Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA ANEK Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK) 3 JULIJ 2022 Ekološko kmetijstvo ANEK Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 Izdajatelj: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Grafično oblikovanje: Art design, d. o. o. Prva izdaja: Ljubljana, 2022 Elektronska izdaja Brezplačna publikacija Publikacija je dostopna na povezavi: https://skp.si/portal-znanja Slika na naslovnici: Pridelki ekološkega kmetovanja, avtor: Subottina Ana/Shutterstock.com 4 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 117868291 ISBN 978-961-6761-95-6 (PDF) ANEK Ekološko kmetijstvo Vsebina 1 EKOLOŠKO KMETIJSTVO – trajnostna oblika kmetijstva, ki zagotavlja zdravo hrano, varovanje okolja in narave ter zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe ......................................9 1.1 Potek priprave »Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027« .......................................................................11 2 ANALIZA IN OPIS STANJA EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V SLOVENIJI .............................................................................................................13 2.1 Analiza in opis stanja ekološkega kmetijstva v Sloveniji od leta 2007 do leta 2020 ...................................................................... 14 2.2 Podpore za ekološko kmetovanje od leta 2007 do leta 2019 ....................... 24 2.3 Nadzorni sistem v RS ..................................................................................................... 29 2.4 Označevanje ....................................................................................................................... 29 3 POGLED NAPREJ – VIZIJA RAZVOJA IN STRATEŠKI CILJI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V SLOVENIJI DO LETA 2027 ........................31 4 SWOT-ANALIZA PO PREDNOSTNIH PODROČJIH .......................................37 4.1 Pridelava in predelava s poudarkom na kakovosti ekoloških proizvodov ..................................................................................................... 38 4.2 Prenos znanja ....................................................................................................................40 4.2.1 Izobraževanje .........................................................................................................40 4.2.2 Svetovanje in pospeševanje ............................................................................ 42 4.3 Ekološko semenarstvo .................................................................................................. 43 4.4 Povezovanje in skupni nastop na trgu ...................................................................44 4.5 Ekološka živila v sistemu javnega naročanja .......................................................45 4.6 Promocija in trženje ........................................................................................................46 4.7 Raziskave in razvoj novih tehnologij ....................................................................... 47 4.8 Ekološko kmetovanje v povezavi z okoljem in podnebnimi spremembami .........................................................................................48 5 OPREDELITEV POTREB, CILJEV IN UKREPOV 5 PO PREDNOSTNIH PODROČJIH ....................................................................... 49 5.1 Pridelava in predelava s poudarkom na kakovosti ekoloških proizvodov .....................................................................................................50 5.2 Prenos znanja (izobraževanje, svetovanje in pospeševanje) .........................53 5.3 Ekološko semenarstvo ................................................................................................... 55 5.4 Povezovanje in skupni nastop na trgu ................................................................... 57 5.5 Ekološka živila v sistemu javnega naročanja ....................................................... 58 5.6 Promocija in trženje ........................................................................................................ 62 5.7 Raziskave in razvoj novih tehnologij .......................................................................64 5.8 Ekološko kmetovanje v povezavi z okoljem in podnebnimi spremembami ......................................................................................... 66 6 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................69 6.1 Statistični in drugi podatki (razpoložljivi do 26. 11. 2021) .............................. 70 6.2 Drugi viri .............................................................................................................................. 70 KAZALO GRAfOV: Graf 1: Delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kontrolo po državah EU v letih 2000, 2010 in 2019 ........................................................................... 14 Graf 2: Scenariji razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2030 ..............33 KAZALO PREGLEDNIC: Preglednica 1: Kmetije, KZU in predelovalni obrati, vključeni v ekološko kontrolo, 2007–2020 ...........................................................................15 Preglednica 2: Obseg KZU, po posameznih kulturah, vključenih v ekološko kontrolo, 2007–2020 ........................................................................18 Preglednica 3: Stanje ekološkega kmetijstva po statističnih regijah .....................19 Preglednica 4: Število živali v ekološki kontroli in delež živali v ekološki kontroli, glede na vse živali ................................................................................. 20 Preglednica 5: Obseg ekološke pridelave izbranih rastlinskih pridelkov, proizvodov živalskega izvora in proizvodov iz akvakulture, 2011–2020 (v tonah) .....................................................................................................................21 Preglednica 6: Višina podpor za ekološko kmetijstvo 2007–2020 (v EUR) ........................................................................................................................ 25 Preglednica 7: Podpore ekološkemu kmetijstvu, v okviru izvajanja PRP 2007–2013 in 2014–2020 .............................................................. 26 6 Preglednica 8: Druge javne podpore na področju ekološkega kmetijstva v obdobju 2007–2020 ................................................................... 28 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ANEK - Akcijski načrt za razvoj MJU - Ministrstvo za javno upravo ekološkega kmetijstva MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, ARRS - Javna agencija za gozdarstvo in prehrano raziskovalno dejavnost RS MOP - Ministrstvo za okolje in prostor ARSKTRP - Agencija RS za kmetijske MZ - Ministrstvo za zdravje trge in razvoj podeželja NPK - Nacionalna poklicna kvalifikacija BC Naklo - Biotehniški center Naklo NVO - Nevladne organizacije CLLD - Lokalni razvoj, ki ga vodi Skupnost OMD - Območja z omejenimi možnostmi CRP - Ciljni raziskovalni programi za kmetijsko dejavnost EIP - Evropsko partnerstvo za inovacije OP - Organizacija proizvajalcev EK - Ekološko kmetijstvo OŠ - Osnovna šola EKO - Ekološki PRP - Program razvoja podeželja EU - Evropska unija RS - Republika Slovenija FFS - Fitofarmacevtska sredstva Sklad KZG RS - Sklad kmetijskih Zemljišč in GERK - Grafična enota rabe gozdov Republike Slovenije kmetijskega gospodarstva SKP - Skupna kmetijska politika GRM NM - GRM NOVO MESTO - center SP - Skupina proizvajalcev biotehnike in turizma SŠ - Srednja šola GSO - Gensko spremenjeni organizmi ŠT - Število GZS-ZKŽP - Gospodarska zbornica TZS - Trgovinska zbornica Slovenije Slovenije - Zbornica kmetijskih in UL BF - Univerza v Ljubljani, Biotehniška živilskih podjetij fakulteta HA - Hektar UM FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in HORECA - Hotelirstvo, biosistemske vede Univerze v Mariboru restavracije, catering UVHVVR - Uprava za varno hrano, JN - Javno naročanje veterinarstvo in varstvo rastlin JSKS - Javna služba kmetijskega svetovanja VVO - Vodovarstvena območja KGZS - Kmetijsko gozdarska WWOOF - Svetovne priložnosti na zbornica Slovenije ekoloških kmetijah KIS - Kmetijski inštitut Slovenije ZDEKS - Zveza društev ekoloških kmetov KMG - Kmetijsko gospodarstvo Slovenije KO - Kontrolne organizacije ZDS - Združenje Demeter Slovenija KOPOP - Kmetijsko-okoljska-podnebna ZSPM - Zveza slovenske podeželske plačila mladine 7 KZU - Kmetijska zemljišča v uporabi ZZS - Zadružna zveza Slovenije LAS - Lokalna akcijska skupina MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti MGRT - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MIZŠ - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 8 1. POGLAVJE EKOLOŠKO KMETIJSTVO trajnostna oblika kmetijstva, ki zagotavlja zdravo hrano, varovanje okolja in narave ter zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe 9 Bivališče za strigalice v ekološkem nasadu oljk, avtorica: Irena Vrhovnik Ekološko kmetijstvo ANEK EKOLOŠKO KMETIJSTVO trajnostna oblika kmetijstva, ki zagotavlja zdravo hrano, varovanje okolja in narave ter zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe Ekološko kmetijstvo je leta 2005, v času priprave prvega nacionalnega »Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva«, veljalo za »nišno« obliko kmetijstva, ki ni igralo opaznejše vloge v kmetijskem in prehrambnem sektorju. V zadnjih letih je ekološko kmetijstvo pridobivalo pomen, zlasti zaradi hitrega naraščanja povpraševanja po ekoloških živilih in ozaveščenosti o pomenu pridelave zdrave hrane, varo-vanja okolja in narave. Tako danes ekološko kmetijstvo stopa v ospredje, kot pomembna oblika kmetijstva. Ekološko kmetijstvo zagotavlja zdravo hrano ter je okolju in naravi ena od najprijaznejših oblik kmetijstva. Hkrati izpolnjuje cilje trajnostnega razvoja in je vzorčen primer zelenega oziroma krožnega gospodarstva. V skladu z opredelitvijo nove Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta »je ekološka pridelava celoten sistem upravljanja kmetij in pridelave hrane, ki združuje najboljše okoljske in podnebne prakse, visoko biotsko raznovrstnost, zaščito naravnih virov, uporabo visokih standardov na področju dobrega počutja živali in proizvodnih standardov v skladu z vedno večjim povpraševanjem potrošnikov po izdelkih, pridobljenih z naravnimi snovmi in postopki« (Uredba EU 2018/848, str. 150/1). Tako so na primer na ekoloških kmetijah zabeleženi večja biotska pestrost, večja sposob-nost tal za skladiščenje ogljikovega dioksida in manjši izpusti toplogrednih plinov, manjše onesnaževanje površinskih in podzemnih voda z nitrati in pesticidi. Ekološka živila (v primerjavi s konvencionalnimi živili) vsebujejo zdravju več koristnih snovi (mineralov, vitaminov itd.) ter nič oziroma minimalne ostanke pesticidov, težkih kovin in antibiotikov. Pri tem je treba poudariti, da ekološko kmetijstvo zagotavlja tudi druge pomembne (socialne in ekonomske) funkcije in pozitivne učinke, kot so varovanje kulturne krajine in revitali-zacija podeželja, usmerjenost k zahtevam trga, višji prihodki za kmete, ustvarjanje »zelenih« delovnih mest, privabljanje mladih v kmetijstvo, povezovanje s turizmom na kmetijah, po ka-terem povpraševanje v zadnjih letih strmo raste, novi neposredni odnosi med potrošniki in kmeti (npr. partnersko kmetijstvo) itn. 10 Ekološko kmetijstvo je dobilo pomemben elan s sprejetjem Evropskega zelenega dogovora. Ta poudarja, da je nujen prehod na bolj trajnosten prehranski sistem, zlasti s krepitvijo prizade-vanj kmetov za spopadanje s podnebnimi spremembami, varstvo okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem ključno vlogo igra prav ekološko kmetijstvo. Kot podporo razvoju ekološkega kmetijstva je Evropska komisija aprila 2021 objavila »Akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave«. Države članice je pozvala, naj v svoje strateške načrte SKP vključijo cilje razvoja ekološkega kmetijstva in pripravijo nacionalne strategije za ekološko kmetijstvo. ANEK Ekološko kmetijstvo 1.1 Potek priprave »Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027« Slovenija se zaveda pomena in potenciala ekološkega kmetijstva in zato je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (naročnik) v letu 2020 pristopilo k pripravi novega »Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK)«. Na temelju javnega naročila je bil izbran izvajalec Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre, z. o. o., so. p. Ključni del priprave ANEK-a so predstavljale delavnice, in sicer po prednostnih področjih ekološkega kmetijstva. V obdobju med junijem in decembrom leta 2020 je bilo izvedenih 10 delavnic, na katerih so deležniki s področja ekološkega kmetijstva (za vsako prednostno področje) pripravili SWOT-analize ter opredelili potrebe, cilje in ukrepe za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027. Sledila je objava spletne ankete, v kateri je bilo zbrano ključno gradivo iz izvedenih delavnic. Anketo je izpolnilo 422 deležnikov s področja ekološkega kmetijstva. Namen ankete sta bila vrednotenje predlaganih ciljev in ukrepov ter možnost dodatnih predlogov in ukrepov s strani deležnikov. Z namenom pregleda in potrditve ključnih strateških ciljev in ukrepov, za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027, je bila v januarju leta 2021 izvedena zadnja delavnica, katere se je udeležilo več kot 80 deležnikov. Na temelju dela oziroma rezultatov izvedenih delavnic in spletne ankete je izvajalec pripravil osnutek dokumenta »Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027«, ki ga je potrdil naročnik. Proces priprave dokumenta je potekal po načelu »od spodaj navzgor«, z vključevanjem širokega kroga deležnikov s področja ekološkega kmetijstva, katerih skupni cilj je razvoj ekološkega kmetijstva. Pri pripravi dokumenta so sodelovale naslednje organizacije: Amarant, Fanči Perdih s. p., Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Bureau Veritas, d. o. o., Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, 11 Čebelarska zveza Slovenije, Društvo eco-cultur-contact, Društvo Ognjič – za naravno in kvalitetno življenje, Društvo Skupina proizvajalcev ekološkega sadja, Društvo za skupinske nakupe ekoloških proizvodov EKO TIM, Ekosemena, inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj, Eko Prlekija, skupnost za razvoj ekološkega kmetijstva d. o. o., so. p., ENGROTUŠ podjetje za trgovino, d. o. o., Ekološko kmetijstvo ANEK Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, MEDIACOR Zdravstveni turizem, zastopanje, posredovanje, storitve, svetovanje, trgovina, izvoz, uvoz, organiziranje proizvodnje, d. o. o., Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mlekarna Celeia, mlekarstvo in sirarstvo, d. o. o., Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, Poslovni sistem MERCATOR d. d., PRJ HALO, podeželsko razvojno jedro, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Vila Natura, storitve in svetovanje d. o. o., Vrtec Jelka, Zadruga Dobrina, zadruga za razvoj trajnostne lokalne preskrbe z. o. o., so. p., Zadružna zveza Slovenije, Zavod Terra Viva, raziskave, izobraževanje in promocija, Združenje Demeter Slovenija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije in regionalna društva in Zveza slovenske podeželske mladine. Pri pripravi dokumenta so sodelovali še drugi posamezni strokovnjaki in ekološki kmetje. 12 2. PoGlAVje ANALIZA IN OPIS STANJA EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V SLOVENIJI Trženje ekoloških pridelkov pogosto poteka na lokalnih tržnicah, primer ljubljana, avtor: omri eliyahu/Shutterstock.com Ekološko kmetijstvo ANEK ANALIZA IN OPIS STANJA EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V SLOVENIJI 2.1 Analiza in opis stanja ekološkega kmetijstva v Sloveniji od leta 2007 do leta 2020 V EU je bilo leta 2019 v ekološko kmetijstvo vključenih približno 14,3 milijona ha kmetijskih zemljišč v uporabi (t. i. KZU), kar predstavlja približno 8 % vseh KZU. Na ravni EU se je obseg KZU, vključenih v ekološko kontrolo, v zadnjih desetih letih povečal za približno 70 %, kar je zelo podobno kot v Sloveniji. Slovenija se z 11-odstotnim deležem ekoloških KZU po razvitosti ekološkega kmetijstva uvršča nad povprečje EU oziroma na deveto mesto med članicami EU in je na zelo podobni ravni, kot so Slovaška, Španija, Danska in Grčija. Od povprečja EU Slovenija opazno odstopa zlasti po visokem deležu travinja (tretje mesto), nizkem deležu njiv (predzadnje mesto) in povprečni velikosti kmetij, ki v Sloveniji znaša 13 ha, medtem ko znaša na ravni EU 30 ha (Eurostat, 2019). Graf 1: Delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kontrolo po državah EU v letih 2000, 2010 in 2019. 14 Vir: FIBL (za leto 2000 in 2010), Eurostat (za leto 2019). V Sloveniji je v obdobju 2007–2020 trend razvoja ekološkega kmetijstva zelo nihal. V obdobju 2007–2009 je bila zabeležena praktično stagnacija ekološkega kmetijstva, ki ji je nato do leta 2015 sledila opazna rast, vendar se je v zadnjih štirih letih rast ponovno zelo upočasnila. V letu 2020 je bil zabeležen celo upad števila kmetij, vključenih v ekološko kontrolo. Kljub temu se je obseg KZU, vključenih v ekološko kontrolo, povečal za okoli 2.400 ha. ANEK Ekološko kmetijstvo Velik izziv je, kako v ekološko kmetijstvo privabiti nove kmetije, saj je delež kmetij v preusmeritvi leta 2013 znašal 27 %, v letu 2020 pa le še 9 %. Zelo pereča je tudi problematika izstopov iz ekološke kontrole. Izstopata predvsem leti 2014 in 2020, v katerih je skupaj iz kontrole izstopilo 533 kmetij. Ključni vzroki za izstope (zlasti v dveh omenjenih letih) so povezani predvsem z zaključitvijo petletnega izvajanja ukrepa »Ekološko kmetovanje« v okviru Programa razvoja podeželja (PRP 2014–2020), z znižanjem višin podpor za travinje, s problematiko trženja in doseganja ustreznih donosov oziroma prihodkov ter s starostjo nosilcev kmetij. Preglednica 1 (prvi del): Kmetije, KZU in predelovalni obrati, vključeni v ekološko kontrolo, 2007–2020 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 KMG v eko kontroli 2.000 2.067 2.096 2.218 2.363 2.682 3.049 3.298 KMG z eko certifikatom 1.610 1.789 1.853 1.897 1.999 2.104 2.232 2.537 KMG v preusmeritvi 390 278 243 321 364 578 817 761 KMG, ki so izstopile iz eko kontrole / / / / 35 97 47 87 Biodinamične KMG 25 21 21 21 23 28 28 26 Delež KMG v eko kontroli, glede na vsa 2,6 2,6 2,6 2,9 3,1 3,6 4,1 4,6 KMG % KZU, vključena v eko kontrolo v ha 29.322 29.836 29.388 30.689 32.149 35.101 38.664 41.237 Delež KZU v eko kontroli, glede na vsa 5,9 6,0 6,3 6,5 6,8 7,6 8,4 8,7 KZU v % Izstopi iz eko kontrole v ha / / / / 326 629 262 568 Št. predelovalnih obratov v eko kontroli1 63 75 86 105 150 177 202 247 15 Vir: MKGP. 1 Obrati, ki se ukvarjajo izključno s predelavo živil (obrati oziroma KMG, ki se istočasno ukvarjajo s pridelavo in predelavo, niso všteti). Ekološko kmetijstvo ANEK Preglednica 1 (drugi del): Kmetije, KZU in predelovalni obrati, vključeni v ekološko kontrolo, 2007–2020 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Rast 2007- 2020 v % KMG v eko kontroli 3.417 3.518 3.635 3.741 3.828 3.689 84 KMG z eko certifikatom 2.699 2.933 3.190 3.320 3.494 3.358 109 KMG v preusmeritvi 718 585 445 421 334 331 -15 KMG, ki so izstopile iz eko kontrole 267 95 73 62 50 266 / Biodinamične KMG 26 22 33 37 39 48 92 Delež KMG v eko kontroli, glede na vsa 4,7 5,0 5,2 5,4 5,4 5,4 108 KMG % KZU, vključena v eko kontrolo v ha 42.188 43.579 46.222 47.848 49.638 52.078 77 Delež KZU v eko kontroli, glede na vsa 8,7 9,0 9,6 10,0 10,4 11,0 86 KZU v % Izstopi iz eko kontrole v ha 2861 620 404 501 409 2221 / Št. predelovalnih obratov v eko kontroli1 291 324 393 433 463 496 687 Vir: MKGP. 16 1 Obrati, ki se ukvarjajo izključno s predelavo živil (obrati oziroma KMG, ki se istočasno ukvarjajo s pridelavo in predelavo, niso všteti). ANEK Ekološko kmetijstvo Analiza rabe tal v ekološkem kmetijstvu pokaže, da se delež travinja sicer zmanjšuje, vendar je še vedno zelo visok (84 %). Obenem je v zadnjih letih zelo upočasnjena rast, zlasti obsega njiv, vrtnin in oljčnikov. Njive obsegajo 9,5 % vseh kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kontrolo, vendar je treba poudariti, da je velik delež njiv namenjen pridelavi krme za živali ali je zasa-jen z deteljo, travnimi mešanicami ipd. Zato je obseg njiv, na katerih se dejansko prideluje hrana za ljudi, oziroma trg zelo majhen. To je povezano tudi z dejstvom, da je ekološko kmetijstvo slabo razvito na območjih, kjer so naravni pogoji (predvsem za pridelavo zelenjave, poljščin in sadja) ugodnejši. Prav na teh območjih, kjer se nahaja tudi velik delež vodovarstvenih območij, so hkrati tudi negativni vplivi (konvencionalnega) kmetijstva najbolj problematični. Struktura rabe tal v ekološkem kmetijstvu se zelo razlikuje od celotnega kmetijstva, pri čemer delež njiv znaša 36 % in travinja (le) 58 %. Ta primerjava potrjuje tezo, da vzroka za tako veliko prevlado travinja v ekološkem kmetijstvu ne gre iskat le v naravnih razmerah za kmetijstvo pri nas. Primerjava s celotnim kmetijstvom kaže tudi, da imata velik pomen ekološko oljkarstvo in sadjarstvo, saj je že petina vseh oljčnikov in sadovnjakov pri nas ekoloških, medtem ko znaša delež ekoloških njiv le 3 %, vinogradov 5 %, vrtnin 6 % in travinja 16 % (Statistični urad RS). Analiza po regijah pokaže, da je regija z daleč največjim številom ekoloških kmetij Savinjska, sledijo ji Podravska, Goriška, Jugovzhodna Slovenija in Osrednjeslovenska regija. Najmanj ekoloških kmetij je v Zasavski, Pomurski in Posavski regiji. Po deležu ekoloških kmetij je na prvem mestu Primorsko-notranjska (11,4 %), sledita ji Obalno-kraška (9,5 %) in Koroška regija (8,9 %). Najmanjši delež je v Pomurski (2,5 %), sledijo ji Podravska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija in Osrednjeslovenska regija (vse okoli 4 %). V vseh regijah je v zadnjih desetih letih zabeležena rast, najnižja rast je bila na Koroškem, medtem ko je bila najvišja rast v Posavski, Pomurski in Obalno-kraški regiji. Pri obsegu kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kontrolo, je slika nekoliko drugačna, saj jih je največ v Primorsko-notranjski in Goriški regiji, ki jima sledijo Jugovzhodna Slovenija in Savinjska regija. Po deležu ekoloških zemljišč močno izstopajo vse tri primorske regije – Primorsko-notranjska (38,8 %), Obalno-kraška (30 %) in Goriška (25,9 %) regija. Najmanjši delež je v Pomurski (3,5 %) in Podravski (5 %) regiji. Tudi tukaj je v zadnjih desetih letih v vseh regijah zabeležena rast, najnižja rast je bila na Koroškem, medtem ko je bila najvišja rast v Posavski, Pomurski in Goriški regiji. Z regionalnega vidika je ekološko kmetijstvo najrazvitejše na širšem Primorskem, saj se tu nahaja več kot tretjina vseh KZU, vključenih v ekološko kmetijstvo. 17 Ekološko kmetijstvo ANEK Preglednica 2: Obseg KZU, po posameznih kulturah, vključenih v ekološko kontrolo, 2007–2020 leto/ kulture v ha 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Travinje 26.036 26.983 26.251 27.041 28.364 30.665 33.530 Njive 2.305 1.844 1.987 2.354 2.400 2.753 3.148 Vinogradi 184 191 203 297 287 324 401 oljčniki 21 16 50 77 92 185 208 Sadovnjaki (IS 669 712 782 798 858 994 1.148 +TSA) Intenzivna 165 139 173 182 193 260 291 raba ekstenzivna 503 573 609 614 665 734 857 raba Zelenjadnice2 108 91 114 122 148 181 228 Hmeljišča / / / / / / / SKUPAJ 29.322 29.836 29.388 30.689 32.149 35.101 38.664 leto/ Delež KZU v eko kulture v ha 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 kontroli glede na vsa KZU v % Travinje 35.610 35.638 36.487 38.746 39.875 41.526 43.555 16 Njive 3.485 4.051 4.404 4.477 4.801 4.682 4.885 3 Vinogradi 420 495 536 559 656 704 765 5 oljčniki 226 214 240 243 259 278 281 20 Sadovnjaki (IS +TSA) 1.268 1.478 1.617 1.881 1.975 2.120 2.245 19 Intenzivna raba 342 484 565 784 873 958 1.114 26 ekstenzivna 18 raba 926 994 1.052 1.097 1.101 1.160 1.131 15 Zelenjadnice2 229 289 293 317 282 327 344 6 Hmeljišča / 24 2 1 1 1 4 0 SKUPAJ 41.237 42.188 43.579 46.222 47.848 49.638 52.078 11 % Vir: MKGP, Statistični urad RS. 2 Na prostem in v zaščitenem prostoru. Vključno z melonami in jagodami. ANEK Ekološko kmetijstvo Preglednica 3: Stanje ekološkega kmetijstva po statističnih regijah obseg KZU, Delež KZU, Število KMG, Delež KMG, Regija vključenih v eko Rast vključenih v eko vključenih v eko Rast vključenih v eko kontrolo v ha 2009-2020 v % kontrolo, glede 2009-2020 v % kontrolo, glede na vsa KZU v % kontrolo na vsa KMG v % Gorenjska regija 2.572 38 8,2 259 37 5,9 Goriška regija 8.011 126 25,9 361 53 6,8 Koroška regija 2.710 4 12,7 254 7 8,9 obalno-kraška 4.511 117 30,0 298 210 9,5 regija osrednjeslo- 4.340 32 7,3 349 41 4,6 venska regija Podravska regija 3.993 114 5,0 428 108 3,9 Pomurska regija 2.408 210 3,5 194 229 2,5 Posavska regija 2.184 263 7,3 210 296 4,0 Primorsko- 8.123 102 38,8 276 80 11,4 notranjska regija Regija 6.139 35 12,5 351 73 4,3 jugovzhodna Slovenija Savinjska regija 5.988 69 9,4 595 66 5,8 Zasavska regija 1.102 77 11,1 114 97 6,8 Vir: MKGP, Statistični urad RS. 19 Za ekološke oljčnike so primernejše zračne lege, kjer ni večjih težav z boleznimi; avtorica: Irena Vrhovnik Ekološko kmetijstvo ANEK V letu 2020 so na kmetijah, vključenih v ekološko kontrolo, skupaj redili 177.685 živali, kar predstavlja dobra 2 % vseh živali v Sloveniji. Število živali na ekoloških kmetijah se je v obdobju 2007–2020 povečalo za 107 %. Daleč največ se je povečalo število perutnine (375 %), ki ji sledi govedo (117 %). Zmanjšalo se je število ovac in kuncev. V primerjavi s celotnim kmetijstvom je najrazvitejša reja drobnice, saj je že več kot četrtina vse drobnice vključena v ekološko kmetijstvo, medtem ko je ekološkega goveda 7,8 %, ekološke perutnine, prašičev in čebel pa le okoli 1,5 %. Preglednica 4: Število živali v ekološki kontroli in delež živali v ekološki kontroli, glede na vse živali Rast leto/Vrsta živali 2007 2020 2007-2020 Delež glede v % na vse živali v % Govedo 17.488 37.904 117 7,8 Koze 5.794 6.545 13 25,5 ovce 34.525 31.695 -8 27,8 Prašiči 2.372 2.992 26 1,3 Kopitarji 2.361 3.857 63 19,8 Perutnina 18.516 87.972 375 1,4 Čebele (družine) 1.994 3.272 64 1,5 Kunci 989 902 -9 0,8 ostale živali 1.660 2.546 53 / Skupaj 85.699 177.685 107 2,4 Vir: MKGP, Statistični urad RS. 20 Istrska pramenka je ena izmed štirih slovenskih avtohtonih pasem ovc. Namenjena je prireji mleka in zgodaj odstavljenih jagnjet. Avtor: Arhiv javne službe nalog genske banke v živinoreji ANEK Ekološko kmetijstvo Proizvodnja Obseg pridelave ekoloških rastlinskih pridelkov in obseg prireje živalskih ekoloških proizvodov se splošno povečujeta, vendar so med posameznimi leti opazna nihanja. Od leta 2011 je bila največja rast zabeležena pri oljkah in grozdju, sledijo industrijske rastline, sadje, zelena krma in zelenjadnice. Preglednica 5: Obseg ekološke pridelave izbranih rastlinskih pridelkov, proizvodov živalskega izvora in proizvodov iz akvakulture, 2011–2020 (v tonah) 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Rast 2011- 2020 v % Žita za zrnje 2.260 2.862 2.943 3.929 3.386 4.725 4.850 5.492 5.488 5.622 149 Korenovke in gomoljnice, od 1.026 1.115 1.185 1.579 1.611 1.622 1.768 1.824 1.626 1.831 79 tega: krompir 942 1.018 1.070 1.402 1.393 1.471 1.567 1.547 1.385 1.632 73 Industrijske rastline 87 184 125 156 217 88 427 335 306 609 600 Zelena krma z njiv 4.861 5.643 6.301 10.857 9.357 12.124 14.298 19.408 18.551 16.625 242 Zelenjadnice3 529 713 1.233 1.438 1.601 1.771 1.516 1.834 1.795 1.700 221 Grozdje 224 571 816 964 1.208 1.017 1.312 1.505 2.203 1.914 755 oljke 52 100 210 176 340 418 423 552 421 659 1.167 Sadje 1.301 1.207 1.817 1.845 2.744 1.937 895 5.029 1.521 5.310 308 Meso 134 295 177 200 152 324 327 410 330 309 131 Mleko 4.743 4.830 5.395 5.626 6.036 7.128 6.051 7.187 7.740 7.715 63 Med in čebelarski 22 21 45 20 22 21 31 44 42 34 55 izdelki Konzumna jajca (tisoč) 5.330 3.654 4.138 4.641 6.314 6.936 8.657 10.869 11.705 13.316 150 Akvakultura 111.500 skupaj (št.) 0 1.150 108.850 (št.) (št.) 32 65 564 630 651 713 -384 Vir: MKGP, Statistični urad RS. 21 3 Na prostem in v zaščitenem prostoru. Vključno z melonami in jagodami. 4 Rast 2012-2020. Ekološko kmetijstvo ANEK Dopolnilne dejavnosti Registrirano eno ali več dopolnilnih dejavnosti ima 912 oziroma četrtina vseh kmetij, vključenih v ekološko kontrolo. Od vseh kmetij z registrirano dopolnilno dejavnostjo v Sloveniji je že 20 % takih, ki so vključene v ekološko kontrolo. V povprečju imajo kmetije, vključene v ekološko kontrolo, registriranih šest različnih dopolnilnih dejavnosti. Kmetija z največ dopolnilnimi dejavnostmi jih ima registriranih kar 56, takih, ki jih imajo registriranih 10 ali več, je 152, kmetij z eno dopolnilno dejavnostjo je 154. Največ kmetij ima registrirano dejavnost »storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo«, »predelava in konzerviranje sadja in zelenjave« ter »storitev vzdrževanje cest in pluženje snega«. Leta 2004 je bilo ekoloških kmetij z registrirano najmanj eno od dopolnilnih dejavnosti na področju turizma 39, danes je takih kmetij 289. To predstavlja 24 % od vseh kmetij z registrirano dopolnilno dejavnostjo na področju turizma in slabih 8 % od vseh kmetij, vključenih v ekološko kontrolo. Navedeni podatki pričajo, da se ekološki kmetje veliko pogosteje odločajo za diverzifikacijo in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah kot konvencionalni kmetje. Trg z ekološkimi živili Zadnja poglobljena raziskava trga ekoloških živil je bila opravljena leta 2010 v okviru »Analize stanja in potencialov za rast ponudbe ekoloških proizvodov v luči doseganja ciljev Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015«. Tržni delež ekoloških živil v celotnem živilskem sektorju je znašal približno 1 %, medtem ko je bila celotna vrednost trga ekoloških živil ocenjena na 34,5 milijona EUR, z letno rastjo med 10 in 15 %. Pri tem so prev-ladovala uvožena ekološka živila, saj je delež slovenskih ekoloških živil (v okviru celotnega trga ekoloških živil) znašal le približno 15 % (Slabe in sod., 2010). Kljub pomanjkanju relevantnih (aktualnih) podatkov lahko ocenimo, da se je trg ekoloških živil v zadnjih desetih letih razvil in do določene mere tudi spremenil. Povprečna letna poraba na prebivalca za ekološka živila je leta 2010 znašala približno 17 EUR (Slabe in sod., 2010) in v letu 2019 približno 26 EUR (na ravni EU ta znaša 60 EUR na prebivalca). Vrednost trga se v Sloveniji ocenjuje na približno 50 milijonov EUR, kar predstavlja približno 1,8 % tržni delež ekoloških živil v celotnem živilskem sektorju. Rast trga ekoloških živil pri nas je v zadnjih desetih letih sicer nekoliko nižja, kot je na ravni EU (FIBL, 2019). 22 Najpomembnejši kanal prodaje predstavljajo supermarketi in diskontne trgovine, ki so v zadnjih letih zelo razširili svojo ponudbo ekoloških živil in tudi veliko vložili v njihovo oglaševanje. Tukaj prevladujejo zlasti uvožena ekološka živila. Pozitivno je, da narašča želja oziroma povpraševanje trgovcev po vključevanju slovenskih ekoloških živil v ponudbo. ANEK Ekološko kmetijstvo V okviru raziskave »Merjenje sprememb odnosa do eko izdelkov – raziskava med potrošniki« je bilo ugotovljeno, da ključno oviro za nakup ekoloških živil predstavlja previsoka cena, hkrati bi nižja cena predstavljala ključno spodbudo za nakup pri tistih, ki ekološke hrane ne kupujejo oziroma jo kupujejo redko. Pomembno oviro predstavljata tudi nezaupanje v oznake na živilih in mnenje, da ekološka živila niso kakovostnejša oziroma zdrava od navadnih. Daleč največ zaupanja uživa ekološka hrana iz Slovenije, ki ji sledi ekološka hrana iz Avstrije in Nemčije (Aragon, 2020). Ekološki kmetje še vedno večino svojih izdelkov prodajo neposredno, predvsem na kmetiji in na (eko)tržnicah. Vendar je opazna porast prodaje ekoloških živil po novejših (neposrednih) poteh, kot so npr. spletna prodaja in dostava na dom (ta kanal je zlasti porasel v času epidem-ije koronavirusne bolezni COVID-19), t. i. »partnersko kmetovanje«, ter skupnostni oziroma skupinski nakupi, ki predstavljajo dober model tako za kmete kot tudi za potrošnike. Pozitivni premik v smeri trženja eko živil je zaznan tudi pri večjih »tradicionalnih« zadrugah, ki vedno več pozornosti namenjajo razvoju ponudbe eko živil (npr. KZ Šaleška dolina, KZ Tolmin). Vzpostavilo se je tudi nekaj (novih) manjših zadrug in organizacij (npr. Eko Prlekija d. o. o., Zadruga Dobrina, Društvo »Skupina proizvajalcev ekološkega sadja«, Zemlja&Morje – Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre, VILA NATURA, d. o. o., idr.), ki se ukvarjajo s tržnim povezovanjem ekoloških kmetov in distribucijo slovenskih ekoloških živil. Nekatere od teh so tudi (uspešno) črpale sredstva iz PRP 2014–2020 (CLLD, M 16.4 idr.). Manj spodbuden je podatek, da je bila v tem programskem obdobju priznana le ena skupina proizvajalcev za sektor ekoloških kmetijskih proizvodov (Eko Prlekija d. o. o.). Zelo pomembno je dejstvo, da je prišlo do opaznega premika pri vključevanju ekoloških živil v javne zavode, kar je vsekakor tudi posledica sprejetja Uredbe o zelenem javnem naročanju. Le-ta določa, da mora v javnih zavodih delež ekoloških živil znašati glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 15 %. V letu 2021 je bil potrjen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, ki med drugim tudi krepi nadzor nad upoštevanjem Uredbe o zelenem javnem naročanju. Vendar je prav v javnih zavodih še veliko neizkoriščenega potenciala za trženje ekoloških živil, zlasti slovenskega porekla. Zaradi pravil oziroma meril javnih naročil (glavni dejavnik je cena) prevladujejo uvožena ekološka živila. V anketi med šolami in vrtci je bilo ugotovljeno, da je delež ekoloških živil pred spremembo uredbe znašal 6,4 %, medtem ko po njeni spremembi znaša 13 %. Delež ekoloških živil slovenskega izvora je (od skupne količine ekoloških živil) pred spremembo znašal 16,4 %, medtem ko po spremembi znaša 23,9 % (MKGP, 2015). 23 Še vedno ni uspel večji preboj ekoloških živil v gostinski in turistični oziroma HORECA-sektor, čeprav zelo dober potencial predstavlja naziv Slovenije za Evropsko gastronomsko regijo 2021. V zaključku te točke je treba omeniti tudi problematiko, da določen delež ekoloških pridelanih živil pride na končni trg kot konvencionalna živila, kar je zlasti pereče pri živalih oziroma mesu. Zato lahko ocenjujemo, da v Sloveniji proizvedemo dejansko več ekoloških živil za trg, kot to beležijo podatki. Ekološko kmetijstvo ANEK 2.2 Podpore za ekološko kmetovanje od leta 2007 do leta 2019 V okviru trenutne finančne perspektive 2014–2020 je bil prvič (na ravni uredbe EU) vzpostavljen samostojen ukrep M11 »Ekološko kmetovanje«. Slovenija se je odločila, da bo sledila nekaterim drugim članicam EU in uvedla dva ločena podukrepa: – podukrep M11.1 – Plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja, – podukrep M11.2 – Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja. Pregled višine podpor po posamezni rabi tal kaže, da se te z vsakim novim programskim ob-dobjem višajo. Izjema so le travinje, kjer se je znesek podpore v okviru podukrepa M11.2 (glede na predhodno obdobje) znižal. Vendar se je ta znesek (glede na predhodno obdobje) povišal v okviru podukrepa M11.1. Slovenija se v primerjavi z drugimi članicami EU uvršča med države z najvišjimi podporami za ekološko kmetijstvo, kar je vsekakor pozitivno. Z vidika razvoja ekološkega kmetijstva je problematično to, da lahko konvencionalni kmetje z združevanjem podpor dosegajo podobne ali celo višje zneske kot ekološki kmetje. 24 ekološka Pridelava krompirja av T tor: Melhijad/ urizem na ek shutterst ološki kme ock.c tiji, a om vtor: Kmetija Firbas/ Stringfixer.com ANEK Ekološko kmetijstvo Preglednica 6: Višina podpor za ekološko kmetijstvo 2007–2020 (v EUR) Kmetijsko-okoljski Slovenski kmetijsko- Kultura M11 preusmeritev M11 ohranitev (2014–2020) (2014–2020) program okoljski program (2007–2014) (2001–2007) Njive – poljščine 377,82 326,18 298,07 277,80 VVo za vodno telo vodonosnikov Rižane 257,82 206,18 / / Vrtnine na prostem 600,00 600,00 551,45 328,80 Vrtnine v zavarovanih prostorih 600,00 600,00 487,90 354,00 oljčniki, intenzivni sadovnjaki5 900,00 676,60 554,73 480,0 Travniški visokodebelni sadovnjaki 291,33 189,33 237,80 177,00 6 Vinogradi 900,00 692,74 578,92 480,00 Hmeljišča 900,00 900,00 578,92 480,00 Drevesnice 900,00 900,00 578,92 480,00 227,5 Trajno travinje 311,86 155,57 (0,5–1,5 GVŽ/ha) 139,20 (0,2–1,9 GVŽ/ha) (0,2–1,9 GVŽ/ha) 213,2 (0,2–1,9 GVŽ/ha) (0,2–0,5 GVŽ/ha) Pridelava semenskega materiala kmetijskih 800,00 600,00 / / rastlin Čebele 22,31/čebeljo družino 22,31/čebeljo družino / / Vir: MKGP. Ekološki kmetje lahko v okviru PRP 2014–2020 na isti površini kombinirajo ukrepe KOPOP (kmetijsko-okoljska-podnebna plačila), če se zahteve ne prekrivajo. Plačila se v tem primeru seštevajo, pri čemer se upošteva najvišji dovoljeni znesek plačil. Ekološke kmetije imajo možnost pridobiti podporo tudi v okviru drugih ukrepov PRP 2014– 2020: – ukrep M1 – Prenos znanja in dejavnosti informiranja, – ukrep M3 – Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila, – ukrep M4 – Naložbe v osnovna sredstva, – ukrep M6 – Razvoj kmetij in podjetij, 25 – ukrep M9 – Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev, – ukrep M13 – OMD, – ukrep M14 – Dobrobit živali, – ukrep M16 – Sodelovanje. 5 Oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri nasadih z drugimi sadnimi vrstami in nasadih z mešanimi sadnimi vrstami. 6 Z gostoto 50 do 200 dreves. Ekološko kmetijstvo ANEK Preglednica 7 (prvi del): Podpore ekološkemu kmetijstvu, v okviru izvajanja PRP 2007–2013 in 2014–2020 PRP 2007–2013 PRP 2014–20207 Ukrep/podukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij M6.1: Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete Število izplačanih vlog 203 212 Skupni znesek izplačil (EUR) 4.975.983 6.636.031 Delež izplačil za eko kmetije, v primerjavi z vsemi izplačili 9 % 16,1 % Ukrep/podukrep 121: Posodabljanje kmetijskih gosp- 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska odarstev gospodarstva Število izplačanih vlog 165 277 Skupni znesek izplačil (EUR) 5.654.339 10.864.015 Delež izplačil za eko kmetije, v primerjavi z vsemi izplačili 4,5 % 14,3 % 4.2: Podpora za naložbe v predelavo/ Ukrep/podukrep 123: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom trženje in/ali razvoj kmetijskih proiz- vodov Število izplačanih vlog 45 69 Skupni znesek izplačil (EUR) 7.753.118 10.767.114 Delež izplačil za eko kmetije, v primerjavi z vsemi izplačili 9,4 % 41,4 % Ukrep/podukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev 3.1: Podpora za novo sodelovanje v v shemah kakovosti hrane shemah kakovosti Število izplačanih vlog 826 12 Skupni znesek izplačil (EUR) 361.033 4.185 Delež izplačil za eko kmetije, v primerjavi z vsemi izplačili 64,5 % 0,2 % 133: Podpora skupinam proizvajalcev pri Ukrep/podukrep dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v Ukrep se ni izvajal sheme kakovosti hrane Število izplačanih vlog 7 / Skupni znesek izplačil (EUR) 1.114.198 / Delež izplačil za eko kmetije, v primerjavi z vsemi izplačili 11,3 % / Ukrep/podukrep 142: 26 Podpora za ustanavljanje in delovanje 9.1: Ustanavljanje skupin in organizacij skupin proizvajalcev proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju Število izplačanih vlog 14 1 Skupni znesek izplačil (EUR) 322.684 36.531 Delež izplačil za eko kmetije, v primerjavi z vsemi izplačili 50,6 % 12,3 % ANEK Ekološko kmetijstvo Preglednica 7 (drugi del): Podpore ekološkemu kmetijstvu, v okviru izvajanja PRP 2007–2013 in 2014–2020 PRP 2007–2013 PRP 2014–2020 7 Ukrep/podukrep ekološko kmetovanje M11.2: Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja Število izplačanih vlog 15.833 15.097 Skupni znesek izplačil (EUR) 50.770.255,94 35.487.968,17 Ukrep/podukrep Preusmeritev v ekološko kmetovanje M11.1: Plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja Število izplačanih vlog 3.328 6.090 Skupni znesek izplačil (EUR) 7.826.364 9.486.542 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali Ukrep/podukrep Ukrep se ni izvajal prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam Število izplačanih vlog / 1 Skupni znesek izplačil (EUR) / 26.992,06 Delež izplačil za eko kmetije, v primerjavi z vsemi izplačili / 4,8 % Ukrep/podukrep Ukrep se ni izvajal 6.3: Pomoč za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij Število izplačanih vlog / 99 Skupni znesek izplačil (EUR) / 3.496.500,00 Delež izplačil za eko kmetije, v primerjavi z vsemi izplačili / 13,6 % Vir: MKGP, ARSKTRP. 27 7 Podatki se nanašajo na izplačana sredstva do 31. 12. 2020. Ekološko kmetijstvo ANEK Preglednica 8: Druge javne podpore na področju ekološkega kmetijstva v obdobju 2007–2020 Področje Namen leto izvedbe Višina sredstev v eUR Nacionalna kampanja 2007 156.035 Promocija Program Bioužitek 1 2008–2011 945.510 Program Bioužitek 2 2013–2016 272.063 Zloženka »Ekološka zelenjava – priložnost za mnoge slovenske kmetije«, zloženka »Ekološko kmetijstvo – Katere zahteve 2014 550 moramo upoštevati, da lahko pridelke prodajamo kot ekološke« Brošura »Odločitev za ekološko kmetovanje«, brošura »Tehnološka navodila za ekološko pride- lavo sadja« (spletna različica), obvestila KOPOP 2016 11.675 Mreža za podeželje/ tiskovine – »Vstop v ukrep KOPOP in EK – za potencialne upravičence«, program dejavnosti KOPOP in EK »Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin« (spletna različica) 2017 19.494 Brošura »Izboljšajmo ekološko kmetovanje«, brošura »Odločitev za ekološko kmetovanje« (1. posodobitev), zgibanka »Ekološko kmetovanje«, 2019 5.810 letaki na temo ekološkega kmetovanja – recepti Razvojni in raziskovalni projekti (skupaj 59), ki javna podpora za raziskave in so se izvajali v okviru CRP »Zagotovimo.si hrano razvoj v ekološkem kmetijstvu za jutri«, aplikativni projekti in projekti, ki so se 2012–2020 1.866.933 izvajali v okviru evropskega programa ERA NET CORE Organic Podpore za zvezo in društva, Podpore delovanju zvezi oziroma društvom, ki 2007–2020 108.129 ki delujejo na področju delujejo na področju ekološkega kmetovanja ekološkega kmetovanja Vir: MKGP, ARSKTRP. 28 ANEK Ekološko kmetijstvo 2.3 Nadzorni sistem v RS Kontrolo nad ekološko pridelavo, predelavo in distribucijo oziroma trgovino z ekološkimi živili ter izdajanje certifikatov izvajajo organizacije, ki izpolnjujejo tehnične in organizacijske pogoje ter pridobijo akreditacijsko listino (standard SIST EN ISO/IEC 17065:2012), ki jo izda javni zavod Slovenska akreditacija ali katera druga akreditacijska služba države članice, ki je vključena v ev-ropsko akreditacijo. Organizacije za kontrolo in certificiranje ključno prispevajo k zagotavljanju transparentnosti in sledljivosti ekoloških živil, kar ima na trgu ekoloških živil zelo velik pomen. Organizacije, ki izpolnjujejo pogoje, z odločbo imenuje minister, pristojen za kmetijstvo. V Sloveniji delujejo naslednje imenovane nadzorne organizacije za kontrolo in certificiranje: – Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (KON-CERT), SI-EKO-001, – Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor (IKC-UM), SI-EKO-002, – Bureau Veritas, d. o. o., SI-EKO-003 in – TÜV SÜD Sava d. o. o., SI-EKO-004. Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje izvaja UVHVVR. Nadzor poteka na sedežu organizacije za kontrolo in certificiranje (vsaj enkrat letno) in na terenu, v obliki presoje usposobljenosti kontrolorja ob izvajanju nadzora pri izvajalcu. 2.4 označevanje Ekološki kmetijski pridelki oziroma živila, ki se tržijo v Sloveniji ter izpolnjujejo pogoje v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in z Uredbo 834/2007/ES, se morajo označevati z enotno označbo »ekološki«. Poleg označbe »ekološki« se lahko uporabljajo tudi okrajšave, kot sta »bio« in »eko«. Poudariti je treba, da je kmetijski pridelek oziroma živilo dovoljeno označevati z označbo »ekološki«, »eko« ali »bio« le, če je zanj izdan certifikat. Na trgu se žal še vedno pojavljajo opisi in/ali oznake, ki potrošnike lahko zavajajo, da gre za živilo, pridelano na način, enak ali podoben ekološkemu. To krepi nezaupljivost potrošnikov do označevanja ekoloških pridelkov oziroma živil. Pri prodaji pridelkov in živil z označbo »ekološki« mora biti certifikat na vpogled pri prodajalcu, kar velja ne glede na prodajno pot, tako v primeru nakupa pri kmetu (na kmetiji, tržnici itd.) kot tudi v trgovinah, supermarketih itd. 29 Pri označevanju kmetijskih pridelkov oziroma živil je obvezna tudi uporaba logotipa EU. Pri uporabi logotipa EU na ekoloških živilih se navede tudi poreklo, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen, v eni od naslednjih oblik: - »Kmetijstvo EU«, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v Uniji, - »Kmetijstvo izven EU«, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v tretjih državah ali - »Kmetijstvo EU/izven EU«, če je bil del surovin kmetijskega izvora pridelan v Uniji in del v tretji državi. V primeru, da so vse surovine pridelane v eni državi, se lahko navede naziv države, npr. »Kmetijstvo Slovenija«. Ekološko kmetijstvo ANEK Proizvodi, pridelani v obdobju preusmeritve, se ne smejo označevati ali oglaševati kot ekološki proizvodi ali proizvodi iz preusmeritve. Izjema so rastlinski razmnoževalni material, hrana rastlinskega izvora in krma rastlinskega izvora, pri katerih se lahko navaja »iz preusmeritve« ali temu ustrezen izraz. Poleg uradne označbe, zaščitnega znaka in logotipa EU so lahko kmetijski pridelki in živila označeni tudi z dodatnimi znamkami, kot na primer: »Demeter« (biodinamična pridelava). Vloga za dovoljenje za uporabo uradne označbe oziroma zaščitnega znaka se vloži na MKGP.8 Slika 1: Nacionalni logotip za ekološka živila (levo) in enotni logotip EU za ekološka živila z navedbo »Kmetijstvo Slovenija«, ki zagotavlja slovensko poreklo (desno) Vir: MKGP. 30 8 Vloga je objavljena na spletni strani MKGP in jo je možno oddati tudi v elektronski obliki. 3. PoGlAVje POGLED NAPREJ – VIZIJA RAZVOJA IN STRATEŠKI CILJI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V SLOVENIJI DO LETA 2027 Poslikan slovenski čebelnjak, Foto: Arhiv javne službe nalog genske banke v živinoreji Ekološko kmetijstvo ANEK POGLED NAPREJ – VIZIJA RAZVOJA IN STRATEŠKI CILJI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V SLOVENIJI DO LETA 2027 Na ravni EU je bil leta 2019 sprejet »Evropski zeleni dogovor«, katerega ključna cilja sta prehod na zeleno gospodarstvo in da bo EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Del zelenega dogovora sta tudi »Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030« in »Strategija od vil do vilic« za preobrazbo prehranskega sistema, katere ključni cilj je prehod k trajnostnemu sistemu pridelave in predelave hrane, ki bo zagotovil prehransko varnost in dostop do zdrave hrane. V obeh navedenih strategijah ima zelo pomembno vlogo tudi ekološko kmetijstvo, ki je večinoma okolju in naravi najprijaznejša oblika kmetovanja. EU ekološko kmetijstvo uvršča med ključne mehanizme za doseganje ciljev zelenega dogovora in omenjenih strategij. V ta namen si je EU zadala tudi zelo ambiciozen cilj, do leta 2030 povečati delež ekoloških kmetijskih zemljišč na 25 %. Trenutno ta delež na ravni EU znaša približno 8,5 % in le tri države (Avstrija, Estonija in Švedska) presegajo 20 % (Eurostat, 2019). Tudi priporočila Evropske komisije za Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo v tem delu spodbujajo Slovenijo, naj v svojem strateškem načrtu z intervencijami prispeva k doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora oziroma 25 % deleža ekoloških kmetijskih zemljišč do leta 2030. Slovenija si je do leta 2027 zastavila cilj, doseči minimalno 18 % delež ekoloških kmetijskih zemljišč. Ta cilj je zastavljen ambiciozno in v skladu z zgoraj navedenimi usmeritvami EU. Izračun pokaže, da bi se Slovenija v primeru doseganja tega cilja približala tudi cilju EU – 25 % ekoloških KZU do leta 2030. V spodnjem grafu so predstavljeni trije scenariji razvoja ekološkega kmetijstva, in sicer prvi predstavlja nadaljevanje dosedanjega trenda (modra krivulja), drugi predstavlja doseganje cilja 18 % ekoloških KZU do leta 2027 (zelena krivulja) in tretji predstavlja doseganje cilja 25 % ekoloških KZU do leta 2030 (rdeča krivulja). Poudariti je treba, da bi v primeru nadaljevanja trendov iz zadnjih let, do leta 2027 število 32 ekoloških kmetij naraslo za približno 900 (okoli 130 kmetij/leto), na skupno približno 4.600 kmetij. To bi predstavljalo približno 7 % vseh kmetij. Obseg ekoloških KZU bi se povečal za približno 14.000 ha (okoli 2.000 ha/leto) na približno 66.000 ha, kar bi predstavljalo približno 13 % vseh KZU. ANEK Ekološko kmetijstvo Če bi do leta 2027 želeli doseči cilja 10 % delež ekoloških kmetij in 18 % delež KZU, kar predstavlja približno 6.500 kmetij oziroma 86.000 ha KZU, bi morala biti ta rast opazno hitrejša, in sicer v povprečju približno 400 kmetij/leto in 5.000 ha KZU/leto. Graf 2: Scenariji razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2030 Vir: MKGP. 33 Ekološko kmetijstvo ANEK Slovenija se zaveda pomena ekološkega kmetijstva, ki je bistven za doseganje sistema trajnostnega kmetovanja in pridelave visokokakovostnih pridelkov. V okviru strateškega načrta SKP se bo nadaljevalo spodbujanje ekološkega kmetovanja, kar je razvidno tudi iz Resolucije »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«, ki predstavlja strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja. Prepoz-nana je potreba po ciljni vzpostavitvi verig ekološke hrane, povezovanju, promociji ter krepitvi tehnoloških in podjetniških znanj. Intervencije po letu 2023 bodo tako v največji meri namenjene omenjenim področjem ter bodo posledično pripomogle k spodbujanju večjega obsega pridelave in predelave slovenske ekološke hrane. Posebna podpora bo namenjena tudi preusmerjanju kmetijskih gospodarstev v ekološko pridelavo. Slovenija bo pristopila k celovitemu pristopu spodbujanja ekološkega kmetovanja prek vseh svojevrstnih ciljev v okviru nove perspektive in se bo zavzemala slediti ambiciozno zastavljenim ciljem v okviru Evropskega zelenega dogovora do leta 2030. Slovenija sledi zgoraj navedenim usmeritvam in ciljem prek sprejete vizije razvoja ekološkega kmetijstva, ki se glasi: »Slovenija bo leta 2027 v skupini držav eU z najrazvitejšim ekološkim kmetijstvom in bo razvoju ekološkega kmetijstva namenila večjo pozornost in več finančnih sredstev kot doslej. Število ekoloških kmetij in obseg kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kmetijstvo, se bosta znatno povečala. Pri tem bo poudarek zlasti na povečanju obsega ekoloških kmetijskih zemljišč, namenjenih rastlinski pridelavi za trg, ter na vodovarstvenih območjih in na območjih varovane narave. Povečali bomo ekonomičnost, inovativnost in tržno usmerjenost ekoloških kmetij ter zagotovili prilagajanje na podnebne spremembe, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter ohranjanje naravnih virov in biotske pestrosti na ekoloških kmetijah. Zagotovili bomo učinkovito podporno okolje za ekološke kmetije, vključno z nadgradnjo sistema svetovanja, pospeševanja in izobraževanja, ki bo ustrezalo potrebam kmetov ozi-34 roma sektorja. Več sredstev bomo namenili raziskavam na področju ekološkega kmetijstva; te bodo prednostno usmerjene v reševanje konkretnih izzivov, razvoj novih tehnologij in praks ter bodo zagotavljale prenos rezultatov neposredno do kmetov. V ta namen bomo vzpostavili mojstrske in demonstracijske kmetije, ki bodo stičišča in pospeševalniki prenosa znanja ter inovacij v prakso. ANEK Ekološko kmetijstvo V izobraževalnem sistemu bomo na vseh ravneh povečali pojavnost vsebin, povezanih z ekološkim kmetijstvom, in zagotovili izvajanje študijske smeri ekološkega kmetijstva, tako na prvi kot drugi stopnji bolonjskega študija. V ekološkem kmetijstvu bo svojo priložnost videlo vse več mladih, kar bo zagotovilo nova zelena delovna mesta in vitalnost podeželja. Vzpostavili bomo trajnostne prehranske verige in okrepili povezovanje ekoloških kmetij v zadruge oziroma skupine proizvajalcev, ki bodo temeljile na pravičnih odnosih v celotni verigi ter zagotavljanju kakovosti in sledljivosti za potrošnike. Dostopnost in obseg slovenskih ekoloških živil na trgu, tudi v trgovskih verigah, gastronomiji in turizmu, se bosta povečala. V javnih zavodih bomo povečali delež slovenskih ekoloških živil in s tem zagotovili bolj zdravo prehranjevanje za uporabnike, zlasti za otroke in mladino. Z vsakoletnim okrepljenim izvajanjem promocijske kampanje »EKOLOŠKO + LOKALNO = IDEALNO« bo slovenski potrošnik postal bolj ozaveščen o pomembnosti ekološkega kmetijstva za zdravje ljudi, varovanje okolja in narave ter se bo zato pogosteje odločal za nakup slovenskih ekoloških živil. S sodelovanjem vseh deležnikov bomo uspeli doseči cilj »slovensko ekološko živilo na vsak slovenski krožnik«. Glavni strateški cilji razvoja ekološkega kmetijstva do leta 2027 so: 1. Povečati vlogo ekološkega kmetijstva v okviru SKP in povečati javna sredstva za ekološko kmetijstvo. 2. Doseči vsaj 10 % delež ekoloških kmetij (trenutno 5,4 %), vsaj 18 % delež ekoloških KZU (trenutno 11 %), vsaj 3 % delež ekoloških čebelarjev (trenutno 1 %), vsaj 30 % delež ekoloških turističnih kmetij (trenutno 24 %) in vsaj 25 certificiranih obratov javne prehrane (trenutno 14 obratov). 3. Povečati obseg oziroma delež ekoloških njiv, vrtov, sadovnjakov, oljčnikov in vinogradov na najmanj 30 % od vseh ekoloških KZU (trenutno 16 %). 4. Povečati obseg oziroma delež ekoloških kmetijskih zemljišč na KZU na vodovarstvenih območjih na najmanj 25 % (trenutno 11 %) in na KZU na območjih varovane narave (za-varovana območja in Natura 2000) na najmanj 30 % (trenutno 15 %). 35 5. Povečati delež slovenskih ekoloških živil na trgu. Povečati delež ekoloških živil v javnih zavodih, zlasti slovenskih. 6. okrepiti znanja, usposobljenost in inovativnost ekoloških kmetov. 7. Nadgraditi sistem pospeševanja/svetovanja za ekološko kmetijstvo (vključeni različni deležniki). Ekološko kmetijstvo ANEK 8. Povečati sredstva za raziskave in razvoj novih tehnologij ter zagotoviti več raziskovalnih projektov za reševanje sektorskih izzivov ekološkega kmetijstva. 9. Povečati pridelavo ekološkega certificiranega semena, zlasti poljščin. 10. Vzpostaviti (regijske) distribucijske in predelovalne centre, razviti kratke verige prodaje in tržno povezovanje ekoloških kmetij. 11. Vzpostaviti celovit nadzor nad porabo ekoloških živil v javnih zavodih, v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju. 12. Povečati število zadrug in skupin proizvajalcev, ki povezujejo ekološke kmete na najmanj 10. 13. Povečati sredstva za posodobitev tehnologij, spodbujanje tržne pridelave ter prilagajanje na podnebne spremembe in varovanje okolja ter narave na ekoloških kmetijah. 14. Vzpostaviti skupno znamko za slovenska ekološka živila. Spremljanje in ocena zastavljenih ciljev in ukrepov Delovna skupina za ekološko kmetijstvo, ki jo vodi MKGP, bo na vsake dve leti pripravila poročilo o spremljanju izvajanja posameznih ciljev in ukrepov iz ANEK-a. Poročilo bo objavljeno na spletni strani MKGP. 36 4. PoGlAVje SWOT-ANALIZA PO PREDNOSTNIH PODROČJIH Sir v sirani na planini Zadnji Vogel se izdeluje iz surovega mleka, na tradicionalen način avtor: Anrephoto/Shutterstock.com Ekološko kmetijstvo ANEK SWOT-ANALIZA PO PREDNOSTNIH PODROČJIH V tem poglavju so predstavljena ključna izhodišča in SWOT-analize po desetih prednostih področjih ekološkega kmetijstva. 4.1 Pridelava in predelava s poudarkom na kakovosti ekoloških proizvodov a) Ključna izhodišča in izzivi: - premajhen obseg (tržne) pridelave in predelave, zlasti sadja in zelenjave, - problematika predelave eko mesa in mesnih izdelkov (velik delež eko mesa se trži kot konvencionalno), - večji proizvajalci oziroma predelovalci zaznavajo pomanjkanje slovenskih ekoloških pridelkov, ki bi jih lahko vključili v svojo proizvodnjo in s tem zapolnili vrzel v proizvodnji in prodaji slovenskih ekoloških živil, - nizka rast oziroma stagnacija ekološkega kmetijstva (v zadnjih letih), - premalo kmetij vstopa oziroma se preusmerja v ekološko kmetovanje. 38 Promocija ekoloških živil pod sloganom “eKoloŠKo+loKAlNo=IDeAlNo”, avtor: MKGP ANEK Ekološko kmetijstvo b) SWOT-analiza PREDNOSTI SLABOSTI Primeri dobrih praks – močne in (tržno) uspešne eko kmetije Premalo premišljeni ukrepi kmetijske politike, ni dovoljšne podpore države, cilji in ukrepi iz ANEK-a (do leta 2015) se niso dosegli Premajhen delež eko kmetij in KZU (glede na naravne pogoje in v Pestri mikroklimatski in pedološki pogoji za raznovrstno pridelavo primerjavi z nekaterimi drugimi državami), visok delež kmetij, ki izstopajo iz eko kontrole Vzpostavljen sistem kontrole – zaupanje v eko certifikat Razdrobljenost površin, premalo pridelave eko hrane za trg Boljša starostna struktura nosilcev kmetij kot pri konvencionalnih, eko kmetijstvo je zanimivo za mlade prevzemnike in nove Premalo znanja, šibek prenos znanj v prakso, ni dorečenih kmetovalce tehnologij pridelave Tradicionalna znanja in način kmetovanja (gorsko, brez pesticidov Ni ažurirane baze dovoljenih sredstev, omejeni FFS, dražji in manjši …), avtohtone in tradicionalne sorte in pasme živali nabor repromateriala V povprečju visoke podpore za eko kmetovanje, glede na EU Tehnološka neopremljenost kmetij, nižja konkurenčnost in produk-tivnost, država ne podpira dovolj investicij na eko kmetijah Večji delež dopolnilnih dejavnosti na eko kmetijah (v primerjavi s Pri podporah na ha so prenizke razlike med eko in konvencionalno konvencionalnimi) – diverzifikacija pridelavo, prenizke podpore za preusmeritev v eko kmetijstvo Eko kmetijstvo ni več le nišno področje kmetijstva Ni jasne, celostne strategije države o eko kmetijstvu, država ne sledi razvoju eko kmetijstva PRIloŽNoSTI NEVARNOSTI Digitalizacija na kmetijah Preveč kmetij se odloča za vstop v eko kmetijstvo zaradi subvencij Investicije v tehnološko opremljenost, diverzifikacijo, razvoj novih proizvodov Preveč birokratizacije Privabljanje in vključevanje še večjega števila mladih kmetov in novih pristopnikov v eko kmetijstvo Nelojalna konkurenca iz tujine Izkoristiti obstoječ sistem (MKGP, KGZS, ZDEKS/društva …) za razvoj Zavajanje z drugimi poimenovanji in označbami kakovosti (domače eko kmetijstva ...); MKGP z neustreznim promoviranjem predvsem drugih shem degradira razvoj eko pridelave in predelave Covid-19 – večja ozaveščenost javnosti, novi odnosi med kupci in kmeti Nadaljevanje trenda povečanega izstopa kmetij iz eko kontrole Intenzivna tržna pridelava vrtnin na malih površinah Nove bolezni, škodljivci EU in javnost podpirata eko kmetijstvo Mladi niso zainteresirani za eko kmetijstvo zaradi splošnega slabega stanja (ugleda) v kmetijstvu Velik potencial za preusmeritev so male kmetije in kmetije, ki kmetujejo skladno z eko kmetijstvom, vendar se ne želijo vključiti v eko kontrolo 39 Ekološko kmetijstvo ANEK 4.2 Prenos znanja 4.2.1 Izobraževanje a) Ključna izhodišča in izzivi: - ekološko kmetijstvo je v izobraževalnem sistemu še vedno premalo zastopano, - slab prenos znanja med deležniki, - sistem (obveznega) izobraževanja za ekološke kmetije ni dovolj učinkovit. b) SWOT-analiza PREDNOSTI SLABOSTI Ozek nabor tem oziroma usposabljanj obveznih izobraževanj, teme Visokošolski program Ekološko kmetijstvo in zelo dober kader na niso ustrezno izbrane, 6 ur obveznega izobraževanja je preveč za UM FKBV, predmet ekološko kmetijstvo tudi na UL BF izvedbo v enem dnevu, javno naročilo za izbor izvajalca obveznega izobraževanja omejuje prilagodljivost in strokovnost (merilo je najnižja cena) Predmet eko kmetijstvo oziroma te vsebine so prisotne na več Kurikulumi OŠ in SŠ ne vključujejo dovolj vsebin eko kmetijstva oz. srednjih šolah itd., podpora eko kmetijstvu na GRM NM in BC izobraževanje in stik z eko kmetijstvom nista sistemsko obvezna, Naklo ni koncepta za izobraževanje za učitelje in druge zaposlene v izobraževalnem sistemu Primeri dobrih praks v formalnem izobraževanju (naravoslovni dnevi OŠ oziroma obiski eko kmetij, eko šolski vrtovi, permakul- Šolski eko vrtovi so brez sistemskega sofinanciranja turni vrtovi …) Projekt šolski eko vrtovi Zastarel kurikulum NPK eko kmetijstvo Nekateri pedagoški delavci so zainteresirani za eko kmetijstvo, ga podpirajo in promovirajo ter naredijo, kar je v njihovi moči Pomanjkljiva izobrazba nosilcev/članov eko kmetij Šolska shema za sadje, zelenjavo, ki omogoča tudi izvajanje izobraževanj Konkuriranje strokovnih služb pri izvajanju izobraževanj Raznovrstna neformalna izobraževanja in možnost izbire vsebin, Neurejena hierarhija strokovnih služb pri prenosu znanja v prakso, posveti, aktualno na področju eko kmetijstva ipd. trikotnik prenosa znanja še vedno ne deluje dovolj Obvezno izobraževanje za eko kmete naj bo še v prihodnje Pomanjkanje sredstev za izvedbe neformalnih izobraževanj in obvezno neustrezni razpisi (sistemsko neurejeno) Izvajanje neformalnih izobraževanj na eko kmetijah Skromna bera EIP-projektov za eko kmetijstvo Pomanjkanje izobraževalnih oziroma mojstrskih eko kmetij Podvajanje vsebin za nosilce ukrepov EK in KOPOP Pomanjkljivo izobraževanje kontrolorjev Upad vpisa na UM FKBV 40 Vse kmetijske šole/fakultete ne podajajo vsaj osnovnega znanja o eko kmetijstvu, ni izobraževanja s področja lokalne oskrbe in eko kmetijstva v drugih programih fakultet ANEK Ekološko kmetijstvo PRIloŽNoSTI NEVARNOSTI Ozaveščanje otrok in mladih prek izobraževalnega sistema, vključevanje eko predmetov v OŠ, učilnice na prostem, krepitev Eko šola nima nič z eko kmetijstvom (ni vključenih vsebin eko sistema šolskih eko vrtov, urbanih eko vrtov, povezovanje lokalnih kmetijstva) eko kmetij s šolami Osnovna znanja o eko kmetijstvu prenašajo vse kmetijske šole in fakultete, vključevanje predmetov, povezanih z eko kmetijstvom Spremembe in združevanje visokošolskega programa eko in eko živili tudi v druge študijske programe (gostinstvo, zdravstvo, kmetijstvo pedagogika …) Prenova srednješolskega kmetijskega izobraževanja – primer avstrijskega modela Upadanje interesa študentov za eko kmetijstvo, nezanimanje Vključevanje vsebin eko kmetijstva v nabor Zavoda za šolstvo za napredovanje učiteljev, izobraževanja kadrov v vrtcu in OŠ o eko Premalo povezav med MKGP in MIZŠ na temo eko kmetijstva in kmetijstvu eko živil Odločevalci na izobraževalnih in raziskovalnih institucijah ne EIP-projekti sodelovanja in CLLD/LAS-operacije podpirajo dovolj eko kmetijstva, zato je/bo premalo EIP-projektov na temo eko kmetijstva Nadgradnja vsebin obveznega izobraževanja za eko kmetije – ogledi kmetij, primeri dobrih praks, predstavitve iz tujine, strokovne Da obvezna izobraževanja postanejo prostovoljna – ne bodo vsi ekskurzije v tujino, nabor tem MKGP, različni izvajalci, vavčerski kmetje dovolj inovativni, motivirani in usposobljeni za izzive sistem Možnosti sofinanciranja (neformalnih) izobraževanj za eko kmetije Previsok strošek izvedbe neformalnega izobraževanje za malo prek Mreže za podeželje udeležencev (razkropljenost), ni dovolj sredstev za organiziranje neformalnih izobraževanj Mojstrske eko kmetije za oglede in za izvajanje prikazov ter Ohranitev sistema JN za obvezna izobraževanja za eko kmetijstvo izobraževanj Študentske izmenjave, WWOOF – prostovoljstvo na eko kmetijah Izobražen potrošnik 4.2.2 Svetovanje in pospeševanje 41 Svetovanje na terenu, avtorica: Martina Gomzi Ekološko kmetijstvo ANEK 4.2.2 Svetovanje in pospeševanje a) Ključna izhodišča in izzivi: - brezplačno svetovanje na področju ekološkega kmetijstva se izvaja v okviru JSKS, - premajhno število svetovalcev za eko kmetijstvo, - potreba po povezovanju deležnikov pri izvajanju svetovanja in pospeševanja oziroma spodbujanja k preusmeritvi kmetij v ekološko kmetovanje. b) SWOT-analiza PREDNOSTI SLABOSTI Obstoječa mreža JSKS – vzpostavljen sistem brezplačnega in neodvisnega svetovanja po celotnem območju Slovenije, dobre obstoječe povezave z lokalnimi skupnostmi, drugimi razvojno-Razpršeno znanje, prešibko sodelovanje med deležniki raziskovalnimi institucijami in z združenji eko kmetov (tudi strokovna podpora) Zelo dober in širok spekter strokovnih znanj v JSKS (pridelava, predelava, promocija, turistične kmetije, promocijski dogodki) Premalo pravega pospeševanja na terenu Svetovalci dobro poznajo kmeta, njegovo družino in potencial ter lažje prepoznajo priložnosti za preusmeritev kmetije v eko Del opravljenih ur JSKS ni evidentiran pod ekološko kmetijstvo, ker kontrolo sistem ne omogoča vzporednega spremljanja Pozitiven odnos do izobraževanja s strani eko kmetov Premalo javnih ur za vse naloge JSKS in posledično tudi za eko kmetijstvo Animacija za prehod v eko kmetijstvo tudi v okviru usposabljanj in Premalo sredstev za dodatna usposabljanja svetovalcev za eko svetovanj KOPOP kmetijstvo Organizirani dogodki s primeri dobrih praks doma in v tujini Pomanjkanje raziskav in tehnoloških rešitev za eko kmetijstvo na (društva, zasebni sektor, fakultete ...) raziskovalnih institucijah, ki bi jih potrebovali svetovalci za prenos na kmete Nekateri kmetje morajo nasvete svetovalne službe slišati večkrat, da jim sledijo Neugodna starostna struktura svetovalcev PRIloŽNoSTI NEVARNOSTI Nadgradnja svetovalne službe v povezavi s svetovanjem in pospeševanjem, možnosti izvajanja pospeševanja tudi prek ZDEKS/ Pomanjkanje denarja in (politične) podpore za svetovanje in društev pospeševanje Povezovanje in prenos znanja med različnimi institucijami, povezovanje med kmeti praktiki in strokovnjaki svetovalci na področju eko Nesprejemanje in neuresničevanje zastavljenih ciljev za svetovanje in biodinamičnega kmetijstva, priložnost za mlade strokovnjake eko kmetijam, v okviru JSKS Nadgradnja dejavnosti: animacijski dogodki, promocija, dobre prakse doma in v tujini Nestrokovno podajanje vsebine 42 Sofinanciranje izvajanja pospeševanja eko kmetijstva prek podneb-Prešibko sodelovanje med deležniki na področju pospeševanja in nega sklada in/ali s podporo lokalnih skupnosti svetovanja oziroma trikotnika znanja JSKS bi bila s povečanjem dela na promociji eko kmetijstva še bolj Svetovanje oziroma pospeševanje ne ustreza dovolj potrebam v skladu s trendi eko kmetov Več delovnih ur JSKS na področju eko kmetijstva in več podpore Nevarnost izgube doseženega napredka v eko kmetijstvu eko kmetom pri reševanju tehnoloških težav Volitve v KGZS, izbor kandidatov eko kmetov, ki bodo sooblikovali stanovsko politiko znotraj KGZS in navzven ter dosegli, da ima eko kmetijstvo večjo težo ANEK Ekološko kmetijstvo 4.3 ekološko semenarstvo a) Ključna izhodišča in izzivi: - premajhen obseg pridelave semenskega materiala kmetijskih rastlin, - prevladuje uvoz tujih sort in semenskega materiala kmetijskih rastlin. b) SWOT-analiza PREDNOSTI SLABOSTI Obstoječa eko semenarska kooperativa in semenarske hiše, ki Majhen trg, velika dostopnost eko semen iz drugih držav, prenizko ponujajo eko semena povpraševanje, izvoz eko slovenskih semen v Avstrijo Organizacije z infrastrukturo za preizkuse sort za primernost v eko kmetijstvu; KIS prideluje ekološka semena – poljščine (tudi v Slabši naravni/podnebni pogoji za pridelavo semen okviru projekta Ecobreed) Strokovnjaki, znanje na področju eko semenarstva Nizek obseg pridelave in malo površin, namenjenih pridelavi eko semenskega materiala Lokalne in avtohtone sorte, po katerih je veliko povpraševanje (tržna niša) Veliko tveganj pri eko pridelavi semen Za določena semena/sorte so dobri naravni pogoji, npr. slovenska Ozek izbor sort in visoke cene eko semen, zato prihaja do dokupa solata je boljše kakovosti kot italijanska konvencionalnega semena Obstoječe podpore za eko semenarstvo, v okviru PRP Določene avtohtone sorte niso eko certificirane – npr. Darja ajda; KIS ne more zagotoviti eko semen avtohtonih sort, ker jih prideluje Kmetje si med seboj pomagajo – npr. medsebojni odkup semen-tudi konvencionalno skega materiala poljščin PRIloŽNoSTI NEVARNOSTI Vzpostaviti sistem povezave med kmeti in pridelovalci semen – skupno načrtovanje Zakonodaja na tem področju je preveč omejujoča, ovira pridelavo Razvoj in pospeševanje eko semenarstva poljščine, nove sorte, tudi prek projektov Obzorje 2020 in CRP Podnebne spremembe Potrošnik si želi proizvodov iz lastnih semen in pridelkov znanega ekološkega izvora Prešibko povezovanje med deležniki Pri avtohtonih sortah bi bilo potrebno sistematsko delo na selekciji Vedno več dokupa konvencionalnega semena – za to sta potrebna čas in denar Dodatno vlaganje v znanja na tem področju Vzpostavitev mrež poskusnih »centrov«, podpore prek npr. CRP, EIP, PRP Subvencioniranje pridelovalcev eko semen Od leta 2022 v bazi tudi semena iz preusmeritve, lahko več slovenskih eko semen na trgu 43 Ekološko kmetijstvo ANEK 4.4 Povezovanje in skupni nastop na trgu a) Ključna izhodišča in izzivi: - pomembna ovira za razvoj tržnega povezovanja ekoloških kmetov je nizko število (večjih) tržnih eko kmetij, med katerimi je velik delež takih, ki imajo razvite lastne (neposredne) prodajne poti, - v letu 2017 je bila ustanovljena ZDEKS, ki združuje približno 13 % vseh eko kmetij in nima urejenega sistemskega financiranja za delovanje. b) SWOT-analiza PREDNOSTI SLABOSTI Močna tradicija zadružništva Premajhen obseg članstva v okviru ZDEKS (delujoča 3 leta) Lažje povezovanje zaradi majhnosti Slovenije Ni vzpostavljenega sistemskega financiranja ZDEKS in društev, delo oziroma dejavnosti temeljijo večinoma na prostovoljnem delu Nekaj dobrih praks tržnega povezovanja eko kmetij Nerazumevanje tržnega povezovanja s strani kmetov Prenizek obseg tržne pridelave, veliko tržnih kmetov, ki sami Obstoječe podpore za tržno povezovanje (npr. Ukrep 9.1., 16.4, tržijo svoje pridelke, zato niso zainteresirani za povezovanje ali CLLD/LAS …), ki jih je treba nekoliko prilagoditi želijo prodajati le »viške«. Premajhno število kmetij, ki pridelujejo pridelke za večje predelovalne obrate. Veliko regionalnih združenj deluje že vrsto let in so dejavna Prestroga merila pri nekaterih ukrepih (npr. za vzpostavitev skupin proizvajalcev za eko živila je potrebno najmanj 30 kmetij) Narašča interes za povezovanje Znamka BIODAR ne deluje več PRIloŽNoSTI NEVARNOSTI Prilagoditev ukrepov za tržno povezovanje (lažji vstopni pogoji) Nepripravljenost kmetij za tržno povezovanje Vzpostavitev/razvoj znamke (nadstandarde) po vzoru BIODAR Prevelik razkorak med željami in potrebami kmetij in organizacij, ki povezujejo kmetije (odkupne cene, marže …) Krepitev kapacitet ZDEKS Nezainteresiranost za vključevanje v ZDEKS, tudi zaradi slabih izkušenj v preteklosti Boljše izkoristiti sredstva CLLD/LAS za vzpostavitev povezovanja na lokalni ravni Preveč znamk, zmeda na trgu Prodaja v javne zavode, trgovske verige, restavracije, hotele … Ni zagotovljenih sistemskih virov financiranja za ZDEKS 44 ANEK Ekološko kmetijstvo 4.5 ekološka živila v sistemu javnega naročanja a) Ključna izhodišča in izzivi: - po Uredbi o zelenem javnem naročanju mora delež ekoloških živil v javnih zavodih znašati najmanj 15 %, - prevladujejo uvožena ekološka živila. b) SWOT-analiza PREDNOSTI SLABOSTI Možnost izločenih sklopov (20 % oziroma 80.000 EUR), v okviru JN Ni podatkov, nadzora in sankcij glede upoštevanja Uredbe o zelenem JN Uredba o zelenem JN – obvezni delež eko živil V okviru JN preveč uvoženih eko živil, vprašljiva kakovost in sledljivost uvoženih eko živil Sistem (brezplačne) prehrane v javnih zavodih Ni kontinuirane dobave (strah pri naročnikih) Šolska shema Krajevna diskriminacija oziroma prednost lokalnim ponudnikom v sistemu JN ni dovoljena Primeri dobrih praks javnih zavodov, ki naročajo več eko živil, kot narekuje uredba Birokratske ovire (spremljanje količin eko živil ...) Vedno večja ponudba slovenskih eko živil Izobraženost in ozaveščenost kadra, odgovornega za nabavo v javnih zavodih, sta še vedno prenizki Vzpostavljenih nekaj lokalnih zadrug/dobaviteljev, ki povezujejo Nespoštovanje pogodb (javni zavodi naročajo manj, kot je vred-eko kmete in sodelujejo z javnimi zavodi nost pogodb) PRIloŽNoSTI NEVARNOSTI Vzpostavitev lokalnih/regionalnih modelov pospeševanja uvajanja slovenskih eko živil v javne zavode Premajhen nadzor nad dobavitelji/posredniki tujih eko živil Opredelitev ustreznih okoljskih meril v okviru JN (prednost slovenski eko hrani pred uvoženo eko hrano) Naraščajoč delež uvoženih eko živil v javnih zavodih Uvedba nadzora in sankcioniranja javnega naročanja, upoštevanje Dodatna birokracija, ki omejuje uvajanje slovenskih eko živil v Uredbe o zelenem JN javne zavode Priprava smernic zdravega prehranjevanja v javnih zavodih Previsoka cena slovenskih eko živil (v primerjavi z uvoženimi) Obvezno upoštevanje Uredbe o zelenem JN tudi za organizirano eko prehrano na fakultetah (boni) Prenizek obseg ponudbe in pestrost slovenskih eko živil Kritje stroškov eko kmetom oziroma ponudnikom za vpis v e-katalog, promocija e-kataloga in njegova nadgradnja za uporabo Mešanje lokalno, integrirano in eko tudi za sektor HORECA Izobraževanje in ozaveščanje vodij prehrane oziroma kadra v javnih Nezainteresiranost vodij javnih zavodov za uvajanje eko živil zavodih, staršev, otrok Boljše izkoristiti šolsko shemo za uvajanje slovenskih eko živil v 45 javne zavode Večja vloga občin pri uvajanju slovenskih eko živil v vrtce in šole, sofinanciranje nakupa eko živil po zgledu držav in regij EU Ekološko kmetijstvo ANEK 4.6 Promocija in trženje a) Ključna izhodišča in izzivi: - kljub velikemu povpraševanju po slovenskih ekoloških živilih na trgu prevladujejo uvožena ekološka živila, - premalo promocije za ekološka živila v preteklosti, - izvajanje splošne promocije ozaveščanja potrošnikov o pomenu uživanja lokalne, v Sloveniji pridelane ekološke hrane pod sloganom »EKOLOŠKO + LOKALNO = IDEALNO«. b) SWOT-analiza PREDNOSTI SLABOSTI Rast povpraševanja po eko živilih, trg je že dokaj razvit Oviran vstop v trgovske verige (prevelike zahteve in pomanjkanje prilagodljivosti trgovcev, razdrobljena ponudba kmetij) Potrošniki dajejo prednost slovenskim eko živilom (pripravljeni plačati več) Šibka podjetniška iniciativa Porast neposredne prodaje, močne eko tržnice, neposreden stik med kmeti in kupci Pomanjkanje podatkov analize uspešnih in neuspešnih kmetov Kakovost proizvoda (ni industrijskega eko kmetijstva – dobra Ni ustrezne infrastrukture za trženje, distribucijo in predelavo, celostna zgodba) zlasti za meso in mlečne izdelke Tržno uspešne kmetije (primeri dobrih praks) Kratkotrajnost promocijskih dejavnosti Prepoznavnost Slovenije v svetu kot zelena in gastronomska Gostinski in turistični oziroma HORECA-sektor še ni dovolj odprt za destinacija uvajanje eko živil PRIloŽNoSTI NEVARNOSTI Razvoj kratkih verig, npr. neposredna spletna prodaja, dostava na Nižanje eko standardov, zavajanja, afere, ki lahko zamajajo zau-dom, skupnostni nakupi … panje kupcev v eko živila Več ozaveščanja in promocije o eko in zdravi hrani Trgovci s svojimi eko znamkami preglasijo slovenske eko znamke Turizem na eko kmetijah Gospodarska kriza, zmanjšanje kupne moči potrošnikov, upad turizma ipd. Intenzivna tržna pridelava vrtnin na malih površinah Preveč različnih in nepreverjenih znamk oziroma logotipov, zmeda na trgu zaradi različnih označb Intenzivno promoviranje drugih shem kakovosti (zlasti izbrana Regijski logistični distribucijski centri kakovost) lahko negativno vpliva na razvoj eko kmetijstva in zmanjšuje pomen eko živil na trgu Povezovanje s trgovskimi verigami in HORECA-sektorjem Prevladovanje tujih eko izdelkov, nekonkurenčnost s cenami, nepripravljenost za uvajanje slovenskih eko živil v trgovske verige Usposabljanje deležnikov za distinkcijo konvencionalno/ in HORECA-sektor integrirano in eko 46 ANEK Ekološko kmetijstvo 4.7 Raziskave in razvoj novih tehnologij a) Ključna izhodišča in izzivi: - diseminacija oziroma prenos rezultatov raziskav v prakso ni dovolj učinkovit, - sodelovanje med deležniki je še prešibko, - premalo raziskav na področju ekološkega kmetijstva. b) SWOT-analiza PREDNOSTI SLABOSTI Vključenost v projekte »CORE ORGANIC« Premalo denarja se nameni za raziskave na področju eko kmetijstva (glede na delež KZU) Digitalizacija znanja – raziskave iz tujine so na voljo Teme za širok krog eko kmetij niso potrjene, pobudniki tem ne prejmejo nobenih povratnih informacij o pobudi Slaba diseminacija znanstveno-raziskovalnih projektov za Aplikativne informacije z učnih kmetij iz tujine strokovno in poljudno javnost (ni sistematike), veliko projektov po zaključku financiranja »ugasne« Imamo nekaj (mednarodno) priznanih raziskovalcev s področja Velik angažma raziskovalnih skupin za neuspešne prijave (pridobi eko kmetijstva se okvirno en projekt od 10 prijav) Dosedanji EIP-projekti – nekaj tudi izključno na temo eko kmetijstva Prešibko sodelovanje deležnikov PRIloŽNoSTI NEVARNOSTI Evropski zeleni dogovor Napačne interpretacije o vplivu eko kmetijstva na okolje Uporaba znanja – digitalizacija Zmanjševanje javnih sredstev za raziskave in razvoj »Prevajanje« raziskav v poljudni jezik, diseminacija za strokovno javnost in kmeta Birokratizacija Enotna ena digitalna baza znanja Navidezni razvojno-raziskovalni projekti na področju eko kmetijstva Večletni eksperimentalni primerjalni poskusi Pritiski večjih ponudnikov konvencionalnega repromateriala in sredstev na raziskave Cilj komisije 25 % eko KZU = 25 % raziskovalnih sredstev za eko kmetijstvo Sodelovanje strok in deležnikov – ne tekmovanje Več projektov na temo eko kmetijstva, v okviru razpisov Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij ter EIP-projektov 47 Ekološko kmetijstvo ANEK 4.8 ekološko kmetovanje v povezavi z okoljem in podnebnimi spremembami a) Ključna izhodišča in izzivi: - ekološko kmetijstvo je še vedno premalo prisotno na naravno najobčutljivejših območjih, saj delež ekoloških kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih znaša 11 %, na zavarovanih območjih 12 % in na območjih Natura 2000 17 % (deleži so izračunani na temelju vseh KZU na navedenih območjih). b) SWOT-analiza PREDNOSTI SLABOSTI Eko kmetijstvo ohranja boljšo rodovitnost tal (več humusa), biot-Vedno več uporabe plastičnih folij za zastiranje, ki ima negativne sko pestrost, zmanjševanje obremenitve okolja in naravnih virov vplive na okolje in ljudi Eko kmetijstvo ima manjši okoljski odtis, manj negativnih vplivov na podnebne spremembe in se bolje prilagaja na podnebne Uporaba ustreznih strojev z manjšim ogljičnim odtisom je dražja spremembe Trajni nasadi – ohranjanje največ ekosistemskih storitev (čim manj Pomanjkanje celovitih študij o vplivu eko kmetijstva na okolje posegati vanj) Družbena naklonjenost ohranjanju narave in boju proti podnebnim spremembam Na enoto pridelane hrane več izpustov toplogrednih plinov Prepoved uporabe GSO Intenzivna izraba travinja negativno vpliva na biotsko pestrost Večja dobrobit živali na eko kmetijah Škoda od divjadi in zveri Več ekosistemskih storitev na eko kmetijah Premajhen delež eko kmetij na VVO in zavarovanih območjih narave Eko kmetije so manjše in manj intenzivne, v primerjavi z EU Prešibka znanja in ozaveščenost eko kmetov o pomenu ohranjanja narave in okolja Preoravanje okoljsko občutljivega trajnega travinja zmanjšuje delež travniških habitatnih tipov in negativno vpliva na travniške vrste PRIloŽNoSTI NEVARNOSTI Izkoristiti cilje iz Strategije »Od vil do vilic« in Strategije za biotsko raznovrstnost Podnebne spremembe Boljša izraba kmetijskih zemljišč, večji obseg pridelave na manj površinah (rastlinjaki, tuneli, uporaba različnih kultur ipd.), manj Moč multinacionalk prostora, kot ga porabimo za kmetijstvo, več ga ostane za naravo Izraba deževnice, predelava biološko razgradljivih odpadkov in pravilno ravnanje s hlevskim gnojem, zmanjševanje plastike ipd. Neustrezno ravnanje z divjadjo in zvermi – vedno več škode za (koncept krožnega gospodarstva) kmete Novi pristopi pri obdelavi tal, povečanju humusne mase in 48 skladiščenju CO2 (ohranitveno kmetijstvo, brez globokega oranja ipd.) Intenzifikacija eko kmetijstva Spodbujanje ekosistemskega pristopa na eko kmetijah, Premalo sredstev na kmetijah za prilagajanje na podnebne izobraževanje eko kmetov, svetovalcev in drugih deležnikov spremembe Spodbujanje eko kmetijstva na VVO, Natura 2000, zavarovanih območjih, tudi s tem, da imajo eko kmetije prednost pri zakupu Vedno več eko kmetij, kjer ni vzpostavljenega naravnega krogotoka zemljišč v lasti države znotraj kmetije, odvisnost kmetij od zunanjih virov (gnojila ipd.) Prepoved konvencionalnega kmetijstva na določenih območjih Velika uporaba žvepla in sulfatov – VVO Omogočanje 10–15 % naravne vegetacije (mejice, živice …) in mešanih kultur/posevkov na posameznem GERK (sadjarstvo, zelišča, vrtnine …) 5. PoGlAVje OPREDELITEV POTREB, CILJEV IN UKREPOV PO PREDNOSTNIH PODROČJIH Dagnje, avtor: Danijel Vincek/Shutterstock.com Ekološko kmetijstvo ANEK OPREDELITEV POTREB, CILJEV IN UKREPOV PO PREDNOSTNIH PODROČJIH Ukrepi se bodo financirali iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ki ga bo potrdila Evropska Komisija, in drugih sredstev, ki so in ki bodo načrtovana v okviru finančnih načrtov pristojnih resorjev. 5.1 Pridelava in predelava s poudarkom na kakovosti ekoloških proizvodov a) Podpore za površine in posodobitev tehnologije (pridelava, predelava), trženje, zagon kmetij ter predelovalne obrate ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Investicijska sred- Podpora za stva za posodobitev investicije na tehnologije na Izboljšanje/posodo- bitev tehnologije, eko kmetijah in v 1 kmetijah in v podjetjih podjetjih (pridelava, (pridelava, prede- proizvodnje in pre- predelava, trženje) Javna MKGP VISOKA Od leta 2021 lava) in razvoj novih delave na kmetijah ter za eko akvakul- proizvodov, dodajanje in v podjetjih turo. (ločen razpis le vrednosti pridelkom za eko kmetije) Večji delež slovenskih eko živil na trgu. Povečanje Podpora za zagon (malih) tržnih eko 2 Več proizvodnje eko števila eko kmetij in hrane za trg kmetijskih zemljišč v kmetij (po vzoru Javna MKGP VISOKA Od leta 2021 uporabi (KZU), zlasti razpisa podpora za tistih, namenjenih male kmetije) rastlinski pridelavi Višine zneskov na posamezno rabo tal ostanejo najmanj na sedanji ravni. Nadaljevanje sistema Posamezne podpore 3 podpor na ha/panj za in kombinacije Podpora na ha/panj Javna MKGP VISOKA Od leta ekološko kmetijstvo drugih podpor za 2021 konvencionalno kmetovanje morajo biti nižje od EK za najmanj 30 %. Več eko mesnih in Podpora za pre- Povečan delež eko delovalne obrate za 4 mlečnih izdelkov na trgu, zagotovljen mesnih in mlečnih predelavo in prodajo Javna MKGP VISOKA Od leta 2021 50 odkup po primerni ceni izdelkov na trgu eko mesnih in mlečnih izdelkov ANEK Ekološko kmetijstvo b) Spodbujanje vključevanja mladih nosilcev oziroma prevzemnikov in novih pristopnikov v ekološko kmetijstvo ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Dodatne točke in povečanje finančne Zagotoviti nadaljevanje Več mladih podpore za mlade 5 kmetovanja na eko prevzemnikov in prevzemnike na eko Javna MKGP VISOKA Od leta kmetijah nosilcev eko kmetij kmetijah ter zagoto- 2021 viti, da se lahko na ukrep prijavijo tudi novi pristopniki Večje število mladih nosilcev oziroma Več novih Dejavnosti animacije KGZS, 6 prevzemnikov in novih pristopnikov v eko potencialnih mladih Javna NVO, VISOKA Od leta pristopnikov v eko kmetijstvu kmetov, prevzem- ZSPM 2023 kmetijstvu nikov kmetij c) Spodbujanje zaposlovanja in prostovoljstva na ekoloških kmetijah ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Omogočiti izvajanja Povečanje javnih del in drugih programov aktivne Niso MKGP, 7 Pomanjkanje delovne zaposlovanja in sile na kmetijah prostovoljstva na politike zaposlovanja potrebna MDDSZ SREDNJA Od leta 2023 eko kmetijah na eko kmetijah, sprememba zakonodaje Vzpostaviti oziroma povezati potrebe eko kmetov s potencialnimi pros- Večje število mladih tovoljci, promocija nosilcev oziroma Več novih prostovoljstva na NVO/ 8 prevzemnikov in novih pristopnikov v eko eko kmetijah med Zasebna ZDEKS, pristopnikov v eko kmetijstvu ciljnimi skupinami, kmetije SREDNJA Od leta 2023 kmetijstvu krepitev delovanja slovenskih mrež, ki zagotavljajo prostovoljstvo na eko kmetijah 51 Ekološko kmetijstvo ANEK d) Povečanje dostopnosti ter informacij o dovoljenih proizvodih in snoveh v ekološkem kmetijstvu ter vzpostavitev spletne baze »vse na enem mestu« ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Oblikovanje skupine relevantnih deležnikov/ Ažurna spletna 9 Vse potrebne strokovne skupine, ki informacije o baza informacij, bo skrbela za strokovno eko kmetijstvu vključno s vzpostavitev in delovanje MKGP, ter dovoljenih katalogom o baze za dovoljena sredstva KGZS/JSKS, proizvodih in dovoljenih Javna ZDEKS, VISOKA Od leta snoveh za kmete sredstvih v Vzpostavitev in delovanje Fakultete, 2022 na enem mestu, eko kmetijstvu javne spletne baze, z zbran- KIS, KO, javno dostopno in (brezplačen imi informacijami na enem UVHVVR 10 ažurirano vpis ponud- mestu (dovoljena sredstva, nikov) gradiva oziroma viri za izobraževanje, rezultati raziskav, prenos znanj itd.) Pomanjkljiva Več regis- ponudba nekat- triranih sred- 11 erih sredstev za stev za zaščito Zagotoviti, da se dovoljena Niso zaščito rastlin na rastlin za eko sredstva uporabljajo v EU potrebna MKGP VISOKA Od leta 2022 slovenskem trgu kmetijstvo e) Spodbujanje vključevanja novih kmetij v ekološko kontrolo ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Višja podpora na ha za 12 preusmeritveno obdobje Javna MKGP VISOKA Od leta Večje število Povečanje (nadaljevanje obstoječega 2021 novih kmetij v eko števila eko sistema) kontroli kmetij Podpora za kritje stroškov 13 eko kontrole (nadaljevanje Javna MKGP VISOKA Od leta obstoječega sistema) 2021 Proti dežju zavarovan nasad malin, avtorica: Darinka Koron 52 ANEK Ekološko kmetijstvo 5.2 Prenos znanja (izobraževanje, svetovanje in pospeševanje) a) Vzpostavitev mojstrskih ekoloških kmetij in demonstracijskih centrov ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Več praktičnega MKGP, znanja za Podpora za vzpostavitev in NVO/ eko kmete in Vzpostavitev delovanje mojstrskih eko mojstrskih kmetij/ ZDEKS, 14 svetovalce ter ZDS, druge ciljne eko kmetij in demonstracijskih centrov Javna ZSPM, VISOKA Od leta 2023 skupine demonstraci- ter programov/men- izobraž. (npr. brezposelni) jskih centrov toriranja ustanove b) Izvajanje pospeševanja in svetovanja, nadgradnja dosedanjega sistema javne službe ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Vzpostavitev/ nadgrad- Koordiniranje ter izvajanje JSKS, Več stroko- nja sistema pospeševanja in svetovanja ZDEKS, UM 15 vnega svetovanja/ pospeševanja eko kmetijstva, nadgradnja Javna, FKBV, UL VISOKA Od leta pospeševanja eko kmeti- dosedanjega sistema javne zasebna BF, MKGP, 2021 jstva (vključeni službe z vključevanjem tudi ZDS, različni drugih deležnikov v sistem KGZS … deležniki) Zagotoviti dodatna sredstva za krepitev JSKS, izvajanja svetovanja in ZDEKS, UM 16 pospeševanja, vključno z Javnba, FKBV, UL Povečati usposabljanjem svetoval- zasebna BF, MKGP, VISOKA Od leta 2022 sredstva in cev na področju eko ZDS, Izvajanje število ur za kmetijstva, s poudarkom KGZS ... svetovanja glede svetovanje/ na praktičnem znanju na potrebe na pospeševanje, Nadgradnja izvajanja terenu (kmetov) več spe- cializiranih programov dela javnih svetovalcev za služb, zagotoviti kadrovske MKGP, eko kmetijstvo 17 vire in dodatna sredstva za krepitev učinkovitega Javna javne VISOKA Od leta 2021 izvajanja svetovanja službe oziroma delovanja, v okviru obstoječih javnih služb 53 Ekološko kmetijstvo ANEK c) Delujoč sistem izobraževanja in ozaveščanja otrok ter mladih o ekološkem kmetijstvu ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Preučitev možnosti za nadgradnjo izobraževalnih kurikulumov vrtcev ozi- roma vključitev več vsebin 18 eko kmetijstva, pomena eko hrane in trajnostne rabe v programe OŠ, SŠ in Vključitev vsebin Povečano fakultet skupaj s pristojnimi o ekološkem kme- število vrtcev, organi tovanju v večji šol in fakultet, Preučitev možnosti meri v programe ki vključujejo Niso vključevanja eko kmetijstva vrtcev, osnovnih vsebine o eko potrebna MKGP SREDNJA Od leta 2023 v srednje in visokošolske in srednjih šol ter kmetovanju in programe, poznavanje fakultet obiske kmetij ekološkega kmetijstva 19 in živil kot samostojen predmet na vseh stopnjah izobraževanja v kmetijstvu, živilstvu, predelavi, varni hrani, veterinarstvu, gostin- stvu in turizmu, dietetiki, zdravstvu MKGP, Izobražen in MIZŠ, Sistemska podpora Mreža Izkustveno učenje ozaveščen državljan o vzgojno-izobraževalnim šolskih 20 otrok in mladih o zavodom za delovanje, Javna, eko vrtov, eko kmetovanju pomenu eko nadgradnjo ali novo zasebna Društvo VISOKA Od leta 2022 in zdravi prehrani kmetijstva za zdravje in vzpostavitev šolskega šolski eko okolje eko vrta vrtovi/ NVO, vrtci, OŠ Nadaljevanje izva- 21 janja študijskega programa Več študentov, Zagotavl- Ekološkega kmetijstva na ki se vključujejo jati študijski UM FKBV in zaključijo program Javna, MIZŠ, študijski program ekološkega zasebna Fakultete, VISOKA Od leta 2021 Vzpostavitev druge bolon- ekološkega kmetijstva na MKGP 22 jske stopnje študijskega kmetijstva ravni visokega šolstva programa Ekološko kmetijstvo d) Več znanja za ekološke kmete ŠT. VIR ROK 54 UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Programi Okrepiti izobraževanja (praktična) Povečanje sredstev, ustrezajo potre- znanja eko nadgradnja in prilagoditev MKGP, bam kmetov in kmetov dosedanjega sistema KGZS, sledijo trendom, obveznega izobraževanja, ZDEKS, 23 praktična uporab- tudi s sistemom vavčerjev – Javna, ZDS, UM VISOKA Od leta na usposabljanja kmet sam izbere, kje se bo zasebna FKBV, UL 2023 Višja usposo- za kmete, ogledi bljenost in izobraževal, obvezno tudi BF, NVO domačih in tujih inovativnost praktično izobraževanje ali idr. primerov dobrih eko kmetov ogled dobrih praks praks ANEK Ekološko kmetijstvo 5.3 ekološko semenarstvo a) Povečati (tržno) pridelavo ekološkega certificiranega semena, usposobiti in povezati ekološke kmete s pridelovalci semen/sadilnega materiala in semenarskimi hišami ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Vzpostavitev/krepitev Vzpostavitev 24 Povezati kmete sodelovanja med kmeti in s pridelovalci sistema pridelovalci semen/seme- Seme- semena, analiza/ evidentiranja narskimi hišami narske informacija, kat- potreb po eko Javna, hiše, JSKS, ere sorte potre- semenih Baza potreb po eko zasebna MKGP, VISOKA Od leta 2021 bujejo kmetje, (vrstah in sor- semenih, širitev evidence ZDEKS, 25 načrtovanje tah) za boljše tudi na sorte glavnih NVO, KIS pridelave načrtovanje poljščin, krmnih rastlin pridelave in vrtnin Semenar- ske hiše, KIS, JSKS, Usposobiti eko Izobraževanja kmetov, preizkusi na kmetijskih MKGP, 26 Več znanja za eko kmete za pride- Javna, ZDEKS, kmete lavo in prodajo šolah, promocija lokalnih zasebna NVO, UM SREDNJA Od leta 2021 eko semen sort, razvoj izdelkov/znamk iz lokalnih sort FKBV, UL BF, BC Naklo, GRM NM Seme- Podpore za mreže/koop- narske 27 erative/vzdrževalce sort Javna, hiše, JSKS, eko pridelovalcev semen zasebna MKGP, SREDNJA Od leta 2023 ZDEKS, NVO, KIS Povečati (tržno) Sofinanciranje dodatnih Več slovenskega pridelavo eko stroškov, vezanih na eko semena na certificiranega kontrole in certificiranje trgu semena, zlasti 28 eko semena in oprostitev Javna MKGP SREDNJA Od leta poljščin plačila pristojbine in 2023 upravne takse za vpis v sortno listo Povečanje/prilagoditev 29 podpor za semenarstvo Javna MKGP SREDNJA Od leta na ha 2023 55 Ekološko kmetijstvo ANEK b) Spodbujanje uporabe in vzdrževanja ekološkega (avtohtonega) certificiranega semena/sadilnega materiala ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Večja uporaba Spodbuditi Subvencija/delno povračilo uporabo/nakup stroškov nakupa eko 30 eko certificirane- ga semena med eko certi- certificiranega semen- Javna MKGP VISOKA Od leta 2023 eko kmeti ficiranega skega materiala/semena semena za kmete Razširitev Razširitev banke z 31 Spodbujanje ekološkimi in ekološkimi vzdrževanja banke in več avtohtonimi sortami ekološkega vzdrževalcev (avtohtonega) ekološkega Javna MKGP VISOKA Od leta Spodbude za vzdrževalce 2023 semena/sadilnega (avtohtonega) 32 avtohtonih materiala semena/sadil- in tradicionalnih sort, baza nega materiala vzdrževalcev 56 Semena ajde, avtor: Wolfgang Kruck/Shutterstock.com ANEK Ekološko kmetijstvo 5.4 Povezovanje in skupni nastop na trgu a) Podpore/ukrepi za tržno povezovanje ekoloških kmetij ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Povezovanje eko kmetij za Več zadrug/ Podpore/ukrepi za tržno skupen nastop skupin proizva- povezovanje eko kmetij in 33 na trgu, lažja in jalcev poenostavitev zahtev za Javna MKGP VISOKA Od leta učinkovitejša za eko sektor skupine proizvajalcev za 2021 vključitev v tržne sektor eko živila verige b) Vzpostavitev/razvoj znamke za slovenska ekološka živila ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Povečanje prepoznavnosti slovenskih eko živil ter Enotna prepoz- zavedanja Vzpostavitev/razvoj ZDEKS, in zaupanja znamke, vključno s pro- NVO, 34 navna oznaka ali Javna, znamka za sloven- kupcev mocijskimi dejavnostmi (po zasebna KGZS, SREDNJA Od leta 2022 ska eko živila zgledu izbrana kakovost) in GZS-ZKŽP Čim večje lastnimi nadstandardi število eko kmetij, vključenih v znamko c) Krepitev kapacitet Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Enotno zasto- panje interesov Krepitev kapac- eko kmetov itet ZDEKS Zagotoviti sistemsko MKGP, 35 financiranje za delovanje in Javna, ZDEKS VISOKA Od leta Večje število krepitev ZDEKS zasebna 2021 Povezovanje eko eko kmetij, kmetij vključenih v ZDEKS 57 Ekološko kmetijstvo ANEK 5.5 ekološka živila v sistemu javnega naročanja a) E-katalog/baza slovenskih ekoloških živil za javno naročanje ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Več eko sloven- Podpora SP, OP in 36 Brezplačen vpis skih živil v javnih v e-katalog zavodih zadrugam za brezplačen Javna MKGP VISOKA Od leta vpis v katalog živil za JN 2021 Podpora zaposlenim v Zmanjšanje javnih zavodih administracije pri naročanju in prihranek eko živil Promocija in ažuriranje GZS-ZKŽP, 37 časa pri nakupu kataloga živil za JN Zasebna KGZS, VISOKA Od leta slovenskih eko ZDEKS 2021 Vse informacije živil in pripravi na enem mestu, JN pregledna in ažurirana ponudba 58 Kaki, avtorica: Irena Vrhovnik ANEK Ekološko kmetijstvo b) Spodbujanje porabe slovenskih ekoloških živil prek sistema javnega naročanja in šolske sheme ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Ozaveščanje in animacija vodij prehrane oziroma 38 odgovornih za javno Javna NVO, naročanje v vseh javnih MKGP VISOKA Od leta 2021 zavodih Več slovenskih OŠ, eko 39 eko živil prek Izvajanje obiskov eko kmetije, VISOKA Od leta šolske sheme kmetij Javna ZDEKS, 2021 ZDS MKGP, MIZŠ, MZ, Skupna akcija za več slov- ZDEKS, 40 Niso ZDS, OŠ, Boljše izkoristiti enskih eko živil, v okviru potrebna organi- VISOKA Od leta 2022 šolsko shemo šolske sheme zacije, ki za uvajanje združujejo slovenskih eko eko kmete živil v šole. MKGP, Bolj zdravo Dan slovenske eko hrane ZDEKS, prehranje- Spodbuditi uva- – vsi javni zavodi enkrat organi- vanje za otroke, 41 janje slovenskih letno vse obroke v dnevu javna, zacije, ki SREDJNA Od leta učence, mlade, eko živil v javne pripravijo iz slovenskih zasebna združujejo 2023 bolnike, zavode eko živil eko kmete, starostnike in KGZS, ZDS, druge upor- GZS-ZKŽP abnike javnih zavodov ozi- roma ustanov, V javna naročila vključiti zavezanih za JN vplive na okolje (in po Zmanjševanje možnosti tudi na zdravje) ogljičnega odtisa in to ustrezno ovredno- MKGP, 42 pri nabavi hrane titi, da ima slovenska eko Niso in spodbujanje hrana možnost boljšega potrebna MJU, javni SREDNJA Od leta 2023 naročanja sloven- točkovanja (npr. vpliv na zavodi skih eko živil podnebne spremembe glede na razdalje v trans- portu in načinu pridelave) Spodbujanje uvajanja eko živil Zagotoviti večje število 43 v sistemu dijaške točk v merilih za izbor Javna MKGP, in študentske ponudnikov MIZŠ SREDNJA Od leta 2023 prehrane (boni) 59 Ekološko kmetijstvo ANEK c) Lokalni/regionalni modeli pospeševanja uvajanja slovenskih ekoloških živil v javne zavode ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Podpora javnim zavodom pri Več slovenskih uvajanju oziroma eko živil v javnih nakupu sloven- zavodih skih eko živil Povezana in organ- izirana ponudba ter distribucija na loka- lni oziroma regijski Organi- ravni, vzpostavitve zacije, ki Podpora kmetom partnerstva med združujejo pri načrtovanju, ključnimi deležniki eko kmete, trženju, prodaji v (zadruge in druge javni javne zavode organizacije, ki zavodi, povezujejo kmete, Vzpostavitev lokalnih/ občine, kmetije, javne regionalnih modelov Javna eko 44 zavode, KGZS- pospeševanja (LAS/ kmetije, območne enote, vključevanja slovenskih CLLD) in podjetja, VISOKA Od leta 2023 LAS, občine ...) eko živil v javne zasebna ZDEKS/ zavode društva, Večja ozaveščenost ZDS, Spodbujanje vodij prehrane Zadružna organizacij, ki oziroma oseb, zveza povezujejo eko odgovornih za Slovenije, kmete pri trženju javno naročanje o GZS-ZKŽP in razvoju pomenu slovenskih eko živil Bolj zdravo Zagotavljanje prehranjevanje zdrave hrane za vse porabnike za porabnike v v javnih zavodih javnih zavodih oziroma ustano- in zmanjševanje vah, zavezanih ogljičnega odtisa pri za JN nabavi hrane 60 ANEK Ekološko kmetijstvo d) Nadzor porabe ekoloških živil v javnih zavodih – upoštevanje Uredbe o zelenem javnem naročanju ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Dodatno animira- Ozaveščanje vodij preh- ti in izobraževati rane oziroma oseb, odgo- Večja vornih za javno naročanje, MKGP, 45 vodje prehrane ministrstva, o pomenu/pred- ozaveščenost o pomenu vključevanja Javna javni zavodi VISOKA Od leta 2021 nostih eko živil vodij prehrane eko živil v vse javne zavode oziroma ustanove, zavezane za JN Pridobitev podatkov o obsegu oziroma deležu (sloven- skih) eko živil v javnih zavodih Celovit nadzor Natančno zbiranje podat- Javni zavodi, 46 nad nakupom/ Več eko kov po vrstah eko živil, ki Javna Kmetijski VISOKA Od leta porabo eko živil v slovenskih živil omogočajo obdelave inšpektorat, 2022 javnih zavodih, v MKGP v javnih zavodih skladu z Uredbo o zelenem JN, Pregled nad de- sankcioniranje jansko porabo kršiteljev in potrebami javnih zavodov Zagoto- Izvajanje rednega nadzora Javni zavodi, 47 viti upoštevanje v javnih zavodih, glede Uredbe o upoštevanja Uredbe o Javna Kmetijski VISOKA Od leta 2022 zelenem JN zelenem JN inšpektorat 61 Ekološko kmetijstvo ANEK 5.6 Promocija in trženje a) Spodbujanje prodaje slovenskih ekoloških živil v trgovske verige ter gostinski in turistični sektor ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Vzpostavitev sodelovanja med organizacijami, ki Organi- združujejo eko kmete, in zacije, ki združujejo 48 trgovskimi verigami oziro- ma gostinskim/turističnim eko kmete, Večja sektorjem, skupni letni ZDEKS, dostopnost in sestanki/letno načrtovanje ZDS, KGZS, VISOKA zagotovitev Večji delež količin in odkupa Zasebna ZZS, TZS, Od leta količin sloven- slovenskih eko trgovske VISOKA 2023 skih eko živil v živil v trgovskih verige, trgovskih verigah, Promocija slovenskih eko HORECA- verigah ter gostinskem in živil v trgovskih verigah in sektor, 49 gostinskem in turističnem gostinskem/turističnem MKGP, UM turističnem sektorju sektorju FKBV sektorju Sofinanciranje stroškov 50 za eko certifikacijo v gostinskem in Javna MGRT, MKGP VISOKA Od leta 2023 turističnem sektorju 62 Domači kruh, avtor: Mirjam Kavčič/Shutterstock.com ANEK Ekološko kmetijstvo b) Celostna promocija, informiranje in ozaveščanje o slovenskih ekoloških živilih (večletna kampanja) ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Celostna Povečana promocija in ozaveščenost MKGP, ozaveščanje, potrošnikov in Večletni projekt promocije ZDEKS, večja večja prodaja in izobraževanja - NVO, ZDS, Zadruge, 51 ozaveščenost slovenskih eko nadgradnja Javna, potrošnikov, živil nacionalne kampanje zasebna SP, KGZS, VISOKA Od leta 2023 povečanje »Ekološko + lokalno= UM FKBV, deleža sloven- Vsakoletna IDEALNO« GZS-ZKŽP skih eko živil … promocija 7 let na trgu (do 2027) c) Vzpostavitev (regijskih) distribucijskih in predelovalnih centrov ter kratkih verig prodaje, tudi z vzpostavitvijo prehranske verige deležnikov z ekološkimi živili ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Podpora za Povezovanje vzpostavitev (regijskih) ponudbe in Delujoči (regijs- ki) distribucijski distribucijskih in pre- 52 povpraševanja delovalnih centrov ter oblik Javna, MKGP VISOKA Od leta ter razvoj kratkih center ter razvoj sodelovanja, kratkih verig zasebna 2021 verig prodaje in kratkih verig prodaje in prehranskih prehranskih verig prodaje in preh- verig z ekološkimi živili deležnikov z ranskih verig z ekološkimi živili ekološkimi živili 53 Vzpostavitev »Eko regij« Javna MKGP VISOKA Od leta 2022 Krepitev povezo- Organi- vanja in sodelo- zacije, ki vanja v preh- združujejo ranski verigi z Izboljšanje eko kmete, ekološkimi živili, trženja sloven- Vzpostavitev sodelovanja podjetja, 54 več slovenskih skih eko živil, med deležniki glede od- Zasebna ZDEKS, VISOKA Od leta eko živil na trgu, zlasti mesa in kupa in prodaje ZDS, KGZS, 2022 zlasti mesa in mlečnih izdelkov ZZS, TZS, mlečnih izdelkov, MKGP, zagotoviti odkup GZS-ZKŽP po primerni ceni 63 Ekološko kmetijstvo ANEK d) Podpora za vzpostavitev, razvoj in promocijo turistične dejavnosti na ekoloških kmetijah ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Dodajanje vrednosti Več eko eko živilom turističnih v povezavi s turiz- kmetij, ustvar- Podpora za vzpostavitev, razvoj in 55 mom, povečanje janje delovnih turistične ponudbe mest na eko promocijo turistične de- Javna MKGP VISOKA Od leta 2023 na eko kmetijah, kmetijah javnosti na eko kmetijah diverzfikacija dejavnosti e) Analiza trga ekoloških živil ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Pridobiti podatke o Vzpostavitev Analiza trga z eko 56 trgu eko živil, zlasti baze podatkov za živili v Sloveniji za slovenska eko načrtovanje razvoja (na vsakih 3–5 let) Javna MKGP SREDNJA Od leta 2021 živila trga eko živil 5.7 Raziskave in razvoj novih tehnologij a) Izboljšanje prenosa rezultatov raziskav in projektov do kmetov in drugih deležnikov ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Zagotoviti prenos rezultatov raziskav in projektov do kmetov in podjetij Diseminacija (znan- na področju eko ARRS, stvenih) rezultatov proizvodnje Strokovna in MKGP, raziskav, izboljšanje poljudna disemi- nosilci 57 prenosa rezultatov Konkurenčnejša nacija rezultatov Niso projek- VISOKA Od leta raziskav in projektov slovenska eko raziskav potrebna tov, 2023 do kmetov pridelava in pre- KGZS delava Zagotavljanje učinkovite porabe javnih sredstev za 64 raziskave ANEK Ekološko kmetijstvo b) Sodelovanje med deležniki in povečanje sredstev (znanstveno) raziskovalnim projektom, osredotočenim na razvoj ekološkega kmetijstva in novih tehnologij ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Več potrjenih Podpora (znanst- ARRS, KGZS, raziskovalnih, EIP veno) raziskovalnim raziskovalne in drugih projektov projektom, organizacije, Rešitve za za reševanje osredotočenim ZDEKS, MKGP, 58 izzive eko izzivov eko kmeti- na razvoj eko Javna NVO, KO, eko VISOKA Od leta kmetijstva jstva ter razvoj kmetijstva kmetije, mo- 2022 novih tehnologij na (ključni deležniki jstrske kmetije, področju eko podpirajo projekt) podjetja, kmetijstva GZS-ZKŽP Delež javnih sred- KGZS, stev za (znanstveno) Koordinacija raziskovalne Razvoj novih raziskovalno deležnikov za organizacije, proizvodov, dejavnost za eko skupne prijave in sodelovanje pri ZDEKS, MKGP, 59 praks, kmetijstvo se Javna, NVO, KO, procesov in približuje oziroma izvedbi projektov zasebna eko kmetije, SREDNJA Od leta 2022 tehnologij izenači s ciljem ciljno raziskovalnih mojstrske ANEK-a o deležu programov (CRP), kmetije, ARRS, KZU, vključenih v EIP in drugih podjetja, GZS- eko kmetijstvo projektih ZKŽP c) Več mednarodnih raziskovalnih projektov ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Projektna tehnična MKGP, 60 podpora (pisarna) za znanstveno-razisko- Javna raziskovalne NIZKA Od leta 2023 valne institucije organizacije Nadgrajevanje Sodelovanje v Podpora in zagotovitev mednarodnega več mednarod- primernih sredstev za sodelovanja nih raziskovalnih projektih nadaljnje članstvo in MKGP, 61 izvajanje projektov v Javna raziskovalne SREDNJA Od leta mreži CORE-ORGANIC, organizacije 2021 s strani slovenskih organizacij 65 Ekološko kmetijstvo ANEK 5.8 ekološko kmetovanje v povezavi z okoljem in podnebnimi spremembami a) Povečanje obsega oziroma deleža ekoloških KZU ter pridelave ekološke hrane na vodovarstvenih (VVO) in območjih varovane narave ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE S spremembo zakonod- Boljše varovanje Povečanje aje zagotoviti prednost voda, travišč in obsega oziroma eko kmetijam pri zakupu narave, zlasti na deleža eko KZU in nakupu zemljišč v lasti 62 vodovarst- in pridelave eko Sklada KGZ RS in zasebni Niso venih (VVO) in hrane na VVO, lasti, na VVO potrebna MKGP VISOKA Od leta 2022 območjih varo- območjih varo- in območjih varovane vane narave vane narave narave Dejavno pospeševanje na terenu, z namenom vključevanja Pospeševalna služba 63 konvencionalnih kmetij, s sedežem Javna (različni VISOKA Od leta 2022 oziroma GERK-i na VVO deležniki), in območjih varovane MKGP narave, v eko kontrolo 66 Vinograd z območja Slovenskih Konjic, avtor: Andrej Safaric/Shutterstock.com ANEK Ekološko kmetijstvo b) Znižanje izpustov toplogrednih plinov na ekoloških kmetijah, prilagajanje na podnebne spremembe ter varovanje okolja in narave ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Znižanje izpustov toplogrednih Podpore za investicije/me- Prilagajanje plinov na eko hanizacijo/rabo obnovljivih na podnebne kmetijah, manjša virov energije za prilagajanje spremembe, izpostavljenost na na podnebne spremembe, 64 zmanjševanje podnebne spre- zmanjšanje izpustov top- Javna, MKGP VISOKA Od leta vplivov na membe logrednih plinov, povečanje zasebna 2023 podnebne humusne mase v tleh, rastlin, Povečanje % spremembe prilagojenih na podnebne humusne mase, spremembe večje skladiščenje CO2 v tleh Podpore za uvajanje okolijskih praks/investicij – zastirka Spodbujanje okolju (namesto plastičnih folij), 65 prijaznih praks na zbiranje deževnice, predelava Javna, eko kmetijah biološko razgradljivih od- zasebna MGKP SREDNJA Od leta 2023 padkov in pravilno ravnanje s hlevskim gnojem, čistilne naprave Omogočanje 10–15% naravne vegetacije (mejice, živice …), v okviru posameznega GERK-a, možnost mešanih kultur/po- sevkov na posameznem GERK- Niso 66 Varovanje u (sadjarstvo, zelišča, vrtnine potrebna MGKP SREDNJA Od leta okolja, narave …) ter praks združevanja ras- 2022 in tal na eko Povečanje biotske tlin (mešana setev/sajenje v kmetijah pestrosti in ka- vrstah in pasovih), z namenom kovosti tal na eko ohranjanja in povečanja kmetijah biodiverzitete ter kakovosti tal na eko kmetijah Finančne podpore za vse rastlinske vrste v kolobarju 67 (avtohtone, nove vrste/sorte) Javna MGKP SREDNJA Od leta in posevke z več različnimi 2022 rastlinskimi vrstami Prepoved sproščanja v okolje gensko spremenjenih Niso 68 Prepoved GSO organizmov, vključno z novimi potrebna MGKP VISOKA Od leta žlahtniteljskimi tehnikami 2021 (npr. CRISPER Cas in druge) 67 Ekološko kmetijstvo ANEK c) Skupno ukrepanje za zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe ŠT. VIR PRIOR- ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI ITETA IZVEDBE Skupno ukrepanje Vzpostavitev eko Vzpostavitev modelov Občine, (gospodarstvo- regij, spodbujanje sodelovanja med kmetije, kmetijstvo- krožnega gosp- gospodarstvom Javna, pod- 69 občine/država) odarstva; povečanje (izpusti toplogred- zasebna jetja, SREDNJA Od leta za zmanjševanje % humusne mase/ nih plinov) in eko MKGP, 2023 toplogrednih plinov na večje skladiščenje kmetijami (skladiščniki MGRT lokalni/regionalni ravni CO2 na kmetijah toplogrednih plinov) d) Izobraževanja za kmete in svetovalce/pospeševalce (biotska pestrost, ekosistemske storitve, podnebne spremembe …) ŠT. VIR ROK UKREPA POTREBA CILJ UKREP SREDSTEV NOSILCI PRIORITETA IZVEDBE Več svojevrstnega znanja kmetov, zapos- MKGP, lenih tehnologov v Večja Izvedba ZDEKS, podjetjih in svetovalcev/ ozaveščenost in izobraževanj ZDS, krepitev znanja (vključno z ogledi NVO, 70 pospeševalcev o Javna, pomembnosti biotske eko kmetov, dobrih praks) za zasebna JSKS/ SREDNJA Od leta 2021 pestrosti, ekosistemskih tehnologov in kmete, tehnologe KGZS, storitvah, podnebnih svetovalcev/ in svetovalce/ podjetja, spremembah, ohran- pospeševalcev pospeševalce GZS- janju narave in okolja ZKŽP 68 6. PoGlAVje LITERATURA IN VIRI Čreda slovenskih hladnokrvnih konj na paši, avtor: M. Mesarič Ekološko kmetijstvo ANEK 6.1 Statistični in drugi podatki (razpoložljivi do 26. 11. 2021) 1. Eurostat, Database. Različne objave s področja kmetijstva, ekološkega kmetijstva. https://ec.europa.eu/eurostat/web/agriculture/data/database 2. FIBL, Podatki o ekološkem kmetijstvu v Evropi (Data on organic agriculture in Europe). https://statistics.fibl.org/europe.html 3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Podatki o ekološkem kmetijstvu v Sloveniji 2007–2020. 4. Statistični urad RS. Kmetijska gospodarstva in popis kmetijstva. https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/11/58 5. Statistični urad RS. Objave s področja kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. https://pxweb.stat.si/sistat/sl/Podrocja/Index/85/kmetijstvo-gozdarstvo-in-ribistvo 6.2 Drugi viri 1. Aragon (2020): Merjenje sprememb odnosa do eko izdelkov – raziskava med potrošniki. 2. Bavec, M. in sod. (2001): Ekološko kmetijstvo. Ljubljana, Založba kmečki glas. 3. Evropska komisija (2021): Akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave. 4. Evropska komisija (2020): Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. 5. Evropska komisija (2020): Strategija »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. 6. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (2015): Anketa o kratkih verigah 2014. 7. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (2005): Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015. 8. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 72/18 in 17/19 – popr.). 9. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11). 10. Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoju slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. (Uradni list RS, št. 8/2020). 11. Slabe, A. M. in sod.(2010): Zaključno poročilo projekta CRP »Analiza stanja in potencialov za rast ponudbe ekoloških proizvodov v luči doseganja ciljev Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015«, ITR, Ljubljana. 12. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (2019): Uradni nadzor ekoloških kmetijskih pridelkov 70 oziroma živil. 13. Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (2018/848). 14. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1F (Uradni list RS, št. 123/21) ANEK Ekološko kmetijstvo BELEŽKE 71 Ekološko kmetijstvo ANEK 72 ANEK Ekološko kmetijstvo 73 Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 T Design, Ljubljana 07/2022 ev: AR tavit ehnična pos va in t asno ovna z Oblik