Sklep o obsegu časopisnega prostora v Grosupeljskih odmevih v času volilne in referendumske kampanje
stran 3
ČrosupeljskiflB	^^
odmevr
GLasILo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXVI / julij - 7 / 2010
O kom/čem pišemo
Uspehi starejših ponovskih gasilcev
J Slavnostna seja s podelitvijo priznanj in nagrade Občine Grosuplje ob prazniku občine in dnevu državnosti

Radi bi postali švicarski prvaki
28 letni Grosu-peljčan Andraž Podvršič igra
rokomet kot profesionalec za rokometno ekipo Luzerna v Švici.
stran
70 in 71
Vsi nagrajeni - Sreda, 23. 6., ob 18. uri, dvorana Družbeni dom Grosuplje
Izbor nastopajočih, scenarij in organizacijo prireditve je prevzela Zveza kulturnih društev Grosuplje. Povezovalka programa Simona Zorc Ramovš je pozdravila goste, med njimi ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarniča, ki živi v Grosupljem, župana Janeza Lesjaka in vse nastopajoče ter obiskovalce.
V svetu v letu 2010 posvečajo posebno skrb biotski raznovrstnosti. V zadnjih letih opažajo najhitrejše izginjaje živalskih in rastlinskih vrst. Človek je vzrok, lahko bi pa pomenil tudi rešitev. Z Naturo 2000 se stanje počasi izboljšuje. Leto 2010 je Evropska skupnost namenila boju proti revščini in socialni izključenosti, je pa tudi leto nogometa.	Nadaljevanje na strani4.

Delovni čas za stranke od ponedeHka do petka od 7. do 9, ureifnod^^. do iS. ure, DtJ>sobotahMrs" doMz. ure.




Kaffir um
^ Vaša zvesta znanka
VINSKA KLET TROŠT na. Obrtnfîki 2 v Ciosufdfeni (NASPROTI TRŽNICE)
VAS VABI N;^
NAJVEČJO PRODAJNO AKCIJO CABERNET, SAUVIGNON IN MERLOT
Hiša kruha
NARAVNOST IZ PEČI
V Grosupljem smo odprli HISO KRUHA, prodajalno izdelkov Pekarne Grosuplje, Mercatorjeve domače pekarne.
niŠA KRUHA jc pckiirnav pekarni, kruli in pekovski izdelki priliiijajo na j-xilitt še topli, naravnost iz peci. Okusno malico pri nas lahko dopolnite z delikatesnimi in mlečnimi izdelki, pijačami ter sadnimi prigrizki.
V HIŠI KRUHA izberite najboljše iz Pekarne (írosupljc.
Ob obisku Hiše kruliii si oglejte šc ra/stavo o kislem testu, ki grt uporabljamo pri peki priljubljenih jirosupeljskih hlebcev in je del domače pekovske dediščine.
URNIK HISE KRUHA
Od ponedeljka do petka od 6.00 do 19.00
Ob sobotah od 7.00 do 13.00

Hiša kruha stoji tik ob Pekarni Grosuplje, na Gasilski cesti 2 v Grosupljem.
Oh odprtju HIŠE KRUHA so obiskoiialclspoznovaii tudi izdelavo ptičkov in drugih tradicionalnih izdelkov..
Pravkar pečeni hle}?ci, štruce in pekovsko pecivo; Krjavelj, Mat nar, Sosed, Skor-javc, Korošec, (Trosiipeljska stručka, domače žemlje in mnogo drugih dobrot.

n^eŘarna . ercator Grosuplje
julij - 7 / 2010
Grosupeljski odmevi
namesto uvoda
Na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07), 18. člena Statuta občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) in 19. člena Odloka o ustanovitvi in izdajanju lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi (Uradni list RS 96/02) je Občinski svet občine Grosuplje na 36. seji občinskega sveta, dne 30. 06. 2010, sprejel
SKLEP O OBSEGU ČASOPISNEGA PROSTORA V GROSUPELJSKIH ODMEVIH V ČASU VOLILNE IN REFERENDUMSKE KAMPANJE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem sklepom se določajo pravila (obseg, pogoji in način) uporabe časopisnega prostora v lokalnem časopisu Grosupeljski odmevi za predstavitev političnih strank in njihovih kandidatov v času volilne in referendumske kampanje v občini Grosuplje.
II.	IZVEDBA VOLILNE PRILOGE IN VRSTNI RED PREDSTAVITEV
2.	člen
Volilna priloga se objavi največ 14 dni pred volitvami ali referendumom v lokalnem časopisu, tiskarna pa jo lahko odda na pošto najpozneje 3 dni pred volilnim molkom.
3.	člen
V volilni prilogi se objavijo vsa pravočasno prispela sporočila Okrajne volilne komisije Grosuplje, Upravne enote Grosuplje, Občine Grosuplje in druga nujna sporočila, ki so povezana z volitvami.
4.	člen
Vrstni red objave prispevkov političnih strank se grafično postavi po abecednem vrstnem redu uradnih in polnih imen političnih strank.
Neparlamentarne politične stranke ali skupine občanov, ki v času volilne
kampanje niso bile izvoljene v državni zbor ali občinski svet, se v volilno prilogo uvrstijo za vsemi predhodno naštetimi političnimi strankami prav tako po abecedi.
5.	člen
Če posamezne politične stranke oziroma kandidati pravočasno ne poskrbijo za gradivo, se časopisni prostor nameni rednim temam iz programske zasnove lokalnega časopisa, oziroma se priloga za toliko strani zmanjša.
6.	člen
V rednem delu predvolilne številke Grosupeljskih odmevov se ne objavi ostalih sporočil političnih strank ali avtorskih člankov s političnimi vsebinami razen poročil o delu občine in občinskega sveta ter državnih organov.
III.	TEHNIČNA IZVEDBA IN OBLIKOVANJE PRISPEVKOV
7.	člen
Umestitev volilne priloge je v pristojnosti odgovornega oziroma tehničnega urednika, oziroma se lahko odloči, da se tehnično izvede kot samostojna vezana priloga.
8.	člen
Objava prispevkov in slik se izdela v barvah. Gradivo bo oblikovano po matrici Grosupeljskih odmevov.
9.	člen
Če naročniki pošljejo gradivo nesestavljeno, ga morajo oddati po e-pošti, na CD-ju, USB ključku ali drugem primernem digitalnem mediju, en logotip stranke in slikovno gradivo v *.JPG ali *.PDF zapisu, besedila pa v zapisu *.DOC ali *.RTF zapisu. Besedila in fotografije so naročniki dolžni oddati tudi na papirju, podpisati in žigosati ter oddati pravočasno skupaj z drugim gradivom na pošto.
IV.	VELIKOST NAMENJENEGA BREZPLAČNEGA ČASOPISNEGA PROSTORA
10.	člen
Naročniki praviloma pošljejo že oblikovane oglase v max dimenzijah do 21,0 cm širine in 29,7 cm višine v *.PDF, ali *.JPG, brez stiskanja za vsako določeno stran posebej.
11.	člen
Za predstavitev programov političnih strank in kandidatov, ki jih le-te kandidirajo za poslance v DZ, se omogoči parlamentarnim strankam največ 2 A4 časopisne strani, zunaj parlamentarnim strankam pa 1 A4 stran.
Za predstavitev programov političnih strank in kandidatov, ki jih le-te kandidirajo za občinske svetnike, se omogoči že delujočim političnim strankam največ 2 A4 časopisne strani, še neizvoljenim ali na novo registriranim skupinam občanov pa 1 A4 stran.
Za predstavitev programov predsedniških kandidatov, ki kandidirajo za predsednika države, se omogoči vsakemu kandidatu skupaj s političnimi strankami, ki ga podpirajo, 1 A4 stran.
Za predstavitev programov kandidatov, ki kandidirajo za župana, se omogoči vsakemu kandidatu skupaj s političnimi strankami, ki ga podpirajo, 1 A4 stran. Za predstavitev mnenj političnih strank o katerikoli temi, o kateri se odloča na referendumu, se katerikoli politični stranki na državni ali občinski ravni omogoči največ 1 A4 časopisno stran, zunaj parlamentarnim oziroma zunaj občinskega sveta delujočim strankam ali registriranim skupinam občanov pa 1 A4 stran. Vse dodatne površine časopisnega prostora za objavo naročniki - politične stranke - plačajo po veljavnem ceniku, ki je bil sprejet na občinskem svetu. Na oglas se na vidno mesto napiše naročnika in plačnika oz. ime in naslov pravne osebe, ki naroča in ki plača oglas.
V.	NASLOVI IN ROKI ZA ODDAJO VOLILNEGA GRADIVA
12.	člen
Vse gradivo se odda na urednikov domači ali e-naslov oziroma na naslov uredništva (Taborska cesta 2, Grosuplje) ali v poštni predal št. 10 na Pošti Grosuplje najpozneje 21 dni pred volitvami, vključno z nedeljami, dnevom predvolilnega molka in z volilnim dnem.
Naslovi urednika oziroma uredništva so objavljeni v kolofonu (3. stran od zadaj) predhodne številke časopisa Grosupeljski odmevi.
VI.	KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Vsa volilna gradiva pripravijo naročniki in za njihovo vsebino odgovarjajo po zakonu.
14.	člen
Sklep prične veljati z dnem sprejema na občinskem svetu.
Datum:30. 6.2010 Številka: 006-1/95
Občina Grosuplje - Občinski svet Župan Janez Lesjak
(Predlog pripravil Jože Miklič)
Slavnostna seja s podelitvijo priznanj in nagrade Občine Grosuplje ob prazniku občine in dnevu državnosti
Nadaljevanje z naslovnice
Teh tem se je Lotil slavnostni govornik, župan Janez Lesjak. Voditeljica prireditve Simona Zorc Ramovš je že podala globalno podobo stanja v svetu in pri nas. Človek se počuti vsemogočnega, vendar nam vsaka naravna katastrofa pokaže, kako majhni smo. Človeško samoljubje je neobvladljivo in to nas bo pokopalo. Proti revščini in izključenosti se borimo, vendar čas recesije vsi doživljamo kot travmo. Nismo pripravljeni zmanjševati svojih zahtev, če nimamo, naj bi dala družba. Meja si ne znamo postaviti, zato imamo veliko težav.
Leta 1995 je občina Grosuplje razpadla na tri občine. Danes lepo sodelujemo in skupaj še z občinama Škofljica in Ljubljana uspešno urejamo problem komunalnih odpadkov. Občina Grosuplje se je leta 2003 znašla med 25 najbolj razvitimi občinami, zato moramo vse projekte izpeljati sami, za 10 % državnih sredstev se moramo boriti. Zgradili smo tri nove šole, Mestno knjižnico Grosuplje, novo občinsko stavbo, več vrtcev. Premalo smo naredili na področju komunalne ureditve in cest. Stanje se hitro spreminja. Včasih smo vprašali, koliko družin ima avto, danes pa se sprašujemo, ko načrtujemo ceste in parkirišča, koliko avtomobilov ima družina.
Tudi prostor za stanovanjsko gradnjo se oži. Kmetijska zemljišča so zaščitena, prav tako gozdovi in mokrišča. Pravice se bodo zmanjševale. Vrniti se bomo morali v neko pravičnejšo družbeno ureditev, ki pa ne bo uravnilovka, je zaključil svoja
razmišljanja župan.
Za besedo je zaprosil tudi minister Žarnič, ki ga je napovedal kar župan Lesjak. Odzval se je na županove besede. Imamo srečo, je rekel, da živimo v tako lepem okolju in imamo tako praktičnega župana. Če se bomo znali obnašati, kot so se naši starši, ki so to vedenje prenesli na nas, in če bomo znali delati kot naši starši in bomo vse to znali prenesti na naslednjo generacijo, bo to že velik uspeh. V Grosupljem živi tudi minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš in oba obljubljata, da bosta občini pomagala priti do sredstev iz evropskih skladov. Čestital je županu ob novici, da se je pet občin dogovorilo o odlagališču komunalnih odpadkov, saj je tovrstno dogovarjanje med občinami velik problem.
Glede obvoznice mimo Škofljice pa je povedal, da načrti peljejo cesto preko zavarovanih območij, pa še povsod, kamor zasadijo lopato, naletijo na arheološke ostanke koliščarjev. Ugotovili so, da bi bila najcenejša cesta po »zraku«. Kulturni program so zapolnili učenci Glasbene šole Grosuplje, ki so se izkazali na regijskih in državnih tekmovanjih: Tinkara Stražišar, flavta, 3. r. - mentorica Nikolina Kovač Juvan, Špela Ivan, violina, 8. r. - mentorica Polona Udovč, Filip Suhadolc, klavir, 4. r. - mentorica Polona Štrubelj. Njihove nastope sta na klavirju spremljali profesorici Evelin Legovič in Elena Metelko. Učenci Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje: Vid Čeplak Mencin, Nika Devetak, Lea Gostinčar, Petra Skubic in Lovrenc Škoda, člani Gledališča Hiša, z mentorico Ireno Žerdin,
so razmišljali o domovini in razglasili otroško republiko. Otroški pevski zbor Adamčki, Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje, ki jih vodi Andreja Nebesni, so zapeli nekaj otroških pesmi, mentorica Špela Repar in plesalke skupine TeGIBlo, KD Teater Grosuplje, so pripravile plesno miniaturo Kaj delašÍ/Je kdo doma?/Se kaj dogaja? Ženski pevski zbor Biser, KD Lotos Grosuplje, je prireditev začel z Zdravljico in zaključil s slovenskima narodnima pesmima. Prireditelji so se s šopki rož zahvalili mentoricam nastopajočih, saj redkokdaj izpostavimo njihov trud.
Med nastopi so podelili občinska priznanja in nagrade za leto 2010.
Priznanje občine Grosuplje z bronastim znakom občine Grosuplje je prejelo KULTURNO DRUŠTVO LOTOS, ŽPZ BISER.
ŽePZ Biser je pričel prepevati v oktobru 2002, prvi zborovodja je bil Deanom Telićem Zavašnikom, naslednjih šest let je zbor vodila Polona Štrubelj, v letu 2009 pa je vodstvo prevzela Manica Habjanič Gaberšek. Pevke so že imele izkušnje s petjem v zborih, zato so se posvetile oblikovanju zvoka nove skupine. Redni nastopi so vseskozi najboljša izkušnja:
julij - 7 / 2010
Grosupeljski odmevi
praznovanje
od leta 2004 redno nastopajo na tradicionalnem Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični; tam so prišle na idejo, da bi zapele na Predpraznični večer pod Adamičevo lipo tudi v Grosupljem. Letos bo ta večer že peti po vrsti, kjer pod okriljem ZKD Grosuplje organizacijo dogodka prevzame vsako leto druga vokalna skupina. ŽePZ Biserke rade pojejo, so za uho in oko prijetne, tako ni čudno, da prepevajo na številnih kulturnih dogodkih: državnih prireditvah v organizaciji ZKD Grosuplje, na otvoritvah razstav v Mestni knjižnici Grosuplje, s pesmijo razveseljujejo tudi starejše v Domu starejših občanov; redno se izobražujejo, obiskujejo tudi izobraževalne vsebine ZKD Grosuplje v okviru dneva odprtih vrat, kjer so bile tudi zbor - demonstrator. Segajo po vse višji kakovosti, sodelujejo z ostalimi kulturnimi društvi: kot Corbis se predstavljajo skupaj z MoPZ Corona, KD Pesem. Njihov prispevek k družabnemu in kulturnemu življenju občine je opazen. Njihovi letni koncerti v avli OŠ LA Grosuplje so dobro obiskani. Po naročilu zapojejo tudi podoknico. Letos pa se že pridno pripravljajo na jesenski nastop za regijsko zborovsko tekmovanje, ki bo v Trbovljah v selekciji JSKD R Slovenije, letos je le njim uspelo v krogu ženskih vokalnih skupin ZKD Grosuplje.
Priznanje občine Grosuplje s srebrnim znakom občine Grosuplje je prejelo DRUŠTVO SOŽITJE GROSUPLJE.
Društvo sožitje Grosuplje deluje v okviru Zveze društev Sožitje Slovenije in združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove svojce, prijatelje, strokovne delavce in druge posameznike na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ki želijo pomagati prizadetim otrokom, mladostnikom in odraslim ter jim omogočiti čim boljše vključevanje v življenjsko okolje. Ustanovitev današnjega društva Sožitje Grosuplje je sega v leto 1967. Ustanovili so ga, da bi povezali starše prizadetih oseb in različne ustanove, ki so se jim posvečale. Leta 1973 so začeli starše in njihove otroke vključevati v različne aktivnosti. Leta 1983 so se reorganizirali in vključili starše v vse funkcije društva. Po začetnem navdušenju je prišlo do upada dejavnosti. Center za socialno delo Grosuplje je v letu 1998 na novo postavil društvo na noge. Osebam z motnjami v duševnem razvoju, njihovim staršem in članom družin je omogočena dejavnejša vloga in neposredno odločanje o prizadetih osebah. V društvu potekajo socialni programi v treh smereh: klubska dejavnost (redne tedenske kreativne in prostočasne dejavnosti, kot so ples, glasba, telovadba, ogledi predstav, razstav, prireditev, družabne igre,...), rekreativna dejavnost (rekreacija pod strokovnim vodstvom, plavanje,...) in vikend seminar za družine. Grosupeljsko Sožitje je redni organizator tradicionalnega piknika pri Lavričevi koči na Gradišču, obiskuje prijatelje istoimenskega društva v Kamniku, organizira izlete, prednovoletne prireditve z obdarovanjem članov, se udeležuje seminarjev za prostovoljce, se vključuje v različne oblike vseživljenjskega učenja, z obiski preseneča starejše člane društva. V Grosupeljskem sožitju je bilo tako ob koncu leta 2009 včlanjeno kar 233 posameznikov (od tega 88 oseb z motnjami v duševnem razvoju, 86 njihovih staršev in skrbnikov ter 59 ostalih).
Priznanje občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje je prejela ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV GROSUPLJE.
Zveza kulturnih društev Grosuplje je aktivna od leta 1973. V letu 2010 združuje 19 društev s 49 skupinami in 975 člani generacijskega razpona od 4 - 76 let.
Vsako leto se število vključenih društev povečuje. Leta 2007 je delo prevzela nova strokovna služba. S statistiko, urejenim arhivom in poročili v zadnjih treh letih jasno meri kulturni utrip kraja - letno njena društva bogatijo lokalno in širše okolje, število prireditev narašča, v letu 2009 je bilo 340 prireditev (leta 2007 -230), število obiskovalcev se še vedno povečuje in je leta 2009 prvič preseglo 20.000 tisoč (leta 2007 - 13.374); število obiskov velja samo za dogodke kjer smo organizator in dogodke kjer imamo vlogo soorganizatorja - v letu 2009 jih je bilo 99 (v letu 2007 pa 68); če bi te podatke beležila tudi društva, bi bila številka obiskovalcev bistveno večja. Uspehov posameznih društev v okviru ZKD v obdobju zadnjih treh let je kar lepa bera: 11 nagrad posameznikom na republiškem nivoju, 23 uvrstitev na državna srečanja, 3 nagrade na regijskem nivoju, 32 uvrstitev na regijskem nivoju, vse v selekciji JSKD R Slovenije. Prodornost skupin utrjujejo tudi mednarodna sodelovanja in gostovanja: 8 mednarodnih sodelovanj s KD Big band Grosuplje, KD »France Prešeren« Račna in KD Pesem (Hrvaška, Srbija, ZDA, Slovaška, Bolgarija), 4 mednarodna gostovanja KD Big band Grosuplje in skupin KD »France Prešeren« Račna (Grčija, Argentina, Bolgarija). Poleg rednega programa oblikuje ZKD Grosuplje odmevnejše projekte: Teden otroka, Ta veseli dan kulture - dan odprtih vrat, Veseli december, Novoletni gala operni koncert, Dan slovenskega filma, Adamičeve dneve, festival Mestno na ulici ter otroški abonma, najstniški abonma in v sezoni 2010/2011 prvič tudi abonma za odrasle.
S kulturnim dogajanjem ZKD Grosuplje oživlja našo kulturno dediščino: Tabor Cerovo in cerkev Sv. Kancijana v Škocjanu
>
>
in turistično dediščino Županovo jamo.
V	sklopu turistične ponudbe izdaja zgibanko GrosDan, ki povezuje vse dogodke v juniju, ko občina praznuje svoj praznik.
ZKD Grosuplje izdaja redne mesečne koledarje, z željo, da bi bili občani in meščani kar najbolje obveščeni o kulturnih dogodkih v mestu in okolici.
V	to publikacijo naj bi se vključevali prav vsi organizatorji dogajanj, kar bi bil zametek letnega koledarja dogodkov z enakomerno porazdelitvijo kulturnih dogodkov skozi celo leto.
ZKD Grosuplje se povezuje z: VVZ Kekec Grosuplje, OŠ Brinje, OŠ LA Grosuplje, Glasbena šola Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje, JSKD OI Ivančna Gorica, tudi z nekaj turističnimi društvi občine, ZŠO Grosuplje in krajevnimi skupnostmi Občine Grosuplje, prostovoljnimi gasilskimi društvi; samo v sodelovanju z omenjenimi se ustvarjajo ideje za še boljše in prodornejše projekte. ZKD Grosuplje je vključena v Zvezo kulturnih domov regionalnega pomena (ZKDRP) in v ZKD Slovenije in z zglednim sodelovanjem in podporo Občine Grosuplje je kljub majhnosti s svojim programom in delom opazna članica obeh združenj. Društva ZKD Grosuplje so: KD Big band Grosuplje, KD France Prešeren Račna, KD Grosuplje - mesto kipov, KD Lotos Grosuplje, KD Pesem Grosuplje, KD Polica, KD Smila Grosuplje, KD Spodnja Slivnica, GD Stentbaj, KD Sv. Mihael Grosuplje, KD Šentjurski oktet,
Zavûd za prostorsko, komiinaliKi ill stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o.
PRIGR.4DNJ1 VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCUl OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO:
-	iïdelavci »urbamstiîniga dfla« pcsêbiifga dela projekta (lokadjslia dokrnnematija po starih predpisih),
-	izdelav o pn>jeJilne dokumentacije za vse vrste objektov,
-	pridobitev gradbenega dovoljenja,
-	Izdelavo geodetskega poaietka iii pai^eladjo leroljiíía.
čE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HI&I, NAS L.\.HKO NAJAMETE:
-	za upravnika vaše hiže,
-	za vpis etažne lastnine.
NAJDETE N-tó na Taborski cesti 3 v Crosupljem in na telefonskih Stevllkaii »1 7810-320 aUOl 7810-329iiU 7S10-ÎÎ3
KD Škocjan, KD Šmarje-Sap, KD Št. Jurij, KD Teater Grosuplje, KD Vokal Grosuplje, KD Žalna, PGD Velika Loka - Gledališče pod mostom in UTŽO Grosuplje. Želja vseh naštetih skupin je, ob hudi prostorski stiski, ki že oži njihov programski zagon, nov kulturni center v Grosupljem, ki bi združeval prav vse kulturnike na enem mestu in jim z dobro strokovno službo in tehničnim podporo omogočal tudi zahtevnejše projekte v nadaljnjem kulturnem razvoju, je povedal predsednik ZKD Grosuplje Jernej Kralj, ki je prevzel priznanje.
Nagrado občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje je prejel BOŽIDAR PERKO.
V gasilske vrste je Božidar Perko vstopil že kot sedemletni fantiček, saj sta vrsto let aktivno delovala njegov stari oče in oče. Iz pionirskih vrst je prestopil v mladinsko, prevzel mesto praporščaka in bil izvoljen tudi za poveljnika. Vse to družinsko in mladostno sobivanje z društvom je pripomoglo, da je zastavil že utečenemu društvu nove temelje: številne nove mlade člane je z aktivnim vključevanjem, pripravami na tekmovanja, vedno z novimi cilji privabljal v gasilske vrste. Opravil tečaj za nižjega gasilskega častnika, za gasilskega častnika in tudi specialni tečaj za mentorja mladine. In tako se je leta 2007 mladinska ekipa iz Čušperka uvrstila v najožje kvalifikacije za gasilsko olimpijado na Švedskem. Za
2,7 točke jim je prvo mesto ušlo, pravo veselje in zadoščenje med njegovimi mladimi pa je leta 2008 prinesel naslov državnih prvakov. Njegova vizija na področju gasilstva je bila nova tehnična oprema in organizacijsko pomlajevanje. Gasilske ekipe so pod njegovim vodstvom dosegle zavidljive uspehe. Za njegov trud z mladimi je prejel na področju gasilstva občinsko gasilsko odlikovanje III. in II. stopnje ter gasilsko plemenico III. stopnje.
Njegovo nesebično delo ni ostalo neopazno tudi na Gasilski zvezi Slovenije, predvsem ob srečanjih slovenske in Hrvaške mladine, kjer mladi iz Čušperka že vrsto let sodelujejo. Za njegov prispevek sta ga Gasilska zveza Slovenije in Mladinski svet nagradila s priznanjem za nesebično in kvalitetno delo na področju dela z mladimi. Več kot katerokoli priznanje pa mu zagotovo pomeni zadovoljstvo ob delu v zdravi uspešni sredini mladih in starejših članov društva. To so odlike, ki so sestavni del funkcij, ki jih odgovorno opravlja v krogu Gasilske zveze Grosuplje: je poveljnik PGD Čušperk in v zadnjem mandatu tudi podpoveljnik GZ Grosuplje. Božidar Perko pa je dejaven tudi na kulturnem področju. S kulturo se je srečal kot šolar pod skrbnim vodstvom učiteljice Milene Kokotec, ki ga je znala navdušiti za kulturno dejavnost - kot recitatorja, igralca in člana otroškega šolskega zbora. Še danes pleše v folklorni skupini KD France Prešeren iz Račne. Sodeloval je na vseh dogodkih, ki so bili postavljeni na oder domačega kulturnega doma, prisoten je bil tudi na vseh gostovanjih po Sloveniji in Evropi. Ni mu žal časa in energije, ko je potrebno pripraviti ali pospraviti prireditveni prostor, usklajuje se z različnimi mentorji, tudi sam je pripravljen prevzeti mentorstvo pri določeni skupini. V 25 letih aktivnega plesanja je pridobil veliko izkušenj. Kulturi je zapisana celotna njegova družina, ki na različnih področjih nadaljuje njegovo plodno in uspešno delo. Tudi aktivnosti, ki se dotikajo športa, mu niso tuje. Je eden od ideologov pri izgradnji športnega igrišča in skakalnega centra v Račni. Je človek, na katerega se lahko v vsakem trenutku lahko zanesejo in le malokdaj - predvsem zaradi svo-je prezasedenosti - odkloni svojo neprecenljivo pomoč.
Prijetna prireditev se je zaključila z družabnim srečanjem in pogostitvijo.
Marija Samec Foto: Boštjan Maver
V Grosupljem so podpisali pogodbo za predelavo odpadkov
V prostorih Občine Grosuplje so župani osmih občin podpisali pogodbo o odlaganju odpadkov v prihodnjem Regijskem centru Ljubljana. Nosilka pogodbe je Mestna občina Ljubljana, ki je tudi organizirala podpis, med podpisnicami pa so tudi Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje.
Projekt izgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana je najobširnejši projekt reševanja predelave in odlaganja odpadkov v Sloveniji. Je tudi eden večjih projektov, ki jih kar v slabih 66 odstotkih sofinanciranja podpira evropski kohezijski sklad. Nosilka projekta je Mestna občina Ljubljana, ki zastopa tudi interese ostalih 16 občin sovlagateljic. Župan Zoran Jankovič je ob tem povedal, da podpis dokazuje, da župani želijo svojim skupnostim samo dobro, novo lokacijo po zapolnitvi te v Ljubljani pa MOL tudi že išče.
Podpis pogodbe je zgodovinski za občine, ki se že lep čas trudijo najti kompromis in ugodno rešitev za predelavo odpadkov. Grosupeljski župan Janez Lesjak je ob tem povedal, da se bodo stvari zdaj izboljšale in da bo podpis primer dobre prakse, kateri bodo sledile tudi druge slovenske občine. Lesjak upa, da bodo s podpisom rešili težave s predelavo odpadkov za vsaj nadaljnjih 50 let, so pa pripravljeni na vse.
Objekti novega regijskega centra bodo omogočali predelavo odpadkov, kar pomeni, da smeti ne bo potrebno odlagati, hkrati pa ponuja pridobivanje sekundarnega goriva za energetsko izrabo. Pogodbo o sodelovanju so poleg že omenjenih občin podpisale še Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Cerklje na Gorenjskem. Regijski center bo sicer gradilo šest občin solastnic in deset občin s posebnim statusom. Naložba bo stala dobrih 144 milijonov evrov, od tega bo 65 odstotkov denarja prispeval evropski kohezijski sklad, 14 odstotkov država, ostalo pa, razdeljeno po deležih, občine (grosupeljska naj bi plačevala 5 odstotkov) in okoljske dajatve, obrat pa naj bi bil zgrajen do leta 2014. Zbrani so pogovor o aktualni okoljski problematiki nadaljevali v hotelu Kongo.
Helena Okorn
Družinski
zakonik
in javna razprava
Nova Slovenija in tudi Občinski odbor Nove Slovenije Grosuplje sta pred nadaljevanjem obravnave predloga družinskega zakonika na seji odbora DZ za delo, družino in socialne zadeve ponovno pozvala javnost k zaščiti tradicionalne oblike družine in pravico otroka do očeta in matere ter zavrnitvi predloga družinskega zakonika v tem delu ter tako ponovno odprla široko in demokratično razpravo. V Novi Sloveniji bomo v primeru sprejetja predloga zakonika začeli z zbiranjem podpisov za referendumsko pobudo tudi v naši občini.
Predlog družinskega zakonika je po našem nenaraven. Zakonska zveza med možem in ženo, ki je odprta za življenje, je velika vrednota in edina, ki lahko spočne življenje in nudi najboljše okolje za zdrav razvoj otrok. Več kot je urejenih družin, boljša je prihodnost naroda.
Sicer pa v Novi Sloveniji ostro obsojamo različne oblike pojavov nestrpnosti in nasilja, ki smo jim priča v zadnjem obdobju. Slovensko javnost tudi opozarjamo, da v Sloveniji obstajajo še drugi primeri nestrpnosti in nasilja, do katerih pa se predstavniki državnih organov ne opredelijo oziroma se jih ne obsodi. Gre za občutno neenakost pri obsojanju različnih oblik nestrpnosti in nasilja, pri tem pa se je potrebno zavzeti za učinkovite preiskave vse pogostejših napadov na sakralne objekte in spomenike.
Občinski odbor N.Si Grosuplje
Zanimivo je poslušati in gledati predsednika vlade Pahorja v Državnem zboru, kadar s svojimi govornimi sposobnostmi, govorico rok in telesa, včasih silno resnim pogledom, drugič pa spet božajočim trepljanjem po ramah, tudi poljubljanjem ministrice na lica (on že ve zakaj), najraje tedaj kadar so vklopljene kamere in fotografski aparati, želi pokazati svojo predsedniško držo in odločenost, a tudi svojo človeško razumevajočnost. Pahorjevo obnašanje je pravzaprav dobra prispodoba celotnega obnašanja sedanje vlade in koalicije pod vodstvom Socialnih demokratov. Občutek imam, da gre za uprizarjanje nekega vtisa, oblike, neke navidezne Slovenije, ki živi v blagostanju in se je kriza sploh ni dotaknila. Nehote se mi vsiljuje podoba nekdanje socialistične države, kjer smo bili kljub bonom za bencin in plačevanjem depozitov za prehod državne meje, najboljši.
A ženina je bolje kot po Armanijevi obleki soditi po debelini njegove denarnice, to
Parketarstvo
Rajko Novak s.p.
Polaganje vseh vrst parketov in laminatov, tekstilnih in plastičnih podov ter obnova parketov.
Nabava in dostava vseh podov.	^
Eno govorijo, drugo delajo!
Tel 041/658 -955 e-posta:
novak.rajko@sioLnet O
ve najbrž vsaka pametna nevesta. Tudi uspešnost te vlade, ki jo sestavlja koalicijsko združenje SD, LDS, Zares in Desus, se bolje kot po videzu, splača soditi po dejanjih. Ta dejanja pa se najbolj uresničujejo skozi državni proračun. Prejšnja, Janševa vlada je ves čas vodila politiko uravnoteženega proračuna, kar pomeni, da so se izdatki in prihodki v višini približno 8 milijard evrov gibali tako, da se je primanjkljaj proračuna zmanjševal, v letu 2007 pa smo beležili celo manjši presežek. Ob iztekajočem mandatu leta 2008 se je že vedelo, da se v Evropski uniji in tudi v svetu napovedujejo težki gospodarki časi. Zato je Janševa vlada, ki je bila v odhajajanju, pripravila vsebinski paket zakonodaje s protikriznimi ukrepi, s katerimi bi se lahko nova vlada spopadla s svetovno gospodarsko krizo, cilj vseh ukrepov pa je bil ohranjajnje delovnih mest in pomoč gospodarstvu, da se izvije iz kreditnega in likvidnostnega krča. Toda nova koalicija in vlada je verjetno zgolj zaradi prestiža, vse te predloge zavrnila in jih vedno zavračala, kadar koli smo jih v SDS kot največji opozicijski stranki predlagali v sprejem v Državnem zboru. V ospredje pa so namesto spopadanja s krizo v parlamentarno proceduro prihajale in še prihajajo ideološke teme, ki ustvarjajo nepotrebne delitve. Nastal je tudi nov, koalicija ga je poimenovala »razvojni« državni proračun, ki je pod masko boja proti krizi takoj povečal odhodke na skoraj 10 milijard evrov, medtem ko so prihodki ostali na enaki ravni v všini 8 milijard evrov. Z 2 milijardama proračunskega primanjkljaja je Slovenija podrla rekord v višini zadolževanja in v odstotkih glede na bruto domači proizvod in se močno približala grškemu scenariju razpada javnih financ. Kam sta šli ti dve milijardi evrov?
Pomemben poudarek v tem proračunu so predstavljale tudi investicije. Prometni minister Vlačič je ob tem poudarjal velik pomen povečanega vlaganja v modernizacijo prometne infrastrukture, zlasti železniške in to se je odrazilo tudi v proračunu, kjer je bilo za te namene namenjega več denarja. V SDS temu nismo nasprotovali, saj smo tudi sami menili, da je v času gospodarske krize vlaganje v javno cestno in železniško infrastrukturo pametna in dolgoročna naložba, še posebej obubožane državne ceste so tiste, ki so tega denarja še kako potrebne.
Toda nedavni zadnji popravek državnega proračuna, ki ga je Pahorjeva vlada vložila v sprejem v državni zbor, je razblinila še zadnje iluzije o razvojnem proračunu. Zato, da ne bi šli po grški poti v Had, je bila priomorana oklestiti proračunske izdatke in to je najbolj temeljito storila pri investicijah v prometno infrastrukturo. Namesto, da bi varčevali drugje, bodo za 100 milijonov evrov manj letos prejele investicije v javno železniško infrastrukturo, za 50 milijonov manj denarja pa državne ceste.
Minister Vlačič je bil na obisku, kot sem lahko prebral v Grosupeljskih odmevih, pri Socialnih demokratih v Občini Grosuplje. Škoda, da ni prišel šele po sprejetju tega popravka proračuna. Zelo zanimivo bi bilo zvedeti od njega, kaj bo lahko za 500 evrov (ne nisem se zmotil pri ničlah) storjenega letos za izgradnjo krožišča pri Logotu v naši občini z državnim denarjem, toliko je namreč minister Vlačič namenil v državnem proračunu za to krožišče. Grosupeljska obvoznica, ki bi začela reševati perečo problematiko prebivalcev Sončnih dvorov, za začetek z nadvozom čez železniško progo, pa sploh ni uvršena v proračun. Pričakoval bi, da bo minister Vlačič obljubil vsaj podaljšanje mestnega avtobusa številka 3 do Grosupljega, kar je izrecno v njegovi pristojnosti, potem, ko je to z velikimi težavami uspelo Škofljici, pa tudi nič. Kako bo ob tem v Občini Grosuplje sploh možno načrtovati investicije v cestno infrastrukturo in reševati probleme, če je že pol leta po sprejetju državnega proračuna slika lahko povsem drugačna. To se je s tem popravkom proračuna zgodilo še marsikateremu županu, ki ob tem lahko izreče kakšno krepko. Še sploh če si župan iz koalicijskih vrst in moraš vsaj na načelni ravni vlado podpirati.
Lepo je biti minister za promet v Pahorjevi vladi, obljubiš ogromno denarja za investicije v ceste in železnice, potem pa z rebalansom proračuna ves ta denar vzameš stran in se sklicuješ na krizo. Sicer pa volilci gledajo samo obleko, kdo jo nosi, koliko je resnično sposoben in kaj zna narediti, pa bodo do naslednjih volitev že pozabili. Mar res?
Dr. Peter Verlič, poslanec Državnega zbora R Slovenije in občinski svetnik
Za spremembe na bolje
Čeprav se volilna kampanja za jesenske lokalne volitve uradno še ni začela, se vse stranke že pripravljajo nanje.
Tudi Socialni demokrati občine Grosuplje niso izjema. Najprej so uredili kadrovske razmere znotraj občinske organizacije, do katerih je prišlo, ker dotedanji predsednik zaradi vse večjih službenih obveznosti dela v stranki ni več zmogel, zato so člani izvolili novo vodstvo. Predsedniško mesto so zaupali Francu Nosetu, podpredsednica pa je postala Jasmina Zupančič. Nevenka Zaviršek je prevzela vodenje medobčinskega odbora SD. Nato pa so pristopili k temeljiti analizi stanja v občini Grosuplje. Ugotovili so, da so spremembe v odnosu do problemov, ki jih je v občini veliko, nujne.
Ne gre zanikati nekaterih pozitivnih rezultatov dosedanjega občinskega vodstva z županom in Občinskim svetom na čelu. Vendar bi bilo pričakovati od Občinskega sveta, v katerem imajo stranke desnega političnega pola tako udobno večino, bistveno več posluha za občino in predvsem občane ter večjo sposobnost prepoznavanja prioritet.
Prav slednje bo osnovno vodilo pri
Javna tribuna kljub vsemu bo
V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov smo najavili javno tribuno na temo vzgoje in izobraževanja. Žal zaradi obveznosti ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča ni bilo mogoče organizirati dogodka v času pred poletnimi počitnicami.
Organizacija tribune na tako pomembno temo kot je vzgoja in izobraževanje pa bi bila brez prisotnosti najodgovornejše osebe na tem področju bistveno okrnjena. Zato se je vodstvo Socialnih demokratov občine Grosuplje odločilo javno tribuno preložiti na čas po počitnicah.
O točnem datumu boste, občanke in občani, obveščeni pravočasno.
Franci Zorko
pripravi programov in nadaljnjem delu svetnic in svetnikov ter bodoče županje iz vrst Socialnih demokratov, če jim bodo občanke in občani na jesenskih volitvah to nalogo zaupali.
Na zadnji seji SD Grosuplje so člani izoblikovali predlog liste kandidatov za Občinski svet ter podprli predlog kandidatke za županjo občine Grosuplje. Hkrati so oblikovali tudi izhodišča volilnega programa, katerega osnovni cilj je identifikacija ključnih problemov v občini ter vzpostavitev vrstnega reda njihovega reševanja. Zavedajo se, da vseh nakopičenih problemov ni mogoče rešiti takoj. Potrebna je postopnost, saj je vsakomur jasno, da bodo želje in potrebe vedno večje od možnosti. Zato je še kako potrebno prepoznati največje probleme in
najprej pristopiti k njihovemu reševanju. Predvsem pa kandidatke in kandidati za svetnike ter kandidatka za županjo v svojem volilnem programu ne bodo obljubljali nemogočega.
Da bi bili kos tem zahtevnim nalogam, se bodo kandidatke in kandidati za svetnike še dodatno usposobili. Kandidatka za županjo pa se usposablja za nove naloge že kar nekaj časa. Tudi sestava predlagane svetniške skupine bo takšna, da bo zagotavljala tako strokovne kompetence kot poznavanje problematike lokalnega okolja. Hkrati pa bo združevala mladostni elan mlajših kandidatov in življenjske izkušnje nekoliko starejših ter tako resnično omogočila spremembe na bolje.
Franci Zorko
iMRfmit.
(A 3. 1290 eROSUPtjř\
CeîzêlitêSTOiojnepremicniiwiVARNO
izrnčigMijo^^
dalseXsvbiiinâmêriWêj ROSVETUJETE^PRI NASI
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
julij - 7 / 2010
»Rad imam Grosuplje«
Novo društvo v Grosupljem: Pogovor s predsednico Društva Rad imam Grosuplje Patricijo Šašek o ustanovitvi društva, katerega člani bodo v jeseni nastopili s svojo kandidatno listo za svetnike in župana v občini Grosuplje. V pogovoru pa sva namenila pozornost tudi prvi dobrodelni akciji društva ter izhodiščnim usmeritvam nastajajočega predvolilnega političnega programa, ki je po mnenju pobudnikov civilne iniciative Rad imam Grosuplje nujen za razcvet in kulturo bivanja v našem mestu in okoliških krajih.

RAD IMAM
GROSUPLJE
Jože Miklič: Najprej vas sprašujem, od kod je prišla ideja, da se v Grosupljem ustanovi tako društvo, koliko časa se ja ta ideja pojavljala med ljudmi in kdo so pobudniki?
Patricija Šašek: Moram priznati, da je ta ideja zelo mlada in da jo podpirajo mladi po srcu ter drugačnih pristopov k politiki. Nastala pa je po organski inerciji, ko smo ena generacija uveljavljenih in uspešnih posameznikov na različnih točkah srečanja prišli vedno do istega imenovalca - nekega splošnega razočaranja nad družbeno klimo v Grosupljem. Ne bi želela biti konkretna z imeni in priimki, nad
čem smo se pritoževali, ampak na splošno nas vse druži eno - to, da je Grosuplje naš dom in bomo tu živeli vse svoje življenje. Tudi naši otroci bodo najverjetneje ostali tu. Splošna konstruktivna kritika pa je bila, da mesto Grosuplje nima duše. Nato je skozi gostilniške debate ideja prerasla v, jaz temu ne bi rekla političen, ampak družbeno odgovoren projekt, kako želimo s svojim vplivom, znanjem in voljo ponuditi prebivalcem, da lahko izbirajo tudi drugačen pristop. Stranke, ki so organizirane na nacionalnem nivoju, s svojo politiko ne zaznavajo dovolj lokalne problematike in jo zato površno rešujejo.
Jože Miklič: Kdaj je bil prvi ustanovni občni zbor društva?
Patricija Šašek: Naš prvi občni zbor je bil simbolno prav 25. maja, na nekdanji praznik dneva mladosti. Bila sem ena glavnih pobudnikov tega gibanja oziroma civilne iniciative. Na srečanje smo povabili po principu mreženja posameznike, katere smo ocenili, da bi lahko s svojim znanjem, izkušnjami in sposobnostmi veliko doprinesli našemu kraju in okolici. Njihov odziv je bil neverjeten, kljub temu da trenutno na aktualno dogajanje ljudje gledajo s skepso. V preteklosti je
bilo v Grosupljem sicer že nekaj podobnih neodvisnih poizkusov, a niso nikoli zaživeli. V občinskem svetu sedijo izključno predstavniki političnih strank. To pot je bil odziv zelo dober, zato nam, navkljub negativni klimi, optimizma ne manjka.
Jože Miklič: Koliko vas je trenutno vključenih v društvo?
Patricija Šašek: Najprej moram povedati, da je ta iniciativa sprva nastala z namenom, da se politično aktivira in da doseže določene pozitivne mikro družbene spremembe. Ko smo se začeli družiti, se je med somišljeniki pokazala želja, da bi to druženje imelo trajnejši mandat in družbeno odgovornejšo vlogo. Zato smo se soglasno odločili, da bi s svojo vizijo delovali tudi na društveni ravni. Društvo trenutno šteje skoraj 100 aktivnih članov. Na upravno enoto smo dali prošnjo za registracijo, postopek je sedaj že zaključen in tako so nam tudi omogočeni vsi formalni pogoji za nadaljnje delo. Se pravi, iz tega je razvidno, da smo res še na začetku našega „gverilskega" delovanja. Imamo tudi nekaj manjših porodnih težav, kot je iskanje prostora ipd., vendar jih uspešno premagujemo. Zaradi tega sicer še nismo zaživeli v polni meri, da bi lahko javno nastopili in uspešno komunicirali s prebivalci. Prve naše aktivnosti, ki so se zelo dobro prijele, so prepoznavne majice s čudovitim logotipom društva Rad imam Grosuplje. Majice so všeč tako mladim kot starejšim in, kar je presenetljivo, tako domačinom kot tudi ostalim prebivalcem Slovenije. Drugo pa je, da imamo od samega začetka na Facebooku skupino svojih prijateljev. Tako je ta kampanja stekla tudi na tem socialnem omrežju. Prva pomembnejša akcija, ki je stekla preko družinskih in prijateljskih vezi naših prizadevnih članov, je bilo organiziranje dobrodelnega koncerta. Koncert smo v našem društvu uspešno organizirali le v nekaj dneh, kar je pomemben dosežek. Brez pomoči našega medijskega pokrovitelje Radia Zeleni val pa organizacija ne bi tako uspela, kot nam je. In seveda vseh gostov, kot so Sašo Hribar, Marko Vozelj, Vili Resnik, Brendi, ansambel Šantej, skupina Nevember 1 in lokalna rock skupina The Closhers ter ženski vokalni zbor Magdalene, ki so se na naše vabilo odzvali brez obotavljanja in solidarno. Naj izkoristim to priložnost, da se vsem skupaj toplo zahvalim.
Jože Miklič: Koliko in komu so bila sredstva namenjena?
Patricija Šašek: Prireditev se ni udeležilo toliko obiskovalcev, kot smo si želeli. Razlog je zagotovo v tem, da je bilo malo časa za oglaševanje prireditve, predvsem pa smo prav na ta dan Slovenci izgubili usodno tekmo na nogometnem svetovnem prvenstvu. In namesto osmine in praznovanja, je vladala žal sedmina. (smeh) V dobrodelni fond smo zbrali 500 evrov, ki jih podarjamo Glasbeni šoli Grosuplje.
Jože Miklič: Zakaj ste se odzvali?
Patricija Šašek: Bolj kot zakaj, je pomembno, kako. Če malo okrcam naše politične stranke, so začele intenzivneje predvolilno kampanjo za lokalne volitve izkoriščati z referendumom o arbitraži. Po moji oceni pa se to zelo malo dotika tematike občine oziroma lokalne skupnosti. Neurje s točo, kot ga naši kraji ne pomnijo, se nam je v društvu zdelo primernejši način, da se angažirano odzovemo v pomoč. Ali povedano drugače: ob nesrečah se človeški karakter najbolj pokaže. Tu naj poudarim, da je k temu v pretežni meri pripomogel naš vidni član in predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec, ki je bil zelo vpet v reševanje okolice in zaskrbljen nad učinkovitostjo pomoči krajanov.
Jože Miklič: Lahko izvemo še kakšna druga imena pobudnikov začetnih korakov društva tako pri ustanavljanju društva kot tej dobrodelni akciji?
Patricija Šašek: Za enkrat drugih imen še ne bi navajala. prepoznate nas po majicah. Drugače pa so to ugledni prebivalci občine, ne samo mesta - da ne bi koga zavedlo, da je naše društvo vezano izključno na naselje Grosuplje. V vodstvu društva najdete poleg mene in Iztoka Vrhovca še Branko Mijatović, Petra Grila, Janeza Koščaka, Andreja Brezca, Ksenijo Štibernik... O imenih drugih pa drugič.
Jože Miklič: Verjetno že imate nekatera izhodišča za sestavo predvolilnega programa, ki zadevajo kulturno, športno, socialno, varnostno in na sploh tudi gospodarsko-razvojna področja? Patricija Šašek: Naše društvo ima oblikovan programski svet, ki pripravlja resne strokovne programske rešitve. Ne bi radi ponujali ljudem všečnih PR programov, ampak bi radi prebivalkam in prebivalcem občine Grosuplje ponudili konkretne in strateško premišljene programske rešitve. V našem društvu so strokovnjaki z različnih področij. Vsa področja, ki ste jih izpostavili, so kar močno zastopana. Imamo na primer kar nekaj arhitektov, ko gre za predloge perečih urbanističnih rešitev. Zelo močno je zastopano področje športa in rekreacije, prav tako kulture in gospodarstva. Program se pripravlja in bo ob koncu poletja tudi predstavljen vsem.
Jože Miklič: Za občino Grosuplje vemo, koliko se na leto nabere sredstev iz različnih virov. Polovico (ali pa še nekaj več) je rezerviranih za zagotovljeno javno porabo, ki je zakonsko določena. Investicijskih sredstev ostane sorazmerno malo. Čaka pa nas gradnja vrtcev, šol, športnih objektov ... Poleg osnovnih dejavnosti društev imamo dokaj slabo razvito gospodarsko-cestno in komunalno infrastrukturo. Problemi so še z urbanističnim umeščanjem predvsem javnih družbenih in gospodarskih objektov v prostor. Kakšne bodo vaše prioritete? Patricija Šašek: Glejte! Mi smo pogosto v okviru naših srečanj debatirali ravno o tem, kjer je bilo večkrat rečeno, da je večina sredstev v občinskem proračunu zacementiranih. Če bi izhajali iz tega stališča, potem je vsaka želja že v naprej neutemeljena in nesmiselna. Potem je samo prilagojena trenutnim koristim ožje skupine ljudi, da pridejo do svojih osebnih ciljev. Menim pa, da je naša občina zelo podhranjena glede projektov javno-zasebnega partnerstva. Načrtovanih je bilo precej več projektov iz evropskih sredstev, pa je bilo od tega zelo zelo malo uresničenega. Prav infrastruktura pa je tista, za katero bi ta sredstva morali zagotavljati oziroma jih izkoristiti, dokler so še na voljo. Nekateri projekti bi verjetno potrebovali vsebinsko revizijo, saj že kar nekaj časa ležijo kot ideja v občinskih predalnikih. Bolj kot denar je občini potrebna večja smelost njenih političnih oblastnikov. Volja in znanje, da se stvari premaknejo z mrtve črke na papirju v lokalno življenje.
Jože Miklič: Če sem dobro sledil vašim odgovorom, naj bi vaš program vključeval tako mesto kot podeželje. V ta namen pa se za primer dotakniva nekoliko kompleksnejšega poliškega konca. Tam je šola velik problem. Verjetno bi bil potreben tudi kakšen oddelek vrtca. Da o vodovodu in ostali pomanjkljivi infrastrukturi ne govorimo! Vasi v zaledju pa so poleg tega kar precej odmaknjene od središča Grosupljega. Za nameček se je v zadnjih letih precej ljudi priselilo na to območje. Kako naj bi se po vašem tako območje razvijalo? Patricija Šašek: Priseljevanje je nedvomno v občini Grosuplje povečalo tudi marsikateri infrastrukturni problem. Nasploh je med priseljenci zelo veliko mladih družin. Zato je tudi tako pereča problematika vrtcev, prihaja pa na površje še problematika šolskih prostorov, vprašanje zadostnosti kapacitet zdravstvene oskrbe. Ali graditi šolo na Polici ali ne? Menim, da je treba prisluhniti prebivalcem. Poleg tega je možno take objekte graditi tudi tako, da jih je možno z manjšimi spremembami delno ali v celoti nameniti za druge javne dejavnosti. Razumem pa starše otrok iz takih okolij. Tudi sama imam dva otroka. Otroci iz takih okolij se tudi običajno bolje odrežejo na marsikaterem tekmovanju, ker delajo v
manjših skupinah bolj temeljito. V razredih, ki pa pokajo po šivih, pa je bistveno težje animirati številčne skupine, da bi dosegale visoke rezultate. Šola v taka krajevna središča prinaša tudi precej široko kulturo.
Jože Miklič: Dotakniva se še enega področja! Vse že omenjene priselitve so občini Grosuplje povečale tudi ekološko problematiko - to se pozna na kanalizaciji, čistilni napravi, ne nazadnje tudi regionalni deponiji ... Čeprav se je že kar nekaj govorilo in pisalo o tem, je narejenega še zelo malo (na nekaterih segmentih pa nič), pa nas bodo že v nekaj letih začele bičati obljube Slovenije Evropski uniji, da bo ta področja uredila. Namreč ni dovolj, da imamo v občini v glavnem rešene kanalizacije le v Šmarju in v Grosupljem, ampak bo v ta projekt morala biti zajeta večina naselij v občini. Prav ta področja pa so še posebej vezana na evropska sredstva. Kako vi gledate na vse to? Patricija Šašek: Če kaj pogrešam v vodstvu Občine Grosuplje, je boljše politično sodelovanje med lokalnim in državnim nivojem. Še zlasti, ker je vsa ta leta bilo precej vplivnih državnih funkcionarjev, ki so doma prav v Grosupljem. Ampak ta komunikacija med lokalnim in državnim nivojem je bila pretežno zelo slaba. Res je, da je Slovenija majhna in da se skoraj vsi med seboj poznamo. In mnogokrat lahko tudi to diši po korupciji. Vendar pa je bistveni problem bolj v tem, kako pogosto nekoga opozarjaš na problem, kot če ga ne. Menim, da bi se s posluhom in nekoliko boljšo koordinacijo med posamezniki dalo vzpostaviti učinkovit in zadovoljiv dialog z državo. Poleg tega je za ekološko naravnane infrastrukturne projekte na voljo precej državnih in evropskih sredstev, katera sedanje vodstvo ni niti poskušalo pridobiti. Kjer je volja, je tudi pot.
Jože Miklič: Pri tem vprašanju bi najin pogovor zaključil. Hvala za pogovor!
Patricija Šašek: Hvala za vabilo in pogovor o stvareh, o katerih se moramo še veliko pogovarjati. Konec koncev, vsi imamo radi Grosuplje, na tak ali drugačen način.
Bfi/e 8!ííji Vrh,	Bieîje pri Grosu-
pljem, Bfvace, Cerom, CiÍ!ava,Cuiperk, Qobje, DůIe pri Polici, Dolenja i/as pri Palití, Gabrjê pri Ihvi úari, Ga/niti, Catina. Gorenja vas pri Politi, Gornji fttwfec Cradiiće, Croíuiilje, Hrasrye pri Grosupljem, Huda Pollai, Kožljevec. íobíek, Luie, Múla Hova Eora, Malo Loka pri ^njiOori, VSIZA l/Sf i Mata Ratna, Mala ílura vas, Malavoi. pri GfPtvplim. MaleUpfjene, MoHKOnit, Voli Vrhpriimartv, Malo Mlačevo, Malvatka, Pamdiiče, Pice, FVe, PÍtíMcoprí Žatni, Podgorca pri Podtatorv, fodgorica pri Šmarju, Polica, Panovo mi Proprali pri Grosupljem, Piaiale, Rožnik, Sela pri Šmarju, Sf^nja Slimsai, Spodtfjs ' n Šmarje-Sap,
Troičini, Udit, Vëika Ilova Veliko Raíno, Velika
Blato, Spodmt Duplice, it Jtitij, Tlake, Troii Cora, Velika Loka, Stara vas. Velike Lipljene, Veliki Vrh pfiiinoi^u. Veliko Miačevo, Vitto, ' lagraćec pri Groju-fgoramSllvnl^Xt,
pfjîm, /gwnráSÍFVri/
Nova šola na Polici, malo statistike in jesenske volitve
Petrazredna osnovna šola na Polici je leta 2007/08 imela 52 učencev, letos jeseni jih bo 66, za leto 2012/13 jih raste 74, za leto 2013/14 že 80, v letu 2015/16 pa bo doseglo šolsko starost 89 zdaj na Polici in v ostalih 11 vaseh živečih otrok.
Število prebivalstva v poliški krajevni skupnosti, ki se prekriva s poliškim šolskim okolišem, nenehno narašča. Leta 2002 jih je bilo 1127, danes jih je 1478. Najhitreje se razvija Polica: leta 2002 je imela 522, zdaj pa ima 733 prebivalcev, torej za 140 odstotkov več.
Občina Grosuplje je v 15 letih svojega obstoja zgradila 4 nove šolske stavbe: v Šmarju, na Grosupljem (Brinje), v Št. Juriju in v Žalni, kar ni ravno malo, in zanje porabila 7 % občinskih prihodkov, kar ni ravno pretirano, za novo šolo na Polici pa ni pokazala razumevanja. Del krivde za to nosi tudi Svet Krajevne skupnosti Polica.
Oktobra letos bojo lokalne volitve in z njimi priložnost, da volivci in volivke za svoj Svet kandidirajo in izvolijo take člane, ki bojo voljni in sposobni uresničiti glavno krajevno nalogo: izgradnjo nove, nujno potrebne šolske stavbe.
Jakob Muller
N.Si na spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu
V nedeljo, 4. julija 2010, je pred kapelo ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu potekala slovesnost z obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja med vojno in po njej. Ob navzočnosti številnih udeležencev iz Slovenije, zamejstva in Slovencev po svetu, predvsem iz Argentine in Kanade, je mašo vodil ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres ob somaševanju duhovnikov. Kot je v mašnem nagovoru poudaril nadškof Stres, sprave ni brez odpuščanja, ob soočenju z velikimi zločini in grozotami pa so ljudje navadno ogorčeni. Po njegovih besedah je ta ogorčenost razumljiva in upravičena, ne sme pa se sprevreči v sovraštvo in maščevalnost in tudi zahteva po jasni obsodbi zločinov in zločincev ne izhaja iz sovraštva ali maščevalnosti, temveč iz potrebe po tem, da se moralni in pravni red, ki je bil z zločinom poteptan, zopet vzpostavi in da zopet dobijo svojo polno veljavo sveta moralna načela pravičnosti in človekovega dostojanstva, je pojasnil. Po maši je sledil kulturni program s priložnostnimi govori.
Slovesnosti so se v imenu Nove Slovenije udeležili podpredsednika Marjeta Uhan in Anton Kokalj, predsednica sveta Mojca Kucler Dolinar in glavni tajnik Robert Ilc. Pred sveto mašo so predstavniki Nove Slovenije tudi položili venec za žrtve nasilja. Med udeleženci spominske slovesnosti je bilo tudi vodstvo in člani občinskega odbora Nove Slovenije Grosuplje, ki so se poklonili žrtvam s simbolnim prižigom sveče.
Občinski odbor N.Si Grosuplje
OO DeSUS na pikniku v Dobju.
V	četrtek, 8. Julija, smo se člani DeSUS-a Grosuplje in naši simpatizerji zbrali v prekrasnem kotičku naše občine - v Dobju.
V	prostoru, kjer je nekoč stal »Šormov maln«. In tablo s tem napisom je lastnik postavil na vhod te prečudovite lokacije. Z besedami se ne da opisati lepoto, ki jo vidijo oči, ko prideš tja. Očarana sem bila tudi nad
prijaznostjo lastnika Jožeta in njegove žene Marije. V takem pozitivnem vzdušju smo začeli z našim že tradicionalnim poletnim piknikom.
Srečanje je bilo seveda tudi volilno obarvano, kajti jesenske lokalne volitve se neizprosno bližajo. Prav zaradi tega sta bila z nami tudi naš predsednik Karl Erjavec in
generalni sekretar Ljubo Jasnič. Predstavili smo kandidatno listo vseh 24 kandidatov za občinski svet. Srečanja in predstavitve se je udeležil tudi naš kandidat za župana naše občine, Milan Vehovec, rojen 1946, ing. strojništva, stanujoč na Lobčku 2. Milan je pred 20 leti tokorekoč iz nič ustvaril danes zelo uspešno podjetje, saj s svojimi, lastnimi izdelki danes opremljajo vsa večja smučišča po vsej Evropi. Podjetje je pred leti ob upokojitvi prepustil svojemu sinu. Še vedno mu pa s svojimi idejami in izkušnjami rad pomaga, če se le pokaže potreba. Za županskega kandidata se je odločil, ker se še vedno čuti dovolj sposobnega voditi tako institucijo, kot je občina, ki naj bi bila, po enem njegovih pogledov servis vseh občanov.
S kandidati za občinski svet in kandidatom za župana smo bili vsi zadovoljni. Zelo tudi naša dva gosta, ki sta nam ob odhodu namenila tudi nekaj spodbudnih besed. Za dobro počutje vseh nas so poskrbeli nekateri naši člani, ki so nam preskrbeli dobro hrano in pijačo, ter prijetno glasbo. Dobre volje, z željo, da se kmalu zopet srečamo, smo se v poznih večernih urah razšli.
Predsednica OO DeSUS Grosuplje Valentina Vehovec
Na podlagi 1. odstavka 110. člena in 1. odstavka 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB 3 in 45/08) in 2. odstavka 66. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10)
RAZPISUJEM redne volitve v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Grosuplje
I.
Redne volitve članov svetov krajevnih skupnosti Grosuplje, Ilova Gora, Mlačevo, Polica, Račna, Spodnja Slivnica, Škocjan, Šmarje - Sap, Št. Jurij in Žalna bodo v nedeljo, 10. oktobra 2010.
II.
Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 9. avgust 2010.
III.
Za izvedbo volitev skrbijo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti.
Številka: 041-01/2010 Grosuplje, 26. 7. 2010
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
Sporočilo uredništva političnim strankam in drugim, ki bodo kandidirali za lokalne volitve io.
10. 2010:
Predvolilna gradiv za Grosupeljske odmeve je treba oddati najpozneje do 17. 9. 2010
V skladu s sprejetim sklepom o obsegu časopisnega prostora v Grosupeljskih odmevih v času volilne in referendumske kampanje obveščamo vse zainteresirane stranke, da lahko gradiva oddajo najpozneje do 17. 9. 2010. Poleg določil tega sklepa pripravljavcem gradiv priporočamo, da naj si preberejo »tehnična« navodila za pripravo prispevkov in pripravo slik.
Odgovorni urednik Jože Miklič
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke in lokalne volitve 2010
Lokalne volitve so razpisane za 10. oktober 2010. Poznan je datum, ko bomo volili novo občinsko vodstvo. Volili bomo ljudi, ki jim bomo v prihodnjem štiriletnem obdobju zaupali, da bodo usmerjali in vodili razvoj naše občine. Sleherni občan občine Grosuplje nosi odgovornost, da na volitvah podpre posameznega kandidata, oziroma tisto politično stranko, ki ji zaupa in verjame, da bo izpolnila njegova pričakovanja.
Odločitev, komu zaupati, je za marsikoga težka, saj trenutne razmere v Sloveniji kažejo stanje, ki ni dobro na večini področij delovanja in razvoja naše domovine. Vse preveč je raznih nepravilnosti, kot so: neracionalno trošenje javnega denarja, ruši se razmerje med javnim in realnim sektorjem, povečuje se zadolževanje države, s korupcijo se srečujemo na vsakem koraku in še bi lahko našteval. Verjamem, da je marsikdo izmed občanov postal apatičen do delovanja slovenske politike, kar dokazujejo raziskave javnega mnenja, saj najvišji procent dosega skupina ljudi, ki ne želi iti na volišča.
Popolnoma razumem vsakega posameznika, ki tako razmišlja, saj tudi sam včasih podvomim, ali je sploh še smiselno usmerjati energijo v projekte, na katerih se potem ne zgodi nič in ni nobenega napredka. Pa vendar moramo vsi skupaj vztrajati, saj če že vnaprej razmišljamo, da niso mogoče nobene spremembe na bolje, potem se te spremembe tudi ne bodo zgodile. Pomembna je kritična masa ljudi, to pomeni, da se oblikuje dovolj velika in močna skupina, ki se zavzema za urejene, poštene in moralno neoporečne razmere v neki družbi, ki daje jasen signal političnim voditeljem, kaj je dovoljeno in kaj ni. In ta skupina, spoštovane volivke in volivci, smo vsi, ki se zavedamo, da je napredek neke družbe mogoč samo na osnovi poštenega in enakopravnega odnosa med vsemi državljani. Osebne koristi ali privilegiji posameznikov pa se morajo v osnovi zatreti, če do njih pride, jih je potrebno sankcionirati. Zavedati se je potrebno, da gredo osebne koristi posameznika na škodo stotine drugih.
prava volilna kampanja poteka skozi celotno štiriletno mandatno obdobje, saj le na daljši čas lahko realno ocenimo vrednost opravljenega dela, čeprav se v zadnjih mesecih pred volitvami stopnjuje volilna kampanja. Delovanje članov Slovenske ljudske stranke in svetniške skupine v občinskem svetu je bilo in bo vedno usmerjeno v zadovoljevanje skupnih potreb vseh občanov.
Ne morem trditi, da smo z opravljenim delom zadovoljni. Grosuplje si zasluži več! Po razvitosti občin je Grosuplje v samem slovenskem vrhu, pa vendar se soočamo z velikimi problemi. Naj naštejem samo nekatere najbolj pereče probleme, kot so: otroško varstvo, osnovnošolsko izobraževanje, komunalna infrastruktura. Na te probleme smo v Slovenski ljudski stranki opozarjali že vse od leta 2000, ko se je pričela intenzivna gradnja stanovanjskih naselij. Nujno je, da se skupno s prihodom novih stanovalcev poskrbi tudi za kvalitetno življenjsko okolje vseh občanov, ki že bivajo v določenem kraju, kot tudi za ljudi, ki se šele vključujejo v našo občinsko skupnost.
Svetniška skupina slovenske ljudske stranke je želela vnesti v proračun občine Grosuplje posamezna področja, ki bi vsaj pričela z reševanjem navedene problematike, vendar pa smo z našimi predlogi samo delno uspeli. Večkrat pa se tudi že dogovorjene investicije niso izvajale z izgovorom zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v občinski blagajni. Popolnoma razumljivo je, da morajo biti za vse investicije zagotovljena finančna sredstva.
Rešitev vidimo v pravilnem planiranju in vodenju vseh investicij. Vsak izmed nas zelo dobro planira porabo sredstev v lastnem gospodinjstvu. Pri porabi naših skupnih sredstev, ki se zbirajo v občinskem proračunu, pa je odgovornost ljudi, ki vodijo in skrbijo za pravilno porabo teh sredstev v dobrobit prav vseh občanov, izredno velika. Vsako dobro opravljeno delo zahteva veliko truda, kar še posebno velja za investicije javnega pomena.
v gradbeništvu opažam, da se največ denarnih sredstev izgubi zaradi slabo pripravljene investicijske dokumentacije. Pri vsaki investiciji, ki nima točno in dokončno dogovorjenega obsega del, ki ima pomanjkljivo izdelano dokumentacijo in v času revizije projekta te pomanjkljivosti niso bile ugotovljene, se v času izvedbe pojavljajo zahteve za dodatna dela, kar pa bistveno zvišuje vrednost končne investicije.
Naj navedem samo primer - predor Šentvid Ljubljana. Da se to ne zgodi, mora investitor, to je v primeru investicije občine občinska uprava, zagotoviti strokovnost, ki zagotavlja, da bo investicija izvedena in zaključena kvalitetno, v dogovorjenem roku in v okviru investicijske vrednosti. Takšno spremljanje investicije pa poleg visoke stopnje strokovnosti zahteva tudi pravo garaško delo, ki pa se končno izplača, saj se na ta način prihrani znaten del sredstev, ki bi se sicer zaradi nedela in nestrokovnosti enostavno izgubila. Žal, smo v Sloveniji vse prevečkrat priče neracionalnemu trošenju javnega denarja. Na prihajajočih volitvah bomo zaupali posameznikom in političnim strankam, ki so vredni zaupanja. Slovenska ljudska stranka ima dolgoletno tradicijo. Mislim, da so vsakemu volivcu poznana stališča, ki jih zagovarja Slovenska ljudska stranka, in vsi, ki se lahko poenotite s stališči Slovenske ljudske stranke, ki so vam vaše osebne vrednote skladne z vrednotami Slovenske ljudske stranke, se boste na lokalnih volitvah lahko odločili o vaši podpori.
Pred volitvami se bodo pojavljale različne skupine, ki se bodo potegovale za naklonjenost volivcev. Odločitev vsakega posameznika je, ali bo zaupal nekomu na osnovi enkratnih obljub ali se bo odločil na osnovi dolgoletnega prepoznavnega delovanja posamezne politične stranke.
V Slovenski ljudski stranki smo pripravljeni na prihajajočih volitvah prevzeti odgovornost za vodenje občine, na volitvah bomo imeli kandidata za župana in listo za občinski svet.
V slovenski ljudski stranki menimo, da Na osnovi dolgoletnih osebnih izkušenj Občinski odbor SLS, Pavle Štrubelj
Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
Že sredi zime je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani organiziran posvet na zgoraj z omenjeno temo. Organizatorji posveta so bili Ministrstvo za šolstvo in šport, Pedagoška fakulteta in Zavod RS za šolstvo in šport. Ob nabito polni dvorani je vse navzoče najprej pozdravil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Poudaril je pomen kulturne izmenjave stališč vseh strok ob tako pomembni temi, kot je trajnostni razvoj. V svojem izvajanju je dal velik poudarek civilni družbi, ki se je pri nas le začela aktivno vključevati v vsa dogajanja. Celotni posvet je vodil dr. Janez Krek, predsednik Nacionalne strokovne skupine za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS.
Uvodne referate so imeli:
-	Dr. Dušan Plut - FF UL - na temo: Trajnostni razvoj (napredek) kot načelo vzgoje in izobraževanja - geografski pogled.
-	Dr. Marko Debeljak - Institut Jožef Stefan -na temo: Od koncepta do vrednote.
-	Dr. Jože Mencinger - PF UL - na temo: Je gospodarska rast brezmejna?
-	Dr. Lučka Kajfež Bogataj - BE UL - na temo: Izobraževanje za trajnostni razvoj kot prizadevanje za medgeneracijsko odgovornost ter zaščito in obnovo zemeljskih ekosistemov.
-	Dr. Martina Bavec - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM - na temo: Trajnostni vidik v kmetijstvu in predelovanju hrane.
-	Dr. Ana Kučan - BF, Oddelek za krajinsko akhitekturo UL - na temo: »Miška išče miško.«
-	Doc. Miha Dešman, u.d.i.a. Atelje, na temo: Zeleno, ki te hočem zeleno.
-	Ana Pavšer, ustanoviteljica ekošol Slovenije, na temo: Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, priložnost za učence, učitelje in vzgojitelje.
Vsi so v svojih uvodnih referatih opozarjali na zaskrbljujoče stanje v svetu in pri nas v Sloveniji na celotnem področju. Bili so dovolj kritični in prav vsi so nakazovali tudi predloge rešitev za izboljšanje stanja: ozaveščenost ljudi, potrošništvo, potreba po spremembi zakonodaje _ V živahni razpravi je bilo izpostavljeno naslednje: trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja zahteva korenite spremembe šolskega sistema. To pa se ne da narediti kar na mah. Zadnje reforme na področju šolstva so bile mnogo premalo domišljene. Strogo ločevanje med predmeti, preveč ocenjevanja, nismo istočasno razvijali rok, glave in srca. Če želimo korenito spremeniti šolski sistem,
mora najprej učitelj biti deležen drugačnega izobraževanja.
Izobraževanje za trajnostni razvoj mora mlade naučiti vrednot, vedenja in življenjskih navad, ki so potrebni za trajnostno prihodnost. Tako izobraževanje naj vključi načela trajnostnega razvoja v najrazličnejše učne procese, po možnosti v konkretnih lokalnih situacijah. Pričakujejo se velike spremembe na področju kmetijstva, poudarek na ekološki pridelavi hrane, oživitev podeželja, vrtičkarstvo-samooskrba s hrano. Zelo priporočljivi bodo šolski vrtovi. Mlade bo potrebno pripraviti, da se soočijo s prepletenostjo problemov sedanjosti (revščina, razsipna potrošnja, degradacija okolja) in prihodnosti (rast prebivalstva, podnebne spremembe, boj za naravne vire ...), istočasno pa nosilce odločanja, da pri vodenju sveta ravnajo odgovorno. Mlade bomo morali ne le učiti za znanje, ampak v veliko večji meri za delo, za obstoj naše civilizacije. Velik pomen imajo in bodo tudi v bodoče imele eko-šole, ki jih je v Sloveniji 650. Vesela sem, da sta tudi obe grosupeljski OŠ vključeni v projekt ekošol. Ob zaključku posveta so se oblikovale ključne teze:
1.	Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj ni le dodatek k sedanjemu splošnemu izobraževanju, niti ni njen cilj zgolj in samo varovanje narave, pač pa gre za obsežen celosten in skladen pedagoški proces, ki vključuje odnos med življenjem človeka in omejitvami našega planeta.
2.	Učenje za prihodnost je učenje o trajnostnih temah, ki morajo fleksibilno prežemati vzgojno izobraževalni sistem, kot so: etika, podnebne spremembe, odprava revščine, vzgoja za aktivno državljanstvo, vzgoja za mir, okoljska odgovornost, zakonitost,
varnost, zdravje, razvoj podeželja in mest, gospodarstvo, vzorci porabe in proizvodnje, odgovornost, gospodarjenje z naravnimi viri
3.	Primer dobrih praks, celostnih programov ekošol, zdravih in Unesco šol ter največjih slovenskih mrež šol, ki že več kot desetletja sistematično uresničujejo cilje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj.
4.	Priporočila za oblikovanje načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj v nastajajoči beli knjigi. Potreben bo premik od tradicionalnih pristopov pri poučevanju, ki so ožje usmerjene na posamezne discipline, k celostnemu pristopu, z medpredmetnimi povezavami, če želimo doseči spremembe v miselnosti in razvoju bodočih državljanov.
Zaključna ugotovitev: Posvet je bil kvalitetno pripravljen in dobrodošel. Vodjo posveta dr. Kreka sem povprašala, kako da niso povabili članov Strokovnega sveta za splošno izobraževanje? Odgovor je bil, da je res škoda. Tudi tu se vidi pomanjkanje timskega dela med institucijami, kar ni dobro. Bela knjiga se bo pisala do leta 2012. Vprašanje je, če so v pisanje bele knjige vključeni strokovnjaki najrazličnejših strok in učitelji -praktiki?! Bela knjiga bo prav gotovo vgradila tudi načelo trajnostnega razvoja vzgoje in izobraževanja, kako bo pa z uresničevanje v praksi, je pa že druga zgodba. Prav gotovo bi morali predhodno narediti temeljito strokovno analizo devetletne osnovne šole, da bi ugotovili, kaj je dobro in kaj je potrebno spremeniti; žal tega ni bilo. Pa se pustimo z vsebino bele knjige presenetiti!
Angelca Likovič, članica Strokovnega sveta za splošno izobraževanje
KMETIJA LAMPRET
Prodaj am o krompir za ozimnico.
Dare Lampret
Prodamo PRAŠIČE, težke lookg za nadaljnjo rejo, v novembru in ® ^ decembru pa 120 kg težke za zakol,
Gatina 23,1290 Grosuplje Tel.: 01/7862-316 GSM: 041/878-177
komunala, nagrada
Grosupeljski odmevi
julij - 7 / 2010
Štrekljeva nagrada v roke Viljemu Černu
Komen, 27. 6. 2010 - Občina Komen je že io. Štrekljevo nagrado namenila znanemu slovenskemu narodnemu buditelju, profesorju slovenskega in italijanskega jezika Viljemu Černu.
Po STA povzel Jože Miklič
V junijski številki Grosupeljskih odmevov smo objavili prispevek o triptihu Oj božime, oj božime, ki ga je 20. maja pripravila literarna sekcija Kulturnega društva sv. Mihaela pod vodstvom prof. Jakoba Mullerja. Osrednji gost tega večera v Mestni knjižnici Grosuplje pa je bil prof. Viljem Černo, beneški Čedermac, ki vztraja in bdi med svojimi rojaki.
27. 6. pa mu je občina Komen podelila Štrekljevo nagrado. S to nagrado se je tudi Slovenija poklonila velikemu Slovencu v zamejstvu, ki je v veliki meri zaslužen za ohranitev slovenskega jezika in narečja v Terski dolini, kar je še posebej poudaril na slovesnosti ob podelitvi nagrade na Štrekljevi domačiji na Gorjanskem pri Komnu podpredsednik Svetovnega
slovenskega kongresa Tomaž Pavšič. Slavnostni govornik Roberto Dapit, ki že dvajset let sodeluje s »sodobnim Čedermacem v Terski dolini« Viljemom Černom, pa je poudaril nagrajenčev pomen za preživetje slovenske besede v zamejstvu. Tudi probleme, ki jih imajo trenutno Slovenci v tem delu Furlanije-Julijske krajine, kjer je izpostavil predvsem problem špetrske šole, se bo z enotnostjo in preseganjem dvojnosti lahko rešilo, je še dejal Dapit.
Župan občine Komen Slamič: »Černov delež je velik in neprecenljiv.«
Viljemu Černu, slovenskemu narodnemu buditelju, profesorju slovenskega in italijanskega jezika, pesniku in ustanovitelju etnološkega muzeja v Bardu v Terski dolini, so nagrado podelili za ohranjanje slovenstva,
slovenskega jezika in kulture na zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Kot je pojasnil župan občine Komen in predsednik komisije za izbiro Štrekljevega nagrajenca Uroš Slamič, je Černov delež velik in neprecenljiv.
Na polnem dvorišču Štrekljeve domačije v Gorjanskem je nagrajencu čestital tudi slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. V svojem nagovoru je dejal, da se je ob podelitvi druge Štrekljeve nagrade spraševal, ali bo dovolj tako zaslužnih in predanih ljudi, ki si bodo zaslužili Štrekljevo nagrado za svoje delo. »Sedaj pa ugotavljam, da je to iz občinske pobude preraslo v pomembno slovensko nagrado in vesel sem, da gre tokrat v roke Viljemu Černu,« je dejal Žekš, ki je še poudaril, da bomo morali v Sloveniji spremeniti odnos do narečij. »Zavedati se moramo, da so narečja bogastvo slovenskega jezika.«
Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2010
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v jesenskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev:
	Datum	Naselje	Zbirno mesto	Cas zbiranja
torek	5. 10. 2010	Polica	Parkirišče pri družbenem domu	14.00 - 15.00 h
torek	5. 10. 2010	Mala vas pri Gros.	Parkirišče za družbenim domom	15.30 - 17.00 h
torek	5. 10. 2010	Veliko Mlačevo	Parkirišče pri družbenem domu	17.30 - 19.00 h
sreda	6. 10. 2010	Grosuplje	Parkirišče pri sodišču	14.00 - 16.00 h
sreda	6. 10. 2010	Šmarje - Sap	Parkirišče pred družbenim domom	16.30 - 18.30 h
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Naša skrb je čisto okolje! - Javno komunalno podjetje Grosuplje
Odvoz odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) iz gospodinjstev v občini Grosuplje:
Občina Grosuplje v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje in družbo za ravnanje z električno in elektronsko opremo ZEOS organizirajo odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev v občini Grosuplje, ki bo v soboto, dne 25. 9. 2010. Odvoz se bo izvajal po naslednjem vrstnem redu:
Datum	SKUPINA	ZBIRNO MESTO	NASELJA, KI ZAJEMAJO POSAMEZEN OKRAJ	Čas POSTANKA
3.10.2009	I.	ŠMARJE-SAP - Ljubljanska cesta nad predorom	Mali in Veliki Vrh, Tlake, Gajniče, Tlake, Razdrto	8,00 - 8,30
	I.	ŠMARJE-SAP - na parkirišču pri gasilskem domu	osrednji del naselja Šmarje - Sap, Huda Polica, Podgorica	8,45 - 9,15
	I.	CIKAVA - pri podjetju Rofix	Cikava, Sela, Paradišče, Hrastje, Zgornja Slivnica	9,30 - 10,00
	I.	POLICA - pri gasilskem domu	Polica, Blečji Vrh, Kužljevec, Iroščine, M. Konec, Dolenja in Gorenja vas, Goričane, Peč, Zgornje Duplice, Dole pri Polici	10,15 - 10,45
	I.	GROSUPLJE - pri strelišču	Grosuplje, Perovo, Dobje, Mala in Velika Stara vas, Jerova vas, Spodnje Duplice	11,00 - 11,30
	I.	GROSUPLJE - parkirišče pri sodišču	središče Grosupljega, Brvace	11,45 - 12,30
	I.	GROSUPLJE - Sončni dvori - pred mobilno kotlarno	Sončni dvori, Brezje pri Grosupljem	12,45 - 13,15
	I.	SPODNJA SLIVNICA - pred družbenim domom	Spodnja Slivnica, Predole	13,30 - 14,00
				
	II.	ŠKOCJAN - pri šoli	Velike in Male Lipljene, Rožnik, Železnica, Škocjan, del Medvedice	8,00 - 8,15
	II.	MALA VAS - pri družbenem domu	Mala vas, Ponova vas, Pece, Bičje, Podgorica, Št. Jurij, Vrbičje, Rogatec, Medvedica, Udje, Vino, Cerovo	8,30 -9,15
	II.	VELIKA RAČNA - pred družbenim domom	Mala in Velika Račna, Čušperk, Gaberje	9,45 - 10,15
	II.	MALA ILOVA GORA - pred gasilskim domom	Mala in Velika Ilova Gora	10,30 - 10,45
	II.	VELIKO MLAČEVO - pri gasilskem domu	Malo in Veliko Mlačevo, Zagradec, Lobček, Plešivica	11,15 - 11,45
	II.	VELIKA LOKA - pri gasilskem domu	Velika in Mala Loka, Luče	12.00 - 12,30
	II.	VELIKA ŽALNA - pred trgovino	Velika in Mala Žalna	12,45 - 13,00
	II.	GROSUPLJE - pri gasilskem domu	Grosuplje, Spodnje Blato, Gatina, Praproče	13,30 - 14,00
Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo:
1.	veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd.;
2.	hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd.;
3.	monitorji, televizorji;
4.	mali gospodinjski aparati: sesalniki, likalniki in drugi aparati, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskaLnik,_), telefoni, radijski
sprejemniki ipd.;
5. plinske sijalke oz. varčne žarnice.
Vso odpadno električno in elektronsko opremo je potrebno na dan odvoza do določene ure pripeljati do zbirnega mesta in direktno naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplačen. Občane pozivajo, da na prevzemno mesto prinesejo le odpadno električno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bodo sprejemali.
Občina Grosuplje, Javno komunalno podjetje Grosuplje, ZEOS
Nina in Matjaž Vidic: Družina v krizi? So poti iz nje, če jih želimo najti!
Nina in Matjaž Vidic ter njuni trije otroci: 11-letna Staša, 9-letna Manja in 3 in polletni Matic so čisto običajna družina, ki ima svoj dom na Polici pri Grosupljem. Najbrž bi jih nikoli pobliže ne spoznala, če ne bi moje radovednosti pritegnilo delovanje društva Družina in življenje, ki ga že devet let uspešno vodita zakonca Vilma in Dani Siter. O njunih prvih korakih v društvo spregovori Nina odprto, s tako iskrenostjo, da me pozitivno preseneti in še bolj pritegne mojo radovednost. Odstre zastor njunega življenja tudi brez kančka tiste skrivnosti, ki jo človek v želji po zasebnosti hoče ohraniti zase: „Leta 2004 sva se z Matjažem pridružila društvu Družina in življenje. Za delovanje zakoncev Siter sem pravzaprav izvedela čisto po naključju. Eno leto pred tem sva se namreč z Matjažem znašla v krizi, iz katere nekako nisva zmogla drugače kot tako, da sva živela ločeno; hčerki sta ostali pri meni in ohranili stike z očetom. Potem ko sem navezala prve stike z Vilmo, ki ji sicer zdravnica, sva začela z Matjažem vsakih 14 dni hoditi na pogovore k Vilmi in Daniju, udeležila sva se tudi seminarja za zakonce v Ankaranu in tako spet našla pot drug do drugega; ponovno smo zaživeli skupaj kot
družina. Takrat sva začela tudi bolj dejavno delati v društvu. Pridružila sva se zakonski skupini v Ljubljani in kmalu zatem postala tudi voditeljski par zakonske skupine v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer se srečujemo že 5 let. Tudi na Polici deluje zakonska skupina, kateri se rada pridruživa, vodi pa jo drug zakonski par. V obeh skupinah delamo po programu Družina in življenje. V skupinah se srečujemo pari, ki želimo poglobiti odnose.
„Nama sta v najini krizi pomagala Vilma in Dani, in če midva s svojim delom pomagava samo enemu paru, da ohrani družino, dom, potem se najino delo splača," često poudarja Matjaž"- ponovi Nina Matjaževe misli. O delu v zakonskih skupinah pa še doda, da imajo pripravljene programe dela po tematiki za vse šolsko leto s potrebno literaturo z delovnimi zvezki in se točno držijo začrtanega.
„Spoštujeva najino preteklost, najine korenine, veva, da sva odgovorna drug za drugega, za družino in sva si v podporo. Individualizem in egoizem ti morda prija na momente, na dolgi rok pa je poguben. Midva sva dva, to je najino vodilo," prepričljivo pove
Nina, ali z drugimi besedami: to je rezultat njunega odgovornega pričevanja v društvu Družina in življenje.
Društvo Družina in življenje
—	Kolikor daješ, prejemaš nazaj!
—	Kakor sem na hitro ugotovila, delo društva Družina in življenje temelji na temeljih krščanske vere, ti pa bojda izhajaš iz ateistične družine," sproščeno nadaljujem pogovor, in niti za trenutek ne podvomim, da bi Nina v svoji odprtosti ne razpredla pogovora dalje.
„Veva, od kod prihajava, spoštujeva najino prepričanje, zato se nama je že na začetku najine poti zdelo povsem normalno, da sprejmeva obe družini. Brez tega bi ne mogla! Ob delu v zakonski skupini sem se začela poglabljati tudi v določene verske resnice; veva, kaj je dobro in zdravo za najino družino in vzgojo otrok. Naučiti se moraš spoštovati svojo in partnerjevo preteklost. To je obdobje izgradnje. V razmišljanjih pogosto prideš do neznank, ko se iščeš. In tu je dobro, da sva dva, ker vsak na svoj način gleda na določeno stvar. Tu je potem možnost skupnih razmišljanj, iskanj. Na naših srečanjih pogosto poudarjava: imamo ena usta za govorjenje in dvoje ušes za poslušanje. In ko to razumeš, znaš sprejemati tudi pomembne odločitve!"
—	Od kod črpaš, črpata energijo, vzgibe za delo v društvu Družina in življenje, za vodenje zakonske skupine v Dolenji vasi, za sodelovanje v domači zakonski skupini na Polici?
„Midva zelo veliko dobiva nazaj. Če namreč daješ, potem tudi dobiš! Samo od tu dobivava vedno novo energijo, prijateljski odnos. Enkrat na mesec se srečujeva z najino skupino v Dolenji vasi, enkrat na mesec na Polici. Vendar to je nekaj tako globokega, postalo je del naju, to nama je samo po sebi umevno, to enostavno potrebujeva! Imamo svoja pravila, ki se jih držimo, zaupen krog, kjer se odkrito pogovarjamo. Ta čas, ki ga vložimo v naše skupno delo, se gotovo bogato poplača! To pravzaprav niso samo srečanja, ni samo čas, ki ga preživimo v pogovorih skupaj. Temu sledijo domače naloge - skupne obnove zakoncev gradiva, ki smo ga predelali na srečanjih, potem so „zmenki", sprehodi v naravo v dvoje, čas, ki ga koristno posvetiva drug drugemu. Vse to temelji na pogovorih med zakoncema. Vse premalo se v hitenju in krizi časa zavedamo, kako pomembni so za dobre medsebojne
odnose prav pogovori!", prijazno pripoveduje Nina in po kratkem premolku doda: "Dobre medsebojne odnose moramo graditi tudi za čas, ko otroci odrastejo in odidejo, in zakonca ostaneta sama. Sindrom praznega gnezda. Partnerja ostaneta sama in vse prevečkrat se zgodi, da potem sama ne vesta, kaj bi drug z drugim, vajena vso pozornost in pogovore usmerjati le v otroke in vsakodnevne obveznosti."
—	Kako vso teorijo, ki jo spoznavaš pri svojem delu v skupinah, in lastna spoznanja udejanjaš v vsakdanjem življenju, v družini, se poskušam neopazno vtihotapiti v njen vsakdan, ko ima vrsto poklicev: žena, mama, zaposlena podjetnica.
Resnobno se nasmehne, potem je odkrita kot ves čas najinega pogovora: „Včasih težko. Včasih smo čisto iztirjeni in takrat ti ne pomaga vse znanje in teorija, ki ju premoreš! Vendar pa oba z Matjažem veva, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Naučila pa sva se pogovarjati, razčistiti nejasne stvari, če ne tisti trenutek, pa kar se da v najkrajšem času, da se negativne, nerazčiščene besede ne nalagajo. To bi ne obetalo prav nič dobrega za medsebojne odnose v družini. Ko greš skozi takšno šolo življenja, se tudi naučiš, kako naprej. Nikakor pa ne gre brez upoštevanja, da sva dva, dve bitji, pogosto vsak s svojim prepričanjem in željami in da brez prilagajanja drug drugemu ne gre!"
Kdo si jemlje pravico vzeti staršem ime - mama in oče?!
-	Kakšni so tvoji/vajini poglede na novi družinski zakonik in na vse razprave, ki polnijo medije in razdvajajo ljudi, predvsem na pravice istospolnih partnerjev do starševstva, posvojitve? - malce skrenem iz najinega prijetnega pogovora v temo, o kateri se mnenja vse preveč krešejo. Pa kaže, da je to tema, o kateri razmišlja in jo morda tudi v določenih segmentih „žuli", saj ima odgovor na dlani:
„Najin pogled na družinski zakonik, ki ga želijo uzakoniti:
Istospolni partnerji naj živijo skupaj, če jim tako odgovarja in si tega želijo, ne morejo in nimajo pravice pa svojih želja vsiljevati otrokom, ki se po zakonu ne smejo odločati sami zase, torej kje in v kakšni skupnosti si pač oni želijo živeti.
Ljudje sprejemajo zakone, take in drugačne. Nekateri zakoni so nam všeč, drugi pač ne. A močnejši od zakona narave ni noben! To bi morala upoštevati tudi stroka. Večina živih bitij, tako živali kot rastline, potrebujejo moške in ženske celice, da iz njih nastane novo življenje. Brez tega ne bi bilo nadaljevanja vrste. Medicina s svojo znanostjo resda zmore marsikaj, še vedno pa potrebujemo žensko in moško celico. In prav tako za razvoj otroka potrebujemo ženski in moški princip vzgoje, ki temelji na različni zaznavi sveta. Ne
želiva, da nama država kot institucija - zaradi pritiska nekaj sto ljudi - z zakonom odvzame naziv mama in oče. In ravno to se bo zgodilo, če se uzakoni tak predlog zakona, kajti na vseh uradnih dokumentih, vlogah, potrdilih ... ne bomo napisani kot mati in oče otroka, pač pa recimo vzgojitelj A in vzgojitelj B, ali pa starš A in starš B, ter podobno, da slučajno ne bi bil kdo užaljen. Midva očitno ne moreva oz. ne smeva biti užaljena, če naju iz mati in oče prekvalificirajo v vzgojitelja A in vzgojitelja B. Nekako se ne moreva znebiti občutka, da se nekateri v naši družbi obnašajo heterofobno."
In potem pogovor spet usmeriva k društvu Družina in življenje in k vrsti aktivnosti, ki jo ponuja svojim članom. Tu so vikend seminarji za voditelje zakonskih skupin, vikend seminarji za zakonske pare, regijska srečanja za voditeljske pare, romarski pohodi, duhovni teden za družine, enodnevno srečanje družin... In ne nazadnje jih povezuje tudi glasilo Družina in življenje, ki izhaja 4-krat na leto.
Nina je prijetna sogovornica. Presenetila me je njena iskrenost, odprtost, ko zna spregovoriti o kočljivih situacijah tudi tako, da svoje življenje „na ogled postavi". Nikoli, pravi, ji to ni bilo težko. „Z Matjažem sva prepričana, da delava dobro, da naju kot voditelja zakonske skupine vodi misel, da se naša srečanja pozitivno obrestujejo vsem nam, ki sledimo ciljem društva Družina in življenje.
O tem rada spregovorim tudi zato, da bi pot vanj poiskal še kdo, ki potrebuje pomoč, podporo in išče pot iz zakonske stiske."
Družina v krizi - te besede so vse prevečkrat le neme črke na papirju, čas, ki ga živimo, pa je vse manj prijazen družini. Zato toliko bolj prijetno zvenijo tiste Ninine besede o delovanju društva Družina in življenje. Družina v krizi? So poti, če jih znamo najti in jih želimo poiskati. To je Nini in Matjažu odlično uspelo!
Alenka Adamič
Otroci naših izseljencev v Županovi jami
V četrtek, 7. julija, popoldne je bilo dvorišče Županove jame »okupirano« s tremi avtobusi tujih študentov. Teh 110 »tujcev«, z vseh koncev sveta, v Ljubljani na Filozofski fakulteti študira slovenščino. So večinoma otroci naših izseljencev. Ob raznih obiskih po Sloveniji so bili tudi v naši jami. Bili so navdušeni, posebno še, ker je bila želja desetih mentorjev, da govorijo
naši vodiči med vodenjem v slovenščini. Redko je bilo le potrebno kakšen stavek dodati ali razložiti v tujem jeziku. Domov, na vse kontinente, bodo ponesli lepe vtise z »malega« končka Slovenije, ki jim je bil dan v naši lepi in enkratni Županovi jami.
Marjan Trobec
Ledena osvežitev v Ledenici
Poletje je v dobršni meri pokazalo svoj pravi obraz in vsaka osvežitev pride še kako prav. Še posebno pa tista v res hladni senci, kjer je le nekje od 4 do 6° C. Govorimo seveda o Ledenici, ki je prva dvorana Županove jame, a vendar ima svojo jamsko katastrsko številko.
Za začetek se podajmo v preteklost. Ledenica pod Taborom je bila že kar nekaj stoletij med domačini poznana kot jama sredi gozda, v kateri je zelo hladno. Nastala je z udorom jamskega stropa, saj se je jama s procesom raztapljanja že tako približala površju, da je strop postal nestabilen in se je udrl. Taki kraški obliki pravimo udornica, za katero je značilno, da ima strme in krušljive bregove ter podorno kamenje na dnu. Tu je glavni vhod v Županovo jamo.
V Ledenici na prehodu iz zime v pomlad zaradi taljenja snega nastajajo ledeni kapniki, po katerih je dvorana dobila ime. Ker je Ledenica takrat zelo hladna, voda v jami zmrzuje in ustvarja ledene kapnike, ki se včasih ohranijo vse do pozne pomladi. Ledenica je tako hladna zaradi žepaste oblike s strmim vhodnim rovom, ki se zrači le v hladnem delu leta, ko v jamo lahko pride hladen zrak. Ta je namreč težji od toplega, zato ga izpodriva in ostane na dnu dvorane (enak proces kot pri toplotni inverziji). Preko leta se lahko segreje le za nekaj stopinj, vendar ne doseže več kot 4 do 6° C.
Janez Vajkard Valvasor je Ledenico omenjal že v 17. stoletju. Opisal je, da so v jami silni in neznansko visoki oboki, kakšni so lahko le v največji cerkvi. Tudi domačini so jamo
dobro poznali, v njej so poleti shranjevali meso. Možno je tudi, da so se v njej ljudje skrivali pred Turki. Tudi med otroki je bila jama zelo priljubljena za raziskovanje.
Domačini pa so v gozdu poznali še eno luknjo, imenovali so jo Brezno pri opolzkem kamnu, ki je bila tudi zanimiva za radovedne oči. Ta vhod v jamo naj bi nastal nekje v 19. stoletju. Župan Josip Perme se je namenil brezno raziskati, da bi preko kakšnega rova našel prehod v Ledenico. Tako je našel novo jamo, ki jo je poimenoval Županova jama. Ko so jamarji kmalu po odkritju jamo raziskali in ji dodelili katastrsko številko 27, so malo kasneje vpisali tudi Ledenico s svojo katastrsko številko 33 in tako je ostalo do danes (za primerjavo: v tem letu je v Sloveniji registriranih že več kot 9.000 raziskanih jam). Seveda pa župan Perme ni mogel priti do Ledenice, ker je bil rov zasut z gruščem in ilovico, sumil pa je, da bi bili jami lahko povezani. Opravil je preizkus z dimom, ki je dokazal povezavo, saj se je dim pokazal v Ledenici, ko je zakuril v Permetovi dvorani. Tako se je začel večletni projekt kopanja 34 metrov dolgega umetnega rova, ki je povezal dve jami v eno, Županovo jamo.
Vabljeni ste na oglede prijetno hladne Županove jame vsako soboto in nedeljo ob 15. uri pod vodstvom strokovno usposobljenega vodiča ali pa za skupine kadarkoli po dogovoru na številko 041 407 705.
Županova jama - Turistično in okoljsko društvo Grosuplje Avtorica: Lučka Oblak Fotografije: Marjan Trobec
Vir: Županova jama, čudežni svet brez sonca, Grosuplje, 2006
julij - 7 / 2010
Grosupeljski odmevi
društva, klubi, zveze
Srečanje društev: Izboljšanje sodelovanja društev z občinami
Litija, 21. 6. 2010 - Pobuda MOJA DRUŽBA je zaživela. Na srečanju predstavnikov društev, ki smo ga 15. 6. 2010 organizirali v okviru projekta Stičišča NVO Osrednjeslovenske regije v Centru Grajski vrt Boštanj, smo skupaj oblikovali vzorce dobrega sodelovanja med društvi in občinami.
Z vprašanjem: »Kaj bi vi naredili, če bi bili župan?« smo dobili odgovore, kaj si društva želijo od županov. Izpostavljeni so bili predlogi, ki niso povezani z denarjem, saj se društva zavedajo omejenih sredstev občinskih proračunov. Društvom zelo veliko pomeni, če se župan udeleži prireditev, ki jih organizirajo in s tem potrdi dobro delo, ki ga opravljajo v družbi, kar je spodbuda društvu za naprej. Menijo tudi, da bi morala biti občina seznanjena s programi društev, zato predlagajo vsakoletna srečanja vseh društev z občinsko upravo. To bi pripomoglo k boljši povezanosti društev med seboj, boljši vključenosti društev v občinske programe, kot tudi seznanjanje društev z občinskimi aktivnostmi. Prav tako bi župan imel večji pregled nad realizacijo programov in s tem tudi nadzor nad porabo občinskih sredstev za delovanje društev. Društva si želijo tudi podporo občine pri računovodskih opravilih, pri pisanju razpisov, predvsem pa je velika želja po društvenih prostorih, ki bi jih morala zagotoviti občina. Tudi na vprašanje: »Kaj lahko društva naredijo za občine?« smo dobili zanimive odgovore. Po mnenju sodelujočih, društva zelo dobro predstavljajo svojo občino na predstavitvah v različnih krajih po Sloveniji in tudi v tujini, organizirajo in pomagajo pri organizaciji dogodkov za občanke in občane, predvsem pa ponujajo programe za prostočasne aktivnosti tako otrok kot starejših.
Celotna pobuda MOJA DRUŽBA je usmerjena v izboljšanje položaja nevladnih organizacij, predvsem boljšega sodelovanja z občinami. Več o pobudi si lahko preberete na spletni strani www. mojadruzba.si, kjer se vsa društva, ki pobudo MOJA DRUŽBA podpirate, lahko vpišete na seznam podpornikov akcije. Na strani boste našli tudi vse županske kandidate, podpornike akcije, ki se bodo zavzemali za boljše sodelovanje društev in občin. Izkoristite priložnost predvolilnega časa in opozarjajte županske kandidate na pomen društev v lokalnem okolju.
Tjaša Bajc
Stičišče NVO srca Slovenije
O čem so se pogovarjali
na srečanju društev?
Tema: civilni dialog -komuniciranje z občinami
Boštanj, 15. 6. 2010
1. Predstavitev udeležencev, iz katere NVO, področje delovanja, primeri dobrih praks sodelovanja z občino:
-	Občina pomaga s prostori, nekaterim društvom je občina opremila sobo, ki pa jo morajo plačevati.
-	Člani društva pečejo dobrote za občinske prireditve.
-	Društvo organizira predavanja, na občini dobijo prostore za predavanja brezplačno, društvenih prostorov nimajo, dobro sodelovanje.
-	Društva ima naveo z vrtci in šolo - predavanje.
-	Prepoznavnost občine preko društev, ki sodelujejo na različnih priredtivah.
-	Društvom objavljajo članke v občinskih glasilih.
-	Občina delno pomaga z razpisi, donatrostva si sami organizirajo.
-	Sodelovanje z občino v redu - načeloma vedno nekaj dobijo, imajo svoje društvene prostore.
-	Z občino dobro sodelujejo, pomagajo jim dobiti sodelujoče na prireditvah, če jih nimajo za plačilo.
-	Občina je krila izobraževanje za turistične vodiče (2 leti nazaj), vendar ni zainteresiranih ljudi.
prostore imajo v krajevni skupnosti brezplačno
-	Pri organizaciji večjih prireditev bi se lahko društva med sabo povezala.
-	Problem: razpisi, na katere razpise se sploh lahko prijavijo.
-	Problem s časom - ni ljudi, ki bi delali.
-	Največji problem: infrastruktura, ki je v občinski lasti, klub jo vzdržuje brez pogodbe, s prostovoljnim delom.
-	Občina pomaga pri organizaciji državnega prvenstva.
Po Sloveniji zelo različne situacije v občinah (kaj občina zagotavlja društvom oz. kakšna je medsebojna komunikacija) - predlog: SVLR, ki ureja lokalno samoupravo predpiše neke enotne standarde.
2. Kaj bi kot župan naredili za NVO v svoji občini?
-	Donacije za manjša društva, za razvoj podeželja, za manjše kmete.
-	Pomoč mladim pri njihovem razvoju.
-	Podpora ljudem, ki so aktivni in ki se potegujejo za razvoj kraja. Naši kraji so še vedno v zaprtem območju, nerazviti.
-	Povezovanje društev pri organizaciji prireditev.
-	Skrb za kvaliteto društev. Med drugim bi združili manjša društva v večja. Sedaj vlada velika razdrobljenost med istorodnimi društvi.
-	Priskrbeli bi skupne društvene prostore. Tako bi imela društva prostor za delovanje in za medsebojno srečevanje. Tako bi lažje sodelovala med sabo.
-	Skupna spletna stran društev (občina zagotavlja vzdrževanje).
-	Podpora občine pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine (različni način, npr. pogodbe, koncesije, prenosi pooblastil...).
-	Stalno (kontinuirano) izražanje priznanja NVO-jem za njihovo delo.
-	Stroški prireditev, ki jih organizirajo društva (ki so v interesu skupnosti) naj bodo sistemsko pokriti s strani občine (npr. komunalna taksa).
-	Občina in župan zagotovi svojemu kraju toliko sredstev, kot jih potrebuje. Tudi za oddih in rekreacijo. Delo društev je usmerjeno za dobrobit kraja. Naj dobijo sredstva, ki jih potrebujejo.
-	Skupno računovodstvo. Skupno računovodstvo je kontorla v pozitivnem smislu nad porabo sredstev, transparentnost, optimizacija razporeditve sredstev.
-	Enkrat letno skliče župan vsa društva (NVO-je). Na tem sestanku podeli pohvale! Izdela PLAN za naprej.
-	Občina ima sklad za društva.
-	Občina ima izdelane kriterije, kaj naredi za NVO-je.
-	Občina animira mlade! Jim redno govori o prostovoljstvu. Tega je premalo. Premalo je zavedanja o prostovoljstvu. Pramalo zavedanja o pomenu dela v društvih.
Projekt: Srce me povezuje - stičišče NVO Srca Slovenije -Kidričeva 1, 1270 Litija 059/927-619, 041 355 927, www.srce-me-povezuje.si
Projekt izvaja: Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a - Vače 10, 1252 Vače
Grosupeljske Sončnice so tekmovale
Življenje sodobne podeželske žene - kmetice je kljub nenehnemu razvoju in novim tehnologijam ter mehanizaciji še vedno zelo naporno. Zavedati se moramo, da mora poleg mnogih opravil na kmetiji skrbeti še za dom in družino. Da je pri tem uspešna potrebuje ob obilici znanja in pridnosti tudi veliko iznajdljivosti in spretnosti. Vse to današnje kmečke in podeželske žene imajo.
To so ponovno dokazale na 5. državnih ženskih kmečkih igrah, ki so bile v nedeljo 11. julija na kmetiji Okršljan na Sv. Florjanu nad Škofjo loko.
Na igrah je sodelovala tudi ekipa Društva podeželskih žena Sončnica Grosuplje. Tekmovalke so se pomerile v različnih igrah, pri katerih je prišla do izraza predvsem njihova spretnost, iznajdljivost in vztrajnost.
Doseženi rezultati so bili ob glavnem namenu, to je preživeti prelep nedeljski dan v družbi sovrstnic, se sprostiti in izmenjati izkušnje z drugimi, povsem drugotnega pomena. Prijetno nedeljsko popoldne, ki ga je na vzorno urejeni kmetiji visoko v škofjeloških hribih preživelo skoraj sto tekmovalk in vsaj še trikrat toliko njihovih navdušenih navijačic in navijačev iz vse Slovenije, bo vsem ostalo v trajnem spominu ter kmečkim ženam nova spodbuda za vztrajanje na življenjski poti, ki so si jo izbrale.
Zaključek skavtskega leta
Maja smo imeli grosupeljski skavti in skavtinje zaključek leta. Letos so ga organizirali najmlajši, volčiči. Dobili smo se pri cerkvi, kjer smo imeli mašo, se razdelili v skupine in igrali roverčka. Nato smo po skupinah odšli proti Magdalenski gori. Na poti so bile tudi točke, na katerih smo morali odgovarjati na vprašanja. Najprej so bila vprašanja v zvezi z Radenskim poljem, nato pa še iz nogometa, saj se je bližalo svetovno prvenstvo. Med potjo smo se morali spomniti točke, s katero se je skupina na vrhu predstavila. Na vrhu smo se zbrali, vsaka skupina je predstavila točko in razglasili smo zmagovalce. Vsaka skupina je dobila tudi torto in prigrizke. Srečanje se je končalo z zabavnim druženjem. Bilo je čisto skavtsko, malo pohoda, uporabe znanja, hrane, zabave, iger itd. Pohvalimo lahko volčiče, ki so kljub temu, da so najmlajši, organizirali odlično srečanje. Vsi smo malo žalostni, saj je srečanj za letos konec. Ampak nas čaka še vrhunec skavtskega leta in sicer tabor. Bliža se čas, ko se bomo vsi odpravile v naravo ter preživeli teden ali več v družbi kitare, ognja, brez računalnikov in ostale tehnike. Potem pa se tako ali tako začne že novo, sveže skavtsko leto, z novimi člani in novimi dogodivščinami.
Eva Travnik,
skavtinja stega Grosuplje1
julij - 7 / 2010
Grosupeljski odmevi
podjetništvo
Hiša kruha pri Pekarn
Pekarna Grosuplje, četrtek, 15. julij 2010
Ob deveti uri je odprla vrata delikatesna prodajalna kruha, pekovskega peciva, sladic, torej vseh izdelkov grosupeljske Pekarne. Ker pa je Pekarna v sklopu Mercatorja, trgovina ponuja tudi vse, kar okoliški zaposleni kupujejo za malico: delikatesne in mlečne izdelke, rezano sadje, pice, bureke, napitke. Kavo si lahko privoščite iz avtomata in pojeste še topel sladki rogljiček ob pultu s pogledom na vedno živahno okolico. Ideja o pekarniški trgovini je dolgo tlela. Grosupeljčani smo se že spraševali, kdaj bomo lahko kupovali kruh v specializirani trgovini, predvsem zato, ker že nekaj let ne moremo grosupeljskega kruha kupovati v Tušu. Vodstvo Pekarne je v dogovoru z upravo Mercatorja sprejelo odločitev, da le postavi novo prodajalno. Uredili so jo v avli, v prostoru, kjer je bil že nekaj časa predviden prostor za prodajalno. Začeli so zbirati soglasja, nato pa so v mesecu in pol uredili vse potrebno za delovanje trgovine. Na otvoritev so prišli župan občine Grosuplje Janez Lesjak, član uprave Mercatorja Peter Zavrl, načelnica upravne enote Nevenka Gorec. Po rezanju traku je bila trgovina ob devetih odprta že tudi za kupce. Gostje in obiskovalci so si ogledali razstavo v prvem nadstropju. Pek mojster je pokazal, kako delajo pletenice, ptičke in zajčke. Bogato slikovno gradivo na panojih pa prikazuje kravajce iz moke in droži, ki so jih včasih uporabljali namesto kvasa. Hlebčke so posušili in jih uporabili za naslednjo peko. To je del naše domače krušne dediščine. Pekarna Grosuplje uporablja tudi kislo testo pri svojem vsakodnevnem delu, prav to pa daje večkrat nagrajenim grosupeljskim hlebcem poseben okus in svežino. Razstava bo odprta do 6. avgusta. Prvi odzivi na trgovino so pozitivni, saj mesto potrebuje tako manjšo specializirano trgovino. Današnji obiskovalci Hiše kruha so bili zadovoljni s ponudbo, predvsem pa so navdušeni nad zgodnjo jutranjo odprtostjo. Trgovina bo odprta od šestih zjutraj do sedmih zvečer, ob sobotah od sedmih do enih, ob nedeljah pa bo zaprta. »Upam in želim, da meščani Grosupljega najdejo pot v našo trgovino, kjer bodo deležni svežih dobrot. Tako svežega kruha jim ne morejo ponuditi nikjer drugod. Prihaja naravnost iz peči. Tudi popoldne in zvečer bo ponudba svežega kruha in peciva popolna. Nekatere izdelke pečemo kar v trgovini, kjer ves čas opojno diši.«
Zapisala Marija Samec
)Qk®v

trgovina
S prerezom traku so novo pridobitev odprli župan občine Grosuplje Janez Lesjak, Mercatorjeva direktorica maloprodajnega območja 07 Greta Šinkovec in direktor Pekarne Grosuplje Miran Hribar.
V Hiši kruha je zadišalo po pravkar pečenem kruhu, ki na police prihaja naravnost iz bližnjih peči.
Strategija socialnega varstva
Predlog strategije razvoja socialnega varstva v občini Grosuplje za obdobje 2on - 2015 / Seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 30. junija 2010.
Tako kot so bile razne strategije na področju kmetijstva, kulture in športa pred časom že sprejete, so svetniki to pot na mizo dobili dokaj obširno gradivo tudi za področje socialnega varstva v občini. Iz analize, ki si jo bralci lahko preberejo na občinski spletni strani, so razvidni mnogi kazalci (ne)uspešnosti občine, ki se slej ali prej odražajo na urejenosti, opremljenosti in sploh kvaliteti življenja v občini. Na nekaterih področjih lahko trdimo, daje kvaliteta še vedno zadovoljiva, na nekaterih znosna, na drugih pa se je kar precej poslabšala. Z dodatnim poseljevanjem v KS Grosuplje in Polica občina nedvomno postaja spet spalna, a z razliko, da priseljeni prebivalci zahtevajo maksimalno opremljenost z družbeno in gospodarsko-socialno infrastrukturo.
Županje za pripravo tega dokumenta imenoval delovno skupino s predstavniki Občine Grosuplje, Centra za socialno delo, Urada za delo Grosuplje, Policijske postaje Grosuplje, Študentskega kluba Groš, Osnovne šole Louisa Adamiča in Fakultete za socialno delo. Temeljno izhodišče politike socialnega varstva države in lokalne skupnosti je, da je vsak sam odgovoren za lastno blaginjo in blaginjo svoje družine. Posamezniki pa, ki si zaradi objektivnih ali subjektivnih vzrokov ne zmorejo sami zagotoviti socialne varnosti, so upravičeni do socialne pomoči. Izvajanje te strategije bo odvisno od sredstev, ki bodo potrjena v posameznih proračunih.
Prostor za kampanje v Grosupeljskih odmevih
Po zakonu o volilni in referendumski kampanji morajo mediji najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov oziroma predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju. Drugi tiskani in elektronski mediji v neposredni ali posredni večinski javni lasti morajo zagotoviti vsem organizatorjem enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil, s pravili iz drugega odstavka tega člena pa morajo zagotoviti enakopravnost organizatorjem volilne kampanje pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov, pri čemer se lahko predvidijo posebni termini ali prostor za politične stranke, ki so že zastopane v državnem zboru, ali za politične stranke in kandidatne liste, ki so že zastopane v predstavniških organih lokalnih skupnosti, in posebni termin ali prostor za politične stranke in kandidatne liste, ki še niso zastopane v državnem zboru oziroma v predstavniških organih lokalnih skupnosti.
Bistvena sprememba za Grosupeljske odmeve je narejena s tem, ko sem predlagal, da se z enim sklepom predvidijo vse oblike političnega oglaševanja ob volitvah ali referendumih. Zanimivo je tudi to, da od leta 2004 občinske službe temu niso dajale posebnega pomena, pa tudi to, da ni bilo nobene razprave, čeprav sem gradivo skoraj v celoti sam pripravil. Sprejeti sklep je objavljen na strani 3. Odgovorni urednik Jože Miklič
Predstavitev gradiva
Jelka Kogovšek je svetnikom v uvodu razložila pripravljeno gradivo, iz katerega povzemamo nekaj glavnih poudarkov.
Nekaj demografskih in socialnih podatkov:
-	V občini se je število prebivalcev povečalo na skoraj 19.000 (januarja 2010 18.965 in 355 več moških kot žensk), od tega jih živi blizu 7.000 v mestu Grosuplje.
-	V občini Grosuplje živi veliko več mladih ljudi, kot je povprečje v Sloveniji (razmerje 76,5 : 114,3 / največ mladih je v Ks Račna, najmanj pa v KS Škocjan). 32,08 % jih je starih med 30 in 49 leti, 12,67 % pa jih je starih več kot 65 let / zanimiv podatek za tiste, ki čakate na upokojitev!).
-	Ob upoštevanju sedanjega povečevanja števila prebivalcev in prostih zazidljivih površin bi Grosuplje leta 2015 štelo 23.500 prebivalcev.
-	Dve tretjini aktivnega prebivalstva je zaposlenega izven občine Grosuplje. Med 6017 delavno aktivnimi je bilo 9 % samozaposlenih in 4 % kmetov.
-	V občini se je v zadnjem letu precej dvignila izobrazbena struktura.
-	Neto plača v občini Grosuplje je znašala 919,94 € (v Ljubljani 1126,13 €, v občinah Domžale, Kamnik, Logatec, Ivančna Gorica, Dobrepolje in Litija so bile nižje).
-	Število brezposelnih je bilo decembra 2008 773, decembra 2009 pa že 1259 (38,9 % s I. in II. stopnjo izobrazbe).
-	Občina Grosuplje ima skupaj v lasti 28 stanovanjskih enot.
Javna služba obsega naslednje storitve:
socialna preventiva; prva socialna pomoč; osebna pomoč; pomoč družini za dom in na domu (slednja je cenejša od oskrbe v zavodih); institucionalno varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji (varstvo otrok in mladostnikov, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje in z motnjami v razvoju; varstvo starejših, z motnjami v duševnem razvoju, s trajnimi poškodbami gibalnih sposobnosti in poškodb glave).
Občina zagotavlja mrežo javne službe za pomoč družini na domu in za to storitev tudi podeljuje koncesije. Med primarnimi nalogami občine je reševanje stanovanjske problematike občanov v okviru celovite občinske stanovanjske politike. Dopolnilne dejavnosti socialnega varstva se izvajajo preko različnih humanitarnih in neprofitnih društev (usposabljanje rejnikov, prostovoljno delo z otroki in mladostniki, z romskimi otroki, preprečevanje zasvojenosti, priprava na starševstvo in na posvojitev ter denarne pomoči iz občinskih sredstev). Zanimivo je, da šola zaznava povečevanje nasilja tako v šolah kot v družinah, pa tudi v okolju (vandalizem).
Usmeritve v prihodnje:
Socialne investicije v prihodnje naj bi se usmerjale v subvencioniranje obrestne mere za stanovanjske kredite in vzdrževanje bivalnih enot za začasno reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih. Dolgoročno naj bi se ustanovil center za pomoč družini na domu. Več naj bi bilo medresorskega usklajevanja (sociala, vzgoja, zdravstvo ...). Zmanjševala naj bi se brezposelnost v občini. V vprašalniku pa je bila zelo opazna razlika v socialnih potrebah med starejšimi in mlajšimi, kar pomeni določene pritiske tako na eni kot drugi strani.
Razprava in sprejem
Janez Pintar (SDS) je v imenu odbora pohvalil pripravljeno gradivo, kar so storili tudi nekateri svetniki v razpravi. Zanimivo pa je, da je Franc Štibernik (LDS) izpostavil na prejšnji seji obravnavan občinski prostorski načrt, s katerim se predvideva zavrnitev približno 500 vlog prosilcem za pozidavo. Vsi ti ljudje bodo slej ali prej bolj ali manj imeli velik socialni/stanovanjski problem. Socialna strategija tega ne omenja. V razpravo so se vključili Janez Kozlevčar (N.Si), Jože Intihar (LDS) in mag. Breda Škrjanec (LDS). Z manjšo spremembo glede dviga praga za povračilo prevoznih stroškov (Kozlevčar) je bila strategija sprejeta, Štibernikov predlog pa ni dobili podpore niti pri županu.
Jože Miklič
»NE« Dobre-poljcem!
Predlog odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda »Zdravstveni dom Grosuplje«
Svetniki so to pot dobili na mizo odlok »v drugo branje«, ki so ga obravnavali že na prejšnji seji. Med tem časom so ga »v prvem branju« obravnavali tudi dobrepoljski svetniki in so ga »popravili« v 10. členu, kjer pa so želeli imeti enakovreden delež pri odločitvah kot Občina Grosuplje, čeprav večji del bremena nosi prav grosupeljska občina, še posebej, kar se tiče vlaganj v zgradbo. Zdenka Cerar (LDS) je kot pravnica ugotavljala, da bo predlogu dobrepoljskih svetnikov težko najti ustrezno rešitev. Janez Mervič (SDS) pa je dejal poleg tega, da je njihov sklep nepošten, da želijo odločati o vseh večjih investicijah, pa tudi o kadrovskih zamenjavah. Poleg tega Zdravstvenemu domu Grosuplje
Janez Mervič je kot razpravljalec na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje menil, da je sklep dobrepoljskega občinskega sveta izjemno nepošten.
s takim odlokom nalagajo kompletno odgovornost še za zdravstvene razmere v občini Dobrepolje, katere pa komaj pokrivajo v domači občini. Predlagal je, če se ne bodo odločili tako, kot je bilo potrjeno z osnutkom, naj se začne postopek o razdružitvi. Marko Podvršnik, direktor Občine Grosuplje, je s pravnega vidika dejal, če se Dobrepoljci niso pripravljeni pogovarjati o grosupeljskem predlogu, bi v Grosupljem lahko začeli s predlogom o razdružitvi, za katerega pa tudi župan meni, da ga bodo morali sprejeti tudi v Dobrepolju.
Svetniki so sprejeli amandma, ki izničuje predlog dobrepoljskih svetnikov. Jože Miklič
Najemnine občinskih poslovnih prostorov
Osnutek sprememb in dopolnitev Pravilnika o oddajanju poslovnih in upravnih prostorov / 36. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 30. junija 2010.
Pravilnik se spreminja v določilih, kjer so navedene cene za najem Družbenega doma Grosuplje, novih prostorov KS Grosuplje in prostorov uprave Občine Grosuplje. Cene se povečujejo zaradi visokih stroškov vzdrževanja navedenih prostorov. V tem ceniku so dodane nove znižane cene za društva s sedežem v občini Grosuplje.
Razprava in sprejem
Janez Dolinšek (SLS) je bil skeptičen glede visokih cen za profitne dejavnosti, Dušan Hočevar (SDS) pa je menil, da so oblikovane cene primerne.
Svetniki so cene potrdili, cene pa veljajo od 1. 9. 2010 dalje.
Jože Miklič
		Za društva *	Za neprofitne dejavnosti	Za profitne dejavnosti
Družbeni dom	celotna dvorana	5,00 €/h	8,00 €/h	100,00 €/h
	polovica dvorane	2,00 €/h	4,00 €/h	50,00 €/h
	avla dvorane	1,00 €/h	2,00 €/h	25,00 €/h
Mala sejna soba občinske uprave		2,00 €/h	4,00 €/h	50,00 €/h
Mala sejna soba KS Grosuplje		2,00 €/h	4,00 €/h	50,00 €/h
Velja za dejavnost društev s sedežem v občini Grosuplje.
Sprememba prometnega režima na Kolodvorski cesti zavrnjena
Ker bi na Občini radi ustregli tistim, ki želijo na Kolodvorski cesti pripravljati tudi v bodoče nekaj prireditev na leto, so pripravili predlog, da bi jo delno zaprli. A je predlog naletel na velika nasprotovanja tako lastnikov zgradb (Davčna uprava RS...), kot strokovnjakov, ki se ukvarjajo s prostorom, pa tudi samih svetnikov, ki so ugotavljali, da je poleg dostopov treba najprej narediti dovolj nadomestnih parkirnih mest. Hkrati naj bi se z zaporo poasfaltiralo parkirišča "upravnega trikotnika" s površino, ki je trenutno še travnik med sodiščem, upravno stavbo in davkarijo, pri čemer so svetniki ugotavljali, da gre še za problem funkcionalnih zemljišč. Poleg tega je bilo v preteklosti prav na tem prostoru že narisanih kar nekaj ve-
likih načrtov s podzemnimi garažami, a kdo jih bo zgradil, pa bi bilo morda dobro vprašanje za kandidate bodočih občinskih svetnikov in župana. Jože Miklič
Informacije, pobude in vprašanja svetnikov - ter odgovori
Krožišče Logo
Zdenka Cerar (LDS) je vprašala, kako kaže s krožiščem Logo. Vodja urada Jože Miklavčič pravi, da se navzkrižni interesi med soglasjedajalci občinskih in državnih cest nikakor ne »pokrijejo« - DRSC še ni dala pristanka.
Toča
Anton Perme (SLS) je vprašal v zvezi z nedavnim neurjem s točo v Grosupljem in
Nov dostop do vasi Predole
Z obnovo železniške proge je nastopila potreba po spremembi sodobnejšega dostopa do vasi z radenske strani, saj je bil do zdaj podvoz pod železniško progo izredno ozek in nizek in se z večjimi tovornjaki ni dalo priti do vasi. Deviacija predvidene nove ceste na tem delu v dolžini 800 m predvideva gradnjo novega podvoza, hkrati pa se ukinja tudi nevaren dosedanji nivojski prehod. Trenutno je narejen idejni načrt s katastrsko situacijo, v kateri so predvidene potrebne površine za odkup ali zamenjavo z lastniki parcel. Svetniki so brez razprave sprejeli sklepe o ukinitvi statusa javnega dobra ter odtujitvi in pridobitvi nepremičnin.
Jože Miklič
okolici. Problem je za tiste ljudi, ki niso imeli zavarovanih kmetijskih pridelkov ali svojih poslopij. Poleg tega je bila ta »katastrofa« najbrž premajhnega obsega, da bi lahko uveljavljali pomoč na državni ravni. Bodo pa na Občini vseeno pobrali vse prijave in pripravili kompletne evidence.
Divjaki
Breda Škrjanec (LDS): Na parkirišču in igrišču šole Brinje se zbirajo »divjaki« avto-moto športa, ki motijo bližnje stanovalce. Policija na neprometnih površinah ne ukrepa. Župan Janez Lesjak pa pravi, da naj ljudje intervenirajo/prijavijo takoj.
»Zastrupitev«, Romi
Jože Intihar (LDS) je dejal, da je naselje Pod gozdom zastrupljeno s »pristno meščanko«, proti kateri menda občani že zbirajo podpise. Imel je še pripombo na obnašanje nekaterih Romov, ki uničujejo imetje z vlomi na bližnja podjetniška dvorišča, s čimer se je strinjala tudi Zdenka Cerar, ki je neposredno romskemu svetniku priporočila, naj se med seboj nekoliko pogovorijo o teh zadevah in tiste, ki to počnejo, vsaj vzgojno opozorijo. Marko Podvršnik je apeliral, naj prenehajo s kurjenjem gum. Župan Janez Lesjak pa poziva k strpnosti in sožitju!
Pločnik ob Ljubljanski cesti
Mag. Božo Predalič (SDS) je ponovno predlagal, da naj bi se začelo z gradnjo dela manjkajočega pločnika ob Ljubljanski cesti. Po izjavah vodje urada Jožeta Miklavčiča naj bi se pločnik zgradil že prihodnje leto.
Jože Miklič
Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v občini Grosuplje za volilno leto 2010
V Zakonu o volilni in referendumski kampanji je predvideno, da se lahko iz proračuna občine delno pokrijejo stroški volilne kampanje za kandidate za volitve župana in liste kandidatov za občinski svet. V skladu s tem zakonom višina delnega povračila stroškov organizatorjem volilne kampanje na volitvah za člane občinskega sveta ne sme presegati višine povračila za dobljeni glas volilne kampanje za poslance Državnega zbora oz. 0,33 €, višina povračila za župana pa ne sme presegati višine 0,12 €, kolikor je bilo določeno za volitve predsednika republike.
Svetniki so sklep sprejeli brez razprave. Jože Miklič
www.jagodic-computers.si
Kataster
oglasnih mest
Vodja urada za prostor Mojca Lovšin je povedala, da je kataster lokacij oglasnih mest in panojev na drogovih javne razsvetljave bil nazadnje potrjen na Občinskem svetu leta 2006, zato je bilo potrebno izvesti ažuriranje katastra. Prav tako je bilo potrebno določiti kataster oglasnih mest za posebne namene v skladu z 11. členom Odloka o oglaševanju v občini Grosuplje.
Odbor za prostor, ki ga vodi Dušan Hočevar (SDS), je k predlaganim noveliranim oglasnim mestom dodal še eno lokacijo na Velikem Vrhu in eno na parkirišču pod Magdalensko goro. V razpravi je Franc Štibernik (LDS) dejal, da je kataster pomanjkljiv, saj na primer v Sončnih dvorih ni nobene predvidene lokacije za oglaševanje, pa tudi pred Dvorano Brinje bi moralo biti novo oglasno mesto, v Jerovi vasi ter pri trgovskih centrih TUŠ in Mercator. Svetniki so z dodatnimi predlogi noveliran kataster oglasnih mest potrdili.
Jože Miklič
Tudi v Rogu in številnih zamolčanih grobiščih ležijo pobiti Slovenci!
Krvavi davek, ki ga je plačal slovenski narod v 2. svetovni vojni, je bil (tako v zadnjih dveh desetletjih ugotavljajo tudi zgodovinarji) mnogo prevelik. A če število vseh takratnih prebivalcev primerjamo v občini Grosuplje s številom vseh žrtev vojne na obeh straneh, je ta številka zastrašujoča. Verjetno smo v tem žalostnem deležu visoko na vrhu v Sloveniji.
Naj navedem nekaj podatkov za podkrepitev! Kot žrtve fašizma in nacizma je bilo ubitih 290 ljudi, 435 pa naj bi bilo pobitih s strani komunizma. Slednje število je povzeto po postavljenih spominskih obeležjih po letu 1990. V tem številu pa se je še posebej treba spomniti tistih 30 ljudi, ki so bili pomorjeni na začetku vojne do jeseni leta 1942, ter 315 ljudi, ki so bili pobiti po koncu vojni brez sodbe. K temu je treba še dodati, da na spominskih obeležjih, postavljenih po letu 1990, niso vsi zapisani, saj so bili nekateri že pokopani v svojih družinskih grobovih, nekaj pa je bilo tudi takih sorodnikov, ki niso hoteli (ali dovolili), da se jih zapiše v kamen.
In zakaj je treba v Grosupeljskih odmevih pisati o tej težki zgodbi (mi bodo spet nekateri očitali)? Zato, da se »resnica prav spozna«. Glede spoznavanja resnice pa je več možnosti, a kljub temu ostaja le ena. Mnogi so to resnico zamolčali (večina pa je morala molčati). Ko pa je prihajala na dan, so jo začeli
izkrivljati. In to počnejo nekateri še danes!
Prav tistih 30 pobitih do jeseni 1942 govori o tem, da so se le-ti ljudje oziroma njihovi sorodniki, sovaščani, prijatelji, somišljeniki ... imeli pravico braniti pred krvoločnim partijskim nasiljem, ki so ga komunisti izvajali samo zato, da bi se čim prej in čim bolj temeljito znebili konkurence, da so lahko prišli do oblasti. Kljub poznejšim obljubam (v glavnem po kapitulaciji Italije), da bodo naredili raj na zemlji (brez davkov...), se je že po vojni pokazalo, kaj je bil sposoben komunizem. Najprej so morali pobiti vse, kar ni »pokleknilo«. Številke so pošastne, čez Slovenijo pa so se valile trume poraženih vojska. Zelo veliko so jih pobili in zasuli v razne tankovske jarke. Sledile so nacionalizacije, nato čez nekaj let še arondacije. Roke so zvezali vsej inteligenci, zaplenili lastnino fabrikantom, gostilničarjem, trgovcem, kmetom in še mnogim drugim. Z lastnino so upravljali tako, da je z leta v leto zgubljala vrednost. Od vseh najbolj pa so bili na udaru kristjani, še posebej katoliške cerkve.
Sledil je celo Goli otok, pa Grgur in še vrsta drugih zaporov, kjer so veliko hujše preizkušnje kot v ruskih taboriščih preživljali njihovi lastni donedavna somišljeniki. Mnogi teh preizkušenj niso preživeli ali pa so ostali na ravni duševnih ali telesnih pohabljencev.
>
Lahko pa posežemo še nekoliko pred vojno in bomo spoznali, kaj nam sporoča okrutni stalinizem, ki je bil »sposoben« celo kolaborirati z nacizmom. Že precej knjig lahko prebere-
te o predvojnih partijskih »ribarijah« in in-štrukcijah v ruski vohunski službi. Z lahkoto pa spoznamo (če smo na to pripravljeni), da nobeden od vseh treh totalitarizmov ni mogel imeti prave prihodnosti.
Potem pa se najdejo nekateri, ki se celo pod krinko skrbečih za narodne vrednote vedno znova po starih obrazcih brezkompromisno postavljajo na okope in vseh teh, tudi v zadnjih časih razkritih zgodovinskih resnic, nočejo niti slišati in jim celo dajejo drugorazredni pomen ter z diplomatskimi triki in s pomočjo večine medijev (ki so več ali manj samo v eno stran naravnani) trobijo, kako je treba gledati samo v prihodnost. Nas pa (ki smo že leta 1990 stopili korak pred drugimi in ob 1. novembru, takratnem dnevu mrtvih, naredili prvi korak k spravi na ta način, da smo se tudi na zunaj kot predstavniki skupnosti spomnili VSEH ŽRTEV VOJNE) zmerjajo s klerofašisti in drugimi nizkotnimi oznakami.
Ne! Brez razčiščene preteklosti tudi svetle prihodnosti ne more biti! Tega bi se že zdavnaj lahko zavedali - še posebej zdaj, ker smo, hvala Bogu, v Evropi. In čeprav ta Evropa ni brez greha, bo treba v marsikaterem pogledu urediti osnovne civilizacijske dolžnosti, sicer bomo tonili tudi v aktualni krizi vedno globlje do končnega propada.
In prav zato je treba tudi mladim povedati, kakšna je bila naša preteklost, na kateri se ne more graditi boljša prihodnost, če bo še naprej temeljila na laži. Država in vsaka skupnost temeljijo lahko le na VARNOSTI, REDU in PRAVIČNOSTI, kar je v svoji pridigi na spominski slovesnosti pri Breznu pod Krenom v
Kočevskem Rogu izpostavil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres. Vsak zločin poruši moralni in pravni red. Zato ga je treba obsoditi, da se vzpostavi ravnotežje. Ne sme pa se te obsodbe delati iz maščevalnosti ali iz sovraštva! Po obsodbi nato sledi dejanje odpuščanja, ki pravzaprav šele s tem dobi pravo podobo sprave.
V medijih smo večkrat v preteklih 20 letih tudi slišali, da sta pokojni nadškof dr. Alojzij Šuštar in nekdanji predsednik predsedstva Milan Kučan že naredila spravo. Taka govoričenja pa še zdaleč ne ustrezajo dejanskemu stanju, še manj pa izvirajo iz kakšne družbene ali morda celo resne politične analize. Ali so le plod površnega poznavanja te naše tragične preteklosti s strani novinarjev ali pa celo zavestnega naslajanja nad usodo trpečih svojcev, ki so morali v sebi nositi bolečino dolga desetletja?
Prav zato je bilo letos, 4. julija, 20 let po prvi spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu tako pomembno, da se je med žalujočimi pojavil premier Borut Pahor in povedal nekaj, sicer ne do konca dorečenih besed, a so v sebi vseeno nosile toliko upanja, da lahko pričakujemo v nadaljnjih letih korake v smeri sprave slovenskega naroda. Vse to pa, tako sem trdno prepričan, nam lahko pomaga tudi na poti iz sedanje zelo globoke krize v boljšo prihodnost. Ali pa je šlo le za slepilni manever? Tudi to se bo slej ali prej pokazalo. Prepričan pa sem, da bo v grosupeljski občini na tem področju treba še marsikaj narediti.
Jože Miklič
Krakow - odlično izhodišče za številne znamenitosti
Krakow je eno največjih poljskih mest in glavno mesto Malopoljskega vojvodstva. Do 16. stoletja se je ponašal z nazivom prestolnice Poljske, še vedno pa ostaja daleč najbolj priljubljeno turistično mesto v tej državi. Leta 2004 je tam živelo 760.000 ljudi. Za izlet tja smo se odločili ob koncu junija, ko je bilo mesto že »okupirano« s številnimi tujci.
Mesto ob Visli, ki je v začetku junija utrpelo ogromno škodo zaradi poplav, je »srce« Poljske. Kljub temu da so leta 1596 za mesto prestolnice določili Varšavo, Krakow še vedno ostaja najbolj priljubljeno stičišče študentov, turistov in raznovrstnih kulturnih dogodkov. V nasprotju z Varšavo, ki je bila med vojno porušena, se Krakow ponaša z bogato zgodovino. Največja znamenitost mesta je grad Wawel, kjer so tudi grobnice kraljev. Tam so pred kratkim pokopali tudi predsednika Lecha Kaczinskega in njegovo ženo Marie, ki sta umrla v letalski nesreči.
Celotni stari del mesta je pod okriljem Unesca, kraj pa si lahko ogledate tudi med vožnjo s konjsko vprego. Cene so v vseh pogledih (hrana, pijača, avtobusne karte, obleke^) bistveno nižje kot pri nas. Tako lahko tudi za manj kot evro dobite okusno kavo v samem centru mesta, sicer največjem srednjeveškem trgu v Evropi z imenom Rynek Glowny; in za okoli osem evrov obilno kosilo v starem delu centra. Na trgu izstopata predvsem Marijina katedrala in renesančna tržnica. Mesto sicer krasijo številne cerkve, ki jih Poljaki množično obiskujejo. Ravno pred kratkim so odprli prenovljeno Schindlerjevo tovarno, katero številni poznajo (le) zaradi Spielbergovega filma Schindlerjev seznam. V sami tovarni pravzaprav Schindlerju ne posvetijo toliko pozornosti - poudarek je predvsem na življenju Judov v času druge svetovne vojne. Gre za muzej, nedvomno vreden ogleda, saj ob številnih filmskih prikazih izpovedi preživelih Judov, glasbeni spremljavi, dokumentaciji, fotografijah in še čem drugem pusti globok pečat pri vsakem od obiskovalcev.
Pomembna prednost Krakowa je tudi dostopnost do številnih znamenitosti. Do
koncentracijskega taborišča Auschwitz (po poljsko Oswiecim) vas z avtobusom ločita dve uri vožnje (karta v eno smer stane približno tri evre); do zanimivega rudnika soli v kraju Wieliczka je pol ure, do znamenitega romarskega mesta Czestochowa pa tri ure vožnje.
Auschwitz: od tam ne boste odšli brezbrižni
Poljska beseda Oswiecim tujcem ne pomeni kaj dosti, beseda Auschwitz pa zbudi strah v vsakemu. Auschwitz ima tri
koncentracijska taborišča. Tri kilometre stran od znanih taborišč Auschwitz II in Birkenau je namreč še delovno taborišče Auschwitz III. Vsak obiskovalec se vključi v eno izmed številnih turističnih skupin. Turistični vodiči vas dve uri vodijo po Auschwitzu II, ki je prenovljen v muzej, nato pa še eno uro po taborišču Birkenau. Na začetku si v majhni dvorani ogledate film o življenju Judov v času druge svetovne vojne. Že iz dvorane mnogi odidejo pretreseni, ogled taborišč pa doda še svojo mero: vidite lahko čeveljce,
>
>ki so jih vzeli Judom ob prihodu v taborišče; njihove zobne ščetke in glavnike; lase, ki so jih odstrigli ženskam in uporabili za proizvodnjo različnih stvari; obleke, kovčke,^ Naša turistična vodička je med vodenjem po Auschwitzu II dejala: »Osebno se mi zdijo ravno lasje odličen dokaz, da Nemcem ni bilo mar za Jude. Vsako stvar so izkoristili, porabili za kaj drugega.«
V taborišču Birkenau lahko vidite bivalne prostore in sanitarije. Vsak je imel le 15 sekund, da je opravil potrebo, zato je tam nemalokrat prihajalo do prerivanja. Pot vas nato vodi do vagona ob koncu železniške proge - na eno stran so razvrstili tiste, ki so bili zmožni opravljati delo; na drugo stran tiste, ki so šli naravnost v plinske celice. Ogled se zaključi pri podrtih plinskih celicah, kjer je umrlo več kot milijon Judov, Romov, homoseksualcev, Poljakov ter vojakov Sovjetske zveze. Desno zagledate tudi spominski kraj, narejen po dogovoru s preživelimi Judi. Ti ne želijo, da bi podrte objekte obnavljali. Po vojni so si zaželeli le spominski kraj z milijon granitnimi kockami, ki simbolizira število ubitih v taborišču. Eden izmed preživelih je naši vodički z naslednjimi besedami pojasnil, zakaj je pomembno, da spomin na te vojne grozote ostaja živ: »Enkrat so že ubili milijon Judov. Če bomo dopustili, da to utone v pozabo, jih bomo ubili še drugič.«
Tamara Barič
Grosupeljčani v Črni gori
Želja, da bi videli Črno goro, je v članih Univerze za tretje življenjsko obdobje tlela že dalj časa. Letos pa se je pokazala zanimiva priložnost, da sodelujemo s psihologom Borutom Hrovatinom, ki živi v Žalni pri Grosupljem, trenutno pa deluje v Črni gori, kjer preko programov evropskih skladov pomaga marginalnim skupinam. Organizatorka Malči Šturm se je dogovorila s Kompasom za logistiko, s Turističnim in okoljskim društvom Županova jama in Upokojenskim društvom pa za popotnike in 25. junija smo ob desetih zvečer krenili na pot.
S krajšimi nočnimi postanki na avtocestnih počivališčih smo zjutraj prispeli v Dubrovnik in si ga ogledali. Pot smo nadaljevali do Kotorskega zaliva, si ogledali Kotor in se mimo Budve zapeljali v Ulcinj. Nastanili smo se v hotelskih stavbah, razporejenih po hribu nad ulcinjsko plažo in promenado. Prvi dan smo se z avtobusom zapeljali do peščene »Velike plaže«, ki se vleče 15 km od Ulcinja do albanske meje. Zvečer smo imeli literarni večer, ki sta ga pripravili Marija Tavčar in Marija Samec, na katerem smo se spoznali z Njegošem in njegovimi sodobniki.
O razmerah v Črni gori in programih, ki jih s finančno pomočjo evropskih skladov tukaj uresničuje, nam je spregovoril gospod Hrovatin in nas tako že pripravil na srečanje z upokojenci Ulcinja. Z njimi smo se srečali nek večer na vrtu upokojenskega doma. Predstavili smo jim naše delu v društvih, tretji univerzi in upokojenskem društvu. Gospod Hrovatin jih je želel spodbuditi, da bi tudi v Črni gori začeli upokojenci obiskovati tretjo univerzo, da bi duhovno in telesno aktivno preživljali svoj čas. Posedli smo skupaj za mize, ko je po začetnih zadregah pogovor stekel, se skoraj nismo znali ustaviti. Če je tudi v ulcinjskih upokojencih srečanje pustilo tako močan vtis, kot smo ga doživeli mi, upam, da bodo tudi naše besede in želje gospoda Hrovatina padle na plodna tla.
V Ulcinju je bil okoli leta 1600 zaprt in prodan za sužnja španski pisatelj Cervantes. Mesto Ulcinj se je tedaj imenovalo Cita di Dolcinio in nekateri domnevajo, da je po njem poimenoval svojo izvoljenko Dulčinejo, junakinjo iz romana Don Kihot. Mesto je v potresu izgubilo značilno podobo starega
obmorskega mesteca, le na vzpetini še stoji trdnjava in v njej trg, na katerem so prodajali sužnje.
Izlet v Cetinje in na Lovčen je bil osrednji dogodek tega potovanja. Lokalni vodič nam je pripovedoval o življenju v teh krajih o bogati zgodovini in pomembnih ljudeh. Cetinje so pravi biser sredi gora, ki nam je dal vedeti, da so tu nekoč bivali vladarji.
Vzpon na Lovčen je že zaradi ovinkaste ceste poseben, težaven pa je tudi vzpon po 461 stopnicah do mojstrovine Ivana Meštrovića - mavzoleja, v katerem je pokopan Petar Petrović Njegoš, sodobnik našega Franceta Prešerna. Gospa Tavčarjeva nas je z recitacijami postavila za nekaj sto let nazaj in ustvarila posebno kulturno vzdušje, da smo se vsi junaško spopadli s stopnicami in se povzpeli na vrh Lovčena. V vasi Njeguši smo poskusili pršut in vino vranac, nekateri pa smo si ogledali tudi Njegoševo rojstno hišo. Pot nazaj nas je vodila po lepi panoramski cesti nad Kotorskim zalivom. Ustavili smo se tudi v Budvi, da smo ujeli poletni utrip še v tem mestu. Malo starega je ostalo v teh obmorskih krajih, saj jih je leta 1979 prizadel hud potres in uničil stara mestna jedra.
Zanimiva izkušnja je bil izlet v Albanijo, v Skadar. Vodil nas je misijonar salezijanec, ki sedaj živi v Podgorici, nekaj časa pa je delal v Skadru. Iz lastnih izkušenj nam je pripovedoval o krvnem maščevanju Marija Samec
v teh krajih, čeprav so trdili, da so ga izkoreninili. Srhljive so bile zgodbe o brezupu in kriminalu, ki je zajel Črno goro po ločitvi od Srbije, ko so živeli v blokadi in je primanjkovalo celo hrane. Spremembe, ki so tako kot druge dežele zadele tudi Albanijo, so povzročile pravo revolucijo med delavci, ki so razbijali stroje in tovarne, kot da so ti krivi za njihovo revščino. V mestu smo si ogledali staro ulico, rimskokatoliško in pravoslavno cerkev ter džamijo, v okolici pa še star kamnit most in trdnjavo nad mestom.
Izjalovila sta se nam le izleta. Na Ado Bojano, otok sredi reke, nas niso pustili zaradi nudistične plaže, ogledali pa smo vsaj en krak reke Bojane, ki se izliva v morje. Drugi predlagani izlet z ladjico po Skadarskem jezeru nam je odnesla demokracija. Zapeljali pa smo se po njegovem bregu in opazovali pester rastlinski in živalski svet.
Moji vtisi po obisku te nekdanje jugoslovanske republike so mešani. Ponekod začutiš veličino dežele, ki jo je nekoč imela, drugje pa umazanija izniči lepe vtise. Iskali smo stasite črnogorske dvometraše, kot je bil Njegoš, pa jih nismo našli, saj je 85 % prebivalcev v Ulcinju albanskega porekla. Ljudje pa so pregovorno prijazni in dobro smo se počutili v pogovoru z njimi. Prizori s tega izleta mi bodo še dolgo zaposlovali spomine.
Razstava vojaške radijske tehnike
Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, ponedeljek, 21. 6. 2010
Ob občinskem prazniku in dnevu državnosti je v galeriji knjižnice Janez Červek, dipl. inž. str., na ogled postavil svojo zbirko vojaške radijske tehnike, ki še deluje. Vse prisotne je pozdravila direktorica knjižnice Roža Kek in predstavila radioamaterja in zbiralca Janeza Červeka (S57J), ki nikoli v nobeni vojski ni bil vezist, niti se ni kako drugače ukvarjal z vojaškimi zvezami. Radioamater je že 28 let in v tem obdobju je osvojil vse diplome, ki največ pomenijo med radioamaterji sveta. Z zbiranjem vojaške radijske tehnike se ukvarja 10 let, zadnjih nekaj let intenzivno in želi zbrati čim več delujočih vojaških radijskih naprav.
Njegovo zanimanje za te naprave se je začelo pred 23 leti, ko si je pri prijatelju, radioamaterju Miranu Hazslakiewiczu, ogledoval zanimivo vojaško postajo iz druge
svetovne vojne, in sicer Wireless Set No. 48. Po prijateljevi smrti je postajo podedoval. Ker ni o njej našel nobenih podatkov, je v kotu čakala na boljše čase. Počasi je pridobival odpisane radijske postaje, ki jih je uporabljala bivša jugoslovanska, pozneje pa tudi Slovenska vojska. Preko interneta je našel podatke in elektro shemo za staro radijsko postajo. Ugotovil je, da bo treba zamenjati nekaj elektronskih cevi, ki so jih nehali izdelovati pred letom 1950, vendar jih je še možno dobiti v ZDA. Sin je začel s podstrešja nositi ostale postaje in se igrati z njimi. Tedaj se je odločil, da se začne resno ukvarjati z zbirateljstvom. Imel je srečo, da je dobil veliko knjig za servisiranje in remont vojaških postaj, ki jih je spisala in izdala bivša jugoslovanska vojska. Tako je imel pomembne podatke o tem, kakšen pribor so imele posamezne postaje in je lažje iskal in nabiral potrebne stvari. Od vsega začetka tudi nadgrajuje katalog svojih eksponatov s podatki in slikami. Ob osamosvojitvi Slovenije je prostovoljno sodeloval v Manevrskih strukturah narodne zaščite. Sodeloval je pri več akcijah nabave oborožitve in drugih sredstev, med drugim maja 1991 tudi v akciji HRAST, v kateri so v Slovenijo pripeljali večjo količino modernih radijskih postaj RACAL treh tipov. Po en primerek vseh treh tipov ima tudi v svoji zbirki. Za sodelovanje v akciji Hrast je dobil spominski znak HRAST št. 38. Za delo pri formiranju 1. specialne brigade MORIS je dobil bronasto priznanje, ima pa tudi bronasto medaljo Slovenske vojske. V znanstvenofantastičnih in akcijskih filmih lahko velikokrat vidimo, kako kak 'računalniški' strokovnjak, ko odpovedo
vse druge možnosti, v kleti najde zaprašeno radijsko napravo, ki jo samo vklopi in že deluje, hkrati pa jo ta »strokovnjak« zna tudi uporabljati, celo telegrafijo obvlada. Kaj takega je res možno le v filmih. Praksa je popolnoma drugačna. Za delovanje radijske je potrebno veliko znanja, izkušenj in pazljivosti.
Naprave, ki dalj časa niso bile uporabljene, imajo korodirane kontakte, nekateri elementi manjkajo ali so poškodovani. Elektronske cevi je potrebno najprej za nekaj ur priključiti na zmanjšano napetost gretja, da se kondenzatorji ponovno formirajo. Različni kondenzatorji imajo različno življenjsko dobo. Kondenzatorji so z leti vse bolj občutljivi na napetostne sunke in zelo radi odpovedo, predvsem pri vklapljanju. Nekateri standardi so se spreminjali, zato je potrebno poznati tudi te spremembe.
Župan Janez Lesjak je poudaril pomen vezistov v času zadnje osamosvojitvene vojne v Sloveniji, ki so jih v vojski zanemarjali, saj niso imeli ne naprav ne usposobljenih ljudi. Pa so se hitro usposobili, saj so dobre zveze ključne. Zato je hvaležen gospodu Červeku, ki nosi vzdevek Admiral, da se je lotil zbiranja radijskih naprav, ki hitro zginevajo, saj gredo takoj v razrez, ker so delikatno orodje v rokah nepoklicanih. Zakaj taka razstava? Za galerijo je ta razstava malce nenavadna, je ugotovil župan Janez Lesjak, v času osamosvojitvene vojne poveljnik Teritorialne obrambe ljubljanskega območja. Razstavljene so vojaške, specialne komunikacijske naprave, ki v izjemnih situacijah skrbijo za povezovanje in koordinacijo delovanja, tako vlogo pa imajo tudi knjižnice. Otvoritve razstave sta so se udeležili tudi Jože Jamnik, ki je bil poveljnik centra za zveze pri vojaškem odseku v Grosupljem, Toni Stipanič, direktor Iskre, ki je izdelovala radijske naprave, in major Marko Košir, poveljnik 11. bataljona za zveze Slovenske vojske, ki nas je povabil na dan odprtih vrat na Vrhniko ob 22. juniju, dnevu rodu za zveze.
Gospod Janez Červek, v uniformi, ki jo je nosil v času slovenske osamosvojitvene vojne, nas je popeljal skozi razstavo z znanjem in odličnim poznavanjem naprav za zveze. Vzpostavil je tudi zvezo z radioamaterji, ki so v tistem trenutku oddajali, in tako je dokazal, da naprave res delujejo. Ves čas mu je pri razstavi pomagal sin Janez. Tri dni so bile naprave na ogled in vse tri dni je gospod Červek sam vodil po razstavi.
Marija Samec
julij - 7 / 2010
Grosupeljski odmevi
iz naših krajev
Kapelica na Mali Ilovi Gori v novem sijaju
V času rasti pomladi po veliki noči smo na Mali Ilovi Gori imeli praznik. Sredi vasi smo se razveselili nove kapelice. Iz osrednjega simbola na Mali Ilovi Gori, križanega Kristusa v stari kapelici, je v novi cerkvi izšlo Povišanje sv. križa in sedaj vstali Kristus v novi kapelici.
Vaščani Male Ilove Gore smo se odločili, da staro kapelico zaradi preurejanja vaškega jedra prestavimo ob rob ceste, zaradi česar je bilo potrebno postaviti novo kapelico. Želeli smo postaviti objekt, ki bi odražal globalizacijske trende. Po daljšem iskanju optimalne oblike in podobe je arhitekt Gašper Demšar s sodelavci po daljšem iskanju končno oblikoval objekt, ki s podobo odraža simboliko Jezusovega vstajenja. Vnaprej smo bili dogovorjeni s svetovno znanim umetnikom patrom dr. Markom Ivanom Rupnikom, da bo v tej kapelici upodobil vstalega Jezusa, zato smo na kapelico dali napis, ki ga je za velikonočni čas napisal pisatelj Ivan Cankar: 'Luč je in Bog je radost in življenje.'
Slovesnost blagoslovitve je bila v soboto, 10. aprila, pred belo nedeljo, ki jo je papež Janez Pavel II. razglasil za nedeljo božjega usmiljenja, kar tu simbolno izraža vstali Jezus.
Slovesnost blagoslovitve je vodil sovaščan, ljubljanski pomožni škof doktor Anton Jamnik ob somaševanju domačega župnika Franca Škulja, župnikov iz Ambrusa in Kopanja ter misijonarja na Madagaskarju Janeza Krmelja. Pri maši sta sodelovala Godba Dobrepolje in cerkveni mešani pevski zbor.
Pater Marko Ivan Rupnik se blagoslova ni uspel udeležiti, a za slovesnost je zapisal nekaj misli o mozaiku, ki so jih prebrali: 'Velikonočni evangeliji opišejo srečanja apostolov z Vstalim in poudarjajo, da je stopil v sredo mednje. Ko mi je Slavlko Jamnik prvič pokazal tole kapelico, je izrazil željo, da bi izdelali srečanje med Marijo Magdaleno in Vstalim, sem najprej pomislil na stavek: »Gospod je stopil v sredo mednje.«
Ta kapelica je prav sredi vasi in kaj lepšega si lahko zaželite, kot da Gospod sam stopi v sredo med vas, tu, na Mali Ilovi Gori. Kristus stopa in se spušča po vasi, obdan z novo lučjo, ki sije iz Njega. On je naša luč, on je tisto pravo sonce, ki ne zatone več.
Kristus kaže svoje rane. Če ga je Oče obudil, bi mu gotovo lahko tudi zacelil rane. Rane razodevajo, da se je Kristus popolnoma dal ljubezni. Tako nas je ljubil, da se nam je zaupal in se nam dal v roke. Zato ga tudi samo preko sijočih ran prepoznavamo, kot so ga apostoli.
In kadar vam bo težko ljubiti in se žrtvovati, ko boste v skušnjavi _ takrat stopite na vas, da ga srečate in da se prepričate, da se ljubezen uresničuje na velikonočen način, da se človek reši smrti z ljubečo daritvijo sebe kot seme, ki umre in zato požene živ, sočen poganjek. Apostoli so sprejeli Njega, ki je stopil v sredo mednje, in so z Njim stopili v večnost - naj se to zgodi tudi tu, na Mali Ilovi Gori.'
Iniciator postavitve kapelice, vaščan Slavko Jamnik, se je ob koncu še zahvalil:
_ 'Naši predniki so s pogumom, vztrajnostjo in globoko vero skozi vsa stoletja na tem mestu pred kapelico iskali in našli potrditev gesla, ki piše na kapelici. Bogu in njim gre prva zahvala, da smo danes tako zbrani in da imamo možnost spoznavati to Luč. Posebej pa bi se rad danes zahvalil arhitektu Gašperju Demšarju in njegovim sodelavcem za potrpežljivo in uspešno iskanje arhitektonske rešitve te kapelice; inženirju Tonetu Corelu, ki je z veliko strokovnostjo in izkušnjami znal izdelati in postaviti to kapelico; električarju Marjanu Strnadu, ki je ubral pot, da je kapelica od znotraj in zunaj osvetljena; posebej pa še patru Marku Ivanu Rupniku in njegovim sodelavcem, ki so se potrudili pri izdelavi mozaika. '
Zahvalil se je še vaščanom, ki so prispevali za kapelico, in ostalim sodelujočim.
Po slovesnosti so vaščani za vse pripravili pogostitev in veselo razpoloženje je trajalo pozno v noč.
Urban Jamnik in Drago Samec
P.S.: Stara kapelica
Ljudski glas ve povedati, da je na tem mestu stala kapelica že več kot 500 let, postavili pa naj bi jo stiški menihi skupaj s takratnimi vaščani.
Ta kapelica je bila s konca 19. stoletja, vendar je bila tudi nestrokovno popravljana, četudi je bila zaščitena. Iz kapelice odprtega tipa z lesenim oltarčkom in Kristusom na razpelu so križ ukradli, kipca pa so sedaj premestili v zakristijo cerkve.
Odprtje in blagoslov novega gasilskega doma na Mali Ilovî Gori
24. julija so prerezali trak v prisotnosti številnih gasilcev in vodstva Gasilske zveze Grosuplje, blagoslov pa je opravil domačin, škof dr. Anton Jamnik.
Povorka se je zbrala na cesti pri »Škindrovi domačiji« in je v oblačnem vremenu ob taktu Godbe Dobrepolje krenila pred gasilski dom. V njej so bili predstavniki vseh 18 gasilskih društev iz grosupeljske gasilske zveze in še nekaj iz sosednje dobrepoljske. Na slavnostni tribuni so se zbrali poleg domačega predsednika Marka Godca in tajnika Toneta Kastelica ml. ter mladega voditeljskega para, ki sta usklajeno peljala prireditev k vrhuncu, še škof dr. Anton Jamnik, predsednik Krajevne skupnosti Ilova Gora Slavko Jamnik ter predsednik GZ Andrej Bahovec in tajnik GZ Božo Knez. Predsednik Marko Godec je poleg detajlov iz kronike gradnje povedal tudi, da so ob prostovoljnem delu velik del materiala in sredstev prispevali sami člani, sponzorji, pomemben del pa tudi Ministrstvo za obrambo - Direkto-rat za zaščito in reševanje R Slovenije. Predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec je k čestitkam in zahvali maloilovskim gasilcem
dodal še nekaj spominov, ko je spremljal gradnjo in pri tem omenil številčnosti ljudi, ki so sodelovali pri delu, največkrat med njimi pa je srečal Breznikovega Ivana. Dom naj bo v bodoče tudi izziv mlademu pokolenju, ki naj bi se še bolj dejavno vključevalo v razvoj gasilstva. Predsednik KS Mala Ilova Gora Slavko Ja-mnik se je najprej zahvalil vsem sodelujočim pri gradnji, še posebej predsedniku društva in ožjemu gradbenemu odboru. Poleg prostorov za gasilske dejavnosti je v njem prostor za športne dejavnosti, tudi za druženje vaščanov in ga bodo uporabljali lahko vsi krajani. Hkrati se je zahvalil preteklim rodovom za pogum in poudaril, da sta danes poleg tega potrebna sožitje in solidarnost, če hočemo, da bo družba napredovala.
Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik je pred blagoslovom nekoliko v šali povedal, da je na Ilovi Gori vsak, ko je krščen, že gasilec. Tudi sam je postal gasilec v mladih letih in je še vedno član društva, le nekoliko manj dejaven, od kar ga ni doma. Plemenito delo gasilstva je lahko zgled pri skupnem delovanju v družbi. Blagoslov gasilskega doma s podobo sv. Florjana pa je znamenje človekovega zavedanja, da je Bog z nami. Še posebej je poudaril ponos na svoje korenine, saj je le-ta še posebej potreben v današnjem času. Nato so podelili nekaj spominskih plaket in priznanj, med njimi tudi najstarejšim še živečim članom: Francu Godcu, Mariji Križman, Antonu Kastelicu st., Antonu Pajku in Jožetu Pečjaku. V kulturnem programu sta nastopila Darko in Martin z diatoničnima harmonikama ter
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1953. V prvih letih so delo pretežno namenili gradnji doma, ki so ga zgradili v nekaj letih. Ker pa je stari gasilski dom precej načel zob časa, so se leta 2002 odločili, da bodo začeli z novogradnjo v skladu z zahtevami sodobnega časa na istem mestu. Ima orodjarno, večnamensko dvorano in sanitarije, podstrešni del pa je namenjen rekreaciji. Ustanovni predsednik je bil Franc Godec st., za njim je funkcijo prevzel Rudolf Goršič, nato Tone Kastelic ., zdaj pa ga vodi vnuk prvega predsednika Marko Godec.
Ob ustanovitvi je društvo štelo 44 članov. Že na začetku so začeli z usposabljanjem članov v gasilskih veščinah, saj so poleg požarov v okoliških vaseh morali kar nekajkrat posredovati tudi v domači vasi, ko je požare zanetila strela. Prvo ročno brizgalno so dobili leta 1956, 1965 pa so kupili motorno brizgalno Savica. Prvo vozilo so nabavili 1979 in ga 1990 zamenjali z novo Lado Niva.
mlada recitatorka z besedilom o lepotah naše domovine.
Po prireditvi je bila velika vrtna veselica s srečelovom z razigranim in priznanim ansamblom Šrangarji, ki je do ranih ur pregnal tudi dež.
Uspehi starejših ponovskih gasilcev
Da so ponovski gasilci v sedanji Gasilski zvezi Grosuplje že desetletja med najboljšimi po različnih kriterijih, je že dolgo in mnogim znano. Prijetno pa nas je (čeprav ne preveč, saj dokaj redno spremljamo njihovo delo), presenetila zadnja informacija, da so na državnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije v Celju zasedli 2. mesto v vaji s hidrantom s časom 40,70 sekund. Ob tej priložnosti sem se pogovarjal z nekdanjim večletnim predsednikom in zdaj članom veteranske ekipe Jožetom Mehletom ter mentorjem tekmovalne ekipe Dejanom Viragom. Še nekaj prisotnih članov pri pogovoru pa je dodalo, da brez tako dobrega mentorja ne bi dosegli takih uspehov.
Jože Miklič
Poleg uspeha na državnem tekmovanju so za pokal Gasilske zveze Slovenije tekmovali še v Vojniku, v Oplotnici, na Grosupljem, v Vrbju pri Žalcu in Polju pri Ljubljani. Dosegli so eno tretjo uvrstitev, eno sedmo, dve osmi in eno deveto. Po skupni uvrstitvi so bili 3. julija na 5. mestu. Skupaj za pokal Gasilske zveze Slovenije tekmuje 21 ekip starejših gasilcev, iz Gasilske zveze Grosuplje pa v tem pokalu že vrsto let sodelujejo tudi grosupeljski »stari mački«, ki so po trenutni uvrstitvi na 1. mestu.
Udeležili so se že več tekmovanj za pokale različnih društev po Sloveniji: trikrat so bili prvi (Zbure, Teharje in Mirna Peč), enkrat drugi (nočna tekma v Šmarjeti) in enkrat tretji (Gaberke pri Šoštanju).
V ekipi starejših gasilcev PGD Ponova vas eno leto nastopajo desetar Janez Hribar (1936), strojnik Vinko Škrjanc (1947), sel Matija Krkovič (1944), 1. napadalec Martin Viršek (1948), 2. napadalec Janez Podržaj (1938), 1. vodar Jože Mehle (1951), 2. vodar Jernej Okorn (1949), rezerva Srečo Sterle (1945) in rezerva Anton Ogrinc
SLIKA LEVO ZGORAJ: Ponovski starejši gasilci na startu tekmovalne vaje.
SLIKA LEVO V SREDINI:
Na eni od podelitev medalj in pokala.
SLIKA LEVO SPODAJ: Po uspehih jim je čestital tudi predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec in jih počastil s kozarčkom rujnega v gostišču Krpan.
(1950). Še posebej pri tem pa pravijo, da sta rezervna gasilca usposobljena tako, da lahko zamenjata katerega koli na katerem koli mestu.
Lansko leto so se še nekoliko uvajali, letos pa so tekmovanja zagrabili z vsemi močmi. Starejši gasilci tekmujejo v vaji s hidrantom s sedmimi gasilci ter z raznoterostmi, kjer morajo pokazati med več gasilskih znanj. Letos se večkrat dobivajo skupaj na vajah - včasih tudi štirikrat na teden. Dve vaji pa ponavljajo trikrat, štirikrat naq dan. Če pa so kje še kakšni detajli, na katerih je treba več vaje, pa le-te posebej večkrat ponavljajo. Na vaje prihajajo zelo točno, vsa morebitna opravičila najavijo že predhodno, tako da se lahko dogovorijo za nadomestni termin.
Predzadnje tri tekme so bili po času najboljši, vendar so v skupnem seštevku nekoliko mlajši od ostalih ekip, kar jim zniža točke v skupni uvrstitvi, pa tudi tekmovalna sreča 3. 7. jim ni bila preveč naklonjena. Kljub temu so z uvrstitvami v samem vrhu med ekipami slovenskih starejših gasilcev.
Po dopustih ekipi iz GZ Grosuplje čakata še dve tekmovanji, in sicer 21. 8. na Prevaljah in 29. 8. v Lovrencu na Pohorju.
Tekmovanje za pokal Tabor
V soboto, 3. julija, je PGD Ponova vas organiziralo že 12. tekmovanje za pokal Tabor - taktična mokra vaja z uporabo motorne brizgalne. Tekmovanja se je udeležilo 11 članskih ekip in ena ekipa članic. Prvo mesto so pri ženskah slavile članice iz PGD Št. Jurij, ki so vajo opravile v dobri minuti. Med moškimi pa so tako na prvem kot na tretjem mestu slavili ekipi iz Št. Jurija - prva s časom 38,04 sek, tretja pa s časom 43,61 sek. Drugi so bili gasilci iz Kriške vasi. Tekmovanja so se udeležile še ekipe iz Gatine, Zdenske vasi, Žalne, s Spodnje Slivnice, iz Radohove vasi, Ponove vasi, s Police in iz Kompolj. Pokale in priznanja so podelili domači predsednik Jože Kocjan, poveljnik Anton Rebolj in Marina Rebolj.
Tekmovanje je potekalo na igrišču pri šoli v Št. Juriju, razglasitev rezultatov in veselica pa pri gasilskem domu v Ponovi vasi. Po razglasitvi je bila vrtna veselica z odličnim narodno zabavnim ansamblom Petra Finka.
Jože Miklič
Na sliki so skupaj prvo- in tretje- uvrščeni tekmovalni moški ekipi iz PGD Št. Jurij ter del drugo-uvrščene ekipe PGD Kriška vas, z njimi pa še edina ženska ekipa iz Št. Jurija.
KiiiinaKi »an
í .Níívkcpolje
ZS-EME NOVIČKE	F^Oi^A
PODGORSKO RAJANJE - Vsak je del celote
26. junija ob 11. uri se je pričelo tretje PODGORSKO RAJANJE, tradicionalni projekt Turističnega društva Podgora, ki je namerijen vsem generacijam, ki si želijo rredgeneracijskega povezovanja.
Namen projekta je stičisče razSičnih generacij, kuitur, umetnosti, gibalnih in športnih iger, eko in etno dejavnosti ter zabavnih znanosti. Umetniki, mentorji in prostovoljci poskrbijo, da obiskovalci prireditve preko delavnic ustvarjajo, se učijo, deïijo znanje, spretnosti, obujajo običaje, spoznajo delovanja društev ter se sprostijo v naravi. Vse brezplačne ustvarjalne delavnice in aktivnosti so se odvile v prijetnem, naravnem okolju, v naravovarstvenem rekreacijskem centru pri Koritu v Podgori (NVRC)
Na začetku pnreditvenega prostcjra so se nan predstavili pravi gobarji iz Društva gobarjev Storovke iz Hočevja z razstavo gob in predstavitvijo koče v Šentrurnarju, Slavko Pajntar pa je za vse sodelujoče na prireditvi skuhal okusno obaro po kateri še danes dièi. Društvo podeželjskih žena Dobrepolje - Struge je v svojlti značilnih oblekah in gostoljubnostjo oskrbelo obiskovalce z izdelki peciva, plelenk in kruha,
Lara Kasteilc iz Centra Grajski vrt Boštanj je predstavila Krajinski park Radensko polje v ustanavljanju in izvedla delavnico na temo projekta "Pomagajmo žabicam čez cesto".
Dru&tvo Fran Govekar je z mentorico Alenko predstavilo delovanje društva s poudarkom na koliščarjih iz ljubljanskega
barja. g. Janeza Skubic pri obdelavi lana na stari način v vseh fazah in popestnlo s pravimi poslikavami po telesu z ga. Anito. Zavod za razvojno ustvarjanje je z mentorico Ano poskrbelo za motoriko in spretnost naših sončkov s Sončevimi štafetami, pri Darinki Grmek Štrukelj smo lahko pletli vrbove venćke za lovljenje sanj, pri Markotu Kožarju pa smo se lahko preizkusili v zbijanju koze »Kozaklamf« s katerim so se prvič predstavili na Dnevu sonca.
V	bližini je imela krasen kotiček kaligrafnja Jolanda Jereb, ki je s pravimi gosjimi peresi pisala naéa imena in ostale želne kaligrafskega znanja tudi naučila. Apty toys so nam predstavili poseben nnaterial iz gume, moosgumi pena, &e posebej primeren in prijazna za vrtce in šole iz katere so imeli postavljen razstavni prostor v obliki grada skupaj z delavnico zapestnic, torbic, kron. mečev s princeskama Sabino in Andrejo, kraljem Robertom in kraljico Klavdijo
V	popoldanskem času se nam je pridružila knjižnica Dobrepolje 2 razstavo posebno izdeianiti knjig in delavnico, kjer si lahko izdelal kazalnik za knjigo. Niso manjkali niti skavti STEG Videm-Dotjrepolje, ki so s svojimi oblekami popestnlj prireditev in prikazali izdelavo rakete na vodni pogon, ki so jo tudi uspešno testiraii. Trupa aduta se je odločila, da bo
Če imate lokršnokoli vprašanje nas lahko kontaktirate na spodnji naslov: CENTER Grajski vrt Boštanj d.0.0.. Veliko Mlačevo 59,1290 Grosuplje Uradne ure so v petek od 8:00 - 10:00, Telefon: 040 655 796 (Lara Kastelic) Faks: 01 786 50 32 ali 01 786 36 68 e-pošta: info@radenskopolje.si, info(@grajski-vrt.si spletni naslov, www.radenskopolje.si in www.grajski-vrt.si
krajínakl park
Il v
polje
ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA
predstavila izdelovanje anU stresnih žogic iz riža in učila osnove žongliranja, hkrati pa je prvič za javnost predstavila tudi izdelke vilink in vilinov Tire Pobsiine. V delavnici iz odpadnega materiala pri Maji, Moniki in Luciji so iz zamaškov. škatlic, nogavičk, kutiainic, blaga, papirja in gumbov nastaie zanimive skulpture, lutke in predmeti. Janja in Karmen sta se igrali 2 visečimi skulpturami, mobili, ki so svoj prostor dobili kar na krošnjati dreves. Navdušili so nas tudi izredno veliki miini mehurčki, ki so biii velikokrat večji od otrok, ki so jitn ustvarjali s pomočjo Mete Fibi in Frenka
Kotiček Freestyle frizure pri Bojani, Barbari in Tini je bil zelo obiskan, kar je dodalo mavrico našemu dnevu. Matija Kobola je z razstavo izdelkov, posod, vrčev, zajemalk in medvedkov marsikoga očaral, navduèil pa je tudi z delavnico, kjer si lahko izdelal leseni izdelek. V glasbeni delavnici pri Speli in Vidi smo se naučili otroške pesmice in izdelali podgorske vuvuzele.
Daljice postanejo šele takrat, ko vsi na premici umremo Fizično postanemo daljice. Vezi so, ker smo vsi le eno. In isto, Z nekaj razlikami ..
Sadno -zelenjavni kotiček pri Nevenki, Ani in Nataši je naša telesa polnil z vitamini in duhovitimi pnpovedmi. Pravijo, da je smeh pol zdravja, in res je tako, še posebno če nas razvedrijo take frajlel Sprostili smo se s skoki in poskoki na skalnem gradu Markota Strah in prav nič nas ni bilo strah, saj sta nas skrbno čuvala Gasper in Žan. Popoldne nas je s konjsko parado pozdravila ekipa konjeniške sekcije Td Podgora. ki so so vračali iz dvodnevne konjenice in obiskovalcem omogočili jahanje s konji. Taborniki roda Louis Adamič so postavili manjSi tabor, nas naučili izdelati več vrst vozlov, postavili totem, čez dan pripravljali taborni ogenj in na večer prikazali protokol s prižigom ognja. Ko smo prepevali smo na ogenj vrgli še nekaj krompirja in večer se je zaključil ob tabornem ognju s toplino duha.
Vendar to ni bilo vse. V koči je bila na ogled tudi likovna razstava učencev OŠ Dobrepolje. In seveda še marsikaj, a tisto ... marsikaj je dopustilo vsakemu obiskovalcu, da je dokončal zgodbo, ki se je odvila pred njim.
Življenje ri narejeno iz velikih dogodkov, Življenje je sestavljeno iz majhnih stvari. Iz tega, kako zjutraj vstanete, kaj počnete in kako, kako se sporazumevate, kaj rečete, mislite in čutite - vse je odvisno od tega. Vezi so premice, ne daljice.
Zdaj smo gor. zdaj dol, zdaj levo. zdaj desno-ah, kako neprijetna so ta merjenja... a kaj bi to, kajnel? Ko se nas dotaknejo, čisto zares, takrat vse nepomembno izpuhti. Kuhinja z dušo! Zato je prav, da se nadgrajujemo, obiskujemo in podpiramo. Prav je, da stremimo h kakovosti, a prav je tudi, da se zavedamo, da edina prava pohvala in potrditev ždita najprej v nas samih Le izkopati se moramo izanesteziranosti in se končno ugledati. Živeti strast ustvarjalnosti, saj nam to podarja radostno življenje. Zdaj pa se vrnimo vsak k svojemu. Skrtno se opazujmo. Saj nismo Bog, da bi se ukvaijali z drugimi.
Podgorsko rajanje ostaja dobronamerna prireditev in v prihodnjem letu 18.6.2011 tudi Festival za otroke, mladino in medgeneracijsko povezovanje.
Zato se zahvaljujem vsem podpornikom prireditve, članom in vaščanom Podgore ter vsem snovalcem, mentorjerr, animatorjem in skupinam, ki ste se sodelovali pri uresničitvi PODGORSKEGA RAJANJA in omogočili vsem otrokom in mladini dan ustvarjalnosti, radosti in sprostitve. Otroci £0 tega vredni.
Turistično društvo Podgora Saša Strnad
KOLEDAR DOGODKOV
September 2010 TEČAJ ZELISČARSTVA
Znova se bomo učili o zdravilnih zeliščih Poglobili se bomo v načine zdravljenja različnih bolezni. Več informacij bo objavljenih naknadno na www radenskopolje.si, lahko pa nas pokličete tudi na 040 655 796.
September 2010
NADALJEVALNA STOPNJA TEČAJA ANGLEŠČINE
V mesecu aprilu bomo organizirali tečaj cepljenja sadnega drevja. Predstavljen bo teoretični del, udeleženci tečaja pa bodo lahko tudi sami praktično preizkusili v cepljenju. Za to morate s seboj prinesti cepilni nož ali mali nožek. Dodatne informacije na www.radenskopolje.si. Prijave na telefon 040 655 796 (Lara Kastelic) ali info@radenskopolje.si.
Avgust in september 201Û USTVARJALNICE NA RADENSKEM POLJU
Ustvarjainice se bodo odvijale v soboto 21. avgusta in 25, septembra, od 15. - 17. ure v Kulturnem domu v Račni. Prijave so obvezne na telefon 041 463 Û92 - mentorica Nataša Novak Kušar
CENTER Grajski vrt Boštanj d.o.o., Veliko Mlačevo 59,1290 Grosuplje
Aforizem
Če že mislite s tujo glavo, si omislite tako, ki je pametnejša od vaše. - Žarko Petan
Crawford
garažna & industrijska vrata
vrata. zorman@gmaf I. com
Matjaž Zorman s.p. eSM 031 336 800
Vino 17F, 1291 Škofljica
'i zllcaj izbrati FiziateTapijo. AAediko>
ijiete pomoč izkušenega firioterapevta. TiajikTajsein možnem času zmanjšati
ali odpraviti vaše teiave. Lj[0te pomoč nevrofírioterapevta.
>.dlo4ilijdai narredjte nekaj zaisebe. jjiete f iziÀterapijô^ nsi domu. ll očiliiida lebe po^ttavite na prvo mesto, jjete klasicn(^ali manualno terapijo, žje dočakali: fiiËioterapjjOi na delovnii nalog, laje le ročiiaj.limfna drenazaiprava, upate.,
Eizittterapija Medika nad^liotyni nalogi aHisamoplačnišh« vy VišnjiiGiim'in v Ljubljam.
as^ na: tel 040 627 915, teTapija-iTiediko:S.j
Izvajamo:
-	sanacije dimnikov z vstavitvijo inox tuljav
-	vrtanje opečnatih dimnikov
-	zidanje dimnikov
-	postavitev montažnih dimnikov ob fasadi
-	opravimo strokovni ogled in vam svetujemo
Informacije:
gsm: 041/ 211-353
dimntkt.dimont(3)gmail.coiT
w w w. d1 m n ik Î-» n adj e-n o vo g rd d n je.^t
julij - 7 / 2010	Grosupeljski odmevi	43
		
44	kultura	Grosupeljski odmevi	julij - 7 / 2010
			
Koledar kulturnih prireditev: avgust - september 2010
sreda, 25. 8., od 18:00 ure do 23:30 ure, mestni drevored Kolodvorska cesta, GROSUPELJSKI DNEVI - GrosDan, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje
Vrtiljak zabave MESTO NA ULICI, programa oblikujejo: GŠ Grosuplje (Gross Upi pod vodstvom Polone Udovič z gosti), plesne skupine Plesni klub Tina, MESTO ulična predstava ŠUGLE, akustični koncert: Magnifico Balcountry Quartet in punk-rock koncert The Closhers; za izven
četrtek, 26. 8. od 17:00 do 24:00, mestni drevored na Kolodvorski; KD Stentbaj in ZKD Grosuplje
GenG festival: Drinkers, Silencia in drugi stari grosupeljski bandi; za izven
petek, 27. 8., od 17:00 do 24:00, mestni drevored na Kolodvorski; Združenje Synaptic, KD Priden možic in ZKD Grosuplje GenG festival: BOH, ulični spektakel & SINAPTIČNI VTISI, multimedijski večer; avdio-vizualni dogodek in spremljajoče interaktivne delavnic: Uroš Klančar, Uroš Jerič, Luka Tratnik, Mojca Levac; za izven
sobota, 28. 8., ob 20:30, Tabor Cerovo; TD in KS Št. Jurij in ZKD Grosuplje
GOBEC IN GODEC, ljudsko in umetno pravljično izročilo za vse generacije; govorne interpretacije in glasba: radijski in TV voditelj Jure Longyka, multiinsturmentalist Boštjan Gombač, kontrabasist Žiga Golob; za izven
k sobota, 28.08.: Kino ob 20:00, ZKD Grosuplje; ROBIN HOOD, akcijska drama
torek, 01.09. ob 12:00 uri, Gledališče Hiška KD Teater, OŠ LA Grosuplje ter ZKD Grosuplje
Svetlana Makarovič: PEKARNA MIŠMAŠ, predstava za prvošolce; mentorici: Irena Žerdin in Sabina Benedik, kostumi Tina Dobrajc, igra: otroški ansambel Gledališča Hiška; zaključeno
k četrtek, 02.09.: Kino ob 17:00, ZKD Grosuplje; SHREK ZA VEDNO, animirana komedija
k sobota, 04.09.: Kino ob 20:00, ZKD Grosuplje; DAN, akcijska komedija
KOT NOC IN
petek, 10.09. ob 20:00 uri , KD Gledališče Krka in KD Sv. Mihael Grosuplje
F. S. Finžgar, RAZVALINA ŽIVLJENJA, drama; režija: Marjana Hočevar, igrajo: Robert Škufca, Sandra Semolič, Joži Petrič, Jože Pečjak, Primož Bradač, Janez Miklavčič, Minka Strah in Miro Podržaj; za izven
k sobota , 03. ali 11.09.: Kino ob 20:00, ZKD Grosuplje; ODRASLI, komedija
sobota,18.09. ob 17:00 uri, Društveni dom Škocjan, KD Škocjan NAŠA DEDIŠČINA - PTICjI LOV, etnolog dr. Boris Kuhar -dopolnitev stalne etnološke zbirke; kulturni program: izbrani gostujoči izvajalci KD Škocjan; za izven
k četrtek, 16.09.: Kino ob 17:00, ZKD Grosuplje; ŽABE IN PAGLAVCI, otroški film s slovenskimi podnapisi ( 6+, ob razlagi staršev tudi 4+ )
k sobota, 18.09.: Kino ob 20:00, ZKD Grosuplje; TRIAŽA, drama
sreda,22.09. ob 19:30 uri, ZKD Grosuplje in kustosi razstave MESTO NA ULICI 2010, razstava fotografskega natečaja; kulturni program izvajajo: Gledališče Ane Monro, Rok Weber (klavir); za izven
četrtek, 23.09. ob 19:30 uri, Literarna skupina KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje
PREDSTAVITEV MLADIH GROSUPELJSKIH LITERATOV, avtorji in člani literarne skupine; za izven
sobota, 25. 09. ob 19:00 uri, avla OŠ Louisa Adamiča, Županova jama, Turistično in okoljsko društvo Grosuplje, KS Grosuplje
Tradicionalna turistična prireditev »ZLATA JESEN«, kulturna prireditev s podelitvijo priznanj ob zaključku akcije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«; za izven
k sobota , 25.09.: Kino ob 20:00, ZKD Grosuplje; IZVOR, misteriozni znanstveno-fantastični triler
četrtek,30.09. ob 19:00 uri, UTŽO Grosuplje in ZKD Grosuplje KAPELICE OBČINE GROSUPLJE, predstavitev knjige z avtorjem dr. Borisom Kuharjem in restavratorsko ekipo - člani UTŽO Grosuplje; za izven
Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa.
Info in rezervacije vstopnic:
ZKD Grosuplje, Adamičeva cesta 16, 1290 Grosuplje, T: 01/786 40 28 Predprodaja vstopnic na blagajni Kulturnega doma:
17.00 - 19.00 sreda, 19.00 - 20.00 sobota in uro pred predstavo.
Predprodaja v pisarni Zveze kulturnih društev Grosuplje:
12.00 - 16.00 ponedeljek, torek in četrtek
bilo je
sreda, 14. 7., ob 20:30, Tabor Cerovo
VELIČASTNE STVARITVE ZA VIOLONČELO SOLO,
koncert klasične glasbe
Tabor Cerovo vse pogosteje obiskujejo turisti, vsako poletje pa srednjeveška zgradba s cerkvico na sredini zaživi z glasbenimi večeri. Seviqc Brežice, festival stare glasbe, pripelje na Tabor komorne glasbene zasedbe in množico poslušalcev od blizu in daleč. Letos je nastopil belgijski violončelist Roel Dieltiens. Na baročni violončelo nam je zaigral Suite Johana Sebastiana Bacha. Šest jih je skladatelj napisal, violončelist Dieltiens pa je na Taboru zaigral le 1., 3. in 5, z 2., 4. in 6. je v ponedeljek razveselil poslušalce v Hrastovljah. Nekatere sodobne raziskave kažejo, da so nekoč suite igrali na violončelo, ki so ga položili na ramo in igrali kot violino, mi pa smo gledali in poslušali igranje na instrument, ki ga je umetnik držal med koleni.
V poduhovLjenem okolju cerkve svetega Nikolaja so mehki zvoki godala plavali in se zlivali v tišino večera pod čudovitim zvezdnatim nebom. Glasbenik	je
igranje spremljal z zanimivo mimiko, igral zdaj počasi in tiho, pa zopet temperamentno in igrivo, instrument je včasih jokal, včasih	vriskal,
pa tudi umirjeno pripovedoval svojo zgodbo. Z bučnim aplavzom smo nagradili umetnika, ki nas je popeljal v čudoviti svet zvokov baročnega obdobja. Gospod Hostnik, šentjurski župnik, je pred začetkom koncerta povedal nekaj osnovnih podatkov o Taboru in turških vpadih v naše kraje. Cvetličarna koncerta, ki je oblikovala šopek za nastopajočega, je bila grosupeljska cvetličarna Cvetje midve, domačinke pa so kot vedno domiselno z veliko mero okusa in srčnosti poskrbele za aranžmaje
v cerkvi s sončnicami in rogozom. Med odmorom smo se posladkali z dobrotami gostilne Kukelj in poskušali vino z Zlatega griča pri Slovenskih Konjicah.
Direktor Seviqc Brežice, g. Klemen Ramovš, se je zahvalil flamski vladi, ki je ob predsedovanju EU podprla glasbeni dogodek, sponzorju Občini Grosuplje in Zvezi kulturnih društev Grosuplje kot soorganizatorju. V imenu Krajevne skupnosti Št. Jurij je vse pozdravil predsednik Janez Kozlevčar, za red na parkirišču in za razsvetljavo po poti pa so tudi tokrat poskrbeli šentjurski gasilci.
Marija Samec
dogaja
Natečaj MESTO NA ULICI 2010
Spoštovani fotografi, ki ste se prijavili na natečaj, lepo povabljeni še na dogajanje, ki ga bomo imeli v avgustu 2010 - MESTO NA ULICI in GenG festival - saj bomo zaradi slabega vremena ponovili glavnino popoldanskega programa, predvidenega za četrtek, 17. junija 2010. Potem čakamo vaše fotografije (nekateri ste jih že nekaj poslali), potrditev od komisije še čakamo. Člana komisije sta že potrdila sodelovanje, čakamo pa še na odgovor predsednika komisije. In potem bomo vse izbrano razstavili in slavnostno razglasili dobitnike nagrad ob prijetnem sproščenem programu Ane Monro in pianista Roka Webra.
ABONMAJI ZA MALE IN VELIKE,
sezona 2010/2011
Kulturno ponudbo v Grosupljem že nekaj časa bogati otroški abonma. Skupaj bomo raziskovali živalski svet. Po sledeh živalskih šap in tačk se bomo podali z naslednjimi predstavami : ŠTIRJE MUZIKANTJE,	Lutkovno
gledališče Ljubljana, JAJCE, Lutkovno gledališče Maribor, PIKEC JEŽEK IN GASILKO JEŽ, Lutkovno gledališče Fru-Fru, TO JE ERNEST, Lutkovno gledališče Nebo in SAPRAMIŠJA SREČA, Mini teater Ljubljana.
Raziskujmo skupaj!
Najstniški abonma je lani
sramežljivo vpisal prve abonente. »Letos Kultura dogaja!« v hitrejšem tempu in upamo, da skupaj z vami. Za kulturno dogajanje je poskrbljeno z naslednjimi predstavami: GREVA SE JEŽKA, muzakl, KO SEM BIL MRTEV, burleska, IMPRO LIGA, improvizacijska predstava s sodelovanjem publike. Za širjenje obzorij pa bo poskrbel tudi ogled GALERIJE BOŽIDARJA JAKCA - ogled razstave Franceta Kralja in likovna delavnica ter ART KINO - v sodelovanju s Slovensko kinoteko in filmsko šolo Poetika.
Ufurej se!
Posebni pozornosti je bil letos deležen izbor predstav za prvi abonma namenjen odraslim. Več kot srečanje, druženje z gledališčem in glasbo ponuja: burlesko KO SEM BIL MRTEV, kabaret KRIZANTEMA NA KLAVIRJU, satiro BRDAVS vs KRPAN, gledališko predstavo MACBETH PO SHAKESPEARU in slovenska noviteta 5 FANTKOV.SI. Pridruži se!
Več o omenjenih predstavah v naslednjih številkah Grosupeljskih odmevov. Jan Pirnat
>
kultura
Grosupeljski odmevi
julij - 7 / 2010
>
SMO NA POCITNICAH
Upam, da čez poletje ne boste pozabili na nas. Na počitnicah pa so pri nas v glavnem predstave in dogodki, sicer pa imamo termine obnove, ki bodo očitni predvsem za delavce ZKD Grosuplje in manj, spoštovana publika za vas. Priklopili se bomo na toplarno, z drugačnim ogrevanjem pa bomo pridobili prostor in tako uredili vse arhive ZKD Grosuplje, funduse in vse, kar hranimo v pododrju. Termini so določeni. Sicer pa smo dobili nekaj vetra v glavo ob tej poletni vročini, ko nam je direktor uprave Občine Grosuplje, Marko Podvršnik sporočil, da je odkup zemljišč oz. lastništvo Kulturnega doma Grosuplje urejeno; med drugim je zapisal: s čimer smo po dolgih letih zaključili to denacionalizacijsko-lastniško zgodbo.«. Hura! To je predpogoj, da se drugo leto lotimo obnove dvorane - to pa boste zagotovo opazili. Upamo, da bo nova oblast to potrdila in bomo v sezoni 2011/2012 lepši in udobnejši tudi za vas!! Še prej pa lep dopust! Info ZKD Grosuplje
napovedujemo
sreda, 25. 8., od 18.00 do 23.30 ure, mestni drevored Kolodvorska cesta, GROSUPELJSKI DNEVI - GrosDan, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje
MESTO NA ULICI - vrtiljak zabave
Gledališče Ane Monro - ulična predstava ŠUGLE - Šole uličnega gledališča MESTO
Ulična predstava Mesto črpa inspiracijo iz filma Dogville, priznanega danskega filmskega ustvarjalca, Larsa von Trierja. Film je z minimalistično scenografijo postavil v studiju celotno vas oziroma manjše mesto ter s pomočjo precizne igre in zvočnih efektov mojstrsko ustvaril iluzijo prostora. Minimalistična scenografija je tako izhodišče za ulično predstavo, ki nosi ime Mesto. Igralci bodo tekom predstave na ulici z minimalističnimi scenskimi elementi zgradili mesto v mestu. Bivalni	^ 2 ÍÍ
prostori, ki bodo le shematsko začrtani, bodo ^ ^ O ^ gledalcem omogočali vpogled v življenje	^^
novih meščanov. Kaj vse se skriva za našimi ^SijjjM»^ zidovi? Koliko lepih, tragičnih, banalnih,	W
nasilnih in krhkih dogodkov skrivajo stene ter nazadnje, kakšna je razlika med utripom ulice in domačega okolja. Vse to so stvari, ki	^^
se jih bo dotikala ulična predstava, v kateri bodo sodelovali mladi gojenci ŠUGLE.
Ustvarjalna ekipa: ŠUGLA je Šola uličnega gledališča in je edinstven izobraževalni program v evropskem prostoru, ki je namenjen mladim umetnikom. Avtorji in mentorji, ki so udeleženi pri izobraževalnem procesu programa ŠUGLA, so izkušeni domači in tuji ustvarjalci s področja uličnega gledališča. Vsi so že tudi prej sodelovali v učnem procesu ŠUGLE pri prejšnji generaciji. O kvaliteti programa govorita dve dejstvi - prvo, da se je za novo generacijo Šuglarjev prijavilo 43 kandidatov, ker je več kot enkrat preveč in smo morali narediti selekcijo. Drugo pa je to, da nas je ulično gledališka akademija FAI AR' iz Marseillea v Franciji naprosila, da pri nas izvedemo enega od desetih gradnikov (fondamental) v okviru njihovega rednega izobraževanja. MAGNIFICO BALCOUNTRY QUARTET, koncert za vse generacije V letih 2008 in 2009 se je Magnifico potepal po Evropskih festivalih, kjer je osvajal množice

s svojo prepoznavno glasbo. Poleg Francije, Italije, Španije, BiH, Avstrije in Nemčije, je nastopil na enem največjih svetovnih glasbenih festivalov Roskilde na Danskem. Znašel se je v družbi imen, kot so Nick Cave, Coldplay, Faith No More, Oasis, Pet Shop Boys, Kanye West ter legendarne Grace Jones.
Vendar pa zapriseženemu Šiškarju še zdaleč ni zmanjkalo kreativne energije, in tako se v zasedbi Magnifico Balcountry Quartet, ki je akustična različica njegovih največjih hitov, odpravlja na turnejo po Sloveniji. V letu 2009 se je mudil po naših večjih krajih. Balcountry Quartet poleg Magnifica sestavljajo mojstri Robert Pikl na kitari, Anže Langus Dagi na kontrabasu in Schatz! na bobnih. Akustična izvedba je nekakšen koktajl jazza, countryja, začinjenega s ščepcem balkanskih ritmov.
In 17. junija 2010 bo nastopil na odru festivala Mesto na ulici, v jedru mladega mesta Grosuplje. In spet lahko pričakujemo pravo pašo za ušesa, ekipa pa že napoveduje gostovanja v prijetnem, sproščenem ter intimnem ozračju, ki ga bo Magnifico nadgradil z branjem svoje poezije in svojevrstnim humorjem.
Zaključek dneva festivala MESTO NA ULICI 2010: THE CLOSHERS
To je združba petih preprostih fantov iz Grosuplja. Po nekaj letnem premoru so ponovno zavihali rokave in se zaprli v zaklonišče. Rezultat je nova zgoščenka, ki jo boste lahko doživeli v živo na Kolodvorski cesti. Preprosteži so: Igor - bas, Gregor - kitara Andrej - kitara Zlatan - bobni in Renato - vokal. In vas - če ste njihovi prijatelji - vabijo po koncertu v stilu zapisa iz zgoščenke: »Fantje, zdaj pa lahk še enga stisnemo,^«
četrtek, 26. 8., od 17:00 do 24:00, mestni drevored na Kolodvorski
GenG festival: Drinkers, Silencia in drugi
stari grosupeljski bandi
Vsebina dogodka ne bo klasični koncert, po katerih so skupine sicer prepoznavne, ampak glasbeno dokumentarni dogodek, kjer bodo skupine v živo razkrile skrivnosti svojega dolgoletnega ustvarjanja, dogodke, ki so jih zaznamovali na koncertih in turnejah, vsebine posameznih pesmi in druge splošne zanimivosti v življenju skupine. Del koncerta bo tudi avtobiografska razstava skupine, projekcije videospotov, vaša priznanja (publike) članom skupine in zanimivi odgovori. Glasba v živo pa bo, seveda, v intimnem ozračju predstavljala osrednji del nepozabnega večera.
Dogodek bo predstavil predvsem Grosupeljske skupine (aktivnim in razpadlim-neaktivnim glasbenim skupinam). V športnem jeziku lahko zapišemo, da se bodo na odru predstavili:1 ligaši (vsi člani so domačini Grosupeljčani) in 2 ligaši (en ali več članov prihaja iz Grosuplja) Cilji GenGa:
• Povečati participacijo mladih: povezovanje mladih na
lokalnem nivoju, homogenizacija skupina, soodločanje pri ohranjanju lokalnih razvojnih prednosti, povezovanje različnih lokalnih iniciativ, (povezovanje in izmenjava mnenj domačih društev posledično Zveze kulturnih društev)
•	Vzpostavitev in povezovanje referenčnih Lokalnih mrež, ki so pomembne za mlade v lokalnem okolju
•	Razvoj načel solidarnosti, strpnosti, sodelovanja, medgeneracijskega povezovanja (promocija prostovoljnega in vrstniškega dela)
•	Vzpodbude za kritično misel, ustvarjalnost, refleksijo do aktualnih družbenih dejstev
•	Razvoj praks za povečanje kakovosti življenja 8uspešne strategije reševanja medsebojnih konfliktov)
•	Preventivne in alternativne oblike dela z mladimi
•	Vzpostavitev in delovanje lokalnih prostorov druženja mladih (v funkciji kulturnega, neodvisnega svetovanega, zabavnega središča)
Pridite in preverite, kaj vse vam ponuja Grosuplje. Lahko da boste
presenečeni!!!
Maki Živkovič
petek, 27. 8., od 17:00 do 24:00, mestni drevored na Kolodvorski
GenG festival: BOH, ulični spektakel & SINAPTIČNI VTISI,
multimedijski večer
Opis uličnega spektakla: Spektakel Boh je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je povorka, (najbolje je bilo, ko se je vanjo vključila recimo, lokalna plehbanda), predstava pa se zaključi s spektakularnim »vnebovzetjem«, ki bo odprtih ust pustilo še tako skeptičnega gledalca. Predstava je tehnično zahtevna, saj poleg ozvočenja in atraktivnih luči, vključuje tudi potrebno strojno opremo. No,_vsega
pa res ne moremo izdati! Pridite pogledat.
Predstavitev Kulturnega društva Priden Možic: Ustanovljeno je bilo leta 1996 v Kamniku kot društvo, ki naj bi svojim članom predvsem organizacijsko nudilo lažje možnosti kulturno-umetniškega udejstvovanja. Najuspešnejše je delovalo na glasbenem in gledališkem področju. S svojimi uličnimi predstavami in glasbenimi produkcijami je sodelovalo na mnogih priznanih festivalih v Sloveniji, nastopilo pa je tudi na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in na Slovaškem. Že takoj po ustanovitvi je pričelo društvo aktivno sodelovati z Občino Kamnik. Sodelovanje je bilo prva omejeno na nekatere vidnejše kulturno-turistične občinske prireditve, predvsem na vsakoletno Venerino pot, za katero je KDPM sestavljalo del programa. Sodelovanje se je bistveno poglobilo leta 2002, ko je bilo KDPM zaupano programsko in organizacijsko vodstvo prenovljenega Doma kulture Kamnik. Programske usmeritve je KDPM zastavilo tako, da poskuša zadovoljiti širokemu okusu kamniških prebivalcev, a hkrati ostajati na visokem kulturnem nivoju. V štirih letih upravljanja doma je KDPM oblikovalo tri gledališke abonmaje: otroškega, mladinskega in Maistrovega, s katerimi želi med prebivalci Kamnika utrditi zavest o novi kulturni ponudbi mesta. Ustvarjalci KDPM so: predstavnik društva: Goran Završnik, člani: Ana Duša, Rok Kosec, Tomaž Lapajne, Maja Poljanec, Damjan Trbovc, Gorazd Žilavec, Janez Kocman, Katarina Sonc in Ana Stanovnik Perčič.
Opis dogajanja: Združenje Synaptic za kulturo, glasbo, umetnost in manifestacijo ter organizacijo audio-vizualnih prireditev pripravlja dogodek »Sinaptični vtisi«. Dogodek bo temeljil na predstavitvi glasbe, drugih umetnosti in organizaciji delavnic za mlade v petek 27.8.2010 v sklopu projekta Mesto na ulici v Grosuplju. Preko avdio-vizualnega dogodka in spremljajočih interaktivnih delavnic želimo predstaviti inovativen pristop pri izvajanju, poslušanju in doživljanju glasbe ter spremljajočih umetnosti. Preko dogodka želimo ponuditi novo doživetje, kjer se bodo prepletali elementi:
•	glasbe (alternativna, amibentalna, eksperimentalna in raznolika elektronska glasba - namenjena za domače, koncertno ali festivalsko poslušanje),
•	vizualizacij (predvajanje posebnih vizualizacij, ki nam prikazujejo drugačno dojemanje in »videnje« glasbe ter jo povezujejo z živčnimi prenosi v delovanju človeka),
•	dekoracija prostora (prostorske inštalacije, ki vzbujajo nove dimenzije doživljanja; projekt »Neuron«),
•	interaktivne delavnice (likovna delavnica, delavnica izdelave brošk, sodelovanje pri postavitvi inštalacije »Neuron«). Izvedba dogodka Sinaptični vtisi zajema glasbeni nastop petih izvajalcev (Uroš Klančar, Uroš Jerič, Tine Vrabič, Luka Puš, Peter Zajc), predstavitev vizualizacij (Gregor Mesec), izvedbo likovne delavnice (Luka Tratnik), postavitev in koordiniranje postavitve inštalacije »Neuron« (Luka Tratnik, Mojca Levac) ter izvedbo delavnice izdelave brošk (Luka Bernetič). Vsi izvajalci z izjemo Luka Puš-a in Peter Zajc-a so člani Združenja Synaptic.
Cilj dogajanja: Z dogodkom želimo razširiti poznavanje glasbe in spremljajočih umetnosti, ki se prepletajo z drugimi področji kulture, s tem pa želimo razviti in spodbuditi nov pristop pri kulturnem razvoju, saj menimo, da je v današnjih časih potrebno predstaviti »kulturo« na raznolik način. Predvsem imamo v mislih prenašanje »kulture« prek različnih načinov, kjer se lahko vsak posameznik najde. Govorimo torej o bolj osebnem in individualiziranem pristopu, ki ponuja udeležencu drugačno dojemanje glasbe in ga hkrati usmerja, izobražuje in širi njegov spekter v smislu spoznavanja novih vidikov in področij kulture. Pomemben element tega dogodka je tudi razširitev »dogajanja« izven središča Slovenije, torej večjih mest, na manjša mesta Slovenije. Mnenja smo, da se morajo tovrstni dogodki v čim večjem številu predstaviti tudi publiki v manjših mestih, kjer je drugače tako delovanje omejeno ali celo zaradi povprečne ponudbe onemogočeno. Z raznoliko in kvalitetno ponudbo dogodka lahko odpremo udeležencem nov ^^ pogled na kulturo in posredno na samo dojemanje sebe, saj je v w
>
središču pozornosti prav posameznik in njegovo doživljanje različnih dražljajev, kar lahko vpliva na celovitost in rast znanja. Ustvarjalna ekipa: Uroš Klančar (Symann) - izvajalec in organizacija. Mag. farmacije. Reference: dolgoletno delovanje v glasbenih vodah, vodenje projekta Synaptic (Life Through Mediators) od leta 2000, predsednik Združenja Synaptic od 2009, sodelovanje pri Zavodu projekt Atol, organizacija in izvajanje na Zavodu k6/4 (Klub K4), idejna zasnova in izvajanje projekta v Jakopičevi galeriji (Projekt Neuron), sodelovanje pri projektu Oživela Ulica Koper - projekt KŠOKa. Uroš Jerič (Utti) - izvajalec in organizacija. Un. Dipl. Računalništva. Reference: organizacija študentske mednarodne izmenjave »Care for environment is care for life« s sodelovanjem študentskega kluba Groš pri programu Mladi v akciji (zavod Motiv), organizacija dogodkov v klubu Groš, delovanje v zavodu k6/4 (Klub K4), sodelovanje s Kiparno v Ljubljani. Luka Tratnik (Placebo) - umetnik, dekor, ambient (ref: projekt Neuron, Jakopičeva dvorana, vodenje likovnih delavnic pri projektu mednarodne izmenjave »Care for environment is care for life«, sodelovanja z zavodom K6/4). Mojca Levac (ml) - promocija in organizacija. Absolventka na FDV, smer trženje in odnosi z javnostmi. Dela kot PR asistentka in organizatorka dogodkov pri založbi Earresistible Promotion oz. Recycled Loops in Fetch the Vibe. Zunanji sodelavci: Tine Vrabič (Nitz) - sodelavec pri izvedbi glasbenega dela (Ref. sodelovanje z zavodom K6/4, KUD France Prešeren); Luka Bernetič (Luxi) - sodelavec pri izdelavi brošk, tehnična podpora (Ref. sodelovanje z zavodom K6/4, KUD France Prešeren; Gregor Mesec (Mesec) - sodelavec pri vizualizacijah (Ref: sodelovanje z Zavodom k6/4);
Luka Puš - sodelavec pri izvedbi glasbenega dela (Ref. član Big banda Grosuplje); Peter Zajc - sodelavec pri izvedbi glasbenega dela.
sobota, 28. 8., ob 20:30, Tabor Cerovo
GOBEC IN GODEC,
ljudsko in umetno pravljično izročilo za vse generacije
Opis dogodka: Glasbeno predstavo Gobec in godec sestavljajo: Boštjan Gombač, multiinstrumentalist, Jure Longyka, govorni interpret, in Žiga Golob, kontrabasist in ščepec ljudskega izročila, ščepec glasbe, veliko domišljije in nič dolgčasa. Gobec in godec je zasedba treh pripovedovalcev in glasbenikov, ki z besedo in glasbo na domiseln način predstavijo slovensko ljudsko izročilo: pravljice, pripovedke, povesti, šege, basni in ljudske pesmi. Zgodbe, v katerih iščejo humor, inteligenco in presenetljive obrate, člani skupine na svoj značilen način posodobijo. Trojica skupaj z besedami ter govorico navadnih in nenavadnih inštrumentov pripoveduje zgodbe o vsem mogočem in nemogočem. Nadvse pomemben del pripovedovanja je spremljanje z mnogimi glasbili in z najrazličnejšimi zvočili. Ljudsko in umetno
pravljično izročilo še nikoli ni zvenelo tako sodobno! Priporočamo za otroke od 6. do 99. leta!
Ustvarjalna ekipa: Jure Longyka je v dveh desetletjih kot voditelj, avtor ali govorec ustvaril preko tisoč ur radijskih oddaj in živega radijskega programa. V oddajah Izštekani je nastalo več kot sto ur ekskluzivnih posnetkov živega izvajanja slovenske popularne glasbe, gostil pa je prek 150 skupin. Njegovo delo je bilo večkrat nominirano za nagradi Viktor in Zlati petelin ter z nagrado Viktor tudi trikrat nagrajeno (Izštekani leta 1996, Jure Longyka kot radijski voditelj leta 1998 in leta 1999).
Boštjan Gombač. Glasba je njegovo življenje. Kot klarinetista, pevca ter izvajalca na irskih piščalih, bodhranu, pojoči žagi, različnih zvočilih in igračah, ga vsako leto zasledimo na kar nekaj nosilcih zvoka. Privablja ga vse, od etna do elektronske glasbe. V zadnjem času svojo energijo vedno bolj posveča avtorskemu delu za gledališče. Ustvarja s skupinami Katalena, Bachology quartetom, Bast, Los hermanos muy simpaticos in drugimi.
Žiga Golob, kontrabasist in basovski kitarist, je že od svojega desetega leta član vsaj po enega benda. Sodeluje v slogovno raznolikih zasedbah, od jazza do etna in rocka (Moder/Levačić/Golob, Caminoigra, Folkestra, Tamara Obrovac Transhistria Ensemble), vsekakor pa je njegova najljubša »«disciplina«« improvizacija. Piše glasbo za lutkovno gledališče, sodobni ples in dokumentarni film, prisoten pa je na več kot petinšestdesetih ploščah, izdanih doma in v tujini.
Kino ZKD Grosuplje v avgustu
sobota, 28. 8.: Kino ob 20:00;
ROBIN HOOD,
akcijska drama
Zgodba filma: Režiser zgodovinskih spektaklov Gladiator in Nebeško kraljestvo se je podal po sledeh srednjeveške legende o Robinu Hoodu, zaščitniku revnih in izkoriščanih. Po dolgoletnih bojih v tujini se Robin vrne v domači kraj, ki ga terorizira zlobni nottinghamski šerif. S pomočjo iznajdljivosti in vojaških veščin se Robin s somišljeniki odloči osvoboditi ljudi in osvojiti srce pogumne plemkinje Marian, a naleti na srdit vojaški odpor, ki vodi v mnoge osupljive in krvave bitke. Ustvarjalna ekipa: režija: Ridley Scott, scenarij: Brian Helgeland po zgodbi Ethana Reiffa in Cyrusa Vorisa: igrajo: Russell Crowe, Mark Strong, Cate Blanchett, Kevin Durand, Max von Sydow, Matthew Macfadyen, Danny Huston; dolžina filma: 140 min
Mladinski filmi v septembru 2010
četrtek, 2. 9.: Kino ob 18:00; SHREK ZA VEDNO, animirana sinhronizirana komedija
Zgodba filma: Čemerni, toda dobrosrčni orjak Shrek se ne more sprijazniti z dolgočasnim družinskim življenjem, zato pristane na čarovnijo prebrisanega Špicparkeljca. Znajde se v vse prej kot sanjski deželi, kjer njegova žena Fiona vodi odpor proti zlobnemu tiranu, in nima časa za ljubezen. Na hladen sprejem
naleti tudi pri nekdaj najboljšem prijatelju Oslu, vedno bojeviti Obuti maček pa se je močno polenil in poredil. Shrek se odloči vzeti stvari v svoje roke, kar povzroči kopico novih zabavnih norčij in prigod.
Ustvarjalna ekipa: režija: Mike Mitchell, scenarij: Josh Klausner in Darren Lemke; igrajo: Mike Myers, Cameron Diaz, Eddie Murphy, Antonio Banderas, Megan Fox, Justin Timberlake, Jane Lynch, Julie Andrews; dolžina filma: 93min
četrtek, 16. 9.: Kino ob 18:00,
ŽABE IN PAGLAVCI,
otroški film s slovenskimi podnapisi
Svež pomladanski film za najmlajše obuja otroško čudenje naravi in vsemu živemu, kar v njej prebiva, igrivost ter drobne pripetljaje prvih prijateljstev.
Zgodba filma: Šestletni Max čez noč ostane pri babici na deželi, saj mora njegov starejši brat v bolnišnico v mestu, da mu odstranijo mandlje. Pred odhodom mu brat zaupa pomembno nalogo: najti mora žabji mrest, sicer ne bo nikoli več spregovoril z njim. Max in babica se imata skupaj zelo lepo: rešita zablodelo krastačo, pomagata ranjenemu ježu, napečeta goro slastnih palačink in deček sčasoma pozabi na mrest. Na obisku v bolnišnici pa se Max ob pogledu na brata, ki je zaradi operacije ostal brez glasu, spomni na dano obljubo. Izkoristi trenutek babičine in mamine nepozornosti, da pobegne iz bolnice in se sam poda na deželo po obljubljeni mrest. Na poti se spoprijatelji z vrstnico, odločno in brbljavo sedemletnico z zdravniško torbo in rožnatim kolesom. Skupaj se podata novim dogodivščinam naproti. Tekata čez polja, se naučita pomolsti kravo, oponašata zabavno premikanje gosenice, opazujeta travniške živali, pojeta in plešeta skozi obronke gozdov, se iz oči v oči srečata z lisičko, srno in sovo. Bosta uspela najti tudi žabji mrest?
Ustvarjalna ekipa: režija in scenarij: Simone van Dusseldorp, fotografija: Daniël Bouquet,
montaža: Wouter Jansen, glasba: Kees van der Vooren, Arend Niks, igrajo: Nino Morris den Brave, Whitney Franker, Thijs Goedknegt, Juul Vrijdag, Georgina Verbaan, Remko Vrijdag, Quintis Ristie
Festivali, nagrade: Kristiansand (nagrada občinstva), Zlin, Kinderfilmfest Munchen, Nueva Mirada Buenos Aires, Buster Copenhagen, Schlingel Chemnitz (najboljši film), Cinekid Amsterdam, Vienna Film Festival, Ale Kino Poznan, International Youth Film Festival Korea (najboljši film) Takole film komentira filmski izvedenec Marcel Štefančič, jr.: »Nizozemski film Žabe in paglavci, hit mnogih festivalov otroškega filma (ter kinobalonov in sezamovih kotičkov širom sveta), je bil posnet v času, ko je /_/ otroke in živali mogoče digitalno ustvariti, pa je kljub temu uporabil žive otroke in žive živali.« Lepo povabljeni v imenu Kina Grosuplje. Film je primeren za otroke 6+, ob razlagi staršev pa tudi za otroke 4+!
torek, 1. 9. ob 12:00 uri, Gledališče Hiška KD Teater, OŠ LA Grosuplje ter ZKD Grosuplje
Svetlana Makarovič: PEKARNA MIŠMAŠ,
predstava za prvošolce
Predstava, ki so jo mali igralci odigrali že krepko čez deset krat, beleži izjemne uspehe: uvrstitev v izbor med 12 najboljših predstav iz produkcije otroških gledališč (v celoti je bilo predstav 230) v letu 2010 v selekciji JSKD R Slovenije - že tretja uvrstitev zapored na državna srečanja, na 8. Otroškem festivalu gledaliških sanj v
i
Pionirskem domu v Ljubljani je zasedla opazno mesto v hudi konkurenci 54 predstav iz Slovenije in Evrope -po »rdeči preprogi« se je ekipa naših ustvarjalcev sprehodila kar 3-krat. Predstava bo v jeseni doživela še nekaj ponovitev - vključena bo v otroški abonma JSKD 01 Ivančna Gorica 2010/2011 in
v abonma otroške matineje Prešernovega gledališča 2010/2011 v Kranju. Še posebej pa se bo ekipa mladega ansambla potrudila za prvo jesensko predstavo, za prvošolčke, ko bodo na odru kulturnega doma imeli zadnjo ponovitev. Predstava je zaključena za OŠ LA Grosuplje.
petek, 10. 9. ob 20:00 uri , KD Gledališče Krka in KD Sv. Mihael Grosuplje
F. S. Finžgar, RAZVALINA ŽIVLJENJA,
drama
Vsebina predstave: Razvalina življenja je	predvsem
pripoved o ljubezni, človeških strasteh, o pohlepu po denarju in ljubosumju. To so teme, ki jih srečujemo vsak dan, se nas dotikajo in so aktualne na vsakem kraju in v
vsakem času. Dogajanje je postavljeno na začetek prejšnjega stoletja, Posameznik je vpet v okolje, ki se mu lahko slepo podreja in s tem zataji svojo bit in bistvo. Lahko pa se tudi poskusi iztrgati iz te »ječe življenja«, zaživeti po svojih čustvenih vzgibih in načelih, vendar to ne vodi nujno v srečen razplet. Hamletovski dualizem, ki se vedno znova in znova pojavlja v vseh inačicah in v različnih situacijah. F. S. Finžgar je znal odlično opisati človeško psiho, saj je kot dušni pastir poznal vse njene skrite kotičke. V Razvalini življenja torej odkrivamo zgodbe ljudi, ki so v globini svoje duše dobri in pozitivni, a jih okoliščine pahnejo v nezavidljive situacije. Želje posameznika zbledijo in se umaknejo zahtevam »močnejših«. Zaradi lastne neodločnosti postanejo marionete v rokah drugih. Okolje, v katerem se igra dogaja, pa še dodatno prispeva k celovitemu vzdušju. Ker življenje ni praznik, se moramo za dobre medsebojne odnose potruditi vsak zase in skupaj. Sploh pa ni bil praznik v Finžgarjevih časih, ko so odnosi temeljili na denarju, gruntu in imenitnosti. In je ponekod, žal, še danes tako!
Ustvarjalna ekipa KD Gledališče Krka: režija: Marjana Hočevar, igrajo: Robert Škufca, Sandra Semolič, Joži Petrič, Jože Pečjak, Primož Bradač, Janez Miklavčič, Minka Strah in Miro Podržaj. Igralci KD Gledališče Krka imajo dolgoletne izkušnje na odru, poleg tega pa so izredno požrtvovalni in predani gledališkemu ustvarjanju. Seveda pa tudi njih - kot tudi druge igralce - najbolj motivira polna dvorana oz. reakcije publike. Zato: veseli bodo vašega obiska.
>
>
sobota,18. 9. ob 17:00 uri, Društveni dom Škocjan, KD Škocjan
NAŠA DEDIŠČINA - PTIČJI LOV, dopolnitev
stalne etnološke zbirke
ŠE PTIČ SE KESA, ČE ČEZ MALE LIPLJENE LETI
Etnološkim razstavam v razstavišču obnovljene šole v Škocjanu se bo septembra pridružila še razstava Ptičji lov v Škocjanskih hribih. Ta je bil izredno pomemben za prehrano, pa tudi kot eden najvažnejših virov zaslužka prebivalstva. Za vas Male Lipljene, kjer je bil ta lov najbolj razširjen, je bil znan pregovor: Še ptič se kesa, če čez Male Lipljene leti! Ker so vsakega ujeli. Za lov so največ uporabljali zanke, pa tudi posebne aktivne pasti. Lovili so brinjevke, kljunače, drozge, šoje in prepelice, pa tudi siničke, vrabce in črnoglavke. Poznali so tudi poseben način lova ptičev z lepilom na limanice. Ulovljene ptiče so porabili za prehrano in za prodajo. Mnoge družine v Škocjanskih hribih so v 19. stoletju od zgodnje jeseni do zime zaslužile od 20 do 40 goldinarjev za prodane ptiče. Največ so jih prodajali v Trst. V večjem obsegu je ptičji lov prenehal proti koncu 19. stoletja, ko so odšli fantje in možje v večjem številu v Ameriko. V letih po prvi svetovni vojni je ta lov skoraj že popolnoma zamrl, tudi zato, ker je bilo vedno manj ptičev in ker je odpadlo najvažnejše tržišče - Trst z Italijo. Danes je lov na ptiče le še spomin na stare čase. Razstavo je pripravil etnolog dr Boris Kuhar.
dr. Boris Kuhar
četrtek, 23.09. ob 19:30 uri, Literarna skupina KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje
BREZ TORTURE NI LITERATURE?
literarni večer z avtorji in člani literarne skupine
Večergrizljanja študentskih tekstov in študentske hrane
Literarna skupina pripravlja 23. septembra 2010 ob 19:30 zvečer študentske literature. Prvič se nam bodo na našem odru predstavili pisci kratke proze. Doslej smo dali priložnost spregovoriti mladi poeziji, sedaj bodo govorile besede v kratkih zgodbah. Predstavili bomo mlade neuveljavljene avtorje, ki bodo ob branju svojih del razkrivali tudi ozadja nastanka zgodb. Poskušali bomo razbiti mit o ustvarjalcu, ki mora za doseganje odličnosti trpeti. Preverite, če so študentske kratke zgodbe jedrnate, kot jedrca v študentski hrani!
Jan Pirnat
četrtek,30.09. ob 19:00 uri, UTŽO Grosuplje in ZKD Grosuplje
KAPELICE OBČINE GROSUPLJE,
predstavitev knjige
Slušatelji etnologije in domoznanstva Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje so pod vodstvom etnologa dr. Borisa Kuharja 3 leta raziskovali kapelice v občini Grosuplje oziroma v farah Grosuplje, Šmarje, Šentjur, Žalna, Polica, Kopanj in Škocjan. O tej temi so tudi pripravili lani odmevno razstavo v Grosupljem, Šmarju in na Polici. Sedaj je besedilo in bogato slikovno gradivo pripravljeno za tisk. V knjigi bodo v besedi in sliki predstavljene vse kapelice na območju občine Grosuplje. Nad sto jih je s svojimi zgodbami in pričevanji. Ob tem bo objavljena obširna študija še o ostalih znamenjih: križih, pilih in trončkih, seznam objav o znamenjih in obširna bibliografija o znamenjih in kapelicah. Vse bodo predstavljene v knjigi, ki bo obsegala okrog 300 strani in 200 barvnih fotografij in bo izšla v nakladi 1000 izvodov Letos septembre To je doslej edinstven, tako obširen prikaz tovrstne arhitekture v naši občini in tudi širše, to je obširen opis čez sto pomembnih kulturnih spomenikov med katerimi jih je nekaj širšega vseslovenskega pomena kot je npr. Kapelica pri treh križih, Tlake- Šmarje ali Farovška kapelica v Škocjanu v kateri so pokopani rodbinski člani Turjaških grofov, edinstveni kapelici Puščava pod Taborom Cerovo in Puščava sv. Antona na Kopanju. Po Umetnostnozgodo-vinski topografiji grosupeljske krajine dr. Staneta Mikuša (1974) je sedaj to druga knjiga, ki opisuje kulturne spomenike občine. Knjiga bo koristila mladini, šolarjem in tudi kot reprezentančno darilo ter turistični ponudbi občine Grosuplje.
Kapelice so značilnost naše pokrajine, izredno bogastvo naše kulturne dediščine, izpoved ljudske vernosti naših krajanov. Zgovorno nam govorijo tudi še danes o težkih časih, o težavah ljudi, o žalostnih in srečnih dogodkih, o zaobljubah njihovih graditeljev, o znanju in časovnih stilih mojstrov, ki so jih postavljali. Zato so naše kapelice priče stoletij in desetletij naše zgodovine, raznih dogodkov in to vse do današnjih dni, starim kapelicam se še vedno pridružujejo nove. Kapelice tega dela Dolenjske dajejo poseben čar našim vasem. So zgovorne priče dogajanj v preteklosti in tudi upanja na vse dobro v prihodnosti. Zato je naša dolžnost, da jih ohranimo tudi zanamcem. Kapelice so bogat in še vedno živ del kulturne dediščine v občini. Avtor dr. Boris Kuhar in restavratorska ekipa, skupaj z gonilno silo UTŽO Grosuplje Andrejo Smolič, bodo skupaj pripravili zanimivo predstavitev knjige; bodo pa k dogodku povabili tudi kakšne kulturne izvajalce, verjetno iz kroga skupin ZKD Grosuplje. Lepo povabljeni. dr. Boris Kuhar redakcija: info ZKD Grosuplje
Koncert kvarteta flavt Traverso
V	nedeljo, 4. julija, je bil v cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem v okviru Sekcije za komorno glasbo Kulturnega društva sv. Mihael Grosuplje izveden koncert klasične glasbe. Slišali smo kvartet flavt »TRAVERSO« v zasedbi Mateja Crnčan, Špela Lampret, Tanja Repe in Jasmina Šubic.
Dekleta so začela igrati skupaj leta 2007 pod mentorstvom prof. Mateja Grahka z imenom Kvartet flavt Akademije za glasbo. Delo so nadaljevale z imenom Traverso pod mentorstvom prof. Aleša Kacjana. Kljub kratkem obdobju delovanja je kvartet zabeležil vrsto nastopov in koncertov. Med najpomembnejše sodijo koncert v okviru Meseca kulture študentov na ljubljanskem Magistratu, samostojni koncerti po slovenskih mestih ter koncerta v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske v sklopu ciklov Glasba na vodi (v sezonah 2008 in 2009) in Prisluhnimo v Križankah.
V	uvodu večera smo slišali znano delo AIR Johanna Sebastiana Bacha. Sledil je Koncert za 4 flavte Georga Philippa Telemanna. V slovenskem delu večera so dekleta predstavila Ljubavno pesem Igorja Dekleve, v kateri je skladatelj uporabil napev iz Rezijanske ljudske pesmi. V zahtevnem delu Tri skladbice Eugena Bozzaja je prišla do izraza tehnična dovršenost in virtuoznost mladih umetnic.
S skladbo ameriške pianistke, skladateljice in glasbene založnice za cerkveno in komorno glasbo Catherine McMichael v zaključku večera pa nas je spogledovanje z značilnim irskim melosom popeljalo v sproščeno vzdušje, ki se je nadaljevalo tudi po koncertu.
Z istim programom se je kvartet flavt Traverso predstavil še dan kasneje v Škocjanu na Dolenjskem na Knobleharjevih dnevih v okviru Slavnostne akademije, posvečene obletnici rojstva znanega slovenskega misijonarja, geografa in raziskovalca egipčanske kulture Ignacija Knobleharja (rojen 6. 7. 1819 v Škocjanu na Dolenjskem).
Jernej Jakob
Mladim in razigranim flavtistkam se je za nastop z rožicami zahvalil predsednik društva sv. Mihaela mag. Marjan Adamič.
Pripovedi iz Grosupljega in okolice - 55
Poletje je čas košnje. Danes vidimo po travnikih velike bale, zavite v zeleno plastiko, tako tujo sredi trat. Včasih pa so po travnikih stale senene kopice. Gospod Tone Jamnik z Lobčka se je spomnil, kako so delili seno v času košnje, ko so na gradu Boštanj še bivali grofje.
Kopice je potlačil
Kosci so radi hodili kosit na grad tudi zato, ker so dobili seno. Grof je vedno oddelil: dve kopici moji, ena tvoja. Nek kosec se je spomnil, pa je ''svoje'' kopice fejst pohodil, da so bile videti manjše. Grof je imel navado delavce opazovati z rešpetlinom z gradu. Videl je, kaj je kosec
naredil. Ni ga naravnost okregal, ko je prišel mednje in prevzel kopice, ki so mu pripadale.
''Ti, ki si bolj revež, poberi ta velike kopice,'' mu je rekel. Pa so vsi vedeli, da je grof videl, kako ga je hotel kosec prevarati.
Zapisala Marija Samec
Izšel je Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje
Sejna soba občine Ivančna Gorica, 5. julij 2010.
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje je uveljavljena domoznanska publikacija, ki redno izhaja že dobra štiri desetletja, prvo desetletje vsako leto, potem pa bienalno. Vsebinsko je zamejen na področje naših treh občin, tematsko pa obravnava lokalno zgodovino, kulturo, znanost, umetnost in gospodarstvo preteklega in sedanjega časa. Zbornik s svojo vsebino, uredniško naravnanostjo in avtorskimi pogledi na tematiko in družbeno stvarnost je trajna priča časa in življenja našega področja, zato je zanimiv in uporaben tudi v okviru celotne Slovenije, v izjemnih primerih pa tudi širše. Z odkupom večjega dela naklade (letos 700 izvodov) ga zgledno in vztrajno podpirajo vse tri občine, v manjši meri pa tudi podjetja, ki oglašujejo v njem.
Tudi letošnjo - 26. knjigo po vrsti - je pripravil uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Ivan Ahlin (odgovorni urednik že vseh 42 let), dr. Mihael Glavan (glavni urednik zadnjih 26 let), Rezka Bučar, Ivan Grandovec, Roža Kek, Jožef Marolt, Jakob Muller in Danijel Zupančič. Tokratna številka je prvič izšla v organizacijskem in založniškem okviru Mestne knjižnice Grosuplje. Publikacija obsega skupaj 224 strani, 209 besedilnih in 12 oglasnih. Napolnilo jo je 24 avtorjev z 32 prispevki ter 17 oglasi. Letos je bil zbornik prvič predstavljen v prostorih Občine Ivančna Gorica (5. julija 2010).
Vsebina ZOGID 26 je razporejena v šest razdelkov. V prvem - Področna kulturna zgodovina - so objavljeni trije tehtni prispevki. O stoletnici Jerebove godbe piše naš znani muzikolog, upokojeni univ. prof., zdaj pa župnik v Škocjanu pri Turjaku, dr. Edo Škulj. Sledita mu dva članka s področja zgodovine šolstva v naših krajih. Obsežnejšega je napisala Tatjana Hojan, upokojena kustosinja Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Članek obravnava osnovno šolstvo in učiteljstvo na Grosupljem (1945-1972) in prinaša tudi nekaj fotografskih portretov. Zapis Toneta Krašovca osvetljuje usodo nekdanjih škocjanskih učiteljev Antona in Roze Krische.
Aktualni kroniški del pokriva obsežen razdelek Naše občine in občani.
Predstavitve razvoja treh občin v zadnjih dveh letih so napisali njihovi župani: Janez Lesjak, Jernej Lampret in Janez Pavlin. Razdelek ob tem prinaša še pet prispevkov: temeljito programsko in vsebinsko predstavitev Krajinskega parka Radensko polje (Tina Mikuš), oris projekta obnove perišča Velike Lipljene (Jožef Marolt), zapis ob obisku predsednika države na osnovni šoli Struge (Kristina Gregorič) in kratki predstavitvi dveh uspešnih podjetij: Kogast (Jožef Marolt) in Pekarna Grosuplje (Miran Hribar).
Svoj stalni razdelek imajo vselej znanost, kultura in književnost. Tokrat prinaša kar šest izvirnih strokovnih prispevkov.
Dva sta namenjena našima znamenitima občanoma Louisu Adamiču (Jakob Muller) in Franu Jakliču (Tadej Sluga, pisateljev vnuk), eden pa celo odkriva doslej neznano pesniško slikanico naše cenjene pesnice Ane Galetove (dr. Milan Dolgan). Na področje glasbene umetnosti kulture sodita prispevka o Zagoriških fantih (Alojz Erčulj) in o ljudskem pesništvu dobrepoljsko-struške doline (Vesna Sever). Izvirno leposloven je dramski prizor o prihodu Franceta Prešerna na Kopanj (Goran Gluvić).
Naslednja razdelka - Kronika, jubileji, kulturni dogodki in Gradivo - prinašata veliko vrednega tkiva za informacijsko-dokumentacijsko rabo. Dragoceni so jubilejni zapisi ob pomembnih obletnicah (osemdesetletnici Ivana Ahlina in dr. Borisa Kuharja, sedemdesetletnici Mira Cerarja in Leopolda Severja). Aktualne vsebine prinašajo krajši prispevki o novostih v šolah v Žalni in na Grosupljem ter predstavitev pomembne obletnice podelitve mestnih pravic Višnji Gori in nove knjige o Franu Jakliču.
Bogat je tudi tradicionalni bibliografski del, ki je dragoceno izhodišče in oporišče za vsako nadaljnje znanstveno, strokovno ali ljubiteljsko raziskovanje. Bibliotekarja Marija in Drago Samec objavljata natančno in temeljito Bibliografijo člankov za naše tri občine in Domoznansko bibliografijo monografskih publikacij s tega področja za minuli dve leti. Letos so pregledi nekoliko bolj zgoščeni, ne da bi zato manjkale pomembne informacije.
Tudi zapisi ob slovesu zaslužnih občanov so pomemben domoznanski vir. Tokrat se spominjamo življenja in dela dr. Tineta Kurenta in prof. Marjete Glavan. Oglasni del zbornika informira bralce o lokalni gospodarski ponudbi, pa tudi o tem, kdo publikacijo podpira. Med njimi je tudi tiskarna Partner graf, s katero že dolgo zelo korektno in prijetno sodelujemo pri natisu Zbornika.
Dr. Mihael Glavan
Po izčrpni predstavitvi Zbornika se je razvila razprava. Dr. Mihael Glavan se je zahvalil vsem sodelavcem in lektorju profesorju Jaku Mullerju. Želimo si, da bi se zbornik razvijal naprej v treh smereh.
Znanstvena kvaliteta naj bi rasla z intelektualnim potencialom naših treh občin. Nihče ne bo obdeloval teh področij, če jih ne bomo sami in k sodelovanju povabili tudi tu živečih strokovnjakov.
Gospodarska zgodovina je slabo obdelana, prav tako naravoslovje, več je humanistike. Vendar so tudi v naših krajih delovali podjetniki, trgovci, pravniki ekonomistih
Pridobiti moramo podpornike Zbornika. Objava oglasa v Zborniku ima marketinški značaj, saj gre glasilo med ljudi tudi izven občine. V ospredju pa ni le trenutna ekonomska korist, je prispevek k zgodovinski dokumentaciji o delovanju podjetij in ustanov v naših krajih v določenem obdobju.
Grosupeljski župan Janez Lesjak je pohvalil ustvarjalce zbornika, da skrbijo za neprekinjeno izhajanje, da se sled našega bivanja in delovanja ohranja. Vesel je tudi, da vse tri občine še vedno druži Zbornik. Po letu 1995 je vsaka občina začela razmišljati o sebi posebej, v to publikacijo pa pišemo skupaj o prednamcih za zanamce. Tradicijo moramo spoštovati , saj na njej temelji sedanjost. Naslednje številke Zbornika bi lahko bile razkošnejše, tudi z barvnimi stranmi. Prav je, da je Zbornik prešel pod okrilje Mestne knjižnice Grosuplje, da se je institucionaliziral, saj na prostovoljni zvezi občanov taki projekti težko obstanejo.
Direktorica Mestne knjižnice Grosuplje je poudarila, da je Zbornik publikacija, ki prinaša neprecenljive informacije o naših treh občinah, ki jih v naši knjižnici s pridom uporabljamo. Pri 26. številki se je knjižnica pojavila tudi kot založnik, uredniški sestanki so potekali v knjižnici. Upamo, da bo knjižnica dostojno izpolnila naloge, ki ji jih je naložila občina kot soustanoviteljica. Marija Samec
Ravnatelj Osnovne šole Dobrepolje Ivan Grandovec je predlagal tematsko številko Zbornika.
Višnjan Pavel Groznik je z veseljem prisluhnil razlagi direktorice Rože Kek, da so zborniki v knjižnici zanimivi za bralce, šole in inštitucije. Pripomnil pa je, da se občine predstavljajo po različnih kriterijih, ki jih je težko primerjati med sabo, zato svetuje poenotenje. Pomemben prispevek bi bil tudi seznam imen tistih, ki so objavljeni v člankih Zbornika. Tudi kakšna barvna stran bi pripomogla k bolj reprezentativnemu izgledu publikacije.
Gospod Tadej Sluga, vnuk Frana Jakliča, se zadnjih 20 let intenzivneje ukvarja z življenjem in delom dobrepoljskega šolnika in pisatelja. Na pobudo dr. Glavana je svoje izsledke je strnil v članek v tem Zborniku.
Ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice je zaprosil za nekaj izvodov Zbornika za šolsko knjižnico. Ponudil pa je tudi izbor zanimivih in kakovostnih seminarskih nalog, ki jih pišejo dijaki, za objavo v Zborniku. Ker verjetno ponatisov prvih številk Zbornika ne bo, je predlagal digitalizacijo. Zborniki so že digitalizirani, vendar trenutno še niso dostopni, mu je odgovorila Roža Kek.
Dr. Milan Dolgan je povedal, da ga je k Zborniku pritegnil dr. France Adamič. Pisal je o Ani Gale in tudi njegov prispevek v tej številki predstavlja njeno rokopisno zbirko pesmi in ilustracij z naslovom Moja dolina.
Grafična mapa Hallerstein v Mestni knjižnici Grosuplje
Naslednja predstavitev Zbornika bo v Dobrepolju, so se za konec odločili člani upravnega odbora, pisci in novinarji, ki so prišli na predstavitev tako pomembne publikacije, kot je Zbornik za tri občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje.
V torek, 29. junija 2010, smo v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje odprli razstavo grafičnih listov iz grafične mape Hallerstein.
Grafike so plod druženja in ustvarjanja sedmih umetnikov: Črtomirja Freliha, Irma Gnezda, Nataše Mirtič, Jasmine Nedanovski, Arpada Šalamona, Jožeta Žlausa in Huiqin Wang. Leta 2009 so se zbrali na likovni akademiji na Dunaju, v prostorih Slovenskega kulturnega centra Korotan. Kolonija bila del umetniško-znanstvenega intermedijskega projekta Hallerstein, ki je trajal dve leti (2008 in 2009) in je združil izobraževanje in raziskovanje, umetniške delavnice, kulturno dediščino in različne gledališke uprizoritve. Projekt je bil posvečen enemu najpomembnejših znanstvenikov 18. stoletja, barona Ferdinanda Avguština von Hallersteina, ki je 35 let živel in deloval kot dvorni astronom, misijonar, diplomat in mandarin v Pekingu na Kitajskem v letih 1739-1774. Bil je tudi kartograf in demiograf, saj je prvi izračunal takratno število prebivalstva na Kitajskem. Kot znanstvenik je zaslovel v Evropi, na domačih tleh pa je bil do nedavnega skoraj nepoznan in šele zadnja leta zgodovinarji odkrivajo podrobnosti o njegovem življenju in delu. Upamo, da bo tudi razstava grafičnih listov, ki jo je navdihnil njegov lik, opozorila na tega uspešnega premalo znanega rojaka.
Grafično mapo je predstavila Grosu-peljčanka mag. Breda Škrjanec, ki je povedala tudi nekaj besed o samem razvoju grafike kot likovne zvrsti. Umetniki so temo Hallerstein predstavili vsak s svojega vidika, v izvirnih in ustvarjalnih izvedbah. Grafike iz mape Hallerstein so zanimive tudi zato, ker lahko opazujemo likovne učinke različnih grafičnih tehnik, kot so linorez, suha igla, kolagrafija, jedkanica, akvatinta _ Tako je razstava privlačna tudi z vidika likovne stroke.
Razstava grafične mape Hallerstein bo na ogled v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje do konca avgusta 2010. Darija Kovačič
Romi gredo naprej - Roma džan angle
V dvorani Kulturnega doma Grosuplje so grosupeljski Romi v okviru društva Romi gredo naprej - Roma džan angle s pomočjo prostovoljk izvedli v nedeljo, 4. julija, že 4. tradicionalno romsko prireditev, kjer so se nastopajoči izkazali z različnimi glasbenimi, plesnimi, gledališkimi in drugimi govornimi točkami. Po prireditvi sem se pogovarjal z dvema prostovoljkama, ki z Romi delata že več let.
Jože Miklič
Pogovor s prostovoljko Lili Zupančič
Lili Zupančič, študentka socialnega dela, ki z Romi dela že šesto leto, mi pojasni, da so prvo prireditev izvedli v društvu Romano čačipe. Prireditev bodo organizirali tudi v prihodnje, če bo le interes Romov, da soor-ganizirajo in sodelujejo v tej prireditvi. Na prireditvi je nastopila skupina Bleščeče zvezdice - mlajša in starejša romska dekleta, ki so skupaj z učiteljico plesa Moniko Bohinec nastopile v več točkah, posamezno in skupaj.
Nastopilo je tudi več harmonikarjev, z njimi tudi dva Neroma. Tudi s skupnim igranjem harmonike smo pokazali, da je možno sobi-vanje in ustvarjanje skupnih projektov. Sovoditeljica prireditve je bila ga. Sonja Hudorovac iz Oaze, ki je bila zadolžena za interpretacijo prireditve v romskem jeziku. Lili je bila z njenim sodelovanjem zelo zadovoljna.
Poleg takih prireditev veliko delajo tudi z romskimi otroci. V integracijskem programu hodijo z otroki na izlete, obiskujejo ure pravljic, živalski vrt ... Ta program poteka v sodelovanju z Mestno knjižnico Grosuplje in s Kulturnim domom Grosuplje. Sicer se zbirajo sami glede na trenutne (z)možnosti in finančna sredstva. Obstaja tudi program za predšolske romske otroke, ki ga izvajajo v enem od bivalnikov v naselju Smrekec v za
to opremljenem zabojniku. Ustvarjalne delavnice potekajo dvakrat na teden. Gdč. Lili še doda, da vidi pri svojem delu z Romi enkratno priložnost, saj dela z vsakim izmed njih kot z osebo z imenom in priimkom. Ko pride v njihovo naselje, ne razmišlja, da je prišla k Romom. Pri tem pa pravi: »Če človek pride k človeku s pozitivnim namenom, je lahko prepričan, da ga bodo tudi pozitivno sprejeli.« In čeprav romskega svetnika Elka Hudorovca zaradi osebnih razlogov ni bilo na prireditvi, z njim dobro sodelujejo.
Delajo po principu kolikor človek zmore, sicer z majhnimi koraki ter hkrati na mikro in makro ravni. Ko bo Lili opravila diplomo, namerava še vedno ostati prostovoljka v tem društvu, saj vidi kljub vsemu premike tako pri Romih, javnih institucijah in ljudeh v okolju. Podobno je tudi z vsem ostalim delom prostovoljk, ki ne ustvarjajo (oziroma si ne izmišljajo svojih) projektov. S tem pa se izboljšuje tudi odgovornost do dela. Z vsakim takim dogodkom ali projektom dobijo neka nova znanja in koristi.
Prostor in uradne ure za Rome na Taborski v bivši davčni zgradbi
Sicer pa se delo v Društvu Roma džan angle in prostovoljcev v njem odvija sistematično tudi na lokaciji Taborske ceste 6, kjer je bila nekoč davčna uprava. Prostovoljka Daniela Gutić nam pove, da imajo uradne ure za Rome ob petkih od 10. do 12. ure tudi v času počitnic. Tam Romom pomagajo pri reševanju raznih obrazcev, imajo dostop do interneta, poskušajo odgovarjati na različna vprašanja.
Vseh prostovoljcev v društvu, ki delujejo (kar nekaj jih je tudi iz naše občine!) je 20.
Pevke zbora Magdalena smo imele delovno pomlad
Pevke ženskega pevskega zbor Magdalena, ki deluje v okviru društva Vokal, smo imele v zadnjih dveh mesecih kar dva nastopa izven meja naše občine. Poleg petja smo tam predstavile tudi ime našega kraja Grosuplje. Meseca maja smo se torej odzvale povabilu Mešanega pevskega zbora Tabor iz Tabora pri Žalcu.
Ta zbor uvrščajo med najkvalitetnejše zbore v Savinjski dolini. Pohvalijo se s številnimi gostovanji v Nemčiji, Italiji in Hrvaški in
seveda tudi povsod po Sloveniji. Člani zbora so različnih starosti, različnih poklicev. Izredno dobre rezultate dosegajo na območnih, medobmočnih in celo mednarodnih revijah in tekmovanjih. Na Češkem so leta 2007 na mednarodnem tekmovanju odraslih pevskih zborov prejeli zlato plaketo.
Zbor vsako leto v občini Tabor organizira dva samostojna koncerta, in sicer božično-novoletni koncert (decembra) in letni koncert (maja). Leta 2004, ko je zbor
praznoval 15 let delovanja, so izdali brošuro in zgoščenko »Pa se sliš'«. Zbrali so bogat venček pesmi, ki so jih v svojih 15 letih že prepevali.
Na njihovem letnem koncertu smo kot gostujoči zbor zapele šest pesmi. Res je, da smo svoj nastop začele kar z malo treme, vendar sta nam navdušena publika in močan aplavz dala zaupanje v naše pevske sposobnosti in tako je tudi naše petje ubrano zvenelo. Najbolj smo jih navdušile z odločno zapeto pesmijo Triglav, Jakoba Aljaža.
Tretjega junija smo na gradu Turjak nastopile na tradicionalni reviji pevskih zborov občine Velike Lašče. Na reviji smo sodelovale kot gostje iz sosednje občine, katerih pevke imamo korenine od tam. Na tovrstno revijo smo bile povabljene že tretjič. Magdalene se je rade udeležimo, saj se revija odvija v grajskih prostorih, me pa se kot ženske tam izvrstno znajdemo.
23. junija smo na dobrodelnem koncertu, ki ga je organiziralo društvo Rad imam Grosuplje, zapele tri pesmi. Peti na taki prireditvi smo si štele v čast, saj smo bile obdane s samimi priznanimi slovenskimi glasbeniki: Vili Resnik, Brendi, Marko Vozelj Kljub ponosu pa nam je bilo žal, da je bila prireditev tako slabo obiskana.
In še veliki zaključek sezone!
Pod lipo
Na predvečer praznika dneva državnosti je v naši občini postala prireditev Pod lipo že kar tradicionalna manifestacija vokalnih skupin. Letos je bila ta prireditev peta po vrsti. Naš zbor Magdalena je tokrat prevzel vlogo organizatorja. Zavedale smo se, da je to dokaj velik zalogaj za našo zasedbo. Pa kljub temu. Vsaka pevka v našem zboru ima določene sposobnost in ko jih združimo, nastane
celota, ki izpolni zastavljeni cilj. Če pa smo preveč nerealne, nas na trda tla postavi naš zborovodja Emil Kovačec. Prireditev se je uradno res imenovala Pod lipo, sicer pa je bilo glavno prizorišče v neposredni bližini lipovega drevoreda, na stopnišču pred tiskarno Partner. Njen direktor g. Drago Zakrajšek nam je ves čas priprav na prireditev in med samo prireditvijo veliko pomagal. Natisnil nam je program in velikodušno odstopil prostor za priprave na prireditev. Nastopajočih je bilo 11 zborov, ki so zapeli predvsem domovinske pesmi. Glasbeni del je z recitalom pesmi Samo milijon nas je Karla Destovnika Kajuha popestrila ga. Marija Tavčar, in s tem zaokrožila prijeten
kulturni del večera. Vse niti prireditve je imel v rokah mladi moderator Luka Bregar, ki jih je spretno prepletal med nastopajočimi. Uradnemu delu je sledil neuradni. To je bil čas, namenjen poizkušanju kulinaričnih dobrot, ki smo jih pripravile pevke zbora Magdalena ali pa pridobile od sponzorjev, potem druženju med pevci ter prepevanju ob zvokih glasbene zasedbe Draga Zakrajška. Bil je res lep večer.
Taki in podobni dogodki nas - pevke zbora Magdalena - še bolj povežejo in okrepijo našo pripadnost zboru. Zatorej naj naše vodilo: »Še bomo pele« velja še v prihodnje. Melita Gale
v imenu pevk zbora Magdalena.
kultura
Grosupeljski odmevi
julij - 7 / 2010
Turjaški harmonikar 2010
iy. medobčinsko srečanje harmonikarjev


Franci Pečnik - Aco, duša Turjaškega harmonikarja.
12. junija je preteklo 20 let, kar so imeli na Turjaku 1. srečanje harmonikarjev, ki je potekalo na gradu Turjak. Nekaj let pozneje se je to srečanje preselilo v Dom krajanov in so ga organizirali na začetku decembra ob spominjanju na rojstni dan Franceta Prešerna ter v zahvalo, ker jim je v pesnitvi
omenjal Turjaško Rozamundo in mogočen hrast, čeprav je zares mogočna lipa.
Srečanje harmonikarjev organizira Kulturno umetniško društvo Marij Kogoj, ki mu predseduje Franci Pečnik. Uvodoma je poleg pravkar zapisane zgodovine srečanja, povedal tudi, da so letos datum 17. medobčinskega srečanja harmonikarjev Turjaški harmonikar 2010 postavili neposredno na večer pred dnevom državnosti in v okviru turjaških dnevov 24. 6. 2010 z utemeljitvijo, da bi bilo več ljubezni do domovine in naše narodne prepoznavnosti.
To srečanje je hkrati posvečeno tudi znameniti zmagi Kranjcev nad Turki v bitki pri Sisku leta 1593, katero so pod vodstvom
Andreja Turjaškega izbojevali kranjski plemiči in domača vojska, ki je bila izbrana in izurjena iz kmečkega prebivalstva. Ob tej priložnosti so v dvorani odprli tudi likovno razstavo domačih likovnih ustvarjalcev pod vodstvom Martine Starc.
Iz domače velikolaške občine so na srečanju harmonikarjev nastopili Srečko Hedžet / diatonična harmonika (skladba Alojz Slak - Na večer), Primož Ogrinc / klavirska harmonika (Jože Burnik - Martinova polka), Peter Tekavec / diatonična harmonika (Veseli Kranjci - Veselo v Kamnik), Matevž Vehar / diatonična harmonika (Franc Mihelič - Prigode), Manca Bavdek / klavirska harmonika (Saksofon), Žan Japelj / diatonična harmonika (Franc Mihelič -Zakladi Slovenije), Domen / diatonična
Tea Kraljič iz Velikih Lipljen je zaigrala skladbo Sestri Petra (diatonična harmonika) in Ana (bariton) iz Rožnika sta zaigrali narodno skladbo ansambla Pogum - Nikoli pozabljena.	Srčna napaka.
Stefan Ranđelović iz Velike Loke, virtuoz na diatonični harmoniki, je zaigral Klemenovo polko.
harmonika in Jakob Indihar / berda (Franc Mihelič - Na veselici).
Iz Dobrepolja so nastopili Jani Žnidaršič / diatonična harmonika (venček narodnih in zabavnih), Aleš /diatonična harmonika in Katarina Gačnik / petje (Stanka Kovačič -Rože).
Z Iga sta meh raztegovala Urban Kraševec / diatonična harmonika (Dobri znanci
-	Šmentana reč) in Gašper Purkat / diatonična harmonika (Franc Delčnjak -Čreda v galopu).
Iz Ivančne Gorice jo je zagodel Jani Kozjek / diatonična harmonika (Venček domačih -priredba Marjan Turk). Iz Ribnice je prikolovratil Marko Drobnič / diatonična harmonika (Slavko Avsenik - Če vinček govori).
Iz Škofljice pa sta svoji harmoniki raztegnila Miha Padar / diatonična harmonika (Slavko Avsenik - Bila sva mlada oba) in Blaž Matjaž / diatonična harmonika (Slapovi -Ne reci nikdar).
Iz občine Grosuplje so uspešno nastopili Tea Kraljič - Velike Lipljene (Pogum -Nikoli pozabljena), Stefan Ranđelović
-	Velika Loka / diatonična harmonika (Klemenova polka) ter Petra / diatonična harmonika / in Ana Virant / bariton -Rožnik (Narodna - Srčna napaka).
Program je tudi letos povezovala mlada Tina Jaklič. Ob spodbudi svojih staršev in prijateljev se je srečanja udeležila vodja JSKD RS - Območna izpostava Ljubljana okolica Tatjana Avsec, ki je vsem ob spodbudnih besedah podelila priznanja. Na koncu srečanja so vsi skupaj zaigrali »harmonikarsko himno« Na Golici.
Jože Miklič
Rišeljeji na razstavi v dvorani knjižnice
Avtorica razstave vezenin v tehniki rišeljeja Mojca Hieng.
V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje bodo v torek, 31. avgusta 2010, ob 18. uri odprli razstavo vezenin v tehniki rišeljeja, ki jih zadnja leta ustvarja Mojca Hieng z Brezovice pri Ljubljani. Poleg tega bodo na ogled še stari in novejši vzorci ter prikaz, kako take vezenine nastajajo. Za svoja dela je prejela certifikat Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki ga je med drugim podpisal priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj. Vezenje v tehniki rišeljeja naj bi k nam prišlo iz Italije. Take vezenine so si lahko privoščili le bogati ljudje, saj je bilo to vezenje zelo drago. Seveda pa so ženske vezle tudi za domače potrebe, saj so želele imeti lepo posteljnino, kjer se tudi uporablja rišelje, ali pa namizne praznične prte, rute pri narodni noši in podobno.
Mojca Hieng se z vezenjem v tehniki rišeljeja, ki pri nas ponovno postaja vse bolj priljubljeno, ukvarja že več let. Gre za star in zanimiv način vezenja, ki je bil na naših tleh znan že konec 19. stoletja. V začetku 20. stoletja se je vse več žensk ukvarjalo s tem, prav tako pa se je vezenje v tehniki rišeljeja začelo pojavljati v raznih ženskih časopisih in revijah. Kot rokodelka, ki ohranja to slovensko kulturno in etnološko dediščino, se Hiengova ukvarja tudi s poučevanjem vezenja v tehniki rišeljeja. Izvedla je nekaj uspešnih tečajev in tako svoje znanje prenaša tudi na druge. V zadnjem obdobju je pripravila dve samostojni razstavi svojih
del: novembra 2009 v Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici in decembra 2009 v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah nad Kamnikom. Po Sloveniji nastaja vse več krožkov, delavnic in drugih oblik tovrstnega izobraževanja in druženja. »Prav zato bi želela to obliko izobraževanja spodbuditi tudi v vaši sredini,« pove Mojca Hieng. »Prepričana sem, da so se mnoge ženske že srečale s tem, da bi se rade naučile tovrstnega načina vezenja, priložnosti pa doslej ni bilo. Tudi cena tečaja je več kot sprejemljiva, odvisna pa je od števila prijavljenih kandidatk. Vsaka tečajnica dobi osnovne pisne informacije ter slike in skice o vezenju v tehniki rišeljeja, prav tako pa tudi t.i. vajenico, na kateri so narisani določeni vzorci, vbodi in načini dela, tako da tečajnica potrebuje le dobro voljo in željo po vezenju.« Primož Hieng
Ji ři Kočica v Mestni knjižnici Grosuplje
V Mestni knjižnici Grosuplje smo razstavili idejne rešitve za ureditev krožišča v Brvacah pri Mercatorju. Letošnji projekt Grosuplje -mesto kipov je naročal kiparjem, naj uredijo krožišče ob vstopu v mesto. Izbrana je bila ureditev 'Izročilo' Jiřija Kočice. Avtor je kiparsko delo zasnoval kot nek rastlinski motiv, ki je sestavljen iz cevi, na katerih so položeni odtisi rok Grosupeljčanov. Pred kavarno MKG je kipar ves teden v topli vodi mehčal čebelji vosek in zbiral odtise rok mimoidočih, obiskovalcev knjižnice pa tudi takih, ki so namerno prišli zaradi poziva, ki so ga prebrali v Grosupeljskih odmevih. Vsak se je na svoj odtis podpisal, kipar bo iz zbranih vzorcev izdelal bronaste odlitke, ki bodo krasili krožišče. Tako se bomo Grosupeljčani s tem krožiščem še posebej identificirali.
Marija Samec
Poziv staršem otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami
Mlanca se dobro počuti v vrtcu, vendar so tri ure dodatne pomoči na teden premalo. Juretu ne gre v šoli, posebni oddelki so zanj veliko predaleč.
Mateja potrebuje ustanovo - dom, ki bi ji nudil enostavne zaposlitve, v času za sprostitev pa bi potrebovala drobne pozornosti.
Tina končuje usposabljanje, potrebuje varno in prijetno okolje za druženje, delo in varstvo.
Andreju pešajo moči, potreboval bi celodnevno oskrbo.
Takih zgodb je veliko. Le kako, da država ne poskrbi, da bi se stvari uredile? Vse prevečkrat smo mnenja, da so vsega krivi nezainteresirani državni uradniki. Pa je res tako? Osebe, ki odločajo o
raznih pravicah teh oseb, npr. izdajajo odločbe o invalidnosti oseb, izdajajo odločbe o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, napotujejo te otroke na razne obravnave tistim osebam, ki lahko pomagajo, ne smejo povedati zgodbe o Andreju, Mateju, Juretu, Manci. Zakon o varstvu podatkov jim prepoveduje, da bi si izmenjavali podatke. Tako tisti, ki bi lahko pomagali, ne vedo, koliko je takih zgodb, in ne vedo, kaj ti »otroci« potrebujejo.
In če jim ne bomo povedali mi, dragi starši, skrbniki, sorodniki, prijatelji, znanci, bodo še naprej imeli zvezane roke. Povejmo, koliko nas je in kaj potrebujejo ti »otroci« danes ter kaj bodo še potrebovali. Da bomo vsaj imeli upanje ...
Ob sodelovanju s Centrom za socialno delo Grosuplje in Društvom Sožitje se želimo povezati starši otrok s posebnimi potrebami, ugotoviti naše potrebe in potrebe naših otrok ter na podlagi teh predlagati in sooblikovati rešitve zanje.
Oglasite se na spletni naslov
Center za socialno delo Grosuplje, gpcsd.grosu@gov. si,
pokličite na številko 01 781 80 61
in tam boste dobili tudi vse nadaljnje informacije o namenu tega poziva. Lepo vabljeni k sodelovanju!
Starši otrok s posebnimi potrebami
Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov)
Klopi so v Sloveniji okuženi od 11- do 82-odstotno, odvisno od regije. Glede na potek bolezni, ki tako rekoč zajame vse organske sisteme, ne bi smeli zanemarjati preventive in tako nekaj informacij in opozoril ne bo odveč. Lymska borelioza, bolezen, ki jo prenašajo klopi, je znana tudi pod imenom borelija. Povzročitelj bolezni je bakterija Borrelia burgdorferi. Povzročitelja borelije dolgo niso odkrili. Najprej so opazili spremembe na koži, ki jih je spremljala povišana telesna temperatura. Šele leta 1909 je švedski dermatolog Arvid Afzelius prvi povezal kožni kolobar (eritema migrans) z ugrizom klopa. Boreliozo so označili kot bolezen šele leta 1975. Število primerov se v Evropi močno povečuje. Slovenija je za to bolezen endemična, kar pomeni, da je bolezen stalno prisotna in značilna za to področje. V naših krajih je bolezen skoraj izključno povezana s pikom klopa Ixodes ricinus, ki se okuži pri sesanju krvi malih gozdnih glodavcev in srn. Bolniki se pika klopa pogosto ne spomnijo ali ga ne opazijo.
Bolezen poteka v treh fazah: najprej nastopi lokalna okužba, v naslednji fazi se borelija širi po drugih organih, ko pa bolezen preide v kronično fazo, prizadene druge organske sisteme tako, da je diagnostika zaradi simptomov, podobnih pri drugih boleznih, močno otežena.
Lokalna okužba nastane neposredno po ugrizu. Ljudje postanejo pozorni na občutek srbenja, ta se pojavi nekaj ur po ugrizu, po šestih do dvanajstih urah. Več kot polovica ljudi, ki jih je ugriznil klop, slednjega sploh ne opazijo, ker prej sam odpade. Na mestu ugriza se pojavi rdečina. Madež z belim kolobarjem v sredini se pojavi samo v 30 odstotkih primerov. S pravilnim odstranjevanjem klopa možnost okužbe bistveno zmanjšamo. Tisti, ki trdijo, da se klopa odstrani s prsti tako, da se ga enostavno zgrabi in izpuli, ali namaže z oljem ipd., si delajo slabo uslugo. Na videoposnetku, ki si ga lahko ogledate na spletnih straneh http://www.youtube. com/watch?v=3iH_22kaI1Q, je s pomočjo mikroskopa zelo nazorno prikazan odziv klopa, ko ga stisnemo. Ne le, da svoje s kaveljci opremljene čeljusti še bolj globoko zarije v kožo, pri stisku spusti tudi slino, kjer se nahajajo povzročitelji klopnih
Lymska borelioza
Mediji so nas pred kratkim seznanili z žalostnim dejstvom, da je okuženost klopov z lymsko boreliozo v Sloveniji najbolj pogosta na svetu.
bolezni. Če se do tedaj človek ni okužil, si s takim nepravilnim odstranjevanjem možnosti za bolezen bistveno poveča.
Posebno pozornost je potrebno nameniti uničevanju klopov. Če ga bomo stisnili tako, da se razpoči mešiček, poln jajčec, smo slednje osvobodili in omogočili nadaljnji razvoj naslednjim nekaj tisoč klopom. Znanstveniki opozarjajo, da klopa ne uničijo niti temperature pod lediščem niti namakanje v formalinu niti utopitev _ Če vam pogoji to dopuščajo, klopa enostavno zažgite. Torej velja upoštevati pravila:
•	klopa odstranimo s posebno pinceto ali kljukico tako, da ga ne stiskamo;
•	prej, ko je klop odstranjen, manjša je možnost za okužbo;
•	klopa je potrebno uničiti!, z njim pa tudi vsa jajčeca v vrečki.
V drugi fazi gre za širjenje borelije po telesu. Pojavijo se povišana telesna temperatura, utrujenost, občutek slabe mobilnosti in znaki, ki so podobni drugim boleznim. Spremembe na organih se lahko začnejo skupaj s spremembo na koži, po izginotju kožnih madežev, lahko pa šele čez nekaj mesecev ali celo več let po okužbi. Za zdravljenje uspešno uporabljajo antibiotike, ki pa ne odstranijo strupov v celicah. Tretja faza je kronična bolezen. Znaki spominjajo na več različnih bolezni, zato borelijo pogosto diagnosticirajo z zamudo.
č Posledice borelioze so tudi glavoboli,
vrtoglavice, poslabšanje spomina, slabša zbranost, nespečnost, utrujenost, manjša delovna sposobnost, znojenje, razdražljivost, čustveno nihanje, bolečine v sklepih ... Najpogosteje so prizadeti živčni sistem, sklepi, srce, oči, ledvica in jetra. Živčni sistem je prizadet pri 25 odstotkih bolnikov, največkrat v starosti med 40 in 60 let. Prizadetost živčnega sistema se kaže kot glavobol, bolečine na mestih, kjer potekajo živci, bolečine v mišicah, mravljinci, vrtoglavice, vnetje obraznega živca ... Najhuje je, da borelija prizadene tudi možgane, zato jo je mogoče zamenjati s številnimi drugimi boleznimi.
V Sloveniji je najpogostejša posledica borelije obolelost sklepov, ki se razvije približno pol leta po ugrizu. Praviloma se vname en sklep. Zelo pogosto je prizadeto srce, kar se kaže v obliki bolečine pri srcu, razbijanja srca in omedlevice. V zadnjih letih so tudi odkrili, da borelija škoduje očem, kar je izredno težko diagnosticirati. Zdravljenje borelije v akutni fazi dokaj uspešno izvaja uradna medicina, in sicer z bolnišničnim zdravljenjem z antibiotiki. Pri kronični fazi se bolniki zatekajo k alternativnim metodam, ki so uspešnejše.
Mojca Sajovic
http://sl.wikipedia.org/wiki/Lymska_
borelioza#cite_note-Kansky-0
http://www.viva.si/Bolezni/Infekcijske-
bolezni/4514/Lymska-borelioza
http://www.viva.si/Alternativna-in-naravna-
pomo%C4%8D/1488/Nad-borelijo-z-
elektroakupunkturo-po-Vollu
Stara »novica«: Opozorilo
»Dne 25. januarja 1938 sem ob 7. zjutraj začel s trebušno operacijo v Leonišču. Pol ure potem pride sestra iz pisarne in mi pove, da so mi od doma telefonirali, da naj takoj po operaciji pokličem domov. K telefonu nisem več mogel iti pred koncem operacije. Skrbelo me je, da se ni morda kaj posebno hudega doma zgodilo, ker velja pravilo, da se me ne sme klicati za časa operacije. Operacija je seveda uspela. Potem takoj telefoniram domov in zvem, da me od doma nihče ni klical. Vsako razburjenje zdravnika za časa operacije gre na škodo pacienta. Javnost prosim za pomoč. Ne zaradi mene, ker so moji živci jekleni, ampak v interesu pacientk, katere z odprtim trebuhom čakajo, domači in otroci pa v smrtnem strahu trepečejo za njihovo usodo. To je tudi v interesu neznanega junaka, ki je to storil, ker lahko enkrat sam pride na mizo, pa bo okusil posledice pravila: »danes meni, jutri tebi«. To je duševni gnoj, ki mu še ameriško podzemlje ne pride do kolena.«
Dr Ivo Rakuljič - Zelov, ginekolog / Slovenec, 30. januar 1938
kultura, razmišljanje, v spomin
Grosupeljski odmevi
julij - 7 / 2010
Iz domoznanske zbirke
Aubreht, Dejan
Nietzschejeveva filozofija razlike / Dejan Aubrecht. - Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2010. - 189 str. ; 20 cm. - (Filozofska zbirka Aut ; 47).
Dejan Aubreht je bil rojen 29. 12. 2971 v Grosupljem. Njegova starša sta bila učitelja, oče Tone kot učitelj telesne vzgoje na OŠ Stična, mama pa je učila na OŠ Brinje v Grosupljem. Diplomiral je na Fakulteti za socialno delo, nekaj časa vzporedno študiral filozofijo na Filozofski fakulteti, nato diplomiral iz sociologije analitsko teoretske usmeritve na Fakulteti za družbene vede. Magistriral je na Institutum Studiorum Humanitattis - fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Članke objavlja v revijah Problemi, Phainomena in Monitor - ISH.
Saša Aleksandra Žagar Gros - prevajalka
Sherry Thomas: Načrtovana ljubezen / (prevedla Saša
Aleksandra Žagar Gros). - Tržič : Avrora, 2010. - 300 str. ; 21
cm. (Prevod dela Private arrangements).
Arheologinja Saša Aleksandra Žagar Gros je bila rojena v Višnji
Gori, živi v Šenčurju pri Kranju, dela pa kot knjižničarka v Mestni
knjižnici Grosuplje. Prevaja iz angleščine in nemščine. To je že
njen drugi prevod iz angleščine, prva knjiga je bila mladinska
povest Johna A. Longa Skrivnost Vražje jame (Mystery of davil's
roost).
Pripravila Marija Samec
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
Za vedno je zaspala
Frančiška Brjak, Berjakova mama
(l. 2. 1932 - 2. 7. 2010) iz Žalne 5.
Ob smrti ljube mame se zahvaljujemo dr. Merviču in sestri
Francki za dolgoletno zdravljenje in prijateljske odnose.
Iskrena hvala župniku g. Andreju Šinku za takojšen prihod,
zvonjenje ter ganljive besede pri pogrebni maši.
Zahvala velja tudi pevcem zbora Samorastnik in trobentaču
Andreju.
Hvaležni smo vaščanom iz Male Žalne za vsestransko pomoč, nasvete in spodbudne besede.
Zahvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali ter jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči hčerki Branka in Sonja z družinama
Violinist v metroju
Med mnogimi elektronskimi sporočili sem pred kakšnim mesecem dobil tudi v nadaljevanju priloženega, ki me je osebno precej globoko nagovoril. Objavljam pa ga zato, da bi morda še kdo poizkušal razmisliti, ali moramo res nasedati nekaterim principom delovanja današnje družbe, ki je (bolj kot v materialni krizi) v krizi etike in morale in največkrat spregleda prave vrednote, vse bolj pa izpostavlja kvazi idole, ideale in vrednote zgolj z materialističnono podlago. Jože Miklič
Moški se je usedel na postaji metroja in začel igrati violino. Bilo je mrzlo januarsko jutro v Washingtonu. Igral je 6. Bachovo simfonijo - približno 45 minut.
Bil je čas gneče, zato je v tem času šlo mimo približno 1000 ljudi, večina od njih na poti v službo.
Po 3 minutah je šel mimo moški srednjih let in ga opazil. Upočasnil je svoj korak, se ustavil za nekaj sekund, nato pa nadaljeval svojo pot. Čez minuto je glasbenik v klobuk prejel 1. dolar - vrgla mu ga je ženska in brez ustavljanja odšla naprej. Nekaj minut kasneje se je nekdo naslonil na zid in ga poslušal, toda kmalu pogledal na uro in odšel. Očitno je zamujal v službo.
Še najbolj se je zanj zanimal 3-letni otrok. Mama ga je sicer vlekla, vendar se je uspel ustaviti in si ogledati violinista. Potem ga je mami uspelo odvleči, otrok pa se je potem še ves čas oziral nazaj. Podobno se je zgodilo kasneje še pri nekaj otrocih, toda vsi starši brez izjeme so jih odvlekli naprej.
V 45 minutah se je samo 6 ljudi ustavilo in ga nekaj časa poslušalo. Približno
20 ljudi mu je dalo nekaj denarja in potem nadaljevalo svojo pot. Nabral je 32 dolarjev. Ko je končal in je glasba utihnila, tega nihče ni opazil in nihče ni ploskal. Nihče ni vedel, da je bil ta violinist Joshua Bell - eden najboljših glasbenikov na svetu. Igral je eno od najlepših skladb, kdajkoli napisanih na violini vredni 3.5 milijone dolarjev. 2 dni pred tem je igral v razprodani dvorani v Bostonu - povprečna cena sedeža pa je bila 100 $.
To je resnična zgodba. Joshua Bell je igral incognito v postaji metroja -dogodek pa je organiziral Washington post, kot del preizkusa o percepciji, okusu in prioritetah običajnih ljudi.
Ali sprejemamo lepoto ? Ali se ustavimo, da bi jo občudovali? Ali prepoznamo talent v neobičajnih okoliščinah?
Eden od možnih zaključkov bi bil: Če nimamo časa, da bi se ustavili in poslušali enega najboljših glasbenikov na svetu, ki igra eno najlepših melodij kdajkoli napisanih, koliko drugih lepih stvari v življenju smo in bomo še zamudili?
julij - 7 / 2010	Grosupeljski odmevi	v spomin	63
Il-II-			
Mnogo prezgodaj od nas si odšel, naša srca s seboj si vzel, le nekaj nam je za tabo ostalo, kar nam bo poguma dajalo.
Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti. A ti ne veš, naš dragi Milan, kako zelo boli,
ker tebe v naši bližini zdaj več ni. ZAHVALA
Tiho, nepričakovano, skoraj neopazno in mnogo prezgodaj se je od nas poslovil naš dragi, skrbni in ljubeči mož, oči, sin, brat, zet^
Milan Vavtar
(28. 4. 1965 - 17. 6. 2010) iz Grosupljega
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče, daritve za sveto mašo in cerkev ter denarno pomoč.
Toplo zahvalo in hvaležnost še posebej izrekamo sosedom dr. Marjanu Zaletelu, dr. Lorni Zaletel in dr. Petri Mohar za takojšnjo nudeno pomoč in podporo.
Najlepša hvala gospodu župniku Janezu Šketu za opravljen cerkveni obred, pevcem skupine Samorastnik iz Žalne in trobentaču. Zahvala tudi gospodu Tonetu Adamiču in gospe Faniki Kralj za nenadomestljivo pomoč pri pogrebnem obredu. Ob žalostnem dogodku bi se radi zahvalili tudi za iskrene in ganljive poslovilne besede dobri prijateljici Ivanki Černelič Jurečič in gospodu Mihi Lavriču.
Vsem in vsakemu posebej, ki ste bili v mislih povezani z nami v teh težkih trenutkih bolečine in ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, še enkrat iz srca hvala.
Globoko žalujoči in neutolažljivi: žena Marička, hči Barbi, sin Jan, mama Nada, brat Miran z družino, sestra Ivica z Ludvikom, tast Ante in tašča Marija ter ostalo sorodstvo.
Vedno boš v naših srcih.
ZAHVALA
Vinko Eršte
(12. 12. 1943 - 28. 6. 2010) Grosuplje, Pod gozdom VI/14
Usoda je neusmiljeno udarila v našo družino. Zatonilo je sonce. Bolečina je huda.
Hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami; prijateljem, sosedom, sorodnikom in vsem drugim. Iskrena hvala za izrečene in pisne besede sočustvovanja, za toliko lepega cvetja in sveč, in prav vsem, ki ste mojega soproga Vinka, najinega očija in našega ata pospremili na zadnji poti. Vsak posebej je prepoznaven v naših srcih.
Še posebej se zahvaljujemo Območnemu združenju vojnih veteranov Slovenije Grosuplje, veteranom častne straže, njihovemu predsedniku združenja g. Borisu Peterki za vzorno organizacijo poslovitve z veteranskimi častmi in govor, Društvu upokojencev Grosuplje in g. Vinku Petriču za besede slovesa ter Vinkovim gimnazijskim prijateljem, ki so obudili spomine na skupno mladost in zadnje srečanje. Hvala tudi pevcem, izvajalcu na trobenti, g. Janezu Perparju in Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje za usklajeno delo.
Zahvala in vse spoštovanje dr. Vrankarjevi, ambulantni sestri Olgi in drugemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana ter osebnemu zdravniku dr. Dolinarju, ki so poltretje leto lajšali trpljenje našemu dragemu atu. Pogrešamo ga.
Žena Julijana in hčerki Natalija in Karmen z družinama
Kogar imaš rad nikoli ne umre, Samo daleč je
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata in strica
Ivana Severja
1. 1. 1954 - 23. 6. 2010 Iz Male Račne
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pijateljem, znancem in sosedom, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami ter nam pomagali, darovali cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev.
Hvala g.župniku Zvonku Vozelj za lepo opravljen pogreb. Prisrčna zahvala PGD Račni za organizacijo pogreba in g. Jožetu Valentinčič za ganljive besede slovesa.
Zahvala pevskemu zboru za lepo zapete pesmi ob grobi in sodelovanju pri maši.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na prerani zadnji poti.
Žalujoči: Vsi njegovi
Prvenstvo rekordov za grosupeljsko ekipo
Grosupeljčanka Renata Oražem Vršič je na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem na 50 metrov v Ljubljani postavila nov državni rekord z malokalibrsko puško 60 leže: zadela
je 592 krogov. Dobro se je odrezal tudi Željko Moičevič, ki je zasedel drugo mesto. Z rezultatom 1167 krogov je le za en krog izgubil zlato kolajno, a hkrati postavil svoj osebni rekord. Zmago je
slavil Robi Markoja, tretje mesto pa je pripadlo Škofljičanu Rajmondu Debevcu. V streljanju z MK puško 3x20 je pri članicah zmagala mladinka Živa Dvoršak iz Olimpije, pri članih z MK pištolo na 50 m pa je bil najuspešnejši še en Grosupeljčan, Franc Ivanc.
»Vsi trije (Željko Moičević, Robi Markoja, Rajmond Debevec, op.p.) smo zelo dobro streljali in tako potrdili odlično pripravljenost pred bližajočim svetovnim prvenstvom. To je bila sploh moja prva uvrstitev pred Rajmondom Debevcem, ki je že 20 let svetovni rekorder v tej disciplini. Ekipno bi nas tak rezultat definitivno ponesel med dobitnike kolajn na svetovnem prvenstvu, ki bo julija, zato ga vsi pričakujemo optimistično,« je pojasnil Moičevič, ki je pred tem nastopil tudi na tekmi svetovnega pokala v Beogradu. Z zračnim orožjem je dosegel zadovoljiv rezultat 593 krogov, z malokalibrskim pa je šel bolj ali manj spoznavati strelišče, saj bo na tem kraju naslednje leto evropsko prvenstvo. »To strelišče velja za eno najtežjih na svetu, zato sem z nastopom pridobil dragocene izkušnje. Nastopil sem solidno, v nepredvidljivem vremenu sem se odlično znašel in se z rezultatom 1156 približal letošnjim najboljšim izidom.«
Dodaja še, da je do zdaj preizkusil vse nastavitve in pričakuje, »da bom iz vsega potegnil najboljše, tako kot sem tudi dosegel osebni rekord v trojnem položaju. Še vedno pa mislim, da zmorem še več in v naslednjih treh tednih bom poskušal vse to izkoristiti na maksimalnem nivoju.« Formo bo pilil na državnem prvenstvu Srbije, velikem mednarodnem turnirju v Novem Sadu, nato pa sledi že težko pričakovano svetovno prvenstvo. »Tam se želim čim bolj približati svojim rezultatom s treningov. Takšni nastopi pa bi me znali ponesti zelo visoko, odvisno od pogojev in od dnevne forme ostalih. Bo pa to prva tekma, kjer bo možno doseči kvoto za olimpijske igre, tako da se pripravljam na vrhunskem nivoju,« še strni svoje cilje.
Tamara Barič
Pretiravanje
Tone: »Si slišala, da je sosedov Lojz enaindvajsetič naredil šoferski izpit!«
Pepa: »Ljudje pa res pretiravajo! Kaj pa bo s toliko izpiti?«
Pohod na polhograjsko Grmado
Na lepo majsko nedeljo, 23. maja, smo se pohodniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje zbrali na Cikavi. Bilo se nas je 11.
Z osebnimi avtomobili smo se odpravili proti vasi Dvor pri Polhovem Gradcu, kjer je bila izhodiščna točka za vzpon na 898 m visoko Polhograjsko Grmado.
Kmalu smo zagrizli v strmino in bilo nam je pošteno vroče, saj je pot na Polhograjsko Grmado precej zahtevna, res prava gorska pot. Počasi smo se vzpenjali in občudovali prelep razgled.
Med potjo smo se ustavili pri majhni lovski koči pod vršno gmoto Grmade. Malo smo se odpočiti in okrepčali, nato pa smo se odpravili
proti vrhu Grmade. Ves trud je bil poplačan na vrhu, saj smo v prelepem vremenu uživali v čudovitem razgledu na Ljubljansko barje, Ljubljano, na Blegoš, Krim in druge lepote narave v okolici.
Vpisali smo se v knjigo pohodnikov, nato pa smo pot nadaljevali do kmečkega turizma, kjer smo si privoščili okusno malico. Malo smo se pogovorili in odpočili. Pot nas je nato vodila naprej v dolino do potoka Belce in proti vasi Dvor, kjer so nas čakali avtomobili. Odpeljali smo se proti domu. Minil je še en prijeten dan in še ena lepa izkušnja, posebej za tiste, ki nismo vajeni takih pohodov. Obljubili smo si, da se ob prvi priliki spet zberemo in se odpravimo še na
kakšno turo po naši lepi domovini. Jelka Janežič
Udeležba veteranov na Maistrovem pohodu
V soboto, 6. junija 2010, na prvi sončen dan po dolgotrajnem deževju, smo se veterani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se dobre volje z avtobusom odpeljali proti Štajerski, točneje v Cerkvenjak v Slovenskih goricah, na vsakoletni tradicionalni Maistrov pohod. S seboj smo vzeli tudi harmonikarja, našega člana Alojza Kralja, ki je ravno dva dni pred našim izletom dočakal »Abrahama«. Voščili smo mu s pesmijo, on pa nam je na harmoniko zaigral nekaj poskočnih. Tako je bilo razpoloženje na višku že takoj na začetku.
Zelo dobre volje smo prispeli v Cerkvenjak, kjer nas je pozdravil župan občine Cerkvenjak Jože Kraner ter predstavnik OZVVS Lenart, domačini pa so poskrbeli za jutranje okrepčilo.
Kmalu smo krenili na približno 12 km dolg pohod. Vodil nas je Stojan Bračič s svojimi sodelavci. Pot nas je vodila po prelepi naravi v osrčju Slovenskih goric, mimo naravnih znamenitosti, občudovali pa smo tudi vaško arhitekturo, značilno za tiste kraje. Med potjo so nas prijazni gostitelji pogostili z okusno malico in osvežilnimi napitki. Končno smo prispeli nazaj v Cerkvenjak, kjer smo si pri gasilskem domu ogledali znamenito Johanezovo trto. Okrepčali smo se z okusnim golažem in rujno kapljico iz Slovenskih goric.
Pred odhodom domov smo si v bližini Cerkvenjaka ogledali še rimsko grobišče, lepo urejeno in zelo zanimivo. Ogled nam je omogočilo Turistično društvo Cerkvenjak.
Polni lepih vtisov zanimivega dne smo končno posedli na avtobus. Na poti proti domu smo se ustavili na Trojanah, kjer smo našemu »Abrahamu« Alojzu Kralju poklonili skromno darilo ter mu še enkrat nazdravili. Kar nekaj časa smo se zadržali in uživali ob zvokih harmonike.
Nazadnje je bil čas za odhod. Imeli smo se čudovito in obljubili smo si, da se
kmalu spet zberemo prijetnega pohoda.
Jelka Janežič
in se udeležimo
Od Kucija do Velike planine
Pohodniška skupina U3 od januarja do junija 2010
Najprej moram pohvaliti vse udeležence pohodov v letošnjem akademskem letu. Vztrajno smo se dobivali vsak prvi in tretji petek v mesecu kljub včasih zapečkarjem ne ravno prijaznemu vremenu. Kako že pravijo? Slabega vremena ni, slabotna je naša volja. In to smo kar naprej doživljali in kljub ne najboljši napovedi imeli za pohod tudi zelo primerno vreme, po končanem pohodu pa včasih tudi nevihto. Doma se vsega tega ne vidi in ne doživi.
V	akademskem letu 2009/10 smo izvedli skupaj 20 pohodov. Običajno se nas je zbralo okoli 10, občasno pa se nam je pridružil še kdo, tako da nas je kdaj bilo tudi do 15 udeležencev. Poročilo za jesenski del je bilo že objavljeno v mesecu januarju letos. Tudi za letošnje leto ne bi delal statistke o prehojenih kilometrih, urah, višinskih metrih ter o hitrosti, ker to ni bistveno. Pomembno je spoznavanje Slovenije, tudi manj znanih kotičkov, poti in zanimivosti ter seveda prijetno druženje. Pa vendar o posameznih pohodih nekaj podrobnosti:
V	začetku januarja nam je velika količina snega omogočala le vzpon na Kucelj. Tudi ta vzpon je bil zabeljen s hojo po celem snegu, z gosto meglo in na koncu še s sneženjem. Prav tako smo bili nagrajeni s hojo po celcu pri vzponu na Planinsko goro nad Planinskim poljem ter na Blegoš, kjer smo bili deležni še obilnega sneženja, pod vrhom pa tudi močnega vetra. Na Planinski gori smo bili deležni tudi kar lepega razgleda po Planinskem polju ter proti Postojni, na koncu pa smo še pokukali v Planinsko jamo, iz katere priteče reka Unica po združitvi rek Rak in Pivka. Unica nato po Planinskem polju vijuga v številnih meandrih in naredi trikrat daljšo pot, ko je dolgo Planinsko polje. Z Blegoša se je vodja izleta tudi smučal. Sneg nas je spremljal tudi pri poskusu sankanja s prelaza Ljubelj do mejnega prehoda Ljubelj, saj je najprej deževalo, nato pa snežilo, povečala pa se je tudi možnost plazov, zato smo se na sredini poti obrnili nazaj v dolino in že v tem času se je v spodnjem delu sprožil velik plaz. Snežen je bil letos tudi Jurčičev
pohod. Po tem pohodu smo nato snegu dali slovo. Na Jožefovo smo se podali v osrčje Dolenjske, in sicer na pot od Zaplaza do Primskovega, kjer je nekoč župnikoval znameniti zdravilec Jurij Humar. Sledili smo gozdnim potem in se nato mimo številnih zidanic povzpeli na Primskovo, med potjo pa smo se tudi učili, kako je potrebno obrezovati vinsko trto. Na veliki petek smo šli na pohod po Poti miru, ki se prične na Brezju, se spusti k potoku Peračica, ki nas pripelje do dveh lepih slapov, ki so nastali na tufovi podlagi. Kaj je tuf? Tu je kamnina zelene barve, ki nastane iz vulkanskega pepela, uporabljajo pa ga za portale vrat. Na Gorenjskem, zlasti v vasi Brezje, je veliko portalov iz tega kamna. Je zelo lahek za obdelavo. Od slapov smo se usmerili do vasi Peračica in se po cesti vrnili do začetka poti. Nepozaben je bil vzpon na Kum čez Čebulovo dolino. Zeliščarji so si lahko pridobili veliko zelenjavnih dobrot, glavna pa je vsekakor bila čemaž. Več ga je verjetno samo na Čemšeniški planini. V koči na Kumu znajo iz čemaža pripraviti številne jedi. Mi smo poskusili čemaževo juho, dobili pa recept za čemažev burek. Nagrajeni pa smo bili še s čudovitim razgledom. O lepotah Radenskega polja in Zatočnih jamah vemo že veliko, vendar najlepše je tukaj sredi maja.
Ob zaključku akademskega leta pa je vsekakor posebno doživetje bilo na Lepenatki in Rogatcu ali Samotnem Menihu nad Gornjim Gradom ter vedno lepi in polni neznank Veliki planini. Zakaj posebno doživetje? Pohod smo začeli ob čudovito lepem vremenu, vmes nas je že škropilo, na Lepenatki pa dočakal orkanski veter, ki je nekaterim strgal pelerine, pa smo zato kar se da hitro pohiteli v zavetišče bivaka na Kalu pod Rogatcem. Na presenečenje nas vseh je bil bivak odprt, čudovito pa sta nas sprejela dva gornjegrajska študenta ter nam postregla s sveže skuhanim čajem iz gorskih cvetlic ter kavo. V tem času se je veter unesel, mi pa smo se podali na kar zahtevno pot na Rogatec. Ta del poti spada kar v kategorijo »zelo zahtevno«. Z vrha pa je čudovit razgled proti Menini, Veliki planini, Raduhi in v Savinjsko dolino. Na koncu smo si lahko še sami nabrali nekaj planinskega cvetja. Na Veliko planino pa smo tudi šli, ker smo se bali večjih padavin. Povzpeli smo se preko Gojške planine in nato kar počez proti kapelici, ki pa smo jo zagledali zadnji čas, ker nas je spremljala gosta megla. Nato še na Zeleni rob pa na Gradišče in čez Malo planino na Gojško, ker smo se oskrbeli s svežim sirom, pa še z nabiranjem rožic. V dolini je ta čas pridno deževalo. Pa nismo bili sami. Od Zelenega roba nazaj do Gojške planine nas je spremljala velika skupina otrok, starih okoli 10 let, in morali smo se kar potruditi, da smo jih dohajali. Torej tudi mladi še pohajajo po hribih. Velika planina je koncem junija pravi cvetlični raj: vse polno je ranjaka, Clusijevega svišča (ljudsko encijan), spomladanskega svišča, murk, našel se je tudi še avrikelj, pa pogačice in še številne druge bolj in manj znane rožice, planik pa še ni bilo. Najbolj množičen je vsekakor bil Prešernov pohod na Kopanj, saj se nas je zbralo za polno cerkev na Kopanju, čeprav je bilo precej hladno, pa tudi sneženo, da nazaj v Grosuplje nismo mogli po Radenskem polju.
Torej, dragi študentje Tretje univerze, vsem lep pozdrav, veliko doživetij čez poletje na dopustu, kjer koli ga že boste uživali. Vsekakor pojdite v naravo, prepustite se sočni svetlobi, vendar ne pretirano, nabirajte kondicijo in druge telesne in duhovne moči, v jeseni pa nadaljujemo, in sicer že v začetku septembra, ker je ta mesec zelo primeren za razne pohode pa tudi vzpone v kakšne višje hribe. Dobimo se torej v petek, 3. septembra, ob 7. uri. Z oblačnih višav vsem lep pozdrav Martin Oblak
Nastop v ZDA odlična popotnica pred svetovnim prvenstvom
Pred jesenskim svetovnim prvenstvom v ritmični gimnastiki v Moskvi se je 23-letna Tjaša Šeme mudila v Združenih državah Amerike. Polet v Chicago je izkoristila tako za udeležbo na mednarodnem tekmovanju kot za ogled mesta. Na tekmovanju je zasedla odlično šesto mesto v mnogoboju; v finalu naslednji dan pa se je s kolebnico uvrstila na sedmo mesto, z obročem na peto, z žogo na šesto in s trakom znova na peto mesto.
S svojo pripravljenostjo zelo zadovoljna
»S tem sem zelo zadovoljna, ker
sem šla na tekmovanje malo prej kot ponavadi. Načeloma sem si že popravila to sedemurno razliko in mi ni bilo tako težko. Poleg tega sem bila na tekmovanju brez sodnice in trenerja, tako da sem zelo zadovoljna, sploh s svojimi nastopi,« nam je povedala Tjaša in dodala, da je v obeh dneh najbolje izvedla vajo z obročem. »Tudi trak in žoga mi nista nagajala. Vajo s kolebnico sem prvi dan naredila dobro, tako da sem bila kar malo presenečena. Naslednji dan pa mi je kolebnica malo ponagajala.«
Iz Združenih držav Amerike se je vrnila konec junija, nato pa dva tedna izkoristila za počitek. Zdaj jo namreč
Še eno leto učenja, nato tujina
Grosupeljsko odbojkarico Moniko Potokar še eno leto veže pogodba s klubom Nova KBM Branik, nato pa si želi odhoda v tujino. To nam je zaupala v pogovoru po koncu sezone, ko ima končno nekaj več časa zase in za svoje bližnje.
Že tri leta je sicer precej več drugod kot doma: najprej je tekmovala v novogoriškem klubu, zadnje leto pa zaradi treningov biva v Mariboru. Tam tudi študira na Pedagoški fakulteti. 22-letnica je kljub številnim športnim obveznostim uspešno zaključila letnik. Trenutno tako lahko povsem razbremenjena uživa v poletju, že 4. avgusta pa začne s treningi.
Želi si ubraniti lovoriko v Interligi
Za njo je precej naporna in uspešna sezona. Kot pravi, je precej napredovala, saj je ves čas igrala v prvi postavi. »Najbolj sem napredovala v napadu, rezerve imam pa še pri sprejemu,« pravi. Med sezono sicer trenira dvakrat dnevno oziroma od 3,5 do 4 ure na dan. V pretekli sezoni sta ji najbolj ostali v spominu tekmi proti Panathinaikosu in finale Interlige, kjer je bila v odlični formi. Z malce več grenkobe se spominja finala državnega prvenstva, kjer je z ekipo morala priznati poraz proti Kamničankam. Tudi po kvalifikacijah za evropsko prvenstvo (EP) z
reprezentanco je bila nekoliko razočarana, saj so s končnim tretjim mestom ostale brez EP. »Imele smo dobro skupino. Sprva so Belgijke veljale za favoritinje, a na koncu so Romunke »pojedle« vse. Smo pa mlada reprezentanca,« dodaja in meni, da bi v naslednji sezoni lahko posegle tudi po bolj odmevnih rezultatih. Velik uspeh je s klubom dosegla v Interligi, kjer so nekoliko nepričakovano postale prvakinje. »To je velik uspeh. Menim, da lahko tudi v naslednji sezoni ubranimo zmago. Sem optimistka.«
Kljub temu da ima trenutno tekmovalni premor, se bo konec julija pomerila v odbojki na mivki v Kranju. Po tem bo odšla v Maribor, kjer jo bodo pričakale nove soigralke. Številnim je namreč letos potekla pogodba, ki je niso podaljšale. Monika tako zaenkrat ve le, da trener ostaja isti, glede tekmovalne zasedbe pa je še vse uganka. Ob napredku, ki ga je pokazala v zadnjih sezonah, se poraja vprašanje, kaj bo storila, ko se pogodba izteče tudi njej. »Želim si v tujino, najbolj v Italijo. Pa tudi če bi igrala v 1. B ligi. Sicer pa me mikajo tudi Francija, Španija ali Belgija,« pravi in pojasni, da so v tujini razmere za trening boljše, poleg tega pa jo mika tudi spoznavanje novih ljudi, kulture in učenje jezika.
Tamara Barič
čakajo naporne priprave na svetovni pokal v italijanskem mestu Pesaro ter seveda na najpomembnejšo tekmo letos, svetovno prvenstvo v Rusiji.
Američani so jo takoj vzljubili
V ZDA je preživela 14 dni. »Bilo je fenomenalno, imela sem dvorano skoraj zase. Pogoje za trening imajo izredno dobre. S fantom sva šla pogledat bolj ali manj športne zadeve, kot so njihovi veliki stadioni za baseball, ki je tam zelo popularen in pa seveda ameriški nogomet v Green Bayu, kjer živijo za ta šport. Obenem imajo veliko botaničnih vrtov in raznih parkov, ki so izjemno lepi. Zanimivo pa je, da nikjer ne srečaš nobenega, ki ne bi bil vljuden ali bi bil aroganten. Sploh v dvorani so me sprejeli kot za svojo, ker sem bila že nekaj časa z njimi in to je nepopisen občutek,« pojasni navdušeno. Ko jo povprašamo po hrani, prizna, da prevladujejo verige s hitro prehrano. Tako je bila »obsojena« na McDonald's, Wendys in podobno. »To ni dobro za nas športnike, ampak nekako preživiš. Sadje je bilo zelo drago, a sem si ga vseeno privoščila, ker sem bila od njihove hrane že čisto brez energije in moči. No, imajo tudi italijanske restavracije, kjer pa so zasoljene cene,« še doda.
Tamara Barič
Opravičilo!
V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov (št. 6 - junij 2010, str. 20) se nam je prikradel tipkarski škrat pri imenu avtorja prispevka Tuvalu v rubriki Popotovanja. Pravilno bi moralo pisati Sebastian Mehle. Avtorju se opravičujem za napako!
Odgovorni urednik Jože Miklič
Nogomet: »Najbolj priljubljena postranska stvar na svetu«
Nogometni privrženci smo imeli čez celo leto toliko opravkov, da smo ob dejstvu, da so se naši fantje uvrstili tudi na svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga ravno gledamo v teh dneh in držimo pesti zanje, enostavno pozabili, da moramo tu in tam poslati kakšen članek in obvestiti o dogajanju vse, ki ne morete našega dela spremljati na spletnih straneh NK Brinje, http://www.nogometniklub-brinje.si/.
Poletje je čas, ko si lahko v miru vzamemo tudi kakšen dan počitka in se spomnimo preteklih dogodkov. Tako lahko z veseljem sporočimo, da je bila nogometna sezona NK BRINJA, sezona 2009/2010, ena najuspešnejših do sedaj. Nekateri sicer menijo, da je mogoče manjkala pika na i v višjih kategorijah U18, U16 in U14, kjer je fantom le malo zmanjkalo za možnost napredovanja v višje lige. Pa vendar so bili vsi skupaj vseeno zelo uspešni. Od vrha navzdol so nogometaši NK Brinja dosegli skozi celo leto na koncu odlične rezultate.
Kot najstarejša je članska ekipa osvojila končno 11. mesto v RLLL. V mladinskih kategorijah pa so nogometaši dosegli sledeče rezultate:
-	skupna ekipa Livar-Brinje U18 je postala prvak 1. lige MNZ Ljubljana,
-	skupna ekipa Livar-Brinje U16 je osvojila drugo mesto v 1. ligi MNZ Ljubljana,
-	starejši dečki U14 so osvojili 3. mesto v 1. ligi MNZ Ljubljana,
-	mlajši dečki U12 pa so v 1. ligi osvojili 4. mesto.
Vse navedene uvrstitve so najboljše do sedaj v naši kratki klubski zgodovini v vseh štirih mladinskih kategorijah, zato si vsi zaslužijo še posebno pohvalo.
Prav tako so odlično nastopale kategorije U10 in mlajše, pri katerih rezultat ni v prvem planu.
Ekipi U10 sta osvojili tretje in sedmo mesto v svojih ligaških skupinah. U9 je v svoji skupini zmagala in se udeležila zaključnega turnirja, kjer je osvojila tretje
mesto. U8 je prav tako osvojila prvo mesto v svoji skupini, na zaključnem turnirju pa končno peto mesto.
Še posebno pridno pa so skozi vse leto vadili tudi najmlajši v kategorijah U7 in U6.
Krona vsega je bil uspešno izveden že 8. tradicionalni nogometni turnir LEGEA OPEN GROSUPLJE 2010, ki je potekal 12. in 13. junija v Grosupljem in s čimer se je končal tekmovalni del sezone 2009/2010. V nedeljo smo skupaj doživeli enega od vrhuncev slovenskega nogometa ob zmagi Slovenije nad Alžirijo, saj si je tekmo pod šotorom ogledalo 300 udeležencev in obiskovalcev turnirja. Na turnirju je nastopilo 28 ekip z več kot 300 udeleženci. Zahvala vsem ekipam, ki so se odzvale vabilu in v Grosupljem pričarale lep nogometni vikend, na katerem so bile uspešne tudi naše ekipe. Tudi tokrat smo dobili veliko pohval glede organizacije, ki je tako kot vedno do sedaj slonela na starših naših mladih nogometašev. Nekateri so
PRISTOPNA IZJAVA MLADOLETNIKA
NKBRINJE
Ljubljanska c. 4 D 1290 Grosuplje SLOVENIJA
MU
Kandidat - ka................................................................................rojen-a............................
ki ga zastopa zakoniti zastopnik.......................................................................................................... s stalnim prebivališčem v občini
.........................................................................Kta|...........................................................ulico..............................................................
številka..........Tel. doma:..................................tel.služba:...................................... GSM...................................
IZJAVLJAM,
da sen seznanjen a s Pravilnikom o sprejemu članov. Disciplinskim pravilnikom in Statutom NK BRIIMJE in želim, da kandidot poslane član NK BRINJE. Obenem izjavljam, da sem seznanjen z viSino in načinom plačevanja mesečne in letne članarine, ki se obračunava do konca tistega meseca, v katerem je NK Brinje PISNO prejel IZJAVO O IZSTOPU IZ KLUBA I Članarino bom poravnaval redno. Dovoljujem tudi objavo osebniti podatkov, slik in videoposnetkov v medijih. Soglašam, da se lahko zgoraj navedeni na lastno odgovornost oziroma na odgovornost podpisanega (zakoniti zastopnik), po potrebi vozi no različna tekmovorjo v vozilih, ki jih uprovljajo Člani NK Brinje ali njitiovi zakoniti zastopniki.
Datum
Zaporedna številka v klubu
Podpis zakonitega zastopnika kandidat-ke
>na igrišču preživeli cel vikend. V imenu vseh igralcev si zaslužijo posebno zahvalo. Seveda brez sponzorjev in donatorjev ne bi mogli izpeljati takšne prireditve, zato vsem, ki so prispevali denarna sredstva ali nagrade za srečelov, prav posebna zahvala in še enkrat resnična hvala vseh nas, nogometnih privržencev.
In tako smo prišli do konca sezone.
Naši treningi so se s koncem šole končali, za večino fantov pa se ponovno pričnejo že 2. avgusta. Počitnice bodo kratke, vendar verjamemo, da se bodo fantje spočili in z novimi močmi štartali v novo nogometno sezono.
Hkrati obveščamo vse, da se nam lahko fantje na treningih še vedno pridružijo!
Vsi, ki želite trenirati, se nam pridružite tako, da nas pokličete ali nam pišete preko spletne strani, ali pa se enostavno pripeljete na »naše« nogometno igrišče, kjer se vedno najde kdo, ki vam poda koristne informacije glede treningov. Za lažjo prijavo prilagamo prijavnico!
NK Brinje vam želi prijetne poletne počitnice!
Mali nogomet za pokal Elektro Gale
V Športnem parku Boštanj je bil pravkar končan spomladanski del prvenstva v malem nogometu na travi za pokal Elektro Gale. V njem sodeluje šest ekip: Odvisniki, FC Plešivica, Artelje Račna, ŠD Prikazi-Risi, Panika in Yoorita - Spodnja Slivnica. Trenutno si prvo mesto delita Artelje Račna in Odvisniki.
Drugi del prvenstva se bo nadaljeval 24. avgusta. Navijači - vabljeni!
19. 6. 2010 je na žalskem igrišču potekal 2. nogometni turnir, ki ga organizira ŠD Žalna. Prva tekma, ki se je po že ustaljenem času začela ob 9. uri, je potekala med lanskoletnimi prvaki iz Žalne in Veliko Loko. Letos smo lahko gledali lepo igro, tako da tudi gostujoči sodnik Frenk Strnad iz okolice Dobrepolja ni imel dosti dela. V letošnje finale, ki je potekalo ob 16.40. uri, sta se presenetljivo uvrstili prvi dve ekipi iz skupine A, Lobček in Velika Loka. Po rednem delu je bil rezultat izenačen (1:1), po streljanju enajstmetrovk pa je zmagala ekipa iz Lobčka, ki je tako za eno leto dobila v svojo vas prehodni pokal. Hladen tuš pa je doživela ekipa iz Žalne, ki je po lanskoletni zmagi v finalu letos zasedla le 6. mesto. Organizatorji so letos uvedli nekaj novosti. Poleg hrane in pijače, gostujočega sodnika, prej omenjenega prehodnega pokala in pokala za najboljše 3, so vsem sodelujočim ekipam podelili tudi praktične nagrade. Manca Grum je slovesno razglasila najboljšega igralca turnirja (Klemen Pahulje, Veliko Mlačevo), najboljšega vratarja turnirja (Milan Hribar, Velika Loka) in najboljšega strelca turnirja z doseženimi
8 goli (Marko Kocjančič, Lobček), vse nagrade pa je podelil predsednik ŠD Žalna Marko Grum.
Končni vrstni red turnirja:
1.mesto	- Lobček
2.	mesto - Velika Loka,
3.	mesto - Veliko Mlačevo,
4.	mesto - Malo Mlačevo,
5.	mesto - Plešivica,
6.	mesto - Žalna,
7.	mesto - Luče,
8.	mesto - Zagradec.
Manca Grum, ŠD Žalna
Radi bi postali švicarski prvaki
Grosupeljčan Andraž Podvršič igra rokomet kot profesionalec za rokometno ekipo Kriens-Luzern v Švici.
Andraž Podvršič igra v 1. švicarski rokometni ligi za ekipo Kriens-Luzern v Švici.
Jože Miklič: Na začetku obudiva tvoje začetke igranja rokometa!
Andraž Podvršič: Igrati sem začel v osnovni šoli v Grosupljem. Bili smo dobra »klapa«. Imeli smo se dobro.
Jože Miklič: Koliko si bil star, ko si začel igrati rokomet?
Andraž Podvršič: Približno devet let. Do leta 2004 sem igral v Rokometnem klubu Grosuplje. Potem sem dve sezoni igral za Rudarja v Trbovljah, dve sezoni v Ribnici in eno leto v rokometnem klubu Sviš v Ivančni Gorici. Lansko leto pa sem se odločil za odhod v tujino.
Jože Miklič: Si se za to odločil na hitro, ali je odločitev zorela?
Andraž Podvršič: Vedno sem se želel preizkusiti tudi v tujini. Tako je bilo že nekajkrat prej nekaj ponudb, vendar čas še ni bil pravi. Potem pa me je lani moj manager seznanil s ponudbo iz Švice in odločitev za odhod je padla.
Jože Miklič: Kdo je ta manager?
Andraž Podvršič: To je nek človek iz Kopra, ki dobro pozna rokometno športno sceno v večini evropskih klubov. Ker so Švicarji
Andraž v igri.
prej hodili na priprave v Slovenijo, pa smo se že na ta način spoznali.
Jože Miklič: Ko si prišel tja, kako si se ujel z ekipo in nasploh z okoljem?
Andraž Podvršič: Na začetku je bilo nekaj težav. Vendar sem se kar hitro prilagodil, družina, soigralci in vodstvo kluba so mi bili pri tem v veliko pomoč.
Jože Miklič: Živiš tam sam?
Andraž Podvršič: Ne, z družino. Dobili smo stanovanje veliko približno 100 m2. Imam tudi svojo garažo, balkonček, pa tudi službeni avto. Stanujemo blizu Luzerna.
Jože Miklič: Koliko otrok imaš?
Andraž Podvršič: Dva, in še tretji je na poti.
Jože Miklič: Ali že kateri hodi v šolo?
Andraž Podvršič: Ne, še ne. Hčerka Zala je stara skoraj štiri leta, sin Jaka pa dve.
Jože Miklič: Kaj počne žena?
Andraž Podvršič: Žena Maja skrbi za družino in dom ter mi pomaga, da se lahko popolnoma posvečam rokometu.
Jože Miklič: Se da preživeti na tak način?
Andraž Podvršič: Brez problema, pa še kar nekaj ostane. Da se privoščiti marsikaj, kar si doma ne bi. Švica sploh ni tako draga, kot nekateri pravijo. Tam je drag predvsem turizem. Vse, kamor greš, je treba plačati. Življenje na splošno pa je približno enako drago kot pri nas. Nekatere stvari so še cenejše kot pri nas. Švicarji tudi zelo podpirajo svoje gospodarstvo. Če kupuješ njihove izdelke, so precej cenejši od uvoženih. Tam lahko sicer kupiš laško pivo, a je zelo drago. Na ta način ščitijo svoje blagovne znamke.
Jože Miklič: Vrniva se k rokometu! Kako se sporazumevate v ekipi?
Andraž Podvršič: V glavnem v angleščini.
Jože Miklič: Ampak tam je v glavnem nemško govoreče okolje!
Andraž Podvršič: Naučil sem se tudi že nekaj nemščine. Ker smo v ekipi trije tujci, obiskujemo jezikovne tečaje. Vendar domačini govorijo precej močno švicarsko narečje in jih je težko razumeti.
Jože Miklič: Ostali igralci so v glavnem domačini?
Andraž Podvršič: V glavnem so domačini. So zelo perspektivni mladi igralci.
Jože Miklič: Kakšna liga je to?
Andraž Podvršič: 1. švicarska rokometna liga, igra pa se na nivoju slovenskega rokometa, morda za kakšen odtenek še celo bolje.
Jože Miklič: Kako je z denarjem?
Andraž Podvršič: Za kar se dogovoriš in če izpolniš svoje obveznosti, ni težav z denarjem. Ob koncu meseca je denar na računu. Kolikor potrebuješ športne opreme, jo dobiš. Poskrbijo tudi za družino. Vsaj tako je z mojimi izkušnjami.
Jože Miklič: Si imel v tem času kakšne težave, kakšne poškodbe?
Andraž Podvršič: Ne, na srečo.
Jože Miklič: Kako se igra rokomet na tej ravni?
Andraž Podvršič: Mislim, da ne »šparajo« tujcev, treba pa si je izboriti svoj prostor.
Jože Miklič: Razmišljaš, koliko časa boš ostal v Švici?
Andraž Podvršič: Upam, da čim dlje. Trenutno ne razmišljam o povratku v Slovenijo. Pa tudi Švica ni tako daleč od Slovenije. Če gremo domov, se vozimo 6 ur z avtom. Kadar imamo kakšen vikend
Ekipa Kriens-Luzern v Švici. Andraž je v tretji vrsti zadaj četrti.
prost, gremo kar domov malo pogledat babici, dedka in ostale sorodnike.
Jože Miklič: Kakšna je Švica na splošno?
Andraž Podvršič: Izredno čista in dobro organizirana. Mene to najbolj impresionira. So tudi zelo skrbni. Če se kje dobimo, vedno sprašujejo, kako je družina, kako se počutim, če kaj potrebujem. Trudijo se, da je za vse dobro poskrbljeno, tako da kot igralec lahko razmišljam samo o rokometu.
Jože Miklič: Z eno besedo, si navdušen tudi nad tamkajšnjim življenjem?
Andraž Podvršič: Ja. Nimam slabe besede v zvezi s tem.
Jože Miklič: Pa narediva še korak skozi aktualno krizo, ki se pri nas v zadnjih dveh letih tako poudarja in se marsikje preslikava tudi na področje športa. Kako je s krizo v Švici?
Andraž z ženo v igri z otrokoma.
Andraž Podvršič: Kriza je večkrat predvsem izgovor za nekatere, ki so že prej imeli težave. Če pa pogledamo še s plati sponzoriranja, je to v takih okoliščinah še dodatna obremenitev za klube in neposredno za igralce.
Jože Miklič: Ali se morda vendarle to čuti v tvojem novem okolju?
Andraž Podvršič: V bistvu se igralci v Švici s tem sploh ne srečujemo. Podjetja denar nakažejo na račun davkov, zato jim sponzoriranje, če gre hkrati še za reklamo, ni problem.
Jože Miklič: Kako je z obiskom vaših tekem?
Andraž Podvršič: V Švici je rokomet kar močno podprt. Na tekmah se zbere približno 1000 ljudi in več. Imamo kar precej polne dvorane. Nekje v petih letih naj bi pri nas dobili tudi novo dvorano.
Jože Miklič: Kako ste trenutno uvrščeni?
Andraž Podvršič: Ekipa je bila lani na osmem mestu. Letošnjo sezono je bil cilj uvrstitev med prvih šest in sezono smo zaključili kot šesti. Cilj naslednje sezone je uvrstitev med prve tri. V prihodnosti pa bi bili radi švicarski prvaki. V klubu delajo zelo sistematično. Že letos so imeli dogovorjeno vse glede proračunskih sredstev. Na tak način skoraj ne morejo izostati rezultati.
Jože Miklič: Se pravi, da je ta profesionalnost odraz širokih prizadevanj tudi v zaledju.
Andraž Podvršič: Nedvomno. V Sloveniji se vse prevečkrat dogaja, da posamezni klubi imajo cilje in dobro delajo, a prihaja do nekonsistentnega financiranja in tako mnogo igralcev in ostalega osebja odide, ker niso izpolnjeni osnovni pogoji za preživetje enih in drugih. Vse preveč je iskanj nekih vmesnih poti, ki pa se slej ali prej izkažejo za neke vrste »šlepanje«, ki ne more zdržati na dolgi rok.
Jože Miklič: Veliko dobre igre in športne sreče ti želim! Hvala za pogovor!
Samodejna meteorološka postaja Grosuplje
Že leta 1940 je slovenski vremenoslovec dr. Oskar Reya v svoji knjigi z naslovom Vremenoslovje zapisal: »Uglednejše občine, ki pričakujejo naval letoviščarjev, postavljajo na vidnih mestih meteorološke hišice, ki vsebujejo najvažnejše opazovalne naprave.« Več kot pol stoletja kasneje je človek še vedno zelo odvisen od vremena. Še več. Zdi se, da je z napredkom potreba po hitremu dostopanju do vremenskih podatkov še večja.
Potem ko sem kot desetletnik z vsakodnevnim opazovanjem vremena pričel voditi grosupeljsko vremensko kroniko, se je z leti marsikaj spremenilo. Zanimanje za vreme je ostajalo, znanje se je dopolnjevalo, opazovanja so postala
uradna. Mlado mesto Grosuplje je konec junija 2010 po uradni meteorološki postaji kljub nezanimanju občine z lastnimi sredstvi pridobilo še samodejno meteorološko postajo. Ta preko spletnega portala Grosuplje.info omogoča pregledovanje vremenskih podatkov iz Grosupljega vsakemu Zemljanu, ki ima dostop do svetovnega spleta. Kljub temu, da je naprava nameščena na opazovalnem prostoru uradne meteorološke postaje, pa njene meritve nimajo uradnega značaja.
Zaradi strnjenega naselja je bila kolikor se da optimalna postavitev merilnih naprav meteorološke postaje znanega ameriškega proizvajalca Davis Instruments Corp. nekoliko otežena. Težavo je predstavljala predvsem izbira lokacije merilnika hitrosti in smeri vetra, ki pa je bila s pomočjo sosedov kmalu rešena. Za postavitev je bilo potrebno izdelati posebne nosilce in poiskati ustrezne rešitve tako za napeljavo vodnikov, kot tudi računalniško opremo. Prav pri slednji so sicer zaradi pomanjkanja finančnih sredstev rešitve le začasne, vendar je bila kljub temu s pomočjo ustrezne programske opreme v zadnjih dneh junija meteorološka postaja uspešno povezana s svetovnim spletom.
Povezave do podatkov o vremenu v Grosupljem
Preglednica z zadnjimi podatki
http://www.grosupLje.info/iztok/weather/
current.html
Slikovni prikaz podatkov tekočega dne http://www.grosupLje.info/iztok/aktueLL.gif Slikovni prikaz podatkov včerajšnjega dne http://www.grosupLje.info/iztok/yesterday.gif
Samodejna elektronska meteorološka postaja meritve opravlja 24 ur dnevno, sveže podatke o vremenu pa lahko na spletu preko dneva za sedaj vidimo vsakih 5 minut. Poleg preglednice se podatki prikazujejo tudi v slikovni obliki. Ker je oblikovanje spletne postavitve še v začetni fazi, se bodo v prihodnje izgled in spletni naslovi strani ter možnost dostopanja do arhiva še spreminjali. Aktualni podatki o vremenu so za veliko večino od nas pomemben dejavnik pri sprejemanju odločitev - pa naj bo to jutranje odpravljanje v službo ali sprehod z našimi najmlajšimi. Z lastnim veseljem in denarjem, s posluhom delovnega tima portala Grosuplje.info in s pomočjo dobrih sosedov ter prijateljev je mesto Grosuplje nedvomno pridobilo na prepoznavnosti, meščani pa na kvaliteti bivanja. Iztok Sinjur
Vreme v Grosupljem: junij 2010
Prve dni je bilo še spremenljivo z občasnim rahlim dežjem, 5. junija pa se je vreme ustalilo. Z dotokom toplejšega in bolj suhega zraka je bilo tudi več sončnega vremena. Temperatura zraka se je 10. junija prvič v tem letu povzpela do +30 °C. Ker je pihal zmeren zahodni veter, je bilo vročino lažje prenašati, razmere pa so bile ugodne tudi za sušenje sveže pokošene trave. Vroče poletno vreme se je nadaljevalo vse do sredine meseca. Proti večeru 15. junija je začelo rahlo deževati, naslednji dan zjutraj
pa se je dež prehodno okrepil. Vmes je tudi grmelo. Dopoldne je dež hitro oslabel, a že popoldne je po nekaj sončnih urah sledila nevihta z močnim nalivom, v katerem je padlo okoli 20 litrov dežja. V noči na 17. junij je nastala nizka oblačnost, ki se je tekom dopoldneva le počasi razkrajala. Kmalu je posijalo sonce, ki je živo srebro do 15. ure potisnilo do +25 °C. Relativna vlažnost zraka je kljub toplemu popoldnevu v mirnem ozračju ostala visoka. Po 16. uri se je od jugozahoda zaslišalo
postaja	čas	trajanje	višina	povratna doba
Grosuplje	17:10	25	~ 54	> 100
Letališče JP Ljubljana	17:20	40	26	5
Ljubljana Bežigrad	16:40	5	10	2
Litija	17:25	20	16	2
Lesce	17:55	10	10	2
Brežice	19:50	15	1 1	1
Trajanje (min) in višina padavin (mm) v najmočnejših zabeleženih nalivih na meteoroloških postajah državne meteorološke službe 17. junija. Navedeni čas konca intervala je srednjeevropski.
grmenje. Pol ure kasneje je začelo rahlo deževati, od jugozahoda pa so se hitro bližali temni oblaki, ki so se spustili skoraj do tal. Sledilo je neurje s točo, kakršne Grosupeljčani ne pomnijo! V približno kilometer do dva širokem pasu je z vetrom hitrosti do 60 km/h okoli 20 minut padala toča velikosti oreha. Posamezna zrna so bila velika kot kokošje jajce in so merila tudi 5 cm! Neurje se je ob 17. uri pomaknilo proti severovzhodu, prešlo Polico in okoliške vasi ter pot nadaljevalo proti Zasavju. Merilne naprave na grosupeljski uradni meteorološki postaji Agencije RS za okolje v naselju Podgozd so zabeležile hiter padec temperature zraka za skoraj 10 stopinj Celzija in skupaj 56,5 litrov padavin. Zaradi obilnih padavin je meteorna voda zalila veliko kleti, toča pa je povzročila veliko gmotno škodo na stanovanjskih objektih, avtomobilih, poljih in vrtovih. Najhujše poškodbe so utrpela ostrešja s salonitno kritino, poškodovanih je bilo veliko sončnih kolektorjev, oken in rolet. Dan kasneje je bilo sončno, med 19. in 21.
julij - 7 / 2010
Grosupeljski odmevi
vreme, kinološki kotiček
Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol -ampak pes!
Glede na nizko zavest Slovencev o spoštovanju živali kot sopotniku v sobivanju z naravo najbrž ne bo nikdar dovolj opozoril in pozivov k odgovornemu odnosu do živali. Še posebej se v vročih poletnih dneh, ko se pričenjajo dopusti in ljudje pogledajo tudi preko svojih ograj, pokaže zaskrbljujoče stanje. Zavetišča so polna, da pokajo po šivih, uradni veterinarji pišejo prijave po tekočem traku, poveča se število pasjih ugrizov, pa tudi število odvzemov živali lastnikom zaradi slabega ravnanja, zanemarjanja, kršenja predpisov.
VODA IN SENCA
Do obojega ima pravico vsaka žival, še posebno pa psi, ki jim je onemogočeno prosto gibanje. Vedno znova in znova poudarjamo, da so v Zakonu o zaščiti živali in spremljajočemu pravilniku navedeni le minimalni pogoji, ki pa komaj zadostujejo za preživetje in ne omogočajo živali dobrega počutja. Še posebej je potrebno povečano pozornost v teh vročih dneh nameniti brejim ali doječim psicam ter mladičem, ki nimajo mehanizmov za ohlajanje. Sveža voda mora
>
Poletne pasti
Ljubitelji in člani društev proti mučenju živali vsako poletje znova in znova opozarjajo, kje prežijo poletne pasti, ki so nevarne za živali, še posebej za pse.
junijem pa je novo poslabšanje dalo še preko 60 litrov dežja. V zadnji dekadi se je vreme počasi ustalilo. Najvišja dnevna temperatura zraka se je po 24. juniju gibala med +25 °C in +30 °C.
Povprečna mesečna temperatura je bila +19,0 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2009 približno 0,3 °C topleje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju-Sapu pa je bil letošnji junij toplejši kar za 2,4 °C. Glede na obdobje 1995-2009 so bila jutra s povprečno temperaturo +12,8 °C toplejša za 0,2 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo +25,0 °C pa so bili običajno topli. Najnižja mesečna temperatura je bila +4,8 °C (1.6.), pri tleh +3,4 °C, najvišja pa +32,0 °C (12. 6.). Megla je bila opažena v šestih dneh. Grmenje je bilo zabeleženo v petih dneh. Imeli smo 16 toplih dni (dnevi z najvišjo dnevno temperaturo zraka +25 °C in več) in tri vroče dneve (dnevi z najvišjo dnevno temperaturo zraka +30 °C in več). V trinajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 194 litrov padavin, kar je največ po letu 1995 in glede na zadnjih petnajstih let predstavlja 164 % povprečja. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh junij leta 2006, ko je padlo 24 litrov padavin. Iztok Sinjur
biti živalim vedno na razpolago, še posebej, če so hranjeni s pretežno suho tovarniško pripravljeno hrano. Psu je potrebno preprečiti, da si gasi žejo v lužah in stoječih vodah, kjer ima več kot dovolj priložnosti, da stakne okužbo, ki lahko ogrozi njegovo življenje. Tam, kjer še najdemo čisto vodo, pa bo kuža z veseljem namočil tačke ali z nami celo zaplaval.
SPREHODI
Vsakodnevno gibanje pes še kako potrebuje, vendar ga v poletnih mesecih prestavimo na zgodnjo jutranjo uro, ko je temperatura še znosna, pri tem pa ga nikar preveč ne obremenjujmo. Preko dneva pa naj bo sprehod le kratek, da se pes pregiba in opravi fiziološke potrebe. Kadar nas pes spremlja na daljši pohod, moramo s seboj vedno vzeti poleg pijače zase tudi vodo za psa. Psi, ki imajo dolgo dlako in bogato podlanko, se težje ohlajajo, na občutljivost vpliva tudi barva kožuha. Črna dlaka seveda bolj vpija sončne žarke kot bela, psi s kratko redkejšo dlako in svetlim kožuhom pa so bolj občutljivi na sončne žarke. Neredko pride do sončnih opeklin, predvsem na uhljih in gobcu. Zelo pomembna je tudi podlaga, po kateri peljemo psa na sprehod: na vročem asfaltu bo prej ali slej prišlo do opeklin na blazinicah. Asfalt in podobna tla se v vročini izjemno segrejejo in so vroča tudi pozneje, ko sonce ne sije več neposredno nanje. Pes se bo zagotovo najbolj sprostil na sprehodu v senčnem gozdu, vendar tu nanj (in na njegovega skrbnika) prežijo nove nevarnosti. Komarji, ki jih je v teh dneh v izobilju, prenašajo kar nekaj nevarnih bolezni, med drugim tudi t.i. srčno glisto. Klopi so pri visokih temperaturah sicer malenkost manj dejavni, zato pa niso nič manj nevarni. Pes lahko zboli za klopnimi boleznimi kot ljudje, poleg tega pa mu preti še nekaj dodatnih, o katerih smo v naši rubriki že pisali. Zato je zaščita pred insekti na vsakem sprehodu po travniku ali gozdu nujna tako za skrbnika kot za njegovega psa.
VARNO ODSTRANJEVANJE KLOPOV
O zaščiti hišnih živali pred klopi, bodisi z repelenti, ki zajedavce odganjajo, bodisi s pripravki, ki jih na živali tudi pokončajo, je bilo veliko napisanega, zato danes opozarjamo še posebej na varno odstranjevanje klopov. Tisti, ki trdijo, da se klopa odstrani s prsti tako, da se ga enostavno zgrabi in izpuli,
delajo svojemu psu ali mački slabo uslugo. Na videoposnetku, ki si ga lahko ogledate na spletnih straneh http://www.youtube.com/ watch?v=3iH_22kaI1Q , je s pomočjo mikroskopa zelo nazorno prikazan odziv klopa, ko ga stisnemo. Ne le, da svoje s kaveljci opremljene čeljusti še bolj globoko zarije v kožo, pri stisku spusti tudi slino, kjer se nahajajo povzročitelji klopnih bolezni. Če se do tedaj žival ni okužila, ji skrbnik s takim nepravilnim odstranjevanjem možnosti za bolezen bistveno poveča. Posebno pozornost je potrebno nameniti uničevanju klopov. V kolikor ga bomo stisnili tako, da se razpoči mešiček, poln jajčec, smo slednje osvobodili in omogočili nadaljnji razvoj naslednjim nekaj tisoč klopom. Znanstveniki opozarjajo, da klopa ne uničijo niti temperature pod lediščem niti namakanje v formalinu niti utopitev^ Če vam pogoji to dopuščajo, klopa enostavno zažgite. Torej velja upoštevati pravila:
•	klopa odstranimo s posebno pinceto ali kljukico tako, da ga ne stiskamo,
•	prej, ko je klop odstranjen, manjša je možnost za okužbo,
•	klopa je potrebno uničiti!, z njim pa tudi vsa jajčeca v vrečki.
VOŽNJA Z AVTOM
Naj opomnimo, da psa nikar ne vozimo v avtu v opoldanski vročini, če avto nima klimatske naprave. Odprta avtomobilska okna so namreč kriva za mnoga vnetja oči, ki jih oznani obilen rumen izcedek, prav tako pa pes lahko stakne tudi boleče vnetje ušes, kar je še bolj neprijetno in za skrbnika pomeni veliko dela in stroškov. Psa nikdar ne puščamo v avtu, četudi pustimo priprta okna. Temperatura v avtu se izjemno hitro zvišuje in pes lahko v nekaj minutah umre zaradi toplotnega udara. Slednji je že večkrat presenetil lastnike razstavnih psov, ki so svoje štirinožce po nastopu pustili v avtu, saj zunanja temperatura ni bila omembe vredna. V avtu pa je bilo seveda drugače in dogodek se je končal tragično. Če je pes apatičen, diha pospešeno, je nemiren in kaže znake šoka, ga položite v hladen prostor in počasi ohlajajte, pri tem pa nemudoma pokličite veterinarja. Mojca Sajovic
Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko posredujete na elektronski naslov: astra10rasiol.net.

Pik;
urejAy
brsluy stika/ ^oUe^Sem/, ker ga mika.
j 74 nekaj za veselje ...
Kako je Jurij nevarnost jakega toka dokazal
Grosupeljski odmevi
Jurij je uspešno končal gimnazijo in se začel ozirati za poklicem, ki bi mu omogočil preživljanje. Za njegove mladosti je bila elektrotehnika pri nas na začetku in veliko naselij še ni imelo elektrike. V Jurijevi vasi so dobili električno napeljavo pred nekaj leti, zato je novost pri mladini vzbudila veliko pozornosti in marsikdo se je v bodoče videl v vlogi elektrikarja. Resnici na ljubo je treba povedati, da so tedaj na domačijah uporabljali le nekaj žarnic za razsvetljavo in poredko kak likalnik in elektromotor, torej naprave za jaki tok.
Jurij je z elektriko veliko nepremišljeno eksperimentiral, zato ga je nekajkrat pošteno streslo, pa je sprevidel, da je jaki tok zanj prenevaren in da pride v poštev kvečjemu šibki tok. Toda starši so vztrajali, da mora sin študirati »tapravo« elektriko ali pa nič, in Jurij se je moral ukloniti starševski volji.
Po dobrih štirih letih je fant postal inženir elektrotehnike za jaki tok in vsa družina je praznovala.
Oče je bil celo tako navdušen, da je sinu kupil za uspešen zaključek študija novega fička. Novopečeni inženir je v vozilo povabil še nekaj prijateljev in je šlo kot blisk od vasi do
vasi. Toda pri vračanju se je zgodila nesreča; Jurij je slabo speljal ovinek in na začetku vasi treščil v električni transformator, ta pa je kajpak v domeni jakega toka. Potniki so jo še kar dobro odnesli in počasi so vsi prilezli iz razbite pločevine.
»Nesrečnik, kje pa si s pametjo,« je tarnal Jurijev oče, ki je prihitel na kraj nesreče. Toda Jurij se je hitro znašel: »Kaj vam nisem ves čas pravil, da je jaki tok zame prenevaren!« LS
Burke o tem in onem
Zadnja želja
Zdravnik: »Bom kar odkrit. Vaše zdravstveno stanje ni preveč obetavno. Bi morda radi še koga videli, preden se kaj zgodi?«
Bolnik: »O, seveda, gospod doktor, rad bi videl kakega drugega zdravnika!«
Obratno sorazmerje
V čem je razlika med nogometom in ljubeznijo? O nogometu govorijo vsi, toda samo nekateri igrajo,
v ljubezni pa igrajo vsi, govorijo pa samo nekateri!
Iznajdljiva muca
Žena: »Si redno hranil našo muco, medtem
ko sem bila pri mami?«
Mož: »Zelo redno, le en dan sem ji pozabil
dati hrano, ki si jo pripravila.«
Žena: »Uboga revica, ko je trpela zaradi
lakote!«
Mož: »Sploh ne. Tisti dan je pojedla našega kanarčka!«
Boljša rešitev
»Dragi moj, ko bom na morju, bom ves čas mislila samo nate,« zagotavlja žena možu ob slovesu.
»Draga moja,« odvrne mož, »imam boljši predlog, ostani doma in misli na morje!«
Povsod imajo težave
»Zakaj si tako žalosten,« vpraša kresniček svojega vrstnika?
»Kaj ne bom! Ves večer sem obletaval neko kresničko, nazadnje pa sem ugotovil, da je navaden cigaretni ogorek!«
Predvolilna - ZARES
Janezek je bil bolj nizke rasti celo pri osemnajstih in pride na volišče, pa se razgovori: »Danes bom volil ZARES! Konec povedka je še posebej poudaril. Član volilne komisije ga opozori: »Danes je volilni molk in ne smete delati reklame!« »Saj ne delam reklame, ampak sem prišel na volišče zato, da bom zares volil.« Koga pa je volil, ni povedal.
Kdo pravi, da ne vem!
1.	Zakaj je bil Adam izgnan iz raja?
a)	ker je tudi podnevi uporabljal nočno posodo
b)	ker je premalo skrbel za varstvo okolja v paradižu
c)	ker sta z ženo Evo rabutala sadje
2.	Od kod so naši predniki v času naravoverja pošiljali duše na oni svet?
a)	s tičnic
b)	z gradišč
c)	z roj
3.	Kako se imenuje na novo odkrit mineral z našega območja?
a)	curit
b)	šmarit
c)	medvedit
d)	ostrkit
4.	Kako visoko sega Limberk?..........m ?
5.	Za kaj nam je najmanj mar?
a)	za lanski sneg
b)	za letošnjo slano
c)	za avgustovsko sušo
6.	Kaj nastane, če enemu izmed naših naselij na koncu dodamo črko »a«?
a)	burja
b)	sapa
c)	vihra
d)	toča
7.	Katero besedo bi morali po vseh pravilih pisati z veliko začetnico?
a ) lev
b)	levičar
c)	levstik
8.	Puntarsko geslo se je glasilo: »Le vkup, le vkup.............«:
a)	uboga gmajna
b)	proletarci vseh dežel
c)	tlaka ne čaka
d)	na udeležbo pri agrarni reformi
9.	Katero selišče ima simbolično najsvetlejšo prihodnost?
a)	Spodnje Blato
b)	Luče
c)	Črnuče
d)	Huda Polica
10.	Kaj je na podobi?...................
Do odgovorov pridete po načelu: »Kdor išče, ta najde« (nekje v okolici)
mali srpan - 7 / 2010
Grosupeljski odmevi
Lahka križanka
(Z DODATKI ZOPER GLAVOBOL)
... nekaj za vedoželje 75
Stari časi -stari špasi
Vodoravno: 1. sredina dneva, 2. dišavnica, 4. velika gosposka hiša,
5.	težko ročno orodje,
6.	nasprotno od blizu, 7. razmerja, 8. odmor, 9. cestna železnica, 10. sled ostrega predmeta.
Pesemprigodnica
(ZA POMOČ PRI ISKANJU GESLA)
Ko je Bog ustvaril svet, je zahteval pravi red: »Rajska dva, lepo živita, le jabolka se ne lotita; naj bo zgoraj al' pri tleh, to bi bil izvirni greh.«
Poželenje ju ne mine, kar naprej cedita sline. Eva utrga: »Adam, glej, krasen sadež, kar pojej!« Adam ugrizne, en, dva, tri in ogrizek proč zleti.
Tedaj se sliši božji glas, da odmeva v rajsko vas: »Adam, Adam, grešni sin, kaj si storil, ti capin! Zvežita v culo par stvari in iz raja - en, dva, tri.«
Molče zdaj gresta po poljani, vso s trnjem posejani. Končno Adam se uda, na culo sede in prizna: »Ko sem jedel tega vranča, sem mislil, da je pomaranča.«
Leopold Sever
Odgovori: 1. c, 2. a, 3. c, 4. 687 m, 5. a, 6. b, 7. c, 8. a, 9. b, 10. toča.
Križanka nam bo zopet povedala nekaj novega, po pravici povedano -nekaj starega, morda že pozabljenega. Geslo, zapisano v osenčenem navpičnem stolpcu, se bo nanašalo na domače poimenovanje jabolčne sorte. Plodovi so po barvi in obliki spominjali na enega izmed južnih sadežev, pa se jih je prijelo tako ime. Pri nas smo jih nekdaj imeli, sedaj pa so proč. Ko so bili zreli, so bili neznansko dobri. Kaj hočemo, vse, kar je dobro, je hitro minljivo.
vodilni grški filozof, 3. rastlinska
HUMOR PRED STO LETI Pomanjkljivo védenje
V fari so temeljito obnovili cerkev in večino stare oprave spravili na podstrešje. To je zvedel starinar in prišel do župnika z vprašanjem: »Imate kaj starih angelcev naprodaj?« Župnik ga začudeno pogleda in odvrne: »Človek krščanski, kaj pa misliš; angelci so vsi stari, saj jih je bog ustvaril prej ko ljudi«!
	0				0		/
1			K				«
	u			A/		T	
ii		A			v C		L V
5	K			M		ž N	
					v C	z	
0				5		s n p	
		C				A	n p,
	R		M				
AO				5			
Logična posledica
uro
so
ko se je Lotovka
ka najrajši poštarja, ni treba pojasnjevati!
Ljudska primerljivka
»Sem ga spucal kot staro fajfo!«
He, he, he, kajne, da je dobra. Še posebej, če fajfe ne uporabljaš več.
Uganka šaljivka
Katera teta je najboljša?
ODGOVOR: kvali-teta
Ho, ho, ho, kajne, da je dobra? Kaj ne bo, saj gre za kvaliteto.
Upodobljena smeš-ka
«
76 mal' za hec...
palit'ka međunarodna
Po kaj Pahor na Kitajsko?
Pahor najbrž še vedno misli, da so Kitajci zaostali. Zdaj se je lahko na lastne oči, ušesa in še kakšna druga čutila prepričal, ne samo da jih je »kot Kitajcev«, ampak da vsak Kitajec naredi vsaj toliko (ali pa še več) kot povprečen Slovenec za manjšo plačo. Logičen zaključek: Uvoziti je treba vsaj 2.000.000 Kitajcev. Ali pa Pahor morda razmišlja o preselitvi kopije KKKPS -kitajskega komunistično-kapitalističnega partijskega sistema?
mi se (ne)volimo
Kako smo proslavljali?
-	Kot dan republike, saj je bilo na proslavi med slovenskimi toliko rdečih zastav, da so prevladale na sceni.
-	Predsednik vlade B.P. je (B.P.) praznoval dan državnosti v veliki Kitajski - brez Tibeta in dalajlame.
-	Predsednik države je namesto čestitk državljanom za največji državni praznik čestital nogometašem, ki so zmagali samo eno tekmo - nam, ki se borimo že vse življenje, pa nič.
-	Sicer pa se dobršen del državljanov sprašuje, zakaj je potem predsednik odšel v Južno afriško republiko, pa tudi zakaj si ni ogledal še tekme ZDA : Alžirija (vsaj v zadnji sekundi podaljška), da bi videl, kako se dela velika politika.
-	Jurij Zrnec, sicer dober komik, satirik, cinik, sarkastik, imitator... (in J0ežkov veliki prijatelj) je to pot popolnoma zgrešil utrip časa v naši državi. V njej je vedno več ljudi zaskrbljenih in jim ni mar za burke, ki jih pretežno sproža vladajoča koalicija.
-	Nekateri trdijo, da sta manjkala le še pornodiva La Toya (kot simbol politike?) in pijani Artur Stern (kot simbol ostalih Slovencev), J0ežek pa dodaja, da bi lahko še Damijan Murko kakšno zapel glede na razglašenost vladnega ansambla.
Oživljanje člena 133?
V	parlamentu sedi od leta 2008 večina tistih, ki bodo kmalu uzakonili 133. člen kazenskega zakonika bivše SFRJ, ki ga ne imenujejo več »sovražna propaganda«, ampak »sovražni govor«. Še sreča, da ne bo kdo od mladih disidentov zaradi ponovno uvedenega verbalnega delikta pristal na Golem otoku, kajti če arbitražni sporazum ne bo sprejet, niti s podmornico ne bo mogoče doseči najbolj slavnega slovenskega otoka na Jadranu.
V	času tako opevanega tovariša Tita si lahko vse počel, samo s svojo glavo nisi smel razmišljati, pa nisi bil za nič odgovoren. Za tako svobodo se pa res ni splačalo boriti. Oprostite, moji rojaki, ki se vam riga po preteklih časih ... - Janez Turinek, dušni pastir iz Artič pred referendumom o arbitraži.
Marginalna - Slovenija
V Sloveniji nekatere marginalne skupine postajajo glavni predmet zanimanja vladajoče elite, težave večine prebivalstva so v drugem planu. - Metod Brlec/Demokracija Ali je prav, če s sklicevanjem na pravice manjšin diskriminiramo večino? - dr. France Cukjati, podpredsednik DZ RS.
(ne)gospodarstvo
POVEČEVANJE v minus
Pri nas se v zadnjih dveh letih močno POVEČUJEJO:
-	korupcija in klientelizem.
-	Javni dolg je bil koncem maja že 12 milijard €.
-	bDp se je v enem letu povečal v minus za 1,2 %. Slovenija je tako med sedmimi državami v Evropi, v katerih se je BDP povečal - v minus.
-	Paritetna kupna moč Slovencev nasproti Evropejcev se je povečala iz 9 % minusa na celih - 16 % in smo jo v tej smeri, gledano v celoti, spravili na raven izpred Janševe vlade.
-	Povečale se bodo trošarine. Ljudje bodo manj pili, manj kadili _ Pa bomo spet na istem - kot nekoč v Jugovini!
-	Povečal se je minus pri vlaganju v osnovna sredstva - za 6,5 % v opremo in stroje, do 13 % v gradbene objekte.
-	Nezaposlenost se je povečala na skoraj 100.000 nezaposlenih.
-	Povečali bodo tudi število nezaposlenih v javni upravi. S tem jih bodo preložili na razne socialne transferje, kar pomeni, da so do zdaj le-ti delavci v javni upravi delali bolj malo, od zdaj naprej pa ne bodo nič.
-	Med 58. državami, ki jih švicarski inštitut IMD primerja po kazalcih uspešnosti, je Slovenija z 32. mesta lani zdrsnila na 52. mesto. Za nami so iz držav Evropske unije le še Romunija in Bolgarija.
-	Tako smo se uvrstili tudi med PRAŠIČKE (z angleško kratico poimenovane manj razvite evropske države PIGS - Portugalska, Italija, Grčija in Španija).
šport
Žoga je okrogla
Že ko smo Slovenci končali igro z Angleži, je kljub porazu kazalo, da gremo naprej. Potem pa prileti nek LaVdon (lavdon = hudič) Donovan in 92 minuti da gol za Ameriko, s katero smo remizirali. »Če vse podatke dobro analizirate, boste videli, da je šlo za medunarodno zaroto! Sigurno so imeli pri tem prste vmes Hrvatje? Še dobro, da se je Američanom po robu postavila neuvrščena Gana,« je J0ežek zadnjič na Vršiču ob pivu pri +5 0C natančno razlagal svojim kolegom geodetom ob preciznem nivelmanu. Kolegi so bili nad njegovo strokovno razlago navdušeni, še bolj pa nad ohlajenim pivom.
ŽUR - nalizem
Miheljakovi komentarji
Pravzaprav je njegov profil tak, da bi se lahko uvrstil v vsako stranko. Lahko bi bil neoliberalec, kot je sedaj levi liberalec. Lahko bil socialdemokrat, pa tudi Janšev demokrat. Lahko bi bil v ljudski stranki ali celo Novi Sloveniji. Izražal je denimo skepso do najbolj občutljivega člena družinskega zakonika, to je posvojitve.Dnevnikovega levičarskega kolumnista Vlada Miheljaka pa tudi strašno muči politični profil odstopljenega ministra za gospodarstvo in bivšega Zaresovca Mateja Lahovnika. Komentar: Kaj pa je pri tem napačnega, tov. Miheljak? Mar bi se moral strinjati z vsemi odkritimi in prikritimi ter pozabljenimi dejanji, ki se Golobiču ali komu od njemu podobnih vedno pogosteje (do)godijo?
Miša naj raje MOLČi!
Na zadnji tiskovni konferenci varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV se je mučno pokazalo, da Molkova zaradi lepotnih operacij ne more več izgovarjati črke S. Tako namesto da bi SEKSALA, lahko samo še EK^A - sicer pa se gledalcem fu-u-u-u-u -čka za njeno fu-u.-u-u-u-u - N-kcijo.
iz domačih logov
VELE-upeljske KATASTROFE
V	VELEUPLJAH se vedno pogosteje poleg stalnih pojavljajo tudi občasne katastrofe:
-	Letos je močno udarila toča po VELEUPELJČANIH - največ po hišah, avtomobilih in kmetijskih pridelkih.
-	Nekateri iz pozicije obžalujejo, da ni bolj udarila po glavah opozicije, so pa tudi taki, ki razmišljajo obratnopomensko.
-	Na veselični, že pred davnimi leti rezervirani termin, jim je sam Hudič poslal toliko dežja, da bi kmalu veselica utonila.
-	Policijske kletne prostore in prostore za treznjenje utaplja skoraj vsako leto - še iz agrokombinatskih cajtov.
-	Poplavi tudi nekaj cest - posebej tiste, ki še niso zgrajene.
-	Da pa je J0ežek že 12. leto porednik EHO CAJTNGOV, pa vrli (ampak samo vrli - ostali nimajo tako ekstremnega mnenja) VELE-UPELJČANI trdijo, je največja katastrofa.
Javni razPISi (beri: pis =sip)
Ko so v VELEUPLJAH potrdili strategijo razvoja športa, so nekateri menili, da bi se lahko prijavili kot konkurentje na razpis ministrstva za šolstvo, katerega so pisali na kožo investitorju STOŽENSKEGA BRITOFA.
V	njem piše: »Vrednost investicije brez DDV mora presegati 15 mio € in ne sme biti večja od 45 mio €.«
Komentar: Glede na limite menimo, da bi bilo komaj dovolj za vse športne objekte, ki so s strategiji zavedeni kot »realen seznam želja«. Pahor pa menda noče slišati ne o razpisu, ne o STOŽENSKEM BRITOFU, za VELEUPLJE pa sploh ne ve, če obstajajo.
Grosupeljski odmevi
mal' pa zares 77
j0ežkova kriva pota
Že ko se je rodil, so babje čenče po vasi govorile: »Tale bo pa problematičen.« Ker nikoli ni hodil v vrtec, teh travm menda še danes ni prežvečil. Starega komaj 10 let (zaradi let!) postavijo za desetarja zagraške gasilske pionirske desetine. Ekipa dela složno in daleč naokoli so bili kar nekaj let nepremagljivi, dokler...
Nato je čez slabih 9 let za silvestrovo pomagal zgraditi GRAD, saj je bil boštanjski v razvalinah že dobra 3 desetletja. Na ta način pa je že 3 desetletja prej kot ROCK ŽLINDRA spoznal NARODNO-ZA(=)BAVNI-ROCK.
Takoj po srednji šoli 1973 se je zaposlil na veleupeljskem zemljemerskem uradu. Pri delu se je srečal z vsem orodjem še iz časov rajnke Avstro-Ogrske, pa še kakšen teodoLit iz vojne odškodnine je preizkusil. Da bi se delovne ramere nekoliko izboljšale, se je na delavskem svetu preklal za nabavo novega kalkulatorja HP 25, pa ga je tajnica skoraj prepričala, da je še boljši in cenejši kalkulator iz Digitrona Buje, saj ima VSE: +, -, x in =. Kljub izkušnjam sodnega izvedenca mu tajnice in PARTIJE ni uspelo prepričati.
Vmesje (kako nezaslišano!) tudi on odslužil vojsko v JUGOARMIJI, kjer so ga skoraj nagradili z značko PRIMERAN VOJNIK, a je ni dobil zato, ker se ni hotel vpisati v PARTIJO, 14 dni nagradnega dopusta pa je vseeno dobil. Ker se razmere na ZEMLJEMERSKEM UDARU niso poboljšale, je odšel v novo službo Samih Cestarjev Taboljših. Tam ga 1981 spet pokličejo v kadrovsko službo, kjer mu na mizi pokažejo pogodbo o delu v Iraku in delavsko knjižico. »Eno ali drugo! Vzemi, ali pusti!« Ves penast pograbi pogodbo in začne Sadamu Huseinu iz gole togote graditi bunkerje za letala, orožje in strelivo, pa še celo mesto za 5000 vojakov s športnimi objekti vred na vojaškem gradbišču letalske
baze P-202D, kjer se vojna med Irakom in Iranom nato močno stopnjuje. V taki vnemi ga kar en mesec in pol dalj, kot je pisalo na pogodbi, zadržijo na gradbišču, kjer sprva noče o podaljšanju pogodbe nič slišati. Zato 15. 1. 1982 gladovno štrajka od 7.00 do 22.30. (Janez Janša je nato šele čez 6 let začel prestajati osamosvojitvene muke.) Ko pride J0ežek dokončno leta 1983 nazaj v Jugovino, začne graditi predor skozi Karavanke, da bi čim prej prišel v Evropo, in v njem vztraja v najtežjih pogojih dobrih 350 m. A ker delavci prepočasi vrtajo, se 1987 odloči za bližnjico prek Urbanističnega inštituta, kjer začne risati razne ideje - od razvojnih programov, občinskih prostorskih planov in zazidanih načrtov, hoče obnoviti ljubljanski tramvaj ..., a ga vmes marsikaj dohiti - svobodne volitve, veleupeljska palit'ka, mlačevska in romska problematika. Slednjo uspešno razširi v vse medije, tako da se veleupeljska in celo slovenska palit'ka z njo ukvarjata vselej, kadar so kakšne volitve ali pomembne teme. MMppj?«!^^ Ker mu tudi vse to še ^^^fflUBÊM ni dovolj, vrta globlje ffjyP^nsi arheološki dediščini lilfSKam^L mimogrede zaide f-S^SÎufirt ^ udbovske arhive ter Milanu Zveru oblikuje doktorat 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE, ki pa ga nato med prvimi prebere Partija in ga privzame za svojega. Milan (pa ne Kučan, ZVER!), Janez (pa ne Drnovšek in ne Kocjančić, pač pa Janša), pa še vsi ostali somišljeniki (Anggelca ...) se iz razočaranja nato preimenujejo v slovenske demokrate, J0ežek pa jo popiha iz strankarskega ferajna in začne pisati spomine in EHO CAJTNGE. Spomini še izidejo, brali pa se bodo kot čista kriminalka. Vmes mimo-GREDE (sosedove)! pelje tudi skupino pretežno levih planincev prvič po Račenskem polju na Ilovnato Goro. To se mu je primerilo tudi zadnjič zato, ker je spotoma samo pokazal, kje je Janša živel v mladosti. Potem se je J0ežek sprehajal v glavnem sam - s fotoaparatom ali pa s svojo ženo. Zato se je iz same jeze kmalu lotil s kladivom mejnikov SFRJ. Ko so ga videli borci, da je na državni meji z Avstrijo še leta 2004 na mejnikih dol klesal
napise SFRJ, so ga takoj; prijavili UDBI, le-ta pa se je šele zdaj spomnila, da si je bil sistem sam kriv, ker je kladivo imel v svojem simbolu. Zdaj J0ežku ponujajo še srp, da bi okoli mejnikov še visoko in suho travo požel, pa jim je J0ežek začel prepevati skupaj s sindikati javnega sektorja:
»Kosec koso brusi, a žanjica žanje. Kmet pravico terja, ali je ne najde. Zato v borbo za PRAVDO IN SVOBODO...«
... in se je podal v nove delovne bitke! Letos koncem maja si je tako J0ežek pot izhodne strategije že trasiral iz Severne Primorske čez Vršič. Glede na to da je v Piranskem zalivu voda precej kalna in da Koprčanom ne gre zaupati, ali bodo vztrajali pri celem ali polovičnem zalivu, je s pomočjo preciznega nivelirja in arbitražnega sporazuma zašel skupaj s svojimi kolegi na Mangartsko sedlo, kjer je ugotovil, da je nadm. višina tam že skoraj 2000 m, Vršič pa bi moral biti na višini okoli 1600 m. Ker je bilo snega na cesti na posameznih mestih še 2 m, iz vsega tega ni nastalo nič pametnega, razen da so si iz pregretega avtomobila izvlekli vsak svojo piksno piva in so jih za 15 minut dali v sneg. Potem jim je postalo vse ravno do Koprskega zaliva in Savudrijske uvale. Proti večeru so se spustili nižje in se raztepli vsak na svoj konec Slovenije - eden proti Koprskemu zalivu, drugi proti železniški postaji v (Novi) Gorici, dva proti Sevnici in hrvaški meji, peti proti Novem mestu in Trdinovem vrhu, šesti in sedmi proti Velenju in Slovenj Gradcu h kralju Matjažu, le J0ežek je odšel v Osrednjo Slovenijo, kjer so nedavno metali kocke. Zato je brž odpeljal v Veleuplje. Tam pa so ga poleg toče napadli STEKLI PSI in razni KOZLI ter PODIVJANI PRASCI in PRASICE, ki so menda po 11 letih njegovega nočnega in vikendaškega dela pri EHO CAJTNGIH ugotovili, kako ljubijo njegovo korito, ki ga je J0ežek v tem času komaj za silo skupaj sklamfal. A J0ežek spet ni tako nedolžen in se je zato v zadnjih štirih letih v Gotenici spajdašil z Mačkovim duhom in kočevskim medvedom. Le tako bodo lahko PRASCI, KOZLI, J0EŽKI in ostale živali spet enakopravne. Nekatere živali pa bodo spet NEKOLIKO BOLJ ENAKOPRAVNE.
P.S.: AMPAK - ŠELE PO VOLITVAH!
78	grosupeljski odmevi Goupejski odmei		julij - 7 / 2010
			
Kolofon		Navodila za dopisovalce	
Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: joze.miklic H t-2.net
Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, mag. Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj.
Naslov uredništva:
1290 Grosuplje, Taborska 2
(Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50)
Lektoriranje: Marija Samec
Oblikovanje matrice: Miha Črtalič
Fotografije in razporeditev strani: Jože Miklič
Ostale fotografije: avtorji prispevkov, če ni posebej navedeno
Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 COBISS-ID: 61148160	/ ISSN: 1580-0911
V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2009 dalje) v nakladi 6.265 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V SEPTEMBRU JE TREBA ODDATI do petka, 10. 9. 2010.
(ZA PREDVOLILNO KAMPANJO DO 17. 9. 2010)
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo.
V uredništvu NISMO ZAVEZANI, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo.
Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI.
Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov.
Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002.
NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL
Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. PRISPEVKE V DIGITALNIH OBLIKAH JE TREBA ODDATI V RTF ALI DOC ZAPISIH. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Naslovi datotek naj bodo sestavljeni iz prvih dveh (treh) besed naslova prispevka - npr. RES NAJLEPŠI je mesec maj. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.
TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA
Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.
Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih
CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA
V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999.
Iz 1. člena
TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO)
2. člen
Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo.
Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu.
Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas!
Dimenzije oglasa v cm	Površina oglasa v cm2 Ko	jgggggm		Cena v €	Končni znesek 1 z DDV v € 1
A 6,0 x 6,0	36,0	1,650	59	30,37	36,44
B 6,0 x 8,3 1	1 49,8 II	1,549 II	77 1	1 39,44	II 47,33 1
C 6,0 x 12,5	75,0	1,347	101	51,65	61,98
D 9,2 x 8,3 1	1 76,4 II	1,339 II	102 1	1 52,28	II 62,73 1
E 12,3 x 8,3	102,1	1,143	117	59,66	71,59
F 12,3 x 12,5 1	1 153,8 II	1,060 II	163 1	1 83,56	II 100,28 1
G 18,6 x 8,3	154,4	1,062	164	83,83	100,59
H 18,6 x 12,5 1	1 232,5 II	0,994 II	231 1	1 117,92	II 141,51 1
I 18,6 x 27,3	507,8	0,918	466	238,33	286,00
1 J (39,6 x 27,3)	1081,1 1	0,866 1	936	478,68	1 574,42 1
Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51 129188 €. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa.
Če boste oddali digitalno oblikovan oglas,
mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi), naslov datoteke pa naj bo npr. lon_oktober_2009.pdf.
Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov joze.miklic ra t-2.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.
ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA.
Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu:
Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje,
ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33,
lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: joze.miklic ra t-2.net.
»Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič
julij - 7 / 2010	Grosupeljski odmevi	oglasi	79
			
Ob 15. avgustu, prazniku Marijinega vnebovzetja - velikem šmarnu in ob obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji, želimo vsem članicam in članom stranke ter vsem dobromislečem občankam in občanom naše občine globoko duhovno doživeto praznično vzdušje s sprejemanjem sporočila o pripadnosti slovenskega naroda vrednotam domoljubja in ljubezni do naroda.
OO N.Si Grosuplje
Obvestilo
Občina Grosuplje obvešča oškodovance, ki so zaradi neurja s točo dne 17. 6. 2010 utrpeli škodo na stvareh, da
je zaključila postopek zbiranja prijav škode. V postopku zbiranja prijav je bilo prejetih premalo prijav oškodovancev, zato se za odpravo posledic nastale škode ne bodo uporabila sredstva državnega proračuna. Ta se v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje naravnih nesreč, uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče v primeru, če je ocenjena škoda na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna (ta za leto 2010 znaš cca 2,6 mio EUR).
OBČINA GROSUPLJE
Urad za gospodarstvo, družbene
dejavnosti in finance
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje
Tel: 01 7888 750 / Fax: 01 7888 764
e-mail:
obcina-grosup1je@ob.grosup1je.si
Zahvala
Za pomoč ob naravni ujmi dne 17. 6. 2010 se iskreno zahvaljujemo članom gasilskih društev Luče, Loka, še posebno gasilcem iz Šmarja za hitro posredovanje in nesebično pomoč. Zahvala gre tudi zavarovalnici Triglav za hitro ureditev odškodnine. Hvala podjetju Stavbno kleparstvo, krovstvo in hidroizolacija Omahen iz Grosupljega za takojšnjo odpravo škode.
Hvala vsem in vsakemu posebej. Družina Cimperman Ob Grosupe1jščici
KIPARSKE, USTVARJALNE IN PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE,
POD GRADOM BOŠTANJ, VELIKO MLA-ČEVO PRI GROSUPLJEM, MED 16. IN 20. AVGUSTOM TER 23. IN 27. AVGUSTOM 2010 OD 10.00 DO 14.00 URE TUDI LETOS BOSTA POD GRADOM BOŠTANJ POTEKALI DVE ENOTEDENSKI DELAVNICI ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE. UDELEŽENCI SE BODO LAHKO POSVETILI KIPAR-JENJU, RAZLIČNIM LIKOVNIM USTVARJALNIM AKTIVNOSTIM ALI PLESU, VENDAR SLEDNJE V ŠELE DRUGEM TEDNU.
-	KIPARSKO DELAVNICO BO VODIL AKADEMSKI KIPAR LJUBOMOR ZIDAR,
-	USTVARJALNE DELAVNICE BO VODILA EVA MLINAR S SODELAVCI,
-	PLESNO DELAVNICO PA BALETKA SONJA KERIN.
PROSIMO, DA PRIJAVE, ČE JE MOGOČE, POŠLJENE NA NASLOV mestokipovrahotmail.com. DELAVNICI SE PRIČNETA V PONEDELJEK, 16. IN PONEDELJEK, 23. AVGUSTA, OB 10 . URI.
VLJUDNO VABLJENI OTROCI, MLADINCI IN MLADINKE, PA TUDI ODRASLI.
Organizatorji: KD Grosuplje mesto kipov v sodelovanju z Zavodom za kiparstvo in Občino Grosuplje ter sponzorjem Pekarno Grosuplje.
Javno komunalno podjetje Grosuplje razpisuje:
eno prosto delovno mesto vzdrževalca cevovodov in hišnih priključkov
Pogoji za zaposlitev: IV. stopnja strokovne izobrazbe -instalater vodovodnih napeljav, vozniški izpit B kategorije, ter najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Pisne prošnje pošljite v osmih dneh na naslov:
Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje.