Akvareli dokumenti dediščine Watercolours records of heritage eliar dokumenti dediščine Akv Akvareli dokumenti dediščine Watercolours records of heritage Ljubljana 2018 Akvareli dokumenti dediščine Watercolours records of heritage 2 3 Akvareli / Watercolours Vsebina dokumenti dediščine / records of heritage Contents Informacijsko dokumentacijski center za dediščino (INDOK center), Direktorat za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije / Heritage Information and Documentation Centre (INDOK Centre), Directorate for Cultural Heritage, Republic of Slovenia, Ministry of Culture Izdajatelj in založnik / Published by: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, zanj Dejan Prešiček / 7 Predgovor Republic of Slovenia, Ministry of Culture, for it Dejan Prešiček 8 Preface Glavna urednica / Editress: Tea Mohorčič 9 Zbirka akvarelov INDOK centra Uredniški odbor / Editorial board: Magda Miklavčič Pintarič, Brigita Petek, Gojko Zupan 10 Watercolour Collection of the INDOK Centre Avtorji besedil / Texts: Tea Mohorčič, Magda Miklavčič Pintarič, Dejan Prešiček, Gojko Zupan Svetovalci in sodelavci / Advisers and co-workers: Metka Košir, Barbara Kavčič, Katja Ravšl-Debeljak, Jošt Hobič 11 Akvareli kot trajni dokumenti dediščine Prevod / Translation: Maja Mekin 12 Watercolour paintings as permanent heritage records Jezikovni pregled / Linguistic revision: Tatjana Šmigoc 13 O avtorjih dokumentarnih akvarelov Fotografski posnetki / Photographs: Grega Žorž (Kartinov akvarelni blok in akvareli, v katalogu: 135, 142, 167 / 21 About the painters of the watercolours Kartin's Watercolour block and watercolours, in Catalogue: 135, 142, 167 ) 31 Akvareli iz zbirke INDOK centra Oblikovanje / Design: Neva Štembergar Watercolours from the INDOK Centre's collection Grafična priprava za tisk / Prepress: Compress, oblikovanje in grafična priprava, d.o.o. Tisk / Printed by: Gorenjski tisk storitve d.o.o. 174 Katalog Naklada / Number of copies: 500 izvodov / copies Catalogue 188 Viri in literatura Ministrstvo za kulturo, Ljubljana, 2018 References Ministry of Culture, Ljubljana, 2018 190 Imensko kazalo avtorjev akvarelov Author index of watercolours 191 Krajevno kazalo Index of places CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 75.021.322:719 AKVARELI : dokumenti dediščine = Watercolours : records of heritage / [avtorji besedil Tea Mohorčič ... [et al.] ; glavna urednica Tea Mohorčič ; prevod Maja Mekin ; fotografski posnetki Grega Žorž]. - Ljubljana : Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije = Republic of Slovenia, Ministry of Culture, 2018 ISBN 978-961-6370-28-8 1. Vzp. stv. nasl. 2. Mohorčič, Tea 297964032 4 5 Predgovor Če je fotografsko oko med obema vojnama nepremično kulturno dediščino zmoglo dokumentirati le v črno-beli barvi, so akvarelne barve lahko prikazale pravo stanje na terenu. Tako so freske in poslikave znamenj, kapelic ter cerkva s pomočjo različnih avtorjev, in sicer od Mateja Sternena do amaterjev ali celo popolnoma anonimnih risarjev, dobile svojo pravo živopisno podobo. Likovni opazovalci so na terenu opravili pomembno spomeniškovarstveno službo. Originalni akvareli, ki jih v skladu z najvišjimi standardi skrbno hrani INDOK center Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, so krhki dokumenti časa. Z različnimi motivi, upodobljenimi po več slovenskih krajih, se med akvareli najdejo tudi tisti, ki denimo izpričujejo zgodbo med drugo svetovno vojno, kjer je v ognjene zublje ujet dvorec Zalog (Wartenberg) pri Moravčah. Freske ene naših lepših baročnih celostnih umetnin ohranjajo podobo skozi zgodbo akvarelista na terenu. Ta je s pripisom, da jih je leta 1725 naslikal Franc Jelovšek, gotovo pripomogel k nadaljnjemu raziskovanju. Barvite poslikave, ki jih spoznavamo v tej publikaciji in ki so svoje mesto našle tudi v digitalnem okolju, niso le dekorativen element. So povedni del zgodovine in našega razumevanja, ko se hočemo seznanjati z načini življenja posameznika in skupnosti ter čustvovanja v preteklosti. Srečujemo se s simboli verovanja, načini čaščenja ter s petjem in glasbo. Upodobitve srednjeveških poslikav niso bile samo vir za umetnostne zgodovinarje in restavratorje. Z njihovo pomočjo so na primer muzikologi študirali pozabljena glasbila (angeli na oboku prezbiterija na Godešiču). Naj bo ohranjeno gradivo spomeniškovarstvene službe in opravljeno terensko delo akvarelistov, katerih v publikaciji zajete reprodukcije držimo v rokah, v navdih in izziv strokovnjakom in posameznikom pred študijem že zbledelih fresk na zunanjščinah cerkva ter tudi takrat, ko bodo iskali lokacije znamenj in kapelic, budno spremljali stanje kulturne dediščine ter skrbno skrbeli za najrazličnejše odmeve (iz) preteklosti. Samo tako bo lahko osrednje geslo »kjer preteklost sreča prihodnost« tudi po izteku evropskega leta kulturne dediščine živelo naprej. Dejan Prešiček, minister za kulturo 6 7 Preface Zbirka akvarelov INDOK centra All through the interwar period the eye of the camera was capable of capturing immovable cultural heritage only in black and Ob pripravah na leto 2018, ki ga je evropska komisija razglasila za evropsko leto kulturne dediščine, se je v Informacijsko-white, thus watercolours were a great way of documenting the full range of colours out in the field. Hence, through established dokumentacijskem centru za dediščino Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo (v nadaljnjem besedilu: artists such as Matej Sternen, amateur artists and even anonymous painters, the frescos and visual art of the shrines, wayside INDOK center) porodila ideja, da javnosti predstavi zanimiv segment lastnih zbirk in s tem dodatno osvetli načine ohranjanja chapels and churches were given their true colourful character. Art observers have done an outstanding job as far as monument kulturne dediščine. Oblikovala se je zamisel o publikaciji z reprodukcijami vseh akvarelov iz zbirke INDOK centra. Ta hrani protection in the field is concerned. najstarejše spomeniškovarstveno dokumentarno gradivo, nastalo na območju Republike Slovenije, ki je razdeljeno v več The original watercolours, which are managed carefully and to the highest standards by the INDOK Centre operating under dokumentacijskih zbirk (fototeka, planoteka, spisovno gradivo, elaborati, dosjeji in druge). Planoteka oziroma zbirka načrtov the Ministry of Culture, are frail records of a by-gone time. Among the motifs painted in various places around the country, the vsebuje poleg akvarelov še prostoročne skice, tehnične načrte, fotogrametrične izmere in podobno gradivo. Med najstarejšimi watercolour collection also features images such as the one telling the story of Zalog Mansion (Wartenberg) near Moravče that dokumenti so akvareli, ki jih je 274. Trije akvareli slikarja Mateja Sternena so okvirjeni in so del inventarja umetniških del. was caught in a fiery blaze during WW 2 . The frescos of one our grandest total artworks from the Baroque period survive in the Nastajali so v različnih obdobjih (najstarejši je iz leta 1864, najmlajši pa iz petdesetih let 20. stoletja) in iz različnih razlogov. depictions made on site. The painter‘s annotation that the frescos were made in 1725 by Franc Jelovšek is most certainly helpful Skupno jim je to, da imajo (predvsem) dokumentarno vrednost. Pred barvno fotografijo so bili zelo pomemben in najpogostejši for future research. način dokumentiranja dediščine, kot so na primer barvne freske. Akvareli so po večini na posameznih listih, izjemoma pa list vsebuje dva akvarela – na vsaki strani enega. Posebnost sta dva akvarelna bloka. En blok vsebuje 39 akvarelov, drugi pa štiri. The colourful depictions presented in this book, which have found their place in the digital world as well, are more than Ob pripravah na razstavo ob 100. obletnici konservatorske službe na Slovenskem, ki jo je leta 2013 pripravil INDOK center decorations. They are a meaningful part of history and of our understanding thereof, helping us gain an insight into how v Narodni galeriji, so bili akvareli digitalizirani in skupaj z zbranimi podatki prikazani na razstavi. Akvareli v okvirjih so bili individuals and communities used to live and about their respective sensibilities. In the process we encounter religious symbols, fotografirani ob pripravi publikacije. various methods of worship, song and music. Depictions of medieval paintings are not just a source of information for art historians and restorers, they can also help musicologists in their study of obscure instruments (in reference to the angels on the Pričujoča publikacija je sestavljena iz dveh delov. Prvi, besedilni del opisuje akvarel kot pomemben dokument dediščine in presbytery vault in Godešič). slikarsko tehniko. Vsebuje tipološko razvrstitev akvarelov iz predstavljene zbirke v tri skupine. Sledi predstavitev avtorjev akvarelov. Večina akvarelov je podpisana in pripadajo enemu izmed dvajsetih avtorjev. Osemnajst avtorjev je predstavljenih po May the experts and the general public thus be inspired and challenged by the material preserved by the monument protection abecednem vrstnem redu. Predstavitev vsebuje poleg osnovnih osebnih podatkov tudi potencialen motiv za nastanek dotičnega service and the field work of the painters whose pieces are featured in the book before us, as they undertake to examine faded akvarela in njegovo provenienco. Ob tem je treba omeniti, da avtor dveh akvarelov z motivi zunanjščine samostana Kostanjevica exterior church frescos. May this hold true even as they search for the sites of the shrines and chapels, vigilantly watch over the na Krki ni znan. Hkrati ne smemo zanemariti avtorja akvarela z motivom kasetiranega stropa iz cerkve sv. Andreja na Gostečah. state of cultural heritage and carefully tend to the various echoes from the past. Only in this way can the central slogan of the Akvarel je podpisan z Iv. Šifrer, Svetje 21. 8. 95, v vogalu ima pripis Dar. J. Flis. 1900. Ta podpis se pojavi tudi na tehničnem European Year of Cultural Heritage, namely „Where the past meets the future“, live on even after the year has ended. načrtu iste cerkve, ki ga hrani INDOK center, a o avtorju ni bilo možno dobiti zanesljivih podatkov. V drugem, osrednjem delu publikacije so zbrane reprodukcije vseh akvarelov iz INDOK centra. Vsak od njih je opremljen z Dejan Prešiček, Minister of Culture osnovnimi podatki (avtor, kraj, motiv in leto nastanka). Avtor akvarelov je naveden tudi na vrhu strani. Akvareli si sledijo po abecedi avtorjev in so, kolikor je bilo mogoče, razvrščeni kronološko. Nekateri akvareli so natančno datirani, za preostale pa smo poskušali datacijo določiti na osnovi razpoložljivih virov. Publikacijo zaključuje katalog akvarelov, ki vsebuje podatke o posameznem akvarelu, kot so avtor, letnica, kraj, lokacija (objekt), motiv, velikost akvarela, inventarna številka (v nadaljnjem besedilu: inv. št.) in evidenčna številka dediščine iz registra nepremične kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: EŠD). Uporabljeni so podatki, ki so nam na voljo. Povzeti so iz informacijskega sistema dokumentacije dediščine INDOK centra (v nadaljnjem besedilu: ISSD) in iz opisov, ki so bili pripravljeni za razstavo leta 2013. Katalog akvarelov je rezultat nadgradnje omenjenega in je nastal z izčrpnim raziskovalnim delom. Podatki so pridobljeni iz raznovrstnih virov, med katerimi je bilo najuporabnejše arhivsko gradivo INDOK centra, ki vključuje spisovno gradivo, Inventar Spomeniškega urada, Knjigo prejemkov in izdatkov, Zadnikarjevo zbirko znamenj in še mnoge druge. Pričujoča publikacija je po bibliofilski izdaji fotografskega albuma Dornava drugo tovrstno delo, s katerim INDOK center predstavlja gradivo iz svojih zbirk. Na koncu se zahvaljujemo za razumevanje imetnikom avtorskih pravic, ki so prepoznali pomembnost promocije dela svojih prednikov in dovolili objavo reprodukcij njihovih akvarelov v tej publikaciji. Tea Mohorčič, glavna urednica 8 9 Watercolour collection of the INDOK Centre Akvareli kot trajni dokumenti dediščine In the lead-up to 2018 , which the European Commission declared the European Year of Cultural Heritage, the Heritage Akvareli so običajno male slikarske umetnine. Podobe na papirju v arhivu INDOK centra pa večinoma niso nastale kot Information and Documentation Centre (hereinafter: the INDOK Centre), operating under the Cultural Heritage Directorate at umetniški izdelki. Naslikali so jih kot terenski dokument – kot zabeležen vtis človeka, ki mu je mar za dediščino. Shranjeni so the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia, proposed the idea to share a fascinating segment from its collections with the v arhivu, ki nastaja že več kot 100 let. Avtorji so večinoma beležili stavbe, drobna znamenja, poslikave cerkva in njihovo barvno public in order to shed more light on the different methods for preserving cultural heritage. The idea of putting out a publication podobo. Bil je čas, ko barvne fotografije še ni bilo ali je bila nedostopna. Čeprav bežni in na krhkem papirju so akvareli skozi čas featuring reproductions of all watercolour works from the INDOK Centre‘s collection finally took shape. The INDOK Centre postali dragocen, unikaten dokument. Nekateri objekti iz kamna, opeke, lesa in drugih, običajno trajnejših materialov, so v toku houses the oldest documents pertaining to the protection of monuments from the territory of the Republic of Slovenia, split up časa izginili oziroma bili uničeni ali spremenjeni, njihovo obliko in zlasti originalno barvitost pa imamo ohranjeno po zaslugi in several document collections, namely the photo collection, the plan collection, textual records, elaborates, dossiers and other. znanih ali anonimnih slikarjev. The plan collection („planoteka“) encompasses freehand sketches, technical plans, photogrammetric measurements and similar Akvarel je uveljavljena slikarska tehnika slikanja na papir in redkeje na druge podlage, kot so papirus, blago ali pergament. materials in addition to watercolours which are among the oldest documents and of which there are 274 in total. Three framed Spogleduje se z barvno risbo. Bela ali svetla površina papirja je izhodiščna podlaga in praviloma temeljna barva posamezne watercolours by Matej Sternen belong to the artwork inventory. Created throughout various periods (the oldest dates to 1864 and podobe. Na suh ali navlažen običajno poseben akvarelni papir slikar nalaga barvne tone od svetlejših do temnejših. Pigmenti the most recent to the 1950 s) and for various reasons, their common feature is the (mostly) documentary value. Before the advent različnih barv se raztapljajo s pomočjo gumiarabike (vrste akacijeve smole) in drugih dodatkov v vodi, po kateri so poimenovali of colour photography watercolours were an important and commonly used method of recording heritage, for instance, coloured to tehniko in končni izdelek. Tehniko akvarela, poznano v prazgodovini in v antičnem Egiptu ter na Daljnem vzhodu, so v frescos. Mostly made on individual sheets, there are exceptions where one sheet contains two watercolour paintings, one on each Evropi umetniki razvili v obdobju renesanse. Eden izmed prvih slikarjev, ki so znali uporabiti vse posebnosti te tehnike, je bil side. A particular highlight are two watercolour blocks, with one block containing 39 watercolour paintings and the other four. Albrecht Dürer. In the run-up to the launch of the exhibition to celebrate the 100 th anniversary of the Conservation Service in Slovenia organised in 2013 by the INDOK Centre in the National Gallery of Slovenia, watercolour paintings have been digitalised and displayed V Sloveniji je akvarelna tehnika priljubljena med amaterji in šolanimi slikarji. Združujejo se v društva in razstavljajo doma in po along with the data gathered. We photographed the framed watercolour paintings as the publication was being prepared. svetu, najpogosteje pa slikajo krajinske prizore in tihožitja. V Ajdovščini so jeseni 2018 na četrtem bienalu akvarelistov zbrali 123 avtorjev iz 37 držav. Likovni presežki sicer segajo že v obdobje dunajskih in pariških šol z zgledi Egona Schieleja ali Edouarda Thus, the following publication is composed of two parts. In the first part, watercolour is described as an important heritage Maneta ter zagrebške akademije, ki z odmevi Babićeve šole sega do likovnih vrhuncev, kakršne so dosegli Zoran Mušič, Gabrijel record and as a painting technique. The watercolours from the presented collection are typologically classified into three groups. Stupica ali Jože Ciuha. This is followed by a presentation of the artists of the watercolours. Most watercolours are signed and belong to one of 20 artists. Eighteen painters are ordered alphabetically. In addition to a short biography of each of them, it also provides a possible Tipološko bi morali akvarele v predstavljeni zbirki razvrstiti v najmanj tri skupine. V prvi skupini so akvarelirane risbe. motive for the watercolour‘s creation and its provenance. It should also be noted that the painter of two watercolours depicting Najstarejši list iz leta 1864 kaže Jurklošter z arhitekturno risbo Hansa Petschniga. Podobni sta risbi Franja Horvata in Ivana the exterior of the monastery Kostanjevica na Krki is unknown. In the same vein, we must not forget about the painter of the Šifrerja. Risbe so akvarelirane, da načrti ali njihovi posamezni deli dobijo bolj plastičen videz. watercolour depicting the coffered ceiling from the Church of St Andrew in Gosteče. Signed with Iv. Šifrer, Svetje 21 . 8 . 95 , a V drugi skupini zbirke so številni akvareli (nekateri še brez posebnega akvarelnega papirja), na katerih so dokumentirani notation in the corner reads Dar. J. Flis . 1900 . The same signature also shows up on a technical plan of the same church (also objekti v prostoru, kot so načrtno upodobljena znamenja Dušana Svetliča. Pogosta so dela slikarjev amaterjev in redkeje izdelki kept by the INDOK Centre), but we have been unable to retrieve reliable information about the artist. profesionalcev. Znani avtorji v zbirki so Maksim Gaspari, Aleksandra Ivanc Olivieri, Friderik Jerina, Zvonimir Juretin, Herbert The second, central, part of the publication features reproductions of all watercolours from the INDOK Centre. Each comes Kartin, Marijan Marolt, Janez Mežan, Stanko Peruzzi, Floris Oblak in Gustav Štupar. Dragocene so podobe cerkva Kočevske with a set of basic information about the piece such as artist place, motif and year of creation, with the artist the given again Janka Trošta, saj so zaradi izseljevanja in vojnih ter povojnih pustošenj pogosto edini dokument življenja v tem predelu Slovenije. at the top of the page. The watercolours are ordered alphabetically by artist and in chronological order, as far as possible. Some V tretji, zelo raznoliki skupini so podobe fresk in podobnih stenskih poslikav. Atraktivni so akvareli ambientov cerkva, kjer sta pieces are accurately dated, for others the dating was made based on available sources. A catalogue of watercolours completes the sled svojih čopičev pustila odlični restavrator Matej Sternen z največjim številom akvarelov in Franjo Golob. Za poznavalce publication, providing information about each piece: the artist, place (edifice), motif, year, size of the watercolour, inventory so enako pomembni izrisi različnih detajlov in faz posameznih poslikav ter postopkov restavriranja od analiz do končanih number (hereinafter: Inv. No.) and reference number from the Cultural Heritage Register (referred to as HRN). We have used restavriranj. the data available to us, drawing on the Cultural Heritage Information System (hereinafter: ISDD) operated by the INDOK Centre, and the descriptions prepared for the 2013 exhibition. The catalogue of watercolours takes this even further and was Avtorji publikacije smo prepričani, da je zbirka akvarelov pomembna priča zgodovine razvoja varstva naše kulturne dediščine. created through exhaustive research. We obtained the information from various sources. The most useful proved to be the archival Vsi akvarelisti in pričevanja dediščine na njihovih barvitih akvarelih so zato ob zaključku evropskega leta kulturne dediščine material of the INDOK Centre, which includes textual records, the Inventory of the Monument Office, the record of receipts and enakovredno predstavljeni v publikaciji za laično in strokovno javnost. Zgled avtorjev, da ohranijo podobe dediščine, naj expenditure, the Zadnikar votive monument collection, and many others. bo spodbuda za vsakogar, da v novem tisočletju razume dediščino in z novimi tehnikami beleži ustvarjalnost ter nastajajočo dediščino nas vseh. After the cabinet edition of the Photographic Album Dornava, this publication is the second work of this type in which the INDOK Centre presents materials from its collections. Finally, we wish to thank the copyright owners for their understanding and for acknowledging the importance of promoting the Gojko Zupan works of their predecessors by allowing the publication of their watercolour reproductions. Tea Mohorčič, executive editor 10 11 Watercolour paintings as permanent heritage records O avtorjih akvarelov In general, watercolour paintings are small-format artworks. However, the images on paper kept by the INDOK Centre did not Maksim Gaspari (26. 1. 1883–14. 11. 1980) come about as artworks. They were painted as on-site records made to capture the impressions of a person devoted to heritage preservation. Today, they are stored in an archive that has been taking shape for over 100 years. The artists mostly recorded Maksim Gaspari, slikar, ilustrator in karikaturist, se je rodil v Selščku pri Cerknici. Po končani ljubljanski realki je postal trgovski buildings, small votive monuments, interior church paintings and the churches‘ colour design. There was a time when colour pomočnik v Murnikovi trgovini v Kamniku. V izložbi trgovine je razstavil svoj akvarel, ki ga je opazil Niko Sadnikar, zbiratelj photography was not yet invented or was unavailable. Although ephemeral and on frail paper, watercolour paintings gradually umetnin. Bil je tako navdušen nad njim, da je Gasparija napotil na Umetno-obrtno šolo v Ljubljani. Kasneje mu je bil mecen became a valuable and unique record. Some of the recorded items made from stone, brick, wood and other normally durable pri študiju na dunajski akademiji, kamor se je Gaspari vpisal leta 1903. Slikati je začel v zgodnji mladosti. Prvič je nastopil v materials disappeared, were altered or destroyed over time. However, their design and especially their original colour schemes were dijaškem listu Naša moč leta 1902. Gaspari je bil med ustanovitelji umetniškega društva Vesna. Izpopolnjeval se je v Münchnu, preserved owing to these known or anonymous painters. vendar se je zaradi gmotnih težav vrnil v Kamnik, kjer mu je Sadnikar pripravil atelje. Pozneje je živel v Ljubljani in poučeval Watercolour is an established technique of painting on paper or, in rare instances, on supports such as papyrus, fabric or na državni gimnaziji, umetniški šoli Probuda ter strokovni šoli grafičnih obrti. Leta 1928 je bil imenovan za restavratorja parchment. It bears a faint similarity to a colour drawing. The white or light surface of the paper acts as the support and Etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1948. Iz tega obdobja sta njegova akvarela z motivi notranjosti typically the foundation colour of the piece. The painter lays down the watercolour washes from lighter to darker on dry or wet cerkve sv. Duha v Čelovniku, ki ju je 30. 3. 1930 odkupil takratni Spomeniški urad in ju hrani INDOK center. paper, normally on special watercolour paper. The colour pigments are held in suspension with gum arabic (resin from acacia) Gaspari je bil zelo delaven akvarelist in risar ter slikar z oljem, tempero in pastelom. Veliko je tudi ilustriral in ustvarjal and other additives put into the water from which the name of the method and the resulting artwork are in turn derived. The razglednice. Prejel je Prešernovo (1952) in Levstikovo (1953) nagrado. Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in method of painting with watercolours goes back as far as prehistoric times and was also used in Ancient Egypt and the Far East. umetnosti. In European art, its heyday was during the Renaissance. One of the first painters skilled enough to use the full potential of this Viri: Mikuž, 1978; Zalar, 2013; Slovenska biografija, s. v. »Gaspari Maksim«; INDOK center, Inventar Spomeniškega urada; INDOK center, Knjiga prejemkov method was Albrecht Dürer. in izdatkov. In Slovenia, this technique is popular with amateur and trained painters. To this end, they form societies, and put up exhibitions Tea Mohorčič at home and abroad, with landscape motifs and still lifes. In the autumn of 2018 , the town of Ajdovščina hosted the 4 th Biennial Exhibition „Watercolour International“ with 123 painters from 37 countries. The tours de force of watercolour goes back to the Vienna and Paris schools with pieces from Schiele and Manet, respectively, and the Zagreb Academy where Zoran Mušič, Gabrijel Stupica and Jože Ciuha achieved their own creative highlights echoing the school of Ljubo Babić. Franjo Golob (5. 4. 1913–3. 9. 1941) In terms of type, the watercolours in this collection can be categorised in three groups. The first are watercoloured drawings. The oldest is the sheet from 1864 of Jurklošter with an architectural drawing by Hans Petschnig. Franjo Horvat and Ivan Šifrer also Franjo Golob, slikar, restavrator in grafik, se je rodil na Prevaljah na Koroškem. Bil je učenec podobarja Alojza Zorattija in produced drawings that fall into this category. Layering colours on the plan drawings or their individual parts add dimension to kiparja Franceta Kralja. Zorattiju je leta 1931 pomagal pri obnovitvenih delih v notranjosti ptujske minoritske cerkve, kjer je the piece. Matej Sternen odkrival freske. Tu je Golob spoznal restavratorski poklic. Opravil je pomočniški izpit in se srečal s slovenskim The second group comprises watercolours (some made on types of paper other than watercolour paper) that depict objects in space; umetnostnim zgodovinarjem dr. Francetom Stelètom, ki je mladega slikarja vzel pod svojo zaščito. V letih 1931–32 je študiral na such are the systematically depicted shrines by Dušan Svetlič. Frequently, the pieces were made by amateur painters and in rare Tehniški srednji šoli v Ljubljani na oddelku za kiparstvo pri prof. Francetu Kralju. Šolanje je nadaljeval na Umetno-obrtni šoli instances by professionals. The known artists in the collection are Maksim Gaspari, Aleksandra Ivanc Olivieri, Friderik Jerina, v Zagrebu in se po enem letu vpisal na Umetnostno akademijo v Zagrebu, kjer je leta 1937 dokončal študij. Bil je član likovne Zvonimir Juretin, Herbert Kartin, Marijan Marolt, Janez Mežan, Stanko Peruzzi, Floris Oblak and Gustav Štupar. The skupine Gruda. depictions of churches in the Kočevska Region by Janko Trošt are especially valuable and are oftentimes the only surviving record Med počitnicami je opravljal razna restavratorska dela. S Sternenom in Stelètom je sodeloval pri restavriranju fresk v slovenskih of life in this part of Slovenia marked by emigration as well as war and post-war ravages. cerkvah. Stelè je zapisal, da si je Sternen v restavratorskem poslu vzgojil samo enega nadebudnega učenca (Goloba), ki je The third, very heterogeneous, category features the depictions of frescos and similar murals. The outstanding restorer Matej pod njegovim vodstvom deloval od leta 1934 dalje. Aprila 1934 je Stelè obiskal Plešivico zaradi odkritja fresk v prezbiteriju Sternen, who pain ted the most watercolours, and Franjo Golob, produced striking watercolours of church interiors. Equally podružnice sv. Katarine. Delo je predal Golobu, ki ga je bilo po Stelètovem poročanju treba uvesti v delo in ga poučiti o vseh important for experts are the depictions of various details, stages of each of the paintings, restoration procedures, and the analyses fazah, ki ga čakajo, zato je z njim prebil tri dni. Golob je pokazal veliko razumevanje za delo in ga uspešno zaključil. Istega leta of finished restoration jobs. je Stelè odredil, da naj Golob odkrije zelo pomembne freske v Sopotnici nad Škofjo Loko, kjer mu je Stelè dal navodila o obsegu odstranitve ometa in beleža ter načinu zavarovanja odkritih slik. Pri restavriranju in odkrivanju fresk so nastajali tudi Golobovi The authors of this publication are convinced that the watercolour collection stands as an important testament to the historical akvareli. V arhivu INDOK centra jih je shranjenih 26 (23 posameznih listov in trije v akvarelnem bloku). Naslikani so bili v development of the efforts to protect our cultural heritage. Thus, the painters and the testaments of heritage captured in their obdobju med letoma 1934 in 1938, večinoma z motivi cerkva (Plešivica pri Žužemberku, Sopotnica, Lovrenška gora, Jamnik, vivid depictions are given equal treatment in this book aimed at laypersons and the professional community as the European Year Šentvid pri Planini, Višnje, Stična). of Cultural Heritage draws to a close. The authors‘ efforts to preserve the images of heritage should serve as an example for those interpreting heritage in the new millennia, and recording the creativity and the emerging heritage around us with new methods. Viri: Klemenc, 2008; Stelè, 1951a, str. 199-200; Stelè 1951b, str. 196; Koroški biografski leksikon, s. v. »Golob Franjo«; INDOK center, Arhiv spisov: 134/1934, 123/1934. Gojko Zupan Tea Mohorčič 12 13 Franjo Horvat (30. 11. 1870–1944) Friderik Jerina (25. 10. 1906–20. 1. 1996) Franjo (Franc, Frančišek) Horvat, cerkveni slikar, se je rodil pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Friderik Jerina, slikar in restavrator, se je rodi v Vrhpolju pri Kamniku. Izučen električar se je slikanja učil pri Mateju Sternenu. Leta 1886 je vstopil v delavnico slikarja Antona Gornika pri Sv. Trojici. V obdobju med letoma 1889 in 1991 je delal pri slikarju V obdobju med letoma 1938 in 1945 je živel v Mengšu, kjer se je uveljavil kot slikar oljnih slik in restavrator znamenj. Pred Martinu Pivcu pri Sv. Lenartu. Po odsluženi vojaščini je nadaljeval svoje učenje v Gradcu, kjer je obiskoval tudi obrtno šolo. tem je z družino eno leto bival na dvorcu Zalog. Po drugi svetovni vojni se je z ženo in štirimi otroki umaknil na avstrijsko Leta 1895 je postal samostojen mojster v Gornji Radgoni. Leta 1898 je študiral pol leta na graški likovni akademiji. V Gornji Koroško in se leta 1949 naselil v Trebinjo ob Dravi (Treffen). Na Koroškem je poslikal in restavriral mnogo kapelic, križev in Radgoni se je posvetil cerkvenemu slikarstvu, kar je razvidno iz časopisnih oglasov iz okrog leta 1910 (primer oglasa: Cerkveni slopnih znamenj. Restavriral je tudi pohištvo. Ukvarjal se je s tanjenjem bakra in še posebej strastno z modelarstvom. Ustvaril je in sobni slikar Franjo Horvat, Maribor). Po prvi svetovni vojni je odprl slikarsko delavnico v Mariboru, kasneje pa je kot eno največjih zbirk miniaturnih ladij na svetu in je eden od pobudnikov celovškega Minimundusa, za katerega je izdelal več kot dekoracijski slikar delal tudi v Narodnem gledališču v Mariboru. Nabožne slike je delal v fresko tehniki ali kot zidne tempere. dvajset modelov znamenitih svetovnih zgradb. Znanih je tudi nekaj oljnih portretov in tihožitij, s katerimi se je udeležil prve slovenske umetnostne razstave v Ljubljani leta INDOK center hrani šest akvarelov Friderika Jerine, ki so bili odkupljeni leta 1936 in 1937. Na treh so upodobljene Jelovškove 1900 in mariborske obrtne razstave v dvajsetih letih, kjer je bil odlikovan. Poslikal je veliko cerkva v Avstriji, hrvaški Slavoniji, poslikave iz leta 1725, ki so krasile sprejemno dvoranico dvorca Zalog. V času odkupa akvarelov so lastniki razprodajali inventar predvsem pa na širšem območju Slovenskih goric in Dravske doline. Restavriral je freske in naslikal mnogo oltarnih podob ter dvorca in sprejet je bil predlog za snetje fresk. Dvorec je bil žal leta 1945 požgan. Po vojni so sedem fragmentov fresk sneli in kulis za štajerske podeželske odre. Leta 1909 je Horvat restavriral freske v ladji cerkve sv. Barbare v Cirkulanah. Tiste, ki se jih jih prenesli v Mestni muzej Ljubljana. Tri akvarele s prizori gotskih poslikav v notranjščini cerkve sv. Lenarta v Krtini je Banski ni dalo obnoviti, je poslikal na novo. Prezbiterij je preslikal z dekoracijami, ladjo pa z različnimi freskami. Leta 1930 je preslikal spomeniški referat kupil leta 1937. prezbiterij v cerkvi sv. Mihaela v Radljah ob Dravi. Na novo je poslikal stene sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru (potem ko je leta 1901 požar precej uničil freske). Viri: Pokrajac idr., 2017; Jenko, 2007, str. 22; INDOK center, Inventar Spomeniškega urada; INDOK center, Knjiga prejemkov in izdatkov; Kamniško-komendski biografski leksikon, s. v. »Friderik Jerina«; Unterweger 2018; Petek, 2013b. Skupaj s slikarjem Simonom Frasom je obnovil cerkveno poslikavo v cerkvi sv. Ane v Framu. Stelè si je leta 1935 ogledal to Magda Miklavčič Pintarič cerkev in ugotovil, da ima zanimiv poznogotski prezbiterij in novo bogato pozlačeno opravo, ki pa se mu je zdela neokusno poslikana, zato je predlagal novo barvanje cerkve v treh tonih in svetoval, naj se slikar opre na posrečeno restavracijo notranjosti minoritske cerkve v Ptuju. Leta 1936 je Horvat poslal župniku Francu Rakunu pismo s kolorirano risbo poslikave župnijske cerkve v Framu, ki jo hrani arhiv INDOK centra. Poslikavo v cerkvi sv. Ane sta po prizadevanju Rakuna in po napotkih Zvonimir Juretin (4. 12. 1940–2016) konservatorja dr. Franceta Mesesnela leta 1940 popolnoma obnovila Horvat in Fras. Viri: Rajh, Toš, 2001, str. 336; Vnuk, 2005, str. 256; Richter, Maver, 2013; Slovenska biografija, s. v. »Horvat Franjo«; Dopisi, Marenberg; Oglas, Franjo Horvat; Zvonimir Juretin, gradbeni tehnik, se je rodil v Donjem Sitnem pri Splitu. Leta 1960 je diplomiral na arhitektonskem oddelku Župnija Odranci; INDOK center, Arhiv spisov: 8/1935, 200/1936 gradbene tehnične šole v Splitu, nato pa študiral arhitekturo na zagrebški in ljubljanski univerzi. Na Zavodu za spomeniško Tea Mohorčič varstvo SRS se je leta 1965 zaposlil na delovnem mestu tehničnega risarja. Iz njegovih poročil je razvidno, da je na terenu delal izmere in izrise objektov ter jih skiciral. Izrisoval je detajle, pri čemer je bil zelo dober in natančen. Tako je menda s svinčnikom narisal vsak še najmanjši detajl na zidovju Žičke kartuzije. Aleksandra Ivanc Olivieri V arhivu INDOK centra so med številnimi Juretinovimi tehničnimi načrti (posnetki stanja, tlorisi, izrisi detajlov, fasad, prerezov (11. 8. 1916–11. 6. 2010) in podobno) shranjeni tudi štirje akvareli z motivi iz koprskega mestnega jedra, ki so verjetno nastali v času inventarizacije in valorizacije historičnega Kopra. Nekateri njegovi načrti so bili objavljeni v periodični publikaciji Varstvo spomenikov. Z delom Aleksandra (Aleksa) Ivanc, poročena Olivieri, se je rodila v Ljubljani. Po opravljeni meščanski šoli v Šiški se je učila oblikovanja pri zavodu je Juretin prekinil leta 1973. Ker je pokazal izjemen risarski talent, se je odločil za nadaljevanje študija na akademiji tekstila v Kranju in s sedemnajstimi leti začela risati tekstilne vzorce za tovarno Metka v Celju, zatem pa še v Mariboru. Vojni za likovno umetnost v Ljubljani. Po vpisu na akademijo je kot študent občasno honorarno opravljal delo na zavodu, predvsem čas je preživela v Ljubljani, kjer jo je Sternen spodbudil k študiju slikarstva. Po vojni je eno leto obiskovala Akademijo likovnih meritve na terenu. umetnosti v Beogradu, po prejeti štipendiji pa je študij nadaljevala na ljubljanski akademiji, kjer je leta 1950 diplomirala. Leta 1952 se je izselila v Italijo. Živela in ustvarjala je v Rimu, na Sardiniji, v Parizu, Provansi, Španiji, Alžiriji, Maroku in Mavretaniji Viri: Mikl Curk, 1967; Štupar-Šumi, 1970; Novak, 2013; INDOK center, ISDD; INDOK center, Arhiv spisov: 212/1965, 225/1973. ter se leta 1965 ustalila na Korziki. Pokopana je v vasi Occiglione. Tea Mohorčič Že od malega je rada ustvarjala risbe in akvarele, pozneje pa kopije oljnih slik. V Ljubljani je med vojno hodila v atelje Božidarja Jakca in se učila risanja pri Francetu Goršetu ter slikanja pri Mateju Sternenu, ki je bil po njenih besedah mojster, pri katerem se je naučila največ. Kot izredna slušateljica je poslušala predavanja iz umetnostne zgodovine. Avgusta leta 1945 je od Spomeniškega Herbert Kartin urada, ki ga je takrat začasno vodil Stelè, dobila naročilo za karton akvarelne kopije fresk v cerkvi sv. Janeza v Bohinju. Štiri (2. 11. 1884–1958) akvarele z motivi Kostanjevice je verjetno naslikala poleti 1947, ko je s pomočjo študentske delovne skupine potekala akcija dokumentiranja razvalin kostanjeviškega samostana. Za Zavod za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in Herbert (Heribert Pavel, Bertl) Kartin, pravnik in državni uradnik, se je rodil v Šentjurju pri Celju. Po opravljeni maturi na prirodnih znamenitosti Slovenije je leta 1948 kopirala srednjeveške freske (Mače, Suha pri Škofji Loki) in restavrirala stropne mariborski gimnaziji leta 1904 se je vpisal na pravno fakulteto univerze v Gradcu, kjer je leta 1910 promoviral. Prvič se je poslikave na gradu Štatenberg (z Rajkom Slapernikom, 1949–1951). zaposlil kot vojaški sodnik. Po odpustitvi iz vojske je dobil službo okrajnega komisarja na okrajnem glavarstvu na Ptuju, leta 1924 pa je postal okrajni glavar v Šmarju pri Jelšah. Bil je ljubitelj in zbiralec umetnin ter starin. Viri: Jenko, 2007; Vodeb, 1962; Arnšek, 1996; Petek, 2013a; INDOK center, Arhiv spisov: 157/1945. Blok iz zapuščine dr. Herberta Kartina, ki je hranjen v arhivu INDOK centra, vsebuje 39 akvarelov in eno risbo s tušem. Gre za Magda Miklavčič Pintarič krajinske upodobitve (vedute, podobe arhitekture) Šentjurja in okolice, ki jih je Kartin slikal v pokoju, in sicer v obdobju od 27. februarja 1948 do 12. februarja 1953. Akvarelni blok je morda takratni Zavod za varstvo spomenikov pridobil iz Trubarjevega antikvariata v Ljubljani, ki je konservatorje redno obveščal o zanimivostih. Nekateri Kartinovi dokumenti so bili po njegovi smrti prodani temu antikvariatu. Možno je tudi, da je Kartin blok sam predal kateremu od konservatorjev, s katerimi je bil v stiku zaradi zavarovanja njegove zbirke in hiše v Šentjurju. Viri: Zajc-Cizelj, 2005; INDOK center, Arhiv spisov: 279/1947, 217/1954, 112/1956. Tea Mohorčič 14 15 Marijan Marolt (21. 1. 1902–11. 1. 1972) Floris Oblak (6. 3. 1924–16. 9. 2006) Marijan Marolt, pravnik in umetnostni zgodovinar, se je rodil na Vrhniki. Obiskoval je gimnazijo na Koroškem in v Ljubljani. Floris Oblak, slikar in grafik, se je rodil na Vrhniki. Diplomiral je leta 1949 na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani pri V obdobju med letoma 1920 in 1925 je študiral pravo, zraven pa obiskoval predavanja umetnostne zgodovine pri profesorju profesorju Gabrijelu Stupici iz slikarstva in leta 1951 na grafični specialki pri profesorju Božidarju Jakcu. Izpopolnjeval se je v Izidorju Cankarju. Slikarstva se je učil pri patru v Št. Pavlu in pri Franu Zupanu v Ljubljani. Prvo zaposlitev je dobil kot sodni Parizu, kjer se je poglabljal v študij srednjeveške plastike in spoznaval vse smeri evropskega ter svetovnega slikarstva. V Italiji se je praktikant (1927–1932) in odvetniški pripravnik (pri dr. Rakunu) v Celju, od leta 1932 dalje pa je bil odvetnik na Vrhniki. V posvečal študiju umetnostnega prehoda iz zgodnjekrščanskih oblik v gotiko in renesanso. času službovanja v Celju je bil zelo dejaven v propagandi domače umetnosti in ljudski prosveti. Pisal je umetnostna poročila V času študija je z ekipo študentov odšel v Kostanjevico na Krki, kjer so poleti 1946 in leta 1947 odstranjevali ter pregledovali in književne kritike. Leta 1927 je bil imenovan za zaupnika Spomeniškega urada v Ljubljani in za spomeniškega konservatorja ruševine notranjosti cerkve in reševali arhitekturne detajle. Dela so potekala po nalogu in pod nadzorom takratnega Zavoda za v mestu Celje ter celjskem srezu. Za slovensko umetnostno zgodovino sta temeljnega pomena Maroltovi topografiji Dekanija zaščito kulturnih spomenikov. Medtem sta nastala tudi njegova akvarela z motivi poslikav iz Kostanjeviške samostanske cerkve, Vrhnika (1929) in Dekanija Celje 1 in 2 (1931, 1932). Arhiv INDOK centra hrani, poleg tlorisa cerkve sv. Pankracija iz Starega ki ju hrani arhiv INDOK centra. V obdobju med letoma 1954 in 1989 je bil likovni pedagog, za kar je leta 1976 prejel Medaljo trga pri Slovenj Gradcu, dva Maroltova akvarela z motivi fresk iz notranjosti cerkve na Kurenu pri Vrhniki. dela. Deloval je kot svobodni umetnik. V zgodnjem obdobju njegovega ustvarjanja so prevladovala stilizirana dela. Kasneje V obdobju med letoma 1939 in 1941 je opravljal funkcijo banskega svetnika za ljubljanski okraj. Pred koncem vojne je pobegnil so postala bolj realna in natančnejša, barve pa bolj lazurne in kompaktne. V novejših delih se je posvečal posebni motiviki iz domovine in se leta 1948 preselil v Argentino. V Buenos Airesu je bil odbornik pri Društvu Slovencev. Sodeloval je pri sarkofagov in klasičnih tihožitij. Razstavljal je na več samostojnih razstavah tako doma kot tudi v tujini. Leta 1967 je prejel organiziranju slovenske skupnosti ter bil prvi in dolgoletni tajnik Slovenske kulturne akcije (SKA). Uveljavil se je kot pisec krajše Prešernovo nagrado. proze in bil vodilni likovni kritik. Viri: Komelj, Kleva, 2004; Znani Vrhničani. Viri: Slovenska biografija, s. v. »Marolt Marjan«; Vidovič-Miklavčič, 2007; INDOK center, Arhiv spisov: 188/1927, 33a/1940; INDOK center, ISDD. Tea Mohorčič Tea Mohorčič Stanko Peruzzi (12. 3. 1892–9. 5. 1966) Janez Mežan (8. 11. 1897–3. 12. 1972) Stanko Peruzzi, gradbeni inženir, se je rodil v Lipah pri Ljubljani. Maturiral je na ljubljanski realki, med letoma 1921 in 1923 pa Janez Mežan, slikar, se je rodil na Spodnjem Brniku. Po maturi na škofijski gimnaziji, kjer je bil risar v uredništvu mesečnika je študiral na visoki tehnični šoli v Brnu. Samostojno je začel s poklicem leta 1923 pri privatnih podjetjih. Od leta 1934 do leta Jutranja zarja, je šel leta 1920 na Dunaj, da bi študiral umetnost. Še istega leta je začel študirati na Akademiji likovnih 1945 je služboval v mestni službi na Jesenicah. Še istega leta je prišel v Ljubljano, kjer je najprej delal pri ministrstvu za gradnje, umetnosti v Zagrebu. V času študija je veliko risal in se z natančnostjo posvečal grafiki. Opravil je tudi tečaj fresko slikarstva. leta 1946 pa se je zaposlil kot profesor na Gradbenem tehnikumu. Bil je član društva Sokol. Po zaključenem študiju leta 1924 je do leta 1932 poučeval risanje na realni gimnaziji v Mariboru. To je bilo za Mežana pravo Leta 1910 je v akvarelni tehniki naslikal dvorec Podrožnik (Rosenbüchel), verjetno z namenom dokumentiranja objekta pred ustvarjalno obdobje. V času zanimanja za profano in cerkveno slikarstvo je veliko razstavljal. Priključil se je ljubljanski umetniški odstranitvijo. Robert Kollmann je namreč leta 1909 kupil dvorec in ga dal naslednje leto porušiti, na njegovem mestu pa zgraditi skupini Četrta generacija, ki je v celoti izhajala iz zagrebške umetniške akademije. Leta 1931 je bil ustanovljen umetniški vilo, ki so jo zaradi vogalnega stolpiča imenovali Kollmannov grad. Leta 1940 so Kollmannov grad prodali na dražbi, po drugi klub Brazda, v okviru katerega je razstavljal. Začel je prevzemati tudi zahtevnejše naloge s področja cerkvenega slikarstva. svetovni vojni pa so na njegovem mestu zgradili današnjo vilo Podrožnik. Najzahtevnejše naročilo je bila poslikava južne kapele župnijske cerkve v Tržiču v fresko tehniki leta 1931, ki jo je izvedel skupaj z Nikolajem Pirnatom. Po službeni dolžnosti se je leta 1933 preselil v Novo mesto, kjer je ostal do leta 1939. Takrat so nastali Viri: Zupančič, 2007; Hawlina, 2014. njegovi štirje akvareli z motivi dolenjskih cerkva, ki jih hrani arhiv INDOK centra. Leta 1936 je v okviru obrtnega tedna v Tea Mohorčič Novem mestu sodeloval na razstavi, ki jo je s predavanjem odprl konservator Stelè. Med vojno ni veliko ustvarjal. Leta 1946 je bil premeščen na gimnazijo Ptuj. Naslednje leto je v fresko tehniki poslikal vaško cerkvico v Filovcih v Prekmurju, kar ga je proslavilo kot freskanta. Zatem je v obdobju med letoma 1950 in 1954 poslikal s freskami še tri vaške kapele v Filovcih in Bogojini. Mežan, ki se je posvečal tudi aeronavtiki, je slikal v različnih tehnikah, Hans Petschnig (1. 5. 1821–1897) ustvarjalni vrh pa je dosegel v akvarelu. Slikal je predvsem pejsaže in vedute slovenskih krajev, portrete ter tihožitja. V spomin nanj prirejajo od leta 2006 v Miheličevi galeriji na Ptuju bienalno razstavo Mežanovi dnevi. Po zaključenem šolanju se je leta 1841 zaposlil v državni gradbeni službi, in sicer pri direkciji za gradbeništvo v Gradcu. V prostem času je študiral risanje. Zatem je šel delat na Madžarsko, kjer se je navdušil nad staro nemško umetnostjo. Leta 1856 je Viri: Krajevni dogodki: Novo mesto; Cobelj, 1977; Jeza, 2007; Šteiner, 2014; Gorenjci.si, s. v. »Mežan Janez«; Slovenska biografija, s. v. »Mežan Janez«. nastopil delovno mesto učitelja prostoročnega risanja na višji realki v Budimpešti. Ko so morali po letu 1861 nemški profesorji Tea Mohorčič zapustiti pomadžarjene šole, se je Petschnig naselil na Dunaju in zaposlil kot profesor v obrtni šoli. V naslednjih letih je risal načrte za gradnjo sakralnih objektov. INDOK center hrani več njegovih načrtov (posnetkov stanja), ki so prava posebnost in redkost, saj izvirajo iz arhiva dunajske Centralne komisije za varstvo spomenikov. Med njimi je tudi akvarel (kolorirana risba), na katerem je načrt detajlov cerkve sv. Mavricija v Jurkloštru. Od leta 1864 je bil korespondent avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo. Leta 1867 je bil uradni poročevalec pariške svetovne razstave, na dunajski svetovni razstavi leta 1873 pa je bil poročevalec za cerkveno umetnost. Leta 1878 se je upokojil. V osemdesetih letih 19. stoletja je izdelal oziroma predelal načrt za gradnjo hranilnice v Celju. Bil je prepričljiv zagovornik neogotske umetnosti in arhitekture. Viri: Jančič, Štravs, 2016; Architektenlexikon, Wien 1770 – 1945; Wastler, 1883; INDOK center, ISDD. Tea Mohorčič 16 17 France Stare (13. 4. 1924–18. 8. 1974) je ustvaril ob načrtovanih terenskih pregledih. Leta 1926 je spremljal Stelèta po Prekmurju, ko je ta raziskoval poslikave 14. stoletja. Obiskala in dokumentirala sta cerkve v Turnišču, Martjancih, Selu in Murski Soboti. Podobno je Stelè leta 1923 raziskal France Stare, arheolog in slikar, se je rodil v Šmartnem pri Litiji. Maturiral je leta 1945 na gimnaziji v Celju. Eno leto je študiral freske na Štajerskem in leta 1929 v cerkvi sv. Duha na Čelovniku. Konservator je akvarele in fotografije uporabljal za različne slikarstvo v Ljubljani na akademiji upodabljajočih umetnosti, na filozofski fakulteti pa umetnostno zgodovino in arheologijo. namene. Kot strokovnjak za srednjeveško stensko slikarstvo je nova odkritja fresk in študijske izsledke redno objavljal, in sicer V času študija se je tudi on pridružil ekipi študentov, ki je v Kostanjevici na Krki čistila in pregledovala ruševine samostanske skupaj s fotografijami, načrti, risbami in akvareli. Nekaj Sternenovih akvarelov cerkvenih notranjščin je bilo leta 1933 v okviru cerkve. Ob tem je naslikal štiri akvarele z motivi iz zunanjosti in notranjosti tako samostana kot cerkve. Hranjeni so v arhivu ljubljanskega velesejma na ogled na jesenski likovni razstavi z naslovom Slovenska cerkev. INDOK centra. Za vsako podobo bi lahko napisali svojo zgodbo, saj je vsaka pomemben dokument. Še posebej neprecenljive so upodobitve fresk Diplomiral je leta 1948, doktoriral pa leta 1952 na filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo o Vačah. Leta 1949 se je zaposlil iz ptujskega minoritskega samostana in cerkve sv. Jurija na Igu, ki jih danes ni več. na filozofski fakulteti in leta 1970 postal njen višji znanstveni sodelavec. Sodeloval in vodil je raznorazna arheološka izkopavanja. Viri: Jenko, 2007; Stelè, 1923; Stelè, 1926; Stelè, 1928; Stelè, 1940; Stelè, 1951b; Mesesnel, 1933; Mikuž in Kržišnik, 1976; Slovenska biografija, s. v. »Sternen Kot slikar je bil znan kot izjemen portretist. Slikal je predvsem v tehniki platno-olje. Naslikal je približno 250 slik, sodeloval pa Matej«; Žerovc, 2010; INDOK center, Inventar Spomeniškega urada; INDOK center, Knjiga prejemkov in izdatkov; INDOK center, Arhiv spisov: 129/1923, je na 23 razstavah. 159/1926, 227/1929, 63/1933, 82/1933, 149/1957, 1664/1909 (Gosteče 1908–1911); Petek, 2013c. Viri: Spletni biografski leksikon osrednje Slovenije, s. v. » Stare France«; Slovenska biografija, s. v. »Stare France«. Magda Miklavčič Pintarič Tea Mohorčič Dušan Svetlič (28. 10. 1904–23. 5. 1991) Matej Sternen (20. 9. 1870 – 28. 6. 1949) Dušan (Rihard) Svetlič, arhitekt, ilustrator, scenograf, slikar, publicist in kulturni delavec, se je rodil v Trstu. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, maturiral pa je na gradbenem oddelku ljubljanske tehniške srednje šole. Že od mladih let je bil član Matej Sternen, restavrator, risar, grafik in pedagog, a najbolj znan kot slikar, eden izmed štirih slovenskih impresionistov, Sokola 1 na Taboru, kjer je deloval pri lutkovnem gledališču kot ilustrator in scenograf. Prevajal je tudi lutkovne igre iz češčine. se je rodil na Verdu pri Vrhniki. Po šolanju na Vrhniki je leta 1888 odšel v Gradec na državno obrtno šolo, nato pa šolanje Bil je pobudnik in sourednik lista Sokolski lutkar in tajnik Jugoslovanske lutkarske zveze. V Brnu je kot redni slušatelj študiral nadaljeval na Dunaju, kjer je bil kot izjemen risarski talent sprejet kar v tretji letnik akademije. Leta 1899 je končal specialko arhitekturo, v Ljubljani pa kot izredni pri arhitektu Jožetu Plečniku in umetnostnem zgodovinarju Izidorju Cankarju. Bil je za zgodovinsko slikarstvo. V več kot desetletje trajajočem študiju se je preživljal z risanjem, kopiranjem in priložnostnimi deli. tehnični uradnik gradbenega odbora za regulacijo Ljubljanice pri tehničnem oddelku mestnega glavarstva v Ljubljani, dodeljeno Poleti 1898 je prvič pomagal pri restavriranju fresk v Skaručni in se v naslednjem dobrem desetletju ob pogostem bivanju v pa mu je bilo tudi zbiranje umetnostno-zgodovinskega materiala. umetniškem Münchnu dokazal tudi kot restavrator. Postal je eden izmed najsposobnejših restavratorjev slikarskih del v takratni Avstriji in bil leta 1914 med kandidati za dvornega restavratorja. Po prvi svetovni vojni se je ustalil v Ljubljani in postal glavni V letu 1933 je bila na Ljubljanskem velesejmu jesenska likovna razstava z naslovom Slovenska cerkev, v okviru katere so bili sodelavec Spomeniškega urada oziroma konservatorja Franceta Stelèta. Eksistenco si je zagotavljal tudi kot likovni pedagog. Med razstavljeni fotografije cerkva, ki jih je v večini prispeval Spomeniški urad, Sternenovi akvareli notranjosti cerkva in serija drugim je v svojem ateljeju od leta 1924 poučeval slikarstvo in restavriranje. akvarelov kapelic ter znamenj Dušana Svetliča. V seznamu, ki ga je Stelè pripravil za Ljubljanski velesejem, je naštetih 66 Svetličevih akvarelov, od tega jih 64 hranimo v INDOK centru. Akvarele je Svetlič, po besedah njegove hčerke, slikal, ko se Sternen je bil izredno marljiva in praktična osebnost ter plodovit umetnik. Obvladal je široko paleto slikarskih in grafičnih je potepal naokrog. Vedno je imel s seboj skicirko in škatlo akvarelnih barv. Akvareli, ki so v INDOK centru, so predvsem iz tehnik. Zdi se, da so ga njegove lastnosti, kot so izjemno tehnično znanje, zaveza naturalizmu in umetniška nota same po sebi območja okrog Ljubljane in Gorenjske. usmerile v restavratorsko delo. Ob tem je lahko neobremenjeno slikal zanj značilna umetniška dela. Leta 1945 je z ženo in hčerko odšel v Italijo ter živel v več taboriščih. Poučeval je prostoročno risanje v višjih razredih slovenske Velja za najboljšega in nepogrešljivega sodelavca Franceta Stelèta. Plod njunega tesnega sodelovanja je restavratorski opus, ki je gimnazije v Italiji. Leta 1950 je odšel v ZDA. V mestu Carbondale je priredil prvo samostojno slikarsko razstavo. Stalno se izjemen tako po številu, kot tudi po reševanju tehničnih problemov, ki so mu bili v poseben izziv. Bil je prvi na Slovenskem, je naselil v Milwaukeeju, kjer je ostal do smrti. Tukaj se je bolj vneto ukvarjal s slikarstvom in imel tri slikarske razstave. Pri ki je izvedel snemanje in prenos freske na novi nosilec, ter izdelal prvi kopiji. Ob odkrivanju in raziskovanju fresk je izdeloval slovenskem kulturnem društvu Triglav je bil scenograf. Po njegovem osnutku so zgradili spominsko kapelico v Triglavskem parku raznovrstni študijski material, kot so fotografije in risbe, a le z akvarelnimi skicami je lahko prikazal barvitost poslikav. V v Milwaukeeju. Ko so v Ameriki leta 1965 ustanovili jugoslovanski Sokol, je sprejel uredništvo lista Sokolski vestnik. INDOK centru je ohranjenih 73 Sternenovih akvarelov, vključno z akvarelnimi risbami na paus papirju (Vrzdenec, Turnišče), ki prikazujejo predvsem obrise figur. Nekaj akvarelov je bilo predanih Narodni galeriji. Skoraj na vseh so upodobljene srednjeveške Viri: Primorski slovenski biografski leksikon, s. v. »Svetlič Dušan Rihard«; Mesesnel, 1933. freske iz slovenskih cerkva. Izjema so baročne freske v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Tea Mohorčič Sternen je v sodelovanju s Stelètom restavriral in dokumentiral, zato so na akvarelih poslikave prikazane v enakomerni osvetljenosti. Z rahlo risbo je zgradil kompozicijo, z barvo pa je znal ustvariti prostor in detajle, a vendar je končni vtis slikarski. Akvarelne skice je kot prikaz barvne situacije izdeloval predvsem z namenom nadaljnjega študija. Da jih je uporabljal tudi slikar sam, kažejo dodane opombe glede barvnih nians (npr. Kamni Vrh, Suha) v slovenščini, na nekaterih (Gosteče, Slovenj Gradec, Turnišče) pa so komentarji v nemščini. Iz dokumentov INDOK centra izvemo, da je bilo v Inventarju Spomeniškega urada leta 1926 deset akvarelov Mateja Sternena. Spomeniški urad je nato od slikarja odkupil oziroma mu izplačal honorar za naslednja dela: leta 1924 za akvarelne skice po freskah na Suhi; leta 1925 za 9 skic po detajlih fresk pri sv. Petru na Vrhu in pause ter kopije po freskah na Vrzdencu; leta 1926 za kopije na Žirovnici in dela v Prekmurju; leta 1929 za akvarel na Suhi; leta 1930 za risbo po freskah na Ptuju, kopijo stropa na Križni gori in akvarel notranjščine cerkve v Turnišču; 1931 za fresko svetnika iz Vitanja ter en akvarel in tri pause s Ptuja; leta 1932 za tri akvarelne skice; leta 1933 za kopije slik svoda cerkve v Kamnem vrhu; leta 1935 za 10 akvarelov iz Kamnega vrha in akvarel iz Sopotnice; leta 1938 za štiri risbe po freskah v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, dva akvarela s Križne gore ter akvarele po Turnišču, Muljavi in Suhi; leta 1939 za akvarelno skico; leta 1942 za akvarelno kopijo ter leta 1945 za skico dela oboka (lev) prezbiterija cerkve na Suhi. Sklepamo lahko, da je Sternen ob posegih na poslikavah upodobil freske iz cerkva na Vrzdencu, Ptuju, Vrbi, Vitanju, Sopotnici in morda tudi v Kamnem Vrhu ter Muljavi, čeprav je slednje Spomeniški urad pridobil leta po odkritju. Nekatere akvarele 18 19 Gustav Štupar (3. 5. 1858–17. 3. 1947) About the painters of the watercolours Gustav Štupar, amaterski slikar in uradnik, se je rodil v Metliki. Že v osnovni šoli je kazal veliko zanimanje za risanje. Risal je po mestu, največ pa ob potoku Obrhu. V Ljubljani je naredil nekaj razredov realke. Vpisal se je na risarsko šolo na Dunaju, pri čemer mu je pomagal metliški graščak dr. Josip Savinšek, vendar šole ni dokončal. Po tem je pogosto menjaval službe. Nekaj let je delal kot dnevničar pri cesarsko-kraljevskem okrajnem sodišču v Metliki, nato pa v pisarni notarja. Kasneje je bil v Radovljici Maksim Gaspari ( 26 January 1883 – 14 November 1980 ) pomožni pisar. Po vrnitvi v Metliko je delal v različnih pisarnah. Painter, illustrator and caricaturist Maksim Gaspari was born in Selšček near Cerknica. After finishing secondary school in Od leta 1906 do leta 1909 je bil pomožni učitelj na Kalu pri Krmelju, kjer je naslikal akvarel z motivom grba na stranskem Ljubljana, he worked as a shop assistant in the store of the merchant Murnik in Kamnik. One of his watercolours that he put oltarju v cerkvi sv. Martina. Hrani ga INDOK center. Kasneje je bil pomožni učitelj v belokranjskem Štrekljevcu. Pred prvo in the shop‘s display window caught the attention of art collector Niko Sadnikar. He was so impressed that he referred young svetovno vojno je bil pomožni risar pri stavbnem podjetniku Lončariču, leta 1918 pa ga je za risarja sprejel metliški stavbenik Gaspari to the Arts and Crafts School in Ljubljana. In 1903 , Gaspari was able to enrol in the academy in Vienna owing to Jakob Franz. Da bi prišel do skromnega zaslužka, je slikal tudi panjske končnice, odrske kulise, gostilniške in trgovske napisne Sadnikar‘s patronage. He started painting very early on and was first featured in the student gazette Naša Moč in 1902 . Gaspari deske ter izveske, koloriral pa je tudi diplome in podobno. Večina njegovih del je propadla, ohranilo pa se je nekaj njegovih risb was among the founders of the art society Vesna (Spring). He continued to hone his artistic skills in Munich but was forced to in akvarelov. Večinoma so to metliške vedute, ki jih hrani Belokranjski muzej. return to Kamnik due to financial problems, where Sadnikar set up a studio for him. Later he settled in Ljubljana and took Viri: Dular, 1982. teaching positions at the state gymnasium, Probuda art school and vocational school for graphic crafts. In 1928 , he became a restorer at the Ethnographic Museum in Ljubljana where he stayed until his retirement in 1948 . In this period, he produced two Tea Mohorčič watercolours depicting the interior of the Church of the Holy Spirit in Čelovnik, which were purchased on 30 March 1930 by the Monument Office and are now housed in the INDOK Centre. A keen watercolourist and sketcher, Gaspari also dabbled with oil paintings, tempera and pastels, and produced illustrations and Janko Trošt (20. 1. 1894–20. 8. 1975) postcards. He received the Prešeren Award in 1952 and the Levstik Award in 1953 , and was a full member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Janko (Janez Zlatoust) Trošt, amaterski slikar, etnolog, pedagog, karikaturist, topograf in lutkar, se je rodil 20. januarja 1894 na References: Mikuž, 1978 ; Zalar, 2013 ; Slovenska biografija, s. v. »Gaspari Maksim«; INDOK center, Inventar Spomeniškega urada; INDOK center, Knjiga Razdrtem pri Postojni. Po končanem osnovnem šolanju se je odločil za učiteljski poklic. V obdobju med letoma 1930 in 1945 prejemkov in izdatkov. je bil ravnatelj meščanske šole v Ribnici. Leta 1948 je začel poučevati v Idriji na nižji gimnaziji, kjer je bil vse do upokojitve leta Tea Mohorčič 1951. Trošta sta že pred vojno zanimali ljudska umetnost in topografija. Leta 1934 je opravil etnografski tečaj državnega muzeja v Ljubljani, leta 1948 pa še konservatorski tečaj. Ko je bil leta 1946 odpuščen iz prosvetne službe, je v obdobju suspenza aktivno deloval kot zaupnik Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije na Ribniškem, Kočevskem in Idrijskem. Leta 1947 je odkril v cerkvi sv. Primoža nad Robom in v Krvavi Franjo Golob ( 5 April 1913 – 3 September 1941 ) Peči freske neznanega avtorja. Jeseni istega leta je sodeloval s konservatorjem Marijanom Zadnikarjem in arhitektom Jožetom Kregarjem pri topografiranju Kočevske, posebej njenih cerkva. Med zbiranjem topografskega gradiva je z akvareli, skicami in Franjo Golob was a painter, restorer and graphic artist who was born in Prevalje, Koroška Region. A student of the fine artist tehničnimi načrti dokumentiral cerkve na Kočevskem in Ribniški grad. Arhiv INDOK centra hrani, poleg skic in tlorisov, 30 Alojz Zoratti and sculptor France Kralj, he assisted Zoratti in 1931 with the restoration of the interior of the Minorite church in tovrstnih akvarelov. Ob koncu leta 1956 se je Trošt na osebno povabilo takratnih političnih veljakov vrnil v Ribnico. Dokončno Ptuj where Matej Sternen had been uncovering frescos. Here, Golob learned the ropes of the restoration profession. He completed se je preselil nazaj naslednje leto in začel s pripravami za ustanovitev muzeja. Je prvi, ki je strokovno opredelil prostor in panoge his journeyman‘s examination and met Slovenian art historian Dr France Stelè who took the young painter under his aegis. In suhe robe. Ustanovil je tudi muzej v Idriji. 1931 – 1932 , he studied at the Ljubljana Secondary Technical School, specifically the Sculpting Department, under Professor Viri: Slovenska biografija, s. v. »Trošt Janko«; Gradišnik, 2001; Muzej Ribnica; INDOK center, ISDD; INDOK center, Arhiv spisov: 74/1947, 347/1948. France Kralj. He continued his training at the School of Arts and Crafts in Zagreb, after a year enrolling in the Zagreb Academy of Fine Arts where he finished his studies in 1937 . He was a member of the art group „Gruda“. Tea Mohorčič During his time off school, he carried out various restoration jobs. He worked together with Sternen and Stelè in fresco restoration projects in several Slovenian churches. According to Stelè‘s accounts, Sternen trained only one aspiring restoration student, namely Golob, who had been working under his guidance from 1934 . In April 1934 , Stelè visited Plešivica where frescos were discovered in Janez Vidic (8. 2. 1923–19. 5. 1996) the presbytery of the Succursal Church of St Catherine. He passed the job on to Golob who, according to Stelè, first had to learn the trade and the work stages, so he spent three days on-site with him. Golob showed great understanding for the work and finished the Janez Vidic, slikar, se je rodil v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno, meščansko in trgovsko šolo ter se učil aranžerstva. Februarja job successfully. The same year Stelè assigned Golob to uncover important frescos in Sopotnica over Škofja Loka, providing him with 1942 so ga Italijani zaprli in do maja 1943 internirali v več taboriščih, kjer je prvič resneje pokazal zanimanje za ilustracijo. instructions as to which extent to remove the plaster and whitewash, and what method to use to protect the uncovered paintings. Taboriščniki so izdajali časopis Jutro, ki ga je ilustriral Vidic. Leta 1944 je odšel na Gorenjsko v partizane. Leto zatem se je Golob made the watercolours alongside his restoration work and uncovering of the frescos. The Archives of the INDOK Centre have zaposlil kot vzorčni slikar v tekstilni tovarni Svila v Mariboru. V obdobju med letoma 1947 in 1950 je študiral slikarstvo na 26 of them ( 23 on individual sheets and 3 in a watercolour block). Painted between 1934 and 1938 , they mostly show motifs from ljubljanski akademiji, v obdobju med letoma 1950 in 1952 pa še opravil specialko za zidno slikarstvo pri profesorju Slavku the churches (Plešivica pri Žužemberku, Sopotnica, Lovrenška gora, Jamnik, Šentvid pri Planini, Višnje, Stična). Pengovu. Leta 1951 sta dala Zavod za spomeniško varstvo in Referat za varstvo prirode izdelati šest akvarelov z vsebino, ki naj References: Klemenc, 2008 ; Stelè, 1951 a, str. 199 – 200 ; Stelè 1951 b, str. 196 ; Koroški biografski leksikon, s. v. »Golob Franjo«; INDOK center, Arhiv spisov: bi opozarjala na nujnost zaščite, predvsem pa na nevarnosti, ki pretijo rastlinam in živalim s strani lahkomiselnih in nepoučenih 134 / 1934 , 123 / 1934 . ljudi, ki pozabljajo, da je treba zakone spoštovati in upoštevati. Verjetno so to akvareli Vidica, ki jih hrani INDOK center. Tea Mohorčič Od leta 1952 je bil profesor risanja na gimnaziji v Slovenski Bistrici, kjer je bil do leta 1956, ko je postal tehnični urednik Založbe Obzorja v Mariboru. Upokojil se je leta 1973. Prejel je več nagrad, med drugim Levstikovo (1950, 1951, 1952), Kajuhovo (1969) in Prešernovo (1977). Viri: Piskernik, 1965; Cobelj, 1983. Tea Mohorčič 20 21 Franjo Horvat ( 30 November 1870 – 1944 ) Friderik Jerina ( 25 October 1906 – 20 January 1996 ) Franjo (Franc, Frančišek) Horvat, church painter, was born in Sv. Anton in Slovenske gorice, where he attended primary school. Friderik Jerina, painter and restorer, was born in Vrhpolje near Kamnik. A trained electrician, he was taught painting by Matej In 1886 , he joined the workshop of painter Anton Gornik in Sv. Trojica, and worked for painter Martin Pivec in Sv. Lenart Sternen. He lived in Mengeš between 1938 and 1945 and established himself as an oil painter and restorer of shrines. Before that in the period 1889 – 1891 . Completing his military service, he went on to train in Graz where he attended a crafts school. In he lived with his family for a year on Zalog mansion. After WW 2 , he withdrew to Austrian Carinthia together with his wife and 1895 , he became an independent Master Craftsman in Gornja Radgona. In 1898 , he spent six months at the Graz Academy of four children, settling in Treffen in 1949 . In Carinthia, he painted and restored many chapels, crosses and shrines. He was also Fine Arts. In Gornja Radgona, he focussed on church painting as evident from newspaper ads from around 1910 (ad example: restoring furniture, was drawing copper and was a keen model maker. With one of the largest collections of miniature ships in the Church and residence painter Franjo Horvat, Maribor). Following WW 1 , he opened a painting workshop in Maribor. Later he world, he was also one of the driving forces behind Minimundus in Klagenfurt, Austria, for which he created more than twenty was also a set painter in the Maribor National Theatre. He produced religious paintings as frescos or wall tempera. There are also scale replicas of famous structures from around the world. some oil portraits and still lifes with which he attended the first Slovenian art exhibition in Ljubljana, held in 1900 , and the There are six watercolours by Friderik Jerina in the INDOK Centre collection purchased in 1936 and 1937 . Three of them crafts exhibition in Maribor in the 1920 s where he received an award. He painted many churches in Austria and in the region depict images made by Franc Jelovšek in 1725 in the small reception hall of Zalog Mansion. At the time of the purchase of the of Slavonija in Croatia, but mostly in the hill region of Slovenske gorice and in the Drava valley. He restored frescos and painted watercolours, the owners of the mansion were auctioning off the mansion‘s inventory, and decided to take down the frescos. Sadly, several altarpieces as well as backdrops for countryside theatre stages across the region of Štajerska. In 1909 , Horvat undertook the building burned down in 1945 . After the war, seven fragments of the frescos were taken down and transferred to the City the fresco restoration in the nave of the Church of St Barbara in Cirkulane. Those beyond restoration Horvat painted anew. The Museum of Ljubljana. Three watercolours with Gothic images from the interior of the Church of St Leonard in Krtina were presbytery was painted over with decorations and the nave with frescos. In 1930 , he painted over the presbytery in the Church purchased in 1937 by the Monument Office of the Banovina. of St Michael in Radlje ob Dravi. He made new murals in the Church of St John the Baptist in Ljutomer after a fire in 1901 caused heavy damage. References: Pokrajac idr., 2017 ; Jenko, 2007 , str. 22 ; INDOK center, Inventar Spomeniškega urada; INDOK center, Knjiga prejemkov in izdatkov; Kamniško-komendski biografski leksikon, s. v. »Friderik Jerina«; Unterweger 2018 ; Petek, 2013 b. Together with painter Simon Fras, they restored the murals in the Church of St Anna in Fram. Stelè visited this church in 1935 . Magda Miklavčič Pintarič He found that it had a fascinating late Gothic presbytery, but found the new opulently gilded design distasteful and proposed to repaint the church in three tones. He advised the painter to take a cue from the restoration job of the interior of the Minorite church in Ptuj. In 1936 , Horvat sent a letter to the priest Franc Rakun with a coloured drawing of the paintings in the parish church in Fram, which is kept in the archives of the INDOK Centre. The paintings in the Church of St Anna were fully restored Zvonimir Juretin ( 4 December 1940 – 2016 ) by Horvat and Fras in 1940 following the efforts of Father Rakun in line with the instructions of conservator Dr France Mesesnel. Construction technician Zvonimir Juretin was born in Donje Sitno near Split. He graduated in 1960 from the Civil References: Rajh, Toš, 2001 , str. 336 ; Vnuk, 2005 , str. 256 ; Richter, Maver, 2013 ; Slovenska biografija, s. v. »Horvat Franjo«; Dopisi, Marenberg; Oglas, Engineering School in Split, Department of Architecture, and then went on to study architecture at the universities of Zagreb and Franjo Horvat; Župnija Odranci; INDOK center, Arhiv spisov: 8 / 1935 , 200 / 1936 Ljubljana. In 1965 , he got a job as a technical draughtsman at the Institute for Monument Protection of the Socialist Republic of Slovenia. His reports reveal that he took measurements out in the field, and made drawings and sketches of the buildings. He was Tea Mohorčič very good and precise when it came to drawing details. With his pencil, he could draw even the minutest details of the walls of the Žiče Charterhouse. Aleksandra Ivanc Olivieri ( The Archive of the INDOK Centre safeguards several of Juretin‘s technical plans (capturing the situation, floor plans, details, 11 August 1916 – 11 June 2010 ) facades, cross sections etc.) and four watercolours depicting the town centre of Koper, which were presumably made when the historic town of Koper underwent inventorization and evaluation. Some of his plans were published in the Journal for the Aleksandra (Aleksa) Ivanc, married name Olivieri, was born in Ljubljana. Finishing the civic school in the Šiška District of Protection of Monuments (Varstvo spomenikov). He stopped working for the Institute in 1973 . Due to his exceptional drawing Ljubljana, she attended textile design in Kranj and at 17 started designing textile patterns for the Celje-based Metka textile talent, he continued his studies at the Academy of Fine Arts in Ljubljana. After enrolling, he was hired by the Institute to work factory. Soon after, she went to Maribor. She spent the war years in Ljubljana where Matej Sternen encouraged her to study part-time as a student, mostly to carry out field measurements. painting. After the war, she spent one year at the Fine Arts Academy in Belgrade. She received a scholarship and continued her studies at the Academy in Ljubljana, graduating in 1950 . In 1952 , she immigrated to Italy. She settled in Corsica in 1965 after References: Mikl Curk, 1967 ; Štupar-Šumi, 1970 ; Novak, 2013 ; INDOK center, ISDD; INDOK center, Arhiv spisov: 212 / 1965 , 225 / 1973 . having lived and worked in Rome, Sardinia, Paris, Provence, Spain, Algeria, Morocco and Mauretania. She is buried in the Tea Mohorčič village of Occiglione. From her earliest years, she enjoyed drawing and painting, and later created copies of oil paintings. During the war, she would visit the studio of Božidar Jakac in Ljubljana, and received drawing lessons from France Gorše and painting lessons from Matej Sternen. The latter was according to her the master who taught her the most. She attended art history university lectures as a part-time student. In August 1945 , she was commissioned by the Monument Office, then temporarily led by Stelè, to produce a watercolour pasteboard of the frescos in the Church of St John in Bohinj. The four watercolours depicting Kostanjevica were most likely produced in the summer of 1947 when student task group documented the ruins of the Kostanjevica monastery. In 1948 she was tasked to copy medieval frescos (Mače, Suha pri Škofji Loki) and restore the ceiling paintings in Štatenberg Castle (along with Rajko Slapernik, 1949 – 1951 ) by the Institute for the Protection and Scientific Study of Cultural Monuments and Natural Landmarks of Slovenia. References: Jenko, 2007 ; Vodeb, 1962 ; Arnšek, 1996 ; Petek, 2013 a; INDOK center, Arhiv spisov: 157 / 1945 . Magda Miklavčič Pintarič 22 23 Herbert Kartin ( 2 November 1884 – 1958 ) Janez Mežan ( 8 November 1897 – 3 December 1972 ) Herbert (Heribert Pavel, Bertl) Kartin, lawyer and state clerk, was born in Šentjur near Celje. After finishing the Matura exam Painter Janez Mežan was born in Spodnji Brnik. After his Matura exam from the Diocesan Gymnasium, where he was a at the Gymnasium in Maribor in 1904 , he enrolled in Law School at the University of Graz, from where he graduated in 1910 . sketcher in the editorial office of the monthly newspaper Jutranja zarja, he left for Vienna in 1920 to study art. However, the His first job was as a military judge, and after being discharged from the military, he took the position of a district commissioner very same year he enrolled in the Academy of Fine Arts in Zagreb. He spent a lot of time drawing during his studies, and was at the district captaincy in Ptuj, becoming the district captain in Šmarje pri Jelšah in 1924 . He was an art aficionado and meticulously devoted to graphic art, while also finishing a fresco-painting course. After he finished his studies, he taught drawing collector of art and antiques. in a middle school in Maribor from 1924 to 1932 . This was Mežan‘s most creative period. During the period of his biggest The block from the legacy of Dr Hebert Kartin kept in the archives of the INDOK Centre contains 38 watercolours and one interest in profane and sacred painting, he held many exhibitions. He joined the art group Četrta generacija in Ljubljana, which ink drawing. It depicts the landscape (vedute, architectural depictions) of and around Šentjur painted by Kartin when he was made up of alumni of the art academy in Zagreb. In 1931 , the art club Brazda was established under which he was able to was retired, specifically in the period from 27 February 1948 to 12 February 1953 . It is possible that the then Institute of exhibit. He took on increasingly demanding church painting jobs, with the most challenging commission being the fresco painting Monument Protection obtained the block of watercolours from Trubar‘s Antique Shop in Ljubljana, which regularly informed of the south chapel of the parish church in Tržič in 1931 that he undertook together with Nikolaj Pirnat. He relocated to Novo the conservators of any incoming pieces that may have been of interest. Some of Kartin‘s documents were sold to this antique shop mesto for his job in 1933 and stayed there until 1939 . In that time, he made four watercolours of churches in the Dolenjska after his death. It is possible that Kartin gave the block to one of the conservators with whom he was in contact because of the Region, which are kept in the archive of the INDOK Centre. In 1936 , he displayed his work in Novo mesto as part of a crafts insurance of his collection and house in Šentjur. week exhibition which opened with a lecture by the conservator Stelè. His creative output diminished during the war, and in 1946 , he was transferred to the grammar school in Ptuj. The following References: Zajc-Cizelj, 2005 ; INDOK center, Arhiv spisov: 279 / 1947 , 217 / 1954 , 112 / 1956 . year he painted frescos in the village church in Filovci in the region of Prekmurje, which put him on the map as a frescoer. Tea Mohorčič From 1950 to 1954 , he produced frescos in three more village chapels in Filovci and Bogojina. Mežan, also with a keen interest in aeronautics, employed various painting methods, but achieved his creative pinnacle with watercolours. He painted mostly landscapes and vedute of Slovenian places, portraits and still lifes. Ever since 2006 , the Mihelič Gallery in Ptuj has organised a Marijan Marolt ( 21 January 1902 – 11 January 1972 ) biennial multi-day exhibition celebrating his memory called „Mežanovi dnevi“. References: Krajevni dogodki: Novo mesto; Cobelj, 1977 ; Jeza, 2007 ; Šteiner, 2014 ; Gorenjci.si, s. v. »Mežan Janez«; Slovenska biografija, s. v. »Mežan Janez«. Lawyer and art historian Marijan Marolt was born in Vrhnika. He attended grammar school in Carinthia and Ljubljana. Between 1920 – 1925 he studied law, and alongside attended art history lectures held by Professor Izidor Cankar. He received Tea Mohorčič painting lessons from a priest in Št. Pavel and from Fran Zupan in Ljubljana. His first job was an articled clerk ( 1927 – 1932 ) and trainee lawyer (with Dr Rakun) in Celje, and he worked as a lawyer in Vrhnika from 1932 . When he was positioned in Celje, he was very involved in promoting national art and educating people. He was writing art reports and literary reviews. In Floris Oblak ( 6 March 1924 – 16 September 2006 ) 1927 , he was appointed to serve as the trustee of the Monument Office in Ljubljana, and monument conservator in Celje and the district of Celje. Marolt‘s topographies Dekanija Vrhnika ( 1929 ) and Dekanija Celje 1 and 2 ( 1931 , 1932 ) are seminal works Floris Oblak, painter and graphic artist, was born in Vrhnika. Graduating in 1949 from the Academy of Fine Arts in Ljubljana of Slovenian art history. The Archive of the INDOK Centre keeps, in addition to the floor plan of the Church of St Pancratius under Prof. Gabrijel Stupica in painting, he went on to pursue the post-graduate study of graphic arts under Prof. Božidar from Stari trg near Slovenj Gradec, two of Marolt‘s watercolours depicting frescos from the interior of the church in Kuren near Jakac. He continued his training in Paris, where he studied in detail the intricacies of medieval statues and researched painting Vrhnika. disciplines in Europe and around the world. In Italy, he studied the transition of early Christian art forms into the Gothic and In 1939 – 1941 , he served as ban councillor in the Ljubljana district. Before the war ended, he fled the country and settled in Renaissance. Argentina in 1948 . He was a lawyer with the Slovene Society in Buenos Aires. He played a part in organising the Slovenian In the summer of 1946 – 1947 , during his study years, he was part of a team of students assigned to remove and inspect the ruins community in Argentina and acted as the first and long-standing secretary of the Slovenian Cultural Action. He established of the interior of a church in Kostanjevica na Krki, salvaging architectural details. The work was commissioned and supervised himself as a writer of short prose and came to be regarded as the foremost art critic. by the Institute for Protection of Cultural Monuments. During this time, he painted two watercolours of the interior paintings References: Slovenska biografija, s. v. »Marolt Marjan«; Vidovič-Miklavčič, 2007 ; INDOK center, Arhiv spisov: 188 / 1927 , 33 a/ 1940; INDOK center, from the Kostanjevica Monastery Church, which today are kept by the INDOK Centre. From 1954 to 1989 , he worked as an art ISDD. teacher, and received the Medal of Labour in 1976 . He was a freelance artist. His early creative period was marked by stylised pieces, gradually becoming more realistic and detailed by applying glazing and compact colours. His later work focused on special Tea Mohorčič motifs such as sarcophagi and classic still lifes. He held several solo exhibitions at home and abroad, and received the Prešeren Award in 1967 . References: Komelj, Kleva, 2004 ; Znani Vrhničani. Tea Mohorčič 24 25 Stanko Peruzzi ( 12 March 1892 – 9 May 1966 ) Matej Sternen ( 20 September 1870 – 28 June 1949 ) Stanko Peruzzi, construction engineer, was born in Lipe near Ljubljana. After secondary school in Ljubljana, he attended Born in Verd near Vrhnika, Matej Sternen was a restorer, sketcher, graphic artist and educator. Today chiefly known as a painter, the Technical College in Brno from 1921 to 23 . He started his independent professional career in 1923 with various private he was one of the four Slovenian impressionists. After finishing school in Vrhnika, he left for Graz in 1888 to attend the State companies. From 1934 to 1945 , he held a position in the municipal service in Jesenice. He came to Ljubljana the same year School of Craft, and later continued his education in Vienna where he was accepted directly into the 3 rd year of the academy where he worked for the Ministry of Construction, and was hired in 1946 as a professor at the Technical School for Construction. by virtue of his remarkable sketching talent. In 1899 , he completed the post-graduate study course in historic painting. During He was a member of the gymnastics movement called Sokol. his more than a decade long study period, he supported himself with sketching, copying and the odd job. In the summer of 1898 In 1910 , he made watercolours of the Podrožnik Mansion (Rosenbüchel), presumably to document the edifice before it was he was hired to assist in his first fresco restoration assignment, namely in Skaručna. In the next decade, with frequent stays removed. A year earlier, in 1909 , Robert Kollmann bought the mansion and had it demolished a year later to build a villa that in bohemian Munich, he also established himself as a restorer. He became one of the most accomplished painting restorers in came to be known as the Kollmann Castle due to its striking corner tower. In 1940 , Kollmann Castle was auctioned off, and then Austria, and was among the candidates for the position of court restorer in 1914 . In the aftermath of WW 1 , he settled in after WW 2 , the present-day Villa Podrožnik was built in the same place. Ljubljana, and became the chief associate of the conservator France Stelè of the Monument Office. He also supported himself as an art teacher, holding painting and restoration lessons in his studio from 1924 . References: Zupančič, 2007 ; Hawlina, 2014 . Sternen was a hard-working and practical personality and a prolific artist, accomplished in a range of painting and graphic Tea Mohorčič methods. It appears that his characteristics such as exceptional technical skill, commitment to naturalism and innate artistic flair were bound to guide him toward restoration work. Alongside he was able to pursue typical works of art for him. Hans Petschnig ( 1 May 1821 – 1897 ) He is considered France Stelè‘s finest colleague and indispensable co-worker. The result of their close cooperation is a restoration oeuvre, which is exceptional in terms of sheer size and for solving technical problems, which especially tickled his fancy. He Hans (Johann) Petschnig was an architect, conservator and teacher, born in Šentjur pri Celju where he attended secondary was the first in Slovenia to detach and transfer frescos to a new support, and to make first copies. Alongside the uncovering and school. In 1837 , he enrolled in the Imperial and Royal Polytechnic Institute in Vienna, which was later, renamed „Technische researching of frescos, he produced various study materials such as photographs and drawings, but was only able to truly capture Hochschule“ (Technical University). Completing his studies, he took up employment with the state construction office in 1841 , the colourfulness of the paintings by way of watercolours. The INDOK Centre keeps 73 of Sternen‘s watercolours, including namely the Construction Directorate in Graz, while studying drawing in his spare time. He left for Hungary where he became watercoloured drawings on tracing paper (Vrzdenec, Turnišče), chiefly depicting silhouettes of figures. Some watercolours were captivated by old German art. In 1856 , he took the position of free-hand drawing teacher at a higher middle school in Budapest. given to the National Gallery of Slovenia. Almost all show medieval frescos from churches around Slovenia, with the exception of After 1861 when German professors had to leave the Hungarised schools, Petschnig settled in Vienna and took a position as a Baroque frescos hailing from Stari trg pri Slovenj Gradcu. professor in a craft school. Together with Stelè, Sternen carried out restoration and documentation tasks, so the images on the watercolours are evenly In the following years, he produced several building plans for sacral edifices. The INDOK Centre has several of his plans illuminated. He makes a light sketch to build the composition, and creates space and details through colour; and yet the final (situational records), which are a peculiarity and rarity, and were provided by the Vienna Central Commission for Monument impression is that of a painting in its own right. Colourised sketches that were aimed to show the colours were created primarily Protection. for further study. The notes regarding the colour tones (e.g. Kamni Vrh, Suha) he made in Slovenian and in some instances in Among them is a coloured drawing with the plan of details from St. Mauritius’ Church in Jurklošter. From 1864 , he was German (Gosteče, Slovenj Gradec, Turnišče) suggest that the painter himself had used them. a correspondent of the Austrian Museum of Art and Industry. In 1867 , he was an official reporter from the International The documents kept by the INDOK Centre reveal that the Inventory of the Monument Office held ten watercolours of Matej Exposition in Paris, and reported about church art from the 1873 World Exposition in Vienna. He retired in 1878 . In the Sternen in 1926 . The following pieces of Sternen‘s were purchased or paid for by the Monument Office: in 1924 , watercolour 1880 s, he designed and redesigned the plans for the building of the savings bank in Celje. He was an ardent advocate of sketches based on frescos from Suha; in 1925 , 9 sketches of fresco details from Sv. Peter na Vrhu and sketches on tracing paper and Neogothic art and architecture. copies based on frescos in Vrzdenec; in 1926 , copies from Žirovnica and tasks in Prekmurje; in 1929 , one watercolour from Suha; in 1930 one drawing based on frescos from Ptuj, a copy of the ceiling in Križna gora and a watercolour of the church interior References: Jančič, Štravs, 2016 ; Architektenlexikon, Wien 1770 – 1945 ; Wastler, 1883 ; INDOK center, ISDD. from Turnišče; in 1931 , a fresco of a saint from Vitanje, and 1 watercolour and 3 sketches on tracing paper from Ptuj; in 1932 , Tea Mohorčič 3 watercolour sketches; in 1933 , copies of paintings of the church vault in Kamni Vrh; in 1935 , 10 watercolours from Kamni Vrh and one watercolour from Sopotnica; in 1938 , 4 drawings based on frescos in Stari trg pri Slovenj Gradcu, 2 watercolours from Križna gora, and watercolours from Turnišče, Muljava and Suha; in 1939 , one watercoloured sketch; in 1942 one France Stare ( 13 April 1924 – 18 August 1974 ) watercolour copy; in 1945 , one sketch of a part of an arch (the left one) from the church presbytery in Suha. We can speculate that Sternen, alongside his restoration work on the paintings, also made depictions of the frescos from the Archaeologist and painter France Stare was born in Šmartno pri Litiji. He graduated in 1945 from the grammar school in Celje. churches in Vrzdenec, Ptuj, Vrba, Vitanje, Sopotnica and perhaps Kamni Vrh, and Muljava, even though the latter was acquired He studied painting at the Ljubljana Academy of Fine Arts for one year, and studied art history and archaeology at the Faculty by the Monument Office several years after its discovery. Some of the watercolours were created on his planned field trips. In of Arts. During his studies, he also joined the team of students assigned to clear and inspect the ruins of the monastery church in 1926 , he accompanied Stelè around Prekmurje as he researched 14 th century paintings. Together they visited and documented Kostanjevica na Krki, producing four watercolours depicting the exterior and interior of the monastery and the church. They are the churches in Turnišče, Martjanci, Selo and Murska Sobota. Stelè had researched the frescos in a similar fashion in Styria in stored in the Archives of the INDOK Centre. 1923 and later in 1929 in the Church of the Holy Spirit in Čelovnik. The conservator used the watercolours and photographs Graduating in 1948 , he earned his doctoral degree in 1952 at the Faculty of Arts in Ljubljana with a dissertation on the for different purposes. As an expert in medieval wall paintings, he regularly published newly discovered frescos and study findings archaeological site in Vače. In 1949 , he took up employment at the Faculty of Arts and became a senior research fellow in along with photographs, plans, drawings and watercolours. Some of Sternen‘s watercolours depicting church interiors were 1970 . He took part in and headed several archaeological excavations. As a painter, he was an accomplished portraitist, working exhibited in 1933 at the Ljubljana Grand Fair as part of the autumn art display The Slovenian Church. primarily in oil on canvas, and produced around 250 paintings and attended 23 exhibitions. Each depiction is a story in its own right, and each is an important record. Especially valuable are the images of frescos from the References: Spletni biografski leksikon osrednje Slovenije, s. v. » Stare France«; Slovenska biografija, s. v. » Stare France«. Minorite monastery in Ptuj, and from the Church of St George in Ig, which did not survive until the present day, References: Jenko, 2007 ; Stelè, 1923 ; Stelè, 1926 ; Stelè, 1928 ; Stelè, 1940 ; Stelè, 1951 b; Mesesnel, 1933 ; Mikuž in Kržišnik, 1976 ; Slovenska biografija, s. v. Tea Mohorčič »Sternen Matej«; Žerovc, 2010 ; INDOK center, Inventar Spomeniškega urada; INDOK center, Knjiga prejemkov in izdatkov; INDOK center, Arhiv spisov: 129 / 1923 , 159 / 1926 , 227 / 1929 , 63 / 1933 , 82 / 1933 , 149 / 1957 , 1664 / 1909 (Gosteče 1908 – 1911 ); Petek, 2013 c. Magda Miklavčič Pintarič 26 27 Dušan Svetlič ( 28 October 1904 – 23 May 1991 ) Janko Trošt ( 20 January 1894 – 20 August 1975 ) Dušan (Rihard) Svetlič, architect, illustrator, set designer, painter, writer and cultural worker, was born in Trieste. He attended Janko (Janez Zlatoust) Trošt was an amateur painter, ethnologist, educator, caricaturist, topographer and puppeteer who was born a grammar school in Ljubljana and finished his Matura exam at the Construction Department of the Ljubljana Technical on 20 January 1894 in Razdrto near Postojna. After finishing his elementary schooling, he decided to become a teacher. He was School. He was a member of the movement Sokol 1 in Tabor from a young age, where he was involved in the Puppet Theatre headmaster of the civic school in Ribnica from 1930 to 1945 . In 1948 , he started teaching in Idrija at the lower grammar school as illustrator, set designer and translator of puppet plays from Czech. He was the initiator and co-editor of the gazette Sokolski where he stayed until he retired in 1951 . Even before the war, Trošt was keenly interested in folk art and topography. In 1934 , he lutkar, and secretary of the Yugoslavian Puppetry Association. In Brno, he was a full-time student of architecture, and in completed the ethnography course organised by the National Museum in Ljubljana, followed by a 1948 conservation course. Ljubljana, a part-time student attending lectures by architect Jože Plečnik and art historian Izidor Cankar. He was a technical In 1946 he was dismissed from his teaching position and he used the suspension to be actively involved as a trustee of the Institute officer of the construction board in charge of the regulation of the Ljubljanica River at the technical department of the town for the Protection of Cultural Monuments in the regions of Ribniško, Kočevska and Idrijska. In 1947 , he discovered frescos by an captaincy of Ljubljana, and was also assigned to collect art history materials. unknown artist in the Church of St Primus overlooking the village of Rob and in Krvava Peč. In autumn of the same year, he In 1933 , the Ljubljana Grand Fair held an autumn art exhibit called The Slovenian Church which showed photographs of teamed up with the conservator Marijan Zadnikar and architect Jože Kregar to land survey the Kočevska Region, in particular its churches – mainly provided by the Monument Office – Sternen‘s watercolours of the church interiors, and a series of watercolours churches. During the collection of topographic materials, he documented the churches in the Kočevska Region and Ribnica Castle, depicting roadside chapels and shrines by Dušan Svetlič. In the list compiled by Stelè for the Ljubljana Grand Fair, there are creating watercolours, sketches and technical plans. The Archive of the INDOK Centre houses 30 of these watercolours, in addition 66 watercolours made by Svetlič, of which 64 are stored in the INDOK Centre. According to his daughter, Svetlič painted the to sketches and floor plans. At the end of 1956 , Trošt returned to Ribnica at the personal invitation of the authorities. He finally watercolours on his excursions. He used to carry around his sketchbook and a set of watercolours. His pieces, which are kept by the moved back the following year, starting arrangements for the launch of a new museum. A pioneer who identified the scope of INDOK Centre, were made mostly in the area around Ljubljana and the Gorenjska Region. woodenware and the branches of this craft in a professional manner, he also founded the museum in Idrija. In 1945 he left with his wife and daughter for Italy, living in several camps. He taught free-hand drawing in the senior classes References: Slovenska biografija, s. v. »Trošt Janko«; Gradišnik, 2001 ; Muzej Ribnica; INDOK center, ISDD; INKOK center, Arhiv spisov: 74 / 1947 , 347 / 1948 . of the Slovenian grammar school in Italy. He departed for the USA in 1950 , and held his first solo painting exhibition in Tea Mohorčič Carbondale. Finally, he settled in Milwaukee and stayed there until his death. There, he was able to pursue painting more passionately, and held three exhibitions. A set designer for the Slovenian Cultural Society Triglav, his design was used for the memorial chapel in Triglav Park, Milwaukee. When the Yugoslav Sokol was founded in the USA in 1965 , he agreed to run the editorial department of the newspaper Sokolski vestnik. Janez Vidic ( 8 February 1923 – 19 May 1996 ) References: Primorski Slovenska biografija, s. v. »Svetlič Dušan Rihard«; Mesesnel, 1933 . Painter Janez Vidic was born in Ljubljana where he attended primary school, civic school and commerce school, and took lessons Tea Mohorčič in window display design. In February 1942 , he was arrested by the Italians and interned in several concentration camps by May 1943 . Curiously enough, here he first showed a deeper interest in illustration. The camp prisoners published a newspaper called Jutro (Morning) which was illustrated by Vidic. In 1944 , he left for the Gorenjska Region to join the partisans. A year later, he Gustav Štupar ( 3 May 1858 – 17 March 1947 ) took a job as design painter in the Svila textile factory in Maribor. He studied painting at the Academy in Ljubljana from 1947 to 1950 , and attended a postgraduate course in murals with Professor Slavko Pengov in the period 1950 – 1952 . In 1951 , the Institute Amateur painter and clerk Gustav Štupar was born in Metlika. He showed great interest in drawing even back in primary for the Protection of Cultural Monuments, Unit for Natural Conservation, commissioned six watercolours to draw attention to the school, going around town and the banks of Obrh Creek, which was his favourite drawing spot. He finished some years of need for conservation, and mostly to the dangers posed to plants and animals by reckless and uninformed people who fail to uphold the secondary school in Ljubljana, and then enrolled in the drawing school in Vienna, supported by Dr Josip Savinšek, lord and abide by the law. Presumably, these watercolours were made by Vidic, and are kept by the INDOK Centre. of Metlika Castle, but failed to finish his schooling. He went from one job to the next, working a few years as a scribe for the He was a professor of drawing from 1952 at the grammar school in Slovenska Bistrica where he stayed until 1956 when he took the Imperial and Royal District Court in Metlika, and later in a notary‘s office. After that, he took a position as an assistant scribe in position of technical editor at the Založba Obzorja publishing house in Maribor. He retired in 1973 . A recipient of several awards, Radovljica. He worked in various offices upon his return to Metlika. he was presented the Levstik Award ( 1950 , 1951 , 1952 ), Kajuh Award ( 1969 ) and the Prešeren Award ( 1977 ). From 1906 to 1909 , he was an assistant teacher in Kal pri Krmelju where he painted a watercolour depicting the coat of arms References: Piskernik, 1965 ; Cobelj, 1983 . from the side altar in the Church of St Martin. The piece is kept in the INDOK Centre. Later he was an assistant teacher Tea Mohorčič in Štrekljevec in the region of Bela Krajina. Prior to WW 1 , he was an assistant sketcher with the construction entrepreneur Lončarič, and took a position with the Metlika builder Jakob Franz in 1918 . To make ends meet, he also took on jobs such as painting beehive fronts, stage backdrops, inn and shop signboards, colouring diplomas etc. Most of his work deteriorated, however some drawings and watercolours, chiefly vedute of Metlika, do survive, and are housed in the Bela Krajina Museum. References: Dular, 1982 . Tea Mohorčič 28 29 Akvareli iz zbirke INDOK centra Watercolours from the INDOK Centre's collection 30 31 Maksim Gaspari Franjo Golob Maksim Gaspari Čelovnik, cerkev sv. Duha / Church of the Holy Maksim Gaspari Čelovnik, cerkev sv. Duha / Church of the Holy Spirit, 1930 (1) Spirit, 1930 (2) Osnovni podatki o akvarelih: avtor, kraj, objekt, leto nastanka - če je znano, (številka akvarela v katalogu) Basic data of watercolours: author, place, site, year of creation - if known, (watercolour number in Franjo Golob Višnje, cerkev sv. Filipa in Jakoba / Church of St. the catalogue) Philip and James, 1934 (3) 32 33 Franjo Golob Franjo Golob Franjo Golob Plešivica pri Žužemberku, cerkev sv. Katarine / Church of St. Catherine, 1934 (4) Franjo Golob Plešivica pri Žužemberku, cerkev sv. Katarine / Church of St. Catherine, 1934 (5) Franjo Golob Plešivica pri Žužemberku, cerkev sv. Katarine / Church of St. Catherine, 1934 (7) 34 35 Franjo Golob Franjo Golob Franjo Golob Sopotnica, cerkev sv. Florijana / Church of St. Florian, 1934 (8) Franjo Golob Plešivica pri Žužemberku, cerkev sv. Katarine / Church of St. Catherine, 1934 (6) 36 37 Franjo Golob Franjo Golob Franjo Golob Sopotnica, cerkev sv. Florijana / Church of St. Florian, 1934 (9) Franjo Golob Sopotnica, cerkev sv. Florijana / Church of St. Florian, 1934 (11) Franjo Golob Sopotnica, cerkev sv. Florijana / Church of St. Florian, 1934 (10) Franjo Golob Sopotnica, cerkev sv. Florijana / Church of St. Florian, 1934 (12) 38 39 Franjo Golob Franjo Golob Franjo Golob Sopotnica, cerkev sv. Florijana / Church of St. Florian, 1934 (13) Franjo Golob Lovrenška gora, cerkev sv. Lovrenca / Church of St. Lawrence, 1934 (15) Franjo Golob Sopotnica, cerkev sv. Florijana / Church of St. Florian, 1934 (14) 40 41 Franjo Golob Franjo Golob Franjo Golob Lovrenška gora, cerkev sv. Lovrenca / Church of St. Lawrence, 1934 (16) Franjo Golob Lovrenška gora, cerkev sv. Lovrenca / Church of St. Lawrence, 1934 (17) Franjo Golob Lovrenška gora, cerkev sv. Lovrenca / Church of St. Lawrence, 1934 (18) 42 43 Franjo Golob Franjo Golob Franjo Golob Jamnik, cerkev sv. Primoža in Felicijana / Church of St. Primus and Felician, 1936 (21) Franjo Golob Jamnik, cerkev sv. Primoža in Felicijana / Church of St. Primus and Felician, 1936 (19) Franjo Golob Jamnik, cerkev sv. Primoža in Felicijana / Church of St. Primus and Felician, 1936 (22) Franjo Golob Jamnik, cerkev sv. Primoža in Felicijana / Church of St. Primus and Felician, 1936 (20) 44 45 Franjo Golob Franjo Golob Franjo Golob Jamnik, cerkev sv. Primoža in Felicijana / Church of St. Primus and Felician, 1936 (26) Franjo Golob Jamnik, cerkev sv. Primoža in Felicijana / Church of St. Primus and Felician, 1936 (23) Franjo Golob Jamnik, cerkev sv. Primoža in Felicijana / Church Franjo Golob Jamnik, cerkev sv. Primoža in Felicijana / Church of St. Primus and Felician, 1936 (24) of St. Primus and Felician, 1936 (25) 46 47 Franjo Golob Franjo Horvat Franjo Golob Šentvid pri Planini, cerkev sv. Vida, ok. 1937 / Franjo Golob Stična, cistercijanski samostan / Cistercian Church of St. Vitus, around 1937 (27) Monastery, 1938 (28) Franjo Horvat Fram, cerkev sv. Ane / Church of St. Anne, 1935-1936 (29) 48 49 Aleksandra Ivanc Olivieri Aleksandra Ivanc Olivieri Aleksandra Ivanc Olivieri Ribčev Laz, cerkev sv. Janeza Krstnika (Sv. Janez v Bohinju) / Church of St. John the Baptist, 1945 (30) Aleksandra Ivanc Olivieri Kostanjevica na Krki, cerkev sv. Jakoba, domnevno 1947 / Church of St. James, presumably 1947 (32) Aleksandra Ivanc Olivieri Kostanjevica na Krki, samostan, domnevno 1947 / Monastery, presumably 1947 (31) Aleksandra Ivanc Olivieri Kostanjevica na Krki, cerkev sv. Aleksandra Ivanc Olivieri Kostanjevica na Krki, cerkev sv. Jakoba, domnevno 1947 / Church of St. James, presumably 1947 (33) Jakoba, domnevno 1947 / Church of St. James, presumably 1947 (34) 50 51 Friderik Jerina Friderik Jerina Friderik Jerina Zalog pri Moravčah, dvorec Zalog / Zalog Mansion, 1936 (36) Friderik Jerina Zalog pri Moravčah, dvorec Zalog / Zalog Mansion, 1936 (35) 52 53 Friderik Jerina Friderik Jerina Friderik Jerina Zalog pri Moravčah, dvorec Zalog / Zalog Mansion, 1936 (37) Friderik Jerina Krtina, cerkev sv. Lenarta / Church of St. Lenart, 1937 (38) 54 55 Friderik Jerina Friderik Jerina Friderik Jerina Krtina, cerkev sv. Lenarta / Church of St. Lenart, 1937 (39) Friderik Jerina Krtina, cerkev sv. Lenarta / Church of St. Lenart, 1937 (40) 56 57 Zvonimir Juretin Zvonimir Juretin Zvonimir Juretin Koper, del mestnega jedra / Part of the town centre, 1967-1972 (41) Zvonimir Juretin Koper, del mestnega jedra / Part of the town centre, 1967-1972 (43) Zvonimir Juretin Koper, pogled na Obzidno ulico / View of Obzidna ulica, 1967-1972 (42) Zvonimir Juretin Koper, pogled na Gramscijev trg / View of Gramscijev trg, 1967-1972 (44) 58 59 Herbert Kartin Herbert Kartin Herbert Kartin Akvarelni blok / Watercolour block, 1948-1952 (45). Foto / Photo: Grega Žorž Herbert Kartin Primož pri Šentjurju, cerkev sv. Primoža in Felicijana / Church of St. Primus and Felician, 1948 (48) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Zgornji trg / Zgornji trg / Square, 1948 (46) Herbert Kartin Primož pri Šentjurju, cerkev sv. Primoža Herbert Kartin Zlateče pri Šentjurju, cerkev sv. Rozalije / in Felicijana / Church of St. Primus and Felician, 1948 (49) Church of St. Rosalia, 1948 (50) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Ulica skladateljev Ipavcev 27 (rojstna hiša bratov Herbert Kartin Zlateče pri Šentjurju, cerkev sv. Rozalije / Church of St. Rosalia, 1948 Ipavec) / Birth house of the Ipavec brothers, 1948 (47) (51) 60 61 Herbert Kartin Herbert Kartin Herbert Kartin Botričnica, cerkev Marije sedem žalosti / Herbert Kartin Stopče, cerkev sv. Ahaca / Church of St. Herbert Kartin Stopče, cerkev sv. Ahaca / Church of St. Herbert Kartin Zlateče pri Šentjurju, cerkev sv. Rozalije / Church of Our Lady of Seven Dolors, 1948 (52) Ahac, 1948 (54) Ahac, 1948 (57) Church of St. Rosalia, 1948 (58) Herbert Kartin Botričnica, cerkev Marije sedem žalosti / Church of Our Lady of Seven Dolors, 1948 (53) Herbert Kartin Podgrad pri Šentjurju, hiša iz leta 1833 / House from 1833, 1948 (59) Herbert Kartin Podgrad pri Šentjurju, hiša iz leta 1833 / House from 1833, 1948 (60) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, župnišče / Rectory, 1948 (55) 62 63 Herbert Kartin Herbert Kartin Herbert Kartin Vinski Vrh pri Šmarju, cerkev sv. Barbare / Church of St. Herbert Kartin Šentjur pri Celju, hlev poleg kulturnega doma / Barn next to Barbara, 1948 (56) Cultural Centre, 1948 (63) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, hlev poleg kulturnega doma / Barn next to Herbert Kartin Šibenik (stena Male Resevne, Šentjur), lokacija gradu Ploštanj Cultural Centre, 1948 (61) (Blumenstein) iz 12. stol. / Location of the Ploštanj Castle from the 12 th century, 1948 (65) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Kulturni dom pred prezidavo / Cultural Centre Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Kulturni dom pred prezidavo / Cultural Centre before reconstruction, Šentjur 1948 (62) before reconstruction, Šentjur, 1948 (66) 64 65 Herbert Kartin Herbert Kartin Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Zgornji trg / Zgornji trg / Square, 1949 (70) Herbert Kartin Šibenik (pod Malo Resevno, Šentjur), Herbert Kartin Zlateče pri Šentjurju, cerkev sv. hiša Šibenik 26 (nekdaj št. 20, Pri Oficirju) / House No. 26 Rozalije / Church of St. Rosalia, 1948 (67) (formerly No. 20 , The Officer’s), 1948 (64) Herbert Kartin Botričnica, vas s cerkvijo Marije sedem žalosti / Village with the Church of Our Lady of Seven Dolors, 1949 (71) Herbert Kartin Zlateče pri Šentjurju, cerkev sv. Rozalije / Herbert Kartin Botričnica, cerkev Marije sedem žalosti / Herbert Kartin Šentjur pri Celju, kaplanija, Ulica skladateljev Ipavcev 15 / Church of St. Rosalia, 1948 (68) Church of Our Lady of Seven Dolors, 1949 (69) Chaplaincy, 1949 (72) 66 67 Herbert Kartin Herbert Kartin Herbert Kartin Šentjur pri Celju, stara kaplanija, sedaj gostilna Jug / Old chaplaincy, now Jug Inn, 1949 (76) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, hiši Ulica skladateljev Herbert Kartin Podgrad pri Šentjurju (skalni grič nad Ipavcev 6 in 7 / House No. 6 and 7 in Ulica skladateljev Ipavec / vasjo), lokacija gradu Anderburg iz 13. stol. / Location of the Ipavec Street, 1949 (73) Anderburg Castle from the 13 th century, 1949 (75) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Zgornji trg / Zgornji trg / Square, 1949 (77) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Zgornji trg / Zgornji trg / Square, 1949 (74) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Zgornji trg / Zgornji trg / Square, 1949 (78) 68 69 Herbert Kartin Herbert Kartin Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Zgornji trg / Zgornji trg / Square, 1950 (79) Herbert Kartin Podgrad pri Šentjurju (skalni grič nad Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Hrastnikova kapela vasjo), lokacija gradu Anderburg iz 13. stol. / Location of the med topoloma na Spodnjem trgu / Hrastnik chapel shrine Anderburg Castle from the 13 th century, 1950 (81) between two poplars in Spodnji trg / Square, 1951 (83) Herbert Kartin Rifnik, razvaline gradu Rifnik (Reicheneck) iz 13. stol. / Ruins of the Rifnik Castle from the 13 th century, 1950 (80) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Liškatova hiša na Zgornjem trgu / Likat house in Zgornji trg / Square, 1951(82) 70 71 Herbert Kartin Herbert Kartin Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Zgornji trg / Zgornji trg / Square, 1952 (84) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Zgornji trg / Zgornji trg / Square, 1952 (85) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, Zgornji trg / Zgornji trg / Square, 1952 (86) Herbert Kartin Šentjur pri Celju, kaplanija, Ulica skladateljev Ipavcev 15 / Chaplaincy, No. 15 in Ulica skladateljev Ipavcev / Ipavec Street, 1952 (87) 72 73 Marijan Marolt Marijan Marolt Marijan Marolt Kuren, cerkev sv. Miklavža / Church of St. Nicholas (88) Marijan Marolt Kuren, cerkev sv. Miklavža / Church of St. Nicholas (89) 74 75 Janez Mežan Janez Mežan Janez Mežan Trška Gora, cerkev Marijinega rojstva / Church of Virgin Mary’s Birth, 1934 (90) Janez Mežan Kostanjevica na Krki, samostanska cerkev / Monastery Church, 1938 (91) 76 77 Janez Mežan Janez Mežan Janez Mežan Pleterje, cerkev sv. Trojice (stara samostanska cerkev) / Church of the Holy Trinity (Old Monastery Church), 1938 (92) Janez Mežan Pleterje, cerkev sv. Trojice (stara samostanska cerkev) / Church of the Holy Trinity (Old Monastery Church), 1938 (93) 78 79 Floris Oblak Floris Oblak Floris Oblak Kostanjevica na Krki, samostan / Monastery, 1946‒1947 (95) Floris Oblak Kostanjevica na Krki, samostan / Monastery, 1946‒1947 (94) 80 81 Stanko Peruzzi Hans Petschnig Stanko Peruzzi Ljubljana, Dvorec Podrožnik / Podrožnik Mansion, 1910 (96) Hans Petschnig Jurklošter, cerkev sv. Mavricija (stara samostanska cerkev) / Church of St. Maurice (Old Monastery Church), 1864 (97) 82 83 France Stare France Stare France Stare Kostanjevica na Krki, samostanska cerkev / France Stare Kostanjevica na Krki, samostan / Monastery, 1946 Monastery Church, 1946 (98) (100) France Stare Kostanjevica na Krki, samostanska cerkev / Monastery Church, 1946 (99) France Stare Kostanjevica na Krki, samostan / Monastery, 1946 (101) 84 85 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Gosteče, cerkev sv. Andreja / Church of St. Andrew (102) Matej Sternen Gosteče, cerkev sv. Andreja / Church of St. Andrew, 1909 (104) Matej Sternen Gosteče, cerkev sv. Andreja / Church of St. Matej Sternen Ig, cerkev sv. Jurija / Church of St. George (105) Andrew (103) 86 87 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Vrh nad Želimljami, cerkev sv. Petra / Church of St. Peter, 1925 (108) Matej Sternen Mače, cerkev sv. Nikolaja / Church of St. Nicholas (106) Matej Sternen Vrh nad Želimljami, cerkev sv. Petra / Church of St. Peter, 1925 (107) Matej Sternen Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja, pred 1938 / Church of the Assumption of the Virgin, before 1938 (109) 88 89 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (110) Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (114) 90 91 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (115) Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (113) 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (111) Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (116) Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (112) 92 93 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (117) 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (118) Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (120) 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (121) Matej Sternen Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, pred 1935 / Church of St. Peter, before 1935 (119) 94 95 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Vuzenica, cerkev sv. Nikolaja, pred 1925 / Matej Sternen Vuzenica, cerkev sv. Nikolaja, pred 1925 / Church of St. Nicholas, before 1925 (122) Church of St. Nicholas, before 1925 (123) Matej Sternen Vuzenica, cerkev sv. Nikolaja, pred 1925 / Church of St. Nicholas, before 1925 (124) 96 97 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha, pred 1925 / Church of the Holy Spirit, before 1925 (125) Matej Sternen Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha, pred 1925 / Church of the Holy Spirit, before 1925 (127) Matej Sternen Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha, pred 1925 / Church of the Holy Spirit, before 1925 (126) 98 99 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha / Church of the Matej Sternen Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha, pred 1925 / Holy Spirit (133) Church of the Holy Spirit, before 1925 (130) Matej Sternen Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha / Church of the Matej Sternen Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha, pred 1925 / Holy Spirit (132) Church of the Holy Spirit, before 1925 (128) Matej Sternen Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha / Church of the Holy Spirit (131) Matej Sternen Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha / Church of the Holy Spirit (134) 100 101 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha / Church of the Holy Spirit (135) . Foto / Photo: Grega Žorž Matej Sternen Koritno nad Čadramom, cerkev sv. Nikolaja, domnevno 1923 / Church of St. Nicholas, presumably 1923 (136) Matej Sternen Vrba na Gorenjskem, cerkev sv. Marka / Church of St. Mark, 1923 (137) 102 103 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Goropeče nad Ihanom, cerkev sv. Nikolaja / Church of St. Nicholas 1923 (140) Matej Sternen Goropeče nad Ihanom, cerkev sv. Nikolaja / Matej Sternen Goropeče nad Ihanom, cerkev sv. Nikolaja / Church of St. Nicholas, 1923 (138) Church of St. Nicholas, 1923 (139) Matej Sternen Goropeče nad Ihanom, cerkev sv. Nikolaja / Church of St. Nicholas 1923 (141) 104 105 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Godešič, cerkev sv. Nikolaja / Church of St. Matej Sternen Suha pri Škofji Loki, cerkev sv. Janeza Krstnika, Nicholas, 1924 (142). Foto / Photo: Grega Žorž pred 1945 / Church of St. John the Baptist, before 1945 (144) Matej Sternen Suha pri Škofji Loki, cerkev sv. Janeza Krstnika, pred 1929 / Church of St. John the Baptist, before 1929 (143) 106 107 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana / Church of St. Cantius, 1925 (148) Matej Sternen Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana / Church of St. Cantius, 1925 (149) 108 109 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana / Church of St. Matej Sternen Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana / Church of St. Cantius, 1925 (146) Matej Sternen Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana / Church of St. Matej Sternen Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana / Church of St. Cantius, 1925 (147) Cantius, 1925 (152) Cantius, 1925 (150) Matej Sternen Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana / Church of St. Cantius, 1925 (151) 110 111 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Žirovnica, cerkev sv. Martina / Church of St. Martin, 1926 (154) Matej Sternen Žirovnica, cerkev sv. Martina / Church of St. Martin, 1926 (153) 112 113 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Selo na Goričkem, cerkev sv. Nikolaja (rotunda) / Church of St. Nicholas (Rotunda), 1926 (155) Matej Sternen Selo na Goričkem, cerkev sv. Nikolaja (rotunda) / Church of St. Nicholas (Rotunda), 1926 (156) 114 115 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Selo na Goričkem, cerkev sv. Nikolaja (rotunda) / Church of St. Nicholas (Rotunda), 1926 (157) Matej Sternen Martjanci, cerkev sv. Martina / Church of St. Martin, 1926 (159) Matej Sternen Murska Sobota, cerkev sv. Nikolaja / Church of St. Nicholas, 1926 (158) 116 117 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Martjanci, cerkev sv. Martina / Church of St. Martin, 1926 (160) Matej Sternen Turnišče, cerkev Marijinega vnebovzetja (stara župna cerkev) / Church of the Assumption of the Virgin (old parochial Church), 1926 (161) 118 119 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Turnišče, cerkev Marijinega vnebovzetja (stara župna cerkev) / Church of the Assumption of the Virgin (old Matej Sternen Turnišče, cerkev Marijinega vnebovzetja (stara župna cerkev) / Church of the Assumption of the Virgin (old parochial Church), 1926 (163) parochial Church), 1926 (162) 120 121 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Turnišče, cerkev Marijinega vnebovzetja (stara župna cerkev) / Church of the Assumption of the Virgin (old parochial Church), 1926 (164) Matej Sternen Turnišče, cerkev Marijinega vnebovzetja (stara župna cerkev), ok.1930 / Church of the Assumption of the Virgin (old parochial Church), around 1930 (165) Matej Sternen Turnišče, cerkev Marijinega vnebovzetja (stara župna cerkev), ok. 1930 / Church of the Assumption of the Virgin (old parochial Church), around 1930 (167). Foto / Photo: Grega Žorž Matej Sternen Turnišče, cerkev Marijinega vnebovzetja (stara župna cerkev), ok. 1930 / Church of the Assumption of the Virgin (old parochial Church), around 1930 (166) 122 123 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Ptuj, dominikanski samostan / Dominican Monastery, 1928-1931 (168) Matej Sternen Vitanje, cerkev sv. Petra in Pavla, domnevno 1930 / Church of St. Peter and Paul (Minorite Church), Matej Sternen Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla (minoritska cerkev) / Church of St. Peter and Paul (Minorite Church), 1930 (169) presumably 1930 (170) 124 125 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Čelovnik, cerkev sv. Duha, ok. 1930 / Church of the Holy Spirit, around 1930 (171) Matej Sternen Sopotnica, cerkev sv. Florijana, domnevno 1935 / Church of St. Florian, presumably 1935 (172) 126 127 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Stari trg pri Slovenj Gradcu, cerkev sv. Pankracija, pred 1938 / Church of St. Pancratius, before 1938 (173) Matej Sternen Stari trg pri Slovenj Gradcu, cerkev sv. Pankracija, pred 1938 / Church of St. Pancratius, before 1938 (174) Matej Sternen Stari trg pri Slovenj Gradcu, cerkev sv. Pankracija, pred 1938 / Church of St. Pancratius, before 1938 (175) 128 129 Matej Sternen Matej Sternen Matej Sternen Križna gora nad Škofjo Loko, cerkev sv. Križa / Church of Holy Cross, 1930 (176) Matej Sternen Križna gora nad Škofjo Loko, cerkev sv. Križa / Church of Holy Cross, 1930 (177) 130 131 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Šenčur, pogled na Blagnetovo domačijo / View to the Blagne Farmstead, 1929 (178) Dušan Svetlič Sveti Jošt nad Kranjem, leseno razpelo / Wooden cross, 1930 (179) Dušan Svetlič Sveti Jošt nad Kranjem, leseno poslikano tabelno znamenje / Painted wooden panel shrine, 1930 (181) Dušan Svetlič Sveti Jošt nad Kranjem, leseno poslikano tabelno znamenje / Painted wooden panel shrine, 1930 (180) 132 133 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Kranj, kapelica v Stražišču / Chapel shrine in Stražišče, 1930 (183) Dušan Svetlič Sveti Jošt nad Kranjem, kapelica pri Puščavi / Chapel shrine near Puščava, 1930 (182) Dušan Svetlič Bitnje, kapelica / Chapel shrine, 1930 (186) Dušan Svetlič Sveti Duh pri Škofji Loki, leseno poslikano tabelno znamenje / Painted wooden panel shrine, 1930 (187) Dušan Svetlič Bitnje, kapelica / Chapel shrine, 1930 (185) Dušan Svetlič Bitnje, kapelica / Chapel shrine, 1930 (184) 134 135 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Binkelj pri Stari Loki, Martančeva kapelica / Dušan Svetlič Bukovica v Selški dolini, slopno znamenje / Martanc chapel shrine, 1930 (189) Column shrine, 1930 (191) Dušan Svetlič Škofja Loka, Žbalčeva kapelica na Grencu / Žbalč Dušan Svetlič Selca v Selški dolini, slopno znamenje (“ta debu chapel shrine, 1930 (188) znamenje”) / Column shrine, 1930 (192) Dušan Svetlič Brezovica pri Medvodah, cerkev sv. Jakoba / Church of St. Jacob, 1930 (193) Dušan Svetlič Praprotno, Marijina kapelica / St. Mary’s chapel shrine, 1930 (190) 136 137 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Topol pri Medvodah, kapelica / Chapel shrine, 1930 (195) Dušan Svetlič Topol pri Medvodah, kapelica Srca Jezusovega / Chapel of the Sacred Heart of Jesus, 1930 (194) Dušan Svetlič Šujica, kapelica Jezusa Kristusa / Chapel shrine of Dušan Svetlič Toško Čelo, leseno razpelo / Wooden cross, 1930 Jesus Christ, 1930 (197) (198) Dušan Svetlič Topol pri Medvodah, leseno razpelo / Wooden cross, 1930 (196) Dušan Svetlič Ljubljana, leseno razpelo v Podutiku / Wooden cross in Podutik, 1930 (199) 138 139 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Ljubljana, kapelica v Dravljah / Chapel shrine in Dravlje, 1930 (201) Dušan Svetlič Ljubljana, znamenje z nišo v Dravljah / Shrine Dušan Svetlič Ljubljana, stebrno znamenje na Ježici / Pillar with niche in Dravlje, 1930 (200) shrine in Ježica, 1930 (203) Dušan Svetlič Ljubljana, stebrno znamenje na mostu v Kosezah / Pillar shrine on the bridge in Koseze, 1930 (202) Dušan Svetlič Ljubljana, kapelica v Guncljah / Chapel shrine in Gunclje, 1930 (204) 140 141 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Ljubljana, Gameljčanova oz. Jakobova kapelica v Črnučah / Gameljčan (also Jakob’s) chapel shrine in Črnuče, 1930 (206) Dušan Svetlič Ljubljana, leseno razpelo v Stožicah / Wooden cross in Stožice, 1930 (207) Dušan Svetlič Ljubljana, stebrno znamenje v Guncljah / Pillar shrine in Gunclje, 1930 (205) Dušan Svetlič Ljubljana, leseno razpelo na Golovcu / Wooden cross on Golovec, 1930 (209) 142 143 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Ljubljana, kapelica z Wolfovimi poslikavami v Mostah / Wolf chapel in Moste, 1930 (210) Dušan Svetlič Ljubljana, leseno razpelo v Jaršah / Wooden cross in Jarše, 1930 (212) Dušan Svetlič Ljubljana, leseno poslikano tabelno znamenje na Golovcu / Painted wooden panel shrine on Golovec, 1930 (208) Dušan Svetlič Ljubljana, leseno razpelo v Jaršah / Wooden cross in Jarše, 1930 (211) 144 145 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Ljubljana, slopno znamenje v Klečah / Column shrine in Kleče, 1930 (213) Dušan Svetlič Ljubljana, leseno razpelo v Klečah / Wooden cross Dušan Svetlič Ljubljana, kapelica v Šentjakobu ob Savi / Chapel Dušan Svetlič Ljubljana, kapelica v Šentjakobu ob Savi / Chapel in Kleče, 1930 (214) shrine in Šentjakob ob Savi, 1930 (216) shrine in Šentjakob ob Savi, 1930 (217) Dušan Svetlič Ljubljana, Francosko slopno znamenje v Dušan Svetlič Ljubljana, slopno znamenje v Tomačevem / Šentjakobu ob Savi / French column shrine in Šentjakob ob Savi, 1931 Column shrine in Tomačevo, 1930 (215) (218) 146 147 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Ljubljana, Gorjančeva kapelica na Šmarni gori / Gorjanc chapel shrine in Šmarna gora, 1930 (219) Dušan Svetlič Ljubljana, leseno razpelo v Šmartnem pod Šmarno goro / Wooden cross in Šmartno pod Šmarno goro, 1930 (220) Dušan Svetlič Dobro Polje, leseno poslikano tabelno znamenje na hiši / Painted wooden panel shrine on house, 1930 (221) 148 149 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Stahovica, kapelica / Chapel shrine, 1930 (223) Dušan Svetlič Kranj-Kamnik, leseno poslikano tabelno znamenje med Kranjem in Kamnikom / Painted wooden panel shrine between Kranj and Kamnik, 1930 (222) Dušan Svetlič Komenda, stebrno znamenje / Pillar shrine, 1929‒1931 (225) Dušan Svetlič Dvor pri Žužemberku, kapelica / Chapel shrine, 1930 (226) Dušan Svetlič Podgorje pri Kamniku, Krvavo stebrno znamenje / Dušan Svetlič Zavrh pod Šmarno goro, slopno znamenje / Blood column, 1930 (224) Column shrine, 1930 (227) 150 151 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Spodnje Pirniče, stebrno kužno znamenje / Dušan Svetlič Spodnje Gameljne, leseno poslikano tabelno Plague column, 1930 (228) znamenje / Painted wooden panel shrine, 1930 (229) Dušan Svetlič Kropa, kapelica ob mostu čez Kroparico, Na Placu / Chapel shrine next to the bridge over Kroparica River, Na Placu, 1930 (231) Dušan Svetlič Skaručna, stebrno kužno znamenje / Plague column, 1930 (230) 152 153 Dušan Svetlič Dušan Svetlič Dušan Svetlič Radovljica, znamenje z nišo / Shrine with niche, 1930 (236) Dušan Svetlič Kropa, Potočnikova oz. Lodnova kapelica / Dušan Svetlič Spodnja Lipnica, slopno znamenje / Column Potočnik or Lodn chapel shrine, 1930 (232) Dušan Svetlič Lancovo, leseno poslikano tabelno znamenje / shrine, 1930 (235) Painted wooden panel shrine, 1930 (233) Dušan Svetlič Spodnja Lipnica, kapelica / Chapel shrine, 1930 (234) Dušan Svetlič Radovljica, kapelica sv. Janeza / Chapel shrine of St. John, 1930 (238) 154 155 Dušan Svetlič Ivan Šifrer Gustav Štupar Ivan Šifrer Gosteče, cerkev sv. Andreja / Church of St. Andrew, 1895 (242) Dušan Svetlič Srednja vas v Bohinju, leseno poslikano tabelno znamenje / Painted wooden panel shrine, 1930 (239) Dušan Svetlič Radovljica, kapelica sv. Ane na Ježcah / Chapel shrine of St. Anne in Ježce, 1930 (237) Gustav Štupar Kal pri Krmelju, cerkev sv. Martina / Church of St. Martin, 1903 (243) Dušan Svetlič Podbrezje, kapelica / Chapel shrine, 1931 (240) Dušan Svetlič Črnivec, kapelica / Chapel shrine, 1931 (241) 156 157 Janko Trošt Janko Trošt Janko Trošt Retje, cerkev sv. Florijana / Church of St. Florian, 1947 (247) Janko Trošt Zgonče, cerkev sv. Primoža in Felicijana / Church of St. Primus and Felician, 1947 (244) Janko Trošt Papeži, cerkev sv. Mihaela / Church of St. Mihael, Janko Trošt Zgonče, cerkev sv. Primoža in Felicijana / Church of 1947 (248) St. Primus and Felician, 1947 (245) Janko Trošt Žurge, cerkev Sv. Duha / Church of the Holy Spirit, Janko Trošt Krvava Peč, cerkev sv. Lenarta / Church of St. Lenart, 1947 (249) 1947 (246) 158 159 Janko Trošt Janko Trošt Janko Trošt Ribjek, cerkev sv. Egidija / Church of St. Egidius, 1947 (250) Janko Trošt Krkovo nad Faro, cerkev sv. Lenarta / Church of St. Lenart, 1947 (251) Janko Trošt Kostel, cerkev sv. Treh kraljev / Church of the Three Holy Kings, 1947 (253) Janko Trošt Vrh pri Fari, cerkev sv. Nikolaja / Church of St. Nicholas, 1947 (252) 160 161 Janko Trošt Janko Trošt Janko Trošt Podstene pri Kostelu, cerkev Sv. Duha / Church of the Holy Spirit, 1947 (254) Janko Trošt Banja Loka, cerkev sv. Jakoba apostola / Church of St. James, 1947 (255) Janko Trošt Štalcerji, razvaline cerkve sv. Antona Puščavnika / Ruins of the Church of St. Anthony the Hermit, 1947 (257) Janko Trošt Ajbelj, cerkev Božjega Odrešenika / Church of God’s Saviour, 1947 (256) 162 163 Janko Trošt Janko Trošt Janko Trošt Gotenica, cerkev sv. Ožbolta / Church of St. Oswald, Janko Trošt Koče, cerkev Marijinega vnebovzetja / Church of the 1947 (262) Janko Trošt Novi Lazi, cerkev sv. Jurija / Church of St. George, Assumption of the Virgin, 1947 (261) 1947 (258) Janko Trošt Novi Lazi, cerkev sv. Jurija / Church of St. George, 1947 (259) Janko Trošt Zajčje Polje, cerkev sv. Valentina / Church of St. Valentine, 1947 (263) Janko Trošt Kočevska Reka, kapela sv. Frančiška Ksaverja / Chapel of St. Francis Xavier Church of St. George, 1947 (260) 164 165 Janko Trošt Janko Trošt Janko Trošt Laze pri Oneku, cerkev sv. Jožefa / Church of St. Janko Trošt Laze pri Oneku, cerkev sv. Jožefa / Church of St. Joseph, 1947 (267) Joseph, 1947 (266) Janko Trošt Staro Brezje, razvaline cerkve Marijinega vnebovzetja s konca 16. stol. / Ruins of the Church of the Assumption of the Virgin from the end of the 16 th century, 1947 (264) Janko Trošt Preža, cerkev sv. Jožefa / Church of St. Joseph, 1947 (268) Janko Trošt Staro Brezje, razvaline cerkve Marijinega vnebovzetja s konca 16. stol. / Ruins of the Church of the Assumption of the Virgin from the end of the 16 th century, 1947 (265) 166 167 Janko Trošt Janko Trošt Janko Trošt Onek, kapela sv. Kozme in Damijana / Chapel of St. Cosmas and Damian, 1947 (270) Janko Trošt Breg pri Ribnici na Dolenjskem, razvaline gradu Janko Trošt Breg pri Ribnici na Dolenjskem, razvaline gradu Breg (Willingrain) iz 15. stol. / Ruins of the Breg castle from the 15 th Breg (Willingrain) iz 15. stol. / Ruins of the Breg castle from the 15 th Janko Trošt Mačkovec, cerkev sv. Ane na Gori nad Onekom / century, 1947 (272) century, 1947 (273) Church of St. Anne in Gora nad Onekom,1947 (269) Janko Trošt Gornje Ložine, cerkev sv. Petra in Pavla / Church of St. Peter and Paul (Minorite Church), 1947 (271) 168 169 Janez Vidic Janez Vidic Janez Vidic Smučarji s kričanjem vznemirjajo divjad / Skiers upsetting wildlife by Janez Vidic Nepričakovan sprejem na Kolodvoru / Unexpected reception at the screaming, 1951 (274) train station, 1951 (277) Janez Vidic Početje slabo vzgojenih turistov v planinah / Ill-behaved tourists in the Janez Vidic Divji lovec na preži / Poacher on the lookout, 1951 (278) mountains, 1951 (275) Janez Vidic Ko lahkomiselni turisti zapuščajo počivališče / Reckless tourists leaving Janez Vidic Uničevanje ptičjih gnezd / Destroying birds’ nests, 1951 (279) their resting site, 1951 (276) 170 171 Neznan Neznan Kostanjevica na Krki, samostan / Monastery, 1946-1947 (281) Kostanjevica na Krki, samostan / Monastery, 1946‒1947 (280) 172 173 Katalog Catalogue Podatki v katalogu: 9. 18. 28. avtor, leto nastanka; kraj, objekt: motiv upodobitve; velikost, inventarna Franjo Golob, 30. 8. 1934; Sopotnica, cerkev sv. Florijana: Franjo Golob, 1934; Lovrenška gora, cerkev sv. Lovrenca Franjo Golob, 1938; Stična, cistercijanski samostan: številka iz zbirke načrtov INDOK centra (inv. št.), evidenčna številka skica poslikave na zahodni fasadi z motivom sv. Jurija (okoli (Sv. Lovrenc nad Škofjo Loko): skica prizora Kronanje s sklepnik (Luna) na oboku križnega hodnika z geometrijsko in dediščine iz registra nepremične kulturne dediščine (EŠD). 1400); 29,7 x 43,5 cm, inv. št. 1/5, EŠD 2525 trnjem, dela poslikave notranjščine (okoli 1400); 36,3 x 27,3 rastlinsko poslikavo (druga četrtina 14. stol.); 41 x 29,3 cm, Catalogue data: author, year of creation; place, site: motif; size, inventory number of INDOK 10. cm, inv. št. 27/1, EŠD 2520 inv. št. 156/25, EŠD 699 Centre plan collection (inv. št.), reference number from Cultural Heritage 19. Register (EŠD). Franjo Golob, 26. 8. 1934; Sopotnica, cerkev sv. Florijana: 29. skica poslikave na zahodni steni v notranjščini (okoli 1400); Franjo Golob, 1936; Jamnik, cerkev sv. Primoža in Franjo Horvat, 1935-1936; Fram, cerkev sv. Ane: del 29,2 x 40,6 cm, inv. št. 1/6, EŠD 2525 Felicijana: Kristus Sodnik, poslikava v obočnem polju notranjščine z neoromansko poslikavo (zadnja četrtina 19. 1. prezbiterija (okoli 1480); 30 x 21,8 cm, inv. št. 21/1, EŠD 2246 stol.); 57,4 x 38 cm, inv. št. 160/1, EŠD 2969 Maksim Gaspari, 1930; Čelovnik, cerkev sv. Duha: lev, 11. 20. simbol evangelista Marka, poslikava v obočnem polju Franjo Golob, 30. 8. 1934; Sopotnica, cerkev sv. Florijana: 30. Franjo Golob, 1936; Jamnik, cerkev sv. Primoža in prezbiterija (Čelovniški mojster, prva četrtina 16. stol.); skica vzorcev (bordure, akant) poslikav (okoli 1400); Aleksandra Ivanc Olivieri, 1945; Ribčev Laz, cerkev sv. Felicijana: Marija z detetom, poslikava vzhodne stranice 43,7 x 32 cm, inv. št. 33/1, EŠD 3115 29,5 x 43,3 cm, inv. št. 1/7, EŠD 2525 Janeza Krstnika (Sv. Janez v Bohinju): apostoli, del poslikave prezbiterija (okoli 1480); 22,7 x 30 cm, inv. št. 21/2, EŠD 2246 na južni steni prezbiterija Mojstra bohinjskega prezbiterija 2. 12. 21. (okoli 1440); 50 x 78 cm, inv. št. 324/1, EŠD 621 Maksim Gaspari, 1930; Čelovnik, cerkev sv. Duha: Janez Franjo Golob, 1934; Sopotnica, cerkev sv. Florijana: Franjo Golob, 1936; Jamnik, cerkev sv. Primoža in Evangelist in Sv. Barbara, del poslikave ob oknu južne stene poslikava na zahodni fasadi z motivom sv. Jurija (okoli 1400); 31. Felicijana: skice poslikav oboka prezbiterija (okoli 1480); prezbiterija (Čelovniški mojster, prva četrtina 16. stol.); 43,2 x 59,8 cm, inv. št. 1/8, EŠD 2525 Aleksandra Ivanc Olivieri, domnevno 1947; Kostanjevica 29,5 x 43,8 cm, inv. št. 21/3, EŠD 2246 51,2 x 32,5 cm, inv. št. 33/2, EŠD 3115 13. na Krki, samostan: del poslikave starega križnega hodnika, 22. Kristus v žarkovju, spodaj apostoli (16. stol.); 50,8 x 72,5 cm, 3. Franjo Golob, 1934; Sopotnica, cerkev sv. Florijana: Franjo Golob, 1936; Jamnik, cerkev sv. Primoža in inv. št. 301/36, EŠD 265 Franjo Golob, 1934; Višnje, cerkev sv. Filipa in Jakoba: poslikava na zahodni steni v notranjščini s prizorom potopitve Felicijana: skica vzorca, del poslikave prezbiterija (okoli 1480); Pohod sv. Treh kraljev, poslikava na severni ladijski steni (prva sv. Florijana v reko Enns (okoli 1400); 36,4 x 51 cm, inv. št. 29,5 x 43,7 cm, inv. št. 21/4R, EŠD 2246 32. četrtina 16. stol.); 56,5 x 35,5 cm, inv. št. 46/1, EŠD 1604 1/9, EŠD 2525 Aleksandra Ivanc Olivieri, domnevno 1947; Kostanjevica 23. 4. 14. na Krki, cerkev sv. Jakoba: Trpeči Kristus med Marijo in Franjo Golob, 1936; Jamnik, cerkev sv. Primoža in Franjo Golob, 1934; Plešivica pri Žužemberku, cerkev sv. Franjo Golob, 1934; Sopotnica, cerkev sv. Florijana: Janezom Evangelistom, poslikava lunete južnega stranskega Felicijana: skica poslikave prezbiterija z motivom apostola Katarine (danes razvalina): zunanjščina; 40,5 x 29 cm, inv. št. poslikava v notranjščini s prizoroma iz legende sv. Florijana, portala (prva četrtina 15. stol.); 36,3 x 50,6 cm, inv. št. 2054/1, Mateja z navzgor obrnjenima mečema v roki (okoli 1480); 25/1, EŠD 8670 potopitev v reko Enns in svetnika peljejo v ječo (okoli 1400); EŠD 264 43,7 x 29,5 cm, inv. št. 21/4, EŠD 2246 5. 50,6 x 68,7 cm, inv. št. 1/10, EŠD 2525 33. 24. Franjo Golob, 1934; Plešivica pri Žužemberku, cerkev 15. Aleksandra Ivanc Olivieri, domnevno 1947; Kostanjevica Franjo Golob, 1936; Jamnik, cerkev sv. Primoža in sv. Katarine (danes razvalina): Kristus (Imago pietatis), del Franjo Golob, 18. 9. 1934; Lovrenška gora, cerkev sv. na Krki, cerkev sv. Jakoba: svetnik, del poslikave lunete Felicijana: apostol Pavel, del poslikave prezbiterija (okoli poslikave prezbiterija (krog hrvaških slikarjev, prva polovica Lovrenca (Sv. Lovrenc nad Škofjo Loko): portretna študija iz zahodnega glavnega portala (verjetno 15. stol.); 50,8 x 36,2 1480); 44,4 x 30 cm, inv. št. 21/5, EŠD 2246 16. stol.); 43,5 x 30 cm, inv. št. 25/2, EŠD 8670 Kristusovega pasijona, poslikave notranjščine (okoli 1400); cm, inv. št. 2054/2, EŠD 264 25. 6. 24,5 x 19,5 cm (akvarelni blok), inv. št. 16/1, EŠD 2520 Franjo Golob, 1936; Jamnik, cerkev sv. Primoža in 34. Franjo Golob, 1934; Plešivica pri Žužemberku, cerkev sv. 16. Felicijana: apostol Peter, del poslikave prezbiterija (okoli Aleksandra Ivanc Olivieri, domnevno 1947; Kostanjevica Katarine (danes razvalina): skica poslikave slavoloka, Bog Oče, Franjo Golob, 19. 9. 1934; Lovrenška gora, cerkev sv. 1480); 44,4 x 30 cm, inv. št. 21/6, EŠD 2246 na Krki, cerkev sv. Jakoba: Sv. Krištof, poslikava na južni Marija iz oznanjenja, Izvirni greh (krog hrvaških slikarjev, prva Lovrenca (Sv. Lovrenc nad Škofjo Loko): portretna študija zunanščini ladje (tretja četrtina 14. stol.); 72,5 x 50,8 cm, 26. polovica 16. stol.); 43 x 30 cm, inv. št. 25/3, EŠD 8670 spečega apostola iz prizora Oljska gora s Kristusom in spečima inv. št. 2054/3, EŠD 264 Franjo Golob, 1936; Jamnik, cerkev sv. Primoža in 7. apostoloma, dela poslikave notranjščine (okoli 1400); 19,5 x Felicijana: skica poslikave severne stene prezbiterija z apostoli 35. Franjo Golob, 1934; Plešivica pri Žužemberku, cerkev 24,5 cm (akvarelni blok), inv. št. 16/2, EŠD 2520 Jakob mlajši, Filip, Jakob starejši, Janez in svetnici Apolonija, Friderik Jerina, 1936; Zalog pri Moravčah, dvorec Zalog sv. Katarine (danes razvalina): Kristus v mandorli s simboli 17. Uršula (okoli 1480); 59,8 x 44,2 cm, inv. št. 21/7, EŠD 2246 (Warttenberg, Thurnov grad): del notranjščine sprejemne evangelistov, del poslikave prezbiterija (krog hrvaških slikarjev, Franjo Golob, 1934; Lovrenška gora, cerkev sv. Lovrenca dvoranice v nadstropju severnega trakta s poslikavami slikarja 27. prva polovica 16. stol.); 43,3 x 59,7 cm, inv. št. 25/4, EŠD 8670 (Sv. Lovrenc nad Škofjo Loko): Oljska gora s Kristusom in Franca Jelovška (1725); 70,5 x 48 cm, inv. št. 117/1, EŠD 15285 Franjo Golob, ok. 1937; Šentvid pri Planini, cerkev sv. Vida: 8. spečima apostoloma, del poslikave notranjščine (okoli 1400); skica baročnega oltarja; 40,8 x 29 cm, inv. št. 30/1, EŠD 3474 Franjo Golob, 29. 8. 1934; Sopotnica, cerkev sv. Florijana: 24,5 x 19,5 cm (akvarelni blok), inv. št. 16/3, EŠD 2520 zunanjščina; 23,5 x 18 cm, inv. št. 1/1, EŠD 2525 174 175 36. 47. 57. 66. Friderik Jerina, 1936; Zalog pri Moravčah, dvorec Zalog Herbert Kartin, 27. 2. 1948; Šentjur pri Celju, pogled na Herbert Kartin, 28. 3. 1948; Stopče, cerkev sv. Ahaca: Herbert Kartin, 16. 8. 1948; Šentjur pri Celju, Kulturni (Warttenberg, Thurnov grad): del stenske poslikave v rojstno hišo bratov Ipavec, Ulica skladateljev Ipavcev 27; 15 zunanjščina, pogled s severozahoda; 22 x 15 cm (akvarelni dom (bivši Katoliški dom po odstranitvi hleva pri hiši št. 69 nadstropju severnega trakta sprejemne dvoranice s poslikavami x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/2, EŠD 728, 15603, blok), inv. št. 366/10, EŠD 3042 in pred prezidavo, današnji Ipavčev kulturni center): pogled s slikarja Franca Jelovška (1725); 60 x 55 cm, inv. št. 117/2, 15602 in 11915 58. severozahoda; 15 x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/18 EŠD 15285 48. Herbert Kartin, 29. 3. 1948; Zlateče pri Šentjurju, cerkev 67. 37. Herbert Kartin, 22. 3. 1948; Primož pri Šentjurju, cerkev sv. Rozalije: zunanjščina, pogled z jugozahoda; 22 x 15 cm Herbert Kartin, 17. 8. 1948; Zlateče pri Šentjurju, cerkev Friderik Jerina, 1936; Zalog pri Moravčah, dvorec Zalog sv. Primoža in Felicijana: zunanjščina, pogled z juga; 15 x 22 (akvarelni blok), inv. št. 366/11, EŠD 3045 sv. Rozalije: zunanjščina, pogled z zahoda; 22 x 15 cm (Warttenberg, Thurnov grad): del notranjščine sprejemne cm (akvarelni blok), inv. št. 366/3, EŠD 3044 (akvarelni blok), inv. št. 366/19, EŠD 3045 dvoranice v nadstropju severnega trakta s poslikavami slikarja 59. Franca Jelovška (1725); 60 x 88 cm, inv. št. 117/3, EŠD 15285 49. Herbert Kartin, 12. 4. 1948; Podgrad pri Šentjurju (pod 68. Herbert Kartin, 22. 3. 1948; Primož pri Šentjurju, cerkev lokacijo gradu Anderburg), hiša iz leta 1833: pogled z Herbert Kartin, 23. 8. 1948; Zlateče pri Šentjurju, 38. sv. Primoža in Felicijana: zunanjščina, pogled s severa; 22 x 15 jugozahoda; 15 x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/12 cerkev sv. Rozalije: zunanjščina, pogled s severa; 22 x 15 cm Friderik Jerina, 1937; Krtina, cerkev sv. Lenarta: Jezusovo cm (akvarelni blok), inv. št. 366/4, EŠD 3044 (akvarelni blok), inv. št. 366/20, EŠD 3045 rojstvo (Marija časti dete), del poslikave severne ladijske stene 60. mojstra Leonarda (90. leta 15. stol.); 46,5 x 66 cm, inv. št. 50. Herbert Kartin, 1948; Podgrad pri Šentjurju (pod lokacijo 69. 119/1, EŠD 1749 Herbert Kartin, 29. 3. 1948; Zlateče pri Šentjurju, cerkev gradu Anderburg), hiša iz leta 1833: napis, letnica; (akvarelni Herbert Kartin, 31. 3. 1949; Botričnica, cerkev Marije sv. Rozalije: zunanjščina, pogled z vzhoda; 22 x 15 cm blok), inv. št. 366/12R sedem žalosti: zunanjščina, pogled s severozahoda; 22 x 15 cm 39. (akvarelni blok), inv. št. 366/5, EŠD 3045 (akvarelni blok), inv. št. 366/21, EŠD 3043 Friderik Jerina, 1937; Krtina, cerkev sv. Lenarta: Pohod sv. 61. Treh kraljev, del poslikave severne ladijske stene mojstra Leonarda 51. Herbert Kartin, 30. 7. 1948; Šentjur pri Celju, hlev poleg 70. (90. leta 15. stol.); 60 x 59,5 cm, inv. št. 119/2, EŠD 1749 Herbert Kartin, 1948; Zlateče pri Šentjurju, cerkev sv. današnjega Ipavčevega kulturnega centra (takrat Šentjur 69, Herbert Kartin, 4. 4. 1949; Šentjur pri Celju, Zgornji trg: Rozalije: podatki o cerkvi (letnice); (akvarelni blok), inv. št. južno od cerkve sv. Jurija) na dan pred rušenjem: pogled z pogled s severa; 15 x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/22, 40. 366/5R, EŠD 3045 jugozahoda; 15 x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/13 EŠD 9036 Friderik Jerina, 1937; Krtina, cerkev sv. Lenarta: Zadnja sodba, poslikava na južni ladijski steni mojstra Leonarda 52. 62. 71. (90. leta 15. stol.); 82 x 55 cm, inv. št. 119/3, EŠD 1749 Herbert Kartin, 23. 3. 1948; Botričnica, cerkev Marije Herbert Kartin, 30. 7. 1948; Šentjur pri Celju, Kulturni Herbert Kartin, 4. 4. 1949; Botričnica, vas s cerkvijo Marije sedem žalosti: zunanjščina, pogled z juga; 1948; 22 x 15 cm dom (bivši Katoliški dom pred prezidavo, današnji Ipavčev sedem žalosti: pogled z jugozahoda; 15 x 22 cm (akvarelni 41. (akvarelni blok), inv. št. 366/6, EŠD 3043 kulturni center): pogled z jugozahoda; 15 x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/23, EŠD 3043 Zvonimir Juretin, 1967-1972; Koper: del mestnega jedra; blok), inv. št. 366/14 29,5 x 42 cm, inv. št. 1918/1, EŠD 235 53. 72. Herbert Kartin, 1948; Botričnica, cerkev Marije sedem žalosti: 63. Herbert Kartin, 5. 4. 1949; Šentjur pri Celju, kaplanija, 42. letnica iz cerkve (akvarelni blok), inv. št. 366/6R, EŠD 3043 Herbert Kartin, 30. 7. 1948; Šentjur pri Celju, hlev poleg Ulica skladateljev Ipavcev 15: pogled s severovzhoda; 15 x 22 Zvonimir Juretin, 1967-1972; Koper, mestno jedro: pogled Kulturnega doma, današnjega Ipavčevega kulturnega centra cm (akvarelni blok), inv. št. 366/24, EŠD 15596 na Obzidno ulico; 29,8 x 42 cm, inv. št. 1918/2, EŠD 235 54. (takrat Šentjur 69, južno od cerkve sv. Jurija) na dan pred 43. Herbert Kartin, 24. 3. 1948; Stopče, cerkev sv. Ahaca: 73. rušenjem: pogled s severozahoda; 15 x 22 cm (akvarelni blok), Zvonimir Juretin, 1967-1972; Koper: del mestnega jedra; zunanjščina, pogled z jugovzhoda; 22 x 15 cm (akvarelni Herbert Kartin, 5. 4. 1949; Šentjur pri Celju, hiša Ulica inv. št. 366/15 29,8 x 42 cm, inv. št. 1918/3, EŠD 235 blok), inv. št. 366/7, EŠD 3042 skladateljev Ipavcev 6 (Pri Janžeku, Franc Hrastnik) in gostilna 64. Kajzler (Ulica skladateljev Ipavcev 7): pogled z juga; 22 x 15 44. 55. Herbert Kartin, 31. 7. 1948; Šibenik (pod Malo Resevno, cm (akvarelni blok), inv. št. 366/25, EŠD 9036 in 15590 Zvonimir Juretin, 1967-1972; Koper, mestno jedro: pogled Herbert Kartin, 24. 3. 1948; Šentjur pri Celju, župnišče: Šentjur), hiša Šibenik 26 (nekdaj št. 20, Pri Oficirju): pogled na Gramscijev trg; 29,8 x 41,8 cm, inv. št. 1918/4, EŠD 235 pogled z jugozahoda; 15 x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. 74. 366/8, EŠD 9045 s severa; 22 x 15 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/16, EŠD Herbert Kartin, 19. 4. 1949; Šentjur pri Celju, Zgornji trg: 45. 25861 pogled z vzhoda; 15 x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/26, Naslovna stran akvarelnega bloka Herberta Kartina 56. Herbert Kartin, 26. 3. 1948; Vinski Vrh pri Šmarju, 65. EŠD 9036 46. cerkev sv. Barbare: zunanjščina, pogled s severa; 15 x 22 cm Herbert Kartin, 31. 7. 1948; Šibenik (stena Male Resevne, 75. Herbert Kartin, 27. 2. 1948; Šentjur pri Celju, Zgornji (akvarelni blok), inv. št. 366/9, EŠD 3408 Šentjur), lokacija gradu Ploštanj (Blumenstein) iz 12. stol.: Herbert Kartin, 8. 6. 1949; Podgrad pri Šentjurju (skalni trg: pogled s pokopališča; 15 x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. pogled z juga; 22 x 15 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/17 grič nad vasjo), lokacija gradu Anderburg (13. stol.): pogled s 366/1, EŠD 9036 severa; 22 x 15 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/27 176 177 76. 86. 97. 107. Herbert Kartin, 21. 6. 1949; Šentjur pri Celju, stara Herbert Kartin, 9. 2. 1952; Šentjur pri Celju, Zgornji Hans Petschnig, 1864; Jurklošter, cerkev sv. Mavricija Matej Sternen, 1925; Vrh nad Želimljami, cerkev sv. Petra: kaplanija, sedaj gostilna Jug, Ulica sladateljev Ipavcev 18 (prej trg: pogled s severovzhodnega okna kaplanije; 15 x 22 cm (stara samostanska cerkev): zvonik, kamniti detajli (konzola, Marijino oznanjenje, del poslikave slavoloka (sredina 15. stol.); Šentjur 4): pogled z jugovzhoda; 15 x 22 cm (akvarelni blok), (nalepljeno v akvarelni blok), inv. št. 366/38, EŠD 9036 krogovičje), poslikava zazidanega okna; 32 x 24 cm, inv. št. 25,5 x 17 cm, inv. št. 13/1, EŠD 2719 inv. št. 366/28, EŠD 15599 87. 605/1, EŠD 206 108. 77. Herbert Kartin, 11. 2. 1952; Šentjur pri Celju, kaplanija, 98. Matej Sternen, 1925; Vrh nad Želimljami, cerkev sv. Petra: Herbert Kartin, 22. 6. 1949; Šentjur pri Celju, Zgornji trg: Ulica skladateljev Ipavcev 15: pogled s severa; 15 x 22 cm France Stare, 1946; Kostanjevica na Krki, samostanska Marijina smrt, del poslikave prezbiterija (sredina 15. stol.); pogled z juga; 15 x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/29, (nalepljeno v akvarelni blok), inv. št. 366/39, EŠD 15596 cerkev: slop; 29 x 23 cm, inv. št. 301/12, EŠD 265 17 x 25,5 cm, inv. št. 13/2, EŠD 2719 EŠD 9036 88. 99. 109. 78. Marijan Marolt; Kuren, cerkev sv. Miklavža: Križanje, del France Stare, 1946; Kostanjevica na Krki, samostanska Matej Sternen, pred 1938; Muljava, cerkev Marijinega Herbert Kartin, 29. 6. 1949; Šentjur pri Celju, Zgornji trg: poslikave notranjščine (16. stol.); 34,5 x 46 cm, inv. št. 34/1, cerkev: zunanjščina; 22,8 x 28,8 cm, inv. št. 301/11, EŠD 265 vnebovzetja: portretna študija iz prizora Zadnja sodba – pogled z zahoda; 15 x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/30, EŠD 914 100. Pogubljeni pred peklenskim žrelom, poslikave na zahodni EŠD 9036 89. France Stare, 1946; Kostanjevica na Krki, samostan: Marija steni ladje (mojster Janez Ljubljanski, 1456); 17,5 x 25,8 cm, 79. Marijan Marolt; Kuren, cerkev sv. Miklavža: Jezus pred iz prizora Rešitev samostana ob napadu Uskokov 1736, inv. št. 153/1, EŠD 474 Herbert Kartin, 1. 5. 1950; Šentjur pri Celju, Zgornji trg: Pilatom, del poslikave notranjščine (16. stol.); 46 x 34,5 cm, poslikave slikarja Franca Jelovška (1737) na steni nad glavnim 110. pogled s severozahoda (z Reber); 15 x 22 cm (akvarelni blok), inv. št. 34/2, EŠD 914 vhodom; 29 x 23 cm, inv. št. 301/13, EŠD 265 Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev inv. št. 366/31, EŠD 9036 90. 101. sv. Petra: del poslikave prezbiterija (mojster Janez Ljubljanski, 80. Janez Mežan, 1934; Trška Gora, cerkev Marijinega rojstva: France Stare, 1946; Kostanjevica na Krki, samostan: Marija 1456); 36,2 x 25,4 cm, inv. št. 9/1, EŠD 211 Herbert Kartin, 19. 6. 1950; Rifnik, razvaline gradu Rifnik zunanjščina; 42,5 x 30,7 cm, inv. št. 2401/1, EŠD 2476 iz prizora Rešitev samostana ob napadu Uskokov 1736, 111. (Reicheneck, 13. stol.): pogled z juga; 15 x 22 cm (akvarelni poslikave slikarja Franca Jelovška (1737) na steni nad glavnim Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev blok), inv. št. 366/32, EŠD 7923 91. vhodom; 28,8 x 22,8 cm, inv. št. 301/14, EŠD 265 Janez Mežan, 1938; Kostanjevica na Krki, samostanska sv. Petra: Kristus Sodnik v žarkovju, poslikava v obočnem 81. cerkev: notranjščina; 45,8 x 31,8 cm, inv. št. 325/1, EŠD 265 102. polju nad oltarjem (mojster Janez Ljubljanski, 1456); 32,4 x Herbert Kartin, 22. 8. 1950; Podgrad pri Šentjurju (skalni Matej Sternen; Gosteče, cerkev sv. Andreja: rešitev sv. 22,5 cm, inv. št. 9/2, EŠD 211 grič nad vasjo), lokacija gradu Anderburg (13. stol.): pogled z 92. Mateja iz ječe v Murgundiji, del poslikave (Legenda sv. 112. jugozahoda; 22 x 15 cm (akvarelni blok), inv. št. 366/33 Janez Mežan, 1938; Pleterje, cerkev sv. Trojice (stara Andreja) na južni ladijski steni (okoli 1400); 32,5 x 28,7 cm, samostanska cerkev): zunanjščina; 43,6 x 31,8 cm, inv. št. Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev 82. inv. št. 37/1, EŠD 155 326/1, EŠD 2844 sv. Petra: rastlinska ornamentika, poslikava v obočnem polju Herbert Kartin, 28. 8. 1951; Šentjur pri Celju, Hiša Ulica 103. prezbiterija (mojster Janez Ljubljanski, 1456); 31 x 22,7 cm, skladateljev Ipavcev 31, Liškatova hiša na Zgornjem trgu pred 93. Matej Sternen; Gosteče, cerkev sv. Andreja: skica dela inv. št. 9/3R, EŠD 211 predelavo fasade: pogled z jugovzhoda; 15 x 22 cm (akvarelni Janez Mežan, 1938; Pleterje, cerkev sv. Trojice (stara poslikave legende sv. Andreja na južni ladijski steni (okoli 113. blok), inv. št. 366/34, EŠD 15606 samostanska cerkev): notranjščina, pogled iz prezbiterija; 45,5 1400); 35 x 25,3 cm, inv. št. 37/2, EŠD 155 Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, 83. x 32 cm, inv. št. 326/2, EŠD 2844 104. cerkev sv. Petra: angel v molitvi, poslikava v obočnem polju Herbert Kartin, 16. 11. 1951; Šentjur pri Celju, 94. Matej Sternen, 1909; Gosteče, cerkev sv. Andreja: skica prezbiterija (mojster Janez Ljubljanski, 1456); 31 x 22,7 cm, Hrastnikova kapela med topoloma na Spodnjem trgu pred Floris Oblak, 1946 - 1947; Kostanjevica na Krki, samostan: poslikave na južni in severni ladijski steni (pod prizori iz življenja inv. št. 9/3, EŠD 211 rušitvijo, Ulica skladateljev Ipavcev 2: pogled z juga; 22 x 15 Judežev poljub, del poslikave starega križnega hodnika (16. sv. Andreja), ornamentika: kosmatska bordura, pas z akantom, cm (akvarelni blok), inv. št. 366/35 stol.); 27 x 24,5 cm, inv. št. 301/3, EŠD 265 zastor (okoli 1400); 30,5 x 42 cm, inv. št. 37/3, EŠD 155 114. Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, 84. 95. 105. cerkev sv. Petra: apostolski niz, apostol Matija, del poslikave Herbert Kartin, 5. 2. 1952; Šentjur pri Celju, Zgornji trg: Floris Oblak, 1946 - 1947; Kostanjevica na Krki, samostan: Matej Sternen; Ig, cerkev sv. Jurija: Križanje, del poslikave prezbiterija (mojster Janez Ljubljanski, 1456); 29,3 x 20,5 cm, pogled z juga; 15 x 22 cm (nalepljeno v akvarelni blok), Poklon sv. Treh kraljev, del poslikave starega križnega hodnika prezbiterija (druga polovica 15. ali začetek 16. stol.); 33,3 x 30 inv. št. 9/4, EŠD 211 inv. št. 366/36, EŠD 9036 (16. stol.); 20,8 x 31 cm, inv. št. 301/5, EŠD 264 cm, inv. št. 38/1, EŠD 2761 115. 85. 96. 106. Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev Herbert Kartin, 6. - 9. 2. 1952; Šentjur pri Celju, Zgornji Stanko Peruzzi, 1910; Ljubljana, Dvorec Podrožnik pred Matej Sternen; Mače, cerkev sv. Nikolaja: Križanje (levo sv. Petra: Marijino oznanjenje, del poslikave slavoloka (mojster trg: pogled z zahoda; 14 x 56 cm (nalepljeno v akvarelni blok), odstranitvijo, kasneje na njegovem mestu Kollmannov grad pod Marija, desno Janez), del poslikave južne zunanje stene Maškega Janez Ljubljanski, 1456); 48,2 x 36,3 cm, inv. št. 9/5, EŠD 211 inv. št. 366/37, EŠD 9036 Rožnikom, danes Vila Podrožnik; 12,2 x 19,8 cm, inv. št. 1562/1 mojstra (1467); 36,5 x 27,7 cm, inv. št. 41/1, EŠD 451 178 179 116. 125. 133. 142. Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev Matej Sternen, pred 1925; Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: Matej Sternen; Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: študija Matej Sternen, 1924; Godešič, cerkev sv. Nikolaja; freska sv. Petra: skica oboka; 36,3 x 48,2 cm, inv. št. 9/5R, EŠD 211 portretna študija iz prizora Polaganje Kristusovega trupla v apostolov iz prizora Vnebohod, del poslikave severne stene angela z vielo, del poslikave Poslednje sodbe furlanskih 117. grob, del poslikave severne stene prezbiterija (mojster Andrej prezbiterija (mojster Andrej iz Ottinga, 50. leta 15. stol.); slikarjev na vhodnem pročelju (okoli 1400); 34 x 22,2 cm, Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev iz Ottinga, 50. leta 15. stol.); 15,7 x 22,5 cm, inv. št. 14/1, 27 x 20,5 cm, inv. št. 14/8, EŠD 658 inv. št. 2254/1, EŠD 2219 sv. Petra: orel, simbol evangelista Janeza, poslikava v obočnem EŠD 658 134. 143. polju prezbiterija (mojster Janez Ljubljanski, 1456); 32 x 23 126. Matej Sternen; Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: Prihod Matej Sternen, pred 1929; Suha pri Škofji Loki, cerkev cm, inv. št. 9/6, EŠD 211 Matej Sternen, pred 1925; Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: sv. Duha (Binkošti), del poslikave severne stene prezbiterija sv. Janeza Krstnika: del poslikav prezbiterija (Suški mojster, 118. Donatorja v molitvi, poslikava na slavoločni steni prezbiterija (mojster Andrej iz Ottinga, 50. leta 15. stol.); 26,5 x 33 cm, okoli 1450); 31 x 23,7 cm, inv. št. 154/1, EŠD 710 Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev (mojster Andrej iz Ottinga, 50. leta 15. stol.); 25,7 x 17,50 inv. št. 14/9, EŠD 658 144. Matej Sternen, pred 1945; Suha pri Škofji Loki, cerkev sv. Petra: lev, simbol evangelista Marka, poslikava v obočnem cm, inv. št. 14/2, EŠD 658 135. sv. Janeza Krstnika: lev, simbol evangelista Marka, poslikava v polju prezbiterija (mojster Janez Ljubljanski, 1456); 32 x 23 127. Matej Sternen; Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: portret obočnem polju prezbiterija (Suški mojster, okoli 1450); 29,7 x cm, inv. št. 9/6R, EŠD 211 Matej Sternen, pred 1925; Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: Donatorja pri molitvi, poslikava na slavoločni steni 20 cm, inv. št. 154/2, EŠD 710 119. apostol iz prizora Vnebohod, del poslikave severne stene prezbiterija (mojster Andrej iz Ottinga, 50. leta 15. stol.); 145. Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev prezbiterija (mojster Andrej iz Ottinga, 50. leta 15. stol.); 17,5 17,1 x 19 cm, inv. št. 14/10, EŠD 658 Matej Sternen, pred 1945; Suha pri Škofji Loki, cerkev sv. Petra: rastlinska ornamentika, poslikava v obočnem polju x 26 cm, inv. št. 14/3, EŠD 658 136. sv. Janeza Krstnika: detajli (na zadnji strani akvarela kat. št. nad slavolokom (mojster Janez Ljubljanski, 1456); 22,7 x 32,5 128. Matej Sternen, domnevno 1923; Koritno nad Čadramom, 144), inv. št. 154/2R, EŠD 710 cm, inv. št. 9/7, EŠD 211 Matej Sternen, pred 1925; Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: cerkev sv. Nikolaja: Pohod sv. Treh kraljev, del poslikave 146. 120. angel iz prizora Donatorja v molitvi, poslikava na slavoločni severne ladijske stene (80. leta 14. stol.); 29 x 41,4 cm, inv. št. Matej Sternen, 1925; Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana: Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev steni prezbiterija (mojster Andrej iz Ottinga, 50. leta 15. stol.); 40/1, EŠD 259 moška glava s krono ob prizoru sv. Jurija, skica zgodnjegotske sv. Petra: vol, simbol evangelista Luke, poslikava v obočnem 26 x 17,5 cm, inv. št. 14/4, EŠD 658 137. poslikave v notranjščini; 47 x 28,7 cm, inv. št. 2/3, EŠD 854 polju prezbiterija (mojster Janez Ljubljanski, 1456); 33 x 20 129. Matej Sternen, 1923; Vrba na Gorenjskem, cerkev sv. 147. cm, inv. št. 9/8, EŠD 211 Matej Sternen; Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: vrtnica (na Marka: Križanje (levo Marija, desno Janez), del poslikave Matej Sternen, 1925; Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana: 121. zadnji strani akvarela kat. št. 128); inv. št. 14/4R, EŠD 658 južne zunanjščine (druga četrtina 15. stol.); 38,5 x 29,8 cm, Jožefova glava s koničastim židovskim pokrivalom, skica Matej Sternen, pred 1935; Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev 130. inv. št. 29/1, EŠD 839 zgodnjegotske poslikave v notranjščini; 45,5 x 29,3 cm, inv. sv. Petra: angel, poslikava v obočnem polju prezbiterija Matej Sternen; Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: apostoli 138. št. 2/5, EŠD 854 (mojster Janez Ljubljanski, 1456); 33 x 20 cm, inv. št. 9/8R, iz prizora Vnebohod, del poslikave severne stene prezbiterija Matej Sternen, 1923; Goropeče nad Ihanom, cerkev sv. 148. EŠD 211 (mojster Andrej iz Ottinga, 50. leta 15. stol.); 27,5 x 20,5 cm, Nikolaja: angel, del poslikave nad slavoločno steno (70. leta Matej Sternen, 1925; Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana: starejši 122. inv. št. 14/5, EŠD 658 15. stol.); 25 x 17 cm, inv. št. 7/1, EŠD 1857 zgodnjegotski prizori iz Kristusovega otroštva na zgornjem Matej Sternen, pred 1925; Vuzenica, cerkev sv. Nikolaja: 131. 139. pasu (Predstavitev Jezusa v templju, Poklon sv. treh kraljev) prizor iz Marijinega vnebovzetja in kronanja, del poslikave Matej Sternen; Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: Polaganje Matej Sternen, 1923; Goropeče nad Ihanom, cerkev in ostanki poslikave iz prve četrtine 15. stol. (Poklon sv. oltarnega prostora severne kapele (zadnja četrtina 15. stol.); Kristusovega trupla v grob, del poslikave severne stene sv. Nikolaja: angela z inštrumentoma (oprekelj, portativ), treh kraljev) na spodnjem in zgornjem pasu, del poslikave 25,5 x 17 cm, inv. št. 12/1, EŠD 857 prezbiterija (mojster Andrej iz Ottinga, 50. leta 15. stol.); poslikava v obočnem polju prezbiterija (70. leta 15. stol.); notranjščine; 36,3 x 50 cm, inv. št. 2/6, EŠD 854 123. 26,5 x 29 cm, inv. št. 14/6, EŠD 658 17 x 25,2 cm, inv. št. 7/2, EŠD 1857 149. Matej Sternen, pred 1925; Vuzenica, cerkev sv. Nikolaja: del 132. 140. Matej Sternen, 1925; Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana: poslikave v notranjščini (zadnja četrtina 15. stol.); 25,5 x 17 Matej Sternen; Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: Kristus Matej Sternen, 1923; Goropeče nad Ihanom, cerkev sv. mladenič na severni steni, skica zgodnjegotske poslikave v cm, inv. št. 12/2, EŠD 857 iz prizora Kristusovo srečanje z Marijo Magdaleno (Noli me Nikolaja: del poslikave nad slavoločno steno (70. leta 15. notranjščini; 51,5 x 38,8 cm, inv. št. 2/7, EŠD 854 124. tangere), del poslikave severne stene prezbiterija (mojster stol.); 17 x 25,1 cm, inv. št. 7/3, EŠD 1857 150. Matej Sternen, pred 1925; Vuzenica, cerkev sv. Nikolaja: del Andrej iz Ottinga, 50. leta 15. stol.); 33 x 23 cm, inv. št. 14/7, 141. Matej Sternen, 1925; Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana: ženska poslikave v notranjščini (zadnja četrtina 15. stol.); 25,5 x 17 EŠD 658 Matej Sternen, 1923; Goropeče nad Ihanom, cerkev figura z zgornjega pasu ob stranskem oltarju na severni steni, cm, inv. št. 12/3, EŠD 857 sv. Nikolaja: detajl (na zadnji strani akvarela kat. št. 140); 17 x skica zgodnjegotske poslikave v notranjščini; 65 x 35,5 cm, 25,1 cm, inv. št. 7/3R, EŠD 1857 inv. št. 2/8, EŠD 854 180 181 151. 161. 170. 180. Matej Sternen, 1925; Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana: Matej Sternen, 1926; Turnišče, cerkev Marijinega Matej Sternen, domnevno 1930; Vitanje, cerkev sv. Petra in Dušan Svetlič, 1930; Sveti Jošt nad Kranjem, leseno Jezus v jaslih, levo Mati božja, desno angel, skica prizora vnebovzetja (stara župna cerkev): apostolski niz, del poslikav Pavla: Sv. Krištof, poslikava na južni zunanji steni ladje poslikano tabelno znamenje; 24,3 x 12 cm, inv. št. 1521/2 iz Kristusovega rojstva, del zgodnjegotske poslikave v prezbiterija (mojster Janez Akvila, 80. leta 14. stol.); 36,5 x (ok. 1330); 60,8 x 37,3 cm, inv. št. 323/1, EŠD 3493 181. notranjščini; 71,5 x 130 cm, inv. št. 2/9, EŠD 854 25,3 cm, inv. št. 5/1, EŠD 791 171. Dušan Svetlič, 1930; Sveti Jošt nad Kranjem, leseno 152. 162. Matej Sternen, ok. 1930; Čelovnik, cerkev sv. Duha: angel poslikano tabelno znamenje; 24,2 x 12,7 cm, inv. št. 1521/3 Matej Sternen, 1925; Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana: ženska Matej Sternen, 1926; Turnišče, cerkev Marijinega in apostol Pavel, del poslikave prezbiterija (Čelovniški mojster, glava s krono ob prizoru sv. Jurija, skica dela zgodnjegotske 182. vnebovzetja (stara župna cerkev): apostol Tomaž, apostolski prva četrtina 16. stol.); 26,3 x 33,5 cm, inv. št. 11/1, EŠD 3115 poslikave v notranjščini; 45 x 27,7 cm, inv. št. 2/10, EŠD 854 Dušan Svetlič, 1930; Sveti Jošt nad Kranjem, kapelica pri niz, del poslikave prezbiterija (mojster Janez Akvila, 80. leta 172. Puščavi; 21,5 x 17,5 cm, inv. št. 1524/1, EŠD 16453 153. 14. stol.); 36,5 x 25,5 cm, inv. št. 5/2, EŠD 791 Matej Sternen, domnevno 1935; Sopotnica, cerkev sv. Matej Sternen, 1926; Žirovnica, cerkev sv. Martina: Sv. 183. 163. Florijana: potopitev v reko Enns in svetnika peljejo v ječo, Agata, del poslikave v notranjščini (Žirovniški mojster, sredina Dušan Svetlič, 1930; Kranj, kapelica v Stražišču; 18,8 x 17 Matej Sternen, 1926; Turnišče, cerkev Marijinega poslikava v notranjščini s prizoroma iz legende sv. Florijana 15. stol.); 29,8 x 22 cm, inv. št. 6/1, EŠD 1672 cm, inv. št. 1560/1 vnebovzetja (stara župna cerkev): apostol Pavel, apostolski niz, (ok. 1400); 658,5 x 76,5 cm, inv. št. 120/1, EŠD 2525 154. del poslikave prezbiterija (mojster Janez Akvila, 80. leta 173. 184. Matej Sternen, 1926; Žirovnica, cerkev sv. Martina: Križanje 14. stol.); 36,5 x 25,3 cm, inv. št. 5/3, EŠD 791 Matej Sternen, pred 1938; Stari trg pri Slovenj Gradcu, Dušan Svetlič, 1930; Bitnje, kapelica; 19,5 x 16,6 cm, inv. sv. Andreja, del poslikave v notranjščini (Žirovniški mojster, št. 1525/1 164. cerkev sv. Pankracija: del stenske poslikave svetih stopnic sredina 15. stol.); 22 x 29,8 cm, inv. št. 6/2, EŠD 1672 Matej Sternen, 1926; Turnišče, cerkev Marijinega (slikar Anton Lerchinger, 70. leta 18. stol.); 22,5 x 29,8 cm, 185. 155. vnebovzetja (stara župna cerkev): angel, ki drži medaljon s inv. št. 151/1, EŠD 694 Dušan Svetlič, 1930; Bitnje. kapelica; 17 x 15,2 cm, inv. št. Matej Sternen, 1926; Selo na Goričkem, cerkev sv. Nikolaja simboli evangelistov, del poslikave v polkupoli apside (prva 174. 1525/2 (rotunda): simboli evangelistov, Sv. Trojica, del poslikave v četrtina 14. stol.); 107,5 x 95 cm, inv. št. 5/5, EŠD 791 Matej Sternen, pred 1938; Stari trg pri Slovenj Gradcu, 186. kupoli (ok. 1410); 36,5 x 25,5 cm, inv. št. 3/1, EŠD 641 165. cerkev sv. Pankracija: študija angela, del poslikave oboka svetih Dušan Svetlič, 1930; Bitnje, kapelica; 20,5 x 16,4 cm, inv. 156. Matej Sternen, ok. 1930; Turnišče, cerkev Marijinega stopnic (slikar Anton Lerchinger, 70. leta 18. stol.); 33 x 23,5 št. 1525/3 Matej Sternen, 1926; Selo na Goričkem, cerkev sv. Nikolaja vnebovzetja (stara župna cerkev): Marija z detetom, del cm, inv. št. 151/2, EŠD 694 187. (rotunda): Prestol milosti, detajl prizora Sv. Trojica, poslikava poslikave v notranjščini (prva četrtina 14. stol.); 34 x 27 cm, 175. Dušan Svetlič, 1930; Sveti Duh pri Škofji Loki, leseno v kupoli (ok. 1410); 36,5 x 25,5 cm, inv. št. 3/2, EŠD 641 inv. št. 5/6, EŠD 791 Matej Sternen, pred 1938; Stari trg pri Slovenj Gradcu, poslikano tabelno znamenje; 24,2 x 11,5 cm, inv. št. 1522/1 157. 166. cerkev sv. Pankracija: angel, del stenske poslikave svetih 188. Matej Sternen, 1926; Selo na Goričkem, cerkev sv. Nikolaja Matej Sternen, ok. 1930; Turnišče, cerkev Marijinega stopnic (slikar Anton Lerchinger, 70. leta 18. stol.); 30 x 22 Dušan Svetlič, 1930; Škofja Loka, Žbalčeva kapelica s (rotunda): skica angela, del poslikave notranjščine; 36,5 x 25,5 vnebovzetja (stara župna cerkev): Poklon sv. treh kraljev, del cm, inv. št. 151/3, EŠD 694 Križanim na Grencu (odstranjena konec 50. let), Križani cm, inv. št. 3/3, EŠD 641 poslikave v notranjščini (prva četrtina 14. stol.); 35 x 26,5 cm, 176. prestavljen v župnijsko cerkev v Stari Loki; 23,6 x 16,3 cm, 158. inv. št. 5/7, EŠD 791 Matej Sternen, 1930; Križna gora nad Škofjo Loko, cerkev inv. št. 2467/1 Matej Sternen, 1926; Murska Sobota, cerkev sv. Nikolaja: 167. sv. Križa: angela z glasbenima instrumentoma, angel v molitvi 189. del poslikave na obočnem polju prezbiterija (zadnja četrtina Matej Sternen, ok. 1930; Turnišče, cerkev Marijinega in doprsje preroka, del poslikave oboka prezbiterija (1502); Dušan Svetlič, 1930; Binkelj pri Stari Loki, Martančeva 14. stol.); 25,5 x 36,5 cm, inv. št. 4/1, EŠD 3191 vnebovzetja (stara župna cerkev): del poslikav prezbiterija 27,5 x 35,7 cm, inv. št. 152/1, EŠD 290 kapelica; 24,4 x 17,7 cm, inv. št. 2448/1 159. (mojster Janez Akvila, 80. leta 14. stol.); 44,7 x 44,3 cm, 177. 190. Matej Sternen, 1926; Martjanci, cerkev sv. Martina: del inv. št. 5/10; EŠD 791 Matej Sternen, 1930; Križna gora nad Škofjo Loko, cerkev Dušan Svetlič, 1930; Praprotno, Marijina kapelica; 24,1 x poslikav severne stene prezbiterija, apostolski niz (delavnica sv. Križa: angeli in doprsji prerokov, del poslikave oboka 168. 18 cm, inv. št. 2492/1 Janeza Akvile, 90. leta 14. stol.); 36,5 x 25,4 cm, inv. št. 8/1, prezbiterija (1502); 27,3 x 35,3 cm, inv. št. 152/2, EŠD 290 Matej Sternen, 1928-1931; Ptuj; dominikanski samostan: EŠD 450 škof, del poslikave križnega hodnika - triptih nad južno biforo 178. 191. 160. (ok. 1330); 39,7 x 19,7 cm, inv. št. 10/1, EŠD 588 Dušan Svetlič, 1929; Šenčur, pogled na Blagnetovo Dušan Svetlič, 1930; Bukovica (Selška dolina), slopno Matej Sternen, 1926; Martjanci, cerkev sv. Martina: domačijo; 18,8 x 17,3 cm, inv. št. 2485/1, EŠD 734 znamenje na polju (v bližini hiše Bukovica 32); 24,5 x 17,8 169. apostol Jakob mlajši, apostolski niz, del poslikave južne stene cm, inv. št. 1559/1, EŠD 18168 Matej Sternen, 1930; Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla (minoritska 179. prezbiterija (delavnica Janeza Akvile, 90. leta 14. stol.); 36,5 x cerkev): Smrt sv. Frančiška, del poslikave slavoloka na desni Dušan Svetlič, 1930; Sveti Jošt nad Kranjem, leseno razpelo 25,3 cm, inv. št. 8/2, EŠD 450 ladijski strani (ok. 1280); 41 x 60,5 cm, inv. št. 42/1, EŠD 3292 (danes stoji pred vhodom v cerkev); 21,6 x 15,1 cm, inv. št. 1521/1 182 183 192. 206. 218. 231. Dušan Svetlič, 1930; Selca (Selška dolina), slopno znamenje Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, Gameljčanova oz. Jakobova Dušan Svetlič, 1931; Ljubljana, Francosko slopno znamenje Dušan Svetlič, 1930; Kropa, kapelica ob mostu čez („ta debu znamenje“); 24 x 17 cm, inv. št. 2474/1 kapelica v Črnučah (odstranjena leta 1938); 25,2 x 18,2 cm, v Šentjakobu ob Savi (odstranjeno, stalo je na križišču ceste v Kroparico, Na Placu (odstranjena okoli leta 1962); 22,2 x 16 193. inv. št. 1527/1, EŠD 14892 Kamnik in poti v Dolsko); 20,9 x 16,2 cm, inv. št. 2488/1 cm, inv. št. 1989/1 Dušan Svetlič, 1930; Brezovica pri Medvodah, cerkev sv. 207. 219. 232. Jakoba: zunanjščina; 18,7 x 15,7 cm, inv. št. 2493/1, EŠD 2375 Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, leseno razpelo v Stožicah; Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, Gorjančeva kapelica na Dušan Svetlič, 1930; Kropa, Potočnikova oz. Lodnova 194. 20,6 x 14,2 cm, inv. št. 1554/1 Šmarni gori; 20 x 16,8 cm, inv. št. 2489/1 kapelica (poslikava: Janez Potočnik, 1749-1834); 24,7 x 18 Dušan Svetlič, 1930; Topol pri Medvodah, kapelica Srca 208. 220. cm, inv. št. 1989/2, EŠD 24621 Jezusovega; 20,7 x 15,8 cm, inv. št. 2494/1, EŠD 16255 Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, leseno poslikano tabelno Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, leseno razpelo v Šmartnem 233. 195. znamenje na Golovcu; 16,2 x 12,5 cm, inv. št. 1555/1 pod Šmarno goro; 20,4 x 14,2 cm, inv. št. 2490/1 Dušan Svetlič, 1930; Lancovo, leseno poslikano tabelno Dušan Svetlič, 1930; Topol pri Medvodah, kapelica, 19 x 209. 221. znamenje; 21 x 15 cm, inv. št. 2000/1 16,3 cm, inv. št. 1523/1 Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, leseno razpelo na Golovcu; Dušan Svetlič, 1930; Dobro Polje, leseno poslikano tabelno 234. 196. 17,2 x 13,3 cm, inv. št. 1555/2 znamenje na hiši; 22 x 15 cm, inv. št. 1564/1 Dušan Svetlič, 1930; Spodnja Lipnica, kapelica; 19 x 15 cm, Dušan Svetlič, 1930; Topol pri Medvodah, leseno razpelo; 210. 222. inv. št. 2017/1, EŠD 24841 20,6 x 15,7 cm, inv. št. 2470/1 Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, kapelica z Wolfovimi Dušan Svetlič, 1930; Kranj-Kamnik, leseno poslikano 235. 197. poslikavami v Mostah (odstranjena); 19,3 x 15 cm, inv. št. 1561/1 tabelno znamenje med Kranjem in Kamnikom; 19,8 x 16,6 Dušan Svetlič, 1930; Spodnja Lipnica, slopno znamenje Dušan Svetlič, 1930; Šujica, kapelica Jezusa Kristusa; 18,7 x 211. cm, inv. št. 1655/1 (poslikava iz leta 1813: Leopold Layer, 1752-1828); 25,2 x 18 13,3 cm, inv. št. 2468/1, EŠD 17202 Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, leseno razpelo v Jaršah; 20,5 223. cm, inv. št. 2018/1, EŠD 679 198. x 14 cm, inv. št. 1570/1 Dušan Svetlič, 1930; Stahovica, kapelica (podrta); 17,3 x 15 236. Dušan Svetlič, 1930; Toško Čelo, leseno razpelo; 21 x 14,7 212. cm, inv. št. 1662/1 Dušan Svetlič, 1930; Radovljica, znamenje z nišo; 20 x 15,7 cm, inv. št. 2469/1 Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, leseno razpelo v Jaršah; 21,5 224. cm, inv. št. 2475/1 199. x 15,7 cm, inv. št. 1570/2 Dušan Svetlič, 1930; Podgorje pri Kamniku, Krvavo stebrno 237. Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, leseno razpelo v Podutiku; znamenje iz leta 1510; 19 x 13,2 cm, inv. št. 2478/1, EŠD 533 Dušan Svetlič, 1930; Radovljica, kapelica sv. Ane na Ježcah; 23,6 x 16,5 cm, inv. št. 2477/1 213. Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, slopno znamenje v Klečah 225. 26,2 x 19 cm, inv. št. 2476/1, EŠD 24850 200. (pri hiši Kleče 13); 21,5 x 15,3 cm, inv. št. 1658/1 Dušan Svetlič, 1929-1931; Komenda, stebrno znamenje v 238. Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, znamenje z nišo v Dravljah; obzidju pokopališča; 19,5 x 15 cm, inv. št. 1713/1, EŠD 234 Dušan Svetlič, 1930; Radovljica, kapelica sv. Janeza 23,2 x 15,8 cm, inv. št. 1534/1 214. Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, leseno razpelo v Klečah; 226. (porušena leta 1953 zaradi izgradnje nove ceste); 25,6 x 18,7 201. Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, kapelica v Dravljah; 20,3 x 14,3 cm, inv. št. 1661/1 Dušan Svetlič, 1930; Dvor pri Žužemberku, kapelica; cm, inv. št. 2479/1 1930; 22,3 x 18 cm, inv. št. 1534/2 215. 20,5 x 15 cm, inv. št. 1732/1 239. 202. Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, slopno znamenje v 227. Dušan Svetlič, 1930; Srednja vas v Bohinju, leseno Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana; stebrno znamenje na mostu Tomačevem; Dušan Svetlič; 1930; 21 x 14 cm, inv. št. 2471/1 Dušan Svetlič, 1930; Zavrh pod Šmarno goro, slopno poslikano tabelno znamenje; 16,6 x 12,7 cm, inv. št. 2472/1 v Kosezah; 21,5 x 14 cm, inv. št. 1556/1, EŠD 6019 216. znamenje; 18,4 x 14,3 cm, inv. št. 2465/1 240. 203. Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, kapelica v Šentjakobu ob 228. Dušan Svetlič, 1931; Podbrezje, kapelica; 22,6 x 17,7 cm, Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, stebrno znamenje ob cerkvi Savi (Pod Bregom, nasproti župnišča); 22,8 x 16,2 cm, inv. št. Dušan Svetlič, 1930; Spodnje Pirniče, stebrno kužno inv. št. 2491/1 na Ježici; 23 x 16 cm, inv. št. 1569/1 2486/1 znamenje na Grmadi; 21,3 x 16 cm, inv. št. 2466/1, EŠD 16322 241. 204. 217. 229. Dušan Svetlič, 1931; Črnivec, kapelica; Dušan Svetlič; Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, kapelica v Guncljah; 25,5 x Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, kapelica v Šentjakobu ob Dušan Svetlič, 1930; Spodnje Gameljne, leseno poslikano 1931; 20,3 x 15,6 cm, inv. št. 1526/1 18,5 cm, inv. št. 1567/1, EŠD 15154 Savi; 23,2 x 16,3 cm, inv. št. 2487/1 tabelno znamenje; 21,5 x 16 cm, inv. št. 1568/1 242. 205. 230. Ivan Šifrer, 1895; Gosteče, cerkev sv. Andreja: poslikava (barvna Dušan Svetlič, 1930; Ljubljana, stebrno znamenje v Dušan Svetlič, 1930; Skaručna, stebrno kužno znamenje; shema) lesenega kasetiranega stropa (Jamškova podobarska Guncljah (odstranjeno); 23,8 x 17 cm, inv. št. 1567/2 21,4 x 14,3 cm, inv. št. 2473/1, EŠD 14877 delavnica, 1699); 34,5 x 60 cm, inv. št. 162/2, EŠD 155 184 185 243. 256. 266. 277. Gustav Štupar, 1903; Kal pri Krmelju, cerkev sv. Martina: Janko Trošt, 25. 9. 1947; Ajbelj, cerkev Božjega Odrešenika Janko Trošt, 1947; Laze pri Oneku, cerkev sv. Jožefa Janez Vidic, 1951; Nepričakovan sprejem na Kolodvoru; grb na stranskem oltarju sv. Antona; 49,3 x 35,9 cm, inv. št. (razvalina, požgana leta 1956): zunanjščina; 17,2 x 16 cm, (odstranjena 1955): vhodno pročelje; 17,5 x 16,5 cm, inv. št. 51 x 36,5 cm, inv. št. 2051/4 207/1, EŠD 2429 inv. št. 2443/1, EŠD 1607 2442/1, EŠD 2784 278. 244. 257. 267. Janez Vidic, 1951; Divji lovec na preži; 51 x 36,5 cm, inv. št. Janko Trošt, 29. 3. 1947; Zgonče, cerkev sv. Primoža in Janko Trošt, 25. 9. 1947; Štalcerji, razvaline cerkve sv. Janko Trošt, 1947; Laze pri Oneku, cerkev sv. Jožefa 2051/5 Felicijana: zunanjščina; 21 x 16,2 cm, inv. št. 2484/1, EŠD 2231 Antona Puščavnika (požgana leta 1945) s pokopališčem: (odstranjena 1955): pogled z juga; 18 x 16,4 cm, inv. št. zunanjščina; 12 x 20,8 cm, inv. št. 2444/1, EŠD 2810 279. 245. 2442/2, EŠD 2784 Janez Vidic, 1951; Uničevanje ptičjih gnezd; 51 x 36,5 cm, Janko Trošt, 28. 8. 1947; Zgonče, cerkev sv. Primoža in 258. 268. inv. št. 2051/6 Felicijana: zunanjščina; 21 x 14,5 cm, inv. št. 2484/2, EŠD 2231 Janko Trošt, 25. 9. 1947; Novi Lazi, cerkev sv. Jurija Janko Trošt, 1947; Preža, cerkev sv. Jožefa (odstranjena po (odstranjena leta 1955): zunanjščina; 20,7 x 15,7 cm, inv. št. 280. 246. letu 1955): zunanjščina; 29,5 x 40 cm, inv. št. 304/9, EŠD 2437/1, EŠD 2790 1946-1947; Kostanjevica na Krki, samostan: pogled na Janko Trošt, 28. 7. 1947; Krvava Peč, cerkev sv. Lenarta: 2797 razvaline; 43 x 29 cm, inv. št. 301/18, EŠD 265 zunanjščina; 21,1 x 16,2 cm, inv. št. 2705/1, EŠD 2232 259. 269. Janko Trošt, 1947; Novi Lazi, cerkev sv. Jurija (odstranjena 281. 247. Janko Trošt, 1947; Mačkovec, cerkev sv. Ane na Gori nad leta 1955): zunanjščina; 21,2 x 14,5 cm, inv. št. 2437/2, 1946-1947; Kostanjevica na Krki, samostan: zunanjščina; Janko Trošt, 17. 8. 1947; Retje v Loškem potoku, cerkev sv. Onekom (odstranjena po letu 1955): zunanjščina; 23,8 x 16 EŠD 2790 29 x 43 cm, inv. št. 301/19, EŠD 265 Florijana: zunanjščina; 19,3 x 16 cm, inv. št. 2483/1, EŠD 2011 cm, inv. št. 2452/1, EŠD 11988 260. 248. 270. Janko Trošt, 1947; Kočevska Reka, kapela sv. Frančiška Janko Trošt, 18. 9. 1947; Papeži, cerkev sv. Mihaela: Janko Trošt, 1947; Onek, kapela sv. Kozme in Damijana Ksaverja (porušena med letoma 1953-1954): zunanjščina; zunanjščina; 18,2 x 13 cm, inv. št. 2481/1, EŠD 2096 (porušena po letu 1955): zunanjščina; 12,8 x 14,3 cm, inv. št. 17,4 x 13,6 cm, inv. št. 2438/1, EŠD 2781 2449/1, EŠD 2791 249. 261. Janko Trošt, 18. 9. 1947; Žurge, cerkev Sv. Duha: 271. Janko Trošt, 1947; Koče, cerkev Marijinega vnebovzetja zunanjščina; 18,3 x 14,6 cm, inv. št. 2445/1, EŠD 2094 Janko Trošt, 4.11.1947; Gornje Ložine, cerkev sv. Petra in (odstranjena pred letom 1954): zunanjščina; 17 x 13,3 cm, Pavla: zunanjščina; 19,8 x 15 cm, inv. št. 2446/1, EŠD 2300 250. inv. št. 2441/1, EŠD 2769 Janko Trošt Ribjek; cerkev sv. Egidija: zunanjščina; Janko 272. 262. Trošt, 18.9.1947; 17,8 x 16,6 cm, inv. št. 1497/1, EŠD 2092 Janko Trošt, 1947; Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Janko Trošt, 1947; Gotenica, cerkev sv. Ožbolta (porušena v razvaline gradu Breg (Willingrain) iz 15. stol.; 24,1 x 17,1 cm, 251. petdesetih letih 20. stol.): zunanjščina; 23,2 x 18,8 cm, inv. št. inv. št. 2480/1, EŠD 13410 Janko Trošt Krkovo nad Faro; cerkev sv. Lenarta: 2440/1, EŠD 1823 zunanjščina; Janko Trošt, 23.9.1947; 18 x 14,2 cm, inv. št. 263. 273. 1990/1, EŠD 1809 Janko Trošt, 1947; Zajčje Polje, cerkev sv. Valentina, nekoč Janko Trošt, 1947; Breg pri Ribnici na Dolenjskem, razvaline gradu Breg (Willingrain) iz 15. stol.; 24,1 x 17,2 cm, inv. št. 252. sv. Andreja (odstranjena po letu 1947): zunanjščina; 17,5 x 2480/2, EŠD 13410 Janko Trošt, 23. 9. 1947; Vrh pri Fari, cerkev sv. Nikolaja: 16,9 cm, inv. št. 2438/1, EŠD 2817 zunanjščina; 17,3 x 13,5 cm, inv. št. 2206/1, EŠD 1811 264. 274. Janez Vidic, 1951; Smučarji s kričanjem vznemirjajo divjad; 253. Janko Trošt, 4. 11. 1947; Staro Brezje, razvaline cerkve 51 x 36,5 cm, inv. št. 2051/1 Janko Trošt, 23. 9. 1947; Kostel, cerkev sv. Treh kraljev: Marijinega vnebovzetja s konca 16. stol. (odstranjena leta zunanjščina;24 x 18,6 cm, inv. št. 1558/1, EŠD 1808 1955); 14,8 x 21,2 cm, inv. št. 1557/1, EŠD 2807 275. Janez Vidic, 1951; Početje slabo vzgojenih turistov v 254. 265. planinah; 51 x 36,5 cm, inv. št. 2051/2 Janko Trošt, 24. 9. 1947; Podstene pri Kostelu, cerkev sv. Janko Trošt, 4. 11. 1947; Staro Brezje, razvaline cerkve Duha: zunanjščina; 14 x 17,1 cm, inv. št. 2482/1, EŠD 1608 Marijinega vnebovzetja s konca 16. stol. (odstranjena leta 276. 1955); 11 x 18 cm, inv. št. 1557/2, EŠD 2807 Janez Vidic, 1951; Ko lahkomiselni turisti zapuščajo 255. počivališče; 51 x 36,5 cm, inv. št. 2051/3 Janko Trošt, 25. 9. 1947; Banja Loka, cerkev sv. Jakoba apostola: zunanjščina; 18,5 x 17,5 cm, inv. št. 2447/1, EŠD 1606 186 187 Viri in literatura References Arnšek, Z. (ur.) (1996): Aleksa Ivanc Olivieri. Ljubljana, Krajevni dogodki: Novo mesto. Kronika slovenskih mest, 3 Stelè, F. (1928): Stenske slike v ladji cerkve na Vrzdencu: Zupančič, B. (2007): Usode ljubljanskih stavb in ljudi Izseljensko društvo Slovenija v svetu. (3), 1936, str. 198–200. študija o zgodnjegotskem slikarstvu v Sloveniji. Vjesnik (49-72), str. 118–121. Ljubljana, KUD Polis. Cobelj Š. (1977): Janez Mežan: (1897–1972): Retrospektivna Mesesnel, F. (1933): Jesenske likovne razstave v Ljubljani. hrvatskog arheološkog društva, 15, str. 117-147. Žerovc, B. (2010): Predlog drugačne časovne umestitve razstava, Razstavni paviljon Dušana Kvedra v Ptuju avgust- Sodobnost, 1, (10), str. 467–468. Stelè, F. (1923): Varstvo spomenikov. Zbornik za umetnostno nekaterih del Mateja Sternena. Zbornik za umetnostno september 1977. Ptuj, Pokrajinski muzej. Jeza, N. (ur.) (2007): Janez Mežan: (1897-1972): katalog ob zgodovino, 3, str. 71 in 145–148. zgodovino, n. v., 46, str. 123-162. Dopisi, Marenberg. Slovenski gospodar, 64, št. 40 jubilejni razstavi. Ptuj, Pokrajinski muzej. Stelè, F. (1926): Varstvo spomenikov. Zbornik za umetnostno (1.10.1930), str. 12. Mikl Curk, I. (1967): Poskus rekonstrukcije rimske stavbe na zgodovino, 6, str. 175. Spletni viri / Internet references Dular, J. (1982): Slikar prosi za službo poljskega čuvaja. Zg. Bregu v Ptuju. Varstvo spomenikov, 11, str. 7. Mikuž, J. in Kržišnik, Z. (1976): Matej Sternen. Ljubljana, Dolenjski list, 33(22), 3.6.1982, str. 28. Mikuž, S. (1978): Maksim Gaspari: monografija. Ljubljana, Moderna galerija. Architektenlexikon, Wien 1770-1945: http://www. Florjančič, A. P. (2015): Po poteh staroloških znamenj in Mladinska knjiga. Štukl, F. (1997): Iz zgodovine cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki. architektenlexikon.at/de/1205.htm (dostop 25. julij 2018). pomnikov. V: A glej, na tem polju je obrodil stoteren sad: Novak, M. (2013): Skrivnosti Žičke kartuzije. Ljubljana, Loški razgledi, 44, str. 55. zbornik Župnije sv. Jurija Stara Loka Gorenjci.si, spletni biografski leksikon znanih Gorenjk in , str. 298, 301 in 321. samozal. Štukl, F. (1996): Knjiga hiš v Škofji Loki 3: Stara Loka in Gorenjcev: http://www.gorenjci.si/osebe/me%C5%BEan- Ljubljana, Salve. Komelj M. in Kleva L. (2004): Floris Oblák, str. 202. njene hiše. Ljubljana, Zgodovinski arhiv. janez/360/, s. v. »Mežan Janez« (dostop 1.10.2018). Gradišnik, M., Viler, D., Kovačič, N. (2011): Janko Trošt: Postojna, Amata. Štupar-Šumi, N. (1970): O delu arhitekta v Hawlina, P. (2014): Stanislav Peruzzi. http://peruzziji. 1894–1975, str. 9–27. Ribnica, Rokodelski center - zavod za spomeniškovarstveni službi. Varstvo spomenikov, 13/14, blogspot.com/2014/01/stanislav-peruzzi.html (dostop 24. rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost. Oglas, Franjo Horvat. Straža, neodvisen političen list za str. 44–73. slovensko ljudstvo, 2 (47), 27. april 1910, str. 4. avgust 2018). INDOK center, Inventar Spomeniškega urada. Vrišer, S., Avsenak, B., Ilich-Klančnik, B., Cenčič, L, Petek, B. (2013): Zapiski za razstavo Gradivo konservatorske Izgubljene kočevarske vasi: http://kocevarskevasi.si/sl/former- INDOK center, Knjiga prejemkov in izdatkov. Leskošek, I. in Pučko, R. (1983): Janez Vidic: retrospektivna službe iz arhiva INDOK centra. Tipkopis. gottschee-villages/44-onek-honegg-wrnegg (dostop 12. razstava, 1944–1982. Maribor, Umetnostna galerija. INDOK center, Informacijski sistem dokumentacije oktober 2018). Piskernik, A. (1965): Iz zgodovine slovenskega varstva dediščine (ISDD). Vidovič-Miklavčič, A. (2007): Iz mozaika preteklosti občine narave. Varstvo narave, 2/3, str. 66. Kamniško-komendski biografski leksikon: http://www. Vrhnika v letih 1929-1941: upravna ureditev, prebivalstvo, INDOK center, Arhiv spisov. leksikon.si/Oseba/OsebaId/189, s. v. »Friderik Jerina« (dostop Pokrajac, A., Sapač, I., Kuret, J., Snoj, S., in Živadinov, kulturni dogodki in gospodarstvo. Vrhniški razgledi, 8, str. 35. 26.10.2018) INDOK center, Zadnikarjeva kartoteka znamenj. D. (2017): Hic Procul a curis = Tukaj, daleč od skrbi: S Vnuk, B. (2005): Cerkvena arhitektura na območju župnije Koroški biografski leksikon: https://www.rav.sik.si/e-knjiznica/ Jančič, T. in Štravs, T. (2016): Arhitektura 19. stoletja na pogorišča dvorca Zalog pri Moravčah rešene umetnine. sv. Barbare. V: Cirkulane: svet Belanov, str. 256. Cirkulane, koroski-biografski-leksikon/item/golob-franjo, s. v. »Golob Celjskem. Raziskovalna naloga. Celje, Šolski center, Gimnazija Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane. Halo. Franjo« (26.10.2018). Lava. Rajh, B. in Toš, M. (ur.) (2001): Podobe kraja: zbornik Vodeb, R. (1962): Obisk pri Aleksi Ivančevi. Meddobje, 6 Muzej Ribnica: http://www.muzej-ribnica.si/janko-trost/ Jenko, M. (2007): Zbirka kopij fresk v Narodni galeriji. Občine Cerkvenjak. Cerkvenjak, Občina, Slovenskogoriški (1–2), str. 76–82. (dostop 18. oktober 2018). Ljubljana, Narodna galerija. forum. Wastler, J. (1883): Steirisches Künstler-Lexicon, str. 119– Petek, B. (2013a): Zbirka negativov na steklenih ploščah. Jevnikar, M. (ur.) (1989): Primorski slovenski biografski Richter J. in Maver A.: Cerkev in župnija v Framu. V: 120. Graz, Leykam. http://www.kd100let.si/zbirka-negativov-na-steklenih- leksikon, 15. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, s. v. Stavbar, V. (ur.): Framsko, Zgodovina Frama z okolico, Zadnikar, M. (1964): Znamenja na Slovenskem. Ljubljana, ploscah/ (dostop 12. oktober 2018). »Svetlič Dušan Rihard«. str. 115. Rače, Občina Rače-Fram. Slovenska matica. Petek, B. (2013b): Matej Sternen. http://www.kd100let.si/ Klemenc, A. (2008): »Ustvarjati je moja naloga!«: Podoba Stelè, F. (1951a): Franjo Golob: slikar in restavrator. Zbornik Zadnikar, M. (1991): Slovenska znamenja. Ljubljana, matej-sternen/ (dostop 12. oktober 2018). slikarja Franja Goloba v pismih Francetu Steletu. Acta za umetnostno zgodovino, n. v., 1, str. 199–200. Družina. historiae artis Slovenica, 13. str. 191–217. Stelè, F. (1951b): Matej Sternen: slikar in restavrator. Petek, B. (2013c): Zbirka akvarelov. http://www.kd100let.si/ Zajc-Cizelj, I. (2005): Zbirka dr. Herberta Kartina (1804– akvareli/ (dostop 12. oktober 2018). Kordiš, I., Dolinar, M. F., Resman, B., Zupan, G., Ferenc, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v., 1, str. 194–197. 1960). Arhivi: glasilo arhivskega društva in arhivov Slovenije, M. in Seražin, H. (2006): Sakralna dediščina na Kočevskem: Stelè, F. (1940): Spomeniki srednjeveškega stenskega Slovenska biografija: https://www.slovenska-biografija.si/ 28 (1), str. 63-76. razstavni katalog = Das Sakralerbe im Gottscheerland: slikarstva v Sloveniji: zgodovinski pregled raziskovanj do (dostop 19.11.2018). Ausstellungskatalog. Kočevje, Pokrajinski muzej. konca l. 1938. V: Hoffiller, V.: Serta Hoffilleriana, str. Zalar, B. (ur.) (2013): Selšček 2013: odkritje spomenika Spletni biografski leksikon osrednje Slovenije, http://www. Maksima Gasparija ob 130 -letnici njegovega rojstva v Selščku. Košir, M. (2014): Sto let načrtnega dokumentiranja 479–494. Zagreb, Hrvatsko arheološko društvo. obrazisrcaslovenije.si/Oseba/OsebaId/676 s. v. »France Stare«. Selšček, Vaški odbor. nepremične dediščine. Varstvo spomenikov, 47/48, str. 41–49. (dostop 15. oktober 2018). 188 189 Imensko kazalo avtorjev akvarelov Krajevno kazalo Author index of watercolours Index of places Šteiner, M. (2014): Peta celica: Ptujske osebnosti. V: Kolar, Gaspari Maksim, str. 13, 21, 33 Ajbelj, cerkev Božjega Odrešenika, str. 162 Kostanjevica na Krki, samostan, str. 50, 80-81, 84, 172-173 N. (ur.); Vodnik po zgodovinski zbirki Ptuj z okolico v 20. Golob Franjo, str. 13, 21, 33-48 Banja Loka, cerkev sv. Jakoba apostola, str. 162 Kostanjevica na Krki, samostanska cerkev, str. 77, 84-85 stoletju. http://pmpo.si/e-publikacije/Zgodovinska_zbirka.pdf Horvat Franjo, str. 14, 22, 49 Binkelj pri Stari Loki, Martančeva kapelica, str. 136 Kostel, cerkev sv. Treh kraljev, str. 161 (dostop 20. september 2018). Ivanc Olivieri Aleksandra, str. 14, 22, 50-51 Bitnje, kapelica, str. 134-135 Kranj, kapelica v Stražišču, str. 134 Jerina Friderik, str. 15, 23, 52-57 Botričnica, cerkev Marije sedem žalosti, str. 62, 66 Unterweger, P. (2018): Der Modellbau-Pionier von Kranj-Kamnik, leseno poslikano tabelno znamenje med Juretin Zvonimir, str. 15, 23, 58-59 Botričnica, vas, str. 67 Minimundus, Tiroler Tageszeitung, 7. 4. 2018. https://www. Kranjem in Kamnikom, str. 150 Kartin Herbert, str. 15, 24, 60-73 Breg pri Ribnici na Dolenjskem, razvaline gradu Breg tt.com/kultur/kunst/14211625/der-modellbau-pionier-von- Križna gora nad Škofjo Loko, cerkev sv. Križa, str. 130-131 Marolt Marijan, str. 16, 24, 74-75 (Willingrain), str. 169 minimundus (dostop 12. oktober 2018). Krkovo nad Faro, cerkev sv. Lenarta, str. 160 Mežan Janez, str. 16, 25, 76-79 Brezovica pri Medvodah, cerkev sv. Jakoba, str. 137 Kropa, kapelica ob mostu čez Kroparico, Na Placu, str. 153 Znani Vrhničani: http://www.visitvrhnika.si/si/o-vrhniki/ Oblak Floris, str. 17, 25, 80-81 Bukovica v Selški dolini, slopno znamenje, str. 137 Kropa, Potočnikova oz. Lodnova kapelica, str. 154 znani-vrhnicani/floris-oblak (dostop 1. 10. 2018). Peruzzi Stanko, str. 17, 26, 82 Čelovnik, cerkev sv. Duha, str. 33, 126 Krtina, cerkev sv. Lenarta, str. 55-57 Gameljčanova kapelica: http://zupnija-lj-crnuce.rkc.si/k/ Petschnig Hans, str. 17, 26, 83 Črnivec, kapelica, str. 156 Krvava Peč, cerkev sv. Lenarta, str. 158 ex.html (dostop 18.5.2018). Stare France, str. 18, 26, 84-85 Črnuče (Ljubljana), Gameljčanova oz. Jakobova kapelica, str. 143 Kuren, cerkev sv. Miklavža, str. 74-75 Sternen Matej, str. 18-19, 27, 86-131 Dobro Polje, leseno poslikano tabelno znamenje na hiši, str. 149 Lancovo, leseno poslikano tabelno znamenje, str. 154 Župnija Odranci: http://odranci.zupnija.info/?id_strani=928 Svetlič Dušan, str. 19, 28, 132-156 Dravlje (Ljubljana), kapelica, str. 140 Laze pri Oneku, cerkev sv. Jožefa, str. 167 (dostop 13. september 2018). Šifrer Ivan, str. 9-10, 157 Dravlje (Ljubljana), znamenje z nišo, str. 140 Ljubljana, Dvorec Podrožnik, str. 82 Štupar Gustav, str. 20, 28, 157 Dvor pri Žužemberku, kapelica, str. 151 Lovrenška gora, cerkev sv. Lovrenca, str. 41-43 Trošt Janko, str. 20, 29, 158-169 Fram, cerkev sv. Ane, str. 49 Mače, cerkev sv. Nikolaja, str. 88 Vidic Janez, str. 20, 29, 170-171 Godešič, cerkev sv. Nikolaja, str. 106 Mačkovec, cerkev sv. Ane na Gori nad Onekom, str. 168 Golovec (Ljubljana), leseno poslikano tabelno znamenje, str. 144 Martjanci, cerkev sv. Martina, str. 117-118 Golovec (Ljubljana), leseno razpelo, str. 143 Moste (Ljubljana), kapelica z Wolfovimi poslikavami, str. 145 Gornje Ložine, cerkev sv. Petra in Pavla, str. 168 Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja, str. 89 Goropeče nad Ihanom, cerkev sv. Nikolaja, str. 104-105 Murska Sobota, cerkev sv. Nikolaja, str. 116 Gosteče, cerkev sv. Andreja, str. 86-87, 157 Novi Lazi, cerkev sv. Jurija, str. 164 Gotenica, cerkev sv. Ožbolta, str. 165 Onek, kapela sv. Kozme in Damijana, str. 164 Gunclje (Ljubljana), kapelica, str. 141 Papeži, cerkev sv. Mihaela, str. 159 Gunclje (Ljubljana), stebrno znamenje, str. 142 Plešivica pri Žužemberku, cerkev sv. Katarine, str. 34-36 Ig, cerkev sv. Jurija, str. 87 Pleterje, cerkev sv. Trojice (stara samostanska cerkev), str. 78-79 Jamnik, cerkev sv. Primoža in Felicijana, str. 44-47 Podbrezje, kapelica, str. 156 Jarše (Ljubljana), leseno razpelo, str. 145 Podgorje pri Kamniku, Krvavo stebrno znamenje, str. 150 Ježica (Ljubljana), stebrno znamenje, str. 141 Podgrad pri Šentjurju, hiša iz leta 1833, str. 63 Jurklošter, cerkev sv. Mavricija (stara samostanska cerkev), str. 83 Podgrad pri Šentjurju, lokacija gradu Anderburg, str. 68, 71 Kal pri Krmelju, cerkev sv. Martina, str. 157 Podstene pri Kostelu, cerkev sv. Duha, str. 162 Kamni Vrh pri Ambrusu, cerkev sv. Petra, str. 90-95 Podutik (Ljubljana), leseno razpelo, str. 139 Kleče (Ljubljana), leseno razpelo, str. 146 Praprotno, Marijina kapelica, str. 136 Kleče (Ljubljana), slopno znamenje, str. 146 Preža, cerkev sv. Jožefa, str. 167 Koče, cerkev Marijinega vnebovzetja, str. 165 Primož pri Šentjurju, cerkev sv. Primoža in Felicijana, str. 61 Kočevska Reka, kapela sv. Frančiška Ksaverja, str. 164 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla (minoritska cerkev), str. 124 Komenda, stebrno znamenje, str. 151 Ptuj, dominikanski samostan, str. 124 Koper, Gramscijev trg, str. 59 Radovljica, kapelica sv. Ane na Ježcah, str. 156 Koper, mestno jedro, str. 58-59 Radovljica, kapelica sv. Janeza, str. 155 Koper, Obzidna ulica, str. 58 Radovljica, znamenje z nišo, str. 155 Koritno nad Čadramom, cerkev sv. Nikolaja, str. 102 Retje, cerkev sv. Florijana, str. 159 Koseze (Ljubljana), stebrno znamenje na mostu, , str. 141 Ribčev Laz, cerkev sv. Janeza Krstnika, str. 50 Kostanjevica na Krki, cerkev sv. Jakoba, str. 51 Ribjek, cerkev sv. Egidija, str. 160 190 191 Rifnik, razvaline gradu Rifnik (Reicheneck), str. 70 Šibenik, lokacija gradu Ploštanj (Blumenstein), str. 65 Selca v Selški dolini, slopno znamenje („ta debu znamenje“), Škofja Loka, Žbalčeva kapelica na Grencu, str. 136 str. 137 Šmarna gora (Ljubljana), Gorjančeva kapelica, str. 148 Selo na Goričkem, cerkev sv. Nikolaja (rotunda), str. 114-116 Šmartno pod Šmarno goro (Ljubljana), leseno razpelo, str. 148 Skaručna, stebrno kužno znamenje, str. 152 Štalcerji, razvaline cerkve sv. Antona Puščavnika, str. 163 Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha, str. 98-102 Šujica, kapelica Jezusa Kristusa, str. 139 Sopotnica, cerkev sv. Florijana, str. 37-40, 127 Tomačevo (Ljubljana), slopno znamenje, str. 146 Spodnja Lipnica, kapelica, str. 154 Topol pri Medvodah, kapelica, str. 138 Spodnja Lipnica, slopno znamenje, str. 155 Topol pri Medvodah, kapelica Srca Jezusovega, str. 138 Spodnje Gameljne, leseno poslikano tabelno znamenje, str. 152 Topol pri Medvodah, leseno razpelo, str. 138 Spodnje Pirniče, stebrno kužno znamenje, str. 152 Toško Čelo, leseno razpelo, str. 139 Srednja vas v Bohinju, leseno poslikano tabelno znamenje, str. 156 Trška Gora, cerkev Marijinega rojstva, str. 76 Stahovica, kapelica, str. 150 Turnišče, cerkev Marijinega vnebovzetja (stara župna cerkev), Stari trg pri Slovenj Gradcu, cerkev sv. Pankracija, str. 128-129 str. 119-123 Staro Brezje, razvaline cerkve Marijinega vnebovzetja, str. 166 Vinski Vrh pri Šmarju, cerkev sv. Barbare, str. 64 Stična, cistercijanski samostan, str. 48 Višnje, cerkev sv. Filipa in Jakoba, str. 33 Stopče, cerkev sv. Ahaca, str. 62-63 Vitanje, cerkev sv. Petra in Pavla, str. 125 Stožice (Ljubljana), leseno razpelo, str. 143 Vrba na Gorenjskem, cerkev sv. Marka, str. 103 Suha pri Škofji Loki, cerkev sv. Janeza Krstnika, str. 106-107 Vrh nad Želimljami, cerkev sv. Petra, str. 88-89 Sveti Duh pri Škofji Loki, leseno poslikano tabelno znamenje, Vrh pri Fari, cerkev sv. Nikolaja, str. 160 str. 135 Vrzdenec, cerkev sv. Kancijana, str. 108-111 Sveti Jošt nad Kranjem, kapelica pri Puščavi, str. 134 Vuzenica, cerkev sv. Nikolaja, str. 96-97 Sveti Jošt nad Kranjem, leseno poslikano tabelno znamenje, Zajčje Polje, cerkev sv. Valentina, str. 165 str. 133 Zalog pri Moravčah, dvorec Zalog, str. 52-54 Sveti Jošt nad Kranjem, leseno razpelo, str. 132 Zavrh pod Šmarno goro, slopno znamenje, str. 151 Šenčur, Blagnetova domačija, str. 132 Zgonče, cerkev sv. Primoža in Felicijana, str. 158 Šentjakob ob Savi (Ljubljana), kapelica, str. 147 Zlateče pri Šentjurju, cerkev sv. Rozalije, str. 61, 63, 66 Šentjakob ob Savi (Ljubljana), Francosko slopno znamenje, str. 147 Žirovnica, cerkev sv. Martina, str. 112-113 Šentjur pri Celju, hlev poleg Kulturnega doma, str. 64-65 Žurge, cerkev Sv. Duha, str. 159 Šentjur pri Celju, Hrastnikova kapela med topoloma na Spodnjem trgu, str. 71 Šentjur pri Celju, Kulturni dom (danes Ipavčev kulturni center), str. 64-65 Šentjur pri Celju, hiši Ulica skladateljev Ipavcev 6 in 7, str. 68 Šentjur pri Celju, Ulica skladateljev Ipavcev 15, kaplanija, str. 67, 73 Šentjur pri Celju, Ulica skladateljev Ipavcev 18, stara kaplanija, sedaj gostilna Jug, str. 69 Šentjur pri Celju, Ulica skladateljev Ipavcev 27, rojstna hiša bratov Ipavec, str. 60 Šentjur pri Celju, Hiša Ulica skladateljev Ipavcev 31, Liškatova hiša, str. 71 Šentjur pri Celju, Zgornji trg, str. 60, 67-70, 72-73 Šentjur pri Celju, župnišče, str. 62 Šentvid pri Planini, cerkev sv. Vida, str. 48 Šibenik pri Šentjurju, hiša Šibenik 26, str. 66 192