misli skoro izključno le toplo pritrjevanje pisateljevim izvajanjem.
Zelo mi ugaja prost in bister pogled, s katerim raziskuje in ugotavlja materi-ialno duševno in moralno stanje našega naroda prost vsakega pretiranega črno-gledstva. na tudi optimizma. Gotovo je
* »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda. Izda'o UJU — Pov. Ljubljana. II. zvezek »Stan. strok, knjižnice«. Cena 12 Din, za člane (le skupno naročijo) potom okr. učit dr. 8 Din.
žrtve. V sleherni vasi fnoža, celega moža z glo-bokim razumevanjem narodovih življenskih potreb in prilik, sposobnega voditi in svetovati — ali ne bi bil učinek ogromen ali ie v ta namen katerakoli žrtev prevelika! Mi imamo svoj ideal o bodoči učiteljski izobrazbi in dokler nam drugega, boljšega ne pokažete. od tega ne odnehamo!	K
Pota in cilji osnovne šole s poseb. ozirom na risanje.
Dan na dan čitamo v naših stanovskih in strokovnih kakor tudi v drugih listih in revijah o važnosti in potrebi posameznih panog ljudskošolskega pouka Lotevajo se teh vprašani laiiki, ki čutijo potrebo na lastni koži in strokovnjaki. ki bi radi ugodili njihovim zahtevam. Dasiravno nas mora veseliti njihovo živo zanimanje za šolo. dasiravno je gotovo dobrodošel vsak pameten nasvet, ie vendarle treba opomniti prve kakor druge, da se ne sme pozabiti, kaj ie pravzaprav naloga osnovne šole koliko se sme zahtevati od nie. da more z uspehom vršiti svoio misijo.
Jasno ¡n trdno stoli začrtan danes cilj pouka in vzgoie v ljudski šoli: podati solidno podlago, recimo temelj n a d a 1 j n e m u i z o b r a ž e-v a n j u, kakor tudi potre b n o znanje duševnemu življenju o r i p r o s t e g a človeka in s pomočjo pouka vzgojiti deco tudi čustveno v koristne člane človeške družbe. Nista malenkost ti dve nalogi posebno pa še dui-ga, ki je pravzaprav najvažnejša, dela dandanes spričo okuženega povojnega ozračia vsem činiteliem naibo'i pa učiteljem. bele lase. Toda nimam namena spuščati se globlje v to pereče vprašanje, dotakniti se hočem enega predmeta osnovnega pouka, o katerem se zadnji čas mnogo piše in govori, namreč risalna.
Precei črnila se ie že porabilo v razpravah o teh predmetih. Pa kakor ie ob:-čaino pri vsakem strokovnjaku pretiravajo tudi tukai in se prav malo ozira' ) na druge panoge pouka, da se ne sme podcenjevati nekako harmonično razmerje :n skladnost vseh strok. Vsakemu strokovnjaku se zdi njegov predmet najvažnejši najpotrebnejši. Risarju risanje. pevcu petie. te'ovadcu telovadba itd. in umevno ie potem, da daieio svojim predmetom smotre, ki iih liudska šola ne more doseči ne da bi zapostavljala drugih predmetov In če bi hotela ugoditi vsem? Bi! bi naravnost atentat na duševne sile in telesno zdrav'ie izročene i; mladine, ako bi ii bili dani tudi vsi drugi oogo.il, koiih nedostaianie na že samo po sebi onernofočuie uresničenje takih zahtev. In tudi šolske oblasti same so proti nre-ob'aganiu otrok kar zveni spričo nekaterih niihovih uredb s;cer precej paradoksno.
Risanju priznavamo vse važnost in korist ne samo kot predmetu zase ampak tudi kot izraževalnemu sredstvu
edini pravi način, da vzamemo stvari, kakršne so v istim, kaiti le tako se izognemo nevarnosti, da zidamo na pesek, ali pa da puščamo v zgradbi vrzeli ki ob prvem rahlem potresu zrušijo vso stavbo v prah
Z vso tehtnostjo povdarja najvažnejša činitelia vzgoje, to ie osebnost in značaj vzgojitelja. Zadel ie s tem res v črno, zakai. »verba morent exempla trahunt« ve ja tukai kakor nikier drugod. Dan na dan imamo priliko opazovati Sisifovo delo premnogih naših vzgojiteljev, učiteiev in duhovnikov, ki se drže načela: Poslušal me a ne glei me! Le doslednost, skraiina dosliednolst napravi vzgojitelja trdnim stebrom, na katerega se narod, ki nima v sebi moralnega ravnotežja in stabilnosti. lahko vsikdar opre da ne omahne s orave poti.
Poglavje o učiteljski izobrazbi moram podpisati z obema rokama, čeprav ima za marsikaterega izmed nas trpke očitke. Resnica ie, da glavna krivda ni naša ampak se nahaia v organizaciji vz-eoieva'nic našega naraščaja, dosti pa se da popraviti in izpopolniti s privatnm študiiem. To ie edini izhod vse dotlej, dokler naši nasledniki ne bodo prinesli že z učiteljišč zadostno sposobnost za zahteve v današnjih razmerah. Zato na ie treba temeljite reformacije na učiteljiščih treba ie poglobitve splošne in strokovne izobrazbe. Ako se s tem otežiio pogoji za vstop v zavod in se raztegne čas študija, ie to le koristno. Potem ne bo med nami | rokodelcev, ki iim ie učiteljski poklic le nadležen oogoi eksistence. Odpade pa
sko in naioožrtvovalnejšo pomoč ves čas našega bivanja v ponosnem Dubrovniku.
Na Korčuli Veliluki. Hvaru itd. vsemu prebivalstvu, narodnim društvom za iskrene, siiaine sprejeme in pogoščenja.
V Splitu:
Pevskemu društvu »Guslar«, zlasti tainiku g. Marjanoviču Fer. Savezu, bolniški upravi, uradniški menzi in nje načelniku g. dr. Kosiju. dr. Lavšu, g. Smol-čiču. županu dr. Tartagliji, Sokolu, nacl-ionalni mladini vsem članom slov. kolonije. zlasti g. Trohi. g. Finžgarju itd., g. upravniku gledal, restavracije, kvarteiu Jugoslov. solistov in kr. opernemu pevcu g. Jos. Rijavcu ter prof. Hatzeju za prijazno sodelovanje, finančni upravi, dr. Rismondu in ravnateljstvu Jadr. plovlt. be komandi »Salone« splitskemu časopisju. meščanstvu in slov. pevcem za aranžirani, a žal. z naše strani vsled defekta na oarobrodu »Petka« zamujeni spreiem itd itd.
Bakarski železniški postaii za posebni vagon, restavraterk' g. Matakovič v Karlovcu za ceno in obilno postrežbo ter železniškemu osobju vlaka Karlovac-Ljubljana.
Najboljšim nazadnje: svojim pevkam in svojim pevcem za junaško in nad vse disciplinirano vedenje ' tekom cele 16-dnevne. mestoma zelo naporne turneje. Naj iim ostane tako nepozabna v spominu. kot bo meni.
Em'1 Adam'č
Udeležencem kongresa UJU
iz Slovenije.
X Izletniški odsek se obrača na one tovariše in tovarišice, ki bi hoteli po končanem kongresu dne 8. avgusta prevzeti vodstvo udeležencev kongresa po Gorenjski (Bled. Bohini Triglav, Kamniška Bistrica itd.) nai se javijo tov. Iv. Tavčarju v Šiški, oziroma v pisarni strokovnega tainištva. ob kongresnih dnevih pa v kongresni pisarni.
X Učiteljsko društvo za kočevski ckrai poziva vse tovariše, da se udeleže kongresa v kar največjem Številu, društvu pa poročajo svojo udeležbo, da preskrbimo pravočasno izkaznice za po'o-vično vožiiio.
X Vse. ki se udeleže drž. zborovanja učiteljstva v Ljubljani v dneh od 5.-8. avgusta opozarjamo da otvori dne 5. avgusta na obmejni postojanki v Logatcu »Sokol« svoj dom. Kdor hoče toraj v nedeljo popoldne prirediti izlet iz Ljubljane, se mu nudi sedaj najlepša prilika, da si ogleda italijanske obmejne kraje. Ob 14.45 se odpelje iz Ljubljane in je v Ljubljani zopet lahko ob 23. zvečer. Opozarjajo se na to zlasti tovariši izven Slovenije.
X Železniške in vozne udobnosti za udeležence kongresa UJU v Ljubljani.
1. na državnih železnicah: »Na molbu Udruženja Jugoslovenjskog Učiteljstva Beogradu od 23. aprla 1923, Br. 361, Go-spodin Ministar Saobračaja rešenjem svojim MSBr. 21.715 od današnjem odobrio je povlasticu u pola cene na dr-
žavnim železnicama svima članovima Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva koji žele učestovati na Glavnoj Skupštini i Učiteljskom Kongresu, koji če se odža-vati 5., 6. i 7. avg. ove godine u Ljubljani. Učesnici ove skupštine i Kongresa kupice na polaznoj stanici celu kartu, koja če im važiti ,i za povratak, ako uverenjem predsedništva Kongresa dokazu da su bili na istom. — Ova povlastica važi od 2- do
10.	avgusta ove godine zaključno.«
2.	Na parnikih: Radi članova Udruženja, koji moraju putovati i parobrodom, Udruženje se obiratilo i Upravi Brodar-skog Sindkata za povlasticu u vožnji na svima rečnim brodovima. — Odlukom Uprave Brodarskog Sindikata Br. 547, od 11. ov. m. odobrena je svima učesni-ciina učiteljskog kongresa koji su članovi UJU povlastica u vožnji u četvrtinu cene na svima rečnim brodovima. Povlastica važi od 1. do 10. avgusta. Kao legitimacije služiče ista uverenja koja i za željenicu.
3.	Za južno železnico je dovoljeno 50'A znižanje a od'oka še ni.
X Kdor se ni prijavil za stanovanje.
ne prevzema stanovanjski odsek pov. UJU nobene odgovornosti.
Splošne vesti.
—	Prihodnja številka »Učit- Tovariša« izide v soboto 4. avgusta v večji, slavnostni obliki, kot pozdravna številka udeležencem kongesa UJU. Dobiti jo bo tudi v ljubljanskih tobakarnah in pri kol-porterjih na ulici.
Poziv! Približal se je čas kongresa UJU, zato pozivamo vse tovariše(iccl 'v Ljubljani ali bližnji okolici bivajoče k sestanku, ki se virši v soboto, dne 28. t. m. popoldne ob 3. uri. da se natančneje pomenimo o dostojnem sprejemu naših dragih tovarišev(ic), glede rediteljske službe, narodnih noš itd. Sestanek se vrši v »Učiteljski tiskarni«. — Kongresni odbor.
Uradniški zakon sprejet v zakonodajnem odboru. Na seji 21. julija je zakonodajni odbor sprejel uradniški zakon s 23 glasovi. Opozicija je v znak protesta odšla in se udeleži tudi glasovanja v narodni skupščini, ker je v zakonu mnogo zelo reakcijonarnih določb.
—	Slabe strani uradniškega zakona. Napravila se je velika razlika med civilnim uradništvom in vojaštvom. Velika je diferenca med uradniškimi plačami 1. in
11.	kategorije. Plače niso enotne, ker so posebni zakoni za vojaštvo, profesorje in železničarje. Vsi državni uradniki izgube za tri leta stalnost. Tri leta bodo še vsi upokojeni po starih zakonih. Za upokojence se ni izvedlo nobenega zvišanja itd., itd.
Vsi sklepi mestnega šolskega sveta v Ljubljani — neveljavni. Vlada je si-stirala vse sklepe mestnega šolskega sveta zadniih dveh sei. ker stoji na stališču, da mestni šolski svet v sedanji sestavi ne sme pravoveljavno sklepati, dokler ni končno rešena pritožba občinskih svetnikov dr. Vladimirja Ravniharja in Josipa Turka na ministrstvo proti veljavnosti novih volitev, ki jih je izvedla kle-
sploh Toda — četudi se me obsodi kot reakcionarja — vendar odkrito povem, da mi moderna struia v tei stroki ne uga-ia posebno. V mislih imam namreč prostoročno risanie in slikanje z barvami. Utemeljuje se potreba tega risanja s tem, da se mu pripisuje vzbujanje smisla za lepoto in umetnost. Ne ugovarjam, da se ori nekaterih v tem pogledu posebno nadarjenih učencih, to tudi doseže, ako .le nč teli sam izvrsten risar, ni me pa tudi strah trditi, da za veliko večino povprečno nadarienih nima prav nobene vrednosti in da tisti, ki iim 'ie bila v tem oziru narava mačeha, še na srednjih šolah ne dosežejo tega smo.tra. Bolj kakor povsod drugod je tukai upoštvati obiekt in subjekt pouka in vzgoje ali po novejših načelih oba subjekta, torei tudi sposobnost učitelja. Strokovnjakov ie prav malo, zato ne smemo predpisovati smotrov in meriti uspehov po njihovem merilu.
Velika nanaka se mi vidi zapostavljanje linearnega risanja v prid modernemu slikaniu Poglejmo v vsakdanie življenje in videli bomo. katero 'ie bolj potrebno. Kdo rabi pozneje, ko ie ostavil šolo. še kedai čopič in paleto razuu slikarja po poklicu, medtem ko ie linearno risanie potrebno vsakemu obrtniku in celo tudi kmetu. A dogaia se nekako v posmeh geslu, ki ga sicer vedno naglašamo: »ne za šolo. ampak za življenje.« da vsled samega igračkama učenci dostikrat še v zadniih šolskih letih ne znaio rabiti nri-orostega ravnila in trikotnika ker ¡u ie moderno risanie naravnost izobčijo.
Tudi za estetsko vzgojo v osnovni šoli ima linearno risanje vsaj toliko vrednosti kakor prostoročno risanie in slikanje, Linearna risba se lažje snažno in natančno izvede, vzbuia s tem čut za ličnost in simetrijo in s tem je doseženo, kar smemo pričakovati od otroka v ljudski šoli. Risanie z barvami in čopičem le redkokdaj poplača trud, ki ga ima učitelj, ne glede na to. kako težko ie ponekod priskrbeti potrebne pripomočke. Ne rečem pa. da bi v tem oredmetu pouk ne smel biti individualen. Kjer zasledimo poseben talent, ie pač umevno, da ga ne bodemo ovirali ampak mu dali priliko, da razvije svoie sposobnosti.
Tudi ne podceniuiem risanja kot jezika pri oouku soloh. to ie skiciranja, ilu-strovania itd. Mnogo se ie že govorilo in pisalo o tem, mnogo priporočalo in na.-svetovalo in vendar so uspehi v splošnem zelo minimalni, tako da se nekateri začudeno vprašujejo, kje tiči vzrok. A ni ga težko na'jti Strokovnjaki nam kažejo namreč samo cilje, ki iih učiteljstvo itak samo nožna ne pa sredstev in potov do niih. Na učiteljiščih se ie zelo mao oziralo na to panogo, kjer se da tudi brez posebnega talenta doseči precejšnja spretnost. Treba pa ie sredstev in pravi nega vodstva za sistematično samoiz-obraževanie in teh pogrešamo. Jančičevo »nainoveiše risanie v ljudski šoli je sicer zelo dobrodošlo a treba bi bilo še večjih in podrobnejših metodičnih del te vrste. Velike vrednosti bi bili tudi tozadevni te-
tudi velika pogreška, da pridejo novinci premladi v službo in celo na vodilna mesta. (Čudno se mi zdi da se zoper ta ne-dostatek nihče ne oglasi, dasiravno se zadnile čase toliko piše in razpravlja). Človek, ki hoče vzgajati mora biti kolikor toliko ustaiien značai. da ne kvari in ruši z nepremišljenimi deianii lastni ugled in prestiž vsega stanu. Postati učitelj z devetnajstimi ali dvajsetimi leti ie na vsak način orerano V tei dobi. ko v človeku še vse »vre in kipi«, kakor pravi pisatelj razprave ko se še'e začenia kri-stalizovati značaj in svetovni nazor ie mladeniču težko mogoče oblikovati druge ker je še sam potreben vodstva. Naloge današnjega viharnega čiasa zahtevalo zrelejših mož kakor pred leti, ko živlienie še ni bilo tako razburkano.
Izmed zunanjih kvarnih vplivov na vzgojo najširših plasti našega naroda, ki iih navaja avtor bi se dotaknil le enega, kateri se mi zdi poleg alkohola najbolj usoden zastrupljevalec narodove duše. To ie namreč naš tisk. zlasti oa naši politični časopisi. V tem žalostnem pojavu oredniačimo menda mi Jugosloveni. posebno oa še Slovenci, pred vsemi narodi. Ža osten, a značilen rekord! Ogabno raz-oaljene strankarske strasti ne prizanašajo s svoiim natolcevanjem in blatenjem nobenemu, še tako značainemu človeku, dokler mu niso izoodkooale ugleda samo zato, ker ie slučajno drugega naziranja in hoče po nekoliko drugačni ooti do obr čekoristnih ciljev. Z ostudno slastjo razgaljajo resnične in izmišljene slabosti svojega nasprotnika — brata — tudi pred
čaji. kie bi se moralo učiteljstvo v vsakem oziru omogočiti udeležba Skratka, dati se moralo pogoji. ako se hoče kaj zahtevati.	Jofran.
Vestnik za učiteljski naraščaj.
ZAHVALA.
V	imenu svojih mladih pevk in pevcev drž. učiteljišč v Ljubljani se po končani prekrasni turneji zahvaljujem:
Vsem dobrim ožjim prijateljem in rojakom. ki so bodisi z denarno podporo ali prisrčno bodrilno besedo omogočili iz et. v prvi vrsti kavalirski Učit. tiskarni, ki ie s 3000 Din stopila na čelo vsem podpornikom. velikemu županu dr Lukanu-denarnim zavodom, ravnatelju učiteljišča Antonu Doklerju. Kolu Jugoslovanskih sestara. zlasti g. Mirj .Engelmanovi, železniški upravi', viš. što!i nadz. VVestru za predavanje. Jugoslov Matici. Glasbeni Matici in »Ljubli Zvonu« za prepustitev muzika ij. podružnici F. S. na učiteji-šču, g. dr. A. Šerku za prijateljsko duševno in te1esno pomoč na vse.i turneji, g K. Lasbacherju za nad vse požrtvovalno in težko blagajniško službo, g. A. Deklevi za muzikalno pomoč. g. Arnšku in g. Korbarievi ter gdč. Prestov in gdč. Furlan za veleodgoVorno dolžnost spremljevalcev. slovenskemu, domačemu časopisju. ki ie spremlialo našo pot z iskrenim zanimanjem, skratka: vsem ki iim ie bedoči učiteljski naraščaj na srcu.
Zahvaljujem se nadalje v Sarajevu:
Slovenskemu klubu z g. predsednikom in vsemi odborniki za prisrčen sprejem. aranžma vsega našega bivanja v Sarajevu za prireditev koncerta, br. pevskima društvoma »Sloga« in »Trebevič« za iskrene simpatije in ovorjeve darove, ravnateljstvu pravoslavnega bogoslovja za nameščenje. Sarajevskim novinam za priporočila in ljubeznive ocene, v prv? vrsti na v kaneniku Hladeku. ki se ie z redko vnemo povsod in vstkdar žrtve val za nas. nadalie ravnateljstvu bos. herc. železnic. Kolu srpskih sestara. Sarajevskemu učiteljstvu itd. itd.
V	Mostaru:
V	prvi vrsti ondotnemu učiteljstvu. na čelu mu g. Stiepan Šimunac. predsednik UJU. tajniku g. Fr. Bruku, g. Mursel Suleimanu. šol. nadzorniku, g. Semiz:, kulturnima društvoma »Gajret« in »Pro-sveta« za prenočišča, hrv pev. društvu »1 'rvoje- ta dvorano, vladnemu poverjeniku pri mestnem poglavarstvu g. S. Če-maloviču in najiskreneje g. Djuro Kra-rneru za aranžma obeh koncertov.
V	Dubrovniku:
Narodni ženski zadrugi »Pčelicam«. Učiteljskemu društvu. Dubrovniškemu Sokolu, nacijona ni mladini, penzijonatu »Wregg«. ravnateljstvu Dubrovačke oa loplovitbe. mestnemu županstvu, komandi mesta, zdraviliški upravi na Lokrumu, j kavarni »Dubravka« ter nadvse prof. teol. č patru g. Bernardu Sokolu za vsestran-
tuicem. ¿Iimo da ga ponižajo, čeprav bi-ieio s tem tudi sebi v obraz. Zato ni čudno, da ie naš človek danes spričo takega kaosa in nemorale popolnoma zmešan aa drči navzdol in da ostane vzgojno delo med najširšimi p'astmi našega naroda skoro iluzorno. dokler ne poneha ta strahovita negativna sila Rabimo energične o d p o m o č i v obliki s t r o ž -j e g a tiskovnega z a k o -n a. Zanesti se mora morala in poštenje tudi v oo itiko in novinarji, zlasti uredniki bi morali biti nekaki cedilniki, ki ne oropuščaio nesnage in strupa v javnost.
Dalje govori o usodeoolnem razkroju družinskega življenja pri industrijskem oroletariiatu in zleh posledicah za vzgojo v predšolski in šolski dobi. Odveč bi bilo spuščati se v podrobnosti, zaka.i povsod imamo priliko, da se prepričamo o resnici pisateljeve trditve Pripomnil bi samo, da se nahaja tukai alfa našega problema tu ie izhodišče telesnega in duševnega razvoia.
Kar se pa tiče šole kot take in njenih metod, se mi vidi. da za naše razmere še dolgo ne bo prišel čas, ki bi prinesel brez škode tako radikalen prevrat, kakor si tra ie zamislila nova šola Prepričan sem. da vsak učitelj brez izjeme priznava načela produktivnosti, samoprl-dobitnosti in samovlade in jih skuša po možnosti uveljaviti ali do končne izvedbe sedai še ne moremo in ne smemo. Četudi smatramo učno snov le kot sredstvo za oblikovanje človeka, vendar ne smemo pozabiti, da zahteva današnje življe-nie mnogo več eksaktnega znanja nego
kdai ooprei Tukai ie pač najboljša zlata sredina, ki ne trati skopo odmerjenega časa in daje. kier le more. prednost produktivnosti. Tudi samovlade vsled šoli sovražne domače vzgoie še ne bo mogoče povsod in docela izvesti. Zelo ie še potrebna, rekel bi, vsai skrita sugestivna avtoriteta učitelieva. ki ie pa gojenec direktno seveda ne bi sme' čutiti. Pri deci ki io ie dom pokvaril in ii izruval spo-štovanie do učitelja ter veselje do šole. ne dosežemo z načeom samovlade ničesar. Tukai ie treba često' odločne opera-' ciie in drevescu, ki se divie razrašča, moramo odrezati pravilno obliko. Ne mislim na tiranstvo in drakonske kazni, a dobrohotna in konsekventna strogost ni niko'i škodova'a. Da pa bodemo popuščali vajeti kier bo le mogoče, ie- samoumevno. Tok postopne evolucije mora privesti šolo do višine da bo !ahko korakala z duhom časa.
Najboli mi ugaia zahteva no vzbuia-niu in vzgoii vesti. Najvišii ideal etične vzgoie bi morala biti ravno rahločutna, a neizprosna in dosledna vest. edini mero-daini tribunal vsemu deianiu in nehaniu. krona vse etike, ki bi ii morale biti podrejene vse verske in posvetne morale. Cp bi se posrečilo doseči to ori vsakem noedincu ootem odpade večina problemov. ki danes pedagogom beliio glave.
Pogrešam na besede o vzgoii čuta dolžnosti ki bi moral iti roko v roki z vzgoio vesti Naš s'ab gospodarski polo-žai ie nedvomno v nrvi vrsti posledica nedostajania tega čuta. Nima ga deloda-
jalec napram delojemalcu, nima ga pa tudi delavec napram svojemu mojstru, gospodarju. Nočem delati nikomur krivice, gotovo so častne izieme na obeh straneh, a večina se ne more otresti tega očitka. Kfler so delavci plačani od dneva in ure. se žalibog lahko vsak hip opaža, da delalo samo toliko da iim mine čas. postopajo se pogovariaio. a ne pride iim na um, da vrednost njihovega dela ne do-seza mogoče niti polovico zaslužka. S tem strašno podražilo svoie delo-, kar čuti seveda le konsument. Delavec nevede tudi sam povzroča naraščanje drag'nje, škodu¡e s tem skupnosti in posredno še sebi. Le vestno delo. obojestransko orl-znavanie eksistenčnih pravic bo sčasoma omililo gospodarsko krizo.
Končno še nekai besed o orincipili in-dividualizma in kolektivizma. Po dobi pretiranega kulta individualizma ki ie rodila brezobzirne sebičneže in izkoriščevalce. poedince kakor tudi zajednice. se vračamo torei zopet k vzajemnemu sodelovanju v človeški družbi. Vsiljuje se mi misel, da bi bila i v tem pogledu sred-nia pot najboljša. Vzgoji intelekta pre-vladui načelo individualnosti, ori čustveni vzgoji pa načelo kolektivnosti.
Toda dovoli bodi razmišljanja in besedovanja. ki se kot docela subjektivno ne mara vsiljevati nikomur. Iz vsega naj zveni le odkrito veselje, da se je pisatelj lotil tako energično in temeliito za nas zelo nujnega in perečega vprašanja, in želja, da bi beseda postala kmalu meso.
F. H.
rikalno - socialistična večina v nasprotju z zakonitimi predpisi in navzlic opozorilu s strani višjega šolskega sveta. Ce hoče mestni šolski svet delovati, mora pozvati stare štiri zastopnike na seje, ker jim funkcijska doba še ni potekla.
Podržavljenje žsn. realne gimnazije (liceja) v Ljubljani. V tej zadevi, ki smo jo tudi mi obsodili na pokrajinski skupščini v Ptuju se ie izvršil ugoden preokret. Na intervencijo ženske napredne org. iz Slovenije v Beogradu se je vlada odločila, da podržavi žensko realno gimnazijo v Ljubljani. Kakoir čujemo, je sedaj tudi mestni magistrat izprevidei _ svojo blamažo in je preklical svoj sklep
0	ulkinjenju prvega razreda z motivacijo, da se je prepričal, da to ni buržuazijski zavod, ker ga poseča dve tretjini piole-tarskih otrok. Koliko je klerikalnih — ne povedo. Niso še vsa drevesa zrastla do nebes in vsi »kulturni« ukrepi socialistično - klerikalne mogočnosti se tudi ne bodo uresničili.
—	Okrajnim učiteljskim društvom. Na pokrajinski skupščini v P t u j u j e bil sprejet predlog, da prispeva v s a k o okrajno učiteljsko društvo vsaj a 100 Din v glavno blagajno kot prispevek za stroške kongresa. Prosimo blagajnike, da nam te zneske nemudoma nakažejo, ker denar rabimo-. — Glavni blagajnik.
Poverjeništvo prosvete v Zagrebu ukinjeno. Kakor poročajo zagrebški listi, je vlada ukinila poverjeništvo za pro-sveto pri pokrajinski upravi v Zagrebu ter ga nadomestila z delegacijo. Zagrebško vseučilišče, ki je doslej spadalo pod kompetenco poverjeništva, je sedaj podrejeno direktno ministrstvu prosvete.
Iz Toplic pri Zagorju o. S. V »Or-juni« z dne 15. julija 1923. je neki preku-cuhški junak hotel potom m,istifikacije na povsem neosriovan način napram javnosti. ki ne pozna razmer, osmešiti in blatiti tov. nadučitelja F. Kozjaka in tov. učitelja M. Pelka. Odlikovanja od »Rdečega križa« ni .prejel samo tov. Kozjak, ampak tudi vodja sosednje šole —; tov. J. Levstik. Kar se trdi glede pisave popačenih imen, je vse nesramno zlagano. O kakem pritisku glede čestitk ob priliki odlikova-n'a ni govora Piscu, ki vidi le samega sebe popolnega, svetujemo, naj skrbi raje sam zase — pometa pred svojim pragom — in naj se ne vtika v stvari, ki ga nič ne brigajo.
—	Tcvarišici Ank Mastna^ovi, učite*, liici v KuDšincih nr Murski Soboti ie do dolgi mučni bolezni umrl oče Pokojniku blag spomin. naši tovarišici Anki pa naše iskreno sožalje.
—	Iz mestnega šolskega sveta v Ljubljani. O redni seji mestnega šolskega sveta, ki se ie vrši'a v sredo, dne 4. julija 1923, smo prejeli nastopno obvestilo. Predsednik proglasi sklepčnost in otvori se',0'. Poročilo o. kurentnem gradivu izza zadnie upravne dobe se vzame na znanje. Zapisnik o zadnii redni seji z dne 5. iunija 1923 se odobri brez ugovora. Na znanje se vzame poročilo nadzorovanja notranje zasebne dekliške meščanske šole v uršulinskem samotanu za šolsko leto 1922./23. in se predloži višjemu šolskemu svetu v odobrenie. Sklepa se o uredbi pletarskega pouka na IV. mestni deški osnovni šoli in na dnevnih zavetiščih za preteklo in bodoče šo'sko leto. Več začasnih učiteljic bo. ker so postale na svojih dosedanjih učnih mestih oreko-štCvilne in razpoložive s koncem avgusta t. 1. razrešiti. Poročilo, o bodoči uredbi centralnega šolskega vrta in centralnega igrišča 'ie odstopiti šolskemu odseku občinskega sveta v natančneji pre-
• vdarek in poročanje v občinskem svetu. Nasvetovani izključitvi učenca se ne pritrdi ker učenec še ni zadosti! občim predpisom šolskega obiskovanja in ie zadevo odstopiti mestni zaščiti dece, da ro-sreduie zani za sprCiem v poboljševalni zavod. Sklepa se o neki disciplinarni zadevi Nekatere učne osebe ki
1	m a i o službeno dobo že prekoračeno in v službi ni'č več ne ustrezajo,- bi bilo upokojiti. Sklepa se o nekaterih prošnjah za prepustitev šolskih prostorov v izvenšol-ske svrhe. Prošnja barianskega učiteli-stva. ki stanuje v mestu, za zvišanje oot-nirre. ie odstopiti občinskemu svetu s priporočilom. da ii ugodi Ker se nihče več ne oglasi za besedo zaključi predsednik seio ob šestih zvečer.
—	Javna stenografična tekma na Christofo-vem učnem' zavodu za stenografijo in strojepisje v Ljubljani se je vršila v petek, dne 13. t. m. ob 9. uri zjutraj ob obilni udeležbi občinstva. Tekmo je vodila državno izprašana učiteljica stenografije, gosp. Iv. profesor Robida, in se je
je udeležilo 45 gojenk in gojencev. Prva pri tekmi je bila gdč. K u k m a n Stanka, druga gdč. B e 1 i h a r Ana, obe iz Ljubljane, tr etja gdč. V r t a č n i k Marija iz Št. Lambería pri Zagorju, četrta gdč. K r e s a 1 Ema in peta gdč. J a r c Ana, obe iz Ljubljane. — Ugoden uspeli javnega tekmovanja kaže na smotrenost pouka in izredno gojitev stenografije na Christo-fovem zavodu in je razveseljiv pojav na polju stenografičnega napredka.
— Abiturijenti iz leta 1873. praznujemo SOIetnico mature 4. avgusta popoldne ob 3. uri v Prešernovi sobi pri Novem svetu v Ljubljani. Izmed 18 nas je živih še 6 in sicer Habe, Hribar, Kutnar Pet-kovšek Rozman, Žirovnik. Aktiven je samo še zadnji. — Zdravo! — Žirovnik J a n k o.
Vsem g. tovarišem priporočamo
solidno domače narodno podjetje Drago Schwab v Ljubljani. Natančneje glej v današnjem oglasu.
Književnost in umetnost.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl. Začasna nemško - slovenska kemijska terminologija. Kot predlog znanstvenega osobia kemijskega instituta univerze v Ljubljani. Uredil S. Ferjančič. Komisijska založba Ig. pl. Kleinmaver & Fed. Bamberg v Ljubljani Cena 100 Din.
Ocene.
—k Začasna nemško - slovenska kcmiiska terminologija. Uredil S. Ferjančič. Obsežno in temeljito delo obravnava v prvem delu »Pravopis izposojenk in tujk«, tako: pravopis latinskih in grških besed končnice besed, ki iih ie stvorila moderna nemščina iz latinskih in grških debel, pravopis nemških besed, pravopis francoskih besed, pravopis italijanskih besed, pravopis angleških besed. Drugi del obsega racionelno nomenklaturo, anorgansko in organsko. Tretji del obsega obča obrazila v splošnem, posebej za barve (boje), glagole in števnike. Četrti del vsebuje bogat slovar kemijskih terminov kateremu ie ob koncu dodejan še dodatek. Komisijo za kemijsko terminologijo v Ljubljani tvorijo univ. prof. M. Samec in gg. S. Fer.iančič, kot urednik ter M. Rebek. V uvodu ie označen smoter: »Naš čili mora biti da dosežemo enotno jugoslovansko kemijsko terminoio-gi'o. katera bo v organsk' zvezi z iugo-slovanskirfi Drirodoslovnim. medicinskim in tehnišk'm izrazosloviem. V naši terminologiji so predvsem one mani znane besede. katerih naši običaini slovarji ne na-vedeio vseh. ali pa iih prevedeio netočno. Najvažnejše .ie. da si ustalimo debelne besede in sicer kolikor mogoče iste kakor Srboihrvatje.« — Posebno priporočamo delo našim meščanskem trgovskim in obrtnim šolam, ker bo dobro služilo kemikom ki bodo tudi lahko mnogo pripomogli k nad al in emu delu na tem polju, kakor ga omenia urednik v uvodu kniige.
Naša samoizobrazba.
—s »O zgodovini Radeč« predaval pri Učiteljskem društvu za krški okraj dne 5. maja 1923 tov. M. Š t e r k.
—s »O teharskih plemičih«, predaval pri Celjskem učiteljskem društvu dne 12. maja 1923 tov. Gosak,
—s »O razvitku Anovške šole« predaval pri Svetolenartskem učiteljskem društvu dne 5. maja 1923 tov. M. Lešnik.
—s »O uporabnih nalogah v računstvu na vseh stopnjah« predaval pri Sve-tclenartskem učiteljskem društvu dne 5. maja 1923 tov. F. Šetrula.
—s »O vzgoji, značaja« predaval pri Kamniškem učiteljskem društvu dne 16. maja 1923 tov. Ernest Tiran.
—s »O Pirquetovem sistemu prehrane« predaval pri Učiteljskem društvu za kranjski okraj dne 9. maja 1923 tov. E d. V i d i c.
Po sklepu lista.
Zakon o državnih nameščencih sprejet tudi v narodni skupščini. Dne 24.
julija je bila sprejeta v narodni skupščini nova službena pragmatika. Glasovalo je 142 poslancev in sicer 121 za in 21 proti. Opozicija je odšla iz zbornice- — Podrobnejša poročila prinesemo po kongresu.
—f Počitniški izlet. Radi učit. kongresa v Ljubljani, odpotujemo v Dalmacijo šele 8. avgusta (zvečer) iz Ljubljane (glavni kolodvor). Natančen čas bo objavljen v dnevnikih. Skromna moja želja bi bila, da _bi bil pred odhodom sestanek, da se temeljito pomenimo in preštejemo našo armado in sicer isti dan pred odhodom (8. a v gust a) ob 10. u r i v hotelu
Tivoliju. Radi glavnega finančnega vprašanja: A k o se ne bomo vozili po morju (štrajk mornarjev) bi zadostovalo 400—500 Din. V Splitu je 50 postelj na razpolago, kosilo in večerja 12.5 Din, v Sarajevu dnevno prehrana 20 Din, od drugod še nisem prejel pozitivnega odgovora. Svetujem samo: Oborožimo se z limonami, sladkorjem in kon-servami. Iz Dalmacije se lahko solidarno obrnemo tudi proti Beogradu z malenkostnimi stroški. — Ker sem se mudil do 24. t. m. v Srbiji, nisem mogel odgovoriti tozadevno mnogim tov.-icam, kar mi naj oproste. — Vsem izletnikom kličem: Pogum in do svidenja! - Mrovlje.
f Čl?nom(-icam 152 učitelj, P. F. S. Ponovno prosim, poravnajte dolg za »Da.čko legitimacijo« in »Popis olakšica«, ki se je začel razpošiljati. Ker mnogi člani F. S. niso točno poslali svoje nabrane dobrot v orne člane, se je moralo pridjati 3 dcstavke k »Pojesti« in tisk se je zavlekel. Vsak član lahko potuje brez čl. izkaznice in ima vozno olajšavo tudi s samo »D. legit.«, ker so iste potrjene od podružnice F. S. — Mrovlje.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Prane Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Štev. 1914.
RAZPIS
učnih mest v stalno, namestitev v kamniškem okraju se vsled razpisa višjega šolskega sveta z dne U. julija 1923, št. 7044 razpisujejo ta-le učna mesta v stalno namestitev :
A. Služba nadučitelja:
1.	na šestrazredni deški šoli v Kamniku:
2.	na dvorazredni mešani šo'i v Čemšeniku;
3.	na dvorazredni mešani šoli v Blagovici:
4. na dvorazredni mešanji šoli v Št. Gctardu.
B.	Služba učitelja:
1. na petrazredni mešani šoi v Komendi.
C.	Služba učitelja-voditelja:
1. na enorazredni mešani šoli v Selih nad Kamnikom
Č. Služba učiteljice:
i. na dvorazredni mešani šoli v Št. Gotardu.
Za nadučiteljsko mesto Kamnik ima-io prednost oni ki so izprašani za trgovske in obrtno-nadaliev^alne šole.
Pravilno opremljene orošnie nai se službenim potom predloži okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku do
dne 12. avgusta 1923.
Kamnik 13. iuli.ia 1923.
Predsednik.
Štev. 1091/1.
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE.
Z dovoljenjem višiega šolskega sveta se razpisuje na petrazrednici v Limbušu služba za učitelia
Pr avilno cnr^m iene prošnje nai se vlože po službeni poti do
dne 19. avgusta 1923 pri krainem šolskem svetu v Limbušu.
Okraini šolski svet Maribor, dne 19. iuiiia 1923.
Štev. 182.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Razpisujeta se na štirirazrednici v Z i b i k i, pošta Pristava, mesto nadučitelja (s službenim stanovanjem) in mesto učiteljice (s prostim stanovanjem).
Pravilno opremljene in kolekovane prošnje je vložiti službenim potom pri krajnem šolskem svetu v Z i b i k i do 20. avgusta 1923.
Okrajni šolski svet Šmarie v Celju, dne 18. julija 1923.
Šolska vodstva
prosimo, da blagovolijo svoja naročila vposlati čimprej, ker se ob začetku šolskega leta zaradi prevelikega navala ne more vsakemu hipoma postreči.
Učiteljska tiskarna in knjigarna.
1 Konfekcijska industrija 1
DRAGO SCHWAB
Ljubljana
Pod Narodno kavarno. Dvorni trg 3.
■
i
■
i
Priporoča svojo bogato zalogo modnih promenadnih, salonskih in športnih oblek za gospode in dečke. Vedno v zalogi vseh vrst raglani, površniki, zimniki, dežni plašči, pelerine, usnjeni suknjiči, čepice, perilo, dežniki itd.
Specijalna zaloga angleške-ga in češkega sukna-
Zajamčeno prvovrstna izdelava oblek po meri.
■■ Solidne cene!
Lastni izdelki! ■
i^Jf
mmr