jljBSC R ! PT

y,  S' Canada & Moaico;

| 1 .~

—GO

— 25

One V^-' .

a;* months .

Tlireu months ^ .

Foreign Countries:

One y eaP  ..

Singlo Copy 2 cents.

?1.50

one: CortlarH 5188 '

(»i > v i<: > i o i * k<  > i * i .12)

NEW YORK, PITTSBURG, PA, če trtek; IS. novembra (Thursday, November 18.) 191?.

Geslo: ..Slovenijo Slovencem"

f


NAROČNINA:

Zg Zcf* dr- Cariado & Moxicos

C e 1  o I e ’»n o .

Poiiet.no .. .

Četrtletno .—-25

Za inozemstvo:

Celoletno . $ 1 • 50

Posamezna štev. 2 centa.

$1 —
—50

ir

Le‘o IX. Št. 38.

, LORD KITGHENER V LEM NO S.

f ---

Milan, Italija, 17. nov. a  utrinki vojni minister Ur J Kitelie I
jer je dospel v spremstvu Krit-k, ra generalnega re/.i.lent« K-h,,,
vJIudros na otoku Lemuos v Egejskem morju.

KAKŠNO JE STALIŠČE GRŠKE?

London, Anglija, 17. nov. —• Kakor se. naznanja, je grška vi ola
ua pritisk francoskega poslanika <  !) bolj na strani aliiraneev ko,
eentrulmli vlasti. Inko je odločila, da srbski vojaki ne bodo interni
rani, ako se jun posre.-i njihov bog na Grško, temveč bodo ravnali z
ujiuii tako. kot s eetann aliiraneev. To poročil,, priluija iz Aten „d '
timožnjega poročevalca ..Bsclmngo Telograpli Go."

NOVI BULGARSKI USPEHI.

London, Anglija, 1«. nov. Semkaj prišla poročila naznanjajo,
da ao bili Srbi prisiljeni, ostaviti Babuna prelaz, ker bi bili inuč-
prišli v nevarnost, da jih nasprotniki obidejo. Brzojavka še pristav
lja. da su  Bulgai i zavzeli Krusevo. ter da se nahajajo samo še šest
milj daleč od Prilepa.

FRANCOSKI PORAZ PRI GRADIŠČU.

Solun, 17. nov. .Med Bolgari in h rancozi so se vršili izredno
budi boji pri Gradišču. Francozi so se morali končno na dveh mestih
umakniti proti grški meji. Napad Bolgarov na ('orno pa je bil odbit.

POLOŽAJ V MACEDONIJI.

Položaj v Maeedoni.ji se hitro razvija. Bulgari so dobili močna
ojačen,ja, in so znova začeli napadati Babuna prelaz, Srbi se dosedaj
še držijo, toda neprestano prodiranje Bolgarov ogrožava Prilep in
Bitolj (Monastir!. Prebivalstvo Bitolja se pripravjja na beg. člani
diploinatieuegu zbora z ozirom na položaj izpremenili svoj •načrt
in ne bodo odšli v Bitolj, temveč v Skader v Albaniji.

/ GLAVNA ARMADA SRBOV RAZBITA,

NAS'

italijanski fronti,

r : f=- s

Berolin, Nemčija, 17. nov. Vojt)Q ministrstvo naznanja, da so

i Biilgarskem. da Bulgari dobro
proti ' ••d r.ližt '11  i m sr bskip.i; t rM-up,-

|i»ll trt  14 , £  »Oa..  - i 1+ t.i . ”*(  v* / • I . u .* O’ !■' J f-1  U’Ja*  |‘I Č 7  l*tJ,  TTST. •

opet pdgnfem nazaj.

Zapadli o od Niša podijo Vvstrijei, Nemci in Bulgari srbsko glav-

0 armado pred seboj. Srbska glavna armada se je razcepila v manjše
ddelke, in upa na ta način' uteči zajetju. Toda na, tisoče srbskih voja-
:ov pade vsak dan v ujetništvo.

ODBITI FRANCOSKI NAPADI.

Berolin, Nemčija, 17. nov. — Zapoznjena, iz Sofije prišla poroči -

1 opisujejo zmagovito prodiranje Bulgarov v Srbiji.

Po teh poročilih so napadle francoske čete v noči od 12. do 1 •*■
ovembra bulgarske postojanke ob Vardarju, a so bili po nasprotnem
'ulgarskem napadu pognani nazaj. Bulgari so zaplenili dve strojni
niški in dva gorska topa.

"Dne 11. novembra so napadli Bulgari francoske čete, ki so sc
miaknile na vzhodni berg Karu.se. južno od Veles. Napad je bil hud,
11  za Bulgure uspešen.

PO PADCU NIŠA.

Ko je padd Niš. srbsko glavno mesto, so Srbi na svojem begu
Moravo razdrli za seboj vse mostove. Morava je tukaj stroka od
150 do 200 metrov, ter 1 do 2 metra globoka. A dobro utrjenih po¬
makali so potem Srbi s svojo artiljerijo skušali preprečiti prehod
eke Bulgarom. , .

Bulgari so naskočili levi breg, ter so zavzeli io uip ji. -1 (  ‘
uplenili 6 možnarjev. 10 vagonov z munieijo, 480 zabojev z arti je
»jsko municijo, 220 zabojev infanterijske .inunieije tei - z to.pmu
aaterijuloni naloženih voz. Poleg tega so ujeli 7000 Srbov.

SRBI SE PUNTAJO

Pni srbski polk prostovoljcev se je uprl in ubil svo Mgapokov^
“ka Pribičeviča, ki je bil eden glavnih zarotnikov zo P er  ^ J
atrijskega nadvojvodo Franc Ferdinanda. Nato so se prostovoj
««šli ter se porazgubili po sosednjih vaseh. Ubiti J

ič je svoječasno preskrbel srbskim morilcem bombe m samokrese iz

""mS&MH OKT NA SRBSKEM BO.lSOU, ^
Dunaj, Avstrija, 17. nov. I ra.dimjiaziuuiiu.io.. c « pi<f)

L Čete na vsej črti mi balkanskem bojišču zaznamo v*.

■•'leso že v pokrajine I var. Gigota Planina hi na višine •*'£

Nemški oddelki armade Koevess so prodi’ i to ce 0 >-rske

Novi Paz,,,■. u-r * zavzeli Všco, Daljo vzhod,.o » »'« »J ”
e ' e  pt-ekoružile pri U.bu-i t*, 1» M.  v ‘- " S

■**. postojank., na pori I**#. Mtmm ft*  J» •-*»£ •

“OZ, tor zaplenilo ono strojilu puško. Nriusko m bulga . ..

»jo od severa in vzhoda Kurznmliji-

J> A" •

, *» *.. ;
r. .m?*,.

ZOPET

TEPENI,

Naša današnja slika na ti kaže slovenske jfmake na italijanski fronti, ki že šest me¬
secev z največjo hrabrosti ,> hranijo svojo domovino. Silni so navali naših največjih na¬
rodnostnih sovražnikov Lah iv, ali naši fantje jih vedno vržejo s krvavimi glavami nazaj.
\ es svet občuduje hrabrost slovenskih iunakofv pred sovražnikom, ki bi se v svoji gra'
bežljivosti rad polastil najlepših kosov slovenske zemlje. Slava našim junakom!

Obl;.

U'  'G; G

izjavil:

: IiaPLMjGl

tm !‘'V'd.n>j.

obtoženci, 'bi
o od nemške

Mil

bi bil j
m,*, gi, v.  kp ib 1

jim je-bilo
vl.-iije. izvr-

iti napad".
V Nem A

.. .."•■zk. ,, il“ špijtmažni si-

■ e m m 'iške io a vsf-ij-ske vlade
Xti 1 'užciiih iLežavali.

ZASUTI RUDARJI.

..Zatotnik" Fa,y te mara

ničesar pripekati,

Ako bi mu prisodili samo dve
•eti ječe, bi se s tem zadovo¬
ljil, toda njegovi soobtoženci
bi morali biti oproščeni-

Robert Kav, ki je obtožen z i- i
rol,e v svrlio. razdejanja nmnieij- j
škili ladij aliiraneev, je v torek
naznanil zveznim oblastim, da se i
ur prip.izna krivim, ako se oblasti!
ne zadovoljijo z njegovimi pogoji.

Zvezne oblasti so menile, da bode i
Fa,v vse pripoznal.

Vradniki zatrjujejo, da bi bi! i
F ay pripravljen se pri pozirati ki'i-
"im. ako ga.ne bi kaznovali več kot
v dveletno, ječo. in ako bi izpu¬
li i 1 1  druge, obtožence, izimši nje-!
rov ega svaka iSeliolza. Kakor baje

nravi Kav. bi se tudi Seholz pripo- j njijvii se. nahaja tudi siiperinten-
nud krivim, ako hi ustregli E'ave- j ,( on t. ,

"in pogojem. S Kavern, s,, Bili are- j — •

SREČNO V PRISTANIŠČU.

sp po Ka.vevi izjavi nedolžni.

Kav je' podat dosedaj oblastim! Bordeaus, 16. o. mj. Kraneo-
že tri razne izjave, ki se po.vsem.i ^ pai-uik ..Roehambe.ru j" dos-
rmikujejo dni ara od dni ge. Zali- 1 N dž iJies iz Nev,- Vorka. semkaj,
ujič je izjavil, da ga ni nemška, Aledpptoma je nastal na parniku
v hi la poslala v Ameriko, da imi-

USPEŠN1 PROTESTI.

Springfield. 111., 16. nov. — Iz¬
vršitev smrtne kazni nad radi u-
li-ura na smrt Obsojenim zamorcem
Klston Scottom je guverner Din me
v drugič preložil. Morilec bi moral

en je dospel bivši
rijski konzul dr. Goričar, ter

ie dolgo časa posvetoval z ne- i biti  uJ-určcndne 17. decembra. Gu

-.- G<h  uradnikom. Kakor se,

' st i usmrtitve dokler m;u ne zago¬
tovi šerif - Wh,ite, da se ne bode
vršila javno. Zadnjič so obesili za-
m.brea Joe Deberrva, in javni us-
nii-t it vi je prisostvovalo okoli 2000
oseb.

Tita

Seattle, Wash., 17.

-'V nekem rudniku

>ili

novembra.

•v Raveuš-
dale. :i"> milj od tukaj, se je .rud¬
nik posul, in 7”, promogokopoui je
odrezana pot rešitve. O njihovi u-
sodi d, sedaj še. ni ničesar znano.

I/. Black Dii.amml je ua poti re¬
šilno moštvo s varnostnimi šlomi
in drugimi, rešilnimi .pripi-avaim.
Zasuti so večbionui. iimztvmei. Med

PLAČILO V BAKRU.

Amsterdam, 17. nov. — ..Tele*

"raf li  piše, .da je naročila Holand¬
ska pred Tinka i meseci večjo nr>a-
žiiip topov v S kod o vi h tvofnicah
•vi \sirijskem. Avstrija je zah¬
tevala. da plača Holandska za na-
mčila (ioiovie.o v zlatu, polovico
na \’ Iiakru. \’elika Britanija do¬
voli uvoz bakra ha Holandsko sa¬
mo nod pogojem, da ga ne bode
slednja izvažala. List. meni, da
bode Anglija sedaj prepovedala iz¬
voz bakra na Holandsko.

DELOVANJE OGNJENIKA.

Berolin, Nemčija, brezžičnim brzojavnim potom, 17. nov. Da¬
našnje poročilo avstro-ogvskega vojnega ministrstva o dogodkilj na
italijanskem bojišču se glasi:

,,N’a severnem oddelil Dobeiliobske planote ><■ nadaljujejo boji
noč in dan.

..Na! severnem pobočju M on te San Michclc (sv. .Milici > so prišli
Italijani večkrat pri ponočnih napadih v naše postojanke, a so bili
vedno zopet pognani nazaj".

OBSTRELJEVANJE' GORICE.

Berolin, Nemčija, brezžičnim brzojavnim potom, 16. nov. I/.

semkaj došlih poročil,je razvidno, da Italijani pri obstreljevanju Go¬
rice nimajo nikakega ozira na zgodovinska in posvečena poslopja.
Zadnjič so namerili ogenj na frančiškansko poslopje, ter pri tem po¬
škodovali grobnico grola de Ghambord. Iti .ie po svojem pregnanstvu
iz Francije v Avstriji našel zavetišče.

Italijani so skozi več dni ^neprenehoma metali granate v Gorico,
'treljanjo se je začelo navadno zjutraj, ter je doseglo svoj višek med
in 4. uro popoldne. Proti večeru je nekoliko odjeiijalo, -»užiti mest¬
ni del je posebno veliko trpel pod ognjem sovražnika. Nad Gorico se
večkrat pojavijo italijanski letalci, ki mečejo bombe v mesto.

Italijanske granate so razdejale zakristijo stolne cerkvi* v Gori¬
li. V stolnici počiva leta 17)00 umrli zadnji goriški grof.'Mnogo dru¬
gih cerkev in samostanov je poškodovanih, in umetnine neprecenlji¬
ve vrednosti so.uničene. Motite Santo samostan in temu spadajoča
cerkev je pogorel do tal. in sredi mesta se nahajajoči ursulinsk: sa¬
mostan je istotako postal žrtev plamen. Nek italijanski letalec je vr¬
gel bombo na streho cerkve sv. Antona, ki jo je prebila.

Nekatere, cerkve v Gorici so Italijani tako dolgo obstreljevali,
dokler niso bile poi ušrne. '1 udi predmestja Podpora. Knežak. Pieau,
Šv. Andrej'in druga kažejo znake razdejanja po laških granatah

NA DAN VSEH SVETIH. *

Prebivalstvo je zelo ogorčeno in preklinja Lahe, posebno še. ko
■so Je-ti na Jan Vseli Svetiji obstreljevali cesto, ki vodi ua pokopališče
Na omenjeni dan so se dvakrat razpočile italijanske granate med otro¬
ci. Osem otrok je bilo pri tem ubitih.

AVSTRIJSKI LETALCI NAD VERONO.

Rim, Italija, 17. nov. — Oficijelno naznanjajo tukaj, da so trije
avstrijski letalci vrgli 15 bomb na Verono, pri čemur je bilo ubitih
28 oseb. :fl pa jih je bilo ranjenih. Največ žrtev so zahtevale bombe
na Piazza del la Erbc. Materijalna škoda je majhna.

Verona je trdnjava prve vrste in glavni stan tretjega armadnega
zbora. Piuzzlu della Erbc je znan trg, na katerem se nahaja več slo¬
vitih spomenikov.

BOMBARDIRANJE BRESCIE.

Rim, Italija, 16. nov. — Italijanski generalni štab naznanja, da
so otvorili Avstrijci hud ogenj na italijanske postojanke.

S soške fronte poroča generalni štab uspehe, ter nadaljnje pro¬
diranje proti Gorici (Ta je pa debela ! — Op. ur.),

Vlada naznanja tudi v oficijelni izjavi, da sta dva avstrijska le¬
talca bombardirala Brescio, pri čemur je bilo usmrčenih 6 oseb. 10
drugih pa ranjenih.

IZJALOVLJENA TRETJA LAŠKA OFENZIVA.

Berolin, Nemčija, 16. nov. — Avstrijski general Boroevič se je
izrazil, da je od časa, odkar je prevzel poveljstvo na italijanski meji.
obdržal vse postojanke.

Tretja velika bitka ob 8>oči je po zatrdilu generala Borocviča
praktično končana, ne da bi dosegli Lahi kakih uspehov. 5 tej bitki
so uporabljali Italijani prvič 34ceutimeterske tope.

General Boroevič naznanja nadalje, da so avstrijski vojaki mir¬
no ostali v strelskih jarkih in zakupih, dokler je trajalo sovražno bom¬
bardiranje. ko so se pa približali Italijani, da naskočijo, so jih spreje¬
li avstrijski \\>jaki s hodim ognjem. K-dou ni mogel uteči, ja padel.
Niti en Italijan ni prišel do glavnih postojank.

Rim, Italija, 15. nov.

O

ARTILJERIJSKI BOJI SE VRŠIJO NA VSEJ
FRONTI NA ZAPADNEM BOJIŠČU.

terolin. Nemčija, 17. nov. Oficijelno nd/ibiujajo, J
«u med 22. oktobrom in 13. novembrom ubitih 3, £ i
ugil. ranjenih. Škode vojaškega pomena m b.lo. Ogenj .!

Heoska artiljerija. _____

ARTILJERIJSKI BOJI.

V Cl,Lp as ,„.. v A roouili ■ v A P™"«"« » Al

ei ramiieijske ladje, ter tudi zaiti
kuje. da hi dobil 42000 od netm- j požara m znan.
škega urada za tajno službo. Obla-'
sti sedaj ne vedo, ali je Kav v ;

nedeljo ponudil oblastim svuje pri- | IZ MEKSIKE. .

znanje v svrlio, da oprosti druge, j

ali je hotel samb iznajti, kakšno j Washington, D. C., 16. nov.
zahvalo bi imel od oblasti, ako na- • Zastopniki < -arranze naznanjajo,
stopi kot priča proti svojim sobb- <  da je mesto Naeo zasedeno. ^ illa-
toženeem. \  jeve čfete so. na begu proti Vlila

E vezni pravduik Marshall je iz- Verdu. 2000 Garranzevih konjeui-

gn je¬
na visokem mdr ju ogenj, katerega ; nik Stroinboli je zopet začel, blju-
pa posrečilo pogasili. Vzrok v^ti, ter je napravil novi izbrali

precejšnjo škodo v 'bližnjih vino¬
gradih. Na, Liparskih ;  otjokih. so
tudi,-začutili več :  potresu ih sunkov.

WASmN6T0H ZAHTEVA POJASNILA
OD AVSTRIJSKE VLADE,

ZAPROŠEN) SO NADALJNJI PODATKI 0 KATASTRO¬
FI PARNIKA ..ANCONA". — AMERIKANSK1 POSLA¬
NIK NA DUNAJU NAJ POROČA PODROBNOSTI.

Washington, D. C., 17. novembra.

Boslaniku Penfieldu na

ja\ il v torek, da se je Kav odlo¬
čil. prevzeti vso odgovornost, nase.
ter da je sebe označil za pustolov¬
ca. Nadalje zatrjuje zvezni pravd¬
uik, • da je velika .porota dvignila
nove obtožbe proti osumljencem,
in da morejo biti Je-ti. ako spoz¬
nani krivim, obsojeni v ječo naj¬
manj 8 let.

Zagovornik Kava in Seholza na¬
vaja v svojem ugovora, da so mu-
liicijske ladje na visokem, morju,
izpostavljene nevarnosti napada
in razdejanja po kaki tuji vlasti

kov jih’ zasleduje.

SODNIK OBSOJEN.

Denver, Colo., 16. o. mj. —

Okrajni sodnik John A. Perrv je

VZGLEDI^ VLEČEJO.

Te dni je poleg italijanskega
! konzulata v N e iv Torku eksplodi¬
rala bomba, ki pa ni napravila po¬
sebne škotje. Kdo jo je položil, se
ne ve in policija še iMnes .zaman
; zasleduje .storilca.

ZAVAROVANJE DELAVCEV

Ntuv York Edison, družba je ua-

v Sredozemskem morju. To so naročili amerikanskemu posla-
cer je avstrijsko poslaništvo naznanilo državnemu tajniku

ibsodil sodniku mladinskega so- j znaiiila te dni. da uvede za svoje

dišča Lindseva v denarno globo
$500.00 radi preziranja sodišča.
Lindsev se je- branil natopiti kot
priča v procesu gospe Berte
\Vrigt radi usmrtitve njenega so¬
proga.

uslužbenec bolniški in stavodtni
zavarovalni sistem. Skoraj 6000
uslužbencev omenjene družbe bo¬
de deležno tega zavarovanja.

Tvrdka bode trpela L polovico
stroškov.

Dunaju so brzojavili, da naj zaprosi avstro-ogrski tujezemski urad
,za podrobnosti o torpediranju italijanskega potniškega parnika ..An¬
cona*
iiiku,

I ansiiigu. da je ..Ancono" potopil nes avstrijski podmorski čoln. da
pa so imeli potniki in mornarji do.volj časa za rešitev. Doslej se vlada
oueijclno ni bavila s tem.slučajem, ker ni bilo znano, jeli kak nemški
ali avstrijski potapljaški čoln izvršil napad.

Amerikanskemu poslaniku Penfieldu je bilo ..zaupno" uaroče-
ifo. naj se ustmeno pogovori z uradniki avstrijske vlade, da dobi za¬
htevana pojasnila. Amerikauska vlada bi rada dobila sledeče infor¬
macije :

Ali je podmorski čoln oddal svaiiini strel ?

Ali je podmorski čoln nehal streljati, ko se je parnik ustavil C

Koliko časa dovolili potnikom in možtvu za rešitev?

Kaj so pod vzeli s pomorskega cona  za časa rešilnega dela?

Ali je bil izstreljen torpedo, ko se je nahajal še kak potnik na
ladji ?

Avstrijska vlada je prevzela vso odgovornost za postopanje pod¬
morskega čolna. ..Ancona" je poizkušala pobegniti, in tako jc bil
avstrijski podmorski čoln upravičen streljati. Pri katastrofi je izgu¬
bilo okoli 320 ljudi j življenje. Ge so bili Amerikauci vmes. še ni p:
tanko dognano.


IZ  naveratnfe tSKf


- Kl»-

POTEK ŠESTE REDNE KONVENCIJE S. N, P. E,

(Nadaljevanje.)

jSosIra Zalokar protestira in po-

.vdarja, da to ni mogoče, ker ec
se da zadoščenje eni stranki mo¬
ra biti .gotovo krivica na drugi.
Za tem se stavi protipredlog, na¬
mreč, da se prizna, da je ravnal
gl. odbor po poročilih, ki jih je
imel, koliko je bila mogoče pra¬
vilno, imjse da tudi istemu, kakor
vsem društvom v državi Karts.
zadoščenje s tem, da se prizna, a
se ne more dokazati istim nikakih
in sprejet.

Društvo štev. 81. Del, pozdrav¬
lja konvencijo in gl. odbor. Nima
bi se glasilo tuskalo tudi v hrva¬
škem jeziku. /

Društvo štev. 82. Del. Cucek
pozdravlja delegacijo in gl. od¬
bor. Društvo šteje 57 članov. Ni¬
ma prošnje, ne pritožbe, in vpra¬
ša če ima gl. odbor kaj proti dru¬
štvu.

Društvo ima lastno dvorano in
premoženja v vrednosti $2220.00
ki je tudi na društvo vknjiženo.

Pri društvu vladata red in sloga.

Bolnikov je bilo Več, a se jih je
strogo nadzorovalo.

Društvo štev. 85. Del. Lipar
poroča, da nima nič posebnosti
ter da društvo v slabih delavskih,
razmerah ne more napredovati.

'Želi, da bi Glasilo postalo dnev¬
nik, pa ne prisiljen.

Društvo štev. 86. Del. Margoles
poroča, da društvo sedaj nepre-
dujb. Pritožbe nima ,nobene. II
koncu izraža zaupnico celemu gl.
odboru, ter jc< imel majhno pri¬
tožbo katera se je rešila v gl. u-
radu.

Društvo štev. 87. Del. Zornik
poroča, da je pri društvu vse v
najlepšem redu in isti dobro na¬
preduje. Ima svoj dom in druge¬
ga premoženja.

Društvo štev. 88. Del. Močnik
nima pritožb, net prošenj in daje
zaupnico gl.- odboru zn točno po¬
slovanje.

Društvo štev. 89. Del. Strupek
poroča, da društvo dobro napre¬
duje. Člani so naprednh in drugo
je vse v redu. Prošnje, ki jih je
imel, je že zvedel vse potrebno.

Društvo štev, 90. Del. Mrak ni¬
ma nobene pritožbe ne prišnje.

Pozdravlja delegate in gl. odbor¬
nike.

Društvo štev. 91. Del Bratko¬
vič poroča, da je imelo društvo
deficit in tudi veliko drugih stro-
šokv z bolniki. Pritožuje se tudi,
da ima glavni in pomožni odbor
premalo zaupanje v drifštvo in
člane ter poroča, da se je bolnike
nadzorovalo strogo in se aviialo
vedno po pravilih in da glavni
odbor ni potreboval pošiljati tje
nikakih pooblaščencev. Del. zah¬
teva, da se pojasni, zakaj je gl.
odbor' podvzel ta. korak, in vpraša
če res odbor ni članstvu zaupal.

Br: glavni tajnik daje na to
dališe pojasnilo in navaja, da ni
bilo nezaupanja proti članstvu in
dokazuje, da jo imel gl. odbor le
dobre namene, da se je to storilo,
ker je tako ‘kazalo pravilni in ni
povzročilo posebnih stroškov.

Vname se daljša debata, ki ere se
udeleži več' delegatov in delega-

tin j, kakor< tudi. glavni odborniki,! . .....

kar zaključi br. predsednik ' ’ •’

prepeeiti. I Drnslvo štev. 114. Br. Stoničj

Društvo štev. 101. Del. Kaste- izroča v imenu istega društva po-
ic  poroča, da je vse v redu ter zdrave konvenciji,
nima prošenj ne pritožb ter so . Društvo štev. 115. Delegat Ku-
člani za dnevnik jliat nima me pritožb ne pi osoijl

Društvo štev. 102. Del. sestra i» j<* pri društvu vse v najlepšem
Ručigaj poroča, da je vse v reduUedu. Društvo izraža gl. odborni¬
ki da duštvo dobro napreduje. pum zaupnico in želi, da postane
Društvo štev. 106. Br. Magajna Ul lasilo“ dnevnik. Kar se tieel

prošenj. P rav 'lf ho poročal pozneje.

rodu Pritožba sestre Mance ostanel
_|pi*i zaključku gl. odbora.

Društvo štev. 117. Del. Klari

poroča, da nima nobenih
ne pritožb in da je vse v
Društvo dobro napreduje in po

stavi v kratkem svoj lasti.i dom , . . ,

kor je sedanja dvorana premaj- P°roea, da je pri dustvu vse v re

pokojnega!

c»o "000  KNJIŽIC

|§3 , * -nT5itč po nošo brezplačno knjižico,

f . m° 5ki b ?! e T- reniio na bolezni kot je zastrupljeni

Ako trpite ^ ^f^ako se možje
V te j knjižici lahko c  ‘ tožne bolezni, razr
kri mozolji, stare rane, k  a p konstipacija

naduha, ne preto Lm?žne ZaP er k «ehurue bolezni, vspeš
okorela jetra in želodčne

z majhnimi Stroški. v zg !bih. na

Trpite li na bolečinah v k»z“ - žolčnem riganj«
v želodet po vračanja hrane, ^»Llnah, utrujenost,
ljivi sapi,
nervoznosti;

Ostarele in nalezljive moške bolezni

razne zastarem^u revmatiz «.

giio zdravijo privatno doma ij

glavobolu, izgubi teka, kislin,
nečistem jeziku, smrj.

oflfnivosti in plašnost! V dure - . ^  . potre bujcte ^ravmške pomoJi

vsebuje

na.

sejo ob šesti uri zvečer.

Dopoldanska seja dne 25.
septembra 1915.

Predsednik otvori sejo ob osmi
uri zjutraj s pozivom na pazuo
in složno delovanje. Navzoči so
vsi razen br. Milkaučič, Dolenc,
Beljan, kateri se pozneje oproste.

čita se zapisnik zadnje seje.
Sledi kratka debata, nakar se
predlaga, da se zapisnik s po¬
pravki sprejme. Predlog podpi¬
ran in spjrejet.'

Zatem pojasnu.je br. Zavertnik
da. se takoj kaj zaključi glede od
bomv za združitev jodnot. Na to
se predlaga, da se pozove vse od¬
bornike pripravljalnega odbora
na našo konvencijo. Predlog pod¬
piran 'iti sprejet. r

Za tem je stavljen predlog, da
se začne zborovanje za danes ob
drugi uri in. konča ob peti ui po¬
poldne ifi.se navaja vzroke za to.
Podpirano in spKe j etn.

Na vrsto prič čitanje dopisov
in, brzojavov.

Potom se preide na poročila de¬
legatov. Delegat rBatkovič nada¬
ljuje s pri zadnji seji nedokonča¬
ne zadevo br. Lipov.šeka in Zalo¬
karja in po krajšen in umljivem
poročilu zahteva izjavo, da li je
društvo ravnalo pravilno ali ne J
Brat, gl. tajnik daje pojasnila in
ponovno dokazuje, da so ni sumi¬
lo posameznih članov, ne društev
v drž. Kans. nikakih nepravilno¬
sti. Del. Bratkovič pojasnuje še
obširneje in odločno zahteva, da
se da‘društvu in splošnemu član¬
stvu v državi Kans.' zadoščenje.

Br. Karlinger, delegat istega
društvo se pritožuje, da je bil u-
raobolni br. Golob prikrajšan z;
$58,00 bolniške podpore. Pojas¬
njuje, da je imel isti, ko je prišel
iz zavoda popolnoma drugo bole
zen. rBat glavni tajnik pojasn.ju
je iz kakih vzrokov Se je to zgo¬
dilo. Vname se živahna, debata, ha
kar je stavljen predlog, da sc da
bratu Golobu vsa bolniška pod no
ra. Protipredlog se glasi nam¬
reč, da sc mu plača podora o
istega dne, ko ga je zdravil prvi
zdravnik za pljučnico in ko se
je javil zdravim pri prvem zdrav¬
niku. Nato je bil stavljen posre-
odloei določno, ali sc mu izplača
primanjkljaj za $58.00 ali pa ne.
Posredovlni predlog sprejet.

Za tem prosi br. Karlinger za
lir. Lipovšeka, ki je že prejel celo
podporo, da bi se mu dala od¬
pravnina. Br. Verderbar zahteva,
da se da omenjeni lir. preiskat in
če jo neozdravljiv, se mu Im izpla¬
čalo po pravilih. Brat A. Trbovce
stavi tozadevni predlog ki je pod¬
piran in sprejet,

Dejegatje poročajo še, da je
društvo za to, da ..Glasilo" posta¬
ne dnevnik.

' »

Društvo štev. 93. Br. Požar po
roča za društvo, da je isto v rodu
nemore pa zelo napredovati, ker
je tam majhna naselbina ter prev
si, da sfl isto društvo ne susperi-
dira radi neposlanega asesmenta,
ker je bilo društvo obkradeno, ki
pa hoče to poravnati. So vzame
na znanje.

Za tem poroča br. Ambrožič in
sestra Hočevar, da je izbočena re¬
solucija na načelnika policije in
je obljubil isti, da bo skrbel za
popolno varnost delegacije. Se
vzame na znanje.

Društvo štev. 95. Del. Luakovič
poroča, da je pri društvu od in
šteje 86 članov. Pritožb nima no¬
benih, pač pa prečita prošnjo, da
se povrnejo društvu sodnijski
stroški, ki jih je trpelo v zadevi
br. Berina. Društvo se je ravnalo
po pravilih in nasvetih glavnega
nadzornika, pa je vendar zgubilo
tožbo, ker se pri obravnavah ni
oziralo na pravila, ker so se izka

v tej za¬
devi.

Brat Vogrič poroča, da je bil
navzoč pri obravnavi in da. -je po
njegovem mnenju krivo tudi to-,
‘ker zapisnik društvenih šej na
kterega se je najbolj .oziralo, ni
bil dovolj jasen. Na to pojasnjuje
lir. gl. tajnik celo zadevo in po
kratki debati se stavi predlog, da

DR. J.  RUSSELL PRIČE CO..S.904, . H

Gospodje:—Pošljite mi takoj svojb brezplačno - J

Naslov....

pri

[se

Na

jednotini seji zaključilo, da
pošlje glavnega predsednika,
zahtevo sestre Zalokar poja-

ne prošnje,
v rerii.

društva se moramo, boriti vedno,Ibene pritožbe,
ne samo z njišimi ljubimi pobož- društvu je vse
lijaki, ampak tudi z drugimi
zdražbarji, ki jih pri teni podpi¬
huje in hujska še lažnjivo časopi- . v  -

. ’  .v , . prošenj, pac pa zeli,

sje z napadi m neresničnostim ,_____

proti jednoti in gl. odboru. To
h 11 j škan je, in d ust ri el na' d ipr esi.j a, |
ki je povzročila, da je večina ro-|

.jakov v St. Louisu brez potreb¬
nega zaslužka, potem pa tudi od-l
trgovanje podpor od strani glav¬
nega tajnika, to je povzročilo, da
smo izgubili blizu 40 članov in)
članic. In potem še, ko sse je uved¬
la nova lestvica, zraven pa še raz¬
neslo po naši ' naselbini, da naša ^

jednota odtrguje bolniške podprl po pravilih> na kav
re. od tistega časa je zelo težko
pridobiti nove. člane, Ka.r se tičeL p ■ ZO ‘ 0 dilo
bolnikov, smo iste nadzorovali

strogo. Ravnolako srno bili Rlto-I ^ društvo štev. 121, prečita l»r
gi pri nakazovanju podpore, inh erderbar pismo, ki se vzame na|
vsak slitčaj, ki je Lil bolj zamo- znanje.

,tan, smo naznanili na gl. urad s Društvo štev. 122. Delegati
potrebnim pojasnilom, da je gl,1i ekaI poroča, da je pri društvu|

hna. Društvu pristopajo elani izK hl - Predloži zadeve

vseh slovanskih narodov in mti je ^ata Ivan Otina, ki ima posmrt-

zato napredek zagotovljen. H za ? isa »° na  \ tariSe ’ na ™ re5 ’

. da se izplača ista soproga ali pa

Društvo štev. 107. Del. Cajnkar otrokom. Brat gl. tajnik pojasnili

pooča: Cenjeni zborovalci! O j e ce ] 0 za devo in kaj bo treba po

našem društvu bi bilo veliko po-|zakonu o tem ukreniti. Za tem

ročati, toda, naš čas tukaj je pre- svetuje, da se cela stvar prepusti

drag, da bi navajal podrobnosti. j gl. uradu v rešitev, na kar je

povedati Vam'pa želim, da je na- stavljen tozadevni predlog, ki h

še'društvo še precej yelilco, daši- podpiran in spejet,

ravno se nahaja v mali in.zelo na- Društvo štev. 118. Del. br. Jak

žadu jaški naselbini. Za obstanek še poroča, da ninfa društvo no-. ...

.. v, ^ - T , -Ismineip tudi. zakaj je bil lzklju-

bonti vedno, bene pritožbe, ne prošnje. Pril\ J  ■' ■'  , • J  . ./

cen gospod Grdiba. m gosp. Kos;:

Zatem sestra Zalokar zahteva, da

Za društvo štev. 119, poročaj se zadeva preloži do pondeljskv

del. Brence. da nima pritožb, ne seje, da bo na nji mogoče dobiti na

a se vrši tanehe dokaze o tej zadevi. Ker

prihodnja konvencija v mestni večina temu nasprotuje, izjavi

Waukegan, 111., in 'da delegacija|sest-ra Zalokah, da, ker se zato,

izvoli v bodoči glavni tirad tudi ker je ženska, še njenega predlo

članice, ker to bo imelo velik utis| ga ne upošteva, se odstrani od

na slovensko ženstvo. v Ameriki, konvencije, obljubljajoč, da bo

Za ;  društvo štev. 120. prečita br.[ostala še članica jednote, da bo

Takse pismo, ki prosi, dal se izpla-J pa javjio kritizirala zborovanje,

ča posmrtnino za. pokojnim bra-lna kar zapusti 'dvorano.

tom Knsma, ki je imel posmrtnino! Br. Rupar poroča, da je slišal

na jednoto, da se ista izplača dru-[da še je onkenjena sestra izrazila

štvu. Br. Verderbar pojasnjuje,Jže pred petimi dnevi, da ne bo do

da se je ukrenilo glede te posmrt-l konca na konvenciji. Potem se

se pred-J vname daljša in burna debata na

aga, da se ostane pri tem, kar sejkar se predlaga, da se sprejme

volje, sramežljivosti £ F—-Tabem zdravi« ‘““uje' kažipot k zdravju,
ptomi pomenijo, da s ;  i Pntera se lahko im j  . ] a ],j. 0 v

in nasveta. Naša bolne^ ljudi. Zaloga znanosti jo

dobre podatke in nasvete za

k zdravju, moči in kreposti.

.'am pomaga

Pošljite kupon za

208 N. Fiftb Ave.,

brezplačno Knjižico.

111., U. S. A.

Chicago,

odboru , v rešitev, Spi<'i tto - .

Društvo štev. 137. Delegatu .M

Lovše nima posebnega ,><>r  °,V r u-1 kaj ukrene glede sprejemanja 4

št. 140. Del. Nahtigal
je pri društvu drugače
se ne-

Društvo
poroča, da
vst > v redu. pač pa želi, da

Pri društvu je vse v m
št v o. želi. da glasilo posiaue me¬
sečnik, v podobi magazina.

Za *drustvo št. 139 pore.cn bi.
Breskvar, da je pri istem vse x
redu.

)! el

vib
nima
Vork.

usov

..lit

v društva, ker

drž

jednota

a vi


fiS"
0  -

gel** 1
A Ilt0, '}iech c!  .

J0 W

Pi” T

r.trtJ 7 , in o-
1*raroW

Jo5, tin
V&* vep«

Bl» z  ° nebe
Marii

. Sf*s

Anton ^ k


Nar«

Dalje prihodnjič

LEP

i nevtr

g'/£ r '

urad lahko sam odločil, če se

vse v najlepšem redu in da deluje)

podpora plača ali ne. To hočemRnnstvo za proevit in napredek
povedati zato, ker smo zadnje le-pednobe, ter za pravila poroča po¬
što potegnili veliko podpore, in zn LI' •

imamo morebiti deficit, pa da se| ‘ ,ra ' predsednik znkljuci sejo

ne bo mislilo, da se isto nakazuje
kar tjevendan. Bili so pa tudi ča¬
si, ko naše društvo ni nakazalo
skoraj dve lot i nobene .podpore
od jednote.

Brat predsednik zaključi ■
h 12. uri opoldne.

Popoldanska seja dne 25.
septembra 1915.

Kosa nazaj v jednotb kot no
voga člana, če so zaveže, da ne
bo več ruval in po krivičnem kri¬
tiziral jednotb in gl. uradnike.
Podpirano in sprejeto.

Zatem zahteva delegat Jene, da
se reši zadeva br. Zužeka, ki je,
bil suspendiran. Po daljšem po¬
jasnilu se stavi predlog, da se su¬
spenzija br. Zužeka prekliče z o-
zirom na to, ker se je skazalo, da
je bil omenjeni brat tudi nekaka
žrtev drugih. Predlog podpiran
in sprejet.

Nadalje je stavljen predlog.

Predsednik otvori sejo točno ob da 'se tudi obtožnica br. Hudover¬

nika, ki jo pred porotnim odbo¬
rom, suspendira. Podpirano in
sprejeto. Društvo želi, da Glasilo
ostane tednik.

Zn društvo št. 128. prečita br.
Beljan pismo, ki pozdravlja kon¬
vencijo in daje tudi nasvete k

2.  tiri popoldan. (Jita se imena gl
Glede „0ijasila • naj omenimi, odbornikov in delegatov. Navzo
da' je večina elanov za dnevuik. v& j.

(pa ne prisiljen), urejevan v pod- jfo ta so zap isnik prejšnje seje
učljivem in naprednem duhu. Po  kratki debati je stavljen pr. d-
Glede pravd imamo več točk, kte-h,^ da se zapisnik s popravki
re bom pa omenil, ko pridemo doLp rc j me  Sprejeto.

izdelovanja pravil, pač pa, hočem tom so  dovoli vstop g. Mati-|P ravilom -

omeniti sedaj, da želimo, da setis- j u  Pogorelcu, ki v kratkem govo- Društvo št. 129. Del. Breskvar
kajo v slovenskem in hrvaškem ni  pozdravi in čestita' konvenciji, poroča, da jb tudi on iz Clcvelan-
jeziku, z ozirom na to, da je v na- želeč, da fsta deluje za blagor da > da pa nima pritožb in ne pro¬
si, jednoti skoraj ena tretjina Hr- jednote in članstva. jšenj in dn je članstvo zn to, da

vatov in imajo pravico to zalite- Brat Verderbar poroča, da i„,a| os<anc  -Glasilo" tednik,
vati. veliko pisem za prečitati, ki pal ^ a ' društvo št. 130 poroča br.

Kar je bilo nesporazuma,, smo niso sovražna in bi vzelo preveč p ^ aseia ’ da, jo vse v redu. Nima
rešili navadno sami. časa za čitanje vseh. Na 1o so . 0 -|P li ' to - zbe > 110  Prošenj.

Društvo štev. 110. Del. Mahne svoji predlog, da se pisem ne či- Društvo št, LIL Del. Molele po-
poroča, da je pri društvu vse v ta z* ozirom na dragi čas. Pred-|*°° a ’
redu. Prosi, da se povrne društvu log sprejet.

stroške v znesku $44.91, ki jih je Za tem poroča br. .Filip Godina
iinelo društvo z br. Tonmzeličcin.pla tiskar, ki tiska „Glasilo" n
da so ga spravili v bolnišnico, za mfl  linijske znamke, obljubil je
kar dajo natančnejša pojasnila,|P a >_ da če se zahteva da bo po

KDOR ŠE NI DRŽAVLJAN

naj prebere tale oglas.

V zalogi imamo knjižice katere vsebujejo vpraša-
n i a in odgovore,  katere je splošno potrebno mati
odgovoriti pred sodnikom, kateri podeli dovljenje za iz-
danje državljanske pravice.

■ Ta knjižica vsebuje vprašanja in odgovore v sloven¬
skem in angleškem jeziku ih je urejena tako, da se lahko
vsak sam nauči, kako mu bo pri sodniji treba odgovarjati,
za dobiti državljansko pravico.

. Razim tega vsebuje ta knjižica še druge za vsakega
v Ameriki živečega rojaka potrebna navodila  v
pogledu državljanstva,  poštnih hranilnic, paket¬
ne pošte i t. d. Cena tej prepotrebni knjižici je 25 centov,
katere pošljite na upravo tegn lista.

'■wm

POZOR SLOVENSKI ROJAKI!

Vsak Slovence mjtj si zasigurn božično št
' skega Naroda", l&lor jie hi predplačnik .Ploven

naj pošlje naročnino še danes. Ako ne .morete
celoletno naročnino, lahko pošljete tudi samo 21
dote dobivali „Slovenski Narod" tri mesece. .
danes, bodete dobili tudi božično številko, ki 1
bogato vsebino. Naročite se danes na ,, Slovenski
samo za tri mesece za malenkostno svotieo 25 <-e
pričate o njega vrednosti, se bodete gotovo
leto in ostali naš zvest naročnik.

Ne pozabite se naročiti na „Slovenski Narod“ še danes!

ivilko „Sloven-
k ega Naroda' 1 )
loslati $1.00 za
i centov, pa bn-
iko sc naročite
ode imela jako
id", četudi
Ko se pre¬
ji i za celo

•k-**.;,  .s*,*, .;re. *:•



|du.

da je pri društvu vse . v re-

Za

1. * tajnik

da se

skrbel da se bo tiskalo v

Tl/

unijski

se povrne društvu, nekaj stroškov
Predlaga se, dir se imu izplača
$100. Za tem je stavljen posredo
valni predlog, namreč, da se po
vrne društvu le svota $75.00, j
dodatkom, da se naroči br. Gori-
šekunaj bode bolj previden. Po¬
sredovalni predlog sprejet,

Društvo štev. 96. Br. Mostar
poroča, da nima ne tožbe ne proš¬
nje. Društvo dobro napreduje in
želi, da postane' - Glasilo dnevnik.

Društvo štev. 97. Del. Kliček
poroča, da je pri društvu vse v
najboljšem tiru.

Društvo štev. 98. Del, Krn mar¬
ša- poroča, da društvo zelo dobro
napreduje in je prh društvu sloga
in red; posebno otroški oddelek
dobro napreduje in šteje 82 malih
pionirjev,

iJruštvo štev. 1-00. Brat. Geslu-ll
poroča: Pred letom dni je bilo
društvo takorekoč neaktivno, žal
da moram poročat i. (  Ohdržavalo
ni eelo sej. Ko sem jaz k društvu
prestopil, sem takoj uvidel, dalje
potrebno nekaj ukreniti in pripo¬
ročal sem rodno poslovanje, in
več agitacijo. Začelo se jo takoj
Jiol.j redno poslovanje v toliko, da
so se začele Vršil i redne seje, ka¬
kor tudi agitacija, in članstvo še
jo v kratkem podvojilo.

Društvo ima, primanjkljaj v

Za tem še stavi predlog,
odobri njegovo prošnjo, kakorP , . s *' arni > k>0  daljši debati se sta
hitro se dokaže, da istemu jedno- Podlog, da mora biti tiskarna

društvo št. 132 prečita b
pozdravno pismo
različne nasvete k pravilom. >
vzame na znanje.

Društvo štev. 134. Del. Grošcr
nima posebnih poročil, ne pri¬
tožb. Pri društvu je vse v redu.

ta ne bo potrebovala izplačati od-l str ogo unijska, kateri naj so c i a  Kadi pravil želi poročati, ko pride
Predlog poclpi- za P lsmk v  tisk, tej tvrdki pa deloH a  rtelia na vrsto.

r,„  | prečita br.

škodnino za isto.
ran in sprejet.

Delegat poroča, tudi pritožbo
br. Bukoveca, kteri se pritožuje
za pridržano bolniško podporo v
znesku $30.00. Br. glavni tajnik
pojasnjuje da se je to moralo .zgo
diti na podlagi podatkov, ki' so

uclega-

odvzame. Predlog sprejet.

Pride čitanje dopisov in inzo-

JflVOV.

Preide se na poročila
tov.

Društvo štev. 125. Del. R, Ku¬
re pojasnjuje prošnjo, da
mrleE

Za društvo št. 135.

. tajnik pismo s prošnjo, da -se
plača iz posmrtnino umrlega br.
Sterleta dolg, ki ga je zapustil
isti pri br. Kuhel.ju na Imini. Na
pojasnilo br. gl. tajnika se prod-
aga, da se zadeva prepusti gl.

Vname se kratka debata, ni,kar! bolniškem skladu, kar pa upam,
se stavi predlog, da se da dni- 1  da potom rednega poslovanja se
štvu in gl. odboru zadoščenje. 'bo v bodoče dalo nadaljni deficit,

Slovenci in Slovenke, naročajte
|se na ..Slovenski Narod", najbolj
ši slovenski list v Ameriki!

NAŠIM NAROČNIKOM
NA ZNANJE.

\.

so ro-

jrh imeli in da je isti član kršili- sl  zadeva mfirlega člana \nton
pravila s tem, ker ni hotel pse- klobučarja. Br. gl. tajnik poroča
stopiti k bližnjemu društvu, za ( hi za umrlim bratom ni mogoče
kar je bil kaznovan z odtrganjem dobiti police in se posmrtnina za
bolniške podpore. Pojasnjuje se 1° ni mogla izplačati, ter priporo
tudi, da je isti br. poškodovan za ,!a > da so prvo poskrbi, če je isto
celo življenje in zahteva odprav- mogoče najti, na kar bo se ukro-
nino in sicer svoto $600,— nilo, kar je mogoče. i v mriniih

Po. kratki debati sc predlaga, Zti tem poroča del. Khro, da je 7 e iik 0  vnvsšnm 16

dn se mu izplača prikrajšana svo- bilo istemu odtrgano $20.00 Iml- M  ‘ \ 3  Ue , vojaških

ta., Podpirano in sprejeto. Dele- niške podporo. Br. gl. tajnik po L„-, ‘5:?®) rojaki So nafti

ga‘t poroča tudi, da. br. Bukovec jasnjuje, da se ni moglo te svoteKi \  1 U ]?. 1 zneSlta  P° 50 c., mi-

zalileva, da se mu izplača tudi po- izplačati, ker nakaznico niso bile l '- f . a lUdl nu  Eacimamn za par
‘smrtniha, na kar pojasnjuje gl. pravilne in da se jo ravnal po pra-^ av f tri j sfei  konzulat po
tajnik, da to na podlagi pravil m vilih, ko v vseli drugih slučajih j l  kakor  l e  1° storila svojčas
zdravniških spričeval ni mogoče. Po daljšem; poročilu tajnika sel ^erjeva šifkartašnica

Po daljši debati je stavljen pred- stavi predlog, da se ne izplača te obvarujemo rojake

tog, da se vsa zadeva izroči gl. podporo./ Stavi se protipredlog. ae P otre bni m i stroški, naznanja
odboru v rešitev, da se isti pobo-■ namreč, da se\izplača svota $20.1 110 vsem  naročnikom »Slovenske
ta z br. Bukovcem in stori ,vse, Protipredlog sprejel. j L' 1  Naroda", da izvršuje uredili-

kar je najbolj mogoče. Podpirano Društvo štev. 126. Del. .Ime po-b*' vo  >!SloV e nskeo- a  Naroda
in sprejelo. . zclravlja delegacijo in prosi jiOja J !adeve * ki SO v zvezi z avstrijskim

/a, tem predloži br. delegat za- snlla glede afere bivšega brala [konzulatom in katerih ne moreni
dovo br. Lavriča, ki prosi za po- Faletiča in članov, ki so bili j/.bpraviti naši naročniki sami ”
vrnitev stroškov, ki jih je imelo ključcni iz jednote. Vpraša, kdoj čolnoma BREZPLAČNO
društvo

'pred

po-
Le če

društvo z omenjenim bratom. Za- je zahteval,»da je gl. predsednikjie treba vrniti listine p 0  pošti nai
ključi se, da se ostane pri pravi- prišel na društveno se.jo. Br. gl. [nam prilože poštnih znamk "v nr'
lih. Potem pozdravlja delegat ee- odborniki pojasnjujejo, da jo za jnerni vrednosti.

lo  konvencijo in se isti zahvaljuje hteval to bivši br. Faletič in se je Uredništvo „Sloven§k®ga Nar*

BOJNE MAPE

EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V
OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI.

SAMO 25  CENTOV.

Knito (e “v ievid ' 20 strani v barab.

"Sl 1  14/2 pl ‘ca v dolžino in 10 palcev v širino.

“ v n“ J eTslikČ Sa!ev e vseh vottaiSih St *. Vi . Ula ”? 1 ' “f g
še iitf.onnt« __i—e..- __ . vo J s kujocih se držav m onih, ki

^ se utegnejo zaplesti v vojno SkumV,, “ ’

, zmo,„ prva mai ,, v barv ., h J ^; a S1 ™ pa J deset  vladarjev.

sedanji vojni grupirajo državo. i n  ‘'" lo  Evropo, kakor se '

ozna.o.ono v barval,. ka ° Sn  I»voti komu so liori, Jo tud!

Četrta stran obsega eol

vsaka vojujoCa se  držav a  ?-oln?,l na ka,cri  > 4
Na peti strani jo flare ? 1 a “ nasf ‘ lh!n  >"
laikov, ki-.se bojutoio. i , ' 1,< : mSko  -snrstv,,.

v

i

;

koliko lnu
.bajajo-
, od sov ra

boji.

• on

kranoii, 7 me ,
‘‘»ejaTOl na T

in Avstro.Ofrrflk«-

koli

Help

Koder

bojujejo, in k - in sr. v,„,- .

. Na šesU strani j 0 Rus W  °- 1UJp j

kjer so sedaj bijejo silno 'krvavi™* 1 *
ledina stran obse
tore so bijejo
Na osmi s

razsajajo najlj l Uej ži '"' h ^ , . a " r ‘'Ja

t >eyota stran ,,,,

" a  SrtUo. kjer so so hm ^1? av «tro.Ogrsko drž
” 3 ; Itusko.kjor se  sed- . s,n ° v I- bratje in s(

lejsiti bojih- "- 1 m ; r 'lo avstrijske in

Na deseti strani io c,.i ,•

3er Sft na,,:da ' «rbs ka 3a Jj^ JerRorijaino posestjo »In mejami.

ka- |

SAMO ZA

fono

\ brezroiri- K

nejši *

velik lb!l ,,v
cev, iitdelan ir
jjega hra^L*' *; ■
uku/mo iM.litjr?”

no poniklji-'ii' im i

vinastiim ,bb
vse Columbia in 4  **
tor plošče Maje cm
in močen glaa. kat'
ri.se lahko ]«•
pi hitrosti uravnav.

Navija y ishk« p

‘fatJe v i|

pri nabavifo«

lahko lu'e/>kt'ht«» o

Pogoj i  ' i I
runo. .ili ji.uii |mm.)

ill pri!, /i kr  f,

foaogr.-.f jutiieun,,

povrnili tfiu i,,,j,

Za i\

^odbo 7


Fkljut'.

<101 |y

1  samo n

: N a r ,\, ,

\ " biitj,

, i,

'Lmaače j,.

ht liaiRv.. '

SL0Ve *$ka

K««;, „

12  ««5«^***'

s c

M


- C060 p,

R 'b»,



"»G,,
••»ik*,


' 0 - 1 -


s H

voj C

njenimi ineJomj
in pa z mejami
ike v najsrrt

s AlWO jo CENTOV,

b

J - ti;

K V ,

1  h,,. „,

'  -
k. »G v

n ‘'»h 1

» ’


10 .


pa dobite velikansL« i .
mi in s slikami vlailo • nj!§0  ls I°Iako s tolikimi stran-

fev, Po!e"t nat JeV v b °i -pJetenih

ki vsebuieTn^^ 180 S sIikaml 1  bo * ,šca ' |
-um „ ! bU!e 50  krasnih slik.

Na sr

precizno i z de] f

tft , zc mljenis 11 o u ••

m bi o 011  rtmljovid n '"-P" 0  je pos\bno nalnnko J'

S*. <n«,ta Z 1 r*’1 > '' ,SRk - M*.’*

zares uvel'' na ^ domovini v j-* 10 '' t1atan l co  zasledovati boj» f

s  Prekrasno del 0  s 5n ,^ nr P«t'li i.. v n«i;«;i; Kniic* ! c
A  «e t0 doW  "J 0  '•'I.k.mi »in,,

>«££%*«*  00

na J UO t.'l!-r.I _ a111 ° mapo

V Galiciji. Knji
ivami z bojišča.

upravo

to,!... Sa "10

i AR drugo,

tCr noS ’l« obenem :

.^iiapo

plllcamt

eentov

no


tV

1  o ’»»

.. •-


C'

;

hlji* " ■ i.

ijižico.
■pljena
olezni,
itizeni,
ima in

■kislini

snird-

'janjn,

izgubi

p ^ i m -
pomoči
'S(;bnje
jorooga

NAŠE TEKME ZA KRASNA DARILA SO SE UDE-!
LEIH! DOSLEJ SLEDEČI NAROČNIKI IN NAROD
„ NICE »SLOVENSKEGA NARODA",

Kelbel je pridobil narednik

■ Nahtigal
u drugače
, da se ne-
mianja no.
er jednota
žnv.i New

John Recher .je pridobil naročnikov za . g 4  dohiti^

john Adamich je pridobil naročnikov za ' ' 79 Lu

Anton Kelbel je pridobil naročnikov za . dobitkov

jvan Fojkai je pridobil naročnikov za
T.iicija Ribnikar je pridobila naročnikov za
peter Zanoskar je pridobil naročnikov za
Frank Peternel je pridobil naročnikov za

Josio Grohar jo, pridobil naročnikov za .. 09  p"v+v"*

Martin Krajnik je pridobil naročnikov za . ov

Antov Udovič je pridobil naročnkiov za
Luka Guželj je pridobil naročnikov za
Matija Repouš je pridobil naročnikov
John Vrtovec je


‘ ■

a š A
znali
za iz-

oven-

l&hko

ir jati,

:ega
la v
mket-
zntov,



„Sloven-
Hrbdn*D
$ 1.00  za
>v, y>a lio-

1  naročite

noln jako
1 “, čel ud i
fo se pre¬
ti za celo

e danes !

•kv -k >H* »M”®

E 1

»v v

Z

iNMI,

v barvah.
t  širino,
ii, nadalje
n onih, ki
rjev.

kakor se v
mri, jo tud!

koliko lin;#
uhajajo.

0 ort sovra¬
st t-o. Ogrske,
o, okoli ka-
filgtjo. kodor

Umi me.lam t
Pa z mejomt

1  v najsnll-

>^n mejami,

»mi stran-
zapletenih

I «»w

z bojišča,

natanko in
ije, kjer se
ovati bojne
i. Knjiga je
•a.

1  s Rllkamt 7 -
1,0 eentov no

I

'{

i

*

•h

t

*

%

i

!

s

♦

T

1

•»

\

I

I

!

*

T

•V

68  dobitkov
40 dobitkov
38 dobitkov
36 dobitkov
36 dobitkov
32

28 dobitkov
28 dobitkov
28 dobitkov

. £4 dobitkov

pridobil naročnikov . 20Mnhitl

Blaž Okoren je pridobil naročnikov za . 2 o d 1 ti-°^,

gimon Debelak j.' pridobil naročnikov . je 7  1  'tt°'

Matija Leskovec je pridobil naročnikov za.. ‘ ° ov

Frank Martinjak je pridobil naročnikov zn
Mike Pershe je pridobil naročnikov za

TRITISOČ ŠPIJONOV DELUJE TUKAJ ZA AVSTRIJO
IN NEMČIJO. — DR. GORIČAR TRDI, DA OPERIRA¬
JO „ŠPU0NI“ POP DIREKTIVO URADNIKOV NEM¬
ŠKEGA IN AVSTRIJSKEGA POSLANIŠTVA- — AV¬
STRIJSKI GENERALNI KONZUL PRAVI, DA SO AN¬
GLEŠKI LISTI DR. GORIČARJU NASEDLI

aniraneem prijazni listi- so zadnje dni prinašali ..senz^eijoncl-
110 “ izjavo bivšega avstro-ogrskega konzula dr. (Goričarja, rodom
Slovenca,- ki trdi, da je v Ameriki okoli 3000 avstrijskih in nem¬
ških špijonov, katerim so ukazali njihovi ..višji 4 ', da uprizorijo
štrajke v amerikanskih tvornicah za munieijo, oziroma da jih razšle
ne j o s eksplozijami, ter poženejo v zrak ladje, ki prevažajo za ali
iranee vojni materi ja 1 .

Dr. Goričar, bivši avstrijski konzul navaja v svojih izjavah

,,spijom

ukaz avstrijskih

uradnikot

Anton Kropušek je pridobil naročnikov za

i

I

. S dobitkov

•••••• 8  dobitkov

. 8  dobitkov

. 6  dobitkov

Kdor še m prečita! tozadevnega oglasa na 5. strani ..Slovenskega
Naroda", naj to st,on danes ter začne takoj nabirati naročnike.

. Uprava »Slovenskega Naroda“,.

LEPA NEVTRALNOST.

Kakor naznanjajo iz. Pittsbur¬
gha, Pa., so postavili v delavni¬
cah AUeghenv Steel Go. v Bre-
ckinridge -posebne strojč, -s po¬

močjo katerih bodo začeli prihod¬
nji teden izdelovati munieijo za
nevtralne e\u*opske dežele. Naro
<‘il je že veliko, in prva pošilja
tev je namenjena švedski vladi.

SAMO Z k  NASE NAROČNIKE,

VREDEN  $ 25—.

F 0 N 0 G R A F

brez roga, najmoder
nejši zadnji model,
velik 16x16x8 pnl-
rev, izdelan i/. najbo¬
ljša hrastovega lesa,
ukusno politiran s li
no ponikljanimi ko
vinastimi deli. Igra
vse Columbia in Vic '
tor plošče Daje čist
in močen glas, katc-
rhse lahko po poljub¬
ni hitrosti uravnava.

Navija m  lahko med sviran.jem. • - • v. -.

Žnnm  nam je. da'nas narod rad pokima lepo glasbo. Da pa ur
nad«* r Jcrempijo rn/iUfii 'al«pan.jann kamere so sr v zftdnjen»n‘asu
pri nabavljanju fonografov dogajale, mn s tem nudimo priliko, da si
lahko brezskrbno nabavi dober glasbeni stroj.

Pom, j je sledeč ; Vsak naš naročnik, kateri ponovi svojo naroč¬
nino. ali nam pošlje novega celoletnega naročnika v znesku $1,-
i„ priloži še za fonograf $ 10 .—, prejel ga bo z obratna post,. 0 , /a
fonograf jamčimo. Komur bi ne ugajal, naj ga vrne na nase stroške,
in povrnili mti bomo plačanih $ 10 . --.

fonografov, 'katerih vsak je vreden na

morete nikjer kupiti, smo sklenili po

e G ki, da so'jim podložni kakor bi bili vojaki.

Dr. Goričarjeve budalosti prinaša ..Providenee lourna
Providened, N. d., ki obljubuje še nadaljna razkritja bivšega ay-
drijskega konzu'a. Kakor zatrjuje dr. Goričar, se ji' zarotilo nvstro-
ogrsko poslaništvo in konzulati, da- se razdenejo mnnieijske tovar¬
ne, ter da ji' špijonažni sistem zelo razvit. \' svojih zadnjih pripa¬
di naznaniti. da se jo vršil špijonažni sistem pod nadzorstvom
i emškega poslaništva, pod kapitanom Boy-Ed in stotnikom von Pa-
pon. Le-ta dva sta pa bila v zvezi s avstrijskim generalnim konzu¬
lom Nliber jem v Nev Vorku.

Lr. Goričar zatrjuje, da so, ti trije možje kontrolirali delovan¬
je 3000 špijonov Avstrije in Nemčije v Združenih državah, ter da
so imeli vse vodstvo v rokah. Po Goričarjevih podatkih so se sma¬
trali špijoni za vojake, kateri morajo slepo slediti svojim poveljni
kom, in da se/ne bi-nobeden podstopil podvzeli kaj na lastno prst.
Goričar zatrjuje v svojih, člankih, da ni izdajalec, ampak deluje \
korist Slovanov in za združenje Slovanov. (S zabavljanjem proti
Avstriji pa. trga cilja ni mogoče doseči 1 — Op. ur.) Njegova nadalj¬
na iz, a .nuja e imiu.čnjo na goljufije s polnimi listi, ter zatrjuje,
la e . v: .iv, >>!•;:v živahna kupčija s ponarejenimi potnimi listi v
Nev Vorku, Clevelandu in Philadelphiji, seveda s pomočjo nemških
in avstrijskih uradnikov. Nadalje zatrjuje, da ga je svoječasno ob¬
iskal izdajatelj lista ..Fuir Plav", Marens Braun, v uradu avstro-
ogrskega generalnega konzulata v Berolinu, ter mu naznanil, da je
pravkar končal potovanje po Angliji, ter da bode svoje utise sporo¬
čil avstrijskemu inozemskemu uradu. Braun mu je povedal, da sub-
veneijonira nemški poslanik v Združenih državah, grol Bernstorli
njegov lisi, ter ga ji' naprosil, naj mu da priporočilno pismo na
oblasti na Dunaj, da more tamkaj dobiti denarno podporo zn svoj
list. Generalni konzul je izstavil priporočilno pismo za inozemski
urad na Dunaju, in pozneje je Goričar izvedel, da je dobil Braun
precejšnjo svoto denarja.

rv

Izvrstna cigareta z ustnikom
izjemno ZASTONJ kot božično darilo

Nebo'kupone in sprednje dele škatljic. Hranite jih

Vsak sprednji del škatljic je vreden pol centa
v gotovini, ali pa šteje kot celi kupon za darila

za gotovina v vsaki

Pošljite za katalog daril
^ NEBO DEPARTMENT

95 Firot Street, Jersey City, N. J.

P. Lorillard C«., Inc., Nevv York City. Est. 1760.

Emerson Phon^graph. 500 coupons

i

Aliirancem prijazni listi seveda pišejo o tej »senzaciji' 1  na dol¬
go in široko. Tudi umazana, plenica s Cortlandt ulice obljubuje na
dal ju j ih »pojasnil". Radovedni smo v resnici, kakšna hoda ta po¬
jasnila. ker angleški Usti danes o Goričarjevih ..sonzacijonelnih raz¬
kritjih' ne marajo niccsiU' nec. vedel i, tso že spoznali pl Usa po perju,
in kje ga črevelj žuli. SakserjeVmi škribeiitom želimo mnogo zabave
pri čutil n j n Goričarjevih bodastoc.

v/

Z

SE 8 L I Ž L

vreden najmianj

Zn  dobavo teli
$25.— in ga izpod te. cene ne
godbo z dotiČno izdelovalnico fonografov m je gor. imenovana,
izključno samo za naše naročnike Inko nizka.

Na zahtevanje pošljemo ti V U imenik plošč s slovenskimi napevi.

S Kdor želi preživeli vesele urice ob poslušanju krasne godbe m
rtoma.'.' jvsmi v j^nskil, i» UmMk  W

te nadvse ugodne prilike.

ČAS JE, DA SE POŽURITE ZA DENARNO POŠILJA-
TEV KOT BOŽIČNO DARILO SVOJCEM
V STARI DOMOVINI.

vendar so ;i prazniki pred

Upr a v a.

SLOVENSKE PESMI:

SLOVENSKA KMJEČK A GODBA,

10-lnch 75c. (Canada $1.00).

^ 6057 Pastirska, Mazurka.

M-aškera, Polka.

K 6058 Domžalski, Valček.

Marzolin.

^ 60511 Mazurka Ljubica.

, Kmečki tramplan.

k C060 Planinski, Valček. ^
Ribenška, Polka.

ŽANE IZ LJUBLJANE.

10-lnch 75c. (Canada $1.00).

K 6062 Mastne pripovedke, 1.

Mastne pripovedke, -■

L. 1626 Nov štajerski ples.

Štajerska polka,
k 1627 Štajerski kmetski ples
kanjem, 1. del
Štajerski kmetski nles
kanjem, 2. del.
k 1628 Kmečka I del lendler.

Kmečka 2 del lendler.
k f.629 Koračnica grenadirjev. l£ ra
newyorška vojaška godba.
Zaročna mazurka.

KVAiRTET PEVCEV »GLASBENE
MATIČEN LJUBLJANA.
10-lnch 75c. (Canada $1.00).

z vris-

Vris-

k 600:», Domače veselje (narodna).

Fantovski nabor (narodna).

12  *Uk;  i o ja, -zmiraj vesel, vesel (nar.J
aj /Bag je vstvaril zemljico,

(narodna).

h) Tam za goro škrjančki pojo,
(nacodna).

606f» Na planincah,ouH*odnri.

Krogospev: a) En hribček;
b) Kranjski fantje.

' J  6066 Šopek narodnih, 1.

šopek narodnih. .

6067 Dva nesrečna ltalija na » n.ti^,-

Oj ta soldaški boben, narodna.

^ ^ 601)8 Soča voda \e  šumela. _

Po polju že rožce cvetejo. «• - •
Ne bom se možila- ■ 1° v '

'  Ponočni pozdrav. Storeh. Lu
/ dovilc Bajde, z spremi jeva-

njem glasovirja,’ Ljubljana.

RUDOLF TROŠT, OPERNI PEVEC
^BARITON), LJUBLJANA-NEVV
VORK. Z -ORKESTROM.

12 -lnch $1.25. (Canada $1.50.)

-,061 Mornar Nezvesta, Bodi zdrava

(Vihar).

Na tujih tleh. — (Nedved).

10-lnch 75c. (Canada $1.00).

K is?0 Dekliška tožba — Slovenka.
(Volarič). , ,

Da ne smem. CVilhar).
i- is71 Kaži mi, kaži. — Cvati, Cvati
ružice. Vilhar. Z glasovirjem
O zakaj si se mi vdata. (Vilhar)
°S premUevamfcm orkestra
K  ISTI Oj rožmarin, oj rozmarm. -
(Volarič).

Strune milo se 9 laS1 *® ,

r y ~2  Pogled v nedolžno oko. Nedved
Ružič' (Vilhar.)

LJUBLJANSKI GIRARDI.
10-lnch 75c. (Canada $1.00).

'• '^'''R^b^k^lennvamsku pism,
K ° h " n Zawatta" U ‘<* godilh).

(Jenko)

K IS

•Te sicer nekaj časa do Božiča, pa
dimni.

Mi vsi vemo, kako je tam v težko prizadeti stari domovini. Beda
m žalost, strašne pošasti vojne dobe, bivata po hišah. Vemo, kako
se godi našim starišem, sestram in nedoletnim bratom, ko so njih o
hranitelji na bojnem polju, če*žc ne spe v priprostem vojaškem
grobu večno spanje ali pa ležijo ranjeni v kaki bolnici. Beda in ža-
"osl ! Če pa smo pustili v Stari domovini ženo in deco, zares tudi njim
se ne godi mnogo bolje.

Se bolj žalostno bo jim o svetili božičnih dnevih. Morda še krit¬
na' ne bo... v

Pomozite torej svojim dragcem vsaj .za božične praznike. Denar¬
na pornič ob Božiču, tem dnevu milih in otožnih spominov, ima
dvojno vrednost, je delo krščanske ljubezni.

Ne recite pa: Saj je čas!

Dolga je pot do stare domovine, dvakrat, daljša radi vojne.
Po ovinkih’ skozi Skandinavijo, liodi avstrijska pošta iz Amerike
in le nevtralni parniki pridejo za njo v poštev. Mnogokrat traja kar
14 dni do odhoda prihodifega parnika z avstrijsko pošto iz ncw-
vorške luke.

Na to okolnost opozarja Prva Druga Narodna Banka v J ltts-
iiurghu, Pa., v svflio, da'svojcem v stari domovini namenjeno božič¬
no denarno darilo dospe k istim pravočasno. . _ v  .

Tudi mi, iz naše strfjhi, poživljamo svoje rojake, naj se. požuri-
|0  s svojimi • denarnimi pošiljat vami za božične praznike, da bodo
iste dosegle svoj namen, biti namreč -svojcem mil spomin in tolažba
ob najljepših praznikih celega leta.

Kdor hoče poslati denar, mfj se obrne an I rvo Drugo Narodno
Banko v Pittsburghu, Pa. Ta vsem našim rojakom širom Amerike
dobro znana Banka pošilja denar v štaro domovino z naj večjo goto¬
vostjo. s popolno garancijo za 'izročeni denar, najhitreje in ob naj¬
nižjih cenah.

Njen naslov je; First,-Seeond National 'Bank,

Corner Fifth Avenue &  Wood Street.

blatnih cestah, ali kako gonijo na
pašo ali s paše mršavo. kravico.
Tudi njih ne zanimajo preveč si
ve vojaške obleke in vojno orož¬
je. Žene se vrte v topi ravnoduš¬
nosti po niši in okoli ognjišča in
se niti najmanj ne brigajo za. gr¬
menje topov in bližnje pokanje
pušk.

Ako pridejo k njim na, stano¬
vanje novi vojaki, sprejme jih
gostoljubno in se obnašajo tako,
kakor da ne pripada hiša njim,
ampak erarju.

,.P>og vas varuj iti nam daj sve¬
ti mir!'' to so besede, s kate¬
rimi poadravljajo vsako Celo j»ri
prihodu in odhodu. Bog naj varu¬
je tudi vas, potrpežljivi: in dobri
Slovenci, lir vati razumejo' vaše
žrtve, ker je tud i njihova domo¬
vina postala bojišče, na katerem
se odločuje usoda Evrope.

Življenje v rovu? Stara znana
povest, katero so doživljali že
Homerovi Ahajci v utrjenem ta¬
boru pri Troji. Samo; če bi imela
Prijam 'in Agamemnon za seboj
kakega Škodo, Kruppa in Oreuzo,-
ta, potem se ne hi mogla niti Hek¬
tor niti Ahil tako svobodno spre¬
hajati po dardanslvih poljih, am¬
pak hi se morala zakopati v. zem¬
ljo. Mi smo navsezadnje, še pre

iz žepa časopise, a

uro med mno/ico; ki niti ne misli. <  lin potegne .. _

dk mi tukaj neprenehoma poslu-1 mi jih pograbimo z vso radoved-
šamo dojile simfonije našega in nostjo, da vidimo, kaj je novega
sovražnega topništva. Zelo malo na laškem bojišču. Da, na laškem
so se mi zdeli simpatični oni ljud

je, ki gledajo samo na to, kako se
bodo čim boljše zabavali; ušel
'sem iz onega kraja, kjer moški
in ženske paradirajo v lepih toa¬
letah, in glejte, sedaj sem tukaj,
kjer ni naših razuzdanih gospo
dičendn njihovih pogledov. A.kot
spomin s kulturnega sveta, sem
vam nekaj prinesel".

bojišču, ker mi izvemo najpozne¬
je novosti iz naše,bližine Prostor
našega opazovanja je -zelo ozek,
mi vidimo, kar se dogaja samo na
onem odseku, katerega mi brani¬
mo in nekaj kilometrov levo in
desno. Zato nas tudi zanimajo
bolj vesti iz domovine, kakor na¬
ši lastni doživljaji.

m  # m

F IN A N L

Immš •»>

XI .Uti L AS ;

m m-  <♦>

TRETJE

AVSTRIJSKO VOJNO PSSOJiLO.


Pittsburgh, Pa.

A d v.

Cirkus

o/preterTkje jo poezija tvoj

g Kako 8 ;e Jerala ..Bajtar*- posta,.
Na shodu ljubljanskih.

I -; 61L’1

M EZZO-SOPRAN P ^| V ^° SPA
MILKA SCHNEIDOVA.

10-lnch 65c. (Canada85).

kmečka jjodhn,

Glihenga na semnju

prizor. Kvartet

pevcev.

U37 Sijaj, sijaj solncoce
slovenskih pevcev.

Bit linju na-

Komični
Blovennkih

Kvartet

,rodni napev.

- ,tM  s d s”° k

K 16110  Polka na possok.

Tiček in Tičica. N
1' 161! I Veseljaška polka.

Natočimo v čaše svoje.

Avstrijski ples.
povsod me poznajo.

Klarinet duet. .

Oj ziatna vinska' kaplja.

Z GORIŠKE FRONTE.

Ko šem’odhajal na fronto, sem
bil poln nekako* svečanega razpo¬
loženja. Mislil sem, sedaj bom do¬
živel ' nekaj velikega, prišel bom
tja. kjer prenehajo meje človeč¬
nosti, a pričenja se romantika.

Kdor si želi nenavadnih doživ¬
ljajev, mu bo slabo ugajala ta
matematična preračunanost, V

enoličnosti pozicijskih bojev je V etapnem ozemlju vidiš po
hitro oslabehTtudi moja pozornost slovenskih vaseh brezbrižne ot.ro- _

Kaj se hoče, ljudje ostanejo ved- ke, kako se igrajo po tesnili -in'bil na korzu, sprehajal sem se ono

cej zadovoljni -z našimi podze- čt;
meljskimi stanovanji. Kulturen ! z,
človek more ravnytako živeti v, v
kolibi kakor tildi cigan koritar . 1  fl /,
ki ne pozna preprog, mehke po
stelje in velikih oken. Ako zapiha • ,‘ ;
burja skozi nezamašenc špranje, tj
ako premoči votla strop nad gl a ^
vo in prične* voda teči po našii.
oblekah, tedaj, brate moj, vzemi
v roke Cadornova vojna poročila
in se veseli, da imaš tako slabo
vreme za zaveznika proti Lahom.

Ako te pošljejo na patruljo in ti
moraš gaziti vsaj čez kolena po
vodi iii blatu.-tedaj pomisli, ka
<o je ugodno služiti pri pehoti,
mornarici in potapljačih.

'Včasih se pa vendar spomin
onih časov, ko sem še stanoval v
pravih' človeških stanovanjih. Ne¬
kega veegra. smo sedeli v naši za¬
puščeni kolibi in brali najhovej-
še vojaške zapovedi. Okoli po zi
‘dovju visi naša' obleka, orožje in
posoda, po tleh smo razgrnili šo
torove plahte, na ozki mizici gori
stearlinska sveča, a naše upognje¬
ne glave so se razvrstile v krogu
nad veliko knjigo/ ki zavzema
tretjino mize. Naenkrat, vrata se
odpro, in iz teme in barje stopi v
sobo nadporočnik R...er. Nekaj
dni je bil v lj-i in sedaj Sl ' vraeti
naza.j v bojno črto. 'Pozdravljamo
ga s' pridušenimi klici, vprašuje¬
mo ga za novosti, a on se važno
smoja odloži mokro okrinjalo in
pravi:

,,Gospodje, to je bil užitek!

Imel sem zopet priložnost, da se
okopljem, spim v lepi, svetli so¬

podpiši za tretji' avstrijsko vojno posojilo sc spremajo do

f 3 0. NOVE M-B RA 1915» I

§) Tretje avstrijsko vojno posojilo se izdaja kot drugo posojilo
A  v vrednostnih papirjih, ki se obrestujejo po 5 in pol odstotka, A
$ ter so opremljeni s obrestnimi kuponi, ki zapadejo vsakega L &
§ maja in novembra. ^

Podpisi se pošljejo dunajski bančni družbi (AVienor Bank- h
G brani Vrednostne papirje brezplačno eno leto in jih $
upravlja. \ sak udeleženec dobi potrdilo od dunajske' bančno ts
družbe. M

Ccn:i zn 100 kron vojnega posojila . $ ir,.00 | $

Ccnn zn tono kron vojnega posojila '. $180.09 N

A a zahtevo se morejo poslati vrednostni papirji kateremu- ^
ko!i v Avstro-Ogrski in Nemčiji.

n c cm v Ameriki sc posebno priporoča,--da se u.pišejo ^
jih>. Ker se jim ni mogoče vojskovati s svojimi hrabri- $

^ vere in,)

Slovi

i  00  .';;

v stari domovini, jim naj tem potoni pripomorejo do

M

Domovina ne želi milodara, ampak posojila, za katero vaan M
: hi pol odstotkov obresti. \ J-t-

/a pojasnila pišite ali se zglasite pri |

&  F p ¥ ni r C 0 T Room C, Ncw York
6 s  “}  17 BATTERY PLAČE,

Zastopnik „Wiener Bank Verein". -

no samo l judje. Naši živci niso ta¬
ko debeli kakor mornarske vrvi,
da bi mogla skozi njih nepreneho¬
ma vleci senjska burja ali pa več¬
ni nemir Byronoviih junakov. Glo
vek se hitro prilagodi vsaki tem¬
peraturi in vsem družabnim raz¬
meram. Ko sem videl, kako ti
ljudje opravljajo okoli mene tudi
najtežja dela, kakor da je to nji¬
hov vsakdanji obrt že od rojstva,

sem prenehal Guli jaz občudovati^ bi>  ^ a ’ gl . cra v  k aV arno in da be¬
rem časopise. Občutil som, kaj po¬
meni svoboda gibanja. Sinoči sem

DR. RICHTERJEV

P AIN EXPELLER

ZOPER REVMATIZEM, NEV-
RAIGIJO, OTRPNELOST
SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬
PER INFLUENCO, GLA¬
VO IN ZOBOBOL.

Pravi lek se dobiva v zavitku,
bol /o slika predstavlja. Od¬
klonite ra, ako na zavitku
ne najdete varnostne Znam¬
ke ,,S i d r o“.

^ • »»

Po 25 in 50 centov v lekar¬
nah ali pa naročite naravnost
od

F, AD. RICHTER & GO,

74—80 Washington St.,

N E W Y 0 R K, N. Y.



#Mmqm  « 15 .

SLOVENSKI NAROD

(SLOVENIC PEOPLE.)

JE8tablished 1906.
Published every Thursday.

Publisbed by Slovenski Narod Publ. Co., Inc. C. Kolstad, Sec*y & Treas.

AMERICAN IN ŠPIRIT- FOKK1GN IN LANGUAGE O NLY-

~5do bcst advertislng Medium to reach the Slovenje peoplo in the
UnitfKl States and Canada-__

Enterad as second claas of maU matter at the New Torij Post Office undei
act o f Congress of Marcta 3- 1879- __

Naročnino pošljite po Post.. Erpress- ali Bank Money Orderju, ali pa

v registriranem Dismu na:

;• ' 8

»SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. New York, N. Y.

9th YEAR. —

Thursday, November 18. 1915.

— No. 39.

V POJASNILO NAŠIM ROJAKOM.

ienatja, da bi podpirala z denar j epi kak slovenski lisi v
Ameriki, bi, kot že v zadnji številki omenjeno, Sakser bil s
svojim trobilom prvi, ki bi se dal podkupiti. Pri Sloven¬
skem Narodu“ tega ni mogoče. Naše načelo je: Slovenijo
ne Lahom, ne Srbom, ampak Slovencem! In v okvirju av¬
strijske države ostanemo. Dia pa tukaj ne moremo dopu¬
stiti nepoštenega sleparjenja „dragih rojakov" je razumlji¬

vo.

Pravi in zavedni Slovenci! Podpirajte nas pri našem
ooštenem delu, širite naš list, da ga bodemo mogli kmalu iz¬
dajati skraja vsaj dvakrat na teden, in prepričani ste lahko,
ia bodete za teh par centov, kolikor stane „Slovenski Na-
-od“, prihranili mnogo dolarjev. Na delo za nas, mi smo z
vami!

Iz znane poneumnevalnice na Cortland ulici v Nevv Yor-
ku prihajajo od časa do časa naznanila, da izdajajo ,,Slo * en-
■ki Narod" ,.znani newyorški sleparji , ki da so naše rojake

opeharili že za toliko in toliko stotisoč dolarjev.

Sicer je večini Slovencev v Ameriki že znano, kolik.6 je
verjeti Sakserjevi plenici, da so tam nakupicene same laži
toda takorekoč smo prisiljeni, da še enkrat pojasnimo naše
stališče.

Sakserju je ,,Slovenski Narod" trn v očesu, ker ga je raz¬
krinkal ter pokazal narodu v njegovi pravi podobi. Da nas
ne bode hvalil in priporočal, je razumljivo, kajti mnogo tiso¬
čakov mu je odšlo, odkar je ,»Slovenski Narod v prid loja-
kov razkril, kako nesramno guli Sakser slovenske rojake v
Ameriki, da si odtrga petino njemu zaupanega denarja pri
pošiljatvah.

Ker pišemo resnico, in torej ne more najti drugih ar¬
gumentov, piše Sakser v svoji plenici, da izdaja „Slovensk'
Narod" Zotti, ki preži samo na to, da bi osleparil Slovence

To je nesramna laž, tudi Sakserju dobro znana. Naš list
ima s Zottijem toliko opraviti, kot Sakser z rimskim pape¬
žem. Zakaj pa ne navede imen onih ,,znanih newyorških
sleparjev?!" Res nimamo denarja, da bi ga proč metali za
tožbe, toda Sakser naj pride le z  imeni „znanih newyorških
sleparjev" izdajateljev ,-Slovenskega Naroda" na dan, pa se
bode kmalu znašel tani, kjer bodo za njim zaklenili vrata!

Človek, brez vsega značaja, brez iskrice časti, si upa
nazivati izdajatelje ,.Slovenskega Naroda" znane sleparje.
Kdo pa so ti? Odgovora bomo zaman čakali, kvečjem, da
Sakser zopet pride na dan s svojo staro bajko o Zotti ju.

,,Slovenski Narod" je začel izhajati v New Yorku, ker
so pravi in pošteni Slovenci uvideli, v kakšno nevarnost jih
goni Sakserjeva plenica s svojo ,,Ligo" in drugimi takimi
oslarijami. Program „Slovenskega Naroda" je: Slovenijo
Slovencem v okvirju avstrijske monarhije. ,,Glas Naroda"
jc pa pisaril, da moramo prisegati na Srbe, da moramo pre¬
pustili najljepše kose slovenske zemlje — Lahom. Pisal je
za Veliko Srbijo, tega pa ne, da bi se ustanovila Velika Srbi¬
ja na stroške Slovencev in nam najbližnjih bratov Hrvatov.
Treba je bilo ljudem odpreti oči, in ker je še vedno dobiti
med tukajšnjimi Slovenci prave in poštene rodoljube, so
le-ti začeli izdajati ,,Slovenski Narod".

To je bil glavni vzrok, da smo začeli izdajati „Slovenski
Narod", in upamo, da ga bodemo kmalu mogli pošiljati za¬
vednim Slovencem vsak dan. Ako pa piše Sakser, da ,,živi
Slovenski Narod Samo od napadov na njegovo osebo" (glej
zadnjo sobotno številko Glas Naroda) zopet vedoma laze.
Za Sakserja in njegovo kramarijo bi se brigali toliko, kot za
našega sosednjega grocerja, ako bi pošteno delal. Njegovo
ime ne bi nikdar prišlo v naš list, ako se Sakser ne bi rinil v
ospredje, ako ne bi n^ših Slovencev goljufal, ako jim ne bi
s svojim trobilom škodoval! Sakser kot oseba, navaden kra¬
mar, nas absolutno nič ne briga. In nas ne bode, ako izgine
iz naše srede. Ta bi bila res lepa, da bi sc take moralične
propalide kot je Sakser predstavljale drugim narodom kol
vodje Slovencev!

,,Slovenski Narod" si je nadel nalogo, da iztrebi iz naše
srede pijavke, ki se mastijo na stroške žuljev naših sloven¬
skih delavcev. To lahko dokazano danes. Ako ne bi bilo
Slovenskega Naroda" bi glavni krvoses Slovencev v Ame¬
riki, Frank Sakser, še danes nezanesljivim potom pošiljal de¬
nar v staro domovino, ter si pri tem računal petino posla¬
nega zneska komišna. Danes ne more več tako guliti Sloven¬
cev, ker mu je ..Slovenski Narod" stopil na prste. Sicer je
Še vedno dražji, kot so poštene in zanesljive tvrdke, toda po
štiri dolarje (20 kron) pri sto kronah ne more več računiti.

Pa ne gre za to. Če Sakser ali kdorkoli drugi, ..Sloven¬
ski Narod" ne bode dopustil, da bi se naš narod tako grdo
odiralo. Mi smo popolnoma neodvisni in nepristranski, nam
je ležeče na tem, da obvarujemo rojake pred škodo.

Predbacivajo nam Zottija, češ, da bode prodajal šifkar-
te. Naj jih, kaj vraga nas to briga! Saj jih Sakser tudi, in če
-jih bode prodajal Zotti cenejše, zakaj bi jih ne? Sicer pa o
tem nismo poučeni tako dobro kot Sakser et consortes, ker,
kot omenjeno, s Zottijem nimamo ničesar opraviti!

Nadalje nam predbacivajo,, da nas subvencionira av~

PERFIDNOST FRANK SAKSERJA,

V  naše največje začudenje smo eitali v »Glasu Naroda" z  dne
12. novembra t. L, da je Frank Sakser daroval $400.00 za »najbed-
•iejše med bedniiidi" v tjtari domovini.

Kolikor je nam znano, Sakser ni daroval za siromake na Slo¬
venskem niti ficka. Kljub temu se ponaša v svoji amradljivi cunjil
.Glas Naroda", da je »daroval" $400.00 za slovenske sirote. Da ne
bodo ljudje mislili, da »Zotttijev" list laže, nam bodi dovoljeno, da
priobčimo dobesedno potrdilo avstrijskega podkouzula v Nevv Tor¬
ku, katero prinaša Sakser v svojem, listu z dne 12. novembra. Potrdi¬
lo, ki bode najbrže pravilno, se glasi:

»Avstrijski generalni konzul potrjuje, da je !  sprejel od Fran¬
ka Sakserja $400.00 (štiristo dolarjev), katera svota je bila
v soglasju S ŽELJO DAROVATELJA, takoj izročena Njegovi
ekscelenci avstro-ogreskefnru posl., Dr. Konstantinu Dumba
s, pristavkom, da naj jo pošlje deželni vladi v Ljubljano na
Kranjskem. Svoto naj se porabi za pomoč udovam in sirotam
padlih vojakov' iz omenjene dežele.

Nevv York, N. Y. 22. okt., 1914.

Dr. Fischerauer, podkonzul".

To potrdilo je bilo objavljeno v »Glasu Naroda" štev. 267, in
iz tega potrdila bi vsakdo mogel misliti, DA JE SAKSER DARO
VAL IZ SVOJEGA LASTNEGA ŽEPA $400.00 ZA POTERBNE Vi
STAREM KRAJU. 1 1  i: :

Vsak Slovenec v- Ameriki pa lahko ve, da Sakser ni v ta namen
laroval niti enega centa!

Nabiral je prispevke med Slovenci v Ameriki potom, svojega li¬
sta, in ko je spravil nekaj denarja skupaj, ga je poklonil avstrij¬
skemu konzulatu kot svoj lastni prispevek za bednfe v starem, kra¬
ju. Ali si morete misliti večjo nesramnost? Človek, ki je v sedanjih
težkih časih tako neusmiljeno drl Slovence, jemal celo petino za¬
upanega mu denarja, se izdaja za dobrotnika iiapram Avstriji, na
katero je zlival gnojnico!

Sakser dobro ve. da pridejo njegove lumparije prej ali poslej
na dan. Treba mu je bilo, da si za vsak slučaj napravi izhodišče.
Ko je ves svet mislil, da bodp Avstrija uničena, je nastopil Sakser
bot vodja Slovencev v Ameriki, ki ne marajo o Avstriji ničesar sli¬
šati. Obenem se je pa lizal zastopnikom avstrijske vlade, ter je ..da¬
roval" $400.00 za potrebne Slovence v starem kraju, dasi sam k tej
sveti ni priložil niti centa. SAKSER SE JE TEDAJ KAZAL NA
ENI STRANI AVSTRIJSKEGA PATRIJOTA NA TUJE STROŠKE.

1 A DRUGI PA 3RBO IN RUSOFILA. če to ni perfidnost prve vr¬
ste, res hk velnoi kako bi z imenom, označili to svinjarijo! Pa še je
dobiti Slovence^ ki jim je Sakserjeva plenica evangelij. Kako dolgoše.

dil po svetu, prepotoval sem Av¬
strijo in Nemčijo, žalega pa se mi
ni nikjer nič zgodilo.

»Glas ^Naroda" je zapisal, da
smo naročniki »Slovenskega Na¬
roda" nezavedni. Jaz pa pravim,
da so oni rojaki še bolj nezaved¬
ni, ki podpirajo Sakserjevo pleni¬
co. Jaz berem vsakovrstne liste,
slovenske, nemške in angleške,
najrajše pa »Slovenski Narod",
ker vidim, da je za. nas. Zato mo
ramo biti tudi mi za njega,
nam tako pošteno piše.

Pozdrav vsem zavednim Slo¬
vencem širom Amerike.

Frank Skvarča.

. „ ičn0  uatvezati «•**«
niti pravične

grehov W delavsko

i Navadno k ®'  sredstev, da

ba iskati nedostoj t  tujimi de-
111  ° b  - fina v sebi vse

sc

želami-

ko

Collinwood, Ohio. — Dragi mi
urednik : -—Prav malo je dopisov
v tem listu iz tukajšnje naselbi
ne. Zato sem se jaz namenil napi¬
sati par vrstic, da bodo vedeli ro
jaki po drugih naselbinah, kako
se nam godi tukaj.

Kar se tiče dela, se ne moremo
ravno pritoževati, ker se za ta
čas še precej dobro obratuje. To¬
da smola je, ker so živila tako
draga, da človek prav težko sha¬
ja, tudi če pridno dela.

Na društvenem polju moremo
zaznamovati v vseli ozirih uspeh.
Imamo več društev, ki pripada¬
jo različnim Jednotam in Zve¬
zam. Nedolgo tega se je ustano¬
vilo še društvo Katoliških Boršt
narjev, ki je pri jako dobri orga¬
nizaciji, eni najboljših, kolikor
se tiče finančnega ozira. To pa že
peče v oči nekaternikom. Pred
kratkim sem čital v »Cleveland
ski Ameriki" dopis, v katerem
poroča neki Ž. M., kako letajo
društveuiki za novimi člani. To
je pa navadna izmišljotina, kajti
društvu na dobri podlagi ni treba
veliko -reklame. Saj se lahko vsa
kdo prepriča, kako stojimo, in
vsak nov član ima samo korist,
ako pristopi. Zatoraj svetujem
dopisniku Ž. M., naj se ne izpod
tika v to društvo, ki pripada or
ganizaciji, broječi nad 150.000
članov.

Pozdrav vsem naročnikom m
čitateljem tega lista, posebno pa
g. uredniku.

■ Naročnik

^^hTzadovoljstvo
P °1 0je  oiih narodov, ako vživa le

seli si°J lh  | zunaj — Za

repotrebm » aam0  po-

,o tudi v At str j vo J unstvo , kot
šebnega bizeta za ^ IJranci-

ga Vžave, ki

ja, Anglija m d * ^ šter i in -

skušajo s svojim _ |q  ' v j so kih do¬
gi osvojati srca uradnikoV  ter

štojanstvenikov netoino vo-

jih pridobiti ^ nedostojno

hunsko delo. d vo j.

Galicija je postala z 1

no pravo toiisce u 0 #  rjrido-

5 - a  v> o*i p 7 i so si znan
cozi m  Angleži , * nP kula‘

..RAZKRITJA” BIVŠEGA AVSTRIJSKEGA KONZOLA
OR, JOSIP GORIČARJA.

okrepi

djskih podjetijy«“tt ae . eli Ku .
si so pa s svojo v

niaški organizaciji v
ojasKi o „ - e rsko-nacijonal-

krozem,

tradicijonetno utrjeni
gospodarsko z pridobitve^; kt
mizvsemsvet^z vezani, u j,

bi

1 • • ) Ul K

takimi rečmi : '

ini

ljudstvo
vi, ker nima mti smisla za t 0  j
ti dovolj izobrazbe ali toliko , ^

izma. -
ljudstvo

Poleg tega p a Se
Laha bolj boji kot ^

drasa, kaj še, da bi delalo p ro  ^
n-ando za Laha! če pa vkljm.

gando

mn Lahi

munieij
ne

ampak po
vo.i

v  vk Ijub j

vedo za nase

kladišča, itd - Jc -

: dohaja v vest po kakem laj^

možu
zadeve.

ta.

'je,
hm tfJ

la lii

posvečenem

če pomislimo,

Bivši avstro-ogrski konzul dr. Josip Goričar je začel zadnje dni
pisati v. od aliiraneev podkupljenih listih, da vzdržuje avstrijska in
nemška vlada do 3000 špijonov v Združenih državah. Tem. »špijo-
nom" da je naročeno, naj po možnosti in s pomočjo katerihkoli
sredstev preprečijo izdelovanje oziroma izvoz muhici je in orožja za
aliirance. /

Na take, naravnost bedaste obdolžitve še odgovarjati ne bi bilb
treba. »Providenee Journal", v katerem je iztožil dr. Goričar svojo
modrost, je znan kot list, ki priobči vse, kar je proti Avstriji in
Nemčiji. In potem ne smemo; pozabiti, da je dr. Goričar brez de¬
narja, da je tudi rajnko »Ligo" fehtal, naj mu dajo par dolarjev,
da bode mogel živeti. Brez sredstev, dr. Goričarju ni kazalo druge¬
ga, kot da si je izmislil 1  bedarijo o »špijonih", in nekateri listi take"
bedustoee radi plačajo.

Za dr. Goričar jeva »razkritja" se nam ni treba brigati. Žal le,
da je rodom Slovenec, -ki se je radi par borih grošev tako daleč iz-
pozabil. Časti nam Slovencem s temi svojimi »razkritji'/ pač ni
napravil.

Davis, W. Va. — Spoštovani g,
urednik: — Prosim, priobčite sle
deči mali odgovor na zadnji do
pis v Glasu Naroda, J. Budna iz
Jobnstown, Pa., kateremu je »Slo¬
venski Narod" takp y žeto n u, da
ga jo moral baje že trikrat po¬
slati nazaj. Pravi, da ga ne mara
imeti, gotovo ga pa prav rad pre¬
bira, in če si ga mora izposoditi.
Taki so ponavadi Sakserjevi pod¬
repniki. Čitali bi že, toda plačali
ne. Sicer morajo imeti pa velik
strah pred »Slovenskim Naro¬
dom", ker ga tako napadajo iii
branijo svojo plenico. Rojaki ši¬
rom Amerike, ne posnemajte po
ligaših zapeljanih rojakov, am¬
pak oklenite se »Slovenskega Na¬
roda", ki piše v našo korist. Da
bi le kmalu postal dnevnik in iz¬
podbil tla oderuhom slovenskega
naroda.

Pozdrav zavednim Slovencem
širom Amerike.

N. N.

no propagando med Tbrim  gu¬
lili narodni ponos tel1 ^ d
jemnosti, kar je v ^cetku seda

nje svetovne vojne ta , .

polno vplivalo na vojni poloz j
naših armad.

In tu je bilo umestno, da jc p -
svetila vojaška oblast vso svojo
pozornost vohunom, ki izdajajo
najvitalnejše državne interese so¬
vražnikom v roke.

Nepoznavalci razmer, ki tncii
jo vse po enem kopitu, so si mi¬
slili; .kakor simpatizirajo neka¬
teri Rusini z Rusijo, tako Sloven¬
ci z Lahi. — Oboji tso na meji,
oboji nezadovoljni s svojim po¬
ložajem v državi kot majhna, za¬
tirana naroda, katera komaj ča¬
kata »odrešenja".

Toda resnica je ravno dijamen-
tralno nasprotno. — če zapelja¬
ni in sicer inaitjši clel Rusinov
simpatizuje z Rusi, je tu jezikov¬
na in verska vez, ki ima svoje pri¬
vlačne sile. Na jugu pri nas Slo¬
vencih pa označuje naše stališče
naš neprestani že polstoletja tra¬
jajoči boj z Lahi za svoj narodni
obstanek.

Ko so prihajale vojaški čete v
naše kraje, se je mislilo, da priha¬
jajo med čisto laško pasmo, ki je
pripravljena vsako minuto izdati
sovražnikom naše vojaške tajno¬
sti. — Razlagati smo jim morali,
da je tu pristna slovenska zem¬
lja S čistim slovenskim prebival¬
stvom, ki je vsaki trenutek pri¬
pravljena žrtvovati za cesarja in
domovino kri in življenje.

PrfPt in p rte vidno je bilo* da je
vojaška oblast kar v začetku zu
čela pometati. Očistila je naše
kraje »regnicolov" in jih poslala
v deželo naranč in limon; interni¬
rala je ob enem tudi bolj goreče
,Legaše" in pristaše »neodrešc-1
nih dežela". — Svoje nazno

a je bilo \

žiču, ob obali do Trsta in v  iy f ’
s tu samem nad 50.000 laških Po
dauikov, katerih desetina služi,
laški armadi, ki poznajo VSa]jo
važno poslopje in hišo ter vs a k 0
pripravno postojanko za ta j«
oni slučaj vojne, 1  potem se ne bo
m o čudili, ako laški zrakop^j
tako precizno mečejo svoje b 0Bl ,
be, ki pa kljub temu navad^
zgreše svoje cilje.

To sc mi jc zdelo vredno p orj! .
dati v obrambo in časti n&ž ega
nad vse lojalnega slovenskega
ljudstva, v zaščito zvestobe naš e .
ga nad vsaki dvom vzvišene^
duhovstva ter,
naj se prav za
— vohuni- »Slovenec’

da se spozna, kj e
prav iščejo praTi

TRST.

DOPISI,

Cre^tmont, N. O. — Velecenje¬
ni g. urednik S. N.: — Priloženo
pošiljam en dolar za naročnino za
celo leto iii yas obenem, prosim,
da mi. oprostite za zamudo, ker
sem imel plačano naročnino samo
do 10. oktobra. Vašega cenjene¬
ga lista pa nisem mislil pustiti, in
ga tudi ne -bodem ; ostanem vam
zvest naročniki do smrti.

V »Glasu Naroda" sem bral,
da je toliko nezavednih Sloven¬
cev v Ameriki, kolikor"je naroč¬
nikov »Slovenskega Naroda",
Tudi jaz sem pri tistih, pa me to
nič ne teži. V »Glas Nafoda" sem
čital'že veliko neumnosti, kako,so
Sramotili našo drago domovino
in našega cesarja Fran Josipa.
Ali je bilb pravilno, da so tako
grdo slikali našega cesarja?'Jaz
mislim, da ne, če me tudi prište¬
vajo k nezavednim Slovencem.
Naši pravi, jn zavedni Slovenci že
vedo, kam se imajo obrniti, ako
hočejo izvedeti resnico, »Glasu
- . v  , .Naroda" že fenka prede, in ljud-

stnjske države ostanemo. Da pa tukaji ne mo terno -tlnpiK! je to plenico vedno bolj opušča¬

jo. Kot se je zgodilo z rajnko »Li¬
go", se bode zgodilo tudi z »Gla¬
som Naroda". Takšnega smradu
nam ni treba trpeti v svoji sre¬
di.

čudno se mi vidi, * da nas ime¬
nujte »Glas Naroda" nezavedne
Slovence, ko pa je on sam nabi¬
ral denar za »Ligo", in sedaj ne
ve, kako je s tem denarjem. Kdo
je bolj nezaveden, mi Slovenci, ali
oni izdajalci, ki so dali denar za
stvar, o kateri danes nikdo nič
več ne ve, oziroma noče vedeti?
Rojaki, pokažimo, da smo mi bolj
zavedni, podpirajmo naš vrli
»Slovenski Narod", ki nam piše
resnico. »Glas Naroda" samo pi¬
še. kako je hudo za SloveneJ v
starem kraju, pa kdo bo to ver¬
jel. Sedaj, ko je vojska, res ne
more biti vse najboljše, kakor ni
nikjer v vojskujočih se državhh.
Da pa ni. bilo in ni na Slovenskem
tako hudo, kakor nam hočejo u
tepsti v glavo ,ligaši", vem sam
iz lastne izkušnje. Saj sem služil
pri e. in' kr, poljski artiljeriji v
Ljubljani, in danes sem še vedno
pripravljen prijeti za orožje, ako
bi bilo le mogoče. Dosti sem ho-

Znani nemški publicist vseufo.
liščni asistent dr. W. Schmidt p j.
ge v »Berliner Tageblattu" čla.
nek s tem naslovom. Nekaj drob-
cev.

»Trst je po svoji sestavi vrlo
zanimivo mesto. Naravnost se da¬
jo ločiti tri zone, ostro ločene ena
od druge; nemška, itlijanskh in
slovenska. Tujec, ki pride v t 0
veliko mesto s parnikom ali z ene¬
ga obeli kolodvorov, stopi v nem.
ško zono. Tu so najelegantnije
stavbe, trgovine in svet. Iz tega
dela pride v čisto nasproten del,
v italijanski Trst umazanih ulic
in šele zunaj mesta na drugi stra¬
ni se začenja slovenski del“. Ob¬

širno razpra
italijanskem
»Tako ted

djajoč i
delu,
uj živi

• nemškem in
iravi nadlje:
v Trstu .pri-

ctii clenuneijanti iz osebnega,
vraštva očrnili pri žendarmeriji I v Dalin
ali vojaški oblasti kot sumljive I uečanskcgi

eijc

p

i

jio — k

V If

Pueblo, Colo, -— Cenjeni g.
urednik: — Blagovolite priobčiti
sledeče novice iz tukajšnje našel
bine:

Dne 8. t, m. se je poročil Ivan
D. Butkovič z gdč. Ano Grahek.
Bilo srečno! — V kratkem pri
Snejo graditi novo klavnico Ni-
ckolls bratov. Ta klavnica bo
zgrajena v oddelku mesta, ki j e
znan pod imenom Grove. Tamo-
šnji naseljenci so po večini Slo¬
venci, in jim bode podjetje v ve¬
liko korist. — Koncem minulega
tedna se je tu vršil „Fair" v prid
vdovam m sirotam na Nemškem
in Avstrijskem. Istega se je ude¬
ležilo mnogo Slovencev, ki so do¬
kaj pripomogli k sijajnemu uspe-
hu. \  tukajšnji jeklarni so do¬
bili veliko vojnih naročil, tako
da imajo delavci zadosti dela. ’

_ M.

ali nezanesljive.

J^a tem mestu moramo katego- j obrežni
rično odbiti vse podle insmnacije j samo v
o nezvestobi in nelojalnosti slo- takoj za
vens!$i duhovnikov ter enkrat zvočnimi
2a ve dn o  pribiti: slovenski du- j est
lovruk svest si svoje vzvišene na¬
loge je trdno ‘prepričan, da je
njemu in njegovemu narodu me- r ...», „
sto in življenje le v krogu avstrij- ren kruh
skih narodov.

(No denuneijantom se
tem oziru ni posrečilo.)

Ce bi slovensko ljudstvo hrepe
uelo |jo laških .dobrotah'

tri in
i črta
večjih

e pretvar
Nočem tukaj go
cih, o onem pom
kateri s trdim de
iz neploi

delo

bi že po izbruhu

j kateri ima še m
go Italijani in z
boljše naprec
drugje ogrož
potem | mirnem času

vora.

Dalmaciji jc samo
italijanska in še 1°
mestih. Na kopnem
ja slovanski jezik !
lasniki, ki mehki Tri
jo v trdi Trst.

riti o Sloven¬
il človeku,
o m koplje le¬
nega Krasa k
še zahteve n*-
di tega vedn«

site

ir:

ije

in tukaj kako'

vojne šlo Lahom to polahno

nemSKo stvar,
o s skrbjo 6'

T

■ledni'

nap

VOHUNSTVO.

Lotim se kočljive tvarine.
Tudi ta je potreba, da se obdela
— Spijonaža je igrala v vseh voi-
skab veliko vlogo, igra jo pa  tudi
v tej. i . - ^. 4 m m

■Avstrija kot država, ki se je
ustvarila večinoma po svojih te
stamentaričnih pridobitvah ni
imela in nima še dandanes oim
osvojalne politike, M bi | llei)e |,
si pridobiti novih dežela - V-
striji sami v sebi politično zao-

-J G o vsi narod
irav lepo in drug ob druge

m  La bi bi z muziko pr
neovirano primarširali v Gorico,

Ti st m Ljubljano. Toda slovon
^ko ljudstvo si ne želi laške vla-

C( L jG  dobra volja. Ni  I Vezat

kemu

varnost ne vidi
Iker smo videli, da eua narod”’
li narode več jez‘ k °
in zediniti v veliko
magljivo

ZA RDEČI KRIŽ v LJUBLJANI.

njih elanov^ ° db ° r ,Mehe &  križa v Ljubljani" sestoji b

TajSk“š. P pIvLIČ E 3^ K ’ ? ~  E  ~ 6th St NeW - Y ° rk C,tl

Blagajnik; JOHN JURKA si ~~ ~~ 9th  St. New-York Cilf- -

Zapisnikar: MARTIN HOLF^ 640  Warren  St. Brooklyn »• L

Zastopnik: JOHN INTIHau o?’ 275  ~ E - ' 10th St. New-York Cl '
Nadzorniki: JOHN JURka«’ 21  Webste r St. Newark N. J- .f
ALOIS HENIGMAN OV 640 Warren St ‘ Br00 % ^
JOHN PETERKA i  o<? 3 i- " E - ' 24th  St- New-Y°rk
Krajevna nabirabsz„' _ 124  Fl rst Ave., Ncw-York Citf ,

«ani" Prosimo!tfsfo a d£ b ° re
Mr JOS R pl C x ega  v LiiiS adalje obr a^ajo v vseh zad eV J^ ;

Svke AVLIČ > 34 1^E lj aS“* na  imenovanega <-

wlmn |t ? blagru 1 St ‘ New  York City, nabr^ p ^

vvarren St. Brookly n . n.  Y g J ^ cu: Mr - JOHN JURKAS, ^  y

vJjf

Binrtna kosa

iu posesthik.
j in

Star 52 let.

&  Osem sinovo

biru

lob je bil 16.

Sin lvw» J« .*
v  (j alici.

Umrla je v

lenjskem na !
jjrezovici gos
stara Ib ],  t.

umr' tr ^ uV '"
star 71 let.

Na glavni ]

težko ponesre
javni delavec

napeljevanju

izpodrinilo t.
del ivi neko i
črni pritisnila
v deželni bol

Praporščak

del. — Unc

praporščak I

iz T elike t>ol
det je bil od
kopan je na

pokopališču

počiva večne
jakov 17. p<

Na srbskei
njeni častni!

sip Slepec,
Anton Tscli
Eiseninaver,
n ik dr. !^tt'
Kralj, run>
ler. ranjen :
njen; nadpi
nadpor. Fla
ročnik Jam
kakor sc g<l
Požari.
je nastal s
ske vasi o£
na polje, g
kozolec tci
da ni bil m
lahko nast
krat. šest k
ljudem, d

nikernost
s kak o 1< i

rusl

oglasili:
Jvan Mat
Auton B
Škabar,
Skerk.

Sv. Mi

tot,

Rrj
dre
V
od

lag«
Bari
riščeki.
rovskeu
ruske
20 . ,

carinsl,

dolgjj,

oglasi)

Ste
ge?« ‘
Tl.U-k ;

Ijjf jo :

hi-i

1  aue

;foj e

kili

dem s j

di

Ita

O'

Se

Ji

Ij

ru

J)a  boj

Iz

^glasil;
Is

Tioč,
rabe

Aiie

kr?

K,

ar e i

ači ■


b)-«v

Ht-m;

'a

te,

> mu - **.
111  tre.

" U  *»« b a ,
za  to m

f"« i

• f ^a Se

'  kot  mo.

vM- Pr °P a -

vk ljnb te.

pozl «ije,
- um to

' U1 lu iiku,

•enem C

ta

te

c

bitu v Tj,

11  in. v T«
>*Wh po.
ma  služi v

Ua i° v S ak 0
5  ter vsako

J za  ta aii

m Hc  ne b 0 .
zrakoplovi
sv °je bom.
au  navadno

petino pove-
' 'isti našep-a
slovenskega
vestobe naSe-
vzvišenega
• s .P°zna, kje
'sčejo pravi
.Slovenec**

blicist vseuči-
<.  Schmidt pi.
:cblattu“ ela.

\.  Nekaj drob-

i* sestavi vrlo
ravnost se du-
itro ločene ena
, itlijanskh in
ki pride v to
ikom ali z cne-
v, stopi v nein-
najelegantnije
i svet. Iz tega
nasproten del,
umazanih ulic
i na drugi stra-
•nski del“. Ob-

• o nemškem in
pravi nudi je:

, i v Trstu pri-
i ja nov in še en»
Slovencev. Prav
i v mesto. Pred¬
alo Trsta, v ka-
,-spneš v najbliž-
sc nanizale.na
iu golem kame-
zmanjka vsaka
in italijanščino
Inih razglasih in
. Tako je to v
Primorju. Samo
istih je svet ita-
njost dežele, za-
ipolnoma neitali-

iko prebivalstvo

u li p U  doli notri
_ pravijo — be-

I,'naciji je samo

lijanska iu še to

■stili. Na kopnem

lovanski jezik z

iki, ki mehki Tri

r trdi Trst.

ruvoriti o Sloven-

,sitem človeku,

delom koplje bo-

•, ,i|,ega Krasa i fl

i > zaliteve »e-

.•','ridi tega vedno

i„ tukaj kak«'

mn^ko stvar.

, » skrbjo gl«**

- , lV  m ic slov««'
redov ar J st0 -

danes pa, k ° t0

Avstrije z ;

v boiu pi- otl  '

* v f,0JU y  ta  »e*

■ U ;.cT tako velik 8 ’
1  e „a narof J
' i. vee jezik 0 '


stoji i*


tith »i- N

„rk «*

„.1o>  I
°Vork C1 ‘V V-

10U. st. j. 1,  |

ain  v vseh ^ '

“ i  tm.nov^ br »»' **S

Novice iz stare domovine,

KRANJSKO.

Smrtna kosa. Umrl je v Kra
n ju posestnik, občinski svetova-

Jagodie,

V UH

le,; in fotograf,
star 52 let,

Osem sinovov V vojni je v rod¬
bini Jok, p Prepeluh, mesar \y
Ljubijani. .Najmlajši Emil Prepe
luli je bil 16. oktobra vpoklican
Sin Ivan je padel 16, novembra
1914 v Galiciji.

Umrla je v Št. Jerneju na Do¬
lenjskem na svojem posestvu na
Brezovici gospa Eipa Wutscher,
stara 76 let. — V Mariboru, je
umrl trgovec Alojzij Quandest J
star 71 let.

Na glavni pošti v Ljubljani je

težko ponesrečil 44 let stari brzo¬
javni delavec Mihael Žitnik. Pri
napeljevanju žice na strehi mu je
izpodrinilo ter je pri padcu za¬
del ivi neko kljuko, ki ga je mo¬
čmi pritisnila čez prsi. Zdravi se
v deželni bolnišnici.

Praporščak Lovro Kastelic pa
del. — Dne 14. oktobra je padel
praporščak Lovro Kastelic, doma
iz Velike Loke nu Dolejskem. Za¬
det je bil od karteče v glavo. Po¬
kopan je na skupnem vojaškem
pokopališču v postojankah, kjer
počiva večne sen še 16 drugih vo¬
jakov 17. pešpolka.

Na srbskem bojišču padli in ra
njeni častniki: Nad poročnik Jo¬
sip Štepec, mrtev; nadporočnik
Anton Tschulik, mrtev; stotnik
Eisemnaver, ranjen; nadporoe
nik dr. Savnik, ranjen; nadpor.
Kralj, ranjen; nadpor. Kurztha-
)er, ranjen; nadpor. Wodička, ra¬
njen; nadpor. RihoIjuavv,  ranjen;
nadpor. Flasehka, ranjen; nadpo¬
ročnik Jančigaj je obolel in ni
kakor se govori, težko ranjen.

Požari. — Nedavno popoldne
je nastal skoro sredi šentjernej-
ske vasi ogenj. Ko je odšla mati
na polje, gre mali paglavec pod
kozolec ter zapali. Hvala Bogu,
da ni bil nasproten veter, sicer bi
lahko nastal grozen požar. Pet¬
krat, šestkrat zabičuje župnik
ljudem, da naj imajo vžigalice
vedno pod ključem. Pa nekateri
so še vedno lab komisi j eni. dokler
nesreča ne pride. — 8. okt. popol¬
dne ob 2. uri je pogorel kozolec
Lovreriea Jenko iz /Podpece št.
10. Ril je polu lepe detelje. Zgo¬
relo je 16 stanov. Zažgali so
otroci. Jenko jc bil zavarovan.

Požar v Šmartnem poti Šmar
no goro. 16. oktobra ob 5. uri
zjutraj so se vnele saje v hiši št.
48. sredi vasi Šmartno. Knialu je
bilo vse v ognju. Ker niso imeli
nobene konjske vprege, dasi so v
župniji 2 gasilarne. so morali va¬
rovati le sosede. Hiša je pogore¬
la do zidovja. Ožigosati treba za-
nikernost, da niso pripeljali vsaj
s kako kravo brizgal niče.

Iz ruskega ujetništva so se
oglasili; Frane Tekave iz Ralolc,
Ivan Mader iz Dola pri Ljubljani
Anton Bole iz Koprive, Anton
Škabar, Veliki Repen; Anton
&kerk, Kontovelj: Anton Čok,
Sv. Magdalena sp.; Leopold Per
tot, Barkovlje; Franc Brišček
Brišeeki. Nahajajo se v Aleksan-
drovskem, guberniji Staropolski.
V ruskem ujetništvu se nahaja
od 20. septembra Emil Tomšič,
carinski uradnik v Trstu. — Po
dolgih dvanajstih mesecih sc je
oglasil Knez Vincenc iz Gornjega
Laknica. Nahaja se kot vojni
ujetnik v Rusiji.

Odlikovani vojaki. — Na itali¬
janskem bojišču so bili radi iz
redne hrabrosti odlikovani: sre¬
brno hrabrostno svetinjo 2. ve¬
ste :  Praporščak Karol Havdin-
ge r , enoletni četovodja Ernst
Turk; /  bronasti' hrabrostno sve
lip jo: korp. Andr. Kobal in in-
fanteristi: Jaklič Alojzij, Kunčič
Fraue,- Biloslav Anton. Odliko¬
vanje se je vršilo v strelskih jar¬
kih. Italijani so s svojim streljan¬
jem slovesnost še povečali. — Go¬
di se jim ne ravno slabo, gotovo
Pa boljše kot Italijanom.

Iz ruskega ujetništva so se^
oglasili: Korpoal Srečko Benčič,
Roč, Istra: infanteristi: Janko

I rabee, Dutovlje, Primorsko; Jo-
s ip Srkvenik, Bežeč pri Divači;
Brane Srjun, Cerkno, Primorsko;
Barel Kavčič. Tope pri Komnu:
■Alojzij Prhavec. Ležeče pri Di¬
vači; Ludvik Rospor. Vrhpolje,
tipava; Frane Vrbove iz Zgornje
Hrušice pri Ljubl jani; Anton
Japelj iz  Tomišlja pri Ljubljani:
Janez Grašič iz Nožič pri Komnu;
hrane Mrak, Janez Levec, Jernej

Vrhovnik, -Anton Skok
a - Janez Zupan iz Preserja;
-rane Tomce z Viča, ki naznanja,
da je v ruskem ujetništvu umrl
Slovenec \ er] ič. doma iz Smled¬
nika.

Zrna v grozdju zasežena. —

• Miener Zeitung“ razglaša, da
je vlada zasegla zrnje v grozdju,
iz katerega se bo izdelovalo olje
m živila. Vse zrnje letošnjih tro-
P UJ  je zaseženo v korist države.
Zaseženo je tudi zrnje v tropinah
ki so bile namenjeno, za napravo
domačega vina in kuho žganja.
Teh zrn se ne sme niti porabiti
mti prodati, niti zavreči ali uui
eili, ampak jih mora dati vsak
1  i sl ni k izluščiti, posušiti iu skrb-
no shraniti, lzhi.scene množine
!>0  treba prijaviti županstvu in
svojčas oddati dunajski centrali
za olje in mast. Za 100 kg je do¬
ločena cena 20 lv na kraju pre¬
vzetja. Podrobnejša dojoeila
bo razglasila županstvo.

Slovenski junak. — ] z  vojnega
tiskovnega stana javljajo: Prav
izjemen dokaz uspešne hrabrosti
pred sovražnikom je doprinesel
iutanterist Jcvnišek 2. ,.stotnije
87. pešpolka. Storil je junaštvo
ki pač zasluži, du je izve širša
javnost. Oddelek, kateremu je
pripadal, je nezadržno jurišul na
sovražne pozicije. Streljanje na
flanko iz- pušk in strojnih pušk
je ustvarjalo velike vrzeli v na¬
ših vrstah in položaj naših napa¬
dajočih čet je postajal kritičen.
Tedaj je Jevnišek izročil za njim
idoeemu tovarišu svojo jiuško
vzel od stotnije mu zaupano har¬
moniko v roke in drvel na čelu
oddelka naprej. Ves iz sape od
dolgega jurišanja je začel z raz
krito glavo na svojem inštvuinen
tu sviruti cesarsko pesem. Nje
mu sledeče moštvo je zapelo ec
savsko pesem in prepevajo so ko
Ione zajurišale sovražne pozicije.
Tudi pri vdrt ju v pozicije in te¬
mu sledečemu zasledovanju so¬
vražnika je ostal Jcvnišek, igra¬
je na harmoniki patrijotične me¬
lodije, na čelu svojega oddelka.
Predlagan je za visoko odlikova¬
nje.

Proti vohunom. — Starokraj-
ski listi 8. L. 8. priobčujejo član¬
ke, v katerih pozivajo, naj ljud¬
stvo pomaga v boju proti laškim
vohunom. A' člgnkih se govori:
..Kričači so jo potegnili začetkom
vojske čez mejo; zviti, tihi izda-
jak-bs.e pa ostali. In naziMbije de¬
nar! Ljudi brez značaja, brez ve¬
sti, ki jim je za denar vse napro¬
daj, dobiš povsod. Z denarjem se
pa pri takih rečeh ne varčuje.
Zato je ne samo mogoče, nego tu¬
di verjetno, da so Lahi o>
ripravi za vojsko najeli tudi ta
kili barabskih ljudi in jih plačali
za umazano vohunsko in izdajal¬
ko delo. Kdo bo verjel, da so n.
na Krasu priprosti otroci sa.

iz MeugPodmeve . ima• grda laž. sovi-, • • \ G-

in ovadušt-vo že na svetu. ,* j .at mizar n... - -

Junaška ^mrt misijonskih b a j je opravljala de.e nu po j .i.
tov. — Graški ..Vulfcsblatf po i denarno pomoč iie prosi, kor ima
roča: Zopet sla padla ču-tm-; mevečno plačo i kron. a to mu je
smrti na boj'

šnje misijbnsin* Inče oo. lazari¬
stov namreč Jožef Kastelic in -Jo¬
žef Setina. Umrla sta že 18. .ju

.Jeromen p-iše iz ruske f *>» or " v  oklicih priza«

.. V,7 -1  . . . -c’oti rojak ne citat našega lista, opo-

1  ’ '' ~ • apiila m atu | , ia ..j 8mc , cenjene čitatelie ,,Slov- Na-

vr.nu v Mali vaši. hiš. št. 20. no- i-pa*.-. naj dotiSnika obvestijo o oi-.u-

G.a .tiče.


ust

nija letos na galiških bojni polja
nak, vendar je dospela zaneslji¬
va vest o- njuni smrti šc-le preti
nekaterimi dnevi. Izmed bratov
tukajšnje osrednje hiše lazari-
stovske kongregacije jih je do
slej odšlo že šestnajst v vojno:
štirje od njih so padk. štb-.v>
pogrešajo, eden je v ruskem ■nje¬
ni št v n.

KOROŠKO.

UT)

u dva brr.ta lučaj-:Zadudi. Z njim > '•'* -V--Irijeev.
Cehov iu Hrvatov.

Izredna poroka v Trstu. — Dne
IG. oktobra se je poročila v pra
voslavni cerkvi Marta Zaklan,
hčerka Lfant-inerja v' glavni vojaš¬
nici, s Friderikom Košak, e. in
kr. nadporočnikom pri vojaškimi
sodišču na srbskem bojnem, polju.
Ženina, ki je rimsko katoliške ve¬
ro iu ki. se nahaja v .‘Srbiji, je
za .to rni znani tržaški Veletržoe
.U,rt na podlagi tozadevnega
puolilašti-ig. Istočasno in ob (isti
porovi! želih i v Srbiji z
to v Trstu, se V e tudi s po¬

lila::Licul. Tat način poroke je
Prva žrtev italijanske vojne na| 1  '''vvenci menda pmi. Zelo

Koroškem. — Dva dni po napove obilo sr eč e. _

di vojne. dne. 25. maja. so poeilij i in\; aT«I/ n

prvi streli na mejah koroške de j HRvAl^K-U.

žele. Prvi vojak, ki je padel je; 1  ""

bil učitelj Stefan Koeje.u ki je Supila iščejo. Ogrski brzo
služboval pet let v Gorjah pri Be-j javni urad razglaša, da je budim-
ljaku. .Meseca januar ja je vstopil j poslansko kazensko sodišče izda
armado kot enoletni prosto vol-j !.o tiralico radi veleizdaje za h iv
e. v. maju je postal korporal. Nupšim državnim poslancem Sapi lom
straži ob meji ga je dne 25. majal Bivši bosenski poslanec dr. Sr
zadela sovražna krogla. Truplo j.ikič — veleizdajalce. —- Iz Sara
pokojnega so prenesli v Celovec.jjevc se poroča: Bivši posbuiee ju

Koroški strelci dobe zastavo, j odvetnik Ji*. Milan Srškič, sorod
..Fr. Stimmen 1 ' poročajo: J iš
ji, poveljnik Itoroškili prostovolj¬
nih strelcev deželni glavar Leo

Mali \ usi. luš. št. 20. po
iea. — Ivuu Vidmar piše
Pesu v Šenčurju pri Kra
■-<'  nahaja v Turnšku v Si
Ivan Novak piše ženi,

. v mu
sta Jež
m-et ;i J
n ju, dr

Lbiiji-

ki biva v Križu pri Komendi
•lošel’ Zalokar piše svojeom v Ga-
brovuiei poleg Šmartna pri Kam¬
niku : Bil smn v vročili bitkah, ali
Bog me je obvaroval, da nisem
bil ranjen. Stal seiu 1§5 dni v
ognju. Veliko sem prestal mraza,
žalosti in skrbi. Zdaj jejto presta¬
mi: sem ujet . daleč na Ruskem.

V ruskem ujetništvu v Tašken¬
tu se nahaja desetnik 17. pp. Ivan
Lavrenčič iz Vrhpolj, pri Vipavi,
brat. dr. Matije Lavrenčiča. Ujet
je bil 26. februarja.

'GOD

U ZZ 15

U /cdL-a postopanja, da sc za mrtvega
proglasi Jernej Ženko.

rgt-d 4G leti je odšej na Hrvaško de¬
lat v Kozde Jernej Ženko, poseeniika
siti iz Šmihela št. 58. BoUni okraj Ilir¬
ska Bistrica, rojen 27. julija 1842. Kno
loto pozneje, ga j? : §e videl domaCin Jo¬
žef Selovin v Belovaru kot hlapca. l'o-
aneje oo ni slišalo niO več o njeni.

Kor utegbe potemtakem nastopiti
zakonita. domneva smrti po zmislu §
24 št. 1 obO. drž. zak. so uvaja po proš-e
nji. sestre Urše Pandru iz Zagona št.
% postopanje v nanien proglasitve'po-
grož.moea za nirtvoga. Vsakdo so to¬
rej poživlja, da sporoči sodišči! alt
skrbniku gospodu Francu Čebokliju,
cenilcu iz Sv. Mihaela, kar bi vedel c,
imenovanem.

Jernej Ženko se poživlja, da sc zgla¬
si. pri podpisanem sodišču,- ali mu hia
. , . -v, ■ , drug način da na znanje, da So živL

Iz ruskega ujetništvu se Jb oglu p 0  okvob.ru 1916 'razsodilo bo so¬
dišče po zopetni prošnji o proglasit¬
vi za mrtvega.

C. kr. deželno sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 6. oktobra 4915.

sil po osmih mesecih Ivan Drnov¬
šek, donia iz Sv. Urha pri Zagor¬
ju. Nahaja sr v mestu Muroinu v
Vladimirski guberniji.

Iz ruskega ujetništva -se je ogla
.sil čruoVojnik Anton Spačal, ki
je bil topničar v Przenivslu. Piša,
da je živ iu zdrav.

nik milijonur„L fLigurije Jot'La
novi a. je bil od vlade ck.spat.ri-
i"yn in. njegovo premoženje

za

pold baron Aiehelburg-Labia in! |.ileiijeuo. Ur. Si'škič sr je v vojni
polkovni poveljnik gosp. Jurij j proti Rusiji brez potrebe udal in
Tcppuer sta v posebni prošnji im živi sedaj čisto svoboden v hiš
cesarja prosila, da smejo Ičoroške
gospe iu gospodične, v zalivalo,
koroškim deželnim strelcem po¬
kloniti zastavo ter sta poleg te- 1
ga prosila tudi za avdijOne.o'. dh j
sc  ta prošnja cesarju ustmeno iz-j

svojega svaka, srbskega poslani¬
ka dr. Spalajkoviea v Petrogra
' ■ ■ kis |s tribsm je bil v.sled te
ga ker re je, dokazalo; da se jc: na
kujal v zvezi s sovražnikom.
Vodke povodnji na- Hrvaškem,
roči. Avdijeuea se je vršila S. ok-|- \*sled silnih nalivov so pred
tobra. Poročilo povdarja. da- ee dedni reke Kulpa. Korun in "več
sur izborno izgloda ter da je ka i U r *u h izstopite iz bregov, ter po-
zal presenetljivo poznanje dogod -plavile doline severnega' dela Ur
kov n'  deželi do podrobnosti. Oe-i vaške. Mesto l.vrriovec jc popol-
sar je zastavo dovolil ter izjavil . n.oiua pod vodo; l davljen je bit
..Izročite mojemu vzgled dajajo

METUZALEM NA OGRSKEM.

V Budimpešti je umrl zdravnik
iV.' Simonovič v starosti lPj let.
Bil .je od svojed.uladosti pa .še čez
starost 100 let okrožni zdravnik
v Bački. A ko je nehal izvrševati
zdravniško prakso, se je še vedno
;:uninial za javne dogodke in po¬
sebno goreče je želel doživeti ko¬
nec sedanje vojno. Usoda je pa bi¬
ta tako trdosrčna. Tla .mn..te želje
ni izpolnila.

2J16 ' ' 5 !

OKLIC.

Zoper Mihaela Kajiež v Banjaloki
katerega bivališče je nezr.uuo. se je
podala pri c. kr., okrajni ; odnlji
Kočeju, po Uršuli In. Damijanu L JI a;
Ufi, .sedaj n"  Ameriki: zastopana, po dr.
Kajbu, o j v. \ Ivofievju. tožb-i zaradi
582 K  GG h s prh}.

Na pousraVi tožbe p-c u«tna sporna
ra«;prat a'

5. obtobrn 1915.

ilopelure ob 9. uri pri tukaj.;a.M mod-,
ni" v isbi. št. 8 doiofia.

V obrambo —rayie Mihaela Kajfež
e postavlja, zs skrbnika, gospod Jo¬
že." Klarič v Tiefeubachu št. 28. Ta
ik--bn'k bo zastopal mzeiva v ozaa-
mojijeni pravni stvari na njegovo - ne-
‘vafnoat in a! roške, dokler sc ta ali
ho  oaJaei pri sodniji n.U ne imenu jo
pOohiašč«nea,

1  --I:r. okrh-aa. -odni.ir ' v Kočevju,

odd. T.. dne 26. septembra UHG.

k;-, noiarju Ivo Bakovniku

tožba zaradi 9 IU K iu -IGU L - - pru-*

Na podstavi 1  u/.ij yc določa narok
m dan

2. o!;.'okra 1215
Jon. oh 9. uri v izbi št. 3u.

N' ohrambo pra \ ie tožencev postav-
..-ni -.krhali: Ju- !)■ Urehorifi, posest¬
nik v Mei liki. ho zastopal toženca c
oimamanjcui pravni stvari na njiju
nevarnost io. stroške, dokler s« ona aji
* ue oglasita pri sodniji ali ne imenu¬
jeta jej pooblaščenca.

O. kr. okrajna sodnija v Metliki
odd. n., dne 19. septembra 1915.

2551 C97 15)

OKLIC.

Zoper Matija Ogulim posestniku is
Kala št. 18. sedaj v Ameriki, bivališče
jo neznano, se. jo- podala pri e. kr.
okrajni sodniji v .Metliki po Matiji
Oolobič*. po,s, sinu iz Kala št. 18. za-
uto panelu po. c. kr. notarju Ivo , Lu¬
ko vil IU u v McLlikU tožbo, rodi -150G K
s pr i p.

Na podstavi tožbe .ve določa natok
na dan

9. oktobra 1515.

dopoldne ob 9. uri. v izbi št. 3U. .

V obrambo pravic toženca ue po¬
stavlja za 'skrbnika’«”.. Josip Hrehorifi,
posestnik v Metliki. Ta skrbnik bo
zastopal toženca v oziiunionjeni prav¬
iti stvari na njegovo nevarnost, in ,sU;o
ške. dokler se ta'ali nc o—las: pri sod¬
niji nit ne imenuje tej pooblaščenca.

C. Ur. okrajna sodnija v Metilih,
odd. If.. dno 24. septembra 1915.

OKLICI,

Uradni oklic. c. kr. obla3tev v stari
domov ini, so velike važnosti ra tiste¬
ga. kogar se tičejo. Ker so utegne rgo-

24«f, r?3’V5 1

OKLIC.

ruk-mea .Matijo i:i Katarino
Oguttn. poso-ftnika iz Kata čl. 15. se
•i«< " Ameriki, bojih bivališče je ne¬
znano. ee je podal;: pri <-.. kr. okrajni
eodr.tji r -Metliki po liranilnie: in po
, v  Serniep. zastopani- po <

2510 5-1 T 20ll5'-G

UVEDBA POSTOPANJA. DA SE ZA
MRTVEGA PROGLASI ALBIN
MIHELČIČ.

J3ne K mai*c‘a lčuG v TopUcali- -pH
Z:.i,g"tn*.iu olj Savi St,. .’> rojeni Albin
MieholeK? jo u tj šel 29. sojHembra 1'8^9
Ameriko;. »)u leta 1891 je ••ioa) ženi
lu-at, potem pa ni •iu! nobenega -i-
gu  več oti sebe.

Ker utegne potemtakem nastopiti
zakonita domu evru srm*ti po zmislu ?
‘S\  št. J, obe. .drž. zak. so uvaja oo
prošnji ženo .Franjo Aiiebeleič.. zasob-?
niče v Šmartnem pri .Litiji št. 39, po¬
stopanje v namen proglasitve puirv«--
šaneaa. za mr tvega. Vsakdo se torej
poživlja; da sporoči sodJseu ali ob
enem ime.no \*anemu. skrbniku gospodu
Rihardu Iliche! e jeti', trgovcu v Topli-
ca.li pii Zagoi-ju ob Savi, kar. bi "ve*;Iel
o imenovanem.

Albin Alichelčič se poživlja, da y-<i
zglasi- pri podpisanem sodišču, ali riVii
na drag način da ha znanje, da še
živi.

l*o ,25. septembru 19-1G rasodilo bo sp
♦lisce po zopol!pi prošnji o proglasit¬
vi za, mrtvega.

C. kr. deželno sodišče. Ljubljana.

čermi korbšlteuiu prebivalstvu
mojo najglobokejšo cesarsko za¬
livalo, zagotovilo moje očetovske
skrbi z željo, naj ne vseka ta meni
vsiljena vojska preglobokih rali
moji ljubi deželi 1 '.

PRIMORSKO.

pr -

mi od sebe prišli na to, da so jeli
odvijati vijake od šili na avtomo¬
bilski progi, ali da sta nesrečna
ubita žandarja pri Radečah slu¬
čajno našla svojo smrt V Kdo ino
re tajiti vohunstvo, ec so Lahi
večkrat, ko so naši postavili v
kak skrit kraj svoje kanone, že
za kratek čas začeli streljati nan¬
je? Ne stepimo se: Lahi so raz
predli vohunstvo, kar so ga le ino
o-li in mnogo naše krvi je že iztek
lo za to, ker so brezvestni vohuni
mo f di izvrševati svoje črno delo.

Štajersko.

V Gradec v rezervno bolnišni-
so so prišli: Franc Gregorc iz No¬
vega mesta; Andrej lvues iz Ce¬
lovca in Frane Čehovin iz Vipa¬
ve; oboleli na revmatizmu.

Nepojasnjena smrt. — Dne 10.
oktobra letos so našli nad vasjo
Slivno pri Laškem mrtvega ^vpok.

bosensko-hereegovskega v išjega

državnega pravdnika Gust. Kott-
nauer. Na truplu ni bilo znakov
nasilne smrti, pač pa je manjka¬
la ura in denar. Zato se sodi, da
je pokojnika zadel mrtvouil, na
kar je’oropan. Kottnauer je kot
vpokojenec živel v Laškem trgu:
njegova žena je iz tamošnje La¬
zičeve, rodbine.

Zaslužena kazen. — Dobje pri
Planini: Dne 15. okt. so bili v Cel¬
ju obsojeni Janez Detoma. trgo¬
vec in gostilničar ter širitel.j ,,Sta
jerea", na tri mesece zapora
Fran Denijač nu dva meseca. Ka¬
rol Feee na 6 tednov zapora
Vsak dobi še za priboljšek na te¬
den dva trda ležišča s postom. T>
so lansko leto meseca avgusta po
krivem tožili župnika in naduči¬
telja v Dobju srbofilstva. Take

Sočo opevajo. — J' ..Pester
Lloydu‘ !  priobčuje Mafbc.s Ndseb
dve pesmi ,.Ob Soei“.

Vagon svežega danskega- mesa
je dospel v Trst. Prodaja se ud
14. oktobra popoldne dalje spreti
n ji del 5 K 12 vin., zadnji del po
K 63 vin. kilogram s pri klado.
Samomor v Italiji internirane¬
ga grmskega profesorja. — Ka¬
kor poroča „Pol. Korr.“, je izvr¬
šil v Italiji internirani avstrijski
podanik, sreduješkolski profesor
Bresea iz Gorice, samomor. Vzro¬
ka italijanski listi, ki poročajo
samomoru, ne navajajo.

Umrl je dne 9. oktobra okoli
poldne g. Josip Živic, veleposest
nik iz Vitolj št. 37 in župan obči
ne Osek-Vitovlje za boleznijo tre¬
bušni mačuh v starosti 37 let. 14
dni prej ga jc položila na postelj
ta grozna bolezen, kateri je sled¬
njič vkljub vsej zdravniški po
moči podlegel. Zapustil je mlado
vdovo s štirimi majhnimi otroči¬
či.

Nevaren tržaški kanal. — V tr

žaški kanal sta 11. okt. zvečer zo
pet padli dve osebi. Krog pol de¬
vetih zvečer je blizu pravoslavne
cerkve zašel v kanal 15 letni tr¬
govski potnik Aleksander Hal-
nas, ko je bil na potu v Hotel
Central, kjer se je bil nastanil.
Na njegovo vpitje jc pritekel re
dar Rosin, mu pomolil svojo pu
ško, ter ga s težko muko izvle¬
kel. Pri tem se je redar ki je di'-
žal 'puško na zgornjem koncu ob
rezal na bajonetu. — Proti 10.
uri je pa pri Rdečem mostu padel
v kanal mornar vojne morim
Štefan Serdanovie. Kot spreten
plavač si je sam pomagal na su¬
ho.

V tolažbo onim, ki obupavajo.

- Josip Sirotie-Zorzie iz Sovin-
jaka v Istri se jc oglasil iz ruske¬
ga. ujetništva. Bil je ujet . v Prze-
tnvslu. Od takrat ni bilo od njega
oisma. Piše dne 1. avgusta 1915.
t pismo je prišlo na določeno me¬
sto dne 4. oktobra, Naliaja sc r
Zavodi, daleč od pošte. Bolj toč¬
nega naslova ne pošilja. Ruski
pečat nosi besede: Moskovski

vojni ujetnik, avstrijski je pa od
cenzure Rdečega križa za avstro
ogrsko monarhijo. Živi pri nekem

za nekaj časa ves železniški pro¬
met. V mesto niso mogli prinesti
no mleka in tudi ue drugih živi!
iz okolice. Skoda, katero so no
v/roč 11 e povodnji, je velikanska.

Senz&cijonelen uspeh preiska-
jve pri mesarjih. — Iz Osijeka na
|Hrvaškem se poroča: Pri tamoš-
ujili- mesarjih iu prekupeili mesa
in slanine so merodajne oblasti iz¬
vršile preiskavo, seveda ne brez
v-eUkcga uspelnt.-- Vpijejo, da ni
slanine, pa jo jo kljub teinu do
volj, samo treba jo je poiskati
Tako so jo našli pri mesarjih in
sicer po ,1360 kg, 1500 kg, 1900
kg. 2500 kg itd. Oblast je lepo
mast in slanino zaplenila in tako
prebivalstvo z vsem preskrbela.
Tako bi bilo nujno treba še kje
drugod postopati, ne samo v Osi¬
jeku na Hrvaškem.

RAZNO.

IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA,

RAZPIS TEKME ZA DRAGOCENE NAGRADE,

lz ruskega ujetništva v Aziji
se je oglasil 20. t, m. Jos. Tomše
iz Čateža ob Savi, ki ni od 5. de¬
cembra 1. 1. nič pisal. To bodi v
tolažim materam in ženam, ki so
obupane radi svojih.

Iz ruskega ujetništva se je ogla
sil — po devetih dolgih mesecih
Ivan Pešec, korporal e. in kr.
domobranskega polka št. 27. Ujet
je bil 26. avgusta I. ,1. Nahaja se
V mestu Troick gubernija Oren-
burg v Sibiriji. Pismo je hodilo
tri tedne. Pisal je svoji materi v
Brestu pri Tomišlju. Piše. du je'
zdrav.

ruskem ujetništvu se- nahaja
Anton Hervatin iz Trsta.

Frane Bernik iz Škofje Loke’
piše iz Taškenta v Turkcstanu.
Godi se mu ne preslabo, samo sil¬
no dolgčas mu jc. Ujetniki nič uc
delajo, samo po dvorišču vojašni¬
ce -se sprehajajo.

Iz ruskega ujetništva se je ogla
sil Frane Lah iz Našovč pri Ko¬
mendi. Ujet je bil s przemyslsko
posadko. Sedaj je v Malj Aziji v
Skobclovu.

Iz ruskega ujetništva se je ogla
sil po celili 11 mesecih prvič An¬
ton Sorgo iz Oprtlja v Istri. Naj
bo v tolažbo ta novica vsem, ki
pogrešajo od svojih dragih še ve¬
dno vsake vesti. Lahko, da kate¬
ri sploh nikoli ue bo pisal, pa bo
po vojski domov prišel.

iz ruskega ujetništva se je ogla
sil Ivan Peenikar p. d. Petračev
iz St. Jakoba oh Savi. Bil jc v
Przemyslu, odkoder je pisal 27
februarja, Sedaj se nahaja v No¬
vo Nikolajevsku v Sibiriji.

(Z A BOŽIČNO  D A R I L O.)

i)0 15. DECEMBRA TEKOČEGA LETA
SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE.

ktloi naših naročnikov nabere do dne 15, decembra
10! o. največ naročnikov /.a „Slovenski Naiod“, bo dobil
kol prvo da rilo  lino zlato uro s težko zlato verižico
m zlatim prfveakoH! (medaljonom) v skupni vrednosti $50.

Kdoi bo v nabiranju naročnikov drugi s svojini števi¬
lom. bo dobil kot drugo darilo  fonograf v veliko-
Mi: 10 palcev dolg, ravnotoliko širok in b palcev visok,
brez iNga, iz pravega hrastovega lesa, lepo politiran, na
katerem se lahko vporablja vse plošče Victor in Columbia
do premera 9 [talcev. Fonograf je vreden $ 25.—.

K« 1  ' pa bo tretji v številu nabranih naročnikov, bo do¬
bil kc ; e l j e darilo  Nakaznico, s katero bo opra¬
vičen do povečanje slik ene do treh oseb v barvah, kar bi
\ .  < o vso'. 1  drugod stalo okoli $ 3.— do $ 5.—.

Pi-vb darilo.

OPOMBA. C doteten naroč¬
nik in znesek $1. šteje za 4 do¬
bitke. Tričetrtleien naročnik in
znesek 75 centov šteje za 3 do¬
bitke. Polleten naročnik in znesek
50 centov šteje za dva dobitka,
a četrtleten naročnik in znesek

25 centov šteje za en dobitek. Drugo darilo.

Tekmovalci in število po njih nabranih naročnikov ter v dobro vpisanih do¬
bitkov bodo priobčeni vsak teden v »Slovenskem Narodu .

ZASTOPNIKI LISTA SO PRI TEM TEKMOVANJU IZKLJUČENI:

Rojaki in rojakinje kot naročniki in naročnice našega lista »Slovenskega Na¬
roda*, vsi ua noge. ter na pozonšče te tekme! Saj sz  Vam obetajo krasne nagra¬
de, a obenem nam po-

r

NAKAZNICA.

Za 'guip.

1

Srtem sp- ip-.avičeiu do povečanja slik ene do treh oseh v
barvali kal: tretjega darila našega vazpha za dragocene na¬
grade.

Ne" Vork. dne 16. decembra .1915.

Uprava »Slovenskega Naroda*'

Za tretje darilo.

magate, da začnemo
temprej izdajali ,,Slo¬
venski Narod“ dnevno.
Torej vsi na krov za
naš lisi in njegove po¬
štene ideje!

Uprava.

JOHN

JURI

I

%



v

ut.OvTilTCTTT ITAKOTB ;

s 8 . novembra

NIHIUSPJA.

v (Roman iz življenja.)

Za „S1. N.“ — r.
i Nadaljevanje.)

Strašna usoda je v resnici zah¬
tevala, da je nesrečnica kmalu po
svojem prihodu v Tobolsk zblaz
nela, in lopovski sodnik je ime!
svoj dozdevni dokaz.

'l’o pa je prišlo tako:

Gospa Dobrovska je vedela iz
lastne izkušnje, da ženejo sibirske
progrianee skozi Tobolsk, in da je
bil njen mož obsojen v desetletno
prisilno delo v sibirskih rudnikih.
Zato je večkrat šla v jetnišnico
povpraševat, če je prišel kak mn
transport prognancev. Hotela si¬
je posloviti od svojega, soproga,
katerega je nad vse ljubila.

Po večkratnem brezuspešnem
povpraševanju se je v resnici zgo¬
dilo, da ,)e privedel nek transport
tudi njenega moža. Le-ta ni dede!,
da se ima zahvaliti za zopetno are¬
tacijo zločinskemu okrajnemu so¬
dniku. To je izvedel šele sedaj od
nje. 1 cr kaj se zgodilo. Dobrov¬
ski je prisegel krva tm ' maščeV,-:
nje povzročitelju svoje nesreče in
sramote. Ko je potem prišla .ne
srečnica po zadnjem slovesu iz
jetnišniee, je-ktnalu zatem zapad¬
la v mrzlico, tor kasneje'v blaz¬
nost. Dobrovski svoji' žene ni ni¬
kdar več videl.

Teden po prihodu v Tobolsk so
odgnaii transport vjetnikov iz To
bnlska v Sibirijo. Žalosten ji- bi!
pogled na sprevod jetnikov. med
katerimi se je nahajal tudi Do¬
brovski. Okoli Irisfu vojakov in
kozakov jo stražilo jetnike, ki. n.
bili privezani po dva in dva sku¬
paj, ter vkovani v železje. Glave
vseh teh nesrečnikov so bile pc,
predpisih na polovico obrite. Ne¬
kateri so imeli na čelu vžgano be¬
sedo ,, 1 :at“.

Na čelu obsojencev ji korakali
Dobrovski, vkovan v žehfzjo. Nje¬
gove oči so plamtele'/ divjim pla¬
menom, ustne je imel krčevito
stisnjene skupaj, čelo.je bilo im-
gubanecno v grozeče gube. Žalost¬

no še je za trenutek zasmehi,jal,
ki je prišel mimo moje hiše in vi¬
del malo Mašo, katero je imela
moja lie\ v naročju. S prosto roko
je pomignil v pozdrav in pokazal
proti nebu. m

Globoko potrti smo se vrnili do¬
mov. kjer je ležala na smrt bolna
gospa Dobrovska.

Okrevala je šele po daljšem ča¬
su. toda mrka otožnost je ni za¬
pustila. Več let .je ostala z Mašo
v moji hiši, in jaz sem bil njen
prvi učitelj.

Pozneje, ko som odšel iz Tobol-
slca. se je zavzel za nesrečnico
zdravnik tamošnje bolnišnice. Po¬
magala mu je kot usmiljena se¬
stra, ter storila veliko dobrega za,
bolnike. Tako je tudi 'zatisnila oči
mlademu knezu Damarovn, ki je
bil na podlagi krive ovadbe po¬
slan v Sibirijo, ter je na poti tja
zbolel v Toholsku. Mladi knez je
na smrtni postelji izrazil zadnjo
željo, fia.j se njegovi starši zavza¬
mejo za gospo Oubmpsko in nje¬
nega otroka.■

Duhovnik, ki je podal umirajo¬
čemu zadnja tolažila, je sporočil
.to željo potrti materi. Tn ta je ra¬
da ugodila , poslednji želji svoje¬
ga edinca, vzela Marijo z materi¬
nim dovoljenjem za svojo. Gospa
Dobrovska pa ,je odklonila iti
istotako z njo. Rekla je, da name¬
rava konec svojega življenja po
svetiti siromakom, bolnikom in
drugim nesrečnikom. Pozneje se
je hotela vrniti v Evropo, toda
smrt jo je presenetila v mestu Tu-
riušk. Pred svojim odhodriin jc
izročila tamošnjomu pastorju v
Tobolsk zapečateno pismo, kate¬
ro litij odpre Marija na dan, ko
poštam- dvajset let stara, ali na
predve.vr svojiv poroke. Po mo¬
jem posredovanju je bilo vročeno
to pismrt kneginji Dama,rov.

Marija je bivala medtem s kne¬
ginjo deloma na njenem posestvu,
deloma v inozemstvu. Tudi v Pa¬
rizu je bila. kjer je preživela s
svojo sestro poletje v nekem fran¬
coskem kopališču. Marijo so
vzgojevali najboljši učitelji, in
pred dvema leti jo je upeljala.
kneginja v Petrogradu v družbo,
kjer so jo kmalu začeli splošno

oboževatj.

Od tedaj som izgubil Marijo iz¬
pred oči. Neznani pa so mi čudni
zapleti ja ji usode, ki so zahtevali
tako tragičen konec. Samo toliko
veip, kakor sem že prej omenil,
da mi jg  kneginja yekla pred ne¬
kako štirimi tedni*, da je grof Tro-
jekuov Mašin zaočenee. In njega
ste našli z mrtvo Marijo.

To je povest zlatolase Marije
njenih nesrečnih staršev, v koli¬
kor je meni znana".

Pastor omolkne.

Poslušalci so postali zelo resni.
Zdravnikova, mati nehote sklene
roke, sodniku je smotka že davno
ugasnila, in zdravnik sedi globo¬
ko zamišljen.

,,To jc vendar strašno", preki¬
ne slednjič zdravnikova mati
molk.

,,Gotovo, Ana Karloma 1  ‘, od¬
govori pastor. ,,Ljubi Bog obre¬
meni časih kako poedino družino
s tolikimi križi in težavami, ka¬
terih drugi ne bi mogli prenaša¬
ti".

Sedaj vstanejo.

Pastor in sodnik so poslovita,
in zdravnik ju sprejme do voza.

Prodno duhovnik vstopi, vpra¬
ša sodnika, če se hoče peljati z,
njim.

..Kam ste pa namenjeni, Viktor
Ivanovič?" ga le-ta vpraša.

„K guvernerju' ‘.

..Potem se peljem z varni, ker
imava isto pot"'

Tudi sodnik vstopi in voznik
požene. Medpotoma pove pastor
sodniku, da hoče zaprositi guver¬
nerja, naj pošlje hitrega sela k
kneginji Dama.ro v, da pove, kaj
se je zgodilo, in potem tla se hoče
odpeljati k popu radi Marijinega
pogreba.

Guverner radevoljno ustreže
pastorjevi želji. Le-ta napiše pi¬
smo za kneginjo, in četrt ure po¬
zneje odjezdi guvernerjev kozak
proti Kudinovki.

Tudi radi pogreba obljubi 1  po¬
sredovati-, ako bi se popi kaj upi¬
ra, li.

To sc pa ni zgodilo, in prihod¬
nji dan so nesli truplo lepe Marte
na pokopališče. Ogromna množi¬
ca ljudi j se je vdeložila pogreba.

ČETRTO POGLAVJE.

Nihilistinja.

V Ourihu v Švici vlada krasen
jesenski dan. Prijazno mesto ob
temnomodrem, kol kristal čistem
jezeru, na obrežju vse polno Iju-
dij, z lepimi poslopji na položnem
bregu, sadnimi vrti in vinogradi,
v ozadju s s snegom pokritimi ai-
pami. se zdi danes še enkrat tako
lepo in vabljivo. A’ resnici, nad
vse krasen' dan. Staro in mlado
hiti k jezeru, kjer se nudi vsem
vsakovrstna zabava.

Zabavišča na , jezerski obali so
prenapolnjena veselili Ijudi.j, od
povsod je čuti petje in smeh. Na
verandi neke majhne, prijazne hi¬
šice, obdano od visokih dreves,
sedijo trije mladi možje. Ti so v
Curihu pravoslovje proučevajoei
nemški dijak Otto Karger, nje¬
gov brat Maks, mlad zdravnik,
ter nek na dopustu se nahajajoči
francoski častnik po imenu Char¬
les, Duffront. Oba brata imata
enake plave lase, dobrodušne
obraze in modre oči. Postave sta
velike. Častnik pa, ki je bratra¬
nec ravno imenovanih, je vitek,
ogljenočrnih las in temnih oči.
Tudi v obleki se razlikujeta bra¬
ta od njunega "tovariša. Bratra¬
nec je oblečen po najnovc-jši mo¬
di, brata pa priprosto.

„No, ali ni krasno v f 'tirihn?"
vpraša Oto, dijak.

,, Gotovo", odgovori njegov
brat Maks. „Mesto z okolico vred
je krasno, in prav rad bi še dalj
časa ostal tukaj ter hodil s teboj
po teh krasnih kritjih, po poljih,
gozdu in planinah".

„Tam najdeš 'pa le to, kar ti
narava tudi drugod povsod nudi.
Največ je znamenitosti Curilia ne
smeš iskati izven mesta", odvrne
Charles.

„In kaj bi to bilo?"

,,Dijakinje, moj dragi!" odgo¬
vori smeje drugi.

,,Da, pač; pozabil sem", pravi
prvi smehljaje. ,,Toda prav nič
me ne miče, da bi se seznanil s
temi bitji. Saj niso ne možje ne
ženske ter sc mi že radi njihove¬
ga nedostojnega 'obnašanja ne
dopadejo".

/ - ,- si pa P r< M

..Kako to?" vpraša Otto s pre- treba ra!, ' b ^ r ^ e do pjti med njimi
i‘ej ostrim naglasom. jzatrjeva, - a  , ove , katerim je

Njegov brat in Charles ga za-j tudi oe icm -. , t j t i kak greh.
čudno pogledata, f naravne> Pj‘d bi m i imenoval

Y v, >3 c- ■ j* tli 1  I

Prvi potem nadaljuje:

bi me

n

ožnosti. seznam«

..Pa me vendar ne bodeš pozval ( kako, ah , b °|. )od( , m  potem dni

na dvoboj, brate, alco govorim 7  11 1 °-
premalo spoštljivo o tvojih žen¬
skih tovariših? Ali ne zameri mi,
curiške dijakinje,, o katerih se ru¬
je tol i ekstravaganc, s svojim fan¬
tovskim obnašanjem in nenavad¬
nimi običaji, se mi zdijo enostav¬
no smešne. So, kakor bi predstav¬
ljale nov človeški rod. Ne kažejo
dekletu tako lepo pristoječega

,,Upnm, da nn( ' 1 .J ) V >-y‘

za časa tvojega tukajšnjega ^
vanja seznaniti z baronu o j ’ 1 "' 1
To je najbolj nadarjena izum-,
vseli tukaj učečih se dam, ter je
baš zadnje dni z odlik i napi .n 1  •'
doktorski izpit", odgovori dija.e
Povej mi, dragi bratranec .

nežnega ženstva, pa tudi ne moči'povzame častnik. „ali ne 'n mo
in energije moža. To so dvospolna 0 , e j tudi mene predstaviti kaki
bitja s prismojenimi idejami, ' ne * dijakinji, seveda, če mogoče, naj-
zmožna za poklic, katerega jim je lepši".

predpisala narava, pa tudi ne-j Nahida Brandt ni samo im i
zmožna za resno delo. Študiran je na darjenejša dama na vseučilišču

ampak tudi najlepša. Tako mo

žensk je modna bolezen, in jaz ob
žalujem one, ki ji zapadejo".

,,Le ne preostro soditi, Maks", či", izjav dijak
odgovori dijak. „Saj ne tajim, daj ..Nahida se imenuj ■?

rem torej obema obenem n d re¬
da ma ?"

se ne bi nahajale med našimi vse-j vpraša sedaj častnik hdio L
tičiliščninii dijakinjami zvezde že svalčico proč.
osmega in devetega razreda, da,! Dijak potrdi,
celo take, ki so malo ali nič vred-j ..Pa vendar ne l>od(*uo ona m - !
no, dobi se pa med njimi duhove da Poljakinja, ki uganja vsa '-<•
prve vrste, deklice, katerih zna-j vrstne ncgodnosti, da govori,jc o
lTOKf je naravnost, žačudljiva, in njej v vsej Švici. Gelo v 1  aiizu v
katerih pridnost bi mogla služiti čn j e o njej v oficirskih in spoi«
marsikateremu dijaku za vzgled' n ih krogih", pravi častnih

..Vse lepo in dobro, brate", se
oglasi zdravnikov odgovor: ..ali
skupno delovanje v operacijski
sobi, skupno življenje, to bije
vendar všej morali v obraz".

..Ravno to je. kar se mi vidi
pikantno", poseže vmes Charles,
medtem ko zmaje dijak z rameni
in potem odvrne:

..Dijakinje so res drzno presko¬
čile mejo, katero je postavila člo¬
veška družba in obstoječi zakoni,
njihovo vedenje je prosto, in ži¬
vljenje vživajo do sitega. Ali so
pa gospodje dijaki kaj boljši?
Ali nisi tudi ti takrat, ko si štu¬
diral, uganjal vsakovrstne ne¬
umnosti, pil, pel in ljubil? Ali si
vedno čepel doma. s knjigo v ro¬
ki?"

„Veselost in nenravno življe¬
nje sta dva, povsem drugačna
pojma", odgovori drugi, ..toda,
radi študiranih dam se nam ni

..Prav ta .je", se glasi odgovor.
„No, potem sem pa res zelo ra-
dc#/eden, spoznati to damo", pra¬
vi Francoz nekam zamišijmo
..Kaj pa je vso počenjala da
ma, katero imenuje Otto baroni¬
co Brandt, Charles pa Poljaki¬
njo?" vpraša Maks.

..Različne govorice se širijo <>
njej", začne 1  Charles. ..Tako pra¬
vijo, da je nekdaj pri požaru v
Curihu rešila dva otroka in neko
staro žensko z lastno smrtno ne¬
varnostjo iz goreče hiše, nadalje
da je ustavila splašenega konja z
vozom, v katerem se je nahajal
nek starejši gospod s svojo hčer¬
ko. Kakor so mi tudi pripovedo¬
vali, je nekdaj na konju prijezdi¬
la po stopnicah jv drugo nadstrop¬
je na večerjo na katero je povabil
neki grški knez Naliido in njene
tovarišice. Najbolj pa se je nek¬
daj postavila na neki veselici. Na¬

hida je izvrstna strelka. Svesta si
svoje sigurnosti, je stavila z nc-
j-jfn Angle-žeiji, Ma odstreli med
plesom neki svdji tovarišici peto
s črev 1  ja. In stavo je dobila ta'
vražja ženska". — f

Neverjetno zmaje zdravnik z
glavo, te pravi: ^

'Vi je bedast.očft!"

Ni G treba zmajevali jrlnvo,
Maks:'kar jo slišal bratrance, ni
zlasano. Jaz sem bil polok, ko je
padel strel in so se plesalci vse
prestrašeni razkropili na ys«
sl rani. Dijakinja je potem za vi¬
soko ceno prodala Angležu od-
dreljeno peto", odvrne dijak
Ta stava je bila zločestim; za

je pa

šlo

vpraša

PRVA-DRUGA NARODNA BA


ZGODOVINA PRVE DRUGE NARODNE' BANKE,

Že leta 1852. obstojala je 1’rva Druga Narodna Banka v jPit.tsbnrgn, Pa. (Ista -
novil jo je dne *JK. januarja pokojni James Langhlin, v temeljit el j današnje velike
Jones and Langhlin 'jeklarske družbe, kakor ,,1’it.tsbnrg Trušt, & Savings Co".

Banka se. je tedaj nahajala, na Pen n a A ve., blizo 11. ulice. V aprilu 1. -1852;,'
k 11  p i Li in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Lili h Mard Banko, v. I.

1  852: imenovala se je Pittšbnrg Trn sl Co., leta 1851. se je glavnica povišala na
$ 200 . 000 .

V,lem času preselila sc je na \Yood Sl.rect poleg IVTh A venile, in to zemljišče
je del lota, na klorom danes banka stoji.

L. 18GB. se je ime banko menjalo v  First National Bank oi‘ Pittsburgh. Pa. (Pr¬
va Narodna Banka j. To  je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte-
rr so zaprosile za čarter nacijonalnih bank. Glavnica Prvi Narodne Banke bila je
takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu sa^no 12.

Dne L sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750,000 a v letu 1892. se
dodalo glavnici nadiiljnih $ 100 . 000 .

I 1

Dne L avgusta 1901. je bil inozemski in par.ihrodski oddelek utemeljen po
konzulu M,ix Sclia m bergli', poznim ..|iod imenom Max ŠVhamber-g &  Co., kupljen
in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z' našimi rojaki.

Mr. AVm. F. ib ukisbr, ki je bil s tvrdko Mnx Rchamberg &  Co. od leta 1891.
postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razim upravnika v lem inozem¬
skem oddelku bilo j*' takrat, nastavljen ib še šest oseb. Danes ima, bank v svojem
inozemskem oddelku nastavljenih ne šest. osel, kot leta 1901. temveč se je, osolijo
lega oddelka že lela 1912. povišalo na It oseh.

i’  tetu 1912. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu .z Drugo Narod¬
no Banko in novi zavod se imenuje, zdaj Prva Druga Narodna Banka v Pittsbur¬
ghu. Pa. Glavnice ima f 1.000 .000  in prebitka $1.168.027.02.

Dalje'poglejte Stateinon! od g. septembra 1915.

*

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

ca

O

<

cc

o

M

sr.

«

CD

<

r-

asgžžSsa Sl

.sigfgjSsm

3BH8Mfc£ B8DBraODBBoS51
aSJJfK®' natctifnim*

oo
•H
2 ?!
>—i

M

O

20

D>

O

CD

POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO
HITRO, VARNO IN CENO.
SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN
PLAČUJEMO OBRESTI.

VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬
TEV BREZ ODKAZA.

INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO
KONZULU MAX SCHAMBERG & CQMPANY
PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA
VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANI JE.
/ NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE
TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO.

Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na
tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu-
bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme-
s tu je j o. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo
vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬
nost in varnost je naše geslo.

*

♦

★

★

*

*

*

★

*

*

*

*

*

*

★

*

*

*

*

*

*

*

k

k

k

k

k

k

k

k

k

k'

k

k

M

k

k

k

k

k

k

k

k

k

k

k

k

k

k

k

k

k

k

i***** ****** *«*******-*** ****** «-*

STATEMENT  0F

THE FIRST-SEGOND NATIONAL BANK

0 F PITTSBURGH

AT THE CLOSE OF BUSINESS SEPTEMBER 2. 1915.

_ Jiko se
vuik.

..Deklica, kaferi je mlstrelila
peto, je bilais tem zadovoljna; ba-
ronica ji je že večkrat prej izstre.
jiia novce za pet frankov, katero-
ga je držala med prsti. Stava je
zrla šala slo funtov šterlingov, in
to svoto je podarila Nahida po.
te i oni. ki ji .je odstrelila peto,
)» ična dijakinja je bila siroma-
;na, ter je s 1 o svoto ustanovila
v Geiievi sabljaško in plavalno
?olo za dame, ki se je prav dobro
obnesla".

,.AIi jc baronica bogata^"
vpraša Charles.

.,0  tem ne ve nikdo nič natanč¬
nega. Odkar je tukaj, je izdala že
veliko denarja, ali iz katerih vi
rov zajema, ni znano. Prodno jo
prišla sem (ako govorijo Inj.
dolini jeziki - - je baje uničila ne-
neka Francoza in nekega Auievi-
kane:'!, ki sta se smrtno zaljubila
vanjo. Prvi je, kakor pravijo, de¬
poniral pri sodišču oporoko', 7
kaieri postavlja Naliido za glav¬
no dedinjo, lor se potem ustrelil.
Drugi se je pa še srečno izvil
njenim zanjkam', potem ko je po¬
troši! zanjo ogromne svote", od¬
vrne dijak.

..Odkod pa pride, iz kakšns
rodbine je?" vpraša Charles.

..Tega ne vem' C

.Ta Nahida postaja res zelo in¬
teresantna", se pošali zdravnik,
..in sem nad vse radoveden, da jo
kmalu vidim". .

(Daljo prihodnjič.) r 'J

RESOURCES

Loans and Discounts ... $ 9,297,029.84

287.30

3,601.000.00

4,366,088.22

Overdrafts ....

U. S. Bonds, at Par. ...

Other Stocks and Bonds
Real Estate, Furniture

and Fixtnres . 1,178 104 17

Cash on hand $1,526,470.90
Dne from
Pittsburgh

Banks ... 695,014.84

Due from
other

Eanks  • _2,689,456.2 2 4,910,941 96

Due from Treasitrer U. s! 198.000.00

$23^51,451*49

LIABILITIES

Capita- 1  . $ 4,000,000.00

Surplus and /Profits . . . 1,168,027.03

•Eeserves
For Interest and
Taxcs ....$  24,224.15
SpecialReserve 295,988.54  320,212.69

Deposits  . 14,581,711.77

Circulation $3,500,000.00
Less Due from
U S. Treai

i

13,500.00

3,481.500.00

$53,551,451.49

•I. B. L

ishit:

O F F I G E R S

: '1NLEY, Cimi rman of Board
I:AWRFNCE E. SANDS, Preside.nl

(M TDrVf ° KS ’ ViC ° and C.

QIjYDE c.  TAYLOR, Assistant Casl,ie,- f

TT \v\r C ' GRIGGS ’ Assistant to Presid ■

; i  r, B ^ KISER ' K

„ * W. J. PEANK, Assistol  "

..*." h

‘I'

D (

'Partincnt,

V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJCLASOVIT1H BANK, NE SAMO V AMERIKI TEMU'.

-kt a  6 M a U T A u tr a m  A r u c ti n/r t  r« **/ t rr rt c*  n /i r * « » PO -.

NAS NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI

'\

°™>gn Department

celem svetu.

mali

(

CLASSI

•SSSb. m  -

rt'ork

“Ler  notte.es •

ZA OGl-A !

Kdor iš * e:  Vf

ablavce. z-i
s iHŽin5au -
dplO

prijatelje Itd-
la druge  obja'

naši ti

ZAS

Za

gosp-

Cnlumel

Dr. i

Za M

gosp. FR/

Za New
gdsp.

JC

katere rojakom

NAŠI LOK

frank Ambrož
jakob Ambrož
Jos. Aidich, -M
Joe Abel, I’■!«»*
jolm Andolšek
Mas Arnšek, t
Frank Rr«f>*ra
Tony Bakše, t
Ignac Čeligoj,
Josip Celin, S
T .(jhadez za
jos. Crainz, I
Conrad Conlz
josepb Dolin
John Debelak
Tony Fedran,
peter Fugina
Jos. Goričan
John Grsich,
/\nt. Gačnik,
Joe Gama,
joe Hriberni
John Jakše,
Frank Janški
- Jerry Jericb,
John Kočevs
Malija Kami
Jos. Koss, l'
Anton Kom?
Frank Korei
John Koren,
Louis Lesjal
Frank Leski
Mat. Lesko'
Frank Likai
Alojz Lindi«
Frank Luža
Lovr. Mesar
John Matea
Ignacij Meč
John Milčel
Mike Muhv
Ant. M. Pa
Mike Pavšr
John Pezd
Andrej Pirc
lyan Purna
eJ^L Potoč r
Frank Puc
Pudolf Pll 2
-rt^att Revci
Frank Rot
Anton Sne
Jos, Starih
Joe Starin
Anton Sta-
Jos. Simči
Peter Srn«

Wm. Thor
Jos. Ulašii
R. Valto,

John Vese
John Vod
John Žust

Ut r

■

1
■

• 1

> /tvoje

1

| thl: f

a
i
1

Cor.

ZiTncsl ji-
M išči, (1
v ^ola 1
Z 0 I »ljiK,'
nndbe ,

7707

Ktlon

hirati

Niirod*

^niže:

to

NOl

T(

\r

Vs «'llfOl

"Ti

'Noj

itlJe

»Pl

Mil

Up

Cor. FiftH Avenue and Wood St.

231 sbu ^oh  p A.


v

:»♦ h-a«

Z

•j. t-Ofi,

? L:

POD SVOBODNIM S O L N G E M.

POVEST DAVNIH

Spisal  Fr.  Finžgar.

DEDOV.

i

NAŠI TERITORIJALNI
ZASTOPNIKI:

Za Caluimet, Mich. in okolico:

gosp. Dr. JOSEPH PLAUTZ.

Za Mesaba Ranch: I

gosp. FRANK RANTASHA.

Za New York in okolico:

gosp. JOSIP LAPAJNAR

katere rojakom najtopleje priporočamo.

Upra va.

NAŠI lokalni zastopniki.

Frank Ambrož, Tooele, Utah.

Jakob Ambrožič, Eveleth, Mimi.
Jos. Aidich, Mil\vankoe, Wis.

Joe Abel, lUoetoiii Alah.

John AndolšekJ Cleveland, O.

Max Arnšek, San l ; 'raucisco. Cul.
Frank Bregar, Clinton, Ind.

Tony Bakše, So. Chieaso Ul.

Ignac Čeligoj, Kollog Idaho.

Josip Celin, St. Marys, Pa.

T .Chadez za lleliance, \Vyo.

JOs. Crainz, Indiana,polis, lnd.
Conrad Contz, Itadlev, Kans.

Joseph Dolinar za Brougrhton, Pa.
John Debelak, K volet.li, Minn.

Tony Fedran, Lit le Kulis, N. Y. /
Peter Fugina, So. Chicago, 111.

Jos. Goričan za Chicago, lil.

John Grsich, CaHimet, Mich.

Ant. Gačnik, Cleveland Ohio.

Joe Gamaz, Pnehlo, Colo.

Joe Hribernik, Ole.ncoo, Ohio.

John Jakše, Impcrial, Pa.

Frank Janškovech. Peoria Ul.

Jerry Jerich, Pnehlo, Colo.

Jolih Kočevar za, S teol ton. Pa.
Matija Kamin, Korost Cit.y, Pa.
jos. Kosa, Pittsburgh Pa.

Anton Komar, Mlltvnnkep. Wis
Frank Koren. M.iltvankee, AVis.

John Koren. MiLvaukeo. Wls.

Louis Lesjak. P.ridgcport, O.

Frank Leskovec, Little Kališ, N. V.
Mat. Leskovec. Oirard, Ohio.

Frank Likar, Johnstotvn, Pa.

Alojz Lindič, Oreenshnrg Pa.

Frank Luzar, Indianapolis, lnd.
Lovr. Mesarič, Mihvaukee A\’is.

John Matecič, AV. AVlnficlrl Pa.
Ignacij Medved, Collimvooil o
John Milčetič, ltankin. Pa.

Mike Muhvič, Haltic Mich.

Ant. M. Papich, Steelton. Pa.

Mike Pavšek za Bostvell, Pa.

John Pezdirc za I ten d Ing, Pa.
Andrej Pirc, RIy, Minn.

Ivan Purnat, Little Kališ N. V.

Potočnik, llosletter Pa.

Frank Pucelj, Anrora, Tll.

Rudolf Puzelj, P.ArhertoB, O.

.^Matt Reven, Moiindsville, \V. Ya.
Frank Rotar, Tioga, Colo.

Anton Sneller, Pittshurg, Pa.

Jos. Stariha, Kast Helena. Mon .
Joe Starina, Indianapolis, Ind.
Anton Stavanja, Cleveland. Ohio.
Jos. Simčič, Pittshurg. Pa.

Peter Srnovršnik, Korešt City. Pa.
Wm. Thomas, Pittshurg, Pa.

Jos. Ulašič, Reading Pa.

R, Valto, MiHvaukee, AVis.

John Vesel, Ahmeek. Mleli.

John Vodovnik, Sheboygan. \Vis.
John Žusl, Midw'ay, Pa.

( raMlo zanimiv roman se je začel v Sesti številki Slovenskega Naroda- Klor
■ a želi čitati in ni prejel šes;e in tiadaljnih številk, najsi jih naknadno p-~oC)

(Nadaljevanje.)

..Sedaj ni vee Slovenc v v okoliai".

..Hilbudij je pregnal vse preko Djuiave, kar je še ostalo živega
prod njegovim mečem".

Iztok je pomolčal in se rotil v sren bogovom, da privojuje vse
nazaj, kar jim je ugrabil Bizantinec.

• •Ali je še ,daleč do kastela Cerna, v katerem je posadka.?"

-•Ne more biti yeč tako daleč, da bi se v tm času pošteno nave
čeijjal. Skoro bi se morala posvetiti luč iz kastela".

..1’raviš. da si prenočeval v (Vrni. ko si se vračal v Bizanc?"

..Prenočeval, in še jako dostojno. Gladu in žeje no trpi ta centu-
rija‘ 1 .

•Koliko sodiš, da je vojakov? V Bizancu vedo za kastel. tudi
ime častnika sem slišal. Sicer so no briga nihče drfcti zanj".

..To so ostanki od Hilbudijevega ostroga. Zmes divjih vojnikov:
Alani. Heruli. Huni, Obri, Finčani, vse vprek. Dolžnost jim jo. da
varujejo bizantinske trgovce. Toda večkrat jo bolj nevarno hoditi z
njimi, kakor brez njih".

Tolovaji torej?"

..Pol vojaki — po! tolovaji".

..Koliko .jih je? Kako sodiš?"

..Petdeset gotovo, raje več I"

iztok je zopet obirtolknil in pognal konja, ki je s povešamo glavo
kratkih porakov komaj še zmagoval utrujenost.

..Luč!" so nagloma oglasi RadoAmn.

Iztok dvigne gla\'o. Preko ravnine se jo svetil rdeč žarek.

-Kastel T 1

■ Da ! To je Cerna/Seda j krenimo na levo za hrbet trdnjavici.
Ni varno mimo nje!"

Iztok jo,pridržal konja in počakal vojake. Nekateri so dremali
s konji vred.

..Bratje!" jih je ogovoril Iztok.

Vsi so potegnili za brzde, konji so obkrožili poveljnika.

,.Vidite li Ine? --

j. Vidimo 11 .

Kastel Cerna, v njej> posadka Bizantincev".

..Cerna?" .je ponovil zategnjeno stari Sloveti.

,,Ti poznaš trdnjavo, ker si se začudil".

..Ne poznam trdnjave, pač pa častnika. Bil jo rabelj vojaku.n
zato so ga poslali načeloval razbojnikom".

„Ali se ognemo kastela? Posadka je močnejša od nas?"

Molk.

,,Udarimo", zamrmra stari SloVen.

..Mnogo je v njej orožja. Koristilo bi nam. Tudi brez konj niso
..Udarimo!" ponove vsi zaeno.

..Kozli! Morana vas potiplji!" se jo oglasil jezno Radovan, ki
je prisluškal izven kroga pogovor.

,,-Lo udarite! Zlasajo vas bogovi za p redrznost.. Jaz bi rad še
j-pa-r jleL.-grulel po sjfetu — Zfl to o vjjjMr'.jjgjjg:

Zaokrenil je konja in izginil s’eesto -v liho' travo ter utonil lirez-
slišno v noči.

Iztok jim je povedal ukano, da prevalijo posadko. Nato so siis-
nili konje, kopita so udarila glasno oh cesto in v diru so dospeli pred
kastel. .. .

..Plamenice!" je zaklical Iztok stražarju s poveljniškim gla¬
som. Ves tabor se je oživel. Zagorele so plamenice, posadki so blesteli

nasproti pozlačeni šlomi in posrebrnjene prnje. Iztokov zlati orel na vorjl - -i** zahteval od starca:

ih .je učinkoval kakor čudo. Vsa razorožona posadka jo pozdrav-1 "hijaj časa! Govori, kar sem vprašal

Vsdk rojak, kat uri želi imeti k ra¬
sen spomin naj nam nožna ni
jrvoja ime, priimek in fri^on
J/ / naslov.

THE FIRST-SEC. NAT’L. BANK
Cor. Fifth Ave &  Wood Street.
PITTSBURGH, PA. ,

1
*

C

I
t
I

•iBBSaSaBiKl

IŠČE SE

zanesljiva tvrda, trgujoča s zem¬
ljišči, (real estatc firm), ki bi pre¬
vrela naseljevanje in prodajo
zemljišč v velikem obsegu. Po¬
nudbe na

A. J. NORMAN,

7707 First Ave., N. M .

Seattle, Wash.

POZOR ROJAKI!

Kdor želi prevzeti zastop in na¬
birati naročnike za ..Slovenski
Narod" v naših naselbinah po
Združenih državah in Canadi naj
nam to naznani.

Uprava.

SLIKE Z BOJIŠČA.

PRIHAJAJO VSAK TEDEN
NOVE IN JIH LAHKO
EOBITF. POPOLNOMA
BREZPRAONO.

Vsakemu^našemu naročniku, ka¬
teri naui najde novega, naročnika
vsaj. za, pol leta in pošlje njegovo
ime In naročnino (najinanje bOe)
na. upravo bode dobil na žalitev
gori imenovane bojne- slike za pok¬
lon brezplačno in poštnine prosto

nila siva postava že dokaj blizu kastela in zrla proti taboru. Sloven
je stisnil oči in gledal v postavo, ožarjeno od solnea.

..Radovan!" je vzkliknil skoro glasno.

Vrnil se je zopet na zapadni de! zidu, nastavil perišče na usta in
zaklical zategnjeno: ..Radovaaan!"

Siva postava se je naglo premaknila in spela urno proti kastelu.
Kmalu se je približal toliko, da je Stražnik natanko razločil dolgo
godčevo brado.

..Čemu kolovrati očka peš? Saj je imel konja! , Ampak dobro jo
je vdel, da se je ognil boju. Starec irqa nos kakor lisjak", je razmiš¬
ljal vojak.

Se enkrat se .je ozrl po-cesti na jug. Ker ni zapazil nič sumlji¬
vega. .je šel po lestvi /. ozidja .odpahovat vrata Radovanu.

Vojak se ga je skoro prestrašil. Vsa halja je bila raztrgana, na
kolenih krvava in opraskan .jo bil po licih in rokah.

..Pri Šel eku. kaj te je gonil volkodlak? Kje imaš konja, da si
lezel po trebuhu kakor žaba!"

„Naj ti bogovi prizaneso. Jaz ti odpuščam nespodobne besede.
— Ali ste zmagali? Kje je Iztok?

..Zmagali. Poglej! Zasuli srno jarek s trupli".

Radovan se. je ozrl na gomilo in vzdihnil: ..Morana!",

..Kje je Iztok?" s

..Počiva".

..Počiva! Jaz pa trpim".

Mrmral jo strašno razjaren in šel skozi vrata iskat Iztoka.

Zagledal je rib ognju prazne mehove, zvrnjene vrče, tla polita
z vinom.

..Požeruhi!" je zarenčal in sunil z nogo spečega vojaka, ki se je
takoj probudil in skočil kvišku. V veseli vinski omotici je zakričal
prebujeni vojak naglas: ..Hoj — Radovane! Kaka šen pa si?"

Vsi Sloveni so se zbudili. Iztok .je prišel iz ijastnikove spalnice.
Slabo je spal. ker ga .jo skelela rana na nogi.

..Požeruhi, vse ste popili! Samogoltniki!"

..Pa smo zaslužili, očka", se mu je smejal Iztok.

..Zaslužili? Kakor da bi jaz ne bil zaslužil desetkrat toliko".

..Ti si bežal, mi smo se bili — kruto bili".

..Če se li zdi moj beg sramoten, pa .je bil koristen".

..Koristen? Ker so ti menda A-oleje konja požrli". —

-So ga. Ampak tisti voleje so posebne vrste!"

..Posebne? Kakšne? Da imajo šestem nog?"

Mladi Sloven je pomežiknil sosedu, ko je tako podražil jeznega
Radovana.

-Jezik! Bleknil si neumno, da hi zaslužil torbo na usta. Ugani
si vendarle. Tisli voleje so imeli šestem nog".

-Uho, nho". so planili v smeh vsi nacukVnl in silili Radovana
iaj jim pripoveduje o tej volčji večerji.

/o,lep i, 1  nekoliko pomolčal. Jezne iib'*vi so se mu naježile, /,
levico si je izlisoil brado, iz katero so pritekle kaplje poln, ozrl se ji
uv.ii' po vojakih in nato kriknil kakor bi izbruhni! ves srd in strah
iz duše:

..Tnnjuš !‘ ’

Vojaki so onemeli, Iztok je stopil bliže Radovana in z divjim
hrepenenjem v licih ponovil:

..Tnnjuš?"

.. on! Nikjer miru pred kozloberdnikom! Če spim .sanjam o
njem, če potujem, se mi nastavlja pred noge kakor lačen pes pred
gospodarja. Kakor hi vohal s svojim nereščevim nosom preko sodem
vodah! In vselej naletim nanj, ko sem rnzorožen".

-Radovane, ne troši besed! Povej, kje si ga videl, kod tiči. Ta¬
koj udarimo za njim!"

..Prepozuj^UDa -'jim jul.  slu šali suoči, bi vnsel T.tuUtuš .iiqjif>s nu-kov
In. In to hi hilo za marsikoga zelo koristno".

-Očka, ni prepozno! Takoj na konje in za njim tč*

dojaki so si že stiskali .jermen jo za pa-som in goreli poželenja.

..Prepozno, vam pravim. Vol ima samo eno kožo, tri si zapomnite.
Samo če hi bili slušali mene. bi bili morda odrli z njega noeo.j dve-,
prva Tnnjuš, druga kastel".

Iztoku se je zresnilo lice. Z naglasom poA-eljnika, ki mu ni ugo-

Kašelj in hripavost

prideta z  mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo -zdra¬
vljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila.

S EVERAS

Balsam for Lungs

(Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kašlja,
hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že preteklih pet in tri¬
deset let. Je zelo izborni tešilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo
vsim — mladim' in starim, otrokom in odraslim. Cena 25 in 50 centov.

“Imel sem hudi kaSelj. 1 * piše g. I?r.'i n k Vacha, iz  Klk River,

Minn., “ter sem kupil steklenico Sevcrovega Balzama za '

Pljuča in predno sem ga porabil celo steklenico, je kaSelj
popolnoma izginil. Jaz sem BS let star ter se zdravega
l*čutim.'’

BB

BP

aa

OB

BB

na

II

aa

S3

aa

7APPIC A medla glavobol, o-
inotiea, jetrne pri¬
tožbe, zlatenica in žolc niča. se vdajo
zdravljenju, ako se /rabijo kakor na¬
vedeno v navodilu

S EVERAS

Liver Piliš

(Soverove Jetrne Krogljice). Cena 25c..

W. F. SEVERA CO M  Cedar Rapids, Iowa.

I£QZ9 EU 12] FiTUi  ju  ij-j

Kupite

SEVEROVE PRIPRAVKE

od vašega lekarnarja.

Zavrnite nadomestitve. Ako vas le-
L a mar ne more založiti, na¬
ročite jih od nas.

as

aa

aa

aa

BaHaaonffltaes
h  m obh  o m a m na

snnnmtc

Danama

nmnnmiBaaa

»ffl

ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE!

**❖*•:••!•**:•

I

-♦<* * *** £ * ‘t- * *?*

brezplačno

Vsakemu

X poeijemo vsakemu, k.ior nam
•}• naznani svoje ime. pr.tmt*' ^

X točen naslov, krasno notoinstio |
J. (kruliAiM-fiiSfino z lepimi - v

1

Icaiižloo okrašeno z

Kami- plSIte: .

Cunard H.  S. Co., Ltd. t

y.  2L?4 State St- Dep- S Nev/ Vork- „
t-Vv-j-o—ž-k**—•*  -!"-•

X

t

prsi

ljala na dvorišču magistra equitum. Častnik so mu je klanjal in
prijemal konja kakor pokorni sluga za povodec.

..Razbojniki! Sluge in sinovi Bizanca! Konce je vašega posla!
Tu zagospodari Sloven I 11

Iztok je zagrmel na posadko slovenski in potegnil meč.

Častnik v hipu ni razumel, kaj se .je zgodilo; toda v njem je
tičalo zadosti izkušenega vojaka, da ni razmišljal in se obotavljal,
dobro vedoč, kako govori prijatelj in kako sovražnik. y

-Kopja !" je kriknil in segel prvi po sulico ter zavihtel pilum na
Iztoka. Toda ni še izpustil zamaknjene sulice, ko je zašvistel nad njim
meč starega Slovena, da se je častnik zgrudil v krvi. Toda padce na¬
čelnika ni zbegal posadke: Le razdivjal jo je. . v

Desetero konj se je zgrudilo, pod Sloveni. Vnel se j boj, mož z
možem, meč zoper kopje. Težki oklepi so potisnili posadko k zidu.
p ni je so pokale, meči so švigali bliskovito po razoglavi posadki.—
noben Sloven ni bil več na konju — edini Iztok je še sedel v sedlu.
Meč je prestrigel pot vsakemu beguncu. Vsa divja groza bizantin¬
skih krivic ga je prevzela, da je moril razbesnjen brez usmiljenja.

Padlo je mnogo posadke; ali dobra tretjina si je zaslonila hrbte
z zidom, odspredaj so pa štrlela kopja — da je bil naval nanje gotov
pogin za Slovene. Iztok je opazil, kako si kriče napaden« povelja,
^naskočijo Slovene s sulicami. Pomišljal ni niti trenotka. Prišel je
odločilni hip za zmago. T' divjem skoku je pognal svojega krasnega
žrebca od strani v nastavljena kopja posadke. Petnast sulie je pre¬
bodlo truplo — konjevo, pa tudi petnajst vojakov je bilo razorože-
nih. Sloveni so udarili — samo nekaj trenotkov — nekaj krikov in
groznih zamahi ja jev — in posadke ni bilo več. •

Iztoka so ptegnili izpod mrtvega konja. Vstal je, Zganil z roka¬
mi zoubnil z nogami. Krvavela so mu desna meča. Toda rana je bilo
majhna. *  - ® Sra»

..-Izborni vojaki so bili!

To so bile prve besede, ki jih je izpregovoril Iztok.

Nato so razpihali ogenj, ki je ugašal, in pregledali izgubo. Pad¬
la sta dva Slovena. trije so bili ranjeni — in izgubili so trinhjst konj.

-Potegnite trupla v jarke in zasujte! Takih junakov ne smejo

žf ot i orl i!" .

Ko,so vojaki dovršili delo, so zapahnili vrata kastela, se razšli

po shrambah in kleteh ter pirovali do ranega jutra.

OSMO POGLAVJE.

Na zidu osvojenega kašiela. Černa si je žvižgal mlad Sloven stra¬
žar veselo pesem.’ Njegove oči so zrle proti jugu, kjer je ginila v pu¬
sti ravnini siva cesta. Vsi tovariši so trdo spali, opojem od zmago-
slavne radosti in od vina. Zakaj kleti so bile dobro založene.

Naenkrat utihne stražnik na ozidju. V v.isoki travi proti za pa-
dn je nekaj vzbudilo njegovo pozornost. Prvi solnčni žarki so se
že lesketali v mirijadah rosnih biserov po visoki, divji travi. \ njej
je zapazi! vojak nekaj živega. Iztegnilo se je iz trave, utonilo v njej
— in se za nekaj časa drugod, bliže kastela - zopet pomolilo kvišku.
Vojak je napenjal oči, šel po ozidju na zapaduo stran trdnjavice in
gledal. Siva točka je utonila in izginila. Sloven si je mencal pordele

oči in vnovič bistri v ono stran.

-Zmotil sem se", je pomislil in se 'ukrenil, da sc vrne k stolpiču
nad AVati trdnjave. Komaj pa je došel na prejšnje mesto, se je d\ r ig-

Radovait je. odprl ušla, da bi pozabavljal Iztoka. Ali n strašil m
je njegovega lica tako, da je pogoltnil zabavljico.

./rjakaj' 1 , je pokazal z roko, -proti zatonu sem jahal snoei
Konj se je pasel grede, jaz sem kimal v sedlu in si izmišljal lepo po
sem. Nazaduje sem morda celo zaspal. Ne hvalim se, da rad .jaham,
pa če sem enkrat-v sedlu, potem sedim — kakor bi bil eden — to
se pravi, oba eno — konj in jaz. Naenkrat zarazgeta moj serec
odprem oči — pogledam — žolč se mi je razlil v tem hipu po žilah
- da sem videl vse zeleno. Zakaj naravnost y obraz sem pogledal
—- Tunjušu. Pri ognju je sedel in z njim morda še pet ali šest Hunov.
Konji so se pasli pred ognjem — zato je moj zarazgetal. Pograbila
me je tolika jeza, da sem planil iz sedla in hotel nad Tunjuša, Ali
zopet ni bilo no noža, ne meča, ne bodala za pasom. To pot pa je bila
moja jeza in moj pogum — moja rešitev. Huni so šinili kvišku, zajez
(lili in se zadrevili za mojim konjem, ki se je bržkone splašil Tunju
ševoga obraza. Tema je bila tolika, da niso razločili, je li konj prazen
ali ni. Šlo je po stepi — tokate — tokate —- jaz ja po trebuhu v pra¬
prot in robidovje. Do zore sem tičal v grmu — napol živ — napol
mrtev in Huni se niso vrnili. Morda me še sedaj love. Toda jaz som
jih ukanil in ukanil jih je konj; zakaj modrost, ga je obšla, odkar
je nosil mene."

..Za njimi!" se je glasilo kratko povelje Iztokovo.

Nihče ni več poslušal godca, ki je godrnjal, se jezil, tožil o žeji
in lakoti. Sam si je moral poiskati jedi in pijače.

Minuli sta dve. uri'.

Iz kastela so prijezdili Sloveni tla nizkih traeanskili vrancih
Za njimi je šla dolga vrsta natovorjenih konj. Iztok je dal izprazniti
ves tabor. Na konje so oprtali orožja, katerega je bila velika zaloga
oklepov, čelad, sulic, kopij, mečev, strclie in lokov, prač in svinčene¬
ga želoda. Do petdeset konj so obremenili s plenom tako, da so se
šibili. Odgnali so seboj tudi nekaj volov, da jim ni bilo treba tovoriti
na konje žita za lmmo. Ko je odšel zadnji tovor skozi vrata, je vrgel
Iztok ogorek v kup sena ir odjezdil. Kmalu se je.dvignil gost oblah
dima iz kastela — prodrli so plameni, trdnjavica je. gorela.

Iztok je odbral dva stara vojaka in tri ranjence, da so tirali
zaplenjeno živino. Sodil je, da .je čisfo varen pred pogonom iz Bizan
ea. Sam z ostalimi vojaki pa je sklenil, da poišče Tunjuša.

-Radovan, ti ostaneš pri tovorih? Poglej, na .volih visijo polni
mehovi 11 .

,.Ne rečem, da Ih se mi no prilegla kaplja vina. Ker greš pa nad
Tunjuša, greni s teboj. Nočem, biti brez deleža ob smrti tega kravje-
repnika!"

..Uast, čast!" so vzklikali vojaki Radovanu.

,,'Ampak brez orožja si, očka r*

..Ukana je za deset mečev!"

.Torej naprej!"

Iztok je vzpodbodel majhnega konjiča, na cesti se je dvignil
prah —- tovori so zaostali-- —• *

Mehka trava je gorela v zahajajočem solncu. Sloveni so prebro¬
dili prostrane stepe na levo in na desno ob cesti. Sledili so hhnske
konje. Toda sledovi so bili zmešani, križali so se na sever in na jug.

..Ušel je, sontjaveclU jo momljal Radovan poten in truden. Iz¬
tok .je odposlal po eosti pot vojakov, da so šli toA r ornikom naproti.
Sam pa je iskal prostora za prenočevanje. Gost hrastov gozdič blizu

Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer-lahko že na
prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi¬
kajo ražne vojske.

Polegtega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so
zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa v
njihovih najzadnjih fotografijah.

Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi
v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo
poseči v boj.

Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari¬
sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od
Washingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in
deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti.

To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra¬
vo -Slovenskega Naroda".

f::ieU


ceste ga je mikal. Krenili so proti njemu. Zdelanim konjem so pustili
povodce na vratovih. Nič niso govorili: trud in spance sta jih zma¬
govala. Le Radovan je polglasno poval in zibal z glavo. Štiri čutare
si je obesil ob sedlo, ko so šli iz kastela. Sedaj so bingljale prazne ob
konju — in zato je godec prepeval in pozabljal, da ,ie truden.

■ -Tukajle"; je izpregovoril Iztok. -Trava v senci ni požgana od
solnea; lahko se napasejo vsi konji. Drv nam nudi gozd, da si pri¬
voščimo vola".

Vojaki so sneli noge iz stromehov, par jih je že poskočilo na tla.

V tem trenotku pa zahrešei Radovan s tako strašnim glasom,
da .je vztrepetal mozeg po kosteh.

-Udri, Iztok, udri! Tunjuša!"

Izza Hrastja jo zavel rdeč plašč.

Radovan se je zvrnil kakor meh vina s konja v travo, v Iztokovi
roki .je blisnil meč, nožnice vojakov so zarožljale,

Tunjušev konj je obstal kakor okopan. Iztokov se je vzpel in
zacepetal.

-Umri! 1  je kriknil Iztok in pognal konja proti Hunu. 'Poda Tit-
njii.šev konj jc odskočil kakor mačka, zamah je žvišgnil po vzduliu
preden se je ukrenil Iztokov zniirvljeni konj, jo Tnnjuš sedel ri¬
tenski v sedlu in bežal kričeč:

„Lok, lok, lok!"

Iz gošče so pomolili še štirje konji glave, ki so sami od sebe
zdirjali za Tunjuscm. Jezdeci so so vsi v diru na sedlih izprcvrgM,
napeli loke, in prožili v obraz preganjajočim Slovanom otrovane
streliee. Iztok je naglo uvidel, da je pogon brezuspešen. Nizki iu
trudni konji ne bi nikdar dosegli Hunov. Slovene pa lahko rani otro-
vana streliea — in za najmanjšo' prasko neizogibna smrt. Pridržal
je konja in z majhnim Skitom na komolcu prestrezal streliee, dokler
so ga dosegale.

-Ne prenočimo tukaj!" je velel, ko se je vrnil do gozdiča. /

..Tudi tebi je ušel", se je oglasil ves plah Radovan.

.Uemu si zakričal moje ime?  Sodil hi bil, da smo Bizantinci in
brez strahu bi mi prišel pod meč. Naprej vsi. naproti tovorom!"

Celo noč je gnal Iztok po cesti. Dovolil jo samo kratek odmor,
'da so napasli in napojili konje. Vedel je dobro, če jo blizu kje Hu¬
nov tabor, vrne se Tnnjuš z vso konjieo — in jih porazi. Zato je ho¬
tel priti do Donave brez počitka še ponoči, dasi so konji poklekali od
truda. č'e Hi se vrnil Hun, bi slišal peketa nje konj, v temi bi videl
dolgo vrsto na cesti, cul rožljanje natovorjenega orožja — in to ga •
premoti, da si ne bo upal udariti nanje, ker bo sodil, da je toliko vo¬
jakov, kolikor konj.

01) svitu jutra se je zameglilo pred njimi.

-Donava", je zamrmral Radovan.

-Je li še most preko vode?"

-Ni ga! Pač pa so široki plavi in par čolnov, s-katerimi sp pre¬
pel ja vajo Huni".

..Torej na plave!"

-Konji poklckujejo!" \ ' p

-Naprej! Kdor omaga, obleži sredi ceste!"

Padlo je deset konj. proden so prišli do reke. Zajezdili so na
plave, zasedli čolne in odrinili z nerodnimi A r esli v veletok.

Niso še dosegli brega na levi strani reke, ko so se pojavile y
stepi črne, nemirne točke. /

-Huni! Huni!" je šlo ust do ust.

Sloveni so'se naslonili z vso silo v vesla, (inaii so brodove, dn so
se šibili dolgi drogovi v mišieavih rokah.

Pritisnili so v visoko trs je uprav takrat, ko so Huni obstali na de¬
snem bregu Donave. 1

Iztok je z mračnim čelom motril Tunjuševo krdelo. Vedel je,
da.,so Huni tako drzni in konji tako izborni, da bi utegnili preplavati
rckV In ga. ni varala slutnja. Kakih petnajst hunskih .jezdecev jo
zatulilo čudna zategnjen krik konjem v uhlje in v trenutku je oškro¬
pila reka z belimi penami konjske boke in zagrnila njihove hrbte.

-Streliee!" je kriknil Iztok in skočil h konjem, ki so bili oprtani
z loki in pušicami. Pograbil je najveeji lok in si vrgel, težak tul na
hrbet.

... . . J*#" (Dalje prihodnjič.) J  >' / f

»SLOVENSKI NAROD", IS. novembra 1919,


CUNARD

na j hitre iši parniki na svetu

„M A U R E T A N I A"
NEWYORK LIVERPOOL*

najhitrejša proga preko Liverpoola za

LONDON,

PARIZ,

NAPOLJ,

RUSKO,

FINSKO,

PATRAS.

ODPLOVITF.V ZA LIVERPOOL

T U S C A N I A ' ,

petek, 26. uovb. 4. p. m.

CAMERONIA SAXONIA

pete-k. 10. decemb. 4 p. m. robota 25. decernb. 10 a. m.

Parmsko pribrež.je se naliaja na podnožju W»st 14. ulice
North River, Nev York.

Za dal j n.je podrobnosti obrnite se na:

THE CUNARD STEAMSHIP C0MPANY LTD.

21—24 STATE ST. N E W Y O R K, N. Y.

ali njene pooblaščene zastopnike.

V KOLONUALNt DOBI.

Prvi evropski naseljenci so bi- 'in 6 penee na dan. torej za 6 pen

v  Leta 1608 sta bila ob

ŽEPNO PERO,
SVINČNIK in PEGAT

50c

Z IMENOM IN PRIIMKOM

SAMO

ZA NASE NAROČNIKE.

Napišite svoje ime im priimek, pošljite 50 c.
ui upravo lista, navedite svoj točni naslov, in
naročilo se bode takoj izvršilo.

BALKANSKE ARMADE.

¥


Na Balkanu se soula.] vršijo važ
Hi boji. in tako .jr torej zanimivo
Vedeti, kakšno jr stanje balkan¬
skih armad, posebno Bolgarske;
Bove zaveznice Avstro-Ogrske.

Organizatorji in učitelji bol¬
garske vo ,ke so bili Rusi. Ruski
generali in višji častniki so delo-
Vali v mladi armadi ter so igrali
V nje.j vrč let izključno vodilno
vlogo. Ko .je izbruhnila srbsko-
bulgarska vojna leta 18-S6. .je ru¬
ska vlada ' so svoje častnike /d-
poklieala in mlada armada jr bi¬
la čez nor brez voditeljev, postav¬
ljena na lastni' noge. Toda Bolga¬
ri so pokazali, da so se v malo Ir¬
tih. mnogo naučili. Mladi stotniki
60  prevzčli poveljstvo pol kov. voj
Jii minister je postal major, pome
niki so komandirali bataljonom,
toda vojaške vrline zapovednika
Aleksandri Butonberga in njego-
častniškega zbora so daleč
nadkrililr zmedenost srbskega
vodstva ii Bulgarija .jr zmagala.
Tako si .ir bulgarska armada že s
Svojim pr’ im nastopom pridobila
dobro iim. in poznejša leta so po¬
kazala, da so njene vrline res od¬
lične, Bulgari so ostali učenci Ku¬
bov.  Oficirski naraščaj je študiral j
na ruskih vojaških šolah. Se le
pod sedanjim kraljem Ferdinau
dom se jr ustanovila bolgarska
častniška akademija in mlajši
(častniški zbor se ne nekoliko opro
estjl ruskevn duha. Izborne vrline
je poka/.ah bulgarska armada v
balkanski vojni, zlasti v borbi
proti Tur! mn je svet občudoval
naravnost ognjeviti ofenzivni duh
bolgarskega vojaka. Od balkan¬
ski? vojne seui so se razmere pri.
armadah balkanskih državic zna¬
tno spremenile*, tako zlasti glede
Števila vojaštva, kakor tudi glede
opreme, preteklo leto svetovne
Vojne so' porabile vse. nrvtrulne
države, da ojačijo svojo vojno pri
pravi jenosl in o bulgarski arma¬
di smo že >petovano slišali, da sp
nahaja v stanju najpopolnc.jše
pripravljenosti.

Leta 1912. je štela bulgarska
armada v strokovnih seznamih
190.000 mož. in 1080 topov. Bal
kanska vojna je pokazala, da je
bila tu cenitev mnogo premajhna
in da .je imela Bulgarija daleč
HM 250.000 mož na razpolago. Se
jjfe tudi število njenega prebi¬

valstva naraslo, in sicer na 4,800-
000. Nemški strokovnjak Rott-
tnann računa, da razpolaga Bol¬
garija s 480.000 vojaki, kar jo‘go¬
to v o zelo skromno računano, ako
pomislimo, da ima Bolgarijo uve¬
deno za moške med 20. in 46. ]c-
iom splošno vojaško dolžnost, in
da se torej v slučaju mobilizacije
nahaja skoraj 10 pdsto. prebival¬
stva pod orožjem. Ako upošteva¬
mo. kako uporabljajo države v
sedanji veliki vojni svoje vojaške
rezervoarje, potem moramo priti
do zaključka, da šteje bulgarska
armada danes najmanj dobrega
pol milijona mož. Posebno forma¬
cijo tvori takozvano »opolčenje"
(črna vojska).

li naravno navezani na poljedel¬
stvo v Ameriki, ako so se hoteli
preživljati. Vsled razmer, katerih
na tein mestu ni mogoče natanč¬
neje razmotrivati, se je razvil na
severu današnjih Združenih dr¬
žav farmarski stan, ki ni posedo¬
val več zemlje, kakor jo je bilo
mogoče obdelati. Vsaka posame¬
zna družina je bila odvisna od
svojega dela, in se je morala po
tem ravnati.

Na jugu pa je bilo vse drugače.
Tamkaj se je razvilo plantažno
gospodarstvo, ki je imelo glavno
zaslombo v sužnjih, ter je zavze¬
malo več ali manj značaj fevdal-
stva.

Pri sledečih razmotrivanjih pri¬
dejo v poštev v prvi vrsti novo-
angleške države, kjer so bili za¬
četkom priseljevanja mali farmar¬
ji popolnoma samostojni. Mezd¬
nih delavcev je bilo skraja malo
ali nič. Ako je bilo treba pomoči
pri postavljanju poslopij, pri žet¬
vi, ali drugem takšnem delu, so si
naseljenci medsebojno pomagali.
Vsak farmar se je moral tudi ra¬
zumeti na rokodelstvo. Poljsko
orodje si je sam napravil. Moral
je znati kovati, posekana drevesa
razžagati v pripravne deske in
hlode, ter si postaviti potrebna
poslopja. Ženske in otroci so do¬
ma predle in pripravljale potreb¬
no sukno za sebe in svojce.

Toda kmalu so se zgodile izpre-
membe. Marsikaterim kolonistom
se jc zdelo dobičkonosneje, ako
se posveti ju ribištvu. Pozneje so
postali tudi mornarji in trgovci,
ker kot farmarji na razmeroma
malo rodovitni zemlji niso mogli
shajati. Prihajalo je vedno več
ljudij, in nastala je potreba usta¬
novitve uredb, ki so bile potrebne
za splošno blagostanje, ne da bi
bili posamezniki v stanu jih udej-
stviti. Tako so nastale, s podporo
občin, prve žage,, mlini. strojarne
in druge take ustanove. Kakor
pravijo, so bile prve žage v novo-
augleških državah, še predno so
mislili nanje na Agleškem in na
Holandskem. Začetek te industri¬
je naravno ustvaril tudi razred
delavcev, katerim je bilo treba
dajati za njihovo delo plačo. Raz¬
red mezdnih delavcev se je tedaj
začel s tem razvijati.

V splošnem moremorazdeliti de
lavcc kolonijalne dobe v tri raz¬
rede : v mezdne delavce, sužnje in
kontraktne delavce. Sužnji so bi¬
li v prvi vrsti na jugu, pa tudi v

BOŽIC

kje SO

BOŽIC

VASI DRAGI?

ehota je oborozPw& z 8 mm
manlihereami. ravno tako k a Va¬
lerija. Normalni topovski tip ima
kaliber 7.5 cm. brzostrelne hav¬
bice sij kalibra 12 cin, gorski to¬
povi imajo 7.5 centimetrov. Arti
lorija je deloma nemškega, delo¬
ma francoskega izdelka. Strojne
puške so večinoma angleško de¬
lo. Po balkanskih vojnah, zlasti
pa preteklo leto. je nabavila Bul
gari.ja mnogo novega orožja in
zlasti artilerija sr je gotovo spo
polnila v smislu izkušenj, ki so
jili pridobile vojujoče se države
na evropskih bojiščih. Ali je ino
gla Bulgarija nabaviti tudi kaj
modernih težkih topov, se danes
jie ve. Že pri obleganju Odrina
se je pokazalo, da je v tem oziru
zaostala in verjetno je. da .je sku¬
šala ta nedostatek kolikor mogo¬
če popraviti.

Bulgarija razpolaga tudi s par
vojnimi ladjami, ki služijo seve¬
da le v obrambo obali. Jedro bul¬
varskega brodovja tvori 6 torpe¬
do vk. križarke ui nobene. V tem
oziru jo Romunija znatno nadkri-
ljuje. ker ima eno oklopno kri¬
žarko, 5 oklopnih topnieark ter
okrog 20 torpedovk.

Po zadnjih poročilih sodeč, se
pridruži Romunska in Grška za
veznikom. Ako malh računamo,’
razpolaga danes Grška z najmanj

400.000 vojaki, in ker ima Srbija
po novejših cenitvah samo še ka¬
kih 250.000 mož. Romunska pa

600.000 preti Srbiji neizogiben
pogin. Konstelacija na Balkanu
je bila takšna, da je bilo videti
na prvi pogled, da ima uspeli odI,
ki lahko vrže meč na balkansko
tehtnico. In ta meč je sedaj v ro¬
kah avstr, in neinšk. vojskovodij.

severnih kolonijah suženjstvo ni
bilo nepoznano. Splošno pa jc
prevladovalo na -severu mezdno
in kontraktno delo.

Ker ni bilo veliko mezdnih de-
avcev. je razumljivo, da so prvi
naseljenim ' skušali plače urediti
po zakonih, kakor so sploh uredili
svoje življenje po predpisih. Po¬
stavno so določevali, kako se mo¬
rajo ljudje obleči, kako si mora¬
jo dati striči lase. kako se mora¬
jo vesti itd. Da, zahtevali so celo.
da se postavno določi, kdaj -sme
mož poljubiti svojo ženo in kdaj
ne. Razumljivo je tedaj, da je ta¬
kratna zakonodaja tudi odločeva¬
la u tem, koliko se sme plačevati
mezdnim delavcem, in koliko
smejo leti sprejeti, ako se je uti-
kala v vse posameznosti javnega
in domačega življenja.

, Tako so v državi Massachusetts
opetovano postavnim potom do
ločili plače. Leta 1633 je odredil
general Court, da ne smejo dobi¬
ti tesarji (jikarpenterji), zidarji,
delavci na žagali, kosci, mlinarji
itd. več kot 2 šilinga (50 centov)
ua dan, ako se sami prehranjuje¬
jo, sicer pa 14 penee brez hrane
in stanovanja. Zaslužek neizuee-
nih delavcev v istih strokah je
določil občinski konštabler z dve¬
ma drugima. Najboljši neizhičeni
delavci so dobivali po IS penee,
torej 37% centa na dan. Dober
krojač je dobil 12 penee, slabši
8 penee s hrano in stanovanjem
Delovni čas se je začel s solnčnim
vzhodom, ter se je končal s soln
čilim zahodom. Vendar je bilo
predpisano, koliko časa se smo
porabiti za jed in počitek. Kdor
je sprejel ali plačal višjo plačo,
kot je bilo predpisano, je bil ka¬
znovan z denarno globo. Pozneje
so to zakonsko določbo izpreme-
nili tako, da je kaznovati samo
delaVca, ki sprejme višjo mezdo.
Leta 16755 je bilo kaznovanih več
delavcev, ker so delali za 2 šilinga,

ee prevet

sojena v denarno globo po 16 pen¬
it- dva krojača, ker sta za en dan
izostala od dela. Nikdo ui smel le¬
nariti, ako sc ni hotel postaviti v
nevarnost, da ga kaznujejo. Leta
163G je bila dana pravica posa¬
meznim občinam, da uredijo viso¬
kost plač v svojih okrajih. Ko so
leta 1640 padle cene potrebšči¬
nam, je general Court iz Massa¬
chusetts ukazal znižati plače de¬
lavcem.

Različne delavce so označevali
s »posli", tako farmarske kot do¬
mače delavce. Tudi vajence in
kontraktne delavce so nazivali
pod tem imenom. Kontraktne de¬
lavce so pošiljali iz Anglije in
Nemčije v kolonije. Kontrakti so
bili izstavljeni za več let, ter je
bil delavec obvezan za toliko ča¬
sa delati za -svojega gospodarja.
Ohranjena je še pogodba, v kate
ri se zavezuje neka služkinja, da
bode delala za letno plačo treh
funtov šterliugov, ali za petnajst
dolarjev. Stroški za prevožnjo iz
Anglije so v tem uračuuani. Va¬
jeniška doba j c trajala navadno
sedem let, Po neki pogodbi se je
zavezal neki kletarski mojster da¬
ti svojemu vajencu po sedmih le¬
tih učenja dva para oblek, puško,
sabljo in dvajset šilingov. Neka
dekla jo dobila po petletnem kon
traktu kozo, s pomočjo katere naj
bi se preživljala nadalje.

S ..posli 4  * so ravnali gospodar¬
ji jako slabo. Ako se niso obnaša¬
li tako. kakor je bilo všeč gospo¬
di, so bili težko kaznovani. Sodi¬
šča so postavila take negojence
na sramotni kamen, jih pretepali
zapirali ter obsojali v denarno
globo. Ako so bili posli obsojeni
na telesno kazen, so morali slu¬
žiti še enkrat toliko časa. Gospo¬
darji so vsled tega radi izzivali
svoje uslužbence, da so se uprli,
ker so mogli potem podaljšali
njihovo službeno dobo. Tako je
bil leta 1651 obsojen nek delavec
v York, ker se baje ni vljudno ve¬
del napram svojemu gospodarju.
Stroški so znašali 7 funtov šter-
lingov in 10 šilingov. Njegov go¬
spodar je plačal, in za to je dobil
pravico, da proda delavca v »Vir¬
ginijo, Barbados ali katerokoli
drugo angleško naselbino*‘. Po¬
begle posle so vrnili gospodarjem
ali jim zamenjali.

Nek zgodovinopisec popisuje
dom mezdnega delavca v 18. sto¬
letju sledeče:

»Bol pesek je iiadomestoval
preprogo. V omari hi bilo porce¬
lanaste posode, na stenah, ni bilo
videti slik. Peč je bila neznana.
Premoga delavec še videl ni, in o
užigalicah ni ničesar slišal. Le
•edkokdaj je prišlo meso na mizo,
in to je moral plačati dražje, kot
njegovi potomci. Hrana je bila sla
ba, obleka priprosta. Usnjate
hlače, rdeča flanelasta srajca,
razcefran klobuk, grobe črevlje
in usnjat predpasnik -— to je bi
la njegova obleka. Usnje je vdrg-
nil z mastjo, da j,e- bilo mehkejše"
Tako so bili v »dobrih starih ča¬
sih" oblečeni amerikanski delav¬
ci.

Resnica je, da je dandanes za
ameri kanskega delavca boljše.
Razmere so se. izpremenile, toda
če se pomisli, na slabše. Koloni¬
jah« delavec prejšnje dobe .je
imel malo. toda to mu je bilo si¬
gurno. Današnji proletarec pa
nikdar ui siguren, če bo imel dru¬
gi dan kaj jesti.

Uier JC vojska, žalost in beda?

■ -RAV GOTOVO^ ' E  V R  A Z NIKE.

Kako se jim godi tam

<AV GOTOV

'te  ŽAL0 .  '„ nikl  že pred durmi-

“ «T| I T E TAKOJ!

P 0 S  "V V STARI KRAJ. TREBA SEDAJ

DOKLER D0SP ® ^Sf, T IN  MARSIKDAJ se vec.

MESEC DNI 1JN N V TO  VAS OUOZAR.IA

»KPS?»ŠjLa!S£

vnšlJTTB TEJ BANKI DENAR■ £°^\-aT ANČKI NASLOV.

SVOJCEM ZA BOŽIČNI DA - ^ krA J OB POLM OAKAN-,

TA BANKA POŠILJA CENI:

Za  100 Kron $15’

50

X I' E v NAŠLO X ■ «|

I1I1IIB11 SINI.

PITTSBURGH, PA.

F IB ST- S E C 0 H

Corner Fifth Ave. & Wood Street

V splošnem pa je veljalo življe¬
nje in blagostanje delavca one
dobe jako malo. Kdor se je zadol¬
žil, se je moral zato pokoriti v
ječi. Takratne razmere so bile
naravnost strašne. Nek zgodovi¬
nar zatrjuje, da imamo danes več
usmiljenja s padlimi konji ali po¬
voženimi psi, kot so jo imeli ta¬
krat naši predniki s ženskami.
'Zaradi kake nedolžjie kletvice so
žene bičali, in istotako možke, ki
so se zadolžili. Delavci kolonijai-
ne dobe so živeli v duševni temi.
O svetovnih dogodkih niso vedeli
ničesar. Tudi v politiki niso igra¬
li nobene vloge. Ker niso ničesar
posedovali, tudi niso imeli volil¬
nega prava.

Malo je bilo delavskih organi¬
zacij. Bile so velike izjeme. Prvi
delavci, ki so ustvarili organiza¬
cijo, so bili črevljari v Bostonu,
ki so leta 1648 ustanovili nekako

delavsko zvezo. Ta je imela na¬
men nadzorovati neizurjene de¬
lavce.

Y osemnajstem stoletju opaža¬
mo prve početke organizacije de¬
lavstva, ki imajo značaj lokalnih
delavskih zvez. Začetkom tega
stoletja so ustanovili ladijski
smol j ar ji v Bostonu klub. toda
namen je bil bolj politične kot
ekonomične narave. Potem je bilo
več začasnih tiskarskih organiza¬
cij. Lc-tc so se začele ustanovi ja¬
ti v Neiv Torku leta 1776. Orev-
ljari pa so prišli 1. 1794 tako da¬
leč, da so mogli ustanoviti zadru¬
žno Zvezo, imenovano »Federal
Society of Journeymen Cordvvai-
ners* ‘. Začetkom 19. stoletja so se
začele razvijati druge strokovne
organizacije. Toda prava zgodo¬
vina delavskih zadrug in delav¬
skega gibanja se začne šele po
vojni z Anglijo, leta 1812, ki je
prekinila uvoz iz Velike Britani¬
je tej- tako vplivala na razvoj sa-
mostojue amerikanske industrije

Kontraktne delavce kolonijel-
ne dobe je treba deliti v tri raz¬
rede : Redeuipcijoniste ali ljudij,
ki so so prostovoljno podvrgli
pogodbi, 'večinoma za prevožnjo
iz Evrope; potem osebe, ki so bi¬
le ugrabljene (kidnapped) ali
prisiljene, in zločince ali ljudij,
katere so imenovali zločince. Prvi
azred je imel navadno pogodbo
(kontrakt) za gotovo število let.
Ko je doba pretekla, so postali
možki redempcijonisti večinoma
farmarje ali rokodelci, ženske so
se pa j omožile.

Ugrabljanje ljudij takrat ui bi¬
la nobena redkost. Pod vlado
Karla IT. so postale deklice in
mladeniči revnejših slojev često¬
krat, žrtev človeških roparjev, ki
so delovali tudi kot nabiralci za
armado ki mornarico. Kakor po¬
ročajo, so leta 1670 odvedli iz An¬
glije več kot 10.000 oseb po sili
v Ameriko. En sam teh razbojni¬
kov je v enem letu spravil 840
ugrabljenih oseb v amerikanske
kolonije., kamor jih je prodal kot
kontraktne delavce. Kazen za rop
ljudij.'.’ ' bila mila. V nekem slu¬
čaju je Ml kaznovan tak razboj¬
nik za a; vabljenje moža, žene in
deklice v denarno globo 12 penee
(25 et atov). Če bi pa le-ti kaj
ukradli, bi jih čakala smrtna ka¬
zen. T; ko so takrat sodili o pra¬
vu lastnine in pravici posamezne
osebe.

E ozirom na zločince, ki so tvo¬
rili del kontrastnih -delavcev v
kolonijah, je omeniti, da je bilo
takrat nekaj vsakdanjega depor¬
tacija in prognanstvo »nezabelje¬
nih ljudij". Transport teh ljudij
amerikanske kolonije je imel
dvojen namen. Anglija se je iz¬
nebila zločincev in »agitatorjev"
kolonije pa sp dobile nove delav¬
ske moči. Ceni se. da so v sedem¬
najstem stoletju poslali najmanj
50.000 oseb iz Anglije in Irske pri
silnim potom v amerikanske ko¬
lonije. M čina kont-raktnib delav¬
cev v državi Marvland je izšla iz
teh pregnancev.

trakta! delavci še na slabšem kot
sužnji.

Suženjstvo je pa cvetelo v sko¬
raj vseh kolonijah. Ni bilo omeje¬
no samo na jug. Pobožni puritan-
v Massachusetts, kakor tudi ra-

Island

POZOR! VAŽNO! POZOR!

ZNATNO ZNIŽANE  CENE pri po.
SILJATVAH DENARJA.

_Gene so sliedeče: - -

bili.

ci —

dihalni prebivalci Shode
in ..kvakerji" v Pemisvlvanivi so
iuieli sužnje ter .jih izkoriščali,
novoangleških državah se ima
mnogo bogatih dužin zahvaliti za
svoje blagostanje izkoriščanju
sužnjev svojih prednikov.

Moralični pomisleki niso
ki so napravili konec suženjstvu
mi severu, temveč gospodarski
oziri. Suženjstvo se ni izplačalo,
ker ga ni bilo mogoče izrabiti na
malih farmah. Razim tega tudi
klima .(podnebje) ui bila ugodna
za zamorce, in pri nastalih bolez¬
nih jc imel gospodar samo nepri-
like. Razuu tega so rabili na se¬
veru izučene delavce, in teh je
bilo med zamorci bore malo.

Takšna je bila v splošnem slika
katero nam je nudil delavski raz¬
red v Ameriki, predno se je razvi¬
la industrija. Le-ta je prevrgla
stare ustanove, ter poklicala v
življenje moderni delavski razred
proleturijat. Delavskega gibanja
v modernem smislu si v kolonijil-
ni dobi ne moremo lahko pred¬
stavljali. Pač ni bilo predpogo¬
jev. Ti so postali šele. ko so prišli
stroji, in se je začela moderna
industrija.

BLODNE SANJE.

London, Anglija, 9. nov. — Da¬
našnje ustoličenje novega Lord-
mavorja Sir Charles Cheers Wa-
kefield je dalo priliko premirju
Ascpiithu in drugim ministrom,
da so v svojih govorih skušali opo¬
gumiti ljudstvo, mu utepsti v gla¬
vo, da so aliiranci s položajem na
bojiščih lahko zadovoljni.

Ministrski predsednik je izjavil J
cla so pogoji za mir še vedno tisti. ■
kot pred enim letom. Aliiranci da!
ne odnehajo prej. dokler se ne j
zagotovi neodvisnost majhnih dr

5 Kron
10 .

15

20

25

30

35

40

45

50

55

60

65

70

75

30

85

90

mo

Too

300

400

500

600

700

800

900

1000

2000

i  .85

I.  65
2.4C
•T2C
3.90

4.75

5.50
6.30
7.05

7.75
8.60
9.40
10.15
10.95

II.  7C

12.50
1325
14.06

15.50

31.00

46.50

82.00

77.50

93.00
10850

124.00

139.50

153.50

307.00

3000 ... ...  46050

4000 . 614.00

5000 .   76750

6000 . :....  921.00

7000 . 1074.50

8000 . 122850

9000 .

Ker no vemo, koliko časa bodo le
nizke ceno ostale, opozarjamo rojake,
da se sedaj poslužijo to izredno ugod¬
ne prilike.

Povejte o tem tudi svojim znancem,

First-Second National Bank
of Pittsburgh, Pa.

Corner Fifth Ave. & Wood Strest,

P i 11 s b u r g, Pa.

|POŠLJITE SAMO:

25 centov j

zav, m obrani Evropo pred nasil- •
nim nudvladau.jein.

Potem je. tudi zagotavljal, da •
bodo alimim-i Srbijo rešil
poginom, kadar pride pravi čas
za to. Drugi ministri so govorili v
enakem zmislu. Lord Reading jo
celo zagotavljal, da je 90 milijo- ;
nov Amerikapeev z dušo in tele-j
som ua strani aliirancev.

s  -Ji so delodajalci ravnali
tako s bo kot s sužnji. Sploh so
bili takratni delavci sužnji v pra¬
vem p v. :uemi besede. Ker jc bil
kontrakti ii delaVee svojemu d-o-
spodar.m samo za gotovo dohodna
razpoki o. ga je izžemal, kolikor
.ie m<» -el. V  tem oziru so bili kon-

na upravo .SLOVENSKE j
GA NARODA' kot četrt- S
letno naročnino in dobi- 5
vali boste najugledneji in S
najneodvisneji časnik v {
Ameriki. j

Polletna naročnina . $ 0.50  S

Celoletna naročnina .. $1.— f

i nvnrl I n ( °Pozarjaino vas na uaie kra* «
1 piecl I « sne darove) 0

Slovenci in Slovenke, naročajte
“ na  »Slovenski Narod' * najbolj- 1  ko i i
si slovenski list v Ameriki! i Narod.,'

Vsak

pošten delan
si lahko

v svojem pf®'
stem času neke -
liko dolarjev ni

teden, ako se ta-

na upravo »Slovenskega
za pojasnilo. hj


j/

igli

-'JL.

ve

II

CLEVEUND.0HI0

25 ^7 St. Clair Ave.

Prva slovenska Jr Avt ' ^

. tropinovca 1»

Domače rdeče virm^ i“ a P ° ^ 10 ° iu

pismeno na:

ustmeno ali

SSF

JOHN POPOVI^fe.

^^t^tEVaAliD.OHIo' zz At-- » K- M VIK


■Siet.

pALMATINSi
VENSKEGA
ČETI NAZAJ

Dunaj, Avs

vedno vrši. Da b

palanient k za«

naprej v gonsf
Kakor hitro pri
Čete z nasprotni
janke so L

S K

' Avstr o-o gri

avstrijsko-ital ij

■\ »Na jugoz;
sv oje napade n

,,Dalmatin?

lea štev. 17, so
Osla vij i v rol«

..pri 1’odg
n so bili vedru
„V po k ruj
dreti v naše p<
je znočilo, so ii
..MmiilŠi i
reko. so bili p<
..Posebno
drugih točkah

Znani voj
v Nev Yorku

Trst, po s
ki se vleče od
se pomisli pre
se mora reči,

operacije. Nji
Mihele in Po-

p'adh’ njegovi

Italijausi
predstojniki,
skozi Gorico,
je, da so J ju  h
go vini so ga

Med vso
Anglijo zrno
po svojih nm
nua‘', ihtenj

V Rimu
vseskozi zlaf

Mini štab oj
‘'•■la nasproi
v  Dvmajsl
Se  iiolj debe
•)' e  Priča ko v
resni,'. U ih us

v  R An, it

;' 0e llo italij
, kot  uradne
borijo
p P°9t<gai
Podgori in
'- 1 ' ^9 ene e

w  . Petro;;

^istrstv«

nyz;, -i. in d
hn

Po ^aja n

. U Gal


0

/ Vte

^eiop :