Štajerski
Ptuj, četrtek, 16. septembra 2004
letnik LVII . št. 37 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ekologija
Kam z jedrskimi odpadki Stran 3
Celje
Obrt zmore več Stran 5
Ljubljana . 13. mis Slovenije
Slavili tudi Tanja in Sanja
V nedeljo, 12. septembra, je Slovenija dobila že svojo trinajsto mis: dosedanja mis Tina Zajc je krono nadela 22-letni študentki sociologije, pla-volasi Živi Vadnov iz Preserij.
Znova so bila uspešna tudi dekleta s ptujskega izbora za mis Štajerske. Vstopnico za finale sta si priborili 20-letna mis Štajerske Tanja Hauptman iz Vintarovcev v občini Destr-nik in druga spremljevalka mis Štajerske 19-letna Sanja Štiberc iz Podgorcev. Tanji je pripadla lenta prve spremljevalke mis Slovenije 2004 in lenta mis Ona, Sanja je bila druga spremljevalka in mis fotogenično-sti. To je prvi primer doslej, da sta se prva in tretjeuvrščena
nekega regijskega izbora ovenčali s štirimi lentami od šestih možnih.
Že po tradiciji se najlepše z regijskega izbora mis Štajerske uvrščajo v sam vrh slovenske lepote. Letošnji uspeh naj bo spodbuda za udeležbo na regijskem izboru za mis Štajerske 2005. Ptuj že predolgo čaka na svojo tretjo mis. Prvo lento mis Slovenije je leta 1996 osvojila Alenka Vindiš, drugo Miša Novak leta 1998.
MG
Ptuj . V Kanadi tri slovenska mesta
Kjer je lepo živeti
Že šest let se Ptuj uspešno vključuje v mednarodni projekt "Narodi v razcvetu". V tem času je trikrat segel tudi po najvišjih priznanjih tega tekmovanja ter s tem dokazal svojo skrb za okolje, kulturno in naravno dediščino ter vključevanje civilne družbe in gospodarstva za večjo kakovost življenja v najstarejšem slovenskem mestu.
Ill
Letošnja finalna mednarodna prireditev, ki bo potekala med 13. in 18. oktobrom pod naslovom "Mesta, v katerih je vredno živeti", to je tudi novo ime zdaj že nekdanjega projekta "Narodi v razcvetu", bo v Niagari v Kanadi.
Mednarodni strokovnjaki so predstavitev Ptuja ocenili kot zanimivo, s tem pa si je mesto znova pridobilo vstopnico za finale. V Niagari v Kanadi se bo
za najboljšo uvrstitev potegovalo z mesti iz Irske, Avstralije, ZDA, Češke, Tunizije, Kanade, Rusije in Kitajske. Zanimivo je, da sta se med finaliste skupine B, kjer nastopa tudi Ptuj, uvrstili še dve slovenski mesti, Celje in Kamnik.
Ptujčani so se v prijavi predstavili s celostnim razvojnim programom občine na petih področjih: urejanju pokrajine, upravljanju z naravno in kulturno dediščino, ravnanju z okoljem, vključevanju skupnosti in načrtih za prihodnost. Predstavljeni so kultura, gospodarstvo, turizem, javni in zasebni sektor.
MG
Slovenija
Čigava je voda? Stran 9
Podlehnik
Velike težave malih ljudi Stran 15
Poli maraton
Največji družabni dogodek Stran 27
V Ljubljani je v nedeljo slavila tudi štajerska lepota - Sanja (na levi) in Tanja sta odnesli štiri od šestih lepotnih lent.
RADIOPTUJ
89,8'98,e'l04T3
Ptuj . Vojašnica kmalu v rokah kulturnega ministrstva
Obljube se uresničujejo
V ptujski vojašnici so predstavniki Ministrstva za obrambo v petek, 10. septembra, pričeli predajati vojaške objekte Ministrstvu za kulturo.
Kot je povedal Mladen Župa-nic iz sektorja za gospodarjenje z nepremičninami v obrambnem ministrstvu, so si pred predajo ptujske vojašnice s predstavnico Ministrstva za kulturo v petek, 10. septembra, ogledali in dokončno popisali vse nepremičnine oziroma objekte v vojašnici. Te dni vojaki selijo še zadnjo opremo in druge premičnine, dokončno predajo vojašnice Ministrstvu za kulturo pa bodo opravili, ko bo sklep o tem sprejela vlada; o tem naj bi sklepala še ta mesec.
Naj spomnimo, da je po osamosvojitveni vojni in po tem, ko je 30. septembra 1991 ptujsko vojašnico zapustil zadnji vojak nekdanje JLA, vse objekte prevzelo takratno Območno poveljstvo Slovenske vojske v Ptuju. Še
isto jesen so se odločili, da vojašnico v celoti obnovijo in v njej pripravijo vse potrebno za usposabljanje slovenskih nabornikov V začetku poletja 1992 je bilo vse pripravljeno in 7. julija so v takratni 730. učni center Slovenske vojske sprejeli prvo generacijo nabornikov. Prvi poveljnik ptujske vojašnice je postal podpolkovnik Jože Murko, ki je vodil delo v vojašnici do leta 1998, ko je postal poveljnik major Rudi Košmrlj. Leta 1996 se je učni center preoblikoval v bataljon za
usposabljanje vojakov po enovitem sistemu. Leta 2001 je prišlo do reorganizacije bataljona, poveljstvo pa je prevzel major Alojz Satler, usposabljanje nabornikov in skrb za vojašnico pa je prevzela 172. UBP s poveljnikom majorjem Francem Koračinom ter upravnikom vojašnice stotnikom Jankom Svenškom.
V 10 letih se je v ptujski vojašnici usposobilo 21 generacij vojakov, ti pa so bili zaradi zagnanega dela, nadpovprečnega znanja in uspehov vedno spošt-
ljivo obravnavani.
Usposabljanje nabornikov so postopno ukinili, ukinili so tudi usposabljanje rezervne sestave, v Ptuju je še nekaj časa ostalo okoli 130 pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske oziroma 172. učni pehotni bataljon in 377. polkovno poveljstvo. Sredi maja letos so preselili še to in zadnje tri mesece je v objektih vojašnice bivalo le še nekaj pripadnikov logistike, ki so objekte vzdrževali.
M. Ozmec
AEROKLUB PTUJ
S Štajerskim Tednikom in Aeroklubem
za nove in stare naročnike Štajerskega Tednika!
Več na strani 181
Foto: M. Ozmec
Te dni iz ptujske vojašnice selijo še zadnjo opremo in druge premičnine slovenske vojske.
9770040197060
Doma in po svetu
Stavka novinarjev?
LJUBLJANA - Združenje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je uradno zavrnilo predlog avgustovske uskladitve pla~ novinarjev, ki jo je Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) predlagal pred dobrim mesecem. V SNS zato ocenjujejo, da je "s tem izni~enje in protipravna razveljavitev" kolektivne pogodbe za poklicne novinarje sedaj segla že do sleherne medijske hiše. Zaradi takšnih enostranskih dejanj delodajalskih zastopnikov je stavka boljši izhod, kot pa dovoliti, da se minimalne novinarske pravice iz 14-letne poklicne pogodbe izbrišejo na obroke, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik SNS in stavkovnega odbora Iztok Jurančič.
Najbrž ne bo povišanja pokojnin
LJUBLJANA - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) bo v četrtek med drugim preučil tudi možnost za povišanje pokojnin. Te se septembra uskladijo, če je nastala pozitivna razlika med stopnjo rasti povprečnih mesečnih plač in pokojnin v določenem obdobju. V zavodu pa ob tem opozarjajo, daje bila v prvem polletju zabeležena izjemno nizka rast plač. To daje le skromne obete za to, da bo mesečno povprečje plač po sedmih mesecih letošnjega leta doseglo tolikšno rast, da bo prišlo do septembrske uskladitve.
Prvo zasedanje Evropskega parlamenta
STRASBOURG - Novi predsednik Evropskega parlamenta, Španec Josep Borrell, je na prvem jesenskem plenarnem zasedanju junija izvoljene 732-članske institucije spregovoril o prednostnih nalogah svojega dveinpolletnega predsedovanja in napovedal aktivno vlogo parlamenta v vseh aktualnih dogajanjih v Evropski uniji. Na posebno mesto je pri tem postavil trenutno najbolj vročo politično temo, odločitev o začetku pogajanj o članstvu Turčije v EU. Posebno pozornost bo parlament posvečal tudi ratifikaciji ustavne pogodbe v EU, pogajanjem o prihodnji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013, čezatlantskim odnosom in boju proti terorizmu, je napovedal. Nadalje bo treba poskrbeti, da bo fazširjeni parlament (čepoval učinliovito, je dejal, pa tudi, da bt)o O)riho(iínjel Ev^oj^skai, leomisija, visoko kvalificirana in bko dobkro sod^aDvala s poslainci.
Irakprosizavečpomoči
BUt^SInLJ - Iraškipafecns^dnik Ga.ni alJaver je mn^d, turnejo po Ev^Dj^i v I^inisljil prosal zvezo I^AilO in lEU za iveč pomoči njegovi državi. N^O je prosil, naj okrepi svoje aktivnosti v Iraku, sam irašk;^ oblasti ^1o^Ijlt spreminjatí datueia voHtev, ki so naJiovDja.ne za.januar prihodnne letOn Generalni sekretar zavezništva eiaap Ije ^iroop SahafS^r j^ ^bsod,il najno-vejšu nasilje v Iraku, še posebe^j ^ooost^ ugrabitve. Oibelj^bil je, (eo bo naredil vse, da ^sj)Ospešil odločanje zavezništva gle(je Vj^moči pri vi^V)osta.vlja.nlj^ nove iraške vajske. l/isoki piredstavn ik Elč za ^kuVino zunanjo in varnovtno VlOritiko Javiev Solana jn^ mu je zatrdil, da je unija o(jločena vjnmz-gga^ii I^a^anom ob^ov^ in b^o tu(e^ Siomag>ala z-a-^^snú^ ^vaíík^m	^o-^ iz^^dbiii, volitev.
Pričetekzasedanja OZN
NEW YORK - Predstavniki 191 držav članic Združenih narodov so na sedežu organizacije v New Yorku uradno začeli 59. zasedanje Generalne skupščijj. Zasedanje bo potekalo v znamenju vojne v Iraku, pokola v Sudanu in reforme ZN, sicer pa naj bi udeleženci razpravljali še o številnih drugih temah. Ob začetku novega zasedanja je predsedovanje GS za naslednjih dvanajst mesecev prevzel nekdanji gabonski zunanji minister Jean Ping. Na položaju je nasledil Juliana Hunteja iz Santa Lucie. Zasedanje bo, tako kot vsako leto, doživelo vrhunec z odprtjem splošne razprave najvišjih predstavnikov držav članic, ki bo trajala od 21. septembra do 1. oktobra.
Svarilo pred klimatskimi spremembami
LONDON - Britanski premier Tony Blair je v govoru predstavnikom industrije posvaril pred "katastrofalnimi posledicami" nebrzdanih klimatskih sprememb. Svet ne sme več ignorirati očitnih znakov spremembe klime, npr. ekstremnih vremenskih pojavov, talečih se ledenikov in naraščanja gladine morij, je dejal, ter še dodal da "nam uhaja čas. Potrebujemo zeleno revolucijo za 21. stoletje.' Cilji za zajezitev klimatskih sprememb, zastavljeni v Kjotskem protokolu, so le "prvi korak", je izjavil predsednik britanske vlade. Po njegovih besedah bo Velika Britanija v prihodnjem letu kot predsedujoča EU in skupini G8 to izkoristila za dosego političnega in gospodarskega konsenza glede izvedbe strožjih ukrepov. /STA/
Politika • V borbi za nastanek samostojnih občin
18 krajevnih skupnosti vztraja
Pred dvema letoma sta vlada in državni zbor zavrnila pobudo približno petdesetih območij oziroma KS za ustanovitev lastnih občin. S tem je, kot zatrjujejo v Združenju KS Slovenije, bila odvzeta pravica okoli 130.000 državljanom, da se na referendumih odločijo za svoje občine, s čimer so jim bile grobo kršene tudi osnovne človekove pravice. Zato so se takrat odločili za pritožbo na Evropsko sodišče v Strasbourgu.
Izgubljena pošta s pritožbo na ESČP
Pa se je vmes, v tem dvoletnem obdobju, kar hudo zataknilo. "Nepravilnosti so se začele že pri ustavnem sodišču, ki je svoj sklep v zvezi z našo pobudo posredovalo le DZ, ni ga pa objavilo niti na svojih spletnih straneh, niti v Uradnem listu. Tako v Združenju sploh nismo bili obveščeni o vsebini sklepa. Po za nas negativni odločitvi DZ in vlade smo se odločili poslati pritožbo z vso potrebno dokumentacijo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). To je bilo konec leta 2003. Poštni paket je bil poslan s ptujske pošte, vendar, kot smo izvedeli šele pred nekaj časa, nikoli ni prišel na naslov ESČP. Za to dokumentacijo se je izgubila vsaka sled in več kot prepričan sem, da to ni goli slučaj, ampak gre za načrtno onemogočanje našega gibanja," trdi Andrej Kos z Združenja KS.
Ponovno so vso dokumentacijo poslali prejšnji teden, in sicer del s pošte v Cirkulanah in drugi del s pošte v Sentrupertu, kjer ima Združenje zdaj sedež.
Veliko krivde, da se vsa zadeva v dveh letih ni premaknila z
mrtve točke, Andrej Kos pripisuje dosedanji predsednici HMS (Helsinški monitor Slovenije, op. a.) Nevi Miklavčič Predan: "Združenje KS Slovenije je sprejelo soglasno in enotno določitev, da se dosedanji predsednici nepreklicno odvzame vsa pooblastila v zvezi z zastopanjem Združenja v zadevi tožbe in pritožbe na ESČP!" Vzroki za takšno odločitev so številni, sodu pa naj bi po navajanju Kosa izbilo dno dejstvo, da v dveh letih Predanova naj ne bi storila praktično ničesar za uresničitev zahtev in nalog združenja, prej nasprotno, vsa njihova prizadevanja naj bi omejevala in zavlačevala postopke: ^"Vsi konkretni dogovori in aktivnosti, ki smo jih dogovorili na skupnih srečanjih predstavnikov Združenja in predsednice HMS, so bili izigrani, tako da smo 98 odstotkov zahtevanega dela morali opraviti sami!"
Vloge ponovno drugo leto
V Združenju KS, ki ga, mimogrede, podpira tudi združenje malih občin, je po začetnih 43 vključenih KS danes še povezanih 18 najbolj vztrajnih, ki po besedah Kosa niso klonile pod pritiski občin in lokalne politi-
ke. Največ jih je prav z našega, štajerskega območja: Cirkulane, Leskovec, Bizeljsko, Frankolovo, Sentjošt nad Horjulom, Poljča-ne, Rimske Toplice, Straža pri Novem mestu, Polhov Gradec, Rečica ob Savinji, Voličina, Višnja Gora, Bogojina-Filovci, Sv Tomaž, Jurovski Dol, Izlake, Sen-trupert in Mala Nedelja.
Nobena od naštetih občin, podpisnic pritožbe, ki je v prejšnjih dneh ponovno romala na ESČP sicer ne presega enega od postavljenih kriterijev, to je 5000 prebivalcev, vendar je v Sloveniji danes kar 95 občin, ki imajo manj prebivalcev: "13a. člen Zakona o lokalni samoupravi pravi, da je občino možno ustanoviti tudi, če ima manj kot 5000 prebivalcev, če izpolnjuje vse ostale kriterije glede potrebne infrastrukture in institucij. Občine v našem Združenju pa te kriterije izpolnjujejo!"
Avgusta letos so Združenje KS Slovenije iz ESČP v Strasbourgu obvestili, da so prejeli njihov dopis in jih zaprosili za kopijo prve (izgubljene) vloge z vso dokumentacijo, kar so jim iz Združenja v teh dneh, kot že rečeno, tudi poslali. "Odgovor ESČP pričakujemo zdaj v roku enega meseca. Poslali bomo še vlogo za
prednostno obravnavo in za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zavedamo se, da bodo postopki dolgotrajni, vendar je nedvoumno, da so bile človekove pravice v našem primeru grobo kršene, zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, da to dokažemo!"
Andrej Kos ne dvomi, da bo ESČP razsodilo v njihovo korist, napoveduje pa tudi, da bo Združenje KS v naslednjem letu, skladno z obstoječo zakonodajo, ponovno poslalo vloge za ustanovitev samostojnih občin. Borba se torej, čeprav zadnji dve leti nekoliko v zakulisju, nadaljuje, tempo pa se bo očitno stopnjeval v prihodnjem obdobju. Glede na znana dejstva, ki zadevajo popolnoma različen nivo doseženega (infrastrukturnega) razvoja v okviru posameznih (nam bližnjih občin), verjetno ne bi bilo slabo resno razmisliti o ustanovitvi še kakšne občine, saj je nezdružljivost interesov in zahtev zaradi omenjenih razlik lahko huda cokla razvoja celotne lokalne skupnosti, ob tem pa povzroča še veliko stopnjo nezadovoljstva občanov zaradi nikoli "pravilno" razporejenih občinskih proračunskih sredstev.
SM
Evropska unija in mi • Poljska
Proameriška članica evropskih povezav
Poljska je od maja letos ena od desetih novih članic razširjene Evrope. Je ena večjih evropskih držav, ki meri dobrih 312 tisoč kvadratnih kilometrov, kar jo po velikosti uvršča na 9. mesto v Evropi ter 63. na svetu.
Država leži na skrajnem vzhodu nove Evrope ter meji na Nemčijo, Češko republiko, Slovaško, Ukrajino, Belorusijo, Litvo ter Rusijo. Po podatkih iz leta 2002 država šteje že dobrih 38 milijonov prebivalcev in je osma najštevilčnejša država Evrope in 29. sveta. Na Poljskem danes živi več kot 5 odstotkov vse evropske populacije, od tega 61,8 odstotka v urbanih naseljih. V primerjavi z ostalo Evropo na Poljskem živi več mladih. Uradna statistika navaja, da je kar 56,7 odstotka Poljakov mlajših od 40 let, Poljakinje pa se za prvega otroka v povprečju odločijo med 25 in 29 letom starosti. Večina - ali 75 odstotkov - Poljakov je katolikov.
Poljska je država, ki premore danes sicer ekološko sporni pre-
mog, baker, cink, železo, mavec, lignit in nekaj zemeljskega plina ter nafte. Je tudi druga največja proizvajalka srebra na svetu. Najpomembnejše industrijske panoge so železarstvo, jeklarstvo in kemična ter tekstilna industrija. Za gospodarsko prestrukturiranje in zaposlenost so vse pomembnejše trgovina, visoka tehnologija in storitvene dejavnosti.
Val sprememb z Lechom Walenso
Val sprememb na vzhodu je v prejšnjem desetletju poljsko gospodarstvo preoblikoval iz državno planskega v tržno usmerjeno. Spremembe so v začetku povzročile znaten padec domače proizvodnje, ki so ga zaustavili s privatizacijo. Leta 1999 je bilo
Najbolj znan Poljak na svetu je nedvomno Karl Woytila oziroma papež Janez Pavel II. Ob njem so se v poljski zgodovini z vidnejšimi črkami zapisali tudi dobitniki Nobelovih nagrad. [vedska kraljevska akademija jih je doslej podelila šestim Poljakom in Poljakinjam. Prvo je leta 1903 prejela Maria (Marie) Sklodowska-Curie, naslednjo leta 1905 Henryk Sienkiewicz, leta 1924 Wladyslaw Reymont, leta 1980 Czeslaw Milosz in Lech Walensa ter leta 1996 še Wislawa Szymborska. Poljaki so ponosni tudi na skakalca Adama Malysza in druge, kijih s ponosom omenjajo na vladnih spletnih straneh.
že 70 odstotkov bruto domačega proizvoda ustvarjenega v privatnem sektorju. Počasneje je prestrukturiranje potekalo na področju kmetijstva, predvsem zaradi visokega deleža v kmetijstvu zaposlenih prebivalcev. Ob koncu leta 1999 jih je kmetijstvo zaposlovalo več kot 27 odstotkov, industrija le 22 odstotkov. Čeprav ima kmetijstvo še vedno pomembno vlogo pri strukturi zaposlenih, pa delež v BDP upada, saj kmetijstvo ustvarja le približno 3 odstotke BDIÎ Poljaki po vstopu v EU upajo na znatna sredstva iz skladov EU, s katerimi bi lahko prestrukturirali svoj kmetijski sektor in povečali vlaganja v razvoj podeželja. Poljska se ubada tudi z visoko brezposelnostjo, samo med mladimi do 25 let naj bi jih bilo brez dela okoli 40 odstotkov.
Novejšo zgodovino Poljske je v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja najbolj zaznamoval sindikat Solidarnost pod vodstvom Lecha Walense, ki je državo kot prvo med srednjeevropskimi državami popeljal v tržno gospodarstvo in jo osvobodil sovjetskega vpliva. Med vsemi državi z vzhoda pa je prav Poljska danes najbolj pro-ameriška, ameriško invazijo Iraka
je podprla med prvimi ter v Irak napotila več tisoč svojih vojakov. Poljska je danes parlamentarna republika. Zakonodajno oblast ima dvodomni parlament (Zgromad-zenie Narodove). Spodnji dom se imenuje Sejm in šteje 460 članov, zgornji pa Senat s 100 člani, ki jih ljudstvo izvoli neposredno vsaka štiri leta. Predsednik države Aleksander Kwasniewski predstavlja državo v meddržavnih odnosih in je vrhovni poveljnik oboroženih sil, za predsednika je bil neposredno za pet let izvoljen leta 2000. Izvršilno oblast ima Svet ministrov, ki ga danes vodi premier Marek Belka. Glavno mesto države je Varšava. Poljsko glavno mesto se nahaja v osrednjem delu države. Skozi mesto teče reka Visla. Varšava je središče države tako v gospodarskem, kulturnem kot tudi upravnem smislu. Mesto je eno zgodovinsko najznamenitejših v Evropi, omeniti velja Cerkev svetega Kriča, Karmelitsko cerkev iz petnajstega stoletja in Kopernikov spomenik. Mesto je bilo v drugi svetovni vojni zelo poškodovano, po vojni pa so Poljaki uspeli mestu, predvsem staremu delu, povrniti njegovo predvojno podobo.
Anemari Kekec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUl; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. ured^^: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ekologija • Do leta 2013 skladišče jedrskih odpadkov
Kam z jedrskimi odpadki?
V začetku prejšnjega tedna je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) v Ljubljani pripravila prvo letno sre~anje in pogovor na temo ravnanja z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki (NSRAO). Povod za javno predstavitev problematike leži pravzaprav v dejstvu, da se je Slovenija v svojih programskih dokumentih (Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je bil sprejet leta 2002, dopolnjen pa leta 2003, op. a.) zavezala do leta 2008 določiti lokacijo, do leta 2013 pa zgraditi ustrezno skladišče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, ki nastajajo na domačih tleh.
"ARAO je izdelala nov terminski načrt izbora in izgradnje odlagališča nizko- in srednje-radioaktivnih odpadkov, ki je usklajen s tema letnicama in predstavlja izhodišče za načrtovanje objekta oziroma dinamiko investicije, katere investitor sta Sklad za razgradnjo NEK in ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter država Slovenija, nosilec pa Agencija za radioaktivne odpadke," je za naš časopis pojasnila Nadja Železnik z ARAO.
Vstop Slovenije v EU sicer direktno nima kaj veliko opraviti z nujnostjo in naglico iskanja lo-
kacije za skladišče NSRAO, saj predlog evropskih direktiv za to področje odpadkov ne zahteva določitve datuma izgradnje odlagališča, pač pa ostaja le obveza, da si države same določijo te roke. ^"V Sloveniji prav zdaj pripravljamo predlog Nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki naj bi bil po odobritvi s strani naše vlade posredovan v odobritev Državnemu zboru do konca tega leta. S posebnim amandmajem pa je Slovenija že sprejela roke za izbor lokacije in izgradnjo odlagališča NSRAO, torej do leta 2008 izbor
Visokoradioaktivni odpadki (VRAO) oziroma izrabljeno jedrsko gorivo se skladišči v posebej za to načrtovanem bazenu v NEK. Do konca obratovanja NEK bo nastalo predvidoma 600 ton teh odpadkov. Zahteve za odlaganje te vrste odpadkov narekujejo njihovo odložitev v globini več sto metrov pod zemeljskim površjem. Nikjer v svetu takšno odlagališče še ne obratuje, najdlje pri načrtovanju takšnega objekta pa so v ZDA, na Švedskem in Finskem.
Dobrodošlica v Žetalah velja za vse - razen za jedrske odpadke, kar so pred dobrim desetletjem že odločno dokazali.
Slovenija in Hrvaška sta februarja 2003 podpisali Pogodbo med vladama Republike Slovenije in Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Ta v 10. členu določa, da se morata pogodbenici (torej Slovenija in Hrvaška) dogovoriti o prevzemu in delitvi radioaktivnih odpadkov v Programu razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in izrabljenega jedrskega goriva. Ce se pogodbenici do konca življenjske dobe (leta 2024) ne dogovorita o skupni rešitvi odlaganja radioaktivnih odpadkov, se obvezujeta, da bosta najkasneje v dveh letih po tem roku končali prevzem in odvoz radioaktivnih odpadkov z lokacije NEK, in to vsaka polovico. Hrvaška je to pogodbo sprejela in se s tem tudi obvezala kot solastnik poskrbeti za 50 odstotkov nastalih radioaktivnih odpadkov iz NEK, za razliko od Slovenije pa je naša soseda tudi že določila lokacijo skladišča jedrskih odpadkov.
lokacije in do leta 2013 izgradnja objekta. Ta dva roka je sporočila komisiji EU že v preteklem letu in sta zajeta tudi v predlogu nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki," pojasnjujejo v ARAO.
Geološko primerne skoraj vse občine
Kot je znano izpred dobrih dvanajstih let, se je prvi poskus umestitve tovrstnega skladišča v Halozah, konkretneje v Žetalah, zaradi nasprotovanja domačinov izjalovil. Takrat je bilo izbranih sicer kar pet možnih lokacij; tri na območju zahodnih Haloz in dve na območju Zgornjega Les-kovca, vendar pa je bil postopek lociranja skladišča povsod neuspešen in prekinjen. Vsa zadeva je potem za precej let potihnila.
ARAO je nato šele pred dvema letoma ponovno začela predstavljati primerne lokacije za skladišče NSRAO: "V začetku leta 2002 smo javnosti in predstavnikom lokalnih skupnosti (vabljeni so bili predstavniki vseh slovenskih občin) predstavili Karto izhodiščnih potencialnih območij za iskanje lokacije za odlagališče. Izdelana je bila tudi za potrebe priprave novega prostorskega plana oziroma Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Temelji izključno na geoloških lastnostih, ki zagotavljajo za odlaganje varno naravno okolje — to so za vodo slabo prepustne kamnine — in tehnično enostavnejšo izgradnjo takšnega objekta. Območja, ki se, razen v petih, nahajajo v vseh ostalih slovenskih občinah, so bila identificirana ob enakovrednem obravnavanju celotnega ozemlja Slovenije, dejanska geološka primernost morebitnih lokacij znotraj teh območij pa bi morala šele
biti dokazana in potrjena s kasnejšimi terenskimi raziskavami. S karto so torej prikazana izključno izhodiščna območja in ne potencialne lokacije."
Denar (očitno) ne kupuje vsega
Poleg geološke primernosti tal pa je, kot zatrjujejo v ARAO, bistvenega pomena pri določanju lokacije bodočega odlagališča strinjanje lokalne skupnosti, v kateri naj bi se takšno skladišče zgradilo. Kot kaže doslej, pa interesa za takšen (podzemni ali nadzemni) objekt ni videti prav v nobeni slovenski občini; prav nasprotno: skladiščenju jedrskih odpadkov se povsod izogibajo kot "hudič križa", kar je, glede na večstoletno degradacijo okolja, tudi povsem razumljivo.
Osnovna značilnost radioaktivnih snovi je, da njihova radioaktivnost s časom pojenja; za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke znaša doba kar 300 let! V večini držav z jedrsko tehnologijo so za takšna odlagališča že poskrbeli, saj v 51 državah trenutno obratuje 70 odlagališč. Med tistimi državami, ki še nimajo izbrane lokacije, so poleg Slovenije še Tajvan, Švica, Nizozemska, Litva, Kanada, Republika Koreja in Belgija. V naši državi so nizko in srednje radioaktivni odpadki začasno skladiščeni v manjšem skladišču v Brinju, kjer so šele pred kratkim dokončali postopke za pridobitev uporabnega dovoljenja, in v skladišču ob jedrski elektrarni Krško.
Za morebitno lažjo sprejemljivost skladišča NSRAO v določenem okolju je vlada z lansko posebno uredbo (Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora
Uvodnik
Kdo se koga boji?
v Ameriki je sobota minila v znamenju žalovanja, saj so se na mestu, kjer je stalo 110-nadstropno Svetovno trgovinsko središče, zbrali sorodniki žrtev z vrtnicami in fotografijami v rokah in se spominjali 2749 žrtev terorističnega napada na newyorška nebotičnika. Teh dogodkov v minulih treh letih Američani niso pozabili niti za trenutek, ne samo svojci žrtev in tudi nešteti, ki so med begom "izpekla" utrpeli hude rane, ampak vsi Američani živijo pod vtisom terorističnih dogodkov.
Tako lahko rečemo, da se je v Ameriki po teh dogodkih pojavil čisto nov strah. Včasih so se Američani spraševali, ali živijo boljše ali slabše kot pred štirimi leti, danes se sprašujejo, ali so varnejši, kot so bili pred štirimi leti. Nekatere ankete namreč kažejo, daje večina Američanov prestrašena, saj so štirje od desetih Američanov prepričani, da Al Kaida načrtuje napade na ameriških tleh. Ta strah pa zaenkrat dobro izkorišča sedanji ameriški predsednik George Bush, saj ankete kažejo, da prepričljivo vodi pred tekmecem v varnostnih vprašanjih. Sicer se lahko še zadeva v poldrugem mesecu do volitev spremeni. Vsekakor pa bo Bush prej ko slej moral priznati, da je bilo njegovo mišljenje, da bodo Iračani ameriške vojake pozdravili kot osvoboditelje in da se bo Afganistan kot druga ameriška fronta mogel uvrstiti med normalne demokracije, napačno. V nobenem primeru si tega Bush ne želi priznati pred 2. novembrom letos, po volitvah pa bo moral, ne glede na rezultat.
Koga se bojimo Slovenci in kaj nam bo prinesel 3. oktober, pa je že druga zgodba. V vsakem primeru smo na boljšem kot Američani, saj bomo izvedeli mesec dni pred njimi.
Zmago Šalamun
na območju jedrskega objekta, op. a.) namenila odškodnino oziroma letno rento okoli pol milijarde tolarjev (2.331.180 milijonov evrov), deset odstotkov te vsote pa bi občine oz. lokalne skupnosti, ki bi privolile v izgradnjo odlagališča, dobivale že v času opravljanja terenskih raziskav. Relativno visoka odškodnina pa (zaenkrat) očitno ne dosega učinka, kot so ga morda pričakovali v pristojnih institucijah, saj se po besedah predsednika ARAO Mirana Veseliča za morebitno izgradnjo jedrskega skladišča ne poteguje niti ena občina.
Glede na to, da Evropa ne pozna prakse izvažanja radioaktivnih odpadkov, bo zanje tre-
ba poskrbeti na domačih tleh. Ali bo katero občino premamila renta, ki jo za te namene ponuja vlada, je težko napovedati. Upoštevajoč javno mnenje, ki vsaj po sedanji metodologiji izbire in zakonodaji (še) igra odločilno vlogo pri izbiri lokacije, tega ni pričakovati. Morda bi bilo vseeno bolje, da odgovorni podrobneje preučijo možnosti za izvoz jedrskih odpadkov, četudi bi bilo to v evropskem pogledu izjema. Več kot desetletje trajajočega nasprotovanja izgradnji tovrstnega skladišča kjerkoli v naši državi verjetno ne bo možno spremeniti (kljub odškodnini) v borih treh letih. Ali pač?!
SM
Količine nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v skladišču nuklearne elektrarne, v centralnem skladišču NSRAO v Brinju in pri začasnih skladiščih malih proizvajalcev so ob koncu leta 2003 znašale okrog 2300 m3. Celotna količina teh odpadkov, ki bo nastala v Sloveniji do konca obratovanja in razgradnje obstoječih jedrskih objektov, ocenjena v okviru priprave Programa razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva, znaša 17.650 m3. Zasnova tehnične rešitve odlagališča NSRAO je pripravljena tako za možnost površinskega kot podzemnega odlagališča. Za obe možnosti je bila variantno obdelana odložitev vseh NSRAO, ki bodo nastali v NEK in polovice teh odpadkov.
Ptuj • Uresničevanje odloka o vodniški službi
Po mestu le z vodniki
Potem ko je bil končno vzpostavljen register turističnih vodnikov in so bile izdane vodniške izkaznice, še prej pa potrjen cenik vodenja po mestu, bo vodenje po mestu postalo preglednejše in bolj nadzorovano.
Po odloku, ki ga je sprejela mestna oblast, lahko turistično vodenje po Ptuju opravljajo le usposobljeni vodniki, lokalni vodniki in vodniki z licenco Gospodarske zbornice Slovenije.
Direktor LTO Ptuj Tadej Boj-nec je povedal, da v začetku ne bodo tako strogi, v letu 2005 pa izjem že ne bo več, vztrajali bodo pri doslednem izvajanju odloka. Na vse turistične naslo-
ve v Sloveniji, vključno s Slovensko turistično organizacijo, bodo poslali sporočila, da ima Ptuj organizirano lokalno vodniško službo in da je poslej vodenje po mestu mogoče le z lokalno vodniško službo in proti plačilu. Uresničevanje odloka bo nadzorovala mestna redarska služba.
Izkaznico lokalnega vodnika na Ptuju ima 15 usposobljenih
turističnih vodnikov. Cena vodenja skupine odraslih do 20 oseb do ene ure in pol znaša 8 tisoč tolarjev, nad 20 oseb je 400 tolarjev na osebo, nad 30 pa 300 tolarjev, za mlade nad 20 oseb pa 300 tolarjev po osebi. Cena za vodenje do dveh ur za 20 oseb je 12 tisoč tolarjev, nad 30 oseb pa 500 tolarjev po osebi.
Volitve • Potrjene liste in izžreban vrstni red
Na začetku list mladi, na konec upokojenci
V osmi volilni enoti, kamor spada tudi Ptuj s širšo okolico, se bodo volivci na bližnjih državnozborskih volitvah lahko odločali med skupno 18 strankami oziroma listami, na katerih bo v vsej enoti kandidiralo 174 poslanskih kandidatov.
Kot so povedali na ptujski upravni enoti, je kandidaturo do zakonsko določenega roka sicer vložilo 19 list, vendar je bila lista Republikancev Slovenije (ReS) nepopolna in zato zavrnjena. Vrstni red zapisa posameznih strank in njihovih kandidatov so v ponedeljek, v prisotnosti predstavnikov večine strank, izbrali z žrebom. Največ sreče je imela Stranka mladih Slovenije (SMS), ki ji je sreča naklonila številko ena, kar pomeni, da bodo na volilnih listih zapisani kot prvi, številko z zadnjim mestom pa je izvlekel predstavnik stranke upokojencev (DeSUS).
Sicer pa si poglejmo kandidate po volilnih okrajih, tako kot bodo glede na žreb zapisani na volilnih lističih:
V devetem volilnem okraju (Slovenske gorice) bodo za poslanska mesta kandidirali: Matej Janžekovič (SMS), Alojz Kaučič (SLS), Robert Markež (ZLSD), Ve-
sna Veingerl (Junijska lista), Mihael Toš (Aktivna Slovenija), Dragica Toš Majcen (LDS), Samo Sedmak (Demokratska stranka Slovenije), Zdenka Šegula (Zeleni), Margareta Vuk (SEG), Franc Pukšič (SDS), Rudolf Lesjak (SSN), Rajko Janžekovič (NSi), Sabina Ajdnik (GŽS+ZZP+ZNS+NDS), Branko Goričan (Za podjetno Slovenijo), Ivan Tkalec (Slovenija je naša), Uroš Orož (SNS), Marija Murko (Združeni za samostojno pravično Slovenijo) in Ignac Vrhovšek (DeSUS).
V desetem volilnem okraju (Ptuj, Hajdina) bodo kandidirali: Robert Križanič (SMS), Radoslav Simonič (SLS), Marija Magdalenc (ZLSD), Cecilija Bernjak (Junijska lista), Mitja Petek (Aktivna Slovenija), Lidija Majnik (LDS), Anica Jurak (Demokratska stranka), Vlado Čuš (Zeleni), Milan Bogataj (SEG), Miroslav Luci (SDS), Rudolf Lesjak (SSN), Janez Rožmarin (NSi-Krščanska ljudska
stranka), Gregor Zafoštnik (GŽS+ZZP+ZNS+NDS), Andrej Čuš (Za podjetno Slovenijo), Vlado Hvalec (SJN), Drago Lipič (SNS), Marija Murko (Združeni za samostojno pravično Slovenijo) in Stanislav Lepej (DeSUS).
V enajstem volilnem okraju (Haloze) pa bodo v navedenem vrstnem redu kandidirali: Silvestra Klemenčič (SMS), Darinka Fa-kin (SLS), Albin Milošič (ZLSD), Andreja Pernek (Junijska lista), Aljoša Cujnik (Aktivna Slovenija), Anton Butolen (LDS), Vlado Lukač (Demokratska stranka), Slavko Feguš (Zeleni), Karel Lipič (SEG), Branko Marinič (SDS), Marjeta Kodrič (SSN), Franc Bezjak (NSi), Marija Grošič (GŽS+ZZP+ZNS+NDS), Bojan Miško (Za podjetno Slovenijo), Miran Vuk (SJN), Samo Hanžič (SNS), Miro Plečko (Združeni za samostojno pravično Slovenijo) in Marija Černila (DeSUS).
SM
Ljubljana • Zeleni proti degradaciji okolja
Cilj - vrnitev v Državni zbor
"Zeleni Slovenije bomo na oktobrskih parlamentarnih volitvah nastopili v vseh volilnih enotah in pričakujemo vrnitev v državni zbor", je na novinarski konferenci v petek v Ljubljani dejal predsednik Vlado Čuš.
Poslanski kandidati stranke Zelenih nastopajo pod geslom Barva pove vse, programske cilje stranke pa je predsednik Čuš strnil tako: ^"V državnem zboru smo v tem mandatu pogrešali kakšno izredno sejo, namenjeno okoljskim problemom in kvaliteti življenja. Vemo, da so ravno to problemi, ki naše državljane zelo pestijo, niti pozicija niti opozicija pa za to nista našli posluha! Prepričani smo, da morajo ekonomska in tržna pravila služiti ekološkim in socialnim ciljem in ne zgolj dobičku za vsako ceno. To pomeni, da ne smemo dovoliti degradacije okolja na račun dodatnega dobička!"
Čuš je kritično ocenil sedanje stanje voda in zraka ter poudaril
nujnost priprave in izvedbe projektov za zaščito obojega za dosego višje kakovosti bivalnega okolja. V stranki Zelenih pa so opozorili tudi na potrebo po drugačni prometni politiki, predvsem v smeri uvajanja čistejših načinov prevoza ter spremembe energetske politike: ""Slovenija ne more čakati, kaj bo prinesel razvoj v svetu. Našo strategijo in potrebne aktivnosti moramo prilagoditi naši velikosti in naravnim danostim. Prihodnost pripada soncu, biomasi, vodnim in drugim obnovljivim virom. Naša nova vlada bo morala izpolniti Kyotski protokol kot našo zavezo in prispevek pri znižanju emisij CO2; sedanji to ni uspelo."
Sicer pa so med pomembnej-
šimi cilji Zelenih še zagotavljanje organskega kmetovanja in zdrave prehrane, razvojna zaposlitvena strategija, ki bo omogočala več delovnih mest za mlade, višja stopnja socialne stanovanjske politike, dejansko brezplačna osnovna in srednja šola ter univerza, na katero bo vstop omogočen vsem, ne glede na socialni status. Prav tako se Zeleni zavzemajo za spremembo davčne politike: "Davke na delo je potrebno zmanjšati, na drugi strani pa uvesti ekološke takse na konkretne oblike onesnaževanja. Na ta način bomo bolje stimulirali delavce preko višjih plač, onesnaževalce pa prisilili v iskanje ustreznih tehnoloških rešitev!"
SM
Skupaj s preostalimi tremi občinami upravne enote Ljutomer bo občina Veržej v naslednjih dveh letih sofinancirala nabavo nujne medicinske opreme za Zdravstveni dom Ljutomer. Skupna vrednost prijavljene investicije znaša 62 milijonov tolarjev. Polovico prispeva Ministrstvo za zdravje, preostalo polovico pa občine, ustanoviteljice Zdravstvenega doma Ljutomer. Od teh 50 odstotkov se polovica vrednosti investicije financira iz sredstev amortizacije Zdravstvenega doma Ljutomer,
polovica pa iz proračunskih sredstev občin. Tako bo občina Veržej v letu 2005 dodala nekaj manj kot 700.000 tolarjev, v letu 2006 pa okrog 460.000 tolarjev. V prihodnjem letu naj bi preko tega razpisa nabavili opremo za klinični laboratorij (10 milijonov tolarjev), opremo za nujno medicinsko pomoč (20 milijonov tolarjev), komoro za razvijanje RTG filmov (3 milijone tolarjev) in opremo za zobotehnični laboratorij (4 milijone tolarjev); v letu 2006 pa bodo s sredstvi iz tega razpisa
Ptuj • Lista Za podjetno Slovenijo
Usodo jemljejo v svoje roke
Lista Za podjetno Slovenijo se je napovedala že lansko leto. Obrtniki in podjetniki so se naveličali obljub strank o pomoči obrti in podjetništvu, ki pa jih niso nikoli uresničile. Zato zdaj usodo jemljejo v svoje roke.
Na volitve prihajajo z nestrankarsko listo v vseh 88 volilnih okrajih. Želijo imeti več vpliva na pogoje svojega dela, na politiko plač in zaposlovanja. V državni zbor želijo priti najmanj s štirimi svojimi kandidati. Če bo v parle-mantu več gospodarstvenikov, se bodo zahteve tudi lažje uresničevale, je prepričan tudi Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije.
V 9. volilnem okraju na listi Za podjetno Slovenijo kandidira
Branko Goričan iz Placarja v občini Destrnik, obrtnik z dejavnostjo slikopleskarstva in zaključnih del v gradbeništvu, v 10. Andrej Čuš iz Gorišnice, obrtnik s kovinarsko obratovalnico, in v 11. volilnem okraju Bojan Miško, bar Bo cafe BM iz Ptuja.
Za kaj se bodo zavzemali?
Branko Goričan: ^"Vsi, ki delajo, bi morali biti bolje plačani.
Foto: Črtomir Goznik
Kandidati liste Za podjetno Slovenijo v 9., 10. in 11. volilnem okraju 8. volilne enote (od leve): Branko Goričan, Andrej Čuš in Bojan Miško.
Prispevki na plače so absolutno previsoki, nujno se morajo znižati. Delavec bo tako dobil več, bolj bo motiviran za delo, pa tudi delodajalci bodo več zaposlovali. V prvi vrsti se zavzemam za spodobne plače, takšne, s katerimi bodo delavske družine lahko normalno preživele."
Andrej Čuš: "Če bomo razvoj gospodarstva dvignili na višjo raven, bomo od tega vsi imeli koristi. Če ne bomo kmalu popravili plač in jih dvignili na evropsko raven, bomo ostali brez kvalitetnih kadrov. Moti me kritiziranje vsepovprek. Tudi zdajšnja vlada ni bila slaba, marsikaj dobrega je naredila. Res pa je, da bi se dalo marsikaj bistveno izboljšati."
Bojan Miško: "Zavzemam se lahko samo za zdrav, razumen in ambiciozen razvoj malega gospodarstva. Preprosto želim, da	naši	agrarno,
kmetijsko-vinorodno obarvani pokrajini z zgodovinskim mestom dam nov zagon, svežo energijo na povezovanju in združevanju rokodelskih, storitvenih, obrtnih in podjetniških področij. Nenazadnje je možno, da so to koraki v nastajajočo, bodočo 'turistično državo'."
MG
Ormož • Tiskovna konferenca SLS
Kandidat je Dušan Cvetko
V petek, 10. septembra, je v Ormožu potekala tiskovna konferenca občinskega odbora SLS Ormož. Na njej so sodelovali predsednik občinskega odbora (OO) SLS Ormož Miroslav Hanželič, kandidat za poslanca OO SLS Ormož Dušan Cvetko in član stranke Stanko Čurin.
Veržej • 4. izredna seja občinskega sveta
Za zdravstvo na primarni ravni
Na 4. izredni seji občinskega sveta občine Veržej so obravnavali investicije Zdravstvenega doma Ljutomer za obdobje 2005-06 ter prijavo na javni razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji za leti 2005 in 2006. Izredno sejo je župan Drago Legen sklical zato, ker se v teh dneh iztečeta roka za prijavo na javnih razpisih.
nabavili računalnike in tiskalnike (6 milijonov tolarjev), zobni aparat (6 milijonov tolarjev), dve terenski vozili za patronažo (5,5 milijona tolarjev), RTG zobni aparat (1,5 milijona tolarjev) in her-matološki analizator (6 milijonov tolarjev).
Člani občinskega sveta občine Veržej so na tokratni izredni seji še odločili, da se občina prijavi na javni razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji za leti 2005 in 2006. Občina Ver-
Hanželič se je na konferenci uvodoma opravičil vsem volivcem, ker je ormoški župan in sedanji poslanec Vili Trofenik izrabil njihovo zaupanje in zaupanje stranke. Kot je že znano, Trofenik na državnozborskih volitvah kandidira na listi LDS. Sicer pa je Hanželič še zatrdil, da Vili Trofenik do tega trenutka (petek, 10. september) v SLS še ni podal izstopne izjave in da je, čeprav sam trdi drugače, še ved-
žej si namreč prizadeva v Veržeju pridobiti prostore za splošno in zobno ambulanto, ki bi delovali v sklopu Zdravstvenega doma Ljutomer, pogoj za prijavo na razpisu pa je sklep, ki so ga sprejeli na tokratni izredni seji. V sklepu je med drugim zapisano, da se daje soglasje k nakupu poslovnih prostorov za splošno in zobno ambulanto v poslovno-stanovanjskem objektu v Veržeju, projektantska vrednost teh prostorov pa znaša 35 milijonov tolarjev — seveda računajo na 50-odstotno financiranje s strani Ministrstva za zdravje. Nakup prostorov se bo izvršil v letu 2006. V pritličju novega poslovno-stanovanjskega objekta bo splošna ambulanta v izmeri okrog 50 kvadratnih metrov, zobna ambulanta v izmeri 50 kvadratnih metrov ter poslovni prostor v velikosti 80 kvadratnih metrov, v nadstropju pa bo do 10 manjših stanovanj.
Miha Šoštarič
no član stranke SLS.
V nadaljevanju konference se je predstavil Dušan Cvetko, kandidat SLS za poslanca v državni zbor. Cvetko kandidira v 8. volilni enoti, 2. volilni okraj. Štiri-inštiridesetletni Dušan Cvetko je po izobrazbi diplomirani ekonomist, zaposlen kot zavarovalniški zastopnik. V Slovensko ljudsko stranko se je včlanil leta 1994. Kot predstavnik omenjene stranke je že drugi mandat član sveta občine Ormož, je pa tudi član odbora za finance, premoženje in gospodarska vprašanja, član sveta OŠ Velika Nedelja in predsednik sveta lokalne turistične organizacije Ormož.
Kot pravi Cvetko, si bo v pri-
meru, če bo izvoljen na poslansko mesto, na območju občine Ormož prizadeval za nadaljevanje izgradnje cestne povezave Ormož—Slovenska Bistrica in za nadaljevanje gradnje namakalnega sistema od Osluševcev do Središča ob Dravi. Prizadeval si bo tudi za umestitev občine Ormož v bodočo regijo z aktivno vlogo v njej in za izkoriščanje ugodnega položaja občine Ormož na južni meji EU za nadaljnji gospodarski, kulturni in vsestranski razvoj. ""Menim, da lahko kot človek iz gospodarstva veliko prispevam k razvoju naše regije," zatrjuje Cvetko.
Mojca Zemljarič
Predsednik OO SLS Ormož Miroslav Hanželič, kandidat za poslanca OO SLS Ormož Dušan Cvetko in član stranke Stanko Čurin.
Celje • 37. mednarodni obrtni sejem
Obrt zmore več
37. mednarodni obrtni sejem v Celju je včeraj zaprl vrata. Na statistične podatke bo potrebno se počakati, ne glede na to pa je pokazal, kje je mesto slovenske obrti in podjetništva v Evropi in kje so novi izzivi tega pomembnega dela slovenskega gospodarstva, ki lahko, če bo oblast resno vzela vseh 68 zahtev slovenske obrti, že na kratek rok bistveno popravi stanje slovenske nezaposlenosti in zasuče voz razvoja.
Obrtniki ponujajo moder odgovor prihodnosti: v petih letih nove zaposlitve za več kot sto tisoč ljudi, če bo okolje to omogočalo. Zdaj so obrtniki, kot zatrjujejo, drugorazredni ljudje, drugorazredni državljani. Tudi k zdravniku ne morejo, če ne plačajo prispevka za zdravstveno zavarovanje v 30 dneh. Politika države je za področje obrti in malega gospodarstva v zdajšnjih razmerah nespodbudna. Zato ni čudno,
da število obrtnih obratovalnic pada. V teh podatkih izstopa ptujsko območje. V prvih osmih mesecih je bila sicer rast pozitivna - število odjav obrti je bilo nižje od števila prijav: 57 obrtnikov je pričelo dejavnost na novo, 45 jih je obrt odjavilo. Največ novih obrtnikov se je odločilo za odprtje obratovalnic v gradbeništvu in kovinarski dejavnosti, največ odjav pa je bilo v avtoprevozništvu. Izobrazbeni pogoji za pridobi-
Foto: MG
Na razstavišču Obrtne zbornice Slovenska Bistrica je bilo veselo tudi zaradi praznovanja 25-letnice in tambura{ev Kav-kler.
C	v
[e vecji popusti!
55 let,
55 kuponov, 55 % in vec popusta!
Zadnja knjižica Mercatorjevlh kuponov ugodnosti.
Od 20. septembra.
Leto praznovanja naše 55-letnice se počasi izteka. Za naše kupce smo tako pripravili še zadnjo knjižico ugodnosti, s katerimi smo vas razveseljevali celo leto. Tokrat smo poleg običajnih kuponov s popustom do 55 odstotkov pripravili še nekaj takih s popustom, ki je celo višji od 55 odstotkov.
Izkoristite še zadnjo priložnost za ugoden nakup z Mercatorjevimi kuponi ugodnosti!
Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje.

^^t" dru^iprijetnih ljudi
ercator
tev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti so se s spremembo obrtnega zakona zaostrili. Po 13. septembru letos bo vsak, ki pričenja obrtno dejavnost na novo, moral imeti ustrezen mojstrski izpit ali ustrezno višjo strokovno izobrazbo. Obstaja pa možnost, da bo zaposlil osebo, ki izpolnjuje te pogoje.
Obrtna zbornica Slovenije ostaja nepolitična organizacija, poudarja predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun. Obrtniki so iz že znanih razlogov, da bi ustvarili ugodnejšo klimo za razvoj obrti in podjetništva, ustanovili listo Za podjetno Slovenijo, podpirajo pa vse tiste, ki bodo na katerikoli listi in kjerkoli podpirali obrtniške zahteve. O trenutnih razmerah v slovenski obrti pa je predsednik povedal: "Lahko rečem, da so dobre, ne morem pa reči, da so briljantne. Tržno gospodarstvo, EU, globalizaci-ja, vse to nas pesti. Obrtniki smo preživeli vsa obdobja, smo trdoživi, smo pridni, delovni in preživljamo tudi to, vendar pričakujemo boljše podporno in spodbudnejše okolje. V svojih
Mladi obrtnik Devid Kozar s partnerko ob svojem izdelku, mizi z intarzijo, ki je prejela bronasti ceh Obrtne zbornice Slovenije za kvalitetni izdelek.
zahtevah smo dovolj jasno povedali, kako in kaj želimo, na kakšen način bi izboljšali položaj obrtništva. Upamo, da se bo po volitvah klima izboljšala, da bomo prevzeli vajeti v roke in da bomo Slovenijo naredili resnično bogato."
Bronasti ceh za Devida Kozarja
Ptujski obrtniki in podjetniki so se tudi letos izkazali, ponovno so bili med sejemskimi nagrajenci. Bronasti ceh Obrtne zbornice Slovenije za kvalitetni izdelek je prejel 28-letni Devid Kozar, mizar iz Dorna-ve, ki je obrtnik šele dobro leto, sicer pa ima že dolgoletne mizarske izkušnje. Za nagrajeni izdelek - mizo je porabil več sto ur, samo za intarzijo 180 ur. Miza je že našla kupca, kupil jo je sosed. Devid pravi, da mu je les pravi izziv, o njem in njegovih izdelkih bomo še zagotovo slišali.
Med razstavnimi prostori je
ponovno slavila Območna obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah, ki jo uspešno vodi rojak s Ptujskega Franci Žerak. Letošnja predstavitev je temeljila na znanju in povezanosti. Skupaj z zbornico se je predstavila celotna subregija Obsotelja in Kozjanskega, najboljše, kar to območje ponuja in v čemer se razlikuje od drugih slovenskih regij. Ptujska sejemska predstavitev je imela takšne cilje že pred leti, vendar so prizadevanja zvodenela, pravi sekretar Janez Rižnar, ki pričakuje, da bodo občine s Ptujskega, z območja, ki ga pokriva Območna obrtna zbornica Ptuj, pri prihodnjih predstavitvah na celjskem sejmu aktivno sodelovale, da ne bodo ostalo samo pri obljubah. Začetni entuziazem, ki so ga sicer pred leti pokazale nekatere občine, je kmalu zvo-denel. Letos se povabilu za sodelovanje ni odzvala nobena od občin na Ptujskem, ki bi na drugi strani rade imele regijo.
MG
Ptuj • Hiša informacij
Hitro, brezplačno in kakovostno
V Krempljevi ulici 2 na Ptuju od novembra lani posluje Center za informiranje in poklicno svetovanje - CIPS, ki je odprtega tipa, vse njihove usluge pa so popolnoma brezplačne. Gre za center za informiranje in poklicno svetovanje na ravni regije.
Namenjen je brezposelnim osebam, presežnim delavcem, osnovnošolcem in srednješolcem, študentom, staršem, učiteljem in svetovalnim delavcem, zaposlenim na zavodu za zaposlovanje, delodajalcem in vsem ostalim, ki potrebujejo informacije o zaposlovanju in šolanju.
Osnovni namen CIPS-a je uporabnikom zagotoviti informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu dela, skratka vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju zaposlitve in načrtovanju kariere.
Ob naštetih dejavnostih v CIPS-u ponujajo tudi brezplačen dostop do interneta za kogarkoli. Posebnost ptujskega CIPS-a je po besedah Dunje Petak, koordinatorice s področja poklicne orientacije, podjetniško svetovanje, ki ga 3-krat na teden v prostorih CIPS-a izvaja Bistra. V CIPS-u vam ob informacijah povezanih z iskanjem zaposlitve posredujejo tudi informacije o dijaških in študentskih domovih, razpise Ministrstva za šolstvo in šport, objave vajeniških učnih mest, opise poklicev in še veliko koristnih in-
formacij. Trenutno se ukvarjajo s tem, kako pomagati različnim skupinam brezposelnih, pomagajo pri aktivnem iskanju zaposlitve in sodelujejo z različnimi šolami, v drugi polovici novembra pa organizirajo predstavitev poklicev. O izkušnjah, ki jih imajo v CIPS-u, smo se pogovarjali z direktorico Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj Vlasto Petak, ki je dejala: "Zelo sem zadovoljna z delom CIPS-a. Uspelo nam je povezati zaposlovanje in izobraževanje. Želimo pa si še več sodelovanja z okoljem." Število ljudi, ki prihajajo v CIPS po informacije, iz meseca v mesec narašča, v avgustu so zabeležili kar 1068 obiskovalcev Po podatkih, ki nam jih je posredovala Peta-kova, CIPS obiskuje večji del odraslih, v mesecih pred vpisom na srednje šole ali študij pa se delež nekoliko spremeni in je več mlajših obiskovalcev. Če torej potrebujete internet ali kakršno koli svetovanje v zvezi s šolanjem in iskanjem zaposlitve, je Krempljeva 2 (nasproti Planike) na Ptuju pravi naslov za vas.
Dženana Beéirovié
Na borzi
Slovenski borzni indeks SBI 20 še kar naprej podira rekorde. Potem ko je minuli teden prebil odpor 4.800 indeksnih točk, je počasi, a vztrajno, rasel do četrtkove vrednosti 4.877,44 točk, kar je za 1,1 odstotek višje od ponedeljkove vrednosti. Indeks SBI 20 se tako počasi približuje "magični" meji 5.000 točk. Naj-prometnejši vrednostni papir minulega tedna je bila delnica Krke (KRKG), s katero je bilo opravljenega za malo več kot miljardo tolarjev prometa, četrtkovo trgovanje pa je delnica zaključila pri vrednosti 78.300,10 SIT, kar je za 1,7 odstotka višje od ponedeljkove vrednosti. Med prome-tnejšimi delnicami minulega tedna v borzni kotaciji rednih delnic je bila delnica Petrola (PETG). Enotni tečaj delnice je do četrtka zrasel za 1,5 odstotka, četrtkovo trgovanje pa je zaključil pri vrednosti 66.895,70 SIT Najdonosnejši vrednostni papir v borzni kotaciji je bila delnica Cometa (CHZG) z 9,77-odstotnim donosom, delnica z največjo izgubo pa delnica Emone obale (EOKG), katere vrednost je do četrtka padla za 13,58 odstotka.
Mercator se je odzval na vse večjo konkurenco diskontov na slovenskem tržišču. V treh letih načrtuje verigo diskontov, ki bo posebna družba znotraj Mercatorja z lastno blagovno znamko Hura!. Prvo trgovino je odprl ta teden v Ljubljani. Mercator načrtuje odprtje diskontov tudi na Hrvaškem, v BiH in SČG. Z delnico Mercatorja (MELR) je bilo minuli teden opravljenih za 230 mio SIT poslov, cena delnice pa je do četrtka zrasla za 0,7 odstotka.
Drugi največji trgovec v Sloveniji Energotuš se je preoblikoval v koncern. Intenzivna rast Energotuša je spodbudila potrebo po konsolidaciji celotnega sistema, saj je družba po prevzemu trgovske družbe Vele postala drugi največji trgovec z več kot 20-odstotnim deležem.
Nova Ljubljanska banka (NLB) je objavila namero o nakupu črnogorske banke Euromarket. Po nakupu Montenegro banke je to že druga banka, ki jo namerava NLB kupiti na območju Črne gore.
Statistični urad RS je objavil prvo statistično objavo cene industrijskih proizvodov, ki so se avgusta povišale za 0,2 %. V primerjavi z lanskim decembrom so se cene teh proizvodov povišale za 3,6 %, v primerjavi z lanskim avgustom pa za 4,7 %. Največja bonitetna hiša Dunn & Bradstreet je v septembrskem poročilu objavila rezultate, ki Slovenijo ohranjajo na prvem mestu v regiji. Tečaj kljub vstopu v ERM2 ostaja stabilen, nekoliko bolj vprašljivo pa je bilo izpolnjevanje Maastricht-skih kriterijev glede inflacije.
Matija Lipar, analitik
BPH, d.d. matija.lipai@Uiiika.si
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Policija • Minister Rado Bohinc je zadovoljen
Veliko o milijardah, malo o datumih
Minister Bohinc, ki se je prejšnji teden mudil na obisku vseh mejnih prehodov zunanje meje EU pod okriljem Policijske uprave Maribor (PUM), je na zaključni novinarski konferenci na MMP Gruškovje povedal, da je z videnim in doseženim zadovoljen: "Rečem lahko, da v vseh treh delovnih sklopih, to je izpopolnjevanje kadrov, investicije v infrastrukturo in investicije v informacijsko-komunikacijsko opremo, zadeve tečejo v skladu s postavljenimi načrti!"
še največ Bohinčevega zadovoljstva je bilo občutiti v predstavljanju milijardnih vsot, ki jih naša država skupaj s sredstvi iz EU namenja za izgradnjo stavbne infrastrukture, potrebne za delo policije: "Iz EU smo imeli za ureditev celotne schengenske meje zagotovljenih 24 milijard tolarjev, znesek pa se še povečuje in danes dosega že 28 milijard. Večina tega denarja, gre za okoli 20,5 milijarde, bo namenjena za novogradnje ali adaptacije 26 policijskih objektov z vključeno vso potrebno opremo za delo policije."
Na območju PUM je za izgradnjo ali adaptacijo sedmih policijskih postaj predvideno skupno 2,37 milijarde tolarjev. Najdražja nova policijska postaja nastaja v Ormožu; vrednost projekta je namreč ocenjena na 647 milijonov tolarjev. Nove postaje pa naj bi se zgradile še v Gorišnici (357 mio SIT), Podlehniku (310 mio SIT) in Račah (280 mio SIT), za adaptacijo posebnega objekta za vodnike službenih psov pa bo namenjenih 95 milijonov Dokončana je že nova policijska zgradba v Ptuju (635 mio SIT). Vse ostale opisane naložbe morajo biti končane do leta 2006.
V ureditev policijske infrastrukture na osmih mejnih prehodih na področju, ki ga pokriva PUM, od Središča ob Dravi do Gruškovja, bo vloženih skupno okoli 4,3 milijarde tolarjev, največ, 3,35 milijarde, v MMP Gruškovje, za mejni prehod Zavrč je predvidenih 150 milijonov, za Meje (Gorišnica) 160, za vse ostale mejne prehode pa se cifre gibljejo med 30 in 60 milijoni tolarjev.
In če je bilo Bohinčevo naštevanje visokih naložbenih vsot
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc si je prejšnji teden v spremstvu generalnega direktorja policije Darka Anželja (levo) in direktorja PUM Jurija Fermeta (desno) ogledal vse mejne prehode na področju PUM - ter bil z videnim zelo zadovoljen.
dokaj lahkotno, predvsem pa tekoče, se je ustavilo pri vprašanju dokončne ureditve in odprtja MMP Gruškovje. V zvezi s tem namreč ni mogel postreči prav z nobenim drugim podatkom, kot da se bodo dela končala tri mesece po podpisu pogodbe. Za podpis pa se še vedno ne ve, kdaj se bo znašel na dokumentih, o čemer smo v našem časopisu že izčrpno poročali. Datumi odprtja oz. dokončanja vseh del na MMP Gruškovje (enako velja tudi za MP Meje) tako še vedno ostajajo neznanka.
334 novih zaposlitev
Po Bohinčevih besedah bo do leta 2006/07 oziroma do uvedbe schengenskega režima na južni meji v okviru PUM potrebno dodatno zaposliti 334 policistov: "161 novih zaposlitev smo že realizirali, 173 bo novo zaposlenih do leta 2006, 24 policistov pa bomo premestili z avstrijske meje." Težav z novačenjem po-
licijskega kadra na Štajerskem menda ni, precej manj so za tovrstno delo navdušeni Primorci.
Glede števila ilegalnih migracij na področju 91 kilometrov dolge južne meje pod nadzorom policistov PUM pa so uradni rezultati res zadovoljivi: "Glede na leto 2001, ko je bilo zabeleženih kar 9000 poskusov ilegalnih prehodov, letošnja statistika kaže, da je bilo evidentiranih le 242 ilegalnih migrantov. Trend ilegalnih migracij je torej v izrazitem upadanju!" Nasprotno pa velja za število vozil in potnikov, saj naj bi na vseh osmih mejnih prehodih pod nadzorom PUM letos mejo prešlo 21,2 milijona potnikov, v letu 2003 pa se je ta številka ustavila pri 19,1 milijona.
Samo skozi MMP Gruškovje pa je letos do konca avgusta potovalo že 7,15 milijona potnikov, kar ta mejni prehod uvršča v sam vrh najbolj frekventnih mejnih prehodov na naši južni meji.
SM
Središče ob Dravi • 11. seja sveta KS
O podpredsedniku, društvih in pokopališču
člani sveta krajevne skupnosti (KS) Središče ob Dravi so se v četrtek, 9. septembra, sestali na 11. seji sveta KS.
Po pregledu sklepov 10. seje so prisotni na seji imenovali podpredsednika sveta KS Središče ob Dravi. Na predlog vseh prisotnih je to postal Roman Lašič. V nadaljevanju seje so se zbrani svetniki seznanili s predlogom sofinanciranja društev s strani KS. s predlaganimi predlogi so se strinjali in sklep potrdili. S sklepom o sofinanciranju dejavnosti društev v letu 2004 so svetniki med društva, ki so se prijavila za sofinanciranje (NK Središče, TD Središče, DTV Partizan, Strelsko društvo Središče, DTV RC Stras, PGD Središče, PGD Obrež, DU Središče, Kulturno društvo Obrež,
Odbor za dom kulture Obrež in Godba na pihala Središče), razdelili 950.000 tolarjev. Največ sredstev so namenili pihalni godbi (160.000 tolarjev), 140.000 tolarjev pa dobi NK Središče. Ostala društva bodo deležna dotacij v višini 50 ali 100 tisoč tolarjev.
Pod točko pobude, predlogi in vprašanja so svetniki KS Središče obravnavali investicijsko vzdrževanje pokopališča. Ker se bliža 1. november in ker je pokopališče v Središču v zelo slabem stanju, so se prisotni strinjali, da bodo počakali s tlakovanjem in da bodo v skladu s finančnimi zmožnostmi položili ro-
bnike, potke pa posipali s sekan-cem ali finim gramozom. Sicer pa je bila s strani svetnikov dana tudi pobuda, da se za finančno pomoč v zvezi z investicijo na pokopališču zaprosi tudi občino Ormož.
Na minuli 11. seji sveta KS Središče je beseda tekla tudi o vzdrževanju doma kulture v Obrežu, ki naj bi bil po besedah prisotnih v zelo slabem stanju. Svetniki in predsednik KS Središče Toni Jelovica so se strinjali, da se sestanejo z lastniki doma, ki jih je več, in da se dogovorijo glede nadaljnjega vzdrževanja.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Kandidati Slovenske demokratske stranke
Vlada in parlament Ptuja nista nagradila
Kandidati SDS v 9., 10. in 11. volilnem okraju 8. volilne enote so Branko Marinič, Miroslav Luci in Franc Pukšič. Ob dveh preizkušenih politikih se v boj za poslanski sedež podaja tudi Branko Marinič, ki pa ima veliko bogatih izkušenj iz družbenega življenja in dela.
čas je za Slovenijo na novi poti. Kandidati SDS so zaupanja vredni ljudje, ljudje, ki živijo od svojega lastnega dela, smo slišali na predstavitvi kandidatov. Njihov cilj je boljša Slovenija, socialna in pravna država. Socialna država je lahko samo tista, ki ima dovolj srednjega sloja, ki bo lahko načrtoval in gradil svojo bodočnost, poudarja Franc Pukšič. Miroslav Luci kritično ugotavlja, da vlada in parlament Ptuja nista nagradila za glasove podpore. Kot poslanec se bo zavzemal za vplivnejši glas Ptuja v parlamentu. Ugotavlja tudi, da ptujska razvojna agencija ni odigrala svoje vloge. "Imamo znanje, ideje, projekte, voljo, pridne ljudi, a se Ptuj kljub temu v zadnjih letih razvija počasneje od drugih mest." Zavzema se za decentralizacijo Slovenije z močno in vplivno regijo Spodnje Pod-ravje s sedežem na Ptuju, takojšnjo spremembo nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS Sloveniji in čim hitrejši začetek gradnje hitre ceste od Slovenske Bistrice preko Hajdine in Ptuja do Ormoža ter avtoceste
Foto: Črtomir Goznik
Kandidati SDS (od leve): Branko Marinič, Miroslav Luci in Franc Pukšič.
od Šentilja do Gruškovja, za boljše pogoje za razvoj malih in srednjevelikih podjetij.
Franc Pukšič si bo v okviru pospešenega razvoja malega in srednjega gospodarstva še posebej prizadeval za razvoj turizma, vinsko-turistične ceste, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v povezavi z oživljanjem kulturnih in zgodovinskih objektov, poenostavitev postopkov za odpiranje obrti in podjetništva, pošteno davčno politiko in plačilno
disciplino. Branko Marinič se bo zavzemal za to, da bodo Haloze stalno na očeh, ne samo pred volitvami in ob naravnih nesrečah. Prepričan je, da se z znanjem in poznavanjem razmer lahko za to območje Slovenije naredi veliko več, kot se je do sedaj. Zavzema se za šolstvo, ki bo dajalo poudarek kritičnemu mišljenju, spodbujalo kreativnost učencev in skrbelo za njihov celostni razvoj.
MG
Slov. Bistrica • Predstavitev kandidatov SMS
Prepričani o osmih poslancih
Na letošnjih parlamentarnih volitvah 3. oktobra se bo za sedež v parlamentu potegovalo kar 22 strank. Med njimi je tudi Stranka mladih Slovenije (SMS), ki je svoje poslanske kandidate predstavila v petek, 10. septembra, v Slovenski Bistrici.
Na volitvah bo SMS nastopila s 83 kandidati, in sicer v vseh volilnih okrajih. Listo sestavljajo mladi strokovnjaki, med njimi 6 magistrov znanosti, 28 univerzitetno diplomiranih, 6 diplomantov in 12 študentov. Kot so poudarili v SMS, bodo na letošnjih državnozborskih volitvah nastopili s sloganom 'Slovenija stoji. Na mladih.' Geslo je sestavljeno iz dveh delov in vmesne rdeče pike. Kot so razložili v SMS, prvi del slogana 'Slovenija stoji.' predstavlja dosedanje uspehe Slovenije, rdeča pika pa opozarja, da so cilji mlade države sicer doseženi, sedaj pa se politika namesto pogovora o dejanskih korakih in prioritetah v prihodnosti ukvarja sama s seboj in medsebojno obtožuje o preteklih dejanjih oziroma ne-dejanjih. Drugi del slogana po besedah kandidatov opozarja na ljudsko modrost, da svet stoji na mladih, kar seveda velja tudi za Slovenijo.
Dominik S. černjak, predsednik SMS, je poudaril, da svet stoji na mladih in da je njegova stranka edina, ki se trudi izboljšati stvari. "Marsikdo si ne želi, da bi prišli v parlament, ker se bojijo naših idej in naše energije," je dodal. Dejal je tudi, da se SMS lahko pohvali s pomem-
bnimi uspehi, ki so prispevali k izboljšanju kakovosti življenja v Sloveniji.
Vodja volilnega štaba Drago Žura, kandidat SMS v 1. volilni enoti (Kranj), je dejal, da je cilj SMS 8 poslanskih mandatov in da je ta cilj vsekakor dosegljiv
Kot so poudarili vsi poslanski kandidati SMS, bodo posebno pozornost posvetili temam rodnosti, štipendijam, prvi zaposlitvi, stanovanjem, čisti vodi in alternativnim virom energije. Med drugim se bodo zavzemali tudi za 100-odstotno čisto vodo, za večjo prisotnost okolju prija-
znejših prevoznih sredstev, dvig zaposlenosti med mladimi, aktivno demografsko politiko, za izgradnjo vsaj 4000 novih stanovanj letno in za zakonsko določitev deleža proračuna za štipendije.
Na Ptujskem se v SMS za sedež v parlamentu potegujejo trije kandidati: v 9. volilnem okraju (Slovenske gorice) kandidira Matej Janžekovič, v 10. (Ptuj, Hajdina) Robert Križanič, v 11. (Haloze) pa mag. Silvestra Klemenčič.
Dženana Bećirović
Kandidati SMS 8. volilne enote
Ormož • Izredna seja sveta občine
Kljub podpori SLS nesklepčni
Le devet stolov je bilo zasedenih na ponedeljkovi izredni seji ormoškega občinskega sveta, ki jo je sklicala opozicija. Večina svetnikov je svojo odsotnost napovedala že konec minulega tedna.
Na dnevnem redu so bile štiri točke, osrednja pa je bila tretja to~ka, ki je v skraj{anem postopku napovedovala Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož.
Sklep o nadomestilih je bil sprejet že decembra lani in od takrat je opozicija večkrat opozorila na posledice, ki jih bo imel za občane. Na 6. izredni seji, v juliju, so predlagali korekcijo sklepov odloka, nato so
Na izredni seji ormoškega občinskega sveta, ki jo je sklicala opozicija, je bila ve~ina stolov praznih.
za 2. avgust zahtevali sklic izredne seje, in ker jim ni bilo ugodeno, so v skladu s poslovnikom sklicali sejo sami, je tok dogodkov pojasnil Alojz Sok, predsednik NSI. Ker na seji ni bilo nobenega pooblaščenca župana Vilija Trofenika, ki bi vodil sejo, je to storil kar Sok sam. Prav tako niso bili na voljo ozvočitev, glasovalna naprava in zapisnikar, v nasprotju s pričakovanji, izraženimi na vabilu, pa so bila vrata sejne sobe odklenjena.
Seja je trajala le nekaj minut, saj se je zataknilo že pri prvi točki. Predstavniki SDS, NSi in tokrat tudi SLS namreč v občinskem svetu nimajo potrebnih 14 svetnikov, ki bi zagotovili sklepčnost.
Po ugotovitvi, da seje ne bo, so predsedniki strank podali svoje videnje dogodkov. Predsednika SDS Branko Sumen-jak in NSI Alojz Sok sta svoja stališča že večkrat pojasnila na
Ptuj • Izvajanje pogodbe za CERO Gajke
Smrdelo naj ne bi več
Na 27. seji sveta mestne četrti Jezero 6. septembra so v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o izvajanju pogodbe za CERO Gajke.
Poročilo sta konec avgusta letos pripravila vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo, okolje in prostor pri mestni občini Ptuj Herbert Glavič in predstojnik skupne občinske uprave za širše ptujsko območje Stanislav Napast. Iz njega izhajajo natančnejši podatki o tem, kako se pogodba, ki sta jo v zvezi z izgradnjo centra za ravnanje z odpadki v letu 2002 podpisali mestna občina Ptuj in mestna četrt Jezero, izvaja in kje zatika.
Ugotovili so, da so ljudje na-splošno z uresničevanjem pogodbe sicer zadovoljni, da pa se na nekaterih področjih izpolnjuje prepočasi, včasih tudi z nerazumljivim zapletanjem, kar tudi pomeni, da se bodo nekateri dogovorjeni objekti in projekti izgradili šele v letu 2006 oziroma 2007, pa tudi pozneje; ob sklepanju pogod-
be so sicer določili krajši rok. V zvezi z nerazumljivo počasnostjo predvsem navajajo izgradnjo 300 metrov dolgega odseka ceste skozi del naselja Spuhlja, za kar je bilo potrebno kar leto dni, tudi tehničnega prevzema zgrajene kanalizacije še vedno ni bilo, največ vprašanj pa imajo trenutno zaradi ignorance Adriaplina, ki se ne odzove na željo Spuhljanov, ki so se v 60 odstotkih gospodinjstev v anketi izrekli za načrtovano izgradnjo plinskega omrežja. V Adriaplinu namreč menijo, da med Spuhljani ni dovolj interesa za gradnjo obljubljenega plinovodnega omrežja, da bi ga tudi zares pričeli graditi. Ljudje menijo drugače, zato bodo vztrajali pri gradnji vsaj primarnega plinovodnega omrežja, je bilo slišati na seji sveta, 6. septembra. Predlagajo tudi, da bi se z novozgrajenih
pločnikov umaknili kandelabri, saj ovirajo gibanje po njih.
Se vedno pa se niso končale vroče razprave okrog zahteve po razpisu dveh koncesionar-jev, ki pa naj bi bila iz strokovnega in ekonomskega vidika neprimerna. Kot kaže, se zadeve okrog tega sicer umirjajo, slišati je bilo, da tudi v četrti teh zahtev več ne postavljajo tako ostro, kar pozdravljajo tudi v skupni občinski upravi. Zato tudi predlagajo ponovno proučitev možnosti podelitve koncesije enemu koncesionarju skladno z zakonom o gospodarskih javnih službah. Tudi z vidika nadzora dela bi bila odločitev o enem koncesionarju ugodnejša.
Stanislav Napast je že na seji odgovoril na marsikatero vprašanje oziroma dilemo, ki so jo ob uresničevanju pogodbe zaznali v četrti, na nekaj jih bo
Ormož • Z županove tiskovne konference
Ne za izredno sejo
župan občine Ormož Vili Trofenik je kot odgovor na sklic izredne seje občinskega sveta, sklicala jo je Koalicija Slovenija, v petek, 10. septembra, pripravil tiskovno konferenco.
Na njej so sodelovali predstavniki političnih strank, ki imajo v ormoškem občinskem svetu večino. Kot so pojasnili, se izredne seje sveta, ki jo je za ponedeljek, 13. septembra, sklicala Koalicija Slovenija
(o njej poročamo posebej, op. avt.), ne nameravajo udeležiti. Prisotni člani občinskega sveta so na konferenci soglašali z županom, da se na vabilo, ki ga ni nihče podpisal, ne morejo odzvati. Župan Vili Trofenik
je pojasnil, da ne vidi razlogov za sklic izredne seje in da je odlok o predlaganih spremembah nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč nesprejemljiv.
Ormoški podžupan in predstavnik stranke LDS Branko Ku-kec je z županom soglašal, da za izredno zasedanje občinskega sveta ni razlogov, saj v občini ni izrednih razmer, ki bi zahtevale sklic izredne seje. Kukec je še dodal, da se svetniška skupina LDS seje ne bo udeležila. Zahtevka za sklic izredne seje
tiskovnih konferencah in tudi tokrat sta najavila nadaljevanje aktivnosti za omilitev odloka o stavbnih zemljiščih. Nujnost, da se dajatve zmanjšajo, je potrdil tudi Miroslav Hanželič, predsednik SLS. Povedal je tudi, da so v občinskem svetu iz koalicije izstopili že maja, saj naj bi LDS kar dvakrat v imenu koalicije sklical tiskovne konference brez njihove vednosti. Povedal je še, da se počutijo prevarani, saj so bile posledice odloka predstavljene le na najugodnejših primerih, sedaj pa je vse drugače.
Odlok je predan v presojo tudi ustavnemu sodišču, kdaj bo dejansko obravnavan, pa ne ve nihče. Poudarili so še, da želijo sistemsko spremembo, ki bo težavo rešila celovito, in ne takšne situacije, kot je sedaj, ko se morajo zavezanci, ki ne zmorejo plačila, poniževati po občini in prositi za izjeme. viki klemenčič ivanuša
odgovoril pisno. Glede smradu z novega odlagališča, ki še vedno občasno povzroča nezadovoljstvo občanov, pa so v poročilu navedli, da bodo z naslednjimi fazami gradnje (kanalizacijski priključek, izgradnja kompostarne, zapiranje in re-kultivacija zapolnjenih odlagalnih polj) trenutno še zaznavni negativni vplivi odlagališča odpravljeni. V teku je javni razpis za izgradnjo kompostarne, katere gradnja se bo predvidoma pričela v oktobru, končala pa aprila 2005. Gre za popolnoma zaprt kontejnerski tip kompostiranja s prečiščevanjem zraka preko biofiltrov, kar bo omogočilo popolno obvladovanje smradnih emisij, ki nastajajo s predelavo biološko razgradljivih odpadkov.
Se vedno pa v četrti Jezero pričakujejo podatke o tem, koliko proračunskega denarja se ji namenja, kajti zdaj imajo občutek, kot da se vse investicije izvajajo na račun Gajk. Pričakujejo pa tudi podrobnejše podatke o sanaciji protitankovskega jarka, kjer je prišlo do zastoja pri urejanju zadnjih sto metrov.
MG
pa nista podprla tudi predstavnika Desusa in Neodvisne enotne liste (NEL). Slednji po besedah predstavnika Borisa Skoka za izredno sejo niso dobili niti vabila.
Ormoški podžupan in predstavnik Desusa Milan Rudolf Čurin pa je dejal, da je sam vabilo sicer dobil, kolega iz njegove stranke pa ne.
Župan je ob izteku konference napovedal še sklic redne seje občinskega sveta, ki naj bi bila še pred volitvami, 1. oktobra.
Mojca Zemljari~
Od tod in tam
Kidričevo • Srečanje starodobnikov
Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo pripravlja v soboto, 18. septembra, že 5. vseslovensko srečanje ljubiteljev starodobnih vozil. Zbrali se bodo pred restavracijo v Kidričevem med 7. in 9. uro, nato pa se bo muzejska karavana vozil podala na krožno vožnjo do Majšperka, Žetal, Podlehnika, Leskovca ter skozi Dravce in Videm nazaj proti Kidričevemu. V karavani starodobnikov bo sodeloval tudi star Certusov avtobus "kljunač', ki bo prevažal župane, goste in sponzorje.
-OM
Kidričevo • Srečanje LDS
Občinski odbor LDS Kidričevo in kandidat za poslanca v državnem zboru Anton Butolen pripravljajo v nedeljo, 19. septembra, ob 14. uri v Parku mladosti pri kidričev-skem vrtcu srečanje na prostem s piknikom, ki se ga bodo udeležili vsi ministri LDS s predsednikom vlade mag. Antonom Ropom. Po uradnem delu bo za glasbo in veselo razpoloženje skrbel ansambel Adijo bend.
-OM
Destrnik • Druženje umetnikov
Od 20. do 24. oktobra bo na Destrnikupotekalo že tradicionalno bienalno srečanje umetnikov, ki se ga bo letos udeležilo enajst likovnikov. Sodelovali bodo: Tihomir Lončar iz Zagreba, Bogdan Cobal, Milena Houška Pavlin, Manja Jerič, Rado Jerič ter kiparka Vlasta Zorko, vsi iz Maribora, Jože Foltin iz Ptuja, Bojan Klančar iz Cerknice, Darinka Pavletič Lorenčak iz Celja, Pavle Sedej iz Idrije in Karen Sokič iz Ljubljane. V petek, 24. septembra, bo odprtje likovne razstave v osnovni šoli na Destrniku, ki bo plod tega druženja umetnikov, razstava pa bo na ogled do nedelje, 26. septembra.
Fl
Ljutomer • Mladinski parlamenti
Zavod Za in proti je v Sloveniji koordinator mednarodnega projekta Mladinski parlament, ki se pilotsko izvaja v Novi Gorici, Izoli, Zrečah, Brežicah, Ljutomeru in Ormožu. V projektu sodelujejo še Velika Britanija, Romunija, Bolgarija in Litva, finančno pa ga je podprla Evropska komisija, v Sloveniji tudi Urad za mladino Republike Slovenije. 'Namen projekta je povečati zanimanje mladih za lokalno dogajanje in spodbuditi njihovo vključevanje v procese odločanja, kot to nalagajo prizadevanja Evropske unije. Cilj projekta je tako vzpostaviti Mladinski parlament, ki je izvoljen neposredno, v njem pa so zastopani mladi od 14. do 19. leta, ki bivajo v prej navedenih krajih. Posebnost projekta je, da so njegova ciljna populacija vsi mladi v omenjenem starostnem razponu; torej ne le šolajoča se mladina, ampak tudi že zaposleni, brezposelni in marginalizirane skupine, s čimer želimo zagotoviti enakovredno zastopanost. Vsak mladinski parlament bo namreč odseval strukturo mladih v kraju," je o projektu spregovorila direktorica Za in proti Bojana Skrt. Aktivnosti v projektu so raznolike, raztezajo pa se čez dveletno obdobje. Med drugim vključujejo seminarje, delavnice, izvedbo volitev, seminar za izvoljene parlamentarce in parlamentarke ter nacionalno in mednarodno konferenco. Projekt na lokalni ravni vodi lokalna koordinacijska skupina, ključne v projektu pa so volitve ter priprave nanje.
Miha éo{tari~
Ptuj • 18 let cvetličarne Roža
Foto: Črtomir Goznik
Brigita in Bojan Miško sta s svojo prvo dejavnostjo na Slovenskem trgu na Ptuju, cveličarno Roža, pričela v petek, 13. junija 1986. Cez deset let se ji je na isti lokaciji pridružil še Bo cafe - znova je bil petek, trinajstega.
13. septembra letos je cvetličarna dočakala polnih 18 let. Praznovali so skupaj s kupci: vsak je dobil cvet, razre-zali pa so tudi praznično torto. Upajo, da bo trinajstica še naprej njihova srečna številka, da bodo kupce zadovoljevali po svojih najboljših močeh. Letos so se preizkusili tudi v večerih smeha, s čimer so pridali kanček v prireditveno dejavnost starega mestnega jedra.
MG
Foto: vki
Majšperk • Praznični pogovor z županjo Darinko Fakin
Ob prazniku 34 prireditev
V pretežno haloski občini Majšperk so ob 8. občinskem prazniku pripravili kar 34 različnih prireditev, ki se vrstijo od 3. do 21. septembra. Priložnost, da smo na praznični klepet povabili županjo mag. Darinko Fakin.
Ob letošnjem prazniku bodo v občini Majšperk bogatejši za 4 odseke krajevnih cest, en most in prenovljeno kapelo, skoraj vsak dan pripravijo kakšno kulturno, društveno, športno ali zabavno prireditev, najbolj pa se veselijo ob pogledu na poslopje nove šole, ki raste za majšperški-mi bloki.
Gospa županja, skoraj dve leti ste na čelu občine, dodobra jo poznate že od prej, saj ste bili podžupanja. Kako je danes, ali ste zadovoljni s trenutnim stanjem v občini?
"Moja ocena je vsekakor pozitivna, saj smo končno uspeli začeti z izgradnjo osnovne šole v Majšperku, kar je naša največja občinska investicija še za naslednji dve leti, saj bo veljala prek milijardo tolarjev.
Poleg tega je že podpisana pogodba in čakamo na pričetek iz-
gradnje nove čistilne naprave v Majšperku, za katero smo uspeli zagotoviti tudi sredstva Evropske unije v okviru programa Phare. Pričakujemo pa tudi podpis pogodbe za izgradnjo vodovodnega sistema Majšperk, ki bo prav tako sofinanciran iz programa Phare."
Koliko sredstev pa pričakujete iz Evropske unije?
"Pričakujemo, da bo pri sofinanciranju omenjenih dveh projektov delež sredstev iz Evropske unije okoli 50 odstotkov.
Sicer pa sem vesela, da smo v letošnjem letu uspeli izdelati razvojni program občine Majšperk za področje turizma s centrom na Ptujski Gori, kar je dobra osnova številnim novim korakom na tem področju.
Eden od prvih je bilo julijsko odprtje informacijske pisarne na Ptujski Gori, za kar ima velike
Prazniki so priložnost
za druženje, veselje, nova spoznanja in nove načrte.
Zaključek praznovanja
ob 8. občinskem prazniku bo v soboto, l8. septembra 2004 ob 15.00 uri na prireditvenem prostoru.
Po SVEČANEM PROGRAMU VAS VABIMO NA DRUŽABNO SREČANJE OB ZVOKIH ANSAMBIA FRAJKINCLARI.
Vljudno vabljeni!
^ Mag. Darinka FAtQN županja Občine Majšperk
Foto: M. Ozmec
Poslopje nove šole v Majsperku vsak dan vidno raste.
zasluge tudi Turistično društvo Ptujska Gora s predsednico Vilmo Angel. Naslednji korak bo postavitev usmerjevalnih tabel na vseh državnih cestah, načrtujemo pa tudi povečanje tržnih zmogljivosti s postavitvijo tržnice na trgu pod znamenito ptujskogorsko cerkvijo. Pri tem seveda pričakujemo tudi sodelovanje občanov, ki bodo imeli možnost, da prodajo svoje pridelke in izdelke. Temu je bil namenjen tudi razpis za naj spominek občine, izbrali bomo najboljše in jih nagradili na osrednji sklepni prireditvi to soboto, 18.septembra."
Na sklepni slovesnosti boste podelili tudi najvišja občinska priznanja. Kdo jih bo prejel?
Ptuj • Začetek obnove Potrčeve ceste
Potrčeva za vse priložnosti
Naključje ali ne, sanacijskih oziroma ureditvenih del na Potrčevi cesti, ki je že zaradi zdravstvenih objektov, na katere gravitira več kot 100 tisoč prebivalcev, ena od prometno najbolj obremenjenih ptujskih cest, se v mestni občini Ptuj v zadnjih letih lotevajo vedno pred volitvami.
Pred dvema letoma je v tem času potekala obnova od stavbe Perutnina do semaforiziranega križišča Potrčeve z Volkmerjevo in CMD. Zdaj so jo pričeli obnavljati v delu od semaforiziranega križišča do bolnišnice. Najprej bodo na tem odseku sanirali dotrajano vodovodno omrežje, zatem ga bodo na novo preplastili. Kot je povedal vodja vodoos-
krbe v Komunalnem podjetju Ptuj Marijan Gregorinčič, je bil
primarni vodovodni cevovod na tem območju zgrajen leta 1958. Zdaj ga bodo na dolžini 320 me-
trov v celoti zamenjali z vsemi priključki vred. Dela bodo stala 16 milijonov tolarjev Preplasti-tev, ki jo bo izvedlo Cestno podjetje Ptuj do bolnišnice, pa je
d.o.o.
Proizvodno, storitveno in trgovslto podjetje d.o.o.
Foto: Črtomir Goznik
Prve zahteve o celoviti obnovi Potrčeve so občani tega območja Ptuja oblikovali že pred petimi leti. Peticijo je podpisalo okrog 500 občanov. Te dni obnovo, ki so jo pričeli pred dvema letoma, nadaljujejo.
Tel .:+386 (0)2 795 21 10 Fax: +386 (0)2 795 21 24 E-Mail: mtd@mtd.si
Breg 13
SI - 2322 Majšperk http://www.mtd.si
Ob občinskem prazniku občine Majšperk Vam iskreno čestitamo
Mag. Darinka Fakin, županja občine Majšperk.
Foto: M. Ozmec
ugodno rešitev, aktivno sodelujemo s stečajnim upraviteljem pri iskanju novih možnosti za nadaljevanje proizvodnje na tem mestu. Pri razvoju gospodarstva pa nas omejuje še vedno nerešena denacionalizacija, saj zajema celoten kompleks industrijske cone.
Dovolite mi, da ob 8. ob-
Šiviljstvo in trgovina DEMOL Leskovar Jožefa s.p. Majšperk 24A 2322 MAJŠPERK
činskem prazniku iskreno čes titam vsem našim občanom in jih povabim na osrednjo skle pno prireditev, ki bo v soboto 18. septembra. Hvala vsem, ki z nami sodelujete. Želim, da tudi v prihodnje uspešno sodeluje mo pri realizaciji skupnih ciljev, investicij in prireditev!"
M. Ozmec
"Res je, kajti prazniki so priložnost, da se zahvalimo tistim, ki so pomembno prispevali k razvoju na posameznih področjih, zato bomo letos podelili 3 občinska priznanja in 2 plaketi občine. Za častnega občana bomo na predlog županje in občinskega sveta proglasili uglednega in mednarodno priznanega mojstra fotografije Ptujskogorčana Stojana Kerblerja."
Kljub praznovanju pa vas zagotovo skrbi usoda TVI Maj-šperk?
"Res je, problemi, s katerimi se srečujemo, so predvsem na področju gospodarstva, še vedno je negotova usoda TVI, ki je trenutno v stečaju. Občina si ves čas prizadeva, da bi našli čimbolj
ocenjena na okrog 7 milijonov tolarjev. V letu 2005 naj bi obnovo nadaljevali skladno z zahtevami občanov tega območja Ptuja o celoviti prometni ureditvi oziroma sanaciji. Uredili naj bi še krožišče pri bolnišnici, s čimer bi umirili promet na tej cesti, s tem pa zagotovili tudi večjo varnost. Celovita obnova vključuje v nadaljevanju urejanja tudi gradnjo novih pločnikov in avtobusnega postajališča.
Asfaltno prevleko naj bi položili še do volitev.
MG
Demdl
Občankam in občanom občine Majšperk ter cenjenim strankam iskreno čestitamo ob občinskem prazniku.
MIPIS
Projektiranje, nadzor ter svetovanje v gradbeništvu Irena Mesaric s.p.
Ob občinskem prazniku iskrene čestitke!
Breg 20, 2322 Majšperk, tel.,faks: 02 794-55-71, GSM: 031 722-302
PolaJSer Branko Plaigsico 19/a
arK
Tal.: O«/ CSM: 041/ SOI 8BO
Občanom in občankam ter svojim stranicam isicreno čestitamo ob občinsicem prazniicu.
VIK
MIZ&R
Ob občinskem prazniku občine Majšperk iskreno čestitamo občankam in občanom ter cenjenim
strankam. Anton Vuk
Breg 21/a, 2322 Majšperk
Tel.: 02/ 79 50 306, fax: 02/ 79 50 307
GSM: 041/ 654 495,031/ 654 495
Se priporočamo!
("•rm m Mrífriffí m ffîiï mm rri "f rn "f p"
Slovenija • Pobuda za ustavno presojo
Čigava je voda?
10. avgusta se je iztekel rok za oddajo vlog za pridobitev vodne pravice oziroma vodnega dovoljenja. Ta je po Zakonu o vodah obvezna za vse, ki se napajajo iz lastnih vodnih virov (vodnjakov, potokov, lastnih vodovodov ...) in ne iz javnega vodovodnega omrežja.
Kdor taksne vloge ni oddal, je od 10. avgusta dalje v prekršku. Zagrožena kazen za to znaša od 30.000 do 50.000 tolarjev in v skrajnem primeru tudi prepoved uporabe vode.
Nekateri pa so mnenja, da je Zakon o vodah protiustaven, saj določa, da je za oskrbo lastnega gospodinjstva s pitno vodo na območju, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, treba pridobiti proti plačilu vodno pravico oziroma vodno dovoljenje. Država si je s tem dodelila izključno pravico razpolaganja z vodo in si vodo prilastila. Zaradi nestrinjanja z zakonom je nas-
tala pobuda za presojo ustavnosti Zakona o vodah. Pobudnik je bil Miha Jensterle, ki pravi: "Po našem mnenju si vode ne more in ne sme prilastiti nihče, saj je voda tisto javno dobro, brez katerega noben prebivalec Zemlje ne more preživeti. Odvzeti pravico do uporabe vode zato pomeni za vsakogar odvzeti pravico do življenja. Mnogi med pobudniki ustavne presoje zakona se napajamo iz lastnih vodnih virov in lastnega vodnega omrežja, v katerega izgradnjo Republika Slovenija ni vložila nikakršnih sredstev. Sedaj pa nas je država zakonsko prisilila, da moramo za svoje vodne vire pridobiti vo-
Foto: ZŠ
Miha Jensterle, pobudnik zbiranja podpisov za ustavno presojo Zakona o vodah
dno pravico, in to proti plačilu. V nasprotnem primeru nam grozijo visoke kazni, in kar je najhuje - prepoved uporabe vode. Po tej logiki bi torej veljalo, da tisti, ki nima dovolj denarja za plačilo vodne pravice, nima pravice do življenja. S takšnim ravnanjem države se preprosto ne moremo strinjati. Uporabe vode za osebne namene država preprosto ne more zaračunati."
Pobudniki ustavne presoje pravijo, da je Zakon o vodah v neskladju z ustavo, in sicer z 2. členom (Slovenija je pravna in socialna država), s 14. členom (enakost pred zakonom), 17. členom (nedotakljivost človekovega življenja) in 34. členom (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti). Na podlagi 39. člena Zakona o ustavnem sodišču pa so pobudniki vložili tudi zahtevo za začasno zadržanje izvajanja izpodbijanih določb Zakona o vodah, saj bi v nasprotnem primeru po mnenju predlagateljev nastale težko popravljive škodljive posledice.
Vsi tisti, ki se s predlagatelji ustavne presoje Zakona o vodah
strinjajo, lahko na Ustavno sodišče RS, p. p. 173, SI-1001 Ljubljana, pošljejo pobudo, ki mora biti vložena na pravilnem obrazcu, najdete pa ga na spletni strani http://www.geocities.com/ pobuda_zakon_o_vodah.
Predlagatelji pravijo, da bo ustavna pobuda uspela, če bo sodišče priznalo pravni interes pobudnikov, in dodajajo: "To pomeni, da morajo biti razlogi za pobudo oprti na neposredno kršenje pravic, ki so zagotovljene z ustavo. V pobudi smo kršenje pravic tudi dokazali, vendar Ustavno sodišče pogosto ne reagira, dokler do kršitve pravice ne pride tudi dejansko. Ker nihče od pobudnikov še ni bil kaznovan, lahko sodišče odloči, da pravni interes pobudnikov ni zadostno izkazan. A takoj, ko bo izrečena prva kazen, bomo dopolnili ustavno pobudo, saj sodišče ne bo moglo več reči, da pravnega interesa ni. Ključno je torej, da za katerikoli ukrep inšpektorjev izvemo takoj, da lahko ustrezno ukrepamo. Le tako bomo lahko ustavili lastninjenje vode, kisika, svetlobe, teme ... " Zmago Šalamun
Zetaie • Za zobozdravnika in preglede otrok
17 mio v širitev zdravstvenega doma
V žetalski dvorani, kot ji pravijo domačini - gre za stavbo v samem centru Žetal, kjer ima ob kulturni dvorani ordinacijo splošna zdravnica - so konec avgusta, da bi razširili dejavnost zdravstvenega doma, začeli temeljito obnovo tistih prostorov, ki sta jih do preselitve v novo zgradbo uporabljali občina za svoj sedež in pošta.
Naložba je ocenjena na dobrih 17 milijonov tolarjev, kot je povedal domači župan, pa so uspeli iz razpisa ministrstva za zdravstvo pridobiti osem milijonov tolarjev za sofinanciranje v tekočem in naslednjem letu. Razliko, 9 milijonov tolarjev, bo kril občinski proračun.
V delu stavbe, ki se obnavlja, skupno gre za približno 60 kvadratnih metrov, bo urejena zoboz-
dravstvena ordinacija in poseben prostor za preventivne preglede otrok, ki so jih doslej morali voziti na Ptuj, kar je Žetalčanom vzelo kar cel šolski oziroma delovni dan.
Dela bodo predvidoma končana v začetku oktobra, slavnostna otvoritev pa bo sovpadla z občinskim praznikom 15. oktobra. Takoj po otvoritvi bodo v prenovljenem delu začeli oprav-
Obnova in razširitev zdravstvenega doma v Žetalah bo končana v prvi polovici oktobra.
ljati preventivne preglede otrok, zobozdravnik pa naj bi v novih prostorih začel delati takoj po novem letu. Vzrok za dvomesečno zakasnitev odprtja zobozdravstvene ordinacije je v težavah z nabavo potrebne opreme, ki jo mora zagotoviti ptujski zdravstveni dom. Sicer pa bo zobozdravnik domačinom, tako otokom kot starejšim, z novim letom na voljo dvakrat tedensko. Zanimivo je, da so Žetale svojega zobozdravnika nekoč že imele, leta 1976 pa je bila zobozdravstvena ordinacija ukinjena, med drugim menda z razlogom, da ni bila zagotovljena ustrezna vodovodna oskrba.
Ambulanto splošne zdravnice, ki v času rekonstrukcije stavbe dela po ustaljenem urniku, so v Žetalah uredili pred petimi leti, pred dvema letoma pa so dogradili še prizidek s posebnim vhodom. S pridobitvijo novih prostorov za zobozdravstvo in preventivo bodo tako projekt celovite ureditve zdravstvenega doma letos zaključili.
SM
Crmija • Pomoč družini Njivar
"Hvala vsem, ki ste pomagali!"
V ponedeljek, 11. marca 2002, je, kot smo takrat poročali tudi v Štajerskem tedniku, zagorela stanovanjska hiša Štefana Njivara v Črmlji 18. Kljub hitri intervenciji gasilcev je hiša pogorela do konca, zgorelo je skoraj vse.
Tako so Štefan Njivar in žena Slavica ter sin Sandi in hčerka Sabina ostali brez strehe nad glavo. S širšo pomočjo jim je uspelo postaviti novo hišo. Ta še zdaleč ni končana, vendar družini Njivar omogoča, da lahko v njej bivajo. Hiša ima narejene
omete, vodovod in elektriko. Potrebno je narediti še estrihe in centralno ogrevanje.
Leto in pol po požaru, v soboto, 11. septembra, pa je družina Njivar ob novi hiši pripravila piknik, na katerega so povabili vse, ki so jim kakorkoli priskočili na
pomoč s fizičnim delom ali do-natorstvom. "S tem piknikom se želimo na nek način oddolžiti za pomoč. Še enkrat pa bi se vsem zahvalil za pomoč in prispevke pri gradnji naše nove hiše," je dejal gospodar Štefan.
Zmago Šalamun
Skupinski posnetek udeležencev piknika pred novo Njivarjevo hišo v Črmlji.
AKCIJA še do konca septembra!
Izjemno ugodne cene pohištva in opreme za nase
ŠOLARJE^DIJAKE in ŠTUDENTE!
S10UĚNUŮUS Li-Dunajska, 01-474 42 29; I MWHIMMM Lj _ Rujnîk^ 01-280 36 10;
Hoče, 02-618 13 31; SALONI	Maribor, 02-251 68 61;
POHIŠTVA Celje, 03-545 15 15;
Foto: SM
Foto: ZS
Trnovska vas • Praznovanje občinskega praznika
Trnovska vas vabi
17. septembra praznuje občina Trnovska vas 6. občinski praznik. Takrat bo potekala osrednja prireditev na prostoru gradnje šole, vrtca in telovadnice.
Kot nam je povedal župan občine Trnovska vas Karl Vurcer, bodo na dan praznovanja ob-~inskega praznika na kraju, kjer bodo omenjene objekte gradili, simbolično položili temeljni kamen. Po tem se bo praznovanje
nadaljevalo z uradnim delom in kulturnim programom v dvorani. Pred osrednjo prireditvijo in po njej bodo imeli v počastitev občinskega praznika v Trnovski vasi kar nekaj športnih in kulturnih prireditev. Praznovanjem
bodo zaključili 31. oktobra z bol-fenškim žegnanjem.
Kot je dejal župan občine Trnovska vas, v občini na 23 kvadratnih kilometrih prebiva 1280 prebivalcev, ki se preživljajo predvsem s kmetijsko dejav-
nostjo, nenehno pa se srečujejo s problemom brezposelnosti. "Smo nad slovenskim povprečjem, kar se tiče stopnje brezposelnosti. Obrt v naši občini ne najde pravega zamaha, a računam na izboljšave. Prav tako si želim okrepitev turizma, saj imamo v naši občini veliko lepih naravnih danosti, ki bi jih lahko izkoristili," je poudaril Vurcer. Poudaril je tudi, da se je vsa leta svojega mandata trudil izboljšati infrastrukturo občine in da mu je precej tudi uspelo. V občini se v teh šestih letih lahko pohvalijo z mnogimi dosežki.
"Naredili smo 8 km lokalnih
Polaganje cementnih tlakov - estihov
Jože Pihier s.p.. Trnovska vas 15, Trnovska vas Telefon 02 757 79 91, Gsm 041 739 206
Vsem občankam In občanom želim prijetno praznovanje občine Trnovska vas. Priporočamo se s svojimi storitvami.
NOVINARSTVO-OBLIKOVMJE-SVETOVMJE Zmagoslav Šalamun, s.p.
Biš 61,2254 Tmmktt m, GSM: 041/670-740, E pošta: mgo-sdamut^^/mknet
Je čas za delo, čas za počitek in čas za praznik. Morda Je prav slednji tudi čas za premislek. Prijetno praznovanje!
Kmetijstvo • Srebrni jubilej KZ Ptuj
"Zadružništvo ima prihodnost!"
Minulo soboto je ptujska Kmetijska zadruga ob 25-letnici svoje samostojnosti v prevzemnem centru v Hajdošah pripravila srečanje vseh članov in poslovnih partnerjev, med gosti pa je bilo videti tudi veliko županov spodnjepodravskih občin in drugih znanih imen iz politike.
"Prepričan sem, da 135 let zadružništva v Sloveniji dokazuje, da ima le-to perspektivo! Ob tem bi rad poudaril tudi pomen dela strokovnih služb, čeprav je slednje, če ne prinaša pozitivnih ekonomskih rezultatov, brezplo-
dno. Zato vedno znova poudarjam nujnost tesnega sodelovanja stroke, zbornice na eni strani in komerciale, zadružništva na drugi strani. Pri tem mora biti temeljna naloga strokovnih služb svetovanje v smeri večje tržne us-
Foto: SM
Predsednik zadružne zveze Slovenije in KGZ Peter Vrisk se je zavzel za učinkovito sodelovanje zadrug in svetovalnih služb, hkrati pa zadružništvu napovedal se dolgo prihodnost.
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšna vreča
pešnosti zadrug," je uvodoma poudaril slavnostni govornik Peter Vrisk, predsednik zadružne zveze Slovenije in kmetijsko-gospo-darske zbornice.
"Dejstvo je, da so zadruge še vedno najpomembnejši partner med inputom in autputom, torej v oskrbi kmetov z reproma-terialom in odkupom različnih pridelkov, čeprav so opazni tudi trendi postavljanja zadružništva na stranski tir. Osebno sem prepričan in tega si tudi želim, da organiziranost proizvajalcev raste, posebej pa pozdravljam tudi nove oblike poslovanja, kot je organiziranost proizvajalcev na področju sadja in zelenjave, ki ste jo uvedli na ptujskem. Menim pa, da bo potrebno tudi medregionalno zadružno povezovanje s ciljem ohranjanja ali celo povečevanja slovenske samooskrbe s hrano. Čeprav se lahko pohvalimo z dobro kva-
liteto in sprejemljivimi cenami, bo potrebno več narediti na promociji, s sodelovanjem zadrug pa bomo lažje zagotavljali tudi delovna mesta na podeželju in ohranili določene tradicionalne vrednote," je še opozoril Vrisk, ki je ob koncu nagovora čestital ekipi KZ Ptuj za uspešno vodenje v zadružništvu ne najbolj naklonjenem obdobju ter jim zaželel še veliko poslovnih uspehov v prihodnje.
Srečanje so ptujski zadružniki namenili tudi podelitvi priznanj vsem desetim področnim zadrugam, ki delujejo pod okriljem KZ Ptuj. Ob srebrnem jubileju je direktorju KZ Stanku Tomaniču poslanka Lidija Majnik v imenu ptujskega župana podelila posebno priznanje s plaketo mesta Ptuja, podlehniški župan Vekos-lav Fric pa slikarsko platno Jožeta Foltina.
SM
Župan občine Trnovska vas Karl Vurcer.
Foto: Dženana Bećirović
cest in javnih poti, 7 km cest smo preplastili, dobili smo novo čistilno napravo, zgradili 2 mosta, uredili javno razsvetljavo v Bišu, zgradili odlično športno igrišče in na novo zgradili dostojno poslovilno vežo na pokopališču. To so le nekateri naši dosežki, sedaj pa je pred nami največji projekt teh dveh mandatov," je dejal Vur-cer.
Izgradnja šole, vrtca in telovadnice bo vsekakor pomemben projekt in dosežek občine. Vre-
dnost investicije, ki bo stala na 1700 kvadratnih metrih, je 435 milijonov tolarjev, od tega bo občina za ta projekt financirala 205 milijonov tolarjev. "Ravno zaradi tega projekta se tako veselim našega občinskega praznika. Vabim pa vse občane, ljudi iz sosednjih občin in vse, ki poznajo Trnovsko vas, da nas 17. septembra obiščejo in se veselijo z nami," je za konec povedal župan.
Dženana Bećirović
Križevci • 6. občinski praznik
Podelili občinska priznanja
Ob šestem prazniku občine Križevci pri Ljutomeru so na osrednji slovesnosti minulo soboto podelili tudi občinska priznanja.
Priznanje, plaketo in listino so podelili Marku Slaviču starejšemu iz Ključarovcev za njegove izredne dosežke v kasaštvu. Priznanje občinskega sveta pa so prejeli še Ivan Vrbnjak starejši za več kot tridesetletno aktivno delovanje v komunalnih odborih, gasilskih vrstah, društvu upokojencev in organizaciji Rdečega križa, Dušan Stajnko, mlinarski mojster iz Gajševcev, ki je že
več let predsednik sekcije živil-cev pri Obrni zbornici Ljutomer in je tudi član odbora za gospodarstvo v občini Križevci, ter Milan Kovačič za izredne športne uspehe v kegljanju. Za svoje športne dosežke pa je bila nagrajena tudi Saša Vrbnjak - za petnajst let aktivnega igranja odbojke je prejela priznanje župana Feliksa Mavriča.
nsk
Foto: nsk
Predvolilna televizijska soočanja silijo v najrazličnejša razmišljanja. Predvsem se kar naprej ponuja vprašanje, ali je sodelujočim sploh do tega, da bi se posamezne dileme, ocene in razlike zares razjasnile in postavile v pravi okvir, ali pa gre zgolj za merjenje sposobnosti prepričevanja (in tudi zavajanja) javnosti s polresnicami, namišljenimi trditvami in obtožbami.
Žal pri vsem tem tudi ni dovolj razvidna vloga televizijskih voditeljev, ki bi morali biti predvsem nepristranski arbitri in branilci televizije pred vsakšrni-mi zlorabami. Prav ti so, vsaj doslej, s svojimi "rezi" in posegi v posamezne polemike (pod pretvezo nekakšne dinamike oddaj) preprečevali in preprečili, da bi posamezni dialogi prišli do
bistva, da bi v njih skratka z vseh plati razjasnili, za kaj v posameznih (problematičnih) primerih sploh gre. Površinsko in zgolj površno "odpiranje" in obravnavanje posameznih problemov pa je seveda najbolj naklonjeno različnim "jurišnikom", ki nastopajo lahkomiselno, se pravi neodgovorno, s pomanjkljivimi podatki, z neprimerljivimi primeri in s skonstruiranimi obtožbami.
Pred nekaj dnevi je ostala izrazito nedorečena TV razprava na nacionalki o tem, katera stranka in katera politična opcija na Slovenskem se lahko razglaša za največjega zaščitnika upokojencev in njihovih interesov. Opozicijske kritične puščice so še zlasti letele na upokojensko stranko Desus,
ki naj bi bila s svojo (so)udeležbo v koalicijski vladi nekako najbolj kriva za domnevno slabšanje socialnega stanja upokojencev, za realno zmanjšanje višine pokojnin. Opoziciji bi lahko nasploh pritrdili, da je bil Desus v vladajoči koaliciji premalo zaznaven, drugače pa je moč soglašati s pripombo predsednika Desusa, da bi bilo zagotovo upokojencem brez Desusa in njegovih stališč, predlogov in zahtev še slabše in da odgovornosti za položaj upokojencev ni mogoče pripisovati zgolj eni stranki, še posebej ne tako majhni, kot je Desus.
Tisto, kar je posebej očitno, je to, da se v predvolilnem času nenadoma veča zanimanje za upokojensko problematiko pri tako rekoč vseh političnih opcijah. Kaže, da se vsi upravičeno zavedajo velikega volilnega kapitala, ki ga predstavljajo upokojenci. Zato je z vseh strani veliko koketiranje z njimi, zato se zdaj slišijo najrazličnejša (predvsem tudi nerealne) obljube in niti ena stran pravzaprav ni pripravljena na re-
sen pogovor o tem, kaj se je dejansko zgodilo in kaj se dogaja na upokojenskem področju, še zlasti v zvezi s pokojnimi. Za takšen pogovor očitno ni ustrezen čas, čeprav bi bil nujen ravno zdaj. Na že omenjenem TV pogovoru predstavniki vladajočih strank niso nastopili s prepričljivimi ugovori na očitke opozicije o siromašenju upokojencev, čeprav kar nekaj teh obstaja.
Vsekakor bi bil potreben drugačen kritičen pogovor, kot pa ga ta hip ponuja opozicija. Nerazjasnjen (in brez kakršnegakoli odgovora) je ostal tudi zanimiv očitek predsednika Desusa, da sta dva visoka funkcionarja Nove Slovenije, ki je zdaj glavni in najostrej-ši kritik sedanje ureditve pokojnin, v času, ko sta aktivno - sicer z drugih pozicij - sodelovala pri urejanju pokojninske problematike, ponujala rešitve, ki bi bile za upokojence manj ugodne od sedanjih, pa te ravno po zaslugi Desusa niso bile sprejete ...
Seveda ni nič nenavadnega, da vsi politiki pri nabiranju glasov še posebej
igrajo na socialno noto in da so še zlasti na tem področju polni najrazličnejših obljub. Toda pri tem vendarle ne bi smeli preveč pozabljati na realnost in realne možnosti. Tisti, ki sejejo različne iluzije, se morajo pač zavedati, da bodo prej ali slej soočeni z realnostjo in z volivci, ki vsaj dolgoročno takšnih ali drugačnih zavajanj ravno ne nagrajujejo. Glede na vse to pa bi morali vsi tisti, ki jim je do objektivnega obravnavanja resnih razvojnih in drugih vprašanj (to seveda še zdaleč niso samo poslanski kandidati ali pa politiki vseh barv, čeprav gre tudi zanje) bolj zaznavno vztrajati pri realnem soočanju vseh predvolilnih ponudb in obljub ter iluzij. Tako tisti, ki govorijo o "krivicah" in drugačni politiki na socialnem področju in sploh na področju porabe, kot tisti, ki poskušajo dokazati, da pri tem hujših napak in napačnih usmeritev vendarle ni bilo, se morajo zavedati realnih omejenosti, ki jih predstavlja ustvarjeni dohodek, razpoložljiva vreča denarja. Ko v opoziciji govorijo o ne-
kakšnem vsesplošnem manjšanju porabe, pa večanju plač in zmanjševanju davkov, imamo od nje seveda pravico zahtevati, da ta svoj cilj predstavi nekoliko pricizneje, saj nekatere od omenjenih zadev ne gredo skupaj. Zmanjšanje porabe pomeni krčenje sredstev za varstvo najpomembnejših družbenih sistemov, kot so zdravstvo, socialna politika, pokojninski sistem, vojska, šolstvo in podobno. Ko govorimo o "previsoki potrošnji", se moramo hkrati zavedati, da takšni, kakršni smo (majhni in z omejenimi sredstvi), vzdržujemo vrsto inštitucij, ki so odločilnega pomena za delovanje države in ki so pravzaprav pogoj za obstoj države in ohranjanje slovenske identitete. Tako pozicija kot opozicija se morata skratka sprijazniti z dejstvom, da smo draga država. To pa seveda ne pomeni, da na vseh teh področjih ni veliko neracionalnega, toda to je nekaj drugega. O vsem se je, skratka, potrebno pogovarjati tako, da se bo vsakič vedelo, za kaj pravzaprav v resnici gre.
Mlečne kvote • Odločbe so izdane
Za mlekarje bo odločilno to leto
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ki je letos poskusno uvedla sistem mlečnih kvot, je zadnji dan avgusta začela izdajati odločbe o dodelitvi mlečnih kvot. Doslej jih je prejelo približno 15.000 upravičencev, med njimi tudi člani ptujske mlekarske zadruge.
"Pri izdaji odločb o dodelitvi mlečnih kvot je prišlo do nekaterih sprememb, na katere pa smo na{e ~lane pisno opozorili. Najprej gre za to, da rejci mleka niso mogli izbirati referen~nega obdobja od leta 2002 do letos
za dodelitev višine kvote, kot je bilo prvotno napovedano. Namesto tega se je kot referenčno leto avtomatsko določilo zadnje obdobje, torej od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004," pojasnjuje direktor MZ Drago Zupani~. Mo-
Mlečne kvote za nove države članice so bile določene v času pristopnih pogajanj, mlečne kvote za sedanje države članice pa so se določale ob uvedbi reforme skupne tržne ureditve za mleko in mlečne izdelke leta 1984. Mlečne kvote se določajo izključno na podlagi statističnih podatkov o prodaji mleka mlekarnam in neposredni prodaji mleka na domu, in sicer na podlagi zadnjih se razpoložljivih podatkov v času pogajanj. Slovenija je dobila v pristopnih pogajanjih kvoto 560.424 ton (od tega 467.063 ton za prodajo mlekarnam in ostanek za neposredno prodajo) z možnostjo se dodatnega povečanja leta 2006 na 576.638 ton. Te številke so visje, kot je bila prodaja mleka v letu 2002, tako da Slovenija vsaj kratkoročno ne pričakuje večjih težav z uvedbo mlečne kvote na nacionalni ravni.
žnost izbire referenčnega leta -za rejce tistega, v katerem so oddali največ mleka - je ovrgla posebna bruseljska komisija. Razen redkih izjem pa diktirano referenčno leto naj ne bi prizadelo članov ptujske zadruge, saj so prav v zadnjem letu aktivno povečevali količine oddanega mleka.
Izdaja odločb o višini kvote za posameznike je bila nujna, saj bodo kmetje šele na podlagi odločb upravičeni do nadomestila in izplačila mlečnih premij (2,47 tolarja), ki jih bodo sicer prejeli šele naslednje leto, vendar le v višini odobrene kvote. To pomeni, da za morebitno večjo količino oddanega mleka, kot je bila zapisana v dodeljeni kvoti, nadomestila in premije ne bodo dobili.
"Odziv naših članov je bil ob
prejemu odločb precej množičen. Tisto, kar jih je najbolj zanimalo, je bilo vprašanje, zakaj so dodeljene kvote manjše od pričakovanih. Dejansko gre za približno 10 odstotkov nižje priznane kvotne količine. Vzrok za to je v posebni kvoti okoli 93.000 litrov, ki je rezervirana za prodajo mleka na domu. Če uspemo to količino pretvoriti v oddajo mleka, potem bodo kvote višje. Naši pogajalci pravijo, da bi to bilo možno," pojasnjuje Zupa-nič.
Denarnih kazni se ni
Sicer pa je za kmete odločilno kvotno leto prav to, ki teče zdaj, torej od prvega aprila letos do zadnjega marca naslednje leto. Kvote se bodo znova delile v prihodnjem letu, in sicer na podlagi dosežene proizvodnje v kvot-
Po podatkih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja število kmetij, ki se ukvarjajo z mlečno proizvodnjo, pada, medtem ko se obseg proizvodnje povečuje. V zadnjem letu je mleko prenehalo oddajati 1300 kmetij, količina oddanega mleka pa se je povečala za 7000 ton. In to kljub lanski susi, ki je preprečila večje povečanje proizvodnje zaradi pomanjkanja krme. Ta trend pa je po napovedih direktorice Sonje Bukovec pričakovati tudi vnaprej. Na agenciji je za leto 200312004 proizvodnjo mleka v visini 20.200 ton za neposredno prodajo prijavilo 4140 kmetov, 11.290 kmetovalcev pa je prijavilo oddajo mleka registriranim odkupovalcem v višini 503.000 ton.
nem letu 2004/2005. Na podlagi oddanih količin v omenjenem obdobju se bodo naslednje leto namreč določile odločilne kvote, preko katerih ne bo več možno, saj bo vsako preseganje dodeljene količine finančno sankcionirano! Ali z drugimi besedami: kmet, ki bo oddal več mleka, kot mu je bilo s kvoto odobreno, bo moral za to plačati kazen!
Poseben status imajo zaenkrat še kmetije, ki so v toku aktivnih in velikih naložb s pomočjo predpristopnih sredstev Sapard in doslej še niso uspele začeti z oddajo oziroma prodajo mleka: "Te kmetije si bodo kvote morale šele izboriti. O višini in poteku dodelitve kvot za te rejce bodo odločale posebne komisije, dodeljevale pa se bodo iz naslova
nacionalnih rezerv."
Okoli mlečnih kvot pa bo očitno preteklo še veliko besed, vse tja do leta 2013, saj je še vedno nemalo nedorečenih zadev, ki jih bo treba dograjevati in reševati sproti.
Vroče pa bo v prihodnje tudi v pogajanjih med zadrugami in mlekarnami. Tem je namreč trenutno priznana odkupna cena mleka še vedno previsoka in (že) poslujejo z izgubo. Kot je neuradno slišati, pa cena našega mleka nikakor ni preveč navita za odkupovalce iz nekaterih drugih članic EU. Mlečne bitke se torej šele prav začenjajo, na zmagovalce oziroma poražence mlekarskega Waterlooja pa bo potrebno še malo počakati.
SM
Vinogradništvo • Letina ne bo blesteča
Pozno, malo in bolj kislo
"Glede na vremenske razmere bo letošnji vinski letnik se najbolj podoben tistemu iz leta 1999. Tako kažejo prvi rezultati dozorevanja grozdja," napoveduje Andrej Rebernišek iz ptujske svetovalne službe.
Dozorelost grozdja je letos približno pet dni pod lanskim povprečjem, kar pomeni, da bodo prve trgatve kasnile za kakšen teden: "To je v prvi vrsti posledica letošnjega vremena. Že spomladi je zaradi nizkih temperatur, ki so bile značilne še za vso poletje, zamujala vegetacija, veliko je bilo padavin, kar je vplivalo na razmah peronospore, zaradi česar bo večji tudi izpad pridelka."
V Slovenskih goricah naj bi peronsopora po prvih ocenah povzročila približno 30-odstotno zmanjšanje pridelka, v Halozah pa 25 odstotkov. Ob tem je, zlasti v haloških vinogradih, na pohodu zlata trsna rumenica, s katero imajo opravka že nekaj let, zat-reti pa jo bo, glede na vse večje površine opuščenih vinogradov, vedno težje. Letos bosta zaradi zlate trsne rumenice najbolj prizadeta sorta chardonnay, pa tudi
renski rizling in sivi pinot.
Visoka vsebnost kislin
Po prepričanju svetovalcev pa letina ne bo le količinsko slabša; podpovprečna naj bi bila tudi sama kvaliteta vina: "V tem času še vedno ugotavljamo izjemno visoke kisline. Recimo, lani v istem obdobju, ko se je že začela trgatev sauvignona, je ta imel optimalno vsebnost kisline, ki znaša osem gramov. Letos pa je vsebnost kislin še vedno okoli 23 gramov" Vina bodo torej precej bolj kisla, kot smo jih bili navajeni v prejšnjih štirih letih: "Res je, da so bili v preteklem petletnem obdobju vremenski pogoji
za vinogradnike idealni in smo se po letu 1999 kar nekako raz-vadili. Zdaj pa je stanje drugačno, bolj podobno obdobju med leti 1991 in 1999."
Precej na boljšem so letos tisti vinogradniki, ki so poleg obveznega škropljenja posvetili več časa t. i. zelenemu delu v nasadih: "Pod zelena dela je mišljeno sprotno odstranjevanje plevela in predvsem odstranjevanje listja v coni grozdja. Vsebnost kislin je namreč v teh primerih že občutno nižja, tja do dva grama in več."
Značilnost letošnjega letnika bo torej tudi bistveno višja vsebnost kislin, s čimer se vinogradniki in kletarji v preteklih nekaj
Kdaj se bodo začele trgatve?
Za rane sorte, kot sta rizvanec in muškat otonel, naj bi se glede na sedanje pokazatelje optimalni čas trgatve začel med 20. in 25. septembrom. Za srednje pozne sorte (belipinot, chardonnay, sivipinot, zeleni silvanec, sauvig-non, rumeni muškat, traminec, modri pinot, modra fran-kinja in zweigeld) se začetek trgatve napoveduje v času med petim in desetim oktobrom. Za pozne sorte (laški in renski rizling, šipon ter ranfol) pa bo optimalni čas po 15. oktobru (za laški rizling) oziroma po 20. oktobru (za renski rizling).
Letosnja letina bo precej manj obilna in kvalitetna kot v prejšnjih petih letih.
V	Sloveniji obdelujejo vinogradniki okoli 24.000 hektarjev vinogradov, pridelek pa so napovedali samo vinogradniki, ki obdelujejo 12.000 hektarjev vinogradov. V organiziran odkup grozdja so vključeni vinogradniki, ki obdelujejo od 16.000 do 17.000 hektarjev vinogradov.
V	Halozah je skupno približno 1300 hektarjev vinogradov, večino, 800 hektarjev, imajo v rokah kooperanti, ostalo pa zasebniki. V Slovenskih goricah je vinogradov za 100 hektarjev manj (1200 ha). Donosi pa so višji v sloven-skogoriških vinogradih, kjer se na hektarju letno pridela od 9 do 10 ton grozdja, medtem ko se v Halozah donos giblje med 6 in 7 tonami na hektar.
letih niso kaj prida ukvarjali: "Se vedno se lahko v tem času do trgatve stanje nekoliko popravi z odstranjevanjem listja, pomembno pa bo, zlasti zaradi zapoznele trgatve, ohraniti zdravo grozdje. Zato bi bilo še smiselno uporabiti kakšen botriticit (sredstvo proti gnilobi, op. a.), da bo brezskrbneje počakati na trgatev ob res pravi dozorelosti grozdja."
Letošnji vinski letnik bo zahteval tudi več kletarskega znanja: "Delati bo treba predvsem na razgraditvi kislin, ker so se potrošniki že navadili na bolj suha vina z blagimi kislinami. Prav na tem področju smo pri nas precej zaostali in ga - v povprečju -preveč zanemarjali. Tako ne bo več zadostovalo puščati nepo-vreti sladkor, ampak, glede na smernice vinske mode, več pozornosti usmeriti na razkise."
Ne strinjajo se z Brejčevimi napovedmi
Čeprav je direktor poslovne skupnosti za vinogradništvo in
vinarstvo Slovenije Dušan Brejc na minulem radgonskem sejmu izjavil, da bo letos po Martinovem na slovenskem trgu najmanj 10 milijonov litrov vina preveč (skupno naj bi vse slovenske vinske kleti odkupile okoli 52.400 ton grozdja in iz njega donego-vale preko 37 milijonov litrov vina), pa so v ptujski svetovalni službi drugačnega mnenja. Po Brejčevem navajanju naj bi vinske kleti letos prevzele 8000 ton grozdja več kot lani, največ presežnega grozdja pa naj bi bilo prav v Podravju.
"Po naših ocenah trditve gospoda Brejca ne držijo! Veliko grozdja v našem območju je vzela že toča, potem peronospora, pričakuje pa se lahko še botritis. Tudi sama masa jagod je letos bistveno manjša kot leto poprej. Zaradi vsega tega bo izplen podpovprečen!"
Zakaj in od kje Brejcu takšne ugotovitve, v svetovalni službi ptujskega KGZ ne vedo povedati, verjetno pa je v ozadju politika odkupnih cen.
SM
Akdja
od 15.9. do 26.9.2004
Tekoči prabiodini jogurt LCAACI, 500 g Mlekarna Celeio,P8liiivče
Ak:ijska ponudba vdja V vseh prodajalnah skipine Mercator in Menxitx)!]^^	od 15. 9. do
26. 9.2004 oaroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107,1000 Ljubljana.
Sveži dateljni MJUUOOL, cena za kg Mercator
Brez dvoma ^à 55let.
Mercator
Foto: SM
Sv. Andraž • Položitev temeljnega kamna
Investicija, vredna 604 milijone tolarjev
V nedeljo, 12. septembra, je v občini Sv. Andraž potekala svečana položitev temeljnega kamna za gradnjo nove šole, vrtca in telovadnice. Ob tej slovesnosti so učenci OŠ Vitomarci pripravili bogat kulturni program.
Župan občine Sv. Andraž Franci Krepša je zbrane spomnil na zaplete pri pripravah na gradnjo
nove šole, ki je trajala nekaj let. Župan Krepša je prepričan, da je občinski svet Destrnik - Trnovska
vas na željo takratnega župana Franca Pukšiča njihovo osnovno šolo priključil k destrniški zaradi zagotavljanja otrok za gradnjo na Destrniku. Krepša je prepričan, da je tudi kasneje poslanec Pukšič nasprotoval gradnji šole, sočasno pa se je za pomoč zahvalil prisotnima poslancema Antonu Butolenu in Alojzu Soku. Krepša se je spomnil tudi zapletov v sami občini, ko so posamezniki leta 2002 hoteli preprečiti gradnjo novega igrišča.
V Vitomarcih začnejo gradnjo stavbe za šestletko, vrtec in telovadnico, ki skupaj obsega nekaj več kot 2.200 kvadratnih metrov. Vrednost investicije znaša 604 milijone tolarjev, od tega Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport zagotavlja 313 milijonov tolarjev, okrog 280-290 milijonov tolarjev pa bo morala zagotoviti obči-
Temeljni kamen sta položila ravnatelj OŠ Cerkvenjak - Sv. Andraž Mirko Žmauc in župan občine Sv. Andraž Franci Krepša
Benedikt • Predstavili zbornik
Stopinje življenja
Občina Benedikt je izdala in založila zanimivo in obsežno domoznansko publikacijo Stopinje življenja, ki najbolj celovito predstavlja preteklost in sedanjost tega slovenskogoriškega kraja, ki je pred leti postal tudi center nove in naglo razvijajoče se občine. Predstavitev novega zbornika je potekala v petek, 10. septembra, v kulturnem domu v Benediktu.
na. Župan je še povedal, da so za investicijo privarčevali 70 milijonov tolarjev, in se občanom zahvalil za sredstva samoprispevka - zbrali so okrog 40 milijonov tolarjev.
Zbrane je pozdravil tudi ravnatelj OS Cerkvenjak-Sv. Andraž Mirko Žmauc in poudaril, da bo morala država v prihodnjih let več storiti, da se bo povečalo število rojstev, svoje razmišljanje pa zaključil: "Zlata v Slovenskih goricah ni veliko, upam, da bo otroškega smeha še veliko."
Temeljni kamen sta položila ravnatelj OS Cerkvenjak - Sv. Andraž Mirko Žmauc in župan občine Sv. Andraž Franci Krepša, blagoslovil pa ga je domači župnik Janez Vagner. Slovesnosti so se udeležili številni občani in župani sosednjih občin.
Zmago Šalamun
V zborniku, ki sta ga vsebinsko zasnovala Marjan Toš in Igor Zemljič, so predstavljeni mnogi vidiki krajevne preteklosti. Igor Žiberna je predstavil naravno-geografske značilnosti občine, Milena Salobir je pripravila demografski oris Benedikta, Ivan Tušek je pripravil članek o arheologiji v občini, Tone Petek je pripravil članek o etnološkem gradivu s širšega območja Benedikta, Jože Mlinarič je opisal župnijo sv. Benedikta v srednjem in novem veku do konca 18. stoletja, Matej Klemenčič je opisal cerkev Sv. Treh kraljev, Bernard Petek se je poglobil v župnijo od časa reform Jožefa II do danes, Milena Salobir in Ivan Fras sta pripravila pregled zgodovine šolstva v kraju, Igor Zemljič se
je sprehodil skozi zgodovino Benedikta od časov Marije Terezije do konca prve svetovne vojne, o narodnoprosvetnem delovanju benediškega župnika in dekana Franca Gomilška se je razpisal Viktor Vrbnjak, Marjan Toš je opisal Benedikt med nemško okupacijo, Matija Gjerkeš pa se je posvetil upravnim spremembam ter gospodarskemu, komunalnemu in družbenemu razvoju po letu 1945, Tone Petek pa je zapisal članek o inovacijah, ki spreminjajo vsakdanjik, dr. Mihaela Kolednik je obdelala govor Benedikta, Janez Sijanec je opisal društva in druge organizacije od leta 1945, Janko Ferlinc je pisal o Franu Kocbeku, Tatjana Zemljič pa je pripravila ume-tnostnozgodovinsko topografijo
občine Benedikt znamenja, kapelice in križi. Naslovnica in oblikovanje zbornika je delo Matije Gjerkeša, lektorica je bila prof. Norma Bale. Projekt je nastajal dve leti, zbornik je izšel v nakladi 2000 izvodov. Založila ga je občina Benedikt in zanj prispevala 12 milijonov tolarjev. Zbornik so brezplačno prejela vsa gospodinjstva v občini.
"Zbornik Stopinje življenja je ne samo dragocen pripomoček za boljše poznavanje bogate preteklosti teh krajev, naravnih in kulturnih znamenitosti ter izjemno raznolike dediščine, pač pa je tudi koristen prispevek k slovenskemu krajevnemu zgodovinopisju. Ker so povzetki prispevkov objavljeni v nemškem jeziku, bodo vsebino zbornika v
Foto: ZS
Urednik zbornika mag. Marjan Toš
obrisih lahko spoznali tudi tujci, ki vedno pogosteje obiščejo ta del Slovenskih goric. V knjigi so objavljeni tudi seznami uporabljenih oziroma uporabnih virov in literature, zato bodo lahko mnogi uporabniki publikacije poznavanje posameznih obravnavanih in predstavljenih tem dodatno poglobili pri bodočem raziskovanju benediškega območja," je na predstavitvi zbornika menil njegov urednik mag. Marjan Toš.
Zmago Šalamun
Ptuj • Mestno gledališče smelo v novo sezono
Premiera — norway.today
Pred začetkom letošnje gledališke sezone na Ptuju smo se pogovarjali z Rokom Vilčnikom, dramaturgom ptujskega gledališča, ki nam je povedal, da kljub še vedno nerešeni problematiki okoli resta-vriranja gledališča kolektiv smelo vodi svojo barko naprej. Pred njimi je nova sezona, novi podvigi. Ponovitve starih uspešnic, nov repertoar, ponoven vpis abonmajev, gostovanja in še kaj.
Prav zdaj, v septembru, v Mestnem gledališču Ptuj poteka vpisovanje abonmajev za naslednje predstave: za abonma Odrasli: mladinska predstava norway.today - "polna humorja, topline in gledališke domišljije, s katero nam omogoča pogled v najgloblja čutenja mladih", monokomedija Pavlek - "tekst, nagrajen z žlahtnim komedijskim peresom na Dnevih komedije v Celju" - igra Peter Ternovšek, komična kriminalka Vohljač - "humorna in popolnoma nepredvidljiva igra"
ter veseloigra Županova Micka, v kateri bo sodeloval tudi Matjaž Javšnik, ter še nekaj gostovanj drugih gledališč. Otroški abonma vsebuje predstave: Rojstni dan, Skrita pravljica, Trije prašički, Bo-ana, Zverinice iz Rezije, Lisička zvitorepka, Zakaj?.
24. septembra bo v Mestnem gledališču Ptuj premiera mladinske igre norway.today švicarskega dramatika Igorja Bauersime, ki je prav s to predstavo dosegel preboj v velika javna gledališča in leta 2001 zanjo prejel nagra-
do občinstva na festivalu Muhl-heimer Theatergarten.
Norway.today je zgodba modernih mladih generacij, vpetih v odtujenost okolja, ki ga blažijo z anonimno intimnimi komunikacijami s pomočjo modernih elektronskih sredstev. Julie in August tako v anonimnosti interneta na-vežeta stik, v katerim si razkrijeta svoje najgloblje občutke in misli. Ideja o samomoru ju pripelje na osamljeno visoko pečino na Norveškem, s katere se po dogovoru nameravata zagnati v globino. V
dnevu in noči skupnega druženja v osamljenosti in lepoti narave doživita čustva in dogodke, ki spremenijo njun način gledanja na svet in ljudi. Skozi svoja nova spoznanja se jima razkrije svet v novi podobi, ki zasije kot čarobni severni sij v temni in hladni noči ter spremeni njuno prihodnost. Igrata Iva Krajnc, ki smo jo prav pred kratkim lahko občudovali v romantični nadaljevanki Čokoladne sanje, in Matej Puc, režira pa Miha Golob, direktor Sentjakob-skega gledališča.
Fl
Tednikova knjigarnica
Pravljični svet vabi
Pravljice, zgodbe, pripovedke, šale, miti, legende, ljudsko blago v celoti, besedno in glasbeno, ima veliko ve~ji pomen, kot si sploh lahko zamislimo. Pripovedovanje o tem, kar je bilo, kako je kaj nastalo in zakaj je tako, kot so ljudska usta ohranila iz pra-davnine do današnjih dni, ima v globalnem, zapletenem svetu nasprotij in merjenju vsakršnih moči posebej pomembno mesto. Kajti človeška narava, želje, strasti, bivanjske zahteve, medčloveški odnosi... ostajajo za zmeraj enaki — le okoliščine so drugačne: moderne, tehnološko razvite. Večina ostalega je presneta človeška nečimrnost.
Na primer: ste slišali tisto staro srbsko pravljico o temni deželi? Govori o nekem kralju, ki je prišel s svojo vojsko na rob sveta. Od tam je zataval v temno deželo, kjer se nikdar nič ne vidi. Ko so hodili po temni deželi, kralj in njegova vojska, so začutili drobno kamenje pod nogami. Takrat je nekdo zaklical iz mraka, da se bo kesal tisti, ki bo vzel nekaj kamenja s tal. In še, da se bo kesal tudi tisti, ki ne bo nič vzel. Nekateri so pomislili, če se bom kesal, čemu bi kaj vzel? Drugi pa so bili mnenja, da bi bilo dobro vzeti vsaj en kamenček. In tako so storili. Ko so se vrnili iz temne dežele na svet, so videli, da so hodili po samem dragem kamenju. Zdaj so se kesali tisti, ki niso ničesar pobrali. Tisti pa, ki so si nekaj kamenja nabrali, so se kesali, ker niso pobrali več.
Ej, kakšna je ljudska modrost! Pozna vse temne in svetle plati življenja, pa se zdi, kakor da vse skupaj nič ne pomaga, kajti ljudstvo vedno znova ponavlja iste napake.
Spoznavanje pravljičnega sveta bi moralo teči od lastnih korenin k pripovednim zakladnicam drugih narodov in narodnosti. Morda boste bolj strumno zakoračili v pravljični svet, če boste nocoj ob 19. uri navzoči v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča, kjer bodo na srbskem večeru predstavljene tudi pravljice. In boste nato z veseljem segli po novosti iz založbe Sidarta : Pravljične poti Slovenije.
Knjiga Pravljične poti Slovenije je pravzaprav družinski izletniški vodnik, ki vabi po domači deželi s pomočjo izvirnih pravljičnih bitij in dogodkov. Vsak skrbno izbran in predstavljen izlet je vpeljan z delom pravljice, legende, mita, zgodbe: prekmurske vile vodijo k Bukovniškemu jezeru, Bočka bajka o zmaju na Boč, gora zelenega možička je Mrzlica, pravljica O orehovi vejici k Kočevski reki, velikani na kraški rob, ravbarskapoglavarka Špela na [umik, pohorske vile na Ribniško jezero... Vodnik (263 strani) avtorice Irene Drašler Cerar je odlična novost med priročniki, kar je odlika vseh Si-dartinih dosedanjih knjižnih izdaj. Vseh sedemdeset izletov je natančno in bogato ilustriranih ter pregledno predstavljenih, z navedenimi viri. Izleti zajemajo pravljični vidik, kratek opis kraja, bližnje zanimivosti, vrsto in dolžino izleta, najprimernejši čas izleta.
Jesenski čas, ki se že krepko čuti v naravi, posvetitepravlji-cam in lepotam domače dežele. Prav o tem bo tekla beseda tudi na zadnji BRALNI TERASI to soboto, 18. 9. 2004, ob 10. uri pred Knjigarno Mladinska knjiga Ptuj. Vabljeni!
Liljana Klemenčič
Dornava • Glasbeni september vabi
Pesmi brez besed
Po uspešnem lanskem začetku se bo tudi letos del festivala komorne glasbe Glasbeni september, ki ga pripravljata Narodni dom Maribor in koncertna poslovalnica, odvijal v dvorcu v Dorna-vi. Že lani se je dornavski dvorec izkazal kot izjemno akustičen in prijeten ambient za tovrstne koncerte.
Letošnji Glasbeni september je krojen po meri sodobnih, predvsem ameriških trendov v komorni glasbi in se seveda v marsičem razlikuje od ustaljenega koncepta siceršnje glasbene septembrske ponudbe.
Koncert v dornavskem dvorcu bo v torek, 21. septembra, ob 19.30. Na koncertu Pesmi brez besed se bosta predstavila Mate Bekavec, klarinetist, ki kljub mladosti že dobiva številne ponudbe velikih koncertnih dvoran na obeh straneh Atlantika, z nič manj uspešno umetniško kariero pa se lahko pohvali
tudi Klaus Jackle, ki ga bo spremljal na kitari. Od romatične spe-vnosti do navdihnjenih skladb skladateljev španskega temperamenta - program, s katerim umetnika v poletu osvajata občinstvo.
Tudi letos so k izvedbi koncerta v Dornavi pristopili občina Dornava in člani odbora za obnovo baročnega dvorca v Dornavi. Organizatorji tudi letos obljubljajo, da vas bo posebej za koncert pričakal dvorec v Dornavi v čarobni osvetlitvi.
MS
Ptuj • Studentske socialne pomoči
Fundacija Studentski tolar
Na resorju za socialo in zdravstvo Studentske organizacije Univerze v Ljubljani (SOU) je bila v juliju uradno registrirana fundacija Studentski tolar. V okviru fundacije se bo študentom letno razdelilo deset milijonov tolarjev. Seveda je sklad naravnan v tej smeri, da so do teh sredstev upravičeni socialno šibkejši študentje.
Deset milijonov tolarjev, ki smo jih namenili za pomoči, bomo razdelili kot enkratne finan~ne po-mo~i. Na razpisana sredstva se bodo lahko prijavili vsi študentje v Sloveniji, razpis pa bo izhajal vsaka dva meseca. Denarne pomoči bodo znašale od 50 do 100 tisoč tolarjev.Višina pomoči bo odvisna od tega, koliko študentov se bo prijavilo na razpis in kakšen bo njihov socialni položaj," pojasnjuje Jernej Neubauer, pomočnik ministra na resorju za socialo in zdravstvo SOU.
Kot je v nadaljevanju dejal Neubauer, pa je omenjen projekt zanimiv tudi za ptujsko studentarijo. "Klub ptujskih študentov (KPS) je na podoben način že sodeloval s Solidarnostnim
skladom Studentske organizacije Univerze v Mariboru (SOUM). In ker so se tam pojavile določene težave v medsebojni komunikaciji in sodelovanju in se je podobna fundacija ustanovila v Ljubljani, smo se odločili, da sredstva prenesemo v Ljubljano in da sklad dolgoročno teče naprej. Menim, da bodo ptujski študentje na tak način pridobili, saj bodo poleg sredstev iz KPS-ja deležni tudi finančne pomoči iz blagajne Studentskega tolarja. Socialno šibki študentje s Ptujskega bodo tako lahko letno dobili kar dve enkratni socialni pomoči."
Predsednik KPS Uroš Gojko-vič pravi, da je bilo sodelovanje s SOUM-om doslej sicer dobro, a
se viziji KPS-ja in SOUM-a dolgoročno razlikujeta. Na KPS-ju so se tako odločili, da v tem študijskem letu izpeljejo skupen projekt do konca, v novem študijskem letu pa se bo KPS s projektom podeljevanja socialnih pomoči pridružil ljubljanski študentski organizaciji. "Na fundacijo Studentski tolar bomo v prihodnjem študijskem letu nakazali dva milijona tolarjev za enkratne finančne pomoči članom KPS-ja in pa pol milijona tolarjev za pomoč študentskim družinam s ptujskega območja. Socialno šibkim bomo razdelili 40 enkratnih finančnih pomoči po 50.000 tolarjev, med mlade študentske družine pa bomo razdelili deset pomoči, prav tako
po 50.000 tolarjev. Do teh pomoči bodo upravičeni vsi člani KPS-ja," dodaja Gojkovič.
Sicer pa je svoje mnenje glede sodelovanja med ptujskim študentskim klubom in SOU-om podal tudi pomočnik predsednice Sou v Ljubljani Matjaž Rojc. Kot pravi, so se za sodelovanje odločili, ker ima KPS veliko kakovostnih projektov, ki se lahko odlično ujemajo tudi s smernicami ljubljanskega SOU-a. In ker je SOU v letošnjem letu pričel s podeljevanjem sredstev preko razpisov, na katera se lahko s svojimi projekti prijavi tudi KPS, Rojc meni, da si lahko klub dodatna sredstva pridobi tudi iz njihovega naslova.
Mojca Zemljarič
Gorišnica • Razstava slik Jožice Kokot - Joce
Modra vrtnica, ki je rodila razstavo
Za Jožico Kokot - Joco iz Moškanjcev pravijo, da ji je bil slikarski talent položen že v zibelko. Prvi ga je pri takrat še osnovnošolki odkril profesor likovne vzgoje Bogomir Lugarič, ampak življenje je Jožico odpeljalo daleč vstran od čopiča in slikarskega platna.
Za svojo mladostno ljubezen je ponovno našla čas šele pred petimi leti, ko se je upokojila: "Ko sem ostala doma, mi je na-
enkrat začel prosti čas, ki mi ga je prej vedno primanjkovalo, kar ostajati. Tako sem začela slikati, najprej čisto potiho in bolj nas-
Foto: SM
Jožica Kokot - Joca najraje slika tihožitja
krivaj. Za moj hobi je vedela le družina, potem sem slike začela podarjati prijateljem in kar naenkrat se je pojavilo zanimanje zanje, tako da sem jih kar nekaj morala naslikati po naročilu," razlaga Jožica in pri tem ne pozabi dodati, da prvenstveno slika le za svojo dušo: "Najraje slikam naravo in rože, v katere sem naravnost zaljubljena!" Koliko slik se je že nabralo v njeni domači zbirki, ne ve več, pravi le, da jih je ogromno. Tehnika, ki jo uporablja, je izključno oljna.
Del njene zbirke si je od minule sobote možno ogledati tudi v Malem muzeju gledaliških iger v centru Gorišnice.
To je prva Jocina javna predstavitev njenih slikarskih del, vzrok zanjo pa je bila pravzaprav modra vrtnica: "Gospa Kristina Antolič me je nekaj časa nazaj poprosila, da ji za gledališko sekcijo naslikam modro vrtnico in
prav ta slika je na nek način postala izziv za to razstavo. Kristina si je namreč potem ogledala tudi druge moje slike in me vzpodbudila, da jih nekaj izberem za javno predstavitev. Pa sva se dogovorili, prostor v Malem muzeju je bil na razpolago in tako je nastala moja prva razstava slik."
Ali se bo odločila za pripravo še kakšne, Jožica Kokot zaenkrat ne upa napovedati: "Ne vem, morda pa bo še kakšna. Bomo videli, kakšen bo odziv na prvo!"
Opus njenih doslej ustvarjenih del ni ravno majhen, kritik Franc Tobias pa je, med drugim, o njej zapisal: "Trdimo lahko, da njena dela niso muhe enodnevnice, njena dela so njena nova pot in zagon, ki lahko vzdrži in doseže veliko!" In če bo Joca nadaljevala po začrtani poti, potem njena tokratna prva razstava prav gotovo ne bo tudi zadnja.
SM
"Njiva" s komunističnim "Triglavom"
Po teoriji "vselej je več možnosti", ki tudi pri tem primeru ni izvzeta, je zanimivo tudi to dejstvo, da so kaj kmalu za Jožekom in njegovo skupino s Koga, ki je bila ustreljena 27. decembra 1941 v Mariboru, izgubili življenja tudi ostali trije najaktivnejši zagrajci oziroma člani Njive, ki so bili skupno z Jožekom l. 1935 v Ljubljani sprejeti v KP in istočasno l. 1937 iz nje kot trockisti vrženi. Se več, ti isti in najaktivnejši člani Njive s prleškega konca, čeravno niso bili člani KP, so namreč enako kot Jožek po študiju v svojem okolju še naprej delovali zoper okupatorja - pa
tudi, kot se je izkazalo, zoper uvoz stalinizma. To so bili Polde Berce iz Središča ob Dravi, ki je bil ovaden in prijet 15. 12. 1941, Milena Petovar iz Ivanjkovcev je bila prijeta dan pozneje in Marjan Vesenjak iz Maribora, ki pa je že v jeseni leta 1941 odšel v partizane na Dolenjsko, a je že čez mesec dni padel. Slo je torej za osovražene trockiste, katerim se, sodeč po tej kratki statistiki, skorajda istočasne smrti vsekakor niso zgodile zgolj slučajno, saj so bili tako rekoč v kratkem času prijeti na različnih koncih Slovenije, kjer so kot izobraženci službovali. Ta istočasnost izda-
je je obenem tudi dokaz več, da je šlo za krovno organiziranost tega umazanega dejanja iz "lastne komunistične hiše".
Tov. Lidija Sentjurc, ki je v mladosti imela prav "največ dela" z njivaši in tudi osebno z Jožekom, je uredniku zbornika "Revolucionari i bez funkcije" l. 1975 v Beogradu izjavila:
"Poglejte, mi vsi smo dozorevali tako, da smo samostojno razmišljali in sami ustvarjali moralno podobo komunista ... "
Gospod Drago Košmrlj pa je v knjigi Hiša Za gradom št. 1 že leta 1987 na to izjavo še pristavil, da bi bilo potrebno na pod-
Pa brez zamere
Samo za tiste z dobrim trebuhom
Gastronomska katastrofa
Sicer ta tema menda sodi v prilogo, ki jo vsak teden dobite zraven ~asopisa, ki je pred vami, a mislim, da ne bo ni~ narobe, ~e se je lotimo kar na tem mestu. Kajti zadeva je tako bedasta - kaj bedasta, naravnost ogabna - da preprosto ne more po~a-kati na obravnavo v prilogi tega ~asnika. Pa še manj prostora imamo tam na voljo, tako da bo kar prav, če bika za roge zgrabimo kar tukaj. No, pa začnimo.
Televizija je ena super stvar. Zamislite si svet brez televizije. Devetdeset odstotkov vas zagotovo ne bi moglo živeti brez nje. V redu, lahko bi živeli brez televizije, ampak bilo bi vam zelo težko. Skratka, televizija igra v življenju marsikoga precej večjo vlogo, kot pa si večina ljudi misli. Ta navezanost na tistih nekaj kilogramov stekla, plastike in elektronike se praviloma pokaže šele takrat, ko se teh nekaj kilogramov pokvari. A danes nismo tukaj zato, da bi razpravljali o televiziji in psiholoških momentih razmerja med omenjeno napravo in njenimi konzumenti. Tukaj smo, da bi opozorili tudi na temačne strani televizije. Oziroma na točno določeno temačno stran televizije, ki se ji reče televizijska prodaja.
Kajti poleg vseh dobrih stvari, ki nam jih ta izum prinaša, se (kot skoraj vedno v življenju) najdejo tudi slabe strani. In tem se, kot smo že rekli, reče teve prodaja. In to je zlo, ki se mu ne morete izogniti. Lahko ste še ne vem kako hitri s svojim daljinskim upravljalcem teveja, a temu, da vas vsaj tu in tam ne bi doletelo prekletstvo teve prodaje, se ne morete izogniti. To je pač cena, ki jo morate plačati, da lahko konzumirate ta, za mnoge celo največji dosežek naše civilizacije (vprašanje, v kakšnem stanju je naša civilizacija, če to dejstvo drži, pustimo ob strani). A če smo se nekako še sprijaznili s tem nujnim zlom, ki vsak dan na nas preži s teve ekranov, pa se je sedaj (no, mogoče že prej, a zadnje čase bolj malo gledam televizijo) pojavil absolutni presežek, kar se teve prodaje tiče. Reče pa se mu (po domače povedano): župa. Ja, po teve prodaji so začeli prodajati tudi instant juhe, pri katerih ni potrebno nič drugega kot v plastični lonček naliti vročo vodo in malo počakati. Ter potem seveda nastalo brozgo tudi pojesti.
Ce omenjene reklame še niste videli, potem vam je nujno treba povedati, da si jo vsekakor morate ogledati, kajti tako (oprostite, ne najdem drugih besed) ogabne stvari na televiziji še nisem videl. Pa sem si ogledal že marsikatero grozljivko in tudi retorične bravure našega največjega poznavalca formule ena sem imel priložnost slišati. Pa verbalne izpade naše politične kisle smetane tudi. A kot rečeno, temu čudu nobena doslej videna stvar ne seže niti do kolen. Človek se resnično vpraša, ali te reklame ni morda naredila konkurenca firme, ki te župe prodaja. Kajti ko človek vidi najprej tisti prah, ki se nahaja v lončku, potem brozgo, ki po dodajanju vode iz tega nastane, in za konec še vse tiste orgazmične nasmehe revežev, ki si to brozgo dajejo v usta, ga resnično prime, da bi za vse večne čase prenehal konzumirati hrano. Ali pa v istem hipu izklopi televizor, v njega pa se naseli manični strah pred ponovnim vklopom. Bljak.
Povsem prostodušno priznam, da tistih, ki bodo kupili ta gastronomski zločin, preprosto ne razumem, pa naj se še tako trudim. Če pa ste med njimi tudi vi, potem - dober tek! Potrebovali ga boste.
Gregor Alič
Ob 65. obletnici spora Agrarno-akademskega kluba
Današnja presoja spornih dogodkov
lagi dokumentov in zapisov iz arhiva še enkrat raziskati ta čas, da ne bi bili nekateri tovariši še dalje površno ocenjeni. Mislim, da je ta stavek namenil tudi samemu sebi, ki mu je Njiva tako rekoč vso delovno dobo, če seveda ne izvzamem tudi študen-tovskih let, delala "napoto", kot mi je tudi dal vedeti pred kratkim.
Kot izgleda, je Jožekova rana smrt oziroma vest vendar čez čas "nekoga" začela peči! V mislih imam zlasti njegovo proglasitev za heroja Jugoslavije, ki se je zgodila šele po smrti oziroma razkrinkanju samega Stali-
na, čeravno Jožek ni bil (želel biti) v KP. Sicer pa je naš komunizem nato še dobro desetletje po njegovi smrti oziroma po vojni posnemal to nečedno prakso Stalina. Temu niso priče le medvojni primeri in povojni množični pomori, ampak tudi montirani procesi, kot je Nagodetov, ki je v SZ imel podobno ime - proces zoper saboterje in meščanske specialiste, in pa dahavski proces proti tistim sumljivim Slovencem, ki so se uspeli živi vrniti iz nacističnih taborišč, pa kulaš-ki in še kateri.
Prof. Jože Kerenčič je torej ostal pokončne drže do zadnjega diha, kakor naproti okupatorju tako tudi proti lastnim tlačitel-jem, o katerih niti pred smrtjo, kot je zapisal, ni želel vsega povedati. Je človek, ki je že takrat spadal med tiste redke ljudi, ki so se že spočetka upali upreti zoper rdečo revolucijo oziroma uvoz sovjetskega komunizma. Bil je
resnični tovariš in človek, ki je že takrat, v tridesetih letih prejšnjega stoletja, znal presoditi, kaj za nas Slovence je in kaj ni. In prav s pokončno držo in delom je do prezgodnje smrti prav to dokazoval. Bil je socialni demokrat. Neomadeževan naj ostane spomin nanj in prav je, da je kot heroj ovekovečen s številnimi spomeniki in imeni! Viri:
D. Košmrlj - Ž. Kraigher - knjiga Hiša Za gradom št. 1
Nova revija - knjiga SLovenska Kronika XX. stol. 1900-1941
(skup. 6 tujih avtorjev) - knjiga Črna knjiga komunizma
Pogovor s prof. Dragom Koš-mrljem (Potem ko je bil sestavek že pripravljen za tisk, smo izvedeli, da je prof. dr. Košmrlj umrl.)
Pogovor z g. Cirilom Kerenči-čem Lastni spomini
Rajko Topolovec
Janežovci • Iščejo toplo vodo
Nezadovoljni z delom razvojnih agencij
V ponedeljek so v zapuščenem glinokopu v Janežovcih delavci Geodetskega zavoda Ljubljana Geoprojekta, d. d., pričeli poskusno vrtanje za termalno vodo. Projekt so pred tem predstavniki občine Destrnik in izvajalcev predstavili na tiskovni konferenci.
Franc Puksic, župan občine Destrnik, je dejal, da gre v tem primeru za projekt rekreacijsko-turisti~nega centra v Juršincih, pri tem pa opozoril, da je zelo težko priti do razvojnega denarja, saj ptujskih okoliških občin ni v geografskih območjih v strategiji turističnega razvoja. Okoliške ptujske občine so iz tega izpadle, v ožjem območju (štiri so v Sloveniji) pa sta Pohorje z Mariborom in Ptuj. Za nastalo situacijo je župan pokaral
mariborsko razvojno agencijo in ptujsko ZRS Bistro. Destrniški občini je vendarle uspelo pridobiti 17 milijonov kredita iz ribniškega sklada ter 33 milijonov nepovratnih sredstev iz tega sklada in še 25 milijonov iz Agencije za energijo, saj bo odvečna termalna voda ogrevala vse objekte v bodočem novem centru. Voda naj bi imela na površini okrog 35 stopinj Celzija, kar je preveč, zato jo bo potrebno ohlajati.
Poskusno vrtanje je predstavil
Foto: Fl
V ponedeljek so v Janežovcih zaceli vrtati vrtino za termalno vodo.
direktor Geoprojekta iz Ljubljane Marko Lukač, ki je dejal, da bodo vrtali predvidoma do globine 800 metrov, po predhodnih raziskavah naj bi to bilo dovolj, v globini naj bi bila voda vroča okrog 45 stopinj Celzija, pretoka pa naj bi bilo 10 litrov v sekundi. Poskusno vrtanje in rezultati naj bi bili znani do konca leta.
Po končanem poskusnem vrtanju bo občina poiskala investitorja, ki se bo lotil izgradnje turistično-rekreacijskega centra, nekaj pogovorov so že imeli, v igri so Avstrijci, Švicarji in Nemci, vendar vsak s svojim razvojnim načrtom.
Pred podpisom pogodbe o vrtanju vrtine je na Destrniku potekala razprava o regionalnem razvoju, kjer so pričakovali tudi ministrico za regionalni razvoj mag. Zdenko Kovač, a se srečanja ni udeležila. Tako so župani Jože Kokot iz Gorišnice, Franc Kekec iz Markovcev, Franc Šegu-la iz Dornave ter domači župan Franc Pukšič bolj ali manj sami sebi dopovedovali, da je nujno, da se sprejme novi zakon o regionalnem razvoju, ki mora razrešiti tudi probleme v zvezi s prenosom družbenega kapitala na privatni kapital v primerih investicij, kakršna je vrtina v Ja-nežovcih. Vsi prisotni župani so bili zelo kritični do dela Mariborske razvojne agencije in ptujske ZRS Bistra.
Franc Lačen
Slovo od Maksa Simonica
Na pokopališču v Juršincih je bilo 19. avgusta poslednje slovo od tamkajšnjega rojaka Maksimiljana Simoniča, rojenega 20. 9. 1921 v kmečki družini v Gradišaku. Tam je ob skrbnih starših preživel nežno otroštvo in mladost. Po končani osnovni šoli v Juršincih je nadaljeval izobraževanje v gimnaziji na Ptuju.
Takrat je bila v svetu in tudi pri nas velika gospodarska kriza, zato je bilo otroku s podeželja težko studirati v mestu. Maks je s svojo nadarjenostjo, pridnostjo svojih rok in z odrekanjem vse to zmogel. Sodeloval je tudi v slovenskem mladinskem društvu in utrjeval svojo narodnostno zavest. Ko je izbruhnila vojna in prišla nemška okupacija, so se mu ptujski ponemčen-ci hoteli zaradi tega maščevati. Že prve dni okupacije so prišli ponj in ga mučili v ptujskih zaporih. Uspel mu je zagovor, da ga niso izgnali in je lahko, čeprav ob policijski kontroli, ostal doma.
Njegove letnike so že v jeseni 1942 prisilno mobilizirali v nemško vojsko, aprila 1943 pa tudi njega. V vojašnici je zbolel, se dolgo zdravil v bolnišnici, povsem pozdravil pa se ni. To ga je rešilo, da ni okušal bo-bnečega in smrtonosnega ognja po evropskih bojiščih. Obremenjevali so ga le s službo v zaledju, marca 1945pa je bil odpuščen, se vrnil domov in dočakal osvoboditev. Sodeloval je v mladinskih delovnih akcijah, končal študij in diplomiral na meta-
lurški fakulteti v Ljubljani, tam je tudi v Litostroju dobil prvo zaposlitev. Vendar se je osebno čutil utesnjenega in doživljal razne politične pritiske, zato se je odločil za odhod v tujino.
Ustalil se je v Sao Paulu, drugem največjem mestu Brazilije, kjer je delal in živel več kot tri desetletja, si ustvaril lastno družino in donosno podjetje. Imel je 4 sine in hčer. V njegovi duši je bila trdno zasidrana slovenska narodnostna zavest in klic domovine je bil vedno glasnejši. Odločil se je, da obišče domači kraj, objame svojo dobro in ljubečo mater, se sreča s svojimi nekdanjimi prijatelji in znanci.
Ob prihodu v domači kraj je bil izjemno presenečen. Komaj je verjel svojim očem in umsko dojel, da je v štiridesetih letih njegove odsotnosti njegova slovenska domovina in z njo tudi juršinsko območje izjemno napredovala, zgrajeno je bilo več novega kot prej dolga stoletja. Vse to ga je pritegnilo in odločil se je, da bo jesen življenja preživel v domačem kraju. Hitro seje vživel v to okolje, ne le Juršin-cev, temveč tudi Ptuja in drugih krajev naše domovine. S svojim delom, lepim človeškim odnosom do ljudi in z znanjem si je hitro pridobil mnogo novih prijateljev. Včlanil se je v Društvo
upokojencev Ptuj, nekaj časa bil član mešanega pevskega zbora, po letu 1996je bil vodja filatelis-tične sekcije v tem društvu. Bilje vnet zbiralec pisemskih znamk in je sodeloval tudi pri organizaciji filatelističnih razstav.
Posebej velja omeniti njegovo denarno in organizacijsko pomoč, da je izšla knjiga Mejniki slovenske zgodovine. Avtor knjige je bil zgodovinar Vlado Habjan, Maksov znanec in prijatelj še iz študentskih let. Knjiga je izšla leta 1997 v Ljubljani in pomeni velik prispevek k popolnejši osvetlitvi zgodovine Slovencev na ozemlju, kjer danes živimo, in na ozemljih, ki smo jih skozi stoletja izgubili od izvira Drave navzdol.
Kot prisilni mobiliziranec v nemško vojsko se je včlanil v Društvo mobiliziranih Slovencev s sedežem v Celju in je deloval kot član območnega odbora društva Ptuj-Ormož.
Bil je v rednih stikih s svojimi sinovi in hčero v Braziliji, ki so ga nadvse cenili in spoštovali, občasno tudi obiskovali. Na pogreb je uspelo priti le enemu sinu, ostali pa so napisali ganljivo pismo, polno hvaležnosti in zahvale skrbnemu očetu, ki nikoli ni pozabil na svoj rod in domovino.
Franc Fidersek
Ivanjkovci • Ob krajevnem prazniku
Praznik trgatve in gostoljubja
Minuli konec tedna so v krajevni skupnosti Ivanjkovci v občini Ormož s številnimi prireditvami proslavili praznik krajevne skupnosti.
Praznovanje so v Ivanjkovcih pričeli že v četrtek, 9. septembra, ko je bilo organizirano srečanje krajanov, ki so stari 70 in več let. Številne družabne prireditve v Ivanjkovcih so se z osrednjo slovesnostjo in podelitvijo priznanj krajevne skupnosti nadaljevale še v petek, soboto in nedeljo. V soboto dopoldan je pred dvorano v Ivanjkovcih potekalo tekmovanje v visečem kegljanju za pokal krajevne skupnosti. Ljubiteljem dobrega ormoškega vina pa je bila pisana na kožo prireditev odprtih kleti, ki jo je organiziralo Turistično društvo Pavlovski Vrh - Libanja. Letnemu času primerno so Ivanjkovčani (Turistično društvo Ivanjkovci) ob svojem krajevnem prazniku pripravili še praznik trgatve. Praznovanje krajevnega praznika v Ivanjkovcih je minilo tudi v znamenju športa, saj so se domačini in okoličani lahko pomerili v številnih športnih aktivnostih: tenisu, streljanju z zračno puško na bežečega zajca in malem nogometu. Poleg športa, praznika trgatve in praznika odprtih kleti je bila v Ivanj-kovcih minulo soboto prikazana še gasilska vaja za tehnično reševanje iz stanovanjskega bloka, popoldanske ure pa so minile v znamenju vaških iger. Sklepna prireditev krajevnega praznovanja pa je bila v nedeljo, ko je bila v tamkajšnji dvorani v izvedbi Kulturnega društva Miklavž pri Ormožu odigrana gledališka
Foto: MZ
Predsednica KS Ivanjkovci Marija Rajh (skrajno levo) z dobitniki priznanj: (od leve) Slavica Kosec, Mimika Fegus in Jože Plahec (PGD Ivanjkovci).
igra Kastelka.
Osrednja slovesnost krajevnega praznika KS Ivanjkovci s podelitvijo priznanj se je odvijala v petek, 10. septembra. Zbrane na slovesnosti sta nagovorila predsednica KS Marija Rajh in župan občine Ormož Vili Trofenik. Govornika sta v svojem nagovoru na kratko orisala dosežke in investicije, ki so bile v minulem obdobju izvedene na območju KS Ivanjkovci. V kulturnem delu petkove svečanosti so se predstavili številni domačini, med njimi zelo veliko osnovnošolcev. Kot prvi so nastopili plesalci folklorne skupine OŠ Ivanjkovci, v nadaljevanju pa sta bili predstavljeni raziskovalni nalogi Ivanjkovci skozi očala zgodovine in Jaz
Lenart • Lutkovni pristan
Letos sedmič
V Lenartu že sedmič poteka lutkovni pristan Lenart 2004, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, skupaj z lutkovnim gledališčem Maribor. Pričel se je 6. septembra s predstavo Zeleni fantek, ki so jo člani lutkovne skupine ZKD Karol Pahor iz Pirana odigrali v OŠ Cerkvenjak.
V petek, 10. septembra, so se s predstavo Strah pred domačim občinstvom predstavili člani lutkovne skupine iz OŠ Sv Ana. V nedeljo se je lutkovna skupina Kurja lojtra od Sv. Trojice predstavila v kulturnem domu v Be-
Prejeli smo
nediktu z avtorskim projektom Kako je zlobna čarovnica postala dobra čarovnica. V torek pa so v Vrtcu v Jurovskem Dolu nastopili člani lutkovne skupine Lutkovni ustvarjalci OŠ Sv. Ana, ki so se predstavili s Zaljubljenim
pa v gorice grem - Življenje vini-čarjev na področju Ivanjkovcev. Med pevci so se predstavili pevci tamkajšnjega moškega in mešanega upokojenskega pevskega zbora. Za konec so splet štajerskih plesov zaplesali plesalci folklorne skupine Kulturnega društva Ivanjkovci, sicer pa so v kulturnem programu petkove svečanosti v Ivanjkovcih nastopili tudi Žan Potočnik s prijatelji in Primož Novak, ki je zaigral na klarinet.
Priznanja ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti so za zaslužno in požrtvovalno delo v družabnem življenju prejeli Mi-mica Feguš, Slavica Kosec in PGD Ivanjkovci.
Mojca Zemljari~
žabcem. V sredo, 15. septembra, pa so si otroci v vrtcu v Voličini ogledali predstavo lutkovne skupine iz OŠ Voličina z naslovom Žalostni slonček in kako je spet postal srečen. Jutri, 17. septembra, ob 13. uri pa bo v kulturnem domu pri Sv. Ani nastop lutkarjev iz OŠ Sv. Trojica, ki se bodo predstavili z avtorskim projektom Kako je zlobna čarovnica postala dobra čarovnica. Zaključek lutkovnega pristana bo v četrtek, 30. septembra, ob 18. uri, ko se bodo v kulturnem domu Lenart predstavili člani Lutkovnega gledališča Maribor s Pepelko.
Zmago Šalamun
Natočimo čistega vina
29. junija sem se udeležil praznovanja župnijskega praznika sv. Petra in Pavla, kjer je bila slovesna posvetitev oltarja z dodatno bogoslužno opremo. Ob tej priliki je bil poudarjen velik delež pokojne Kristine Šamperl Purg, ki ga je s svojo držo in delovanjem vnašala v ptujsko občinsko oblast v času županovanja g. Vojteha Rajherja ter dr. Miroslava Lucija. Vemo, kako zelo se je angažirala ob vračanju prvotne vloge minoritski cerkvi oziroma njeni ponovni postavitvi in ob tem je nastal projekt Ptujska trojka, pri katerem sem na nek način v za-
četku tudi sam sodeloval, zato se upam podpisati pod te vrstice.
No, ob slavnostnih govorih pri tej slovesnosti je povedal svoje besede tudi sedanji ptujski župan g. dr. Štefan Čelan. Nimam se namena spuščati v analizo njegovega govora, toda bil sem neprijetno prizadet zaradi njegove primerjave pokojne ge. Kristine in poslanke LDS ge. Lidije Majnik. Ker je bil njegov govor tudi objavljen v julijskem Ptujčanu, si lahko vsak sam ustvari svoje mnenje. Namreč, res je, da sta obe sodelovali pri Ptujski trojki, toda Kristina kot akti-
vna kristjanka, Lidija Majnik pa kot odločna zagovornica LDS-ovih stališč (primerjaj lanski Štajerski tednik 23. okt., kjer se je LDS ob hvalospevu svoji poslanki hvalila, da je uspela znižati občinski prispevek za ponovno rekonstrukcijo cerkve s 410 na 140 milijonov SIT), s katerimi so vedno nasprotovali upravičenim zahtevam samostana po vrnitvi njegove lastnine. Tudi v obširnem intervjuju v isti številki Ptujčana govori ga. Lidija le o svojem zavzemanju za nove prostore knjižnice, nikjer pa ne omenja, da je količkaj dobrega storila za zgraditev minoritske cerkve. Zato bi o njeni dejanski vlogi glede samostana in minorit-ske cerkve verjetno pač več vedela povedati bivša župana.
Jakob Emersič
Podlehnik • Velike težave majhnih ljudi
Po Jadranu Tom Cruise, po Podle-hniku divje svinje
Podobnosti med v naslovu zapisanima dogodkoma oziroma dogajanjem res ni videti: edino povezavo je morda najti v popularni (pred)volilni krilatici podlehniskega župana, ki se je v srca svojih volivcev zapisal z besedami, da "majhnega človeka ni".
No, ampak o "velikih" ljudeh je znano skoraj vse; tako njihovi uspehi kot težave in tudi če samo slučajno zaplovejo v vode Jadrana, kar so prejšnje dni dokazovali hrvaški mediji; nič drugače pa ne bi bilo niti v Sloveniji, če bi Cruise slučajno odkril Piranski zaliv. Za "majhne" ljudi pa je značilno, da ostajajo skriti v ozadju, sami s svojimi bolj ali manj (ne)rešljivimi težavami, ki jih nihče noče videti ali slišati, še manj pa pomagati. In v tem pogledu je, kljub županovemu prepričljivemu sloganu, "majhnih" ljudi v Podlehniku izjemno veliko.
Med njimi sta tudi Marija Kozel in njen sin Miran Vinko, dva izmed tistih vse bolj redkih domačinov, ki še nekako poskušata preživeti na vidno propadajoči kmetiji v osrčju podlehniškega hribovja, bolj kot ne Bogu za hrbtom, do koder pa vendarle,
med zaraščenimi vinogradi pri- p^, letošnjega skromnega pridelka koruze so divje svinje že uničile.
pelje ozka asfaltirana cesta, ki se _
Mama Marija Kozel in sin Miran jo domačijo.
Foto: SM
Vinko ne vidita rešitve za svo-
kmalu zatem konča. Njuna zgodba za haloške kraje niti ni nič posebnega: vsakodnevo garanje v majhnem vinogradu in na nekaj arih travnikov ter njiv, ki so tako strmo položene v hrib, da mora človek, kot se reče, "zagristi v kolena", če se hoče prebiti do njih. Pa to sploh ni težava; takšnega življenja so tod okoli vajeni že od malih nog.
"Oba skupaj z mamo nimava nobenih dohodkov, razen njene skromne pokojnine, ki pa za preživetje ne zadošča. Pomagava si s kmetijo; malo grozdja, da je vino doma, pa nekaj živali v hlevu, ki se jih je prejšnja leta še dalo oskrbeti s tistim, kar so dale njive. Saj bi bilo treba še marsikaj narediti, hlev je potreben obnove, ampak denarja za to je vedno premalo. Zdaj pa tudi nima več smisla, saj nama očitno ne bo preostalo nič drugega, kot da prodava še zadnjo živino," nekako vdan v usodo začne pripovedovati Miran. Vzrok za njegovo obupanost, v kateri je vendarle še zaznati kanček jeze, pa ni starost ali oslabelost, ampak nemoč zaradi uničujočih pohodov vedno večjih krdel divjih svinj: "Začelo se je kakšnih pet, šest let nazaj, zdaj pa je stanje že nevzdržno. Štiri njive sva zaradi teh
divjih svinj že opustila, krompirja in pšenice zato nimava več, ostala je le še koruza, zdaj pa nama uničujejo še to. Prav minulo noč sem bil vso noč pokonci, da sem jih preganjal, saj se psov in laježa ne ustrašijo več! Ampak ko enkrat pridejo in potacajo ter uničijo pol njive, je dovolj le še en obisk, pa ne ostane za njimi nič več. Vedno več jih je v krdelu, skupaj z mladiči tudi po 30 ali več. Tako od koruze, kot kaže, letos ne bo nič in ne preostane
nama drugega, kot da prodava še zadnjo glavo v hlevu. Kako bova živela potem, me ne vprašajte!"
Miranove in Marijine njive v globeli pod domačijo niso posebno velike, vendar bi za domače potrebe zadostovale, če ne bi bilo te svinjske nadloge. Denarja za pošteno (ali električno) ograjo nimata. Na pomoč sta se obrnila tudi na domače lovsko društvo (LD), ki pa, kot pravita, doslej ni kaj prida storilo: "Tam pač pravijo, da so divje svinje po zakonu zaščitene, da samic z mladiči ne smejo streljati. Nekajkrat so poslali dežurnega člana društva, ki ostane do polnoči, ampak svinje največkrat pridejo tja po drugi zjutraj. Takrat pa lovcev ni več, saj pravijo, da imajo zjutraj službo in se morajo nas-pati."
Tudi z odškodninami zaradi uničenega pridelka, ki jih Miranu določijo člani LD Podleh-nik, je velik križ: "Ne vem, kako določajo višino odškodnine, saj nihče ni izobražen cenilec. Pač nekako po svoje, sam pa uradnega cenilca ne morem plačati, ker je predrag. Lani sem z velikimi težavami za vso škodo od LD dobil okoli 200 kilogramov stare luščene koruze, ki je bila tako
Od koruznega klasa po obisku divjih svinj ne ostane prakti~no nič ...
snetljiva, da je še kure niso hotele pozobati. S tem si nisem mogel pomagati, zato sem sam kupil 600 kilogramov koruze. Kako bo letos, še ne vem. Svinje so mi že uničile več kot pol pridelka, do trganja bo šlo po zlu vse. O kakšni odškodnini še nismo govorili. Zdaj koruze ne smem in niti ne upam potrgati do konca, ker mi potem pravijo, da sem jo pospravil sam in ne divje svinje. To, kar bo ostalo, če sploh bo kaj, ni vredno vloženega truda in denarja. Bolje je vse skupaj pustiti, naj zaraste!"
Težav z divjimi svinjami pa nimata le Miran in Marija, ampak tudi vse okoliške, še žive kmetije: "Že tako smo tukaj vsi reveži, zdaj pa nas uničuje še ta nadlega!"
Rešitev, če že ne v prepovedanem odstrelu, bi bila v postavitvi ustreznih ograj, za kar pa domačini nimajo sredstev. Na občino se po kakršnokoli pomoč doslej niso niti obrnili: "Saj ne verjamemo, da bi kaj rešili. Sam sem že pred dolgim časom povedal županu, da bi bilo treba nekako urediti vsaj odvodnjavanje pri tej asfaltirani cesti, ker mi vsa voda ob dežju zdaj priteka v hlev, a ga ni na spregled, narejeno pa tudi ni nič."
Težave imajo okoličani tudi s srnjadjo, ki jim požre vso deteljo, spomladi pa dela škodo v vinogradih.: "Ampak nič ni tako uničujoče kot te divje svinje, ki jih je vsako leto več. Resnično ne vemo več, kako naj si pomagamo pred njimi. Ali bo res edini izhod, da pustimo zarasti še te zaplate obdelane zemlje, prodamo živino in se vpišemo na seznam popolnih revežev, socialnih podpirancev?!"
Obup, gnev, jeza in celo solze ne potrebujejo komentarja. Jih bo kdo slišal, našel, pomagal — tem majhnim ljudem z za njih prevelikimi težavami?
Od tod in tam
Cerkvenjak t 19. Slovenskogoriški klopotec
Obnovljena dvorana kulturnega doma v Cerkvenjaku bo ta petek, 17. septembra, znova v znamenju festivala narodno-zabavne glasbe. Na festivalskem odru se bodo za nagrade strokovne komisije, ob~instva in za najbolj{o priredbo skladbe iz ljudske zakladnice potegovali: Polka punce, Šibov-niki, Brežiški flosarji, ansambel Krjavelj, Zre{ka pomlad, ansambel Špik, ansambel 7. raj in Gregor Mlinar s prijatelji, v vmesnem programu pa bo na povabilo kulturnega dru{tva nastopil Sre~ko Zorko, ljudski umetnik, ~lan skupine Frajkinclari. Tudi letošnji festival, za~el se bo ob 19.30, bo neposredno prenašal Radio Slovenske gorice. (Zmago Šalamun)
Lenart t Kolesarsko potepanje
V	petek, 3. septembra, je bila v avli Jožeta Hudalesa v Lenartu otvoritev razstave fotografij z naslovom Kolesarsko potepanje po Sloveniji in Istri. Matevž Cuček in Dejan Kramberger razstavljata nekaj čez 20 fotografij, na ogled pa je tudi album s 100 drugimi fotografijami, ki so nastale med kolesarjem proti morju. Na fotografijah je moč najti utrinke iz 122 mest in večjih krajev, ki so označeni na zemljevidu s 70 km dolge vožnje po Italiji in 226 km vožnje po Istri. Večer sta z glasbo popestrili kitaristki Tadeja Šnofl in Eva [krlec. (Zmago [alamun)
Miklavž t Francki in Francike
V	soboto bo v Miklavžu pri Ormožu ponovno veselo. Tokrat bodo prvič poskušali pritegniti obiskovalce od blizu in daleč na zabavno prireditev Srečanje Frančik in Frančkov. Skupaj jo organizirajo lokalno turistično in kulturno društvo ter krajevna skupnost. Soimenjaki in vsi zabave željni se bodo na prizorišču pričeli zbirati že ob 10. uri, ko bo za njih pripravljen sprejem s kulturnim programom. Druženje se bo nadaljevalo z družabnimi in športnimi igrami ter razglasitvijo naj Frančik in Frančkov. Svečano bodo odprli tudi Frančkovo pohodno pot, ki je dolga okrog dva kilometra in pelje mimo studenca s pitno vodo. Poleg vode pa bodo gostom ponudili tudi vino domačih vinogradnikov, vožnjo s kočijo in glasbo tria Prlek. Kotizacija znaša 2500 tolarjev, vsebuje pa buteljko, vinski kozarec za po-kušanje vina na stojnicah, kislo juho ali Frančkovo klobaso ter spominski obesek. (vki)
Biš t Gasilsko tekmovanje
Foto: ZŠ
V nedeljo, 12. septembra, je GZ Trnovska vas—Vitomarci organiziralo gasilsko tekmovanje v petih kategorijah: pionirji, pionirke, mladinke, člani A in člani B. V posameznikih kategorijah so zmagali pri pionirjih desetina PGD Biš, pri pionirkah PGD Vitomarci, pri mladinkah desetina PGD Biš, pri članih A in B pa desetina PGD Biš. Pokale in priznanja je gasilcem podelil podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič. (Zmago [alamun)
Ljutomer t Lovci razvili prapor
Foto: Miha Šoštarič
Lovska družina Ljutomer, ki ima trenutno 98 članov, je bila ustanovljena leta 1945, minuli konec tedna pa so pripravili prireditve, v okviru katerih so tudi razvili novi društveni prapor. Družina poseduje lovski dom ob mlakah v Mitrgi na Podgra-dju v občini Ljutomer, ki jih je uredila za vzrejo race mlaka-rice, pa tudi večjo spreletalnico za gojenje fazanov na robu Športno-rekreacijskega centra v Ljutomeru ter številne krmne njive in remize za divjad po celotnem lovišču, ki se razteza na 6500 hektarjih. Na sobotni slovesnosti so razvili prapor, kjer so lasten delež s pripenjanjem praporjev prispevala podjetja in zasebniki. Ob tej priložnosti je bila v lovskem domu na ogled slikarska razstava in razstava revitalizacije male divjadi ljutomerskega lovskega društva. (Miha [o{tari~)
Foto: SM
Prejeli smo
Obvestilo naročnikom CaTV Ptuj
Pod tem naslovom je gospod Matjaž Gerl v imenu KKS Ptuj, d. d., podal odgovor na ~lanek Iniciativnega odbora za za{~ito lastnine CaTV iz predprej{nje {tevilke [tajerskega tednika, vendar se z njegovimi navedbami ne moremo strinjati.
Zavedamo se, da so bralci Tednika od množice ~lankov o kabelski televiziji že utrujeni in morda ni umestno, da se zopet ogla{amo, pa vendar ...
Gospod Gerl ugotavlja, da gre v ~lanku iniciativnega odbora za provokativne in neresni~ne trditve, niti z besedo pa ne pove, katere trditve so to. Razumljivo, saj jih ni. S splo{nimi in near-gumentiranimi trditvami, ki ne zahtevajo nobene odgovornosti od pisca, pa je najlažje zavajati bralce.
Pri navedbah, ko pisec ~lanka ugotavlja znižanje knjigovodske vrednosti sistema v letu 2001,
pa to: primerjava cenitve sistema CaTV Ptuj iz leta 1995 in 2003 izkazuje pove~anje vrednosti sistema za cca. 50.000 ev-rov.
Iniciativni odbor je tudi seznanjen z vsebino ~lanka, ki ga je operater Ingel, d. o. o., dne 27. 07. 2004 poslal zaradi objave Štajerskemu tedniku, ki pa ni bil objavljen. V ~lanku je na-mre~ bila podana razpredelnica, s katero so bila prikazana vsa vlaganja operaterja od leta 1999 dalje.
Glej tabelo spodaj!
Zelo velikodu{na se nam zdi ponudba, da bo družba KKS Ptuj, d. d., jeseni v delih omrežja, kjer je to možno, omo-go~ila dostop do interneta. Ali gospod Gerl ne ve, da dosedanji operater že tretje leto omo-go~a dostop do interneta. Res da je župan ob~ine Ptuj z dopisom dne 05. 06. 2003 prepovedal nadaljnje {irjenje povezave z internetom podjetju Ingel, s tem pa prikraj{al mnoge potencialne naro~nike.
Nazadnje pa {e o javnem povabilu na razgovor. Dne 05. 07.
2004 je moral operater na podlagi za~asne odlo~be Okrožnega sodi{~a na Ptuju predati sistem ob~ini, ki pa je le-tega prenesla na Družbo KKS Ptuj, d. d. Javnost naj izve, da je ob tem {lo le za izro~itev klju~ev, ki omo-go~ajo dostop do sistema, na{e zahteve o kak{nem tehni~nem prevzemu in ugotovitvi vrednosti sistema, ki se prena{a, pa so naletele na gluha u{esa. Takrat smo se hoteli pogovarjati tudi z vami, gospod Gerl, in predlagali, da pri prevzemu sodelujete, pa ste bili žal na dopustu.
O upravi~enosti tega ali onega bodo najbrž odlo~ili naro~ni-ki, uporabniki in lastniki CaTV Ptuj. Mi pa smo pripravljeni na razgovor in smo vedno bili za to, v interesu uporabnikov omrežja, vendar smo vselej naleteli na gluha u{esa in oblastni{ko obna{anje.
Organizirajmo okroglo mizo, soo~imo argumente za to ali ono opcijo, za ta ali oni prav! Dajmo možnost tistim, o katerih se pogovarjamo — uporabnikom. Menimo, da je to prava pot! Ali ne?!
Iniciativni odbor CaTV Ptuj
leto	primarni	sekundarni	primarni	sekundarni	kabelska	kabelska	obnova	omaric
	kabli	kabli	oja~evalci	oja~evalci	kanalizacija	kanalizacija	bloki	
	m	m	kom.	kom.	fl 110 mm	do fl 63 mm	{t. stanov.	
1999	8564	63724	16	40	1776	2100	-	75
2000	2859	20114	29	47	180	1700	183	64
2001	2851	25630	20	15	456	-	299	35
2002	1500	36700	33	83	1368	1370	419	90
2003	4500	28400	-	72	1002	1650	385	40
2004	1000	6400	-	40	504	450	162	-
SKUPAJ: 21.274 m 180.968 m			98	297	5.286	7.270	1.448	304
Prejeli smo
@elimo pločnik in varnost
Po Slovenskogori{ki cesti se je furati fajn, pešačiti pa ne. V Primestni četrti Rogoznica, v Mestni občini Ptuj, nas živi 3.636 prebivalcev 4. septembra bomo praznovali naš prvi praznik v samostojni slovenski državi. Osrednja prireditev se bo pričela ob 14. uri v osrčju četrtne skupnosti, ob domu Slovenskogoriške čete na Rogoznici. Ob prazniku želim zapisati, kaj želimo in zahtevamo ljudje, ki v njenem osrčju živimo in ljudje, ki vsakodnevno prihajajo po opravkih, predvsem pešci in kolesarji. Potreb in problemov je veliko, ob prazniku pa zastavljam vprašanje, zakaj ob Slovenskogoriški cesti ni pločnika za pešce in kolesarje?
Verjetno na Ptujskem ni tako neurejenega krajevnega središča, kot je središče naše četrtne skupnosti, v katerem delujejo in poslujejo: otroški vrtec Troben-tica, cerkev Svetega Leopolda, enota Nove KB Maribor, Market Mercator, biffe Frakelj, prodajalna Elisa in dom Slovenskogoriške čete. V domu so: kulturna dvorana za kulturno in družabno dejavnost, sedeži četrtne skupnosti, društva upokojencev in kulturnega društva, kmetijska trgovina Polje Dom in stanovalci. Ob domu ni parkirnih mest in prehoda za pešce. Na prostoru, kjer bi moralo stati avtobusno postajališče, stoji ekološki otok, ki k kulturnemu domu prav gotovo ne sodi. Pri kapeli se na Slovenskogoriško cesto navezujeta cesta za Opekarno, Žabjak in Kicar ter cesta za otroški vr-
tec in Ulico Jožefe Lacko. Križišče je nepregledno, okolje kapele skrajno zanemarjeno. Vse to dovolj zgovorno potrjuje, da v našo četrtno skupnost vsaki dan prihaja zelo veliko ljudi, med njimi veliko pešcev in kolesarjev.
Po Slovenskogoriški cesti, Ptuj-Lenart, je gostota prometa zelo velika. Na križišču cest Ptuj-Lenart in Ptuj-Gornja Radgona prihaja zelo pogosto do trčenj avtomobilov zaradi neupoštevanja cestnoprometnih predpisov Od križišča naprej proti cerkvi smo priča poškodovanim vrtnim ograjam, ki jih povzročajo nevestni vozniki, ki drvijo skozi naselji Rogoznica - Nova vas pri Ptuju tudi preko 100 km na uro. Pred kraktim je podivjani voznik blizu križišča poškodoval kar tri avtomobile, zapeljal s ceste in podrl prometni znak in šest betonskih vrtnih stebrov. Sreča, da v tistem trenutku na tistem kraju ni bilo človeka. V takih razmerah pešačimo pešci ob robu Sloven-skogoriške ceste. Posebej nas je strah težkih tovornih vozil in priklopnikov, ki pogosto vozijo po skrajnem robu cestišča, po kate-
rem hodimo pešci od najmlajših do najstarejših.
Voznikom in vsem, ki ne verjamemo temu zapisu, priporočam enourni sprehod od rogozniške-ga križišča do cerkve, kajti po Slovenskogoriški cesti se je fura-ti fajn, pešačiti pa ne.
Volivci želimo o pločniku in varnosti slišati odločnejši glas naših štirih svetnikov v Mestnem svetu Mestne občine Ptuj. Priporočamo tudi zbore volivcev. V času krajevne in vaške samouprave smo imeli redne zbore krajanov, na katerih smo lahko sooblikovali razvojno in finančno politiko krajevne skupnosti in občine, sedaj v naši opevani demokraciji pa nas nihče nič ne vpraša. Ali je to demokracija?
Kljub vsemu, kar nas teži, veselo praznujemo naš prvi praznik z iskreno željo in odločno zahtevo, da se pločnik ob Slo-venskogoriški cesti čimprej zgradi!
Slika: križišče cest Ptuj-Lenart in Ptuj-Gornja Radgona na Ro-goznici, kjer najpogosteje trčijo osebni avtomobili, zaradi nespo-štovanja cestnoprometnih predpisov.
Slika in besedilo:
Feliks Bagar
Minimundus
Svetovne znamenitosti v pomanjšani različici se bodo med 15. in 28. septembrom 2004 preselile v Europark. Več na www.europark.si.
îimoxii»
Nakupovalno središče Maribor
Ptuj • Boris Voglar - Billy
Obožujem fotogra jo
Boris Voglar - Billy se s fotogra jo ukvarja že kakšnih 20 let, od otroštva, zato ni ~udno, da jo naravnost obožuje.
Kako to, da se kot sociolog ukvarjaš s fotografijo?
"Sociologija me je v bistvu pripeljala nazaj k fotografiji. Na začetku {tudija pedagogike in sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti sem se namreč zaradi pomanjkanja časa moral odreči tako ukvarjanju z glasbo kot s fotografijo, s katerima sem se ukvarjal že pred {tudijem. Sele v času absolventskega staža pri {tudiju sociologije medijev sem se spet srečal s fotografijo. Ob lastnem delu uživam tudi ob razstavah, ki jih pri nas ne manjka, {tudiju monografij in druge strokovne literature ter periodike."
Ali je pri nas možno preživeti s fotografijo?
"Mislim, da je, a le za pe{čico ustvarjalcev, ki so v to investirali res sebe v celoti. Tako dosegajo cene na trgu za dela Stojana Kerblerja okrog 60.000 SIT, fotografije Hermana Pivka pa so naprodaj lepo uokvirjene za 110.000 SIT. V medijih proslavljen profesionalec Arne Hoda-lič se zgraža nad uredniki, ki so zgroženi, ko jim pove, da za objavo ene svoje fotografije zahteva 30 evrov."
Kako dolgo se ukvarjaš s fotografijo?
"S fotografijo se ukvarjam od otro{tva. Kakih 20 let."
Koliko fotografij si posnel?
"Ne vem natančno. Bo tam nekje 4000. Sele zadnja {tiri leta
Foto: Dženana Becirovic
Ptujčan Boris Voglar
fotografiram intenzivneje, bolj načrtno, prej je bilo to vse bolj spontano in priložnostno. Sedaj delam tudi za razstave, prej sem pa bolj zase in za prijatelje."
Kje vse si že razstavljal?
"Do sedaj sem razstavljal na skupinskih in samostojnih razstavah vsaj 20-krat, in to predvsem v zadnjih dveh do treh letih. Na delavnicah sem sodeloval s tandemom Son-DA, Mihom Horvatom in Metko Golec. Razstavljal sem že v Kolnki{ti, Galeriji Magistrat, ClD-u, Galeriji Media Nox, Pekarni, Fotoga-leriji Stolp, knjižnici Solskega centra na Ptuju in letos redno po mariborskih knjižnicah s serijo Graffiti bridge od Dupleka preko Rotovža, Hoč, Tabora in {e kje. Moje fotografije pa so krasile tudi stene Univerzitetne
knjižnice v Mariboru z razstavo Lilly was here, pt. ll."
Prihodnje leto pripravljaš retrospektivo.
"Ob dejstvu, da se je v teh letih v arhivu nabralo kar nekaj posnetkov, in ob prvem posnetem avtoportretu v letu 1985 je retrospektiva nekako logična poteza. Z Vladom Forbicijem, galeristom v Tenzorju, sva dogovorjena, da bo naslednje leto en termin na voljo za postavitev kolekcije fotografij."
Načrti za prihodnost?
"Predvsem bi se želel izpopolniti v koncertni fotografiji, ta me {e najbolj veseli. Predstaviti imam namen tudi celotno kolekcijo izbranih najbolj{ih fotografij z različnih več kot 150 jazz in rock ter pop koncertov."
Dženana Becirovic
Ptuj • Peter Krojsl, prvak v stylingu avtomobila
Nori na avtomobile
Styling avtomobila je relativno mlada tekmovalna disciplina, ki postaja vse bolj priljubljena tudi pri nas. Letos smo tudi Ptuj~ani dobili prvi klub, kjer ~lani strokovno skrbijo za urejenost svojih jeklenih konji~kov, tako od znotraj kot tudi od zunaj.
Tuning fre aks klub šteje 30 fantov Eden izmed njih, Peter Krojsl, je 12-kratni prvak v stylingu. Kot je dejal Peter, gre pravzaprav za konji~ek, ki v Sloveniji gledano s finan~ne plati {e ni razvit, saj nobeno tekmovanje v Sloveniji ne nagrajuje zmagovalcev. Petrov avto, v katerega je vložil dvakratno vrednost samega avtomobila, je predelan do potankosti. Dve leti je trajalo, da je avto takšen, kot je danes, vanj pa je vložil kar 340 ur dela. Pravi, da so mu bili urejeni avtomobili zmeraj vše~, pred štirim leti pa se je odlo~il, da tudi sam preuredi svojega je-
klenega ljubljen~ka. V Sloveniji je precej tovrstnih tekmovanj, v času poletja pa potekajo skorajda vsak vikend. Kriteriji, po katerih izbirajo zmagovalce, so izredno strogi, zato zmagajo res najbolj{i. Ocenjuje se vse, od zunanjega izgleda, opreme, kvalitete predelave avtomobila, luči do motornega prostora, glasbe in ozvočenja. Tekmovalci tekmujejo v različnih kategorijah, in sicer v samem stylingu, glasnosti glasbe in drag raceu, kjer odlične rezultate dosega Ptujčan Tomaž Merc. Člani ptujskega Tuning freaks kluba se lahko po-
hvalijo tudi s petimi priznanji, ki so si jih prislužili na tekmovanju v Kopru, ki je potekalo minulo soboto. Zraven Petra so si pokal prislužili Ga{per Vidovič (Audi), Miha Brencl (Audi), Dejan Pernat (Passat), enega pa so prejeli za obisk naj{tevilčnej{ega kluba. Letos pa jih čakajo {e tri pomembna tekmovanja, in sicer v Gro-suplju, Zlatoličju in Portorožu. Konec avgusta pa so člani kluba Tuning freaks pripravili tekmovanje tudi na Ptuju pred Pomaranča barom.
Dženana Becirovic
Foto: Dženana Becirovic
Peter v družbi svojega jeklenega konjička.
L	J				
				V	_K
W gcrflmBGi]
mm ©Mii^s ikmrn
Ponudba velja od 16. septembra do 23. septembra 2004
Vse cene so v SIT.
Naniinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO
Programer pripoveduje: Ko mi je {lo vse narobe, sem pozno ponoči obupan natipkal: "Jebi sef
Odgovor je bil: "Strojna oprema manjka!"
***
"Zakaj sta se Franc in Vera
ločila?'
"Zaradi oči."
"Kako? Ne razumem! Zakaj zaradi oči?'
'On je videl samo njo, ona
pa tudi druge.'
***
Zakonski par pride h ginekologu po nasvet, kako naj seksata med ženino nosečnostjo. Doktor pojasni: "V prvi tretjini nosečnosti lahko seksata normalo, v drugi tretjini v pasjem položaju, v zadnji tretjini pa v volčjem položaju..'
'V volčjem položaju?' se čudi mož.
"Ja. Uležete se pred luknjo in tulite!'
***
Na domačo zabavo je bil med ostalimi gosti povabljen tudi župnik. Med zabavo je od{el v strani{če, in ko se je vrnil, se mu je vsa dru{čina glasno smejala. Nerodno mu je bilo, ni pa vedel, čemu se smejejo, zato je kmalu zapustil zabavo. Naslednji dan je srečal enega od udeležencev zabave in ga vpra{al: "Zakaj ste se mi pa včeraj tako smejali?'
"Ali si na strani{ču videl sliko gole deklice?' "Sem..'
"In si videl figov list na njenem mednožju..' "Sem.'
'No, vidi{. Ko nekdo dvigne figov list, zazvoni v dnevni
sobi gostitelja..'
***
Župnik in rabin se skupaj peljeta v vlaku. Župnik vpra{a: "Pri vas je prepovedano jesti svinjino, kajne? Pa ste jo kljub temu kdaj poskusili?' "No, ja, dvakrat sem jo pa res. Kaj pa vi? Pri vas je zaukazan celibat. Pa ste kdaj gre{ili?'
"No, ja, enkrat, dvakrat sem res," prizna župnik. 'Je pa sigurno bolje kot pra-{ič, kajne?' mu reče rabin.
Osebna imena • Več domišljije v zadnjem desetletju
Marije, Francki, Tončki in Ivančki
še dobro, da imamo Slovenci priimke, čeprav tudi ti vedno ne rešujejo zagat, ki se pojavljajo v raznih uradnih postopkih, ko pride do neljubih zamenjav soimenjakov. Če bi ostali samo pri imenih, bi bila zmešnjava popolna.
Pri skoraj dveh milijonih prebivalcev imamo namreč v državi evidentiranih le nekaj ve~ kot 37.500 razli~nih imen. Srečnežev, ki imajo unikatno oziroma edinstveno ime, je v dvomiljon-ski množici le 25.000, 4000 pa je takšnih, ki imajo le enega soime-njaka.
Najpogostejša imena
Kar sedem osebnih imen je takšnih, ki jih nosi več kot 20.000 ljudi, kar pomeni, da ima 12 odstotkov državljanov enega od teh imen.
Najštevilčnejše osebno ime v Sloveniji je nesporno Marija; v naši državi jih je namreč kar 80.829. Daleč zadaj na drugem mestu je ime Ana (31.189), sledijo pa še: Irena (13.072), Jožefa (12.843) in Maja (12.086).
Najpogostejše moško ime je Franc (35.526), sledijo pa mu: Janez (27.865), Anton (25.117), Jožef (24.552) in Ivan (24.134).
Vsa omenjena imena, z nekaj spremembami v vrstnem redu glede na pogostost, so pri poimenovanjih otrok prevladovala vse do začetka 70. let prejšnjega stoletja. Po letu 1961 se med prvimi petimi najpopularnejšimi moški-
mi imeni prvič pojavita Robert in Andrej, med ženskimi pa Mojca in Tatjana. Vrstni red popularnosti pa se prvič popolnoma spremeni šele v desetletju od 1971 do 1980. Najbolj pogosta imena med fanti v tem obdobju postanejo: Boštjan, Andrej, Robert, Marko in Aleš, med dekleti pa: Nataša, Mateja, Mojca, Petra in Barbara. Do leta 1990 se med najpogostejšimi imeni pojavijo še Gregor, Rok, Nina in Anja, v zadnjem desetletju pa so že popolnoma prevladala kratka imena, med katerimi vodijo Luka, Jan, Rok, Žan, Nejc, Anja, Nina, Sara, Ana in Nika.
V Podravju največ Marij in Francev
Po zadnjih uradno zbranih podatkih imamo v podravskih občinah daleč največ moških po imenu Franc, saj jih je kar 7552. Po številčnosti pojavljanja tega imena smo krepko na prvem mestu med vsemi slovenskimi statističnimi regijami, saj toliko Francev nimajo nikjer drugje po državi. Enako velja za ime Ivan (5019) in Jožef (4985). Nadpovprečno pogosti sta še imeni Anton (4251) in Janez (3793), vendar imajo An-
tonov in Janezov nekoliko več v osrednjeslovenski regiji, kjer nas pa, po drugi strani, lepo prekašajo tudi po številu prebivalcev. Če bi pogostnost teh imen ugotavljali v odstotkih, bi lahko rekli, da smo v Podravju "nepremagljivi" po številu Frančkov, Jožkov, Ivančkov, Tončkov in Janezov, hkrati pa to kaže, da so bili naši stari starši tudi veliki tradicionalisti pri podeljevanju imen svojim naslednikom.
Nič kaj ni drugačna slika pri ženskih imenih. Absolutno najpogostejše je Marija; kar 14.307 jih je v tem koncu Slovenije. Več
jih imajo le v osrednjeslovenski regiji, kjer jih je 17.666. Marija je tudi edino ime, ki se prav v vseh slovenskih regijah uvršča na prvo mesto po svoji pogostnosti. Enako velja za drugo najpogostejše ime Ana; v Podravju jih je 4696, v osrednjem delu države pa 7610. Zato pa v Podravju držimo prvo mesto po številčnosti imen Terezija (2550), Jožefa (2191) in Irena (2136). Ob tem je zanimiv še podatek, da je med vsemi naštetimi imeni, ki se pojavljajo skozi vsa obdobja, v zadnjem desetletju pa je še pridobilo na popularnosti, ime Ana. Vsa ostala t. i.
Foto: Martin Ozmec
Računalniški kotiček
Ej Slovene', kje si?
Govorimo o računalniškem opismenjevanju v Sloveniji, a kaj ko je to bolj nepismenost kot pismenost. Kaj je to e-mail, kako brskam po internetu, kako ugasnem računalnik ... Takšni in drugačni strahovi se dogajajo dnevno v našem računalniškem poslu. Saj ne da bi uporabnike računalniške opreme žalil, a včasih so to banalni primeri. V letih svojega računalniškega dela sem doživel že marsikaj. Enkrat sem se peljal v Ljubljano, ker stranki ''ni deloval'' računalnik. V bistvu je čistilka miško izmaknila iz računalnika in stranka ni mogla klikniti na ikono edinega programa, ki so ga uporabljali. O.K.! Kilometrina in mala dnevnica, saj ni tako hudo, je pa včasih zelo stresno. Sicer z leti dobiš že trdo kožo, te pa določene stvari še vedno zbodejo. Imel sem primer gospe v Mariboru, ki je sinu kupila najnovejši računalnik z ''oh in sploh'' opremo. Ker ga je kupila pri podjetju, kjer sem prej delal, sem ga stranki dostavil in ga priklopil. Ko sem jih ''uvajal'' v delo, so me prosili,
naj jim nastavim še internet in elektronsko pošto. ''Ni problema,'' sem jim rekel in vprašal, kje imajo telefonski priključek. Niso ga imeli, ker so ''moderna družina in imajo samo GSM aparate''. Na koncu je bil novi računalnik pokvarjen, ker ni dostopal na internet. Ena ura razlage je bila komaj dovolj, da sem jim dopovedal, da za povezavo do interneta potrebujejo vsaj navadni telefonski priključek. Huh, je bilo stresno!
Ja, včasih je tako, da moramo računalničarji imeti zelo močne živce. Predstavljajte si, kako bi miške, monitorji in ostala računalniška "navlaka" letela po zraku zaradi jeze. Hmm! Bilo bi zelo zanimivo gledati. Od daleč, seveda.
Zadnjič sem v roke dobil računalniške in ostale prospekte s tehnično robo iz ZDA. Cene stare 2 tedna. Res neverjetno! Na primer 15'' LCD monitorji so od 219 dolarjev naprej, 17'' LCD monitorji pa od 249 dolarjev naprej. Za informacijo, vrednost dolarja je ni-
te ugodnosti namenje
m naročniliom:
-	20% popust pri malih ogiasih,
-	TV okno (48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta giasbe in zabave),
-	brezplačne občasne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Gremo na počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...),
-	poštna dostava na dom,
-	sodelujete v nagradnem žrebanju Centra Aerobike,
-	stari in novi naročniki Štajerskega tednika sodelujete v nagradnem žrebanju Aerokluba Ptuj in z malo sreče poletite daleč med oblake.
v
StmersU
TEDNIK
tradicionalna imena namreč počasi izginjajo.
Dvojna in
moško-ženska imena
Večina imen, sestavljenih iz dveh imen, se pojavlja samo enkrat. Najpogostejše dvojno žensko ime je Ana Marija, s katerim je v Sloveniji poimenovanih več kot 1.300 žensk. Več kot 500-krat se pojavita tudi imeni Marija Ana in Marija Magdalena. Dvojno ime je veliko pogosteje dodeljeno ženskam, saj se najpogostejše moško dvojno ime Peter Pavel pojavi le 76-krat. Drugo najpogostejše je Franc Jožef (56), tretje pa Žan Luka, ki jih je 47 in so bili vsi rojeni po letu 1991.
Z nekaterimi imeni so poimenovani tako moški kot ženske, npr.: Saša, Vanja, Ivica, Joža, Petja, Andrea. Ime Saša ima blizu 4.400 oseb, od tega tretjina moških.
SM
(vir: SURS)
žja od eura. Wireless routerje 54 Mbit imajo od 39 dolarjev naprej, wireless kartice pa od 19 dolarjev naprej.
Kako bi bilo dobro imeti računalniško mrežo brez kablov. Brez RJ-45 vtikačev in vtičnic Brez HUB-ov in SWITCH-ev. Kdaj bo to? Čez 5 let, mogoče že čez 3 leta. Se že veselim. No, pa da omenim še GSM telefone. Trenutni hit je GSM z ''voki-toki'' funkcijo. Prevladujejo preklopni telefoni, a vse dobite zastonj ali za 1 dolar.
Tokrat malo skačemo iz teme v temo, pa dajmo Slovenci preveriti politično spletno stran http://mid.govsi/mid/mid.nsf in kaj se trenutno godi na našem ministrstvu za informacijsko družbo. Prebrali bomo kaj o tem, da se je Slovenija znašla na seznamu najbolj tveganih držav za elektronsko poslovanje. Našli bomo tudi brošuro o nevarnostih in pasteh piratstva, ki je lepo stripov-sko obarvana.
In če malo klikamo po spletni strani, ugotovimo, da se vsebina vrti okoli ''protipiratstva'' in varnega poslovanja, kar je seveda dobro in pohvalno.
Do naslednjič uživajte!
Ivan Krosi
É lo
riíícjrajujsiíi obsiojscs In novs niiracnlks Srajsrsksgii isclnlkii ossrn brs^pJačriih obiskov Csnira asrooiks prsjrnsia:
Dušan Orešek, Poljska c. 29,2251 Ptuj
Silva Jumerovič, Kraigherjeva 7,2325 Kidričevo
_____________________________________

AEROKLUB PTUJ

Panoramski let s pomočjo Aerokluba Ptuj prejmejo:
Elica Lah, Kraigherjeva 16,2250 Ptuj Adolf Majcenovič, Ekartova 42/b, 2204 Miklavž na Dr. polju Alojz Gregorec, Rucmanci 51/b, 2258 Sv. Tomaž Anton Rihtar, Prešernova 20/a, 2250 Ptuj
NAROČILNICA ZA
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
NAGRAJENCI PREJMEJO NAGRADE PO POSTI
RADIO TEDNIK Ptuj d o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Barcelonski pločniki (2)
Ženska, ki maha v pozdrav
V Lloret de mar smo prispeli ponoči. Ob prihodu v središče je bilo vse živo. Utripalo je z vseh koncev in krajev, ljudje so hodili sem in tja, iz diskotek je odmevalo. Meni pa ni bilo nič kaj za zabavo. Sklenil sem, da se naspim, ker sem bil zelo utrujen. Seveda mi to kasneje nikakor ni uspelo, ker so padli vsi plani o poštenem počitku v vodo.
Nočno življenje je pač res treba doživeti. Če je zraven se španska glasba in odlična sangria, pa sploh. V enem od barov so priredili ve~er flamenka in {panske etno glasbe. Ja, temu se pa res ne gre upreti. In komaj vstopiš, že te fotografirajo, in potem ko gledaš, ponudijo fotografije za spomin na večer flamenka. Kako znajo Španci tržiti svojo umetnost in sploh kulturo! Z nenavadnimi, ampak očitno donosnimi nasprotji, sem se srečal še večkrat. Pravzaprav je povsod kultura združena še z zajetno trgovino. In seveda so me uspeli prepričati, da sem na eni od fotografij vreden pogledov, in sem jo kupil.
No, naslednji dan sem se svoji podobi le nasmejal. Po odličnem zajtrku pa je sledilo odkrivanje mesta. Najprej sem odkril, da je utrip iz prejšnje noči povsem ugasnil. Trgovine so bile v glavnem zaprte, prav tako bari, gostilne in restavracije. Ker so drugi še spali, sem si lahko privoščil individualni ogled. In jasno, da sem se spet najprej sprehodil do plaže, ki je tudi to jutro ponujala zanimive razglede. Na eni strani dolge vrste hotelov, pod njimi peščena plaža in nekaj prvih jutranjih občudalcev morja, na drugi pa spet za Costa Bravo tako značilni elementi — pečine, galebi, zelenje, ki je dišalo z vseh smeri. S takim pogledom sem sedel na klop v enem od parkov in sem odklopil čisto vse. Vsaj za nekaj minut. Kajti že malo za tem sem pomislil na Španijo. Kaj sploh vem o tej deželi? In še bolj Kataloniji, katere del sem pravzaprav obiskal?
Katalonija je ena od 17 polavtonom-nih pokrajin, ki sicer spada k Španiji, vendar ima visoko stopnjo neodvisnosti. Taka ureditev — na pokrajine — se je oblikovala na poti v demokracijo po smrti diktatorja generala Franca leta 1975.
Kljub svoji ogromni velikosti pa Katalonija predstavlja le dobrih šest odstotkov španskega ozemlja, znotraj pokrajine pa živi le okrog petnajst odstotkov Špancev. V številkah je to nekaj manj kot štirideset milijonov. Pri razumevanju te pokrajine pa je pomembno še nekaj — je gospodarsko najbolj razvit del španske drža-
ve, saj proizvede okoli dvajset odstotkov španskega bruto domačega proizvoda. Razdeljena je na štiri province, ki so na-ravnogeografsko in tudi pokrajinsko zelo raznolike. Pirineji in rodovitne doline v Lleidi in Gironi, divje pokrajine Lleide, vinogradi Pedenesa in vrhovi Montserra-ta ter četrta, ki jo predstavlja prav Costa
Brava, znotraj province Girona. Slednja je povezana z eno najbolj cvetočih panog v gospodarsvu zadnj a leta—s turizmom. Ta se je ob Costa Bravi vsekakor razvil. Razumem, zakaj. Mešanica že omenjenega "natrpanega turizma" in tihi, še neokrnjeni deli na pravljičnih pečinah, kjer sem bil tisti trenutek tudi sam. Pogled navzdol mi je razodel le ogromni gmoti neba in morja in galebe, ki so se poigravali z vetrom.
Ja, res, vse skupaj že diši po sceni kakega osladnega romana, ampak ko stojiš tam, res tako doživljaš. Sklonil sem se čez ograjo in zagledal nekaj turistov, ki so se postavljali ob kip ženske z dvignjeno roko, ki stoji visoko na pečini in že od daleč maha prihajajočim ladjam. To skulpturo sem kasneje srečal še nekajkrat. Na raznih plakatih, razglednicah in seveda spominkih. Ženska,
BOHINJ
2* apartmaji Triglav, cena po osebi, brezplaïno do 12 let
od15.972D/N od 4.980 POREČ
2* hotel Delfin, Zelena laguna (dodatni dan samo 4.990 SIT) do 25.975D/POL 24.950 BAVARSKI GRADOVI
avtobus, vključene vstopnine v tri gradove in ladjica
9.ioy2D/POL 29.900
HVAR z letalom
2* Dalmacija, polet letala iz Ljubljane v Split
i9.9y7D/P0L 59.900
TURâjA,AnUllja
3* hotel, polet iz Ljubljane (14D samo 98.300 SI'O
i9.9y7D/P0L 69.900
TUNIZIJA, Monastir
5* Dar Hayet polet z avstrijsidh letališč
28.9/7D/POL 84.000 TURâjA,Antalija
3* Orange Fun Wbrld, polet iz U, brezplačno parkiranje na Brniku
19.9/7D/AI 87.200 EGIPT, križarjenje po Nilu
5* ladja + hotel, naj bo potovanje užitek, odlično slovensko vodenje
24.9., 22.1 OVBD 159.900
SONČEK !
TUI potovalni center Ptuj 02/749 32 82
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sonc:hek.com
Ptuj • Obnova nekdanje grajske konjušnice
Najemnik, javi se!
18. avgusta se je pričela toliko pričakovana in želena, a obenem nujna rekonstrukcija nekdanje konjušnice oziroma grajske restavracije, ki sameva že od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Rekonstrukcijo izvaja ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz sredstev strukturnih skladov EU, kar pomeni, da denar za obnovo ne prihaja direktno iz sredstev ministrstva za kulturo, ki so namenjena za spomeniškovarstvene akcije in projekte. Pogoj za pridobitev teh sredstev pa je bil tudi, da objekt postane v določenem času tržno uspešen. Pokrajinski muzej je zato že v tem času moral določiti povečanje obiska na gradu, ki bo posledica odprtja nove restavracije. Za povečan obisk se na ptujskem gradu ni bati, v letošnjem letu padajo vsi dosedanji rekordi v obisku, na ptujski grad je letos prišlo že za 50 odstotkov več obiskovalcev kot v lanskem letu. Samo avgusta je grad obiskalo 6800 posamičnih gostov, predvsem tujcev. Takega obiska na ptujskem gradu v enem mesecu še ni bilo. To kaže na to, da so s promocijo, prireditvami, prepoznavnostjo res na pravi poti. Z restavracijo se bo njihova ponudba samo še dopolnila in izpopolnila, grajska restavracija je edina pomanjkljivost naše ponudbe, poudarja Aleš Arih. "Imamo odlično
Foto: Črtomir Goznik
Rekonstrukcija nekdanje konjušnice se je pričela 18. avgusta in mora biti končana v 150 dneh.
ponudbo, manjka pa res ta gostinski del."
Rekonstrukcija mora biti končana v 150 dneh, pogodba je z izvajalcem del podjetjem Granit, d. d., Slovenska Bistrica, sklenjena na ključ, kar pomeni, da se znesek, potreben za sanacijo, naj ne
Foto: Črtomir Goznil<
Aleš Arih: "Kdor čaka, dočaka ..."
bi poviševal. Glede na to, da so že prvi posegi na gradbišču pokazali na nove statične in gradbene probleme, je vprašanje, če bo vzdržala. Vodja delovišča je Slavko Kolarek, ki je povedal, da je na delovišču vsak dan 12 delavcev in 2 strojnika. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih je povedal, da takšno stanje zahteva poostreni projektantski in gradbeni nadzor, stalno so tudi v stikih z ministrstvom za kulturo oziroma z ljubljansko ekipo, ki budno spremlja dogajanje na gradbišču. Gre za star objekt, v katerem je potrebno nenehno kaj reševati.
Najemnika vztrajno iščejo
Po sklepu ministrstva in glede na pogoje za pridobitev sredstev iz strukturnih skladov mora biti objekt predan namenu do konca leta 2007. Ker pa bo gradbeni del končan do konca leta, je nesmiselno čakati do leta 2007. Aleš Arih pravi, da so napeli vse sile, da bi že v času rekonstrukcije pridobili bodočega najemnika, ki bo opravljal gostinsko dejavnost na tem eminentnem območju
ki maha v pozdrav, je namreč zaščitni znak tega kraja. Daje mu posebni pečat s prizvokom razvitega turističnega mesta. Spustil sem se navzdol, da bi si nepremično gospodično pobliže ogledal. Kdo je njen avtor, nisem izvedel, sem pa videl, da nekateri posedajo ob obali, ob njenem kipu, na kamnih, in kasneje izvedel, da ji mnogi pripisujejo tudi zdravilno moč.
V daljavi se je približevala ogromna turistična ladja, pogled na desno pa je razkril podobo starodavne zgradbe, ki se je dvigala visoko med drevesi in grmovjem. Do tja pa je bilo še daleč. Dolga pot navzgor ti vzame kar veliko časa in je primerna za pravo rekreacijo. Je pa bila ta zgradba zaprta in od blizu pravzaprav nič posebnega. Pravo razočaranje za tolikšno pot ...
David Bedrač
Ptuja. Odkar je prišel na čelo Pokrajinskega muzeja Ptuj, si je prizadeval, da bi čim prej prišlo do obnove nekdanje restavracije; obnova je bila tudi točka njegovega programa, s katerim je kandidiral na mesto direktorja. V pripravah na obnovo tega objekta je bilo potrebno premagati marsikatero oviro, tudi urediti vprašanje lastništva, zato se je vse skupaj vleklo po polževo. "Muzej čaka sklep vlade, ki bo prenesla upravljavsko funkcijo na Pokrajinski muzej Ptuj. To pomeni, da bomo mi tudi uradno upravljali z državnim premoženjem. V tem primeru tudi z nekdanjo konjušnico oziroma bodočo restavracijo. Dve leti pa je star projekt namembnosti tega objekta. Vsi smo vztrajali pri tem, da nekdanja konjušnica postane restavracija in ne kaj drugega, kar bi bilo tudi možno."
Rekonstrukcija objekta obsega gradbeno obnovo objekta, obnovo kompletnega ostrešja, kritine, fasade, stropov, notranjih nosilnih sten in neposrednega dostopa do objekta. Naslednja faza je dokončanje ureditve notranjsti objekta v gradbenem smislu in montaža opreme, ki bo potrebna. Slednje pa bo že v pristojnosti bodočega najemnika.
Grajska restavracija in ne kaj drugega
"Seveda bi bilo najboljše, če bi bil najemnik že znan. Izbrali ga bomo na podlagi razpisa, ki ga bo izvedlo ali ministrstvo za kulturo ali muzej. O tem še ni odločeno. V muzeju se s tem vprašanjem ukvarjamo že dlje časa. Med potencialnimi najemniki je tudi Perutnina Ptuj s svojim gostinstvom, to ni nobena skrivnost. Vrata pa ostajajo odprta tudi drugim. Trdno sem prepričan, da mora biti najemnica finančno in organizacijsko sposobna, tudi kapitalsko močna firma, ker na grajskem hribu želimo imeti grajsko restavracijo, ki bo primerna za to okolje, ki bo drugačna od klasičnih restavracij, ker to Ptuj potrebuje. Veseli bomo vsakogar, ki bo ugriznil v to jabolko. Želimo si, da bi skupaj z najemnikom uredili lep objekt, ki bo v ponos Ptuju in se bo s celovito ureditvijo vključeval v grajski kompleks."
Sočasno z rekonkstrukcijo nekdanje grajske konjušnice bodo potrebno območje tudi infrastrukturno uredili. To naj bi bila obveznost mestne občine Ptuj.
Numerolog svetuje
P

Šifra: 1942
Rojeni ste 3. v mesecu z naslednjo kar-micno nalogo: 12 + 17 = 29.
Vas rojstni datum je vibracija, ki prinaša avtoriteto, ambicije in nasploh močne energije, ki se izražajo tako na fizičnem, čustvenem in duhovnem področju. To je tudi energija, ki vlada logiki, zakonu in denarju, religiji, filozofiji, intuiciji in tudi vsemu, kar je povezano z zemljo ali zgrajeno iz zemlje, ker je to datum, ki prinaša mnogo t. i. zemeljske energije. To je tudi energija, ki ne vzdrži v podrejenem položaju in se tudi težko prilagaja, zato se je potrebno izogibati egoizmu in trmi.
Vaše ime (12) pa je energija, ki prinaša izkoriščanje s strani drugih in človek je postavljen v vlogo žrtve. Tuja bremena prevzema predvsem na svoja ramena, torej na mesto svojih rešuje probleme in težave drugih, kar pa daljnoročno vedno prinaša nezadovoljstvo in seveda izkoriščanje. Lepo je pomagati, vendar vse mora imeti svojo zdravo mejo, kajti vedno je najpomem-
bnejša ljubezen do samega sebe. To pa pomeni, da mora človek delati na sebi, duhovno rasti, si pridobiti zaupanje vase in samozavest ter se tako naučiti postaviti se zase.
V vašem priimku (17) se skriva ena izmed tistih energij, ki ne prinašajo preveč zadovoljstva, miru in harmonije v človeka. To je energija, ki lahko prinaša marsikaj v materialni sferi življenja vključno z vztrajnostjo, delavnostjo in morda tudi z dolgim življenjem, ne prinaša pa dovolj ljubezni, da bi lahko bil človek miren in zadovoljen. To je energija poslovnosti, financ in politike, manj pa duhovnosti, samozavesti in ljubezni.
Iz vaše numerološke analize je razvidno, da posedujete močno, pozitivno in stabilno vibracijo datuma rojstva ter ime in priimek, ki sta sicer skladna z njim, vendar pa sta sami po sebi precej neugodni vibraciji, ki človeku ne omogočata, da bi se znal dobro postaviti zase in tudi ne prinašata preveč notranjega miru in zadovoljstva. To se tudi odraža v energiji skupnega števila imena in priimka (29), ki je izrazita vibracija težav ter konflikta z nasprotnim spolom.
Tudi vzdevka nista energiji, ki bi prinašali bistveno spremembo stanja, zato bi ju bilo najbolje opustiti. Energije, ki vam prinašajo umirjenost, ljubezen in ustvarjalnost so vibracije, ki se označujejo s števili 6 (Alja), 24 (Emelina) ali 33 (Polonija) v imenu ter 27 v priimku.
Šifra: 1962
Rojeni ste 17. v mesecu z naslednjo življenjsko nalogo: 12 + 20 = 32.
Vaš datum rojstva (17) je ena izmed tistih trdih vibracij, ki prinašajo marsikaj v materialni sferi življenja vključno z vztrajnostjo, delavnostjo in morda tudi z dolgim življenjem, ne prinaša pa dovolj ljubezni, da bi človek lahko bil miren in zadovoljen. To je energija poslovnosti, financ, politike, reda, discipline, manj pa duhovnosti, samozavesti in ljubezni. Čeprav je lahko človek, ki je rojen s takšno energijo, zelo ljubeč in čuteč, pa na okolico mnogokrat ne deluje tako. Ni slučaj, da največ ljudi prav z energijo števila 17 prosi za nu-merološko analizo. Predlagam, da rojstni dan praznujete 24. v mesecu, ki je mnogo ugodnejša
Pravni strokovnjak svetuje
Nasveti za hitrejše reševanje sodnih zadev
Nadaljevanje iz prejšnje številke
5/ Če je nadzorstvena pritožba vložena pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, jo minister odstopi predsedniku sodišča in lahko zahteva od njega, da ravna po določbah drugega odstavka tega člena in ga o ugotovitvah ter ukrepih obvesti.
6/ Minister, pristojen za pravosodje ter sodni svet, lahko od predsednika sodišča zahtevata poročilo o vseh vloženih nadzorstvenih pritožbah v določenem obdobju ter o ukrepih, ki so bili v zvezi s tem sprejeti."
Nadalje citiram št 73. čl. ZS, ki se, spremenjen z ZSDZS (Ur. l. RS št. 28/2000) glasi: "V primerih iz prejšnjega člena lahko predsednik sodišča višje stopnje odredi sam ali na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje, pregled poslovanja sodišča v zadevi, v kateri se stranka pritožuje in o ugotovitvah, če je pregled opravljen na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, poroča ministru.
Pregled poslovanja iz prejšnjega odstavka lahko predsednik sodišča višje stopnje odredi tudi na obrazložen predlog disciplinskega tožilca ali disciplinskega sodišča, ki ju določa zakon, ki ureja sodniško službo."
C/ Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njeni protokoli
To konvencijo in protokole, s katerimi je bila konvencija spremenjena in dopolnjena, je leta 1994 sprejel oz. potrdil (ratificiral) državni zbor RS, kar je objavljeno v Ur. l. RS št. 33 z dne 13.06.1994.
Posledice ratificiranih mednarodnih pogodb, med katere je
šteti tudi zgoraj omenjeno konvencijo
V 153. členu Ustave RS je med drugim tudi določeno, da morajo biti naši zakoni v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. V 3. členu Zakona o sodiščih je zapisano, da je sodnik vezan tudi na ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo.
Kakšne določbe vsebuje zgoraj omenjena konvencija o človekovih pravicah, o kateri pišem v tem članku?
Prvi stavek 6. člena konvencije se glasi: "Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku določi nepristransko, z zakonom ustanovljeno sodišče."
13. člen konvencije določa: ^"Vsakdo, čigar pravice in svoboščine, zajamčene s to konvencijo, so kršene, ima pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi in to tudi, če je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti."
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu
Za zagotovitev spoštovanj a obveznosti, ki so jih sprejele pogodbenice s konvencijo in njenimi protokoli, je ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu (v nadaljevanju bom uporabljal le oznako "Evropsko sodišče").
Kdo se lahko obrne na Evropsko sodišče?
To lahko stori katerakoli oseba, nevladna organizacija ali skupina posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev pravic, priznanih s konvencijo in njenimi protokoli.
Kdaj sme Evropsko sodišče obravnavati zadevo?
To sme šele potem, ko so bila pred odmačimi organi izčrpana vsa pravna sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava in v šestih mesecih od dne, ko je bila sprejeta dokončna odločitev po notranjem pravu. (glej člen 35 protokola št. 11).
Kaj lahko stranka v primeru kršitve njene pravice do sodne odločitve o njeni zadevi brez nepotrebnega odlašanja, zahteva od Evropskega sodišča?
Zahteva lahko denarni znesek kot potolažbo za povzročene duševne bolečine, neprijetnosti, strah itd., ker se je njena zadeva tako dolgo reševala.
Opozoril bi še na članek gospe Vanesse Čokl, objavljen v "Večeru", dne 04.08.2004 pod naslovom "Odškodninska grožnja: 800 milijonov" in s podnaslovom "Sloveniji grozi definitivna ugotovitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da nima učinkovitega pravnega sredstva zoper kršitve sojenja v razumnem roku." V tem članku je tudi zapisano, da je bilo konec minulega leta pred strasbourskim sodiščem nad 700 slovenskih pritožb, od katerih sta se dve tretjini nanašali na nerazumljivo dolgo reševanje sodnih zadev.
Mirko Kostanjevec
energija kot pa energija izražena s številom 17.
V priimku (20) pa se nahaja energija, ki prinaša spremembe, nestanovitnost, podrejenost in nestalne razmere po eni strani, občutljivost, navezanost in domišljijo po drugi ter prijateljstvo, romantiko, intuicijo in dober stik z denarjem po tretji strani. To je izrazito duhovna energija, ki kar kliče po duhovni rasti ter delu na samem sebi, ker ljudem s takšno energijo često primanjkuje samozavesti in zaupanja vase. Ta energija mnogokrat pomeni tudi pomanjkanje ljubezni v otroštvu in mladosti. Potrebno je vedeti, da otroci niso naša lastnina in da je vsak človek, tako tudi otrok, unikat in v bistvu svet za sebe ter da je potrebno razvijati v njem tiste darove, talente
in sposobnosti, ki jih nedvomno ima.
Iz vašega numerološkega stanja je moč videti, da posedujete močno, a neugodno vibracijo datuma rojstva ter energijo imena (12), ki je sicer skladna z njim, vendar pa je sama po sebi vibracija, ki človeku onemogoča, da bi se znal temeljito postaviti zase in ima zaradi tega često težave s pomanjkanjem samozavesti, kar se kaže v nemiru, napačnih presojah in odločitvah. Tudi energiji priimka in vzdevka (20, 11) nista tisti vibraciji, ki bi prinašali zadovoljstvo v življenje in bi se jima bilo najbolje izogniti. Različne teža-
ve prinaša še posebej energija vzdevka (11), ki je ravno tako kot energija števila 20 v velikem nasprotju z energijo števila 17. Te pa po železnih pravilih numerologije nikakor ne smejo biti skupaj v analizi, ker so si preveč različne in ne delujejo najbolje na človeka.
Tudi vam prinašajo precej več zadovoljstva vibracije, ki se označujejo s števili 6 in 24 v imenu ter 9 in 27 v priimku.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raiceva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Duševno zdravje
Težave s profesorjem
Sanja ima že lep čas težave s profesorjem, ki seji vsiljuje na vsakem koraku. Vrti se v z:a~aranem krogu, saj ne ve, kako bi ravnala, da ne bi prizadela njegovih ~us-tev in da zaradi tega, ker ne goji simpatij do njega, ne bi imela nepotrebnih težav, še posebej pa, da to ne bi vplivalo na njeno oceno pri predmetu, ki ga omenjeni profesor poučuje v njenem razredu.
Izpodatkov, ki so v vprašanju, sklepam, da gre za dijakinjo. Nikakor ni v soglasju s pedagoško funkcijo profesorja, da bi izkoriščal svoj položaj in izkoristil svojo dijakinjo v namene, ki vsekakor sodijo v okvir kaznivih dejanj. Menim, da mora Sanja stopiti skupaj s svojimi starši do ravnatelja srednje šole in jasno predočiti, kaj doživlja in kaj se dogaja. Ravnatelj(-ica) mora ustrezno ukrepati in preprečiti nadaljnje Sanjine težave, četudi bi to vplivalo na možnost slabše ocene. Sem mnenja, da lahko Sanja odgovarja pred komisijo in s tem zmanjša verjetnost subjektivnega maščevalnega odnosa, ki pa vsekakor ne ravna v skladu s pričakovanji pedagoške stroke.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Nasvet za kmetovalce
Siliranje koruze
Koruza je naša najpomembnejša poljščina. V zadnjih letih pa še bolj pridobiva na
veljavi zaradi enostavnosti pridelave, nezahtevnega kolobarja, visoke energetske vrednosti ter enostavnega spravila. Siliranje koruze je najcenejši način spravila velikih količin hranilnih snovi, ki smo jih pridelali na naših njivah.
Siliranje cele rastline
S siliranjem cele rastline lahko pridelamo do 30 ton pridelka suhe snovi na hektar z visoko vsebnostjo energije.
Koruzo je enostavno silirati zaradi vsebnosti obilice energije, ki je potrebna za mlečnokislin-sko vrenje, ki je pogoj za dobro konzerviranje silaže. Večina go-vedorejcev pri nas že dobro obvlada ta postopek, velikokrat pa se postavlja vprašanje, kako brez analize ugotoviti najprimernejši čas za siliranje posameznega hi-brida.
Iz analiz krme je razvidno, da so najkvalitetnejše silaže tiste, ki vsebujejo med 35 in 40 % su-šine. Take silaže vsebujejo največ mlečne kisline, ki je osnovni pogoj, da lahko brez konzerva-sov pripravimo kvalitetno silažo. Večina pridelovalcev pri nas ne ugotavlja sušine v koruzi, zato je potrebno uporabiti druge načine določanja optimalnega roka siliranja.
Dve tretjini hranilne vrednosti koruzne rastline je v storžu,
zato moramo čas siliranja prilagoditi zrelosti zrnja. Prerano siliranje pomeni precejšnjo izgubo hranilnih snovi. Pri siliranju pa se zaradi preveč vlage tvori oce-tna kislina, ki ima močan vonj, silaža je zakisana in živina jo nerada je. Prezrela silaža ima v sebi nekaj več hranilnih snovi, manjša pa je prebavljivost in ješčnost, poveča pa se tudi možnost naknadne fermentacije.
V Evropi se je v zadnjih letih uveljavila nova metoda ugotavljanja primernega termina na osnovi mlečne črte v zrnu. Metoda je zelo enostavna in s precejšnjo gotovostjo lahko določimo optimalni rok siliranja.
Postopek: Na njivi izberemo povprečen storž ter ga prelomimo na polovico. Nekaj zrn v sredini storža vzdolžno prerežemo z britvico ali ostrim nožem. V zgornjem delu zrna bomo opazili temnejši ali voščeni del zrna, v spodnjem tanjšem delu zrna pa svetlejši mlečni del zrna.
Optimalni rok za siliranje cele rastline je, ko je meja med voščenim trdim in mlečnim delom med polovico in zgornjo tretjino zrna.
Za siliranje koruze velja enako kot za vsa siliranja, da mora biti opravljeno v čim krajšem možnem času, sproti potlačeno ter silos takoj po končanem siliranju pokrit. Če je siliranje dobro opravljeno, ni razlike v kvaliteti silaže med stolpnim in koritas-tim silosom. Več napak se pojavlja pri samem pokrivanju in odvzemu silaže.
Silos mora biti pokrit nepro-dušno ter vsaj deloma obtežen po celi površini, predvsem zaradi naknadne fermentacije pri odvzemu silaže ko lahko zrak prodre pod folijo in povzroči maslenokislinsko vretje oziroma kvarjenje. Površina odvzema silosa mora biti prilagojena številu živali v hlevu oziroma odvzemu. Dnevni odvzem silaže mora biti poleti najmanj 14 cm, pozimi pa 7 cm, da ne pride do segrevanja. To velja tako za siliranje cele rastline kakor tudi za siliranje zrnja.
Pri polni zrelosti vsebuje rastlina 58 do 62 % vode. Ta nizka vsebnost povzroča izgube pri siliranju in otežuje tlačenje. Previsoka vsebnost vlaknine v zrelih rastlinah pa zmanjšuje prebavljivost.
Siliranje zrnja
Koruza je zrela, ko se na konici zrna pojavi temna plast. Po tem času se pridelek hranilnih snovi več ne povečuje, potrebno je le počakati na optimalno vlago za spravilo.
Optimalni rok za siliranje celega zrnja je, ko opazimo na konici zrna temno plast. Najprimernejša vlažnost zrnja za siliranje je med 28 in 38 % vlage.
V svetovalni slubži na Ptuju lahko kmetovalcem brezplačno izmerimo količino vlage v zrnju in tako določimo tudi primeren čas za siliranje.
Kmetijska svetovalna služba:
Ivan Brodnjak, ing. agr.
Info
Glasbene novice!
Reklamiranje nove glasbe je v svetu prava znanost, za katero stoji in skrbi štab strokovno usposobljenih ljudi. Vsak od njih ima to~no dolo~ene naloge za dosego kon~ne-ga cilja, ki je prodati ~im ve~ nosilcev zvoka!
Največji britanski zabavljač ROBBIE WILLIAMS je datiral 18. oktober za izid njegove zgo{~enke najve~jih hitov Greatest Hits, na kateri bo 17 znanih hitov z albumov Life Thru A Lens, Ive Been Expecting You, Sing When You're Winning in Escapology ter dva nova. Najavni komad nosi naslov RADIO (***) in vsebuje adrenalinsko povezavo med rockom in popom. Druga nova pesem je Misunderstood in bo uporabljena v filmu Bridget Jones: The Edge Of Reason.
Glasbena založba Sony je ponudila priložnost super bandu iz 80. DURAN DURAN, da za njih posname album z imenom skupine. Stari mački {e znajo, kako se streže stvari in tako se predstavljajo v odličniformi v energičnem elektro rock komadu SUNRISE (****), kije uporabljen tudi v uvodu ameri{ke televizijske nadaljevanke Queer Eye For Straight Guy.
Avstralski vizionar NICK CAVE je kar lep čas v Parizu snemal dvojno velikoplo{čo Abbatoir Blues / The Lyre Of Orpheus, katere producent je Nick Launay. To je izvajalčev že 13. projekt, pri katerem tudi tokrat sodeluje zasedba The Bad Seeds, ki je pridodala kar nekaj nepričakovanega tempa v raznoliko rock skladbo NATURE BOY (***).
Eden najbolj kontraverznih izvajalcev je MARILYN MANSON, ki je pred leti nameraval nastopiti v Ljubljani, a je koncert odpadel, ker naj bi pevec na odru mučil živali. Vsaj {kandal daje temu "odpičenemu" gospodu dodatno moč, ki jo bo tudi sedaj dobro unovčil v temačni elektro rock priredbi klasike PERSONAL JESUS (**) skupine Depeche Mode iz leta 1988.
PRELUDERS so v Nemčiji prevzele vlogo popstars atrakcije za skupino No Angels. Dekleta so ubrala najlažjo pot do slave, saj so kopirale evergreen skupine Katrina & The Waves WALKING ON SUNSHINE (***) in mu dodale lahkoten pop/rock pridih!
Britanska diva LISA STANSFIELD je zaokrožila prvi del solistične kariere s prerezom najbolj{ih del Biography. Sedaj snema za manj{o založbo ZTT, pri kateri bo ob koncu meseca septembra iz{la tudi plo{ča Moment. Idejni oče tega projekta je Trevor Horn in zapoku{inoprihajata dve novi pesmi. Prva je soulovska uspavanka EASIER (****), medtem koje druga kombinacija r&b-ja in finega funkyja v pesmi TREAT ME LIKE A WOMAN (***).
Ameri{ka izvajalka CIARA je novo odkritje založbe Zomba. Se-ksi mulatka je kar nekaj tednov skakala proti vrhu ameri{ke Bil-lboardove lestvice, ki ga je pretekli teden tudi osvojila z groovy r&b komadom GOODIES (***). V njem kot gost ali raper sodeluje Petey Pablo in ga je produciral Lil Jon (avtor Usherjevega hita Yeah).
Eden izmed leto{njih največjih hitov je gotovo I Don't Wanna Know; izvajajo ga Mario Winans & Enya & P. Diddy. Letos smo že imeli mo{ko in žensko različico pesmi Fuck It oziroma F.U.R.B. v izvedbi Eamona in Frankee. Tako se je pojavila tudi ženska malo bolj sporna verzija zgoraj omenjenega hita z naslovom YOU SHOULD REALLY KNOW (***), ki jo sedaj izvajajo PIRATES & ENYA & SHOLA AMA & NAILA BOSS.
TWISTA ima status najhitrej{ega raperja na svetu. Potem ko je nekaj let deloval v ozadju, je letos udaril z No 1. hitom v ZDA z naslovom Slow Janz. Da pa ima fant vsaj malo smisla za poslu{-ljivo glasbo, je dokazal v valujoči kombinatoriki soula, r&b-ja in rapa v komadu SUNSHINE (***), ki temelji na samplih pesmi Lovely Day Billa Whithersa.
David Breznik
-T-7-7- INtJliy <X Jdlllillll	-^-^
B. DBSESIDN - Aventura 3rd Wish & Baby Bash rDHAGOSTEA DIN TEI - Haiducii 0 Zdïîb^ 8. BUBBLIN - Blue \ -g.-^DVE YDUR BODY - Nina^BkrA" . TIŒSE WDHDB - Natasha BadUfiBlď
v/sak^ sr<ed^ m<e<d K		AO \n 2.O. ur^
	1	
Kdo je režiser filma Kralj Arthur? Odgovor:_

NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Franc Pernek, Slomškova 20,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgome pošliite do ponedeljka, 20. septembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 ^ Inlo).
Glasbeni kotiček


Prodigy
Always Outnumbered, Never Outgunned Maverick / XL
Rave pospeševalci Prodigy so si za svoj četrti studijski album privoščili precej svežega. Za frontmana Liama Howletta je bila ta mutacija vse prej kot ambicija po vnovičnem eksperimentiranju. Najti so morali namreč izvirno rešitev za popravni izpit — za izpit, ki ga z zadnjim, neuspešnim comebac-kom leta 2002, niso opravili. Po hitu Baby's Got a Temper je namreč prišlo do hude stagnacije, na katero se je Liam bojda odzval tako, da se je dobesedno kar s kladivom spravil nad lasten album in skupne vaje lepo prešprical.
Na novem albumu je tako zaznati svež veter in pa nove vplive — vse od hiphopa naprej. Prvi single in videospot nosi naslov Girls in lepo napoveduje celotno glasbo z albuma. Maxim in Keith Flint, slednji kot frontman skupine samo
Filmski kotiček
Kralj Arthur
Zgodba, ki je vzpodbudila ta film, je nastala že pred leti, ko je scenarist in zgodovinar David Fran-zoni prvi~ sli{al za rimskega poveljnika Lucija Artorija Kasta. "Bilo je v času, ko se še nisem poklicno ukvarjal s pisanjem filmskih scenarijev," pripoveduje Franzoni. Veliko časa sem preživel v knjižnicah in se poklicno in ljubiteljsko posvečal zgodovini. V roke mi je prišla študija nekega študenta, v kateri je Arto-rij Kast omenjen kot možna geneza legendarnega kralja .Arthurja. Tega nisem nikdar več pozabil in tema me je dobesedno obsedla."
Večini običajnih, tudi potencialnih gledalcev tega filma pomeni kralj .Arthur legendarno, bolj mistično kot realno osebnost, ki pooseblja vzpon Britanije iz mračnega srednjega veka in njeno združitev pod vladavino enega močnega in pravičnega vladarja. Toda veličastni Camelot kralja .Arthurja in vitezov okrogle mize ter dam, odetih v saten in svilo, o katerih obstajajo zapisane prve romantične zgodbe nekje okrog 9. in 10. stoletja našega štetja, ima svoje korenine v preprosti rimski utrdbi južno od Hadrijanovega zidu v 5. stoletju po Kristusu. V tem času se je krhala moč rimskega imperija, ki je opuščal oddaljene utrdbe svoje vladavine eno za drugo, starosel-ska plemena pa so prelivala kri v malenkostnih spopadih za premoč. To so izrabljala močnejša ljudstva, ki so si ozemlje južno od Velikega zidu, poprej pod trdno
KRALJ ARTHUR Igrajo: Clive Owen, Joan Gruf-fudd, Keira Knightley, Mads Mikkelsen, Joel Edgerton Režija: Antoine Fuqua Scenarij: David Franzoni Producent: Jerry Bruckheimer
Glasba: Hans Zimmer Dolžina: 126 minut

U
^ "4L

na papirju, sta žal nekako odstotna. Jasno je, da je to izključno Howlettov album. Po eni strani škoda že zaradi vizualne podobe — Flintova divja frizura in nešteti piercingi so velikokrat naredili še boljšo reklamo za bend. Toda resnici na ljubo, tisti, ki je lansiral Prodigy na vrhove lestvic, je bil producent Liam Howlett.
.Album .Always Outnumbered, Never Outgunned kaže hudo voljo po eksperimentiranju in pretvarjanju lastne glasbene zgodovine, formule dancea in punka v zanimivo zapakirani rejverski kombinaciji, toda brez nekdaj obvezne rejverske piščalke. Je pa še nekaj res — ob številnih drugih skupinah Prodigy, za razliko od nekdaj, danes niso več tako odštekano drugačni, kot so bili ob svojem prvem velikem postanku na zvez-
O
dniškem nebu. Niti z bizarnim oblačenjem.
Album lahko označimo kot nevihtno mešanico samplov, rohne-čih tolkal in zanimivih kitarskih rifov. Dejstvo je, da bodo Prodigy z novim albumom obdržali svojo staro publiko, toda brez rekruti-ranja novih fenov (na albumu je veliko takega materiala, ki bi lahko pritegnil celo rokerje) se jim bo tudi ta comeback ponesrečil. Prodigy tokrat poskušajo povezati dance in rock, nekatere pa bo morda pritegnilo k poslušanju že sodelovanje igralke Juliette Lewis (poslušajte pesem Spitfire). Gla-
I •
mur plošče pa se tukaj še ne konča. Brata Gallagher sta svojo agresijo posodila zaključni pesmi Shoot Down, Liam na vokalu, Noel pa na basu. Posnetek dokazuje, da bi tudi Oasis lahko postali punk bend, in to prav dober, če bi se jim kdaj zahotelo. Kool Keith sodeluje v pesmi Wake Up Call, ki vsebuje kar nekaj rapa, pa do hiphopa stare šole v pesmi Girls. Skratka, pripravite se, Prodigy še enkrat poskušajo priti na vrh, z uradnim datumom izida 14. september.
Grega Kavčič
rimsko upravo, hoteli podrediti s severa (Pikti), z zahodne, morske strani (Škoti) in s severovzhodne in vzhodne strani, od koder so začeli svoj mogočni in krvavi pohod Sasi. Po umiku Rimljanov z otoka so tamkajšnji prebivalci, ki so prevzeli rimsko kulturo in način življenja, ostali prepuščeni sami sebi in sovraštvu domorodnih britanskih Keltov, ki so že v času rimske oblasti bojevali gverilski boj proti Rimljanom. Nihče pa ni bil in bi ne mogel biti kos vdorom osvajalskih Sasov. Porimljanjeni Britanci so se obrnili po pomoč k tistim, ki so v sebi združili najboljše obeh kultur in ki so to deželo pojmovali kot svoj dom. To so bili vojaških tehnik vešči rimski vojskovodje, ljudje, kakršen je bil Artorij, otrok Rimljana in Britanke, naklonjen starodavnim verovanjem in hkrati nepokvarjen pristaš krščanske vere, ki jo je kot uradno že nekaj stoletij pred njim prevzel Rim.
"Hotela sva novo, svežo zgodbo o Arthurju, Guineveri in vitezih in hotela sva jo predstaviti z igralci, ki jo znajo povedati na drugačen, stvarnejši način. Vsi so morali biti Evropejci, ki jim je legenda in njena zgodovina blizu in imajo do nje skoraj osebni odnos," pripoveduje režiser .Antoine Fuqua. Bruckheimer je za vlogo Arthurja izbral Cliva Owena; pred leti ga je videl v filmu Krupje in igralec ga je prevzel s svojo nadarjenostjo. "Na platno je vnesel avtoritativnost in
karizmo, s katerima je filmski kralj Arthur postal popolna podoba legendarnega junaka," zatrjuje producent. Znal je združiti mistiko, napetost notranje razdvojenosti in odločnost človeka, ki ga doslej poznamo predvsem po upodobitvah iz poznejšega, veliko bolj romantično opisanega časa. Prav tako drugačna je Gunivera; mlada angleška igralka Keira Knightley (videli smo jo v Piratih s Karibov) pripoveduje, kako nenavaden in celo strašen se ji je zdel njen lik, ko je prebrala scenarij. "Vsekakor ni nekakšna krhka damica v stiski, ki išče zavetje in oporo v moškem.
Moja Guinevera je borka, bojevnica; ženska, ki si upa moškemu povedati v obraz, kar mu gre, mu z lokom in mečem stopiti ob stran v bitki in hip nato z žensko nežnostjo ublažiti njegove rane. Včasih sem se je naravnost ustrašila in upam, da se je bodo tudi gledalci." Po drugi strani pa je Keira uživala v vlogi; noben telesni napor ji ni bil odveč in večji del težavnih prizorov je odigrala brez dvojnice. Zanjo se je bolj bal režiser kot ona sama; ko je videl odrgnine in modrice, ki jih je staknila, je zaskrbljeno spraševal, ali potrebuje morda zdravnika. Keira pa je brezskrbno odgovorila, da ji ni nič in takoj odkorakala nazaj na snemanje. Antoine je bil osupel. Keira je le hudomušno pripomnila: "Ves čas me je obkrožalo sedem postavnih fantov v usnju. Bi si dekle lahko želelo kaj več?"
Ce/DB
CID
RAZSTAAVA: do 20. septembra je na ogled razstava počitniške foto delavnice
CAMERA OBSCURA in FOTOGRAM: sreda, 22. septembra, ob 18. uri; ODPRTJE RAZSTAVE SLIK: ALEKSANDRE VIDOVIČ, prof likovne pedagogike
PONUDBA REKREACIJE IN NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA: AEROBIKA —prijave do 24.9. dvakrat tedensko—gibanje in sproščanje DEBATNI KLUB — NOVO! — prijave do 24. 9., enkrat tedensko — za dijake, ki razmišljajo s svojo glavo in se želijo izpopolniti v veščinah javnega nastopanja
FILMSKA SEKCIJA — NOVO! — prijave do 22. 9. in na prvi filmski projekciji na ta dan, enkrat tedensko — ogledi filmov in debate o njih za mlade ljubitelje filma
FOTO SEKCIJA—NOVO! — prijave do 24. 9., za starejše osnovnošolce, ki se želijo ukvarjati s fotografijo
KITARA — prijave do 24. 9., enkrat tedensko — za vse mlade, ki se želijo naučiti igrati na kitaro, ne glede na predznanje — pouk poteka individualno, lahko pa tudi v dvojicah
NADALJEVALNI TEČAJ POGOVORNE ITALIJANŠČINE — prijave do 24. 9., enkrat tedensko — za mlade, ki so se že nekaj naučili in bi želeli svoje znanje izpopolniti
Informacije o natančnih terminih in načinu dela dobite vsak delavnik od 8. do 15. ure osebno, telefonsko, lahko pa tudi po elektronski pošti.
CID je odprt: vsak delovni dan od 9- do 18. ure, informacije od 8. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Kuharski nasveti
Krompir
Krompir je eno izmed najpogostejših živil, nase in tuje kuhinje, in to najbrž ravno zato, ker ponuja toliko raznovrstnosti in raznolikosti in je dostopen vsem. Ker ga v prehrani uporabljamo že vse od časa Marije Terezije, ga imajo radi tako mladi kot starejši ljudje. Priprava krompirjevih jedi tudi ni tako zahtevna.
Danes imamo na tržišču različne sorte krompirja, ki jih lahko uporabljamo za točno določen toplotni postopek, tako da večinoma čvrste sorte uporabljamo za pečenje, cvrenje in tiste jedi, kjer želimo, da krompir po kuhanju obdrži lepo obliko, na primer pri francoski solati. Delno čvrste sorte krompirja uporabljamo prav tako za pečenje, cvre-nje in praženje, mokaste sorte pa so primernejše za pripravo krompirjevega testa.
Krompir je kot živilo izredno cenjen in uporaben, cenimo ga zaradi škroba, njegovih beljakovin, nekaterih mineralnih snovi in vitaminov Jedilno kakovost določajo njegove notranje las-tnosti—čvrstost, moknatost, vlažnost in sestava ter barva mesa. Uporaba krompirja je zelo raznovrstna, energijska vrednost krompirjevih jedi, ki niso močno zabeljene, je sorazmerno nizka in ravno zaradi tega so krompirjeve jedi tako priljubljene. Iz krompirja pripravljamo juhe, pri-kuhe, priloge, solate, cmoke in narastke. Krompir je primerno živilo za pripravo slanih in sladkih jedi. Priljubljena pa je tudi priprava krompirjevega testa.
Krompirjevo testo spada med gnetena testa. Za njegovo kvaliteto je pomembno razmerje med količino krompirja in moke. Uporabljamo škrobnati krompir, ki naj bo suh. Krompir skuhamo in še mlačnega pretlačimo, nato mu dodamo mešanico ostre in mehke moke, lahko tudi samo ostro moko, za rahljanje dodamo še malo maščobe oziroma margarine ali masla. Če testo po pripravi dalj časa kuhamo,
dodamo se vezivno sredstvo oziroma jajca, da nam jedi ne razpadejo. Če dobimo zelo vlažno oz. pacasto testo, lahko dodamo se pšenični zdrob. Testo rahlo solimo, ne glede, ali pripravljamo slane ali sladke jedi.
Iz krompirjevega testa si lahko pripravimo tri večje skupine jedi, krompirjeve cmoke, ki so lahko sladki in jih ponudimo kot sladico ali slani in jih ponudimo kot prilogo ali kot uvodno jed. Krompirjevi svaljki in hrustavci
Krompirjevi žličniki
30 dag krompirja, 25 dag moke, 1 jajce, 1 vrečka suhega kvasa, 1/41 mleka, 8 dag margarine, 6 žlic olja. 1 žlica sladkorja, 1 žlička cimeta — za posip.
Krompir olupimo in ga v slani vodi skuhamo, kuhanega od-cedimo, pretlačimo in ohladimo. Kvas razmesamo z malo mlačnega mleka. Iz krompirja, moke, zmehčane margarine, jajc, kvasa in preostalega mleka na hitro zgnetemo kvašeno testo. Dovolj zgneteno pustimo vzhajati 20 minut. Posebej segrejemo maščobo. Z žlico zajamemo testo in ga polagamo v segreto maščobo. Cvremo na vsaki strani 2 minuti. Preden ponudimo, po-tresemo s sladkorjem in cimetom.
Avtorica Slavica Krivec
pol gladke moke, če ste uporabili škrobnati krompir, pri čvrstih sortah uporabimo samo ostro moko. Dodamo še 1 jajce in 3 dekagrame pščeničnega zdroba. Če dobimo precej mehko testo, naslednjič dodajmo samo ostro moko, jajce in zdrob, in sicer ko se krompir popolnoma ohladi.
Iz tako pripravljenega testa si lahko pripravimo veliko različnih jedi. Krompirjeve svaljke, v kolikor svaljke poljubno panira-
so slane jedi in jih najpogosteje ponudimo kot priloge ali samostojne jedi skupaj z omakami, krompirjevi štruklji, ki so polnjeni z najrazličnejšimi nadevi, kuhani v kuhinjskem prtiču ali foliji in poljubno zabeljeni.
Za vse omenjene skupine jedi si pripravimo osnovno krompirjevo testo, ki ga pripravimo iz pol kilograma olupljenega in na krhlje narezanega krompirja, ki mu prilijemo vodo in solimo ter damo kuhat. Lahko kuhamo tudi cel neolupljen krompir. Kuhan krompir odcedimo, še vročemu dodamo 3 dekagrame masla ali margarine in ga pretlačimo skozi pasirko ali cedilko. Mlačnemu krompirju dodamo 18 do 19 dekagramov moke, pol ostre,
Mokri smrček
Vprašanje bralca Martina iz Ptuja: Imamo psico čistokrvno nemško ovčarko. Zanima nas, kdaj je najprimernejši čas za parjenje psice, saj smo že večkrat poskusili, vendar psica ni bila breja. Hvala za odgovor.
Odgovor: Uspešno parjenje in brejost pri psicah je v veliki meri odvisna od določitve najugodnejšega časa parjenja. Le-tega lahko zanesljivo določimo s poznavanjem spolnega ciklusa živali ter opazovanjem zunanjih znakov, vaginoskopskimi pregle-
di ter merjenjem koncentracije spolnih hormonov v krvni plazmi psice.
Določanje optimalnega časa za parjenje je pomembno predvsem z vidika, da lastniki živali potujejo s svojo živaljo na parjenje v oddaljene kraje oz. čas med
mo in ocvremo, dobimo ocvrtke ali hrustavce. Tem lahko izboljšamo videz in okus tako, da v krompirjevo testo vgnetemo manjšo količino sesekljanih zelišč, drobnjaka, peteršilja, špinače in blitve. Lahko tudi kuhano in sesekljano meso, perutnino, ribe, prekajeno svinjino, tudi sesekljano lupinasto sadje, kot so orehi, lešniki in mandlji, odvisno od tega, kako jih ponudimo. Če jih ponudimo kot prilogo k mesnim ali zelenjavnim jedem, dodamo manj dodatkov, v kolikor jih ponudimo kot samostojne jedi ali kot uvodne jedi, naj bodo dodatki čim bolj domiselni in raznoliki. Če jih ponudimo kot sladico, dodamo lupinasto sadje ter druge sladke dodatke.
dvema spolnima ciklusoma, ki je ob neuspešnem parjenju izgubljen.
Glede na lastnosti jajčne celice je najugodnejši čas parjenja 48 ur po LH-valu, vendar lahko plodno obdobje, to je čas, v katerem lahko psica postane breja, traja od 3 dni pred do 7 dni po LH-valu.Veljalo naj bi pravilo, da psica v obdobju ovulacije ne zavrača samcev, vendar moramo imeti v mislih tudi dejstvo, da lahko psice ovulirajo tudi 5 ali celo 30 dni po začetku pro-estrusa in da bo v takih primerih parjenje neuspešno. Pri pregledu brisov vaginalne citologije običajno svetujemo, da psico večkrat parijo. Najzanesljivejša metoda za določanje optimalnega časa za parjenje je merjenje koncentracije pro-gesterona, katerega koncentracija narašča skladno z LH-valom. Merjenje se izvaja 3-krat tedensko, običajno teden dni po pojavu izcedka. Po opisanem načinu določanja najugodnejšega časa za parjenje naj bi po nekaterih avtorjih postalo brejih 94 % psic z normalno plodnostjo. Ker je
Za krompirjeve štruklje krompirjevo testo razvaljamo na pomokani deski, lahko pa oblikujemo tudi pravokotnik kar z rokami, da se testo na desko ne prime. Testo razvaljamo 1 centimeter na debelo. Nato ga premažemo z razžvrkljanim jajcem in potresemo z nadevom. Za tiste, ki jih še niste pripravljali, poskusite najprej s prepraženimi drobtinicami, ki jih svetlo rjavo prepražimo na margarini, tako da je zmes gosto tekoča. Nadevamo jih lahko tudi s prepraženo čebulo, med katero smo zmešali nekaj sesekljanih listov špi-nače ali blitve. Preden štruklje zavijemo, jih potresemo s koščki ovčjega sira. Nadev je lahko sestavljen tudi iz kuhane zelenjave, kot je grah, korenje, brokili, ker je v tem času tudi veliko gob, lahko tudi s prepraženimi gobicami.
V kolikor štruklje pripravljamo kot samostojno jed, jih lahko nadevamo tudi z mesno sekani-co oziroma mletim mesom, ki ga nekoliko bolj začinimo. Vse omenjene štruklje nato zavijemo in položimo na kuhinjsko krpo, ki smo jo dobro potresli z ostro moko. Povežemo z vrvico in kuhamo 40 minut. Voda naj počasi vre. Namesto kuhinjske krpe lahko uporabite tudi folijo, ki jo na rahlo premažete z belim oljem in temeljito zavijete. Če testo razvaljamo bolj na tanko, kot 1 centimeter, štruklje kuhamo le 20 do 30 minut. Kuhane vzamemo iz vode, počakamo 5 do 10 minut, jih odvijemo, narežemo in ponudimo kot prilogo ali samostojno jed. Če jih ponudimo kot samostojno jed, zraven serviramo solato.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
metoda razmeroma draga, se večina ljudi odloča za določanje optimalnega časa na osnovi opazovanja zunanjih znakov, tj. barve izcedka in privolitve psice, da sprejme samca.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Ko se v vrtu poletje umakne jeseni
Ob zamenjavi letnega z jesenskim časom se v vrtu pričenja najprijetnejše obdobje vrtnarjevega leta. Hladnejše in daljše noči, z roso osvežena jutra ter topli s sončnimi žarki obsijani zgodnji jesenski dnevi so za vrtno naravo in v njej zoreče plodove in pridelke ugodni za zaključevanje vrtnar-jevega leta in priprave na novo.
V	SADNIH VRTOVIH je aronija kot sad in sadna rastlina manj poznana in zato tudi manj razširjena. Pa jo spoznajmo sedaj v jeseni, ko njeni plodovi zorijo in bo kmalu čas za njeno sajenje. Raste v obliki večdebelnega pokončnega grma, ki doseže 1 do 2 metra višine. Aronija dobro uspeva v vsakih obdelanih tleh, je odporna na sadne bolezni in škodljivce, zimski mraz in veter. Uvrščamo jo med najlepše okrasne sadne grme zaradi vitke oblike rasti, velikih belih cvetov, ki spominjajo na cvetove gloga, dobre rodovitnosti in dekorativne jesenske barve listja. Plodovi zrastejo v obliki kobulaste-ga soplodja podobni pa so črnemu ribezu. Surovi plodovi so nekoliko trpki in kisli, toda izredno bogati z vitaminom C in drugimi rudninskimi snovmi z zdravilnim učinkom. Plodovi aronije v tem času dozorevajo. Oglejmo si jo inpoizkusi-mo, navdušila nas bo in odločili se bomo za njeno posaditev tudi v našem vrtu. Zaradi koristnosti plodov, dekorativnosti rastline v vsej njeni vegetacijski dobi in skromnosti glede na rastne pogoje, je aronijo primerno gojiti v vsakem sadnem vrtu. Sadike je mogoče dobiti v nekaterih večjih drevesnicah, ustrezajo pa tudi dobro vkoreninjeni koreninski izrastki, ki jih izkopljemo in odrežemo od starejšega rodnega grma. Čas sajenja aronije je najprimernejši v jeseni, ko listje dozori in dokler zemlja ne zmrzuje.
V	OKRASNEM VRTU spomladanskemu dehtečemu cvetju sledi očarljivejše poletno, v poznem poletju se za vstop v jesenski letni čas cvetoča vrtna narava pokaže v vsej svoji barvitosti. Zacveto modro, belo in vijoličasto obarvane jesenske astre,
Aronija
ki jih kot fontane kvišku povzdignejo vitko rastoče okrasne trave. Raznobarvnim hortenzijam, ki obraščajo razne obrobe v cvetličnem vrtu, se ponekod pridruži še cvetoči bršljan. Bršljan pa ni posebnež le po cvetju, temveč tudi po medenju, ko v času cvetenja privabi toliko čebel, da se ob njihovi paši spremeni v glasno pojoče drevo.
Za cvetne vonjave v prihodnji pomladi je potrebno zasejati zgodaj cvetoče čebulnice že v poznem poletju in zgodnji jeseni. Zvončki najbolje uspevajo na humusnih tleh pod drevesi ali grmi, ki nekoliko kasneje olistajo. V skalnjake in obrobne cvetlične gredice sadimo mrežaste perunike, hrušice, bele narcise ter divje tulipane. Ko sadimo čebulice na trati, dosežemo najbolj naraven videz razporeditve, če vržemo pest čebulic po trati in tam, kamor so padle, iz-kopljemo travno rušo in posadimo v globino trikratnega premera čebulice.
V ZELENJAVNEM VRTU so jesenska sveža jutra z dolgotrajno roso ali meglo ugodna za razvoj raznih plesni, glivičnih pegavosti, rje in drugih bolezni na kapucnisah, endiviji in drugi zelenjavi, ki v tem času še intenzivno dorašča. Rastlinskih bolezni ne preprečujemo le z škropljenji, pomembnejši so ukrepi pri negi rastlin, ki občutno omejujejo možnosti okužbe in razvoj ter širjenje bolezni. Plevel v posevkih in gostota rastlin v dotiku s sosednjo so največji krivec za okužbe. Dele rastlin, kjer opazimo okužbe, sproti odstranjujemo.
Miran Glu{ič, ing. agr.
16-Četrtek	17-Petek	18-Sobota	19-Nedelja
20-Ponedeljek	21-Torek	22-Sreda	
Foto: OM
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: kavka, Artur, Remis, Ansa, longines, ranglista, okamnitev, ambrosia, svedrovina, ZF, oki, naoljevalka, pistacija, Esa, bal, obi, Yedikule, trde, ejektor, nostolgija, dak, ata, ar, Art, Asad. Ugankarski slovarček: CEDRIN = grenka snov v semenu kvasije, ICANA = desni pritok reke Rio Negro v Braziliji, KIL = {vedsko mesto v pokrajini Varmland, KLUCKER = {vicarski gorski vodnik (Christian, 1853-1928), LAA = obmejno mesto v Avstriji ob reki Thaya, LONNIS = kostariski nogometni vratar (Erick, 1965-), JATIVA = špansko mesto južno od Valencije, SAIK = manjša turška obalna jadrnica, SECOSA = sorta zimskega radića, TVAÏTAR = vedski bog rokodelcev.

Govori se ...
da je ormoški župan opoziciji na izredni seji za osvežitev ponudil le vodo, zato so si SOK(A) pripeljali s seboj.
... da na letošnjem rekordnem Poli maratonu kljub od-li~ni organizaciji menda ni šlo brez bližnjih sre~anj, ki pa na sre~o niso terjala hudih poškodb. Brez prask pa kolesarjenje vseeno ni minilo in med redkimi "izbranci", ki so se na cilju lahko pohvalili s tovrstno posebno ozna~bo, je bil tudi vodilni mož PP Kot nam je uspelo izvedeti, je padel ~ez žen-
sko (kolesarko), ampak šele potem, ko je pred njim padla ona ... Nespretnost pa taka ...
... da so na Destrniku ob zaklju~ku izbora za Miss Slovenije svoji prvi spremljevalki priredili pravi gasilski miting. Če bi zmagala, bi ji destrniški župan, sicer znan ljubitelj ženske lepote, prav gotovo priredil najmanj letalskega...
... da bodo ptujsko Prešernovo ulico tujcem najlažje opisali kot "Kandidatenstrasse", kajti toliko nasmejanih plakatov ne najdeš najbrž nikjer drugje.
Vidi se ...
... da sta se glavna moža volilne komisije izjemno zabavala ob sestavljanju plasti~nih kinder jaj~k, v katere sta morala vložiti zaporedne številke za žreb vrstnega reda kandidatnih list, pri tem pa sta pokazala tudi izjemno spretnost. Pa naj še kdo re~e, da igra~ke ne spravljajo v smeh tudi najbolj resnih ljudi na Ptujskem! Kaj bi šelepo~ela z lego kockami ...
Lujzek • Dober den vsoki den
Zaj pa nega več heca, bi rekli deca. Gor na poletje seje že skoro provajesen sprovla, ki sunce in tople dneve obglovla, nam duge rokove in duge gate šivle in nas na toplo porivle.
V nedelo, 12. septembra, sedim pod brajdami. Na našem bregi tak veter piha, ke še lastavice žmetno pilotirajo in se že za odlet v toplejše kraje zbirajo. Klopotec tak poje in ruži, ke ne vem, če ga nede odneslo našemi sosedi Juži. Vete, ko je nad našimi prleškimi in halo-škimi goricami prvi helikopter leta, smo vsi mislili, da je nekomi klopotec vujša. Ja, to so bli še tisti cajti, ko smo bli še vsi malo "za bregom", zaj pa smo že na bregi. Mija z Mico letos nesma klopotca stavla, saj je njeni jezik hujši od najboj glasnega klampotca. Ženski jezik je pač tisti organ in orožje naših razpočnic, s kerim se najboj uspešno bronijo. Pa saj imamo tudi moški svoja obrambna orodja in orožja za napad in
obrambo pred ženskim spolom. To je že od negi negda tak, od Adama in Eve, od tiste rajske kače in frače, ki zapeluvle rod za rodom, plod za plodom, nas pokunci drži, da ne bi prehitro izumrli...
Pa bodi zadosti tote živlejske fizolofije, ki nam dušo in telo vmije, nas spuni, kak je negda bilo in kak še najbrž tudi v prihodnosti bo.
Zaj pa še malo predvalilnega guleža. Stranke so s svojimi vel-možmi že začele boj in mesarsko klanje. To si lehko ogledate tudi v posameznih televizijskih oddajah, ko si jihovi udeleženci prizadevlejo in nas vobijo, da naj voli drgoč volimo vole, oblečene in gole. Kak lehko čujete in gledate, si najboj skočeta v lase, med noge in rogle Ropov Tunček in Janšov Janezek. Gre pač za oblast, ki je denar in slast, kije tudi ponos, pa če glih ti včosikgdo razbije nos...
Mija z Mico, ki sma kak pes in močka vsoki v drugi stranki, se tudi že grema predvalilni boj. Enkrat je una na meni, drugič jaz na njej, drogi brolec Tednika, toga nikomi ne povej ...
Vas lepo podavlja Vaš valivec Lujzek
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 16. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). PETEK, 17. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. ^8.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
SOBOTA, 18. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). NEDELJA, 19. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PONEDELJEK, 20. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na
območju Policijske uprave Maribor 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vla-dimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 21. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost.
17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJAN-ČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
SREDA, 22. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vaša zagnanost na poslovnem področju je vredna občudovanja, ampak nasprotujoči si ciiji bodo zeio težko uresničljivi, zato ustavite konje, zbistrite svoje misli in dovolite tudi drugim, da pretehtajo določene stvari.
BIK
V	siužbi boste težl(o ohranjali mirne živce, saj ste že po naravi precej vzkipljivi. V teh dneh se nil(al(or ne prepustite prepričati prijaznim
besedam in ljudem, ki vam samo pihajo na dušo. Odločno zahtevajte rezultate.
DVOJČEK
Zvašiminagiimi odločitvami glede poslovnih zadev boste jp j marsil(oga presenetili. Odpi-y rajo se vam nova vrata na poti, ki jo je potrebno raziskati, zato le naredite te korake. Glede osebnih odločitev ne odlašajte predolgo.
RAK
Čaka vas nova izkušnja, zato se le pripravite na novo obdobje vašega življenja. Bodite odločni in neomajni in rezultat bo pozitiven. Ne razmišljajte o neodvisnosti, če živite skupaj s partnerjem, ker se ne bo obneslo.
LEV
V	službi boste racionalni in objektivni, niti najmanj čustveni, zato si boste želeli, da bi se sporekli, ko se bodo začela mnenja razhajati. Dobro premislite. Nesporazum vam bo zamajal barko ljubezni, a brez panike.
DEVICA
Običajno vam razpoloženje niha, sedaj pa se vam obetajo harmonični in srečni dnevi. Vaša potrpežljivost glede poslovnih zadev bo končno nagrajena. Sami boste ugotovili, da ene svojih najtesnejši zvez sploh ne potrebujete.
TEHTNICA
V	službi boste dobili nalogo, ki se bo drugim zdela velikanski izziv, vi pa ji boste zlahka kos. Po opravljenem delu boste lahko počivali na
lovorikah. S skupinskim športom boste sprostili vso nakopičeno energijo.
[KORPIJON
Na poslu ste dovolj časa prenašali neko osebo, sedaj imate tega dovolj. Pijavkam boste rekli zbogom. Seveda pa nikakor ne smete pričakovati, da bodo drugi vedno ugodili vašim zahtevam. V ljubezni ne bo sprememb.
STRELEC
Glede poslovnih zadev le pojdite v teh dneh v akcijo, saj boste dosegli dobre rezultate. Samo materialne dobrine pa vam ne bodo prinesle notranjega miru in osebnega zadovoljstva. Nekdo, ki vam je zelo blizu, bo zelo napet.
KOZOROG
Po nekaj začasnih ovirah je vaša poklicna pot zopet zato odločno napravite naslednjo potezo. Če nekoga prezirate ali pa vas njegovo vedenje vznemirja, potem je v taki zvezi nekaj hudo narobe. Premislite!
VODNAR
Na poslovnem področju se vam bo dogajalo toliko različnih stvari, da boste kar omotični. V določenih poslovnih situacijah bodo ljudje utrujeni in nervozni, zato bo prihajalo do prepirov. V takih situacijah se dobro znajdete.
RIBI
V	službi bo prišlo do velikih sprememb. Na delovnem mestu se bosta oblikovali dve med seboj sprti strani. Poskušajte biti nevtralni vsaj
toliko časa, dokler bo šlo, potem se prepustite toku dogajanja. Biti morate dosledni.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Neučinkovitost
Tudi po nepopolnem šestem igralnem dnevu v 1. SNL ostajajo na vrhu nogometa{i Gorice, ki po uspe{nih igrah v predtekmo-vanju evropske lige prvakov nadaljujejo z dobrimi predstavami tudi na doma~ih igriš~ih. V derbiju šestega kroga so doma zanesljivo premagali Muro in Prekmurcem prepre~ili ~etrto zaporedno zmago. Zanimivo je, da je trener Mure Bojan Prašnikar ravno evropske izkušnje njihovih tekmecev ozna~ilza glavni razlog poraza svoje ekipe. Gorica tako ostaja še edino neporazeno moštvo Lige Simobil, saj je ajdovsko Primorje na primorskem derbiju proti Kopru zabeležilo prvi poraz; na drugi strani pa Kopr~ani prvo zmago, s katero so pobegnili z dna prvenstvene razpredelnice. Zaenkrat nobeno moštvo ni bistveno zaostalo za tekmeci, tudi novinca (Zagorje in Bela krajina) uspešno nabirata to~ke. Najve~je razo~aranje dosedanjega dela prvenstva predstavlja Olimpija, kije zbrala na štirih tekmah samo štiri to~ke (v zaostalih sre~anjih se bo pomerila še s Primorjem in Mariborom) in je tudi na Ptuju pokazala bore malo nogometnega znanja.
V 6. krogu so igralci dosegli 9 zadetkov ali vpovpre~ju 1,5 na tekmo, videli smo štiri remije in dve zmagi doma~ega moštva. Takšna skromna statistika golov in številnih remijev je ena glavnih zna~ilnosti uvodnega dela sezone (v katero so se vklju~ili tudi reprezentantje na tekmi s Škotsko). Najve~ golov je doslej dosegel Publikum, in sicer 9, sledijo Gorica, Mura in Domžale z 8. Kumho Drava se je v tej statisti~ni koloni znašla pri repu, saj je doslej dosegla le 4 zadetke ali 0,66 na tekmo. Da ima kljub temu podatku na "ra~unu' že 9 to~k, je torej v prvi vrsti zasluga obrambne vrste na ~elu z vratarjem Germi~em, kije zelo uspešno zamenjal poškodovanega Dabanovi~a. Germi~ je na šestih tekmah le dvakrat pobral žogo iz lastne mreže, uspešnejši je samo golman Primorja Strajnar, kije doslej prejel le en zadetek.
Ptujski strateg Sre~ko Luši~ še vedno najbolj zaupa napadalnemu dvojcu Zili~-Majcen, ki je v prvih dveh kolih bistveno pripomogel k dvema zmagama, vendar v nadaljevanju doživlja strelski post. Pravega razloga za to ni na vidiku, saj se napadalci na vsaki tekmi znajdejo v priložnostih, ki pa jih ne izkoristijo. Matjaž Majcen je bil pred dvema sezonama prvi strelec 2. SNL, po uvajalnem letu med prvoligaši smo lahko letos upravi~eno pri-~akovali ve~, podobno pa velja tudi za Seada Zli~a, ki bo moral svoje misli popolnoma usmeriti na nastope na zeleni površini in manj na morebitne prestope v bogate evropske klube. Njegova kvaliteta ni sporna, le dokazovati in potrjevati se je potrebno v vrhunskem profesionalnem nogometu iz dneva v dan, iz tekme v tekmo. Morda bi bilo tudi omenjenima igralcema lažje, ko bi jima trener namenil ve~pomo~i iz obrambne in vezne vrste in v trenutkih premo~i (kot so jo imeli na tekmi z Olimpijo) namenil dodatne okrepitve napadu.
Že v nedeljo sledi preizkušnja z Domžalami in v sredo še na Ptuju z Zagorjem. Ob popolnem angažiranju in odločnosti vseh igralcev, ki jih bo trener postavil v ekipo lahko spet pri~akujemo dobre novice.
liga ^ ^O^'^dofoneJ
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 6. KROGA: Kumho Drava - KD Olimpija 0:0, CMC Publikum - Maribor Pivovarna La{ko 2:2 (1:0), Zagorje - Bela krajina 1:1 (1:0), HIT Gorica - Mura 2:0 (2:0), Koper - Primorje 1:0 (0:0), Ljubljana - Domžale 1:1 (0:0)
1. HIT GORICA	6	4	2	0	8:2	14
2. MURA	6	3	1	2	8:6	10
3. KUMHO DRAVA	6	2	3	1	4:2	9
4. PRIMORJE	5	2	2	1	5:1	8
5. CMC PUBLIKUM	6	2	1	3	9:7	7
6. LJUBLJANA	6	1	4	1	6:6	7
7. BELA KRAJINA	6	2	1	3	5:10	7
8. MARIBOR PIVO. LAÎKO	5	1	3	1	6:6	6
9. ZAGORJE	6	1	3	2	4:7	6
10. KOPER	6	1	3	2	4:8	6
11. DOM@ALE	6	1	2	3	8:10	5
12. KD OLIMPIJA	4	1	1	2	1:3	4
NAJBOLJŠI STRELCI
1. SNL: 3 zadetki: Ipavec (Mura), Rakovic (Mura), Rodic (HIT Gorica), Vršič (CMC Publikum); 2 zadetka: Beršnjak (Maribor Piv. Laško), Dvorančič, Mitrakovič (Domžale), Jolič (Primorje), Kremenovič (Koper), Ranič (HIT Gorica), Štrbac (Bela Krajina), Zavrl (Ljubljana), Zilič (Kumho Drava).
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil
Kraljestvo za strelca
Dobra igra Drave v polju, vendar neučinkoviti v napadu - Olimpija s petimi igralci v zadnji liniji
KUMHO DRAVA - KD OLIM PIJA 0:0
KUMHO DRAVA: Germič, Zajc, Grižonič, Šterbal, Miljatovič, Čeh (od 73. Korez), Težački, Alibabič (od 85. Ljubanič), Majcen (od 65. Gorinšek), Zilič, Vučkovič. Trener: Srečko Lušič.
KD OLIMPIJA: Hasič, Ilič, Han-danagič, Cesar (od 31. Dedič), Bu-dičin, Aljančič, Brezovački (od 69. Kosič), Matič, Cimirotič, Pavlovič (od 56. Puc), Žlogar. Trener: Mili-voj Bračun.
Z desetminutno zamudo se je tako kot drugod po Sloveniji (zaradi opozorilne stavke sindikata profesionalnih igralcev nogometa v Sloveniji - SPINS) začela tekma šestega kroga med domačo Dravo in ljubljansko Olimpijo. Ekipi sta bili pred tem srečanjem v dokaj različnih položajih: Ptujčani so v dosedanjih petih krogih zbrali lepo število točk in so lahko mirno pričakovali tekmo, medtem ko v vrstah njihovih tekmecev pravega miru ni bilo; navijači so zaradi slabih iger njihovega moštva avtomobile igralcev popisali z "opozorilnimi" gesli, posledica pa je bila vidna tudi na igrišču - dva poraza Olimpije na prijateljskih tekmah z nižjeligaši.
Foto: Črtomir Goznik
Emil Šterbal (št. 5) je v obrambi zanesljivo posredoval pred ljubljanskimi napadalci; v ozadju Nedžad Alibabi} (št. 19).
Foto: Črtomir Goznik
Matej Miljatovič (št. 25) je bil vedno korak pred Cimiroti-čem.
Začetne minute tekme na Ptuju so pred nekaj manj kot tisoč gledalci minile v raztrgani igri, kjer si nobena ekipa ni priigrala resnejše priložnosti. Prva se je ponudila v 14. minuti Majcnu, ki je odbito žogo lepo poslal proti golu Olim-pije, a je Hasič strel zaustavil. V 20. minuti se je spet Majcen znašel v obetavni situaciji, vendar je tokrat slabo zadel žogo z glavo. Vroče je bilo spet v 22. minuti, ko je s kakšnih 25 metrov silovito streljal Ali-babič, vendar je za las zgrešil gol. Ptujčani so v tem obdobju povsem prevladovali na igrišču: lepo sta poskušala še Čeh in dvakrat Težački. Z malo več odločnosti v zaključnem delu akcij bi domačini lahko iztržili še kaj več, predvsem Majcen je imel v nasprotnih napadih precej prostora, ki ga ni najboljše izkoristil. Gostje si v prvem delu tekme niso priigrali nobene resnejše priložnosti. Najbolj aktiven igralec pri Olimpiji je bil Zoran Pa-vlovič, medtem ko je bil prvi zvezdnik Sebastjan Cimirotič povsem neviden.
Po odmoru so gostje iz Ljubljane začeli nekoliko odločneje, vendar brez prave nevarnosti za Germiča. Nasprotno, po lepi akciji Težačkega je imel priložnost Zilič, vendar je bil za trenutek prepozen, podobno kot nekaj minut kasneje po lepi podaji Čeha Zilič in Težački. V 63. minuti je Zilič lepo streljal z glavo (podal je Majcen), vendar je Hasič s skrajnimi napori zadržal žogo. Trener Lušič je poskušal v 65. minuti nekoliko osvežiti ekipo z menjavo Majcen-Gorinšek, nekoliko kasneje pa je še Čeha zamenjal Korez, vendar povečanega pritiska na vrata Olimpije nismo opazili. V 75. minuti je po podaji iz kota z glavo streljal Zajc, golman Hasič je bil že premagan, vendar je Matič odbil žogo z golove črte. Igralci Kumha Drave so imeli tudi v drugem polčasu terensko pobudo s številnimi polpriložnos-tmi, vendar njihovi napadalci niso bili dovolj zbrani v zaključku akcij. V zadnji minuti tekme so zapretili še igralci Olimpije, vendar je Matič z glavo poslal žogo mimo gola.
Točko so v tem srečanju osvojili Ljubljančani, Ptujčani pa dve izgubili, saj niso znali kronati dobre igre v polju, kjer so povsem zasenčili zvezdnike Olimpije. Le-ti so prišli na Ptuj z odkritim namenom osvojiti točko, saj so igrali kar s petimi nogometaši v zadnji vrsti, ki so le redko prestopili sredino igrišča. V konici napada je s samostojnimi akcijami poskušal Sebas-tjan Cimirotič, ki pa sta ga Šterbal in Miljatovič uspešno ustavljala. Izjavi trenerjev po tekmi: Srečko Lušič (Kumho Drava): "Že pred začetkom prvenstva sem opozarjal na težave pri realizaciji in tudi tokrat se je ponovila ista zgodba: dobro smo igrali v polju, zadetka pa nismo uspeli doseči kljub številnim priložnostim."
Milivoj Bračun (KD Olimpija): "Na Ptuj smo prišli z namenom, da osvojimo točko, kar nam je tudi uspelo. Na žalost imamo v naši ekipi samo dva hitra igralca, Cimi-rotiča in Aljančiča, kar je premalo za hitrejšo in atraktivnejšo igro."
Jože Mohorič
Nogomet • 2. SNL
Korošci v zadnjih minutah do točk

REZULTATI 7. KROGA: Koroška Dravograd - Aluminij 1:0 (0:0), Factor - Livar 0:1 (0:1), Krško -Rudar Velenje 0:1 (0:0), Nafta -Svoboda 2:2 (1:2), Šmartno - Izola Argeta 0:2 (0:1), Dravinja - Supernova Triglav 2:1 (0:1)
1.	NAFTA
2.	DRAVINJA
3.	RUDAR VELENJE
4.	LIVAR
5.	KOR. DRAVOGRAD
6.	SVOBODA
7.	FACTOR
8.	ALUMINIJ
9.	IZOLA ARGETA
10.	KR[KO
11.	SUPER. TRIGLAV
12.	[MARTNO
0	9:4 2 10:8 2 12:11 3 14:7
2	12:9 2 10:11
3	10:7
4	9:10 4 8:10
4	7:10
1	6:5
5	2:17
KOROŠKA DRAVOGRAD -ALUMINIJ 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Aleksič (81)
ALUMINIJ: Strelec, Murko, To-polovec (od 56. Flašker), Sambo-lec, Bečiri, Pekez, Emeršič (od 56. Golob), Komljenovič, Čeh, Ozim, Kelenc (od 66. Fridauer). Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Aluminija so v zadnjih štirih krogih, vključno z gostovanjem v Dravogradu, pri lanskoletnemu prvoligašu, osvojili samo točko in trikrat izgubili. Verjetno je mali krizi slabih rezultatov botrovala sprememba v
igralskem kadru, ki pa tudi tokrat ni bila uspešna. V Dravogradu so Kidričani imeli nekaj priložnosti za zadetek, še najlepšo v prvem polčasu Peter Murko, ki je pre-igral nekaj domačih obrambnih igralcev, močno streljal, vendar je žoga zletela tik mimo vratnice.
Nogometaše Aluminija je samo devet minut delilo od osvojitve točke, takrat pa so takrat pozabili na napadalca Dravograda, ki je zatresel mrežo in svoje moštvo po-vedel v vodstvo. Na koncu je bil to tudi zmagoviti zadetek in točke so ostale na Koroškem. Škoda, saj bi
Foto: Črtomir Goznik
Leon Panikvar (Aluminij) v belem dresu s številko 10.
gostje lahko iztržili kaj več, kot pa minimalni poraz.
Kolesarstvo • KK PP
Fantje so dali vse od sebe
Ptujski profesionalni kolesarji se iz Francije vračajo z dvignjenimi glavami. - Mini Tour de France se je končal z zmago domačina, čeprav bi lovoriko lahko tudi pobral perutninar. - V ravninskih etapah je blestel Ilesič, v gorskih Kvasina in Dančulovic.
Drugi del 10-dnevne kolesarske dirke Tour de l' Avenier kategorije 2.5 UCI, ene najpomembnejših dirk za mlade kolesarje do 25 let, je ponovno prinesel velik uspeh v vrste profesionalnih kolesarjev Perutnine Ptuj. V zadnjih dneh so bile na sporedu gorske etape, v katerih se je težavnost stopnjevala iz dneva v dan. Osma etapa v dolžini 199 kilometrov je vsebovala sedem kategoriziranih vzponov, deveta v dolžini 174 km le enega manj, v sobotni zadnji etapi pa so se morali kolesarji v zadnjih 60 kilometrih kar sedemkrat povz-peti na vrhove 2. kategorije. Celotna dirka se je odločala prav na zadnjem vzponu proti francoskem zimsko-športnem središču Le Grand Bornard. Razlike na koncu so bile minimalne, saj je bil dru-gouvrščeni Šved Thomas Lovkvist na veselje domačega občinstva po času izenačen z zmagovalcem Francozom Sylvainom Calzatijem.
Matija Kvasina, Hrvat v ptujskem dresu, je bil pred zadnjo etapo še na drugem mestu v skupni razvrstitvi, zadnji dan pa je izgubil nekaj dragocenih sekund in padel za pet mest. Tomislav Dančulovic, sicer glavni ptujski adut na podlagi zadnjih rezultatov, je bil prav tako v zadnjih etapah blizu vrha, na koncu pa je osvojil 16. mesto. Srečko Glivar ni bil najbolj srečen trener na dirki, bil pa je zadovoljen: "Pričakovati, da bomo zmagali, je bil sicer velik optimizem, lahko bi nam celo uspelo. A takih zagrizenih, kot smo mi, je na tej dirki še kar nekaj, tako da
Foto: www.cyclingnews.com
iiešlč je v drugi etapi zaostal le za Sebastianem Chavanelom.
smo lahko zelo zadovoljni z dvema kolesarjema med dvajsetimi in z dobrimi etapnimi uvrstitvami, ki jih je naredil še Aldo Ino Ilesič, preden je odstopil. Seveda bi želeli več, a zdaj lahko samo zatrdim, da smo dali resnično vse od sebe in se je tako pač izšlo. Izpolnili smo pričakovanja, pridobili nekaj točk in ugleda, marsikatera bolj vi-sokoleteča ekipa v pričakovanjih in z bolj zvenečimi imeni mladih kolesarjev pa je ostala za nami."
Dirka se je začela razpletati s prvo težjo gorsko etapo od Gérardmerja do Morteauja. Osme-rica kolesarjev, s perutninarjema Massimom Demarinom in Matejem Marinom, se je od glavnine odlepila hitro po startu, do 130 kilometra si je uspela prikolesariti že več kot 6 minut prednosti. Ko je Čeh Mares v ospredju že vozil
Najboljši rezutati:
2. mesto - Ilesič, 2. etapa
4.	mesto - Kvasina, 8. etapa
5.	mesto - Ilesič, 5. etapa
7.	mesto - Kvasina, generalno, Dančulovic, 8. etapa
8.	mesto - Demarin, gorski cilji
svojo dirko, je iz ozadja napadla trojica, v kateri je bil tudi Matija Kvasina. Prednost vodilnega se je iz kilometra v kilometer manjšala. Niso ga uspeli ujeti, a so za njim zaostali le 19 sekund. Kvasina je osvojil etapno četrto mesto, Tomislav Dančulovic pa je prevozil ciljno črto na čelu glavnine dobro minuto za zmagovalcem na sedmem mestu. Demarin, ki je na
koncu malce zaostal, je skozi vso etapo nabiral točke na gorskih ciljih in se je povzpel na četrto mesto v omenjeni kategoriji. Kvasina je bil ta dan v skupnem seštevku na drugem mestu, le tri sekunde za vodilnim Kazahstancem Maximom Iglinskiym. "Pričakovanja so eno, pravo dirkanje pa je to, kar smo napravili danes. Škoda, da nismo že kdaj prej pridobili še teh nekaj sekund in bi šli v jutrišnjo etapo v rumeni majici," je komentiral Srečko Glivar, ko je po večurni napetosti končno lahko potrdil, da so bile njegove napovedi upravičene. "Leaderja", kot je že prej imenoval Kvasino in Dančuloviča, sta povsem upravičila svoj naziv.
Ob izdatni pomoči klubskih sotekmovalcev je Kvasina mesto ohranil dan kasneje, zadnji dan, ko je bila proga najtežja, pa so bili napadi kolesarjev najmočnejši, saj so bile razlike minimalne. V uvodnem delu etape je bil v ospredju Matej Marin, vendar ob prehodu v strme vzpone ni vzdržal hudega tempa. Kvasina in Dančulovic sta ves čas vozila tik za najboljšimi, prikolesarila sta si le dobro minuto zaostanka, kar je ob majhnih razlikah na žalost pomenilo izgubo nekaj mest. Tokrat je Kvasini tri sekunde zmanjkalo do tretjega mesta.
Ptujčani so tokrat odpeljali res izvrstno dirko. V uvodnih etapah je svojo priložnost dobro izkoristil Aldo Ino Ilešič, ki je v tej močni konkurenci še precej »svež«, v gorah sta z napadalno vožnjo ogromno iztržila Kvasina in Dančulovic, slednji je sotekmovalcu pomagal, ko je bilo to najbolj potrebno. Predala se nista niti Marin ter Dema-rin, ki sta kljub podrejanju ekipni taktiki še iskala svojo priložnost v pobegih. Z močno ekipo v vseh pogledih so letos na nek način še presegli lanski dosežek - 2. mesto Rada Rogine. Konec koncev je bilo možnosti za zmago letos več, ne glede na končni rezultat. Fantje so res dali vse od sebe!
UG
Ptujski športni vikend
S sportom je življenje lepše
Znanstvene raziskave kažejo, da lahko pol ure zmernega gibanja dnevno pomembno izboljša naše zdravje in vas ohranja aktivne in samostojne tudi v poznejših letih.
življenje je lepše, če ga popestrimo s športom. V razviti družbi, kamor se uvrščamo tudi Slovenci, je rekreativni šport ena najcenejših in najbolj cenjenih oblik preventivnega zdravljenja in vodi k boljšemu počutju na vseh ravneh življenja; telesni, duševni in duhovni.
Po nekaterih podatkih med športno neaktivne spada kar polovica Slovencev, kar po drugi strani pomeni milijon potencialnih uporabnikov storitev ponudnikov športnih in turistično-športnih uslug in storitev. Zanje moramo zato še posebej dobro poskrbeti in jim podatke o možnostih in koristih ukvarjanja s športom ponuditi na čim bolj enostaven in prijazen način. Velik napredek lahko dosežemo z obveščanjem o možnostih, ki so nam na razpolago.
Športni zavod Ptuj bo prihodnji konec tedna v soboto, 25., in nedeljo, 26. septembra, organiziral sedaj že Tradicionalni športni vikend. V sodelovanju s številnimi športnimi društvi, klubi in ostalimi ponudniki športnih vsebin je pripravljeno skoraj petdeset programov v približno tridesetih športnih panogah. Športni vikend je namenjen vsem Ptujčanom, ne glede na starost, ki se zavedajo pomena in koristnosti redne rekreativne vad-
be. Dobra telesna priprava, ki je posledica usmerjene in raznolike vadbe različnih športnih panog, je še kako pomembna v svetu vedno naraščajočih zahtev. Trend sodobne rekreacije gre v smeri raznolikosti vadbe in se omejuje od pretiranega ponavljanja istih struktur gibanja, ki posledično ustvarjajo kontraproduktivne učinke -poškodbe in trajne deformacije. Poleg tega velja omeniti statistične kazalnike, ki razkrivajo zaskrbljujoče zdravstveno stanje prebivalcev podravske regije.
Izhajajoč iz omenjenih dognanj, koncept športnega vikenda temelji na pestrosti ponudbe športnih disciplin, strokovnem vodenju in prijetnem druženju. Kot nam je povedal Simon Starček, je poleg
obsežnega standardnega programa značilnost letošnjega športnega vikenda tudi dodatna ponudba atraktivnih športnih panog - golfa, ulične košarke in jadranja na deski, z namenom, da k sodelovanju pritegnejo čimveč Ptujčanov. Dostopnost želimo doseči tudi s tem, da ponujamo vse športne aktivnosti brezplačno. Poleg klasičnih prizorišč, kjer se bosta odvijali vadba in demonstracije športnih panog, bo kot prizorišče vključen tudi Mestni trg na Ptuju, v želji da se prireditvi pridruži čimveč ljudi.
Prireditve se v grobem delijo na tiste, v katerih boste lahko aktivno sodelovali, v manjšo skupino pa sodijo demonstracije posameznih športov. Posebej bi veljalo omeniti družinske športne dejavnosti
pod sloganom "Gremo v naravo za zdravje in zabavo", ki bodo potekale pod vodstvom VVZ Ptuj. V glavnem je do sedaj veljalo, da se starševstvo in športne aktivnosti izključujejo, izvajalci programa pa vam bodo pokazali, kako se znajti v omenjeni situacij in preseči stereotipno mišljenje.
Oba dneva se boste lahko preizkusili v tipičnem mediteranskem športu - balinanju, pesti nabrusili v ringu dvorane za boks, v Fitnes centru 2000 boste vadili na trena-žerjih, na kartodromu v Hajdošah lahko preizkusite dirkaške spretnosti, zajahate lahko iskrivega vranca, iz letališča Moškanjci se popeljete na panoramski ogled Ptuja, na številnih lokacijah boste lahko prekrižali teniške loparje idr.
Skratka, vljudno vabljeni na športne površine, dvorane in mestne ulice. Več o programih boste izvedeli v naslednji številki Štajerskega tednika, obvestilih Radia Ptuj, na plakatih in v informativni zloženki.
Tistim, ki se v redno vadbo še niste vključili, naj bo ptujski športni vikend začetek novega, bolj zdravega obdobja, nam športnikom pa naj pomeni še dodatno spodbudo.
Simon Starček Športni zavod Ptuj
Rokometne novičke
Ekipa Mercator Tenzor osvojila kurentov pokal
Na mednarodnem rokometnem turnirju na Ptuju so nastopile naslednje ekipe: domačinke Mercator Tenzor Ptuj, ekipa Polje iz Ljubljane, Tvin Koprivnica iz Hrvaške in Loka Kava iz Škofje Loke. Nad 100 gledalcev je videlo dopadljivo igro zlasti domače ekipe, ki sestavlja mozaik pred pričetkom prvenstva. Tekme sta sodila mariborska sodnika Ramšak in I. Bujda.
V	prvem srečanju so gostitelj ice dale pravo lekcijo novouvršče-ni ekipi v 1. slovenski ligi Polju iz Ljubljane. Kaj hitro so si pridobile prednost, ki so jo iz minute v minuto večale in visoko zmagale. Trener Hebar je dal priložnost vsem igralkam, ki so tudi pokazale, da znajo doseči zadetke. Izid srečanja Mercator Tenzor - Polje 37:19.
V	drugi tekmi je 5-uvrščena ekipa hrvaškega prvenstva Tvin Koprivnica - finalistka hrvaškega pokala - brez večjih težav zmagala z 10 zadetki. Tvin Koprivnica - Kava Loka Škofja Loka 31: 21.
V	igri za 3. mesto so Škofjelo-čanke prikazale večjo izkušenost in brez težav odpravile sovrstnice iz Ljubljane. Izid Loka Kava : Polje 32:21.
V	finalu tradicionalnega turnirja sta se pomerili dve zelo izenačeni ekipi, kjer so gostje ves prvi del vodile z zadetkom ali dvema prednosti. Največ preglavic je domači obrambi zadajala 2 metra visoka Šaričeva, ki je v tem delu dosegla 6 zadetkov. Po odmoru jo je obramba pazljiveje čuvala in ji ni dovolila, da bi se ponovno razigrala. Tako je splahnelo vodstvo gostij in v 30. minuti so domačinke uspele izenačiti (22:22) Kasneje so gostje ponovno izenačile (24:24), nato se je razigrala reprezentantka Derčarjeva, ki je iz protinapadov pričela polniti mrežo Virovičank in s tem je bil strt odpor gostij. V 42. minuti so gostiteljice že vodile 30:25. Vsi poizkusi gostij so bili zaman in gostiteljice so zasluženo zmagale. Izid Mercator Tenzor -Tvin Koprivnica 34:30 (18:20).
Končni vrstni red: 1. Mercator-Tenzor Ptuj, 2. Tvin Koprivnica,
Tenis
Ptujčani spet v play-offu
3. Kava Loka Škofja Loka, 4. Polje Ljubljana.
Za najboljšo vratarko je bila proglašena B. Lakič, najboljša strelka z 19 zadetki pa je postala M. Der-čar.
Za zmagovalke so nastopile: Lakič, Potočnjak, Praprotnik, Šija-nec, Pučko, Hameršak, Derčar, Šincek, Radek, Ramšak, Gregorec, Lazarev, Brumen, Murko, Savič, Raukovič in Kelenc.
anc
Velika Nedelja - Jeruzalem Ormož 25:35 (14:17)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Klemenčič, Munda, Preac, Meško, Šterman, Krabonja, Pintarič, M. Špindler 1, Kvar, Korpar, Kukec 11 (4), Kumer, Vajda 1, Gotal 5, Ko-kol 1, Planinc 2 (1), Cvetko 4, Me-sarec, T. Špindler. Trener: Zdenko Sekelj.
JERUZALEM ORMOŽ: G.
Čudič, Cvetko, Dogša, Belšak 3, M. Horvat 7, Mesarec, Koražija 12 (3), Bezjak 4, Lukaček, Ivanuša 3, B. Čudič 3 (1), Kosaber 2, Han-želič, Štefanič 1, D. Horvat, Potoč-njak. Trener: Saša Prapotnik.
V pripravljalnem srečanju sta se pomerila stara lokalna rivala - Velika Nedelja in Ormož. Varovanci trenerja Zdenka Seklja, ki bodo letos eni izmed favoritov 1. B-lige, so se ormoškemu 1. A-ligašu upirali le v prvem polčasu. V drugem polčasu je odločila daljša klop Or-možanov, ki so s hitrim tempom igre zlomili odpor domačinov in po lahkih zadetkih iz hitrih protinapadov polnili mrežo Nedelja-nov, pri katerih sta se izkazala Mitja Klemenčič v golu in odlični strelec Dejan Kukec v polju. Pri Or-možanih je bil standardno dober v golu Gregor Čudič, vse boljše in ob tem konstantne igre prikazuje David Koražija, svojo delo pa je zelo dobro opravil tudi na desnem krilu Mitja Horvat. Pri Nede-ljanih je zaradi poškodbe manjkal Rodik, nova okrepitev iz Hrvaške (Varteks Varaždin). Pri Ormožanih zaradi poškodbe še vedno manjka kapetan Mladen Grabovac.
U. K.
V soboto, 11. septembra, je moška ekipa TK Ptuj-NES, do 14 let, odigrala zadnje 5. kolo v svoji skupini teniške lige Slovenije. Tokrat je bil premagan domačin, ekipa TK Galeja Malečnik, z rezultatom 3:2. Za Ptujčane so zmagali: Blaž Rola proti Janu Vohu 6/1, 6/1, Žiga Kraj-gar proti Mateju Lakiču 6/2, 7/5 in Aleksander Grešak proti Igorju Tkalčecu 6/1, 6/1.
Ekipa TK Ptuj-NES je na ta način zasedla 2. mesto v skupini za
ekipo TK Branik Maribor in se uvrstila v play-off, ko bo branila naslov državnih prvakov iz zadnjih dveh let.
ženska ekipa TK Ptuj-NES, do 14 let, je po dveh zmagah nad TK AS Litija in TK Galeja Malečnik ter dveh porazih z žTK Maribor in Branik Maribor osvojila 3. mesto v skupini in končala tekmovanje v ligi.
ur
Na sliki z leve: Sara Korošec, Katarina Rebernak, Anja Segu-la, Katja Mr{nik, Nu{a Lisjak, Luka Hazdovac (trener), Blaž Rola, David Klajderič, Aleksander Grešak in Peter Kavčič.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. SML, 1. SKL
Stojnčani ujeli priključek z vrhom
■ v
3. SNL - vzhod
REZULTATI^ 5. KROGA: Bistrica - Kovinar Štore 0:2, Veržej -Holermuos Ormož 1:1, Pohorje -Zavre 1:0, Paloma - Črenšovci 2:2, Stojnci - Križevci 2:1, Šmarje pri Jelšah - Železničar 0:1, Šoštanj -Tišina 1:3.
1.	VERŽEJ
2.	ZAVRC
3.	POHORJE
4.	STOJNCI
5.	PALOMA
6.	ČRENŠOVCI
7.	KRIŽEVCI
8.	ŠOŠTANJ
9.	KOV. ŠTORE
10.	HOL. ORMOŽ 5
11.	TIŠINA 5
12.	ŠMARJE 5
13.	ŽELEZNIČAR 5
14.	BISTRICA 5
16:4 16:6 7:4 12:7 9:7 9:12 8:6 7:8 8:12 10:10 10:11 8:11 4:16 3:13
Največji skok so v tem krogu naredili nogometaši iz Stojnc, ki so na svojem igri{~u premagali neugodne nasprotnike iz Križevcev ter se z novimi tremi točkami približali vodečemu "trojčku" na samo točko zaostanka. K temu je pripomogel tudi poraz Zavrča v Rušah, sicer šele prvi v trem prvenstvu. Sicer pa so se s točko iz Veržeja vrnili Ormožanci, ki so vodili vse do 84. minute in jih je samo šest minut ločilo do popolnega zmagoslavja. Bistričani so ponovno izgubili. Tokrat so jim mero vzeli železarji iz Štor, ki so tako še drugič zapored zmagali v gosteh. Sami so se nekoliko dvignili na prvenstveni razpredelnici, Bistrico pa potisnili na čisto dno.
STOJNCI - KRIŽEVCI 2:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Habjanič (8), 1:1 Preininger (48), 2:1 Habjanič (72)
STOJNCI: Toplak, Novak, Rumež, Petek, Vilčnik, Žnidarič, Letonja, Lesjak (od 89. Brec), Mi-lošič, Habjanič (od 79. Gaiser), Kokot (od 46. Petrovič). Trener: Miran Klajderič.
POHORJE - ZAVRČ 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Mori (6)
ZAVRC: Dukarič, Gabrovec, Frangež, Črnko, Meznarič (od 74. Matej Kokot), Lenart, Krepek, Milan Kokot, Obran (od 76. Pihler), Zdelar, Kuserbanj (od 70. Fridl). Trener: Milivoj Jamnik.
BISTRICA - KOVINAR ŠTORE 0:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Rožman (23), 0:2 Drobne (59).
BISTRICA: Kastelic, Stražišar, Jelenko, Štante, Poljanec (od 63. Leva), Kunštek, Sep, Papotnik, Hrovat (od 46. Tkavc), Primožič, Obrovnik. Trener: Dušan Dimič.
VERŽEJ - HOLERMUOS 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Govedič, 1:1 Pu-har
Tudi tokrat je obveljala tista, da so Ormožani popolnoma drugačna in veliko boljša ekipa na gostovanjih! Tekma je minila v znamenju taktičnega boja obeh moštev in obeh trenerjev, kjer so boj, a žal ne tekmo, dobili gostje iz mesta sladkorja. Prav Ormožani so tisti, ki lahko žalujejo za dvema izgubljenima točkama.
Ormož je povedel minuto pred koncem polčasa, potem ko so domačini slabo nastavili nedovoljeni položaj, kar je izkoristil hitri Go-vedič, ki je prodrl pred gol Ver-žeja in mirno ter natančno zadel mrežo nemočnega Hanžekoviča. V drugem polčasu so varovanci trenerja Črnka zaigrali na vse ali nič, ampak si poleg fanatično borbenih Ormožanov niso priigrali nobene resne priložnosti. Pri igri na vse ali nič so domačini puščali veliko prostora gostom za hitre protinapade, ampak le tega Ormožani
Foto: Martin Ozmec
Nogometaši Rogoznice so v torek igrali doma prijateljsko srečanje s hrvaškim prvoligašem Varteksom iz Varaždina. Tekma se je končala z rezultatom 2:10 (0:3).
niso znali izkoristiti. V 83. minuti je bilo 1:1. Najboljši posameznik srečanja pri domačih Kaučič je iz desne strani poslal močan pred-ložek v kazenski prostor Ormoža-nov, kjer se je pred Prapotnikom do žoge dokopal iznajdljivi Puhar, ki je močno zatresel mrežo Ormo-žanov.
Uroš Krstič
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 5. KROGA: Brun-švik - AJM Kungota 2:2, Rogaška Crystal - Malečnik 2:5, Kovinar Ferina - Pesnica 4:2, Boč - Šentilj Ja-renina 2:4, Gerečja vas Unukšped - Mons Claudius 4:1, Središče -Oplotnica 0:5, MU Šentjur - Zreče 2:0.
1. OPLOTNICA 5	5	0	0	17:1	15
2. MALEČNIK 5	4	1	0	22:8	13
3. MU ŠENTJUR 5	3	2	0	16:7	11
4. MONS CLAUD. 5	3	1	1	9:8	10
5. ZREČE 5	3	0	2	17:8	9
6. ŠENTILJ JAR. 5	3	0	2	19:16	9
7. GEREČJA VAS 5	2	1	2	10:8	7
8. PESNICA 5	2	1	2	9:11	7
9. KOV. FERINA 5	2	0	3	14:11	6
10. BRUNŠVIK 5	1	1	3	9:21	4
11. ROGAŠKA C. 5	1	0	4	6:11	3
12. BOČ 5	0	3	2	7:13	3
12. KUNGOTA 5	0	1	4	7:15	1
13. SREDIŠČE 5	0	1	4	2:25	1
vci 5:1, Skorba - Mark 69 Rogoz-nica 0:2, Bukovci - Dornava 1:5, Podvinci - Videm 4:3.
1.DORNAVA	3	3	0	0	8:1	9
2. SLOV. VAS	3	2	1	0	7:2	7
3. HAJDINA	3	2	0	1	5:3	6
4. PODVINCI	3	2	0	1	11:9	6
5. BUKOVCI	3	1	1	1	10:9	4
6. GORIŠNICA	3	1	1	1	5:5	4
7. VIDEM	3	1	0	2	6:7	3
8. ROGOZNICA	3	1	0	2	5:7	3
9. CIRKULANE	3	1	0	2	6:9	3
10. PODLEHNIK	3	1	0	2	8:11	3
11.SKORBA	3	1	0	2	1:4	3
12. MARKOVCI	3	0	1	2	3:8	1
SREDIŠČE - OPLOTNICA 0:5
(0:2)
STRELCI: 0:1 Višnnar (9), 0:2 Kavc (28), 0:3 Brence (51), 0:4 Jelenko (66)), 0:5 Prebil (81)
SREDIŠČE: Majč, Jelovica, Drvar - Trtinjak (od 65. Zemljič), Balažič, Šeruga (od 46. Nemec), Kolarič, Klajnčar, Stajnko (od 77. Krajnčec), Žerjav, Zadravec, Kaloh. Trener: Miran Rakovec.
GEREČJA VAS UNUKŠPED -
MONS CLAUDIUS 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 J. Sagadin (3), 2:0 Hertiš (5), 3:0 J. Sagadin (66. iz 11 m), 4:0 Slaček (69), 4:1 Firer (90) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Šeruga, J. Sagadin, Slaček, Ciglar, Krajnc, R. Sagadin, Debevec, Rozman (od 70. Verlak), Jurišič, Mertelj (od 54. Vrbanec), Hertiš. Trener: Ivan Klinger.
BOČ - ŠENTILJ JARENINA 2:4
(0:3)
STRELCI: 0:1 Dreo (21. iz 11 m), 0:2 Leskovar (29), 0:3 Brumen (43), 1:3 Medik (52), 1:4 Dreo (68), 2:4 Volavšek (86)
BOČ POLJČANE: Črešnar, Korošec, Trunkl (od 63. Polanec), Marguč, Brodnjak, Simrajh, Mla-ker, Obrovnik, Volavšek, Medik, Habijanič. Trener: Bojan Brod-njak.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 3. KROGA: Slovenja vas - Gorišnica 1:1, Hajdina -Cirkulane 1:0, Podlehnik - Marko-
MSLOVENJA VAS - GORIŠNICA
1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Flajsinger (63), 1:1 Bakič (88)
HAJDINA - CIRKULANE 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Huzjak (68)
SKORBA - MARK 69 ROGOZNI-
CA 0:2 (0:1)
STRELEC: 0:1 Dokl (24), 0:2 Dokl (49)
PODLEHNIK - MARKOVCI 5:1
(2:0)
STRELCI: 1:0 Dejan Vinko (40), 2:0 Dejan Vinko (45. iz 11 m), 3:0 Milošič (50), 4:0 David Vinko (51), 4:1 Janžekovič (53), 5:1 Milošič (61)
BUKOVCI - DORNAVA 1:5 (1:1)
STRELCI: 1:0 Mustafi (9), 1:1 D. Novak (38), 1:2 Trunk (71), 1:3 Rakuša (77), 1:4 R. Novak (80), 1:5 Ratek (88)
PODVINCI - VIDEM 4:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Šmigoc (8), 1:1 Pečnik (28), 2:1 Modrič (54), 3:1 Lah (63. avtogol), 3:2 Pečnik (68. iz 11 m), 4:2 Šmigoc (70), 4:3 Pečnik (75. iz 11 m)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 2. KROGA: Apače - Lovrenc 4:0, Pragersko - Grajena 5:0, Zgornja Polskava - Tržec 3:2, Hajdoše - Leskovec 4:1. V tem krogu je bila prosta Spodnja Pol-skava.
1.HAJDOŠE 2	2	0	0	7:1	6
2. APAČE 2	1	1	0	7:3	4
3. ZG. POLSKAVA 2	1	1	0	4:3	4
4. PRAGERSKO 1	1	0	0	5:0	3
5. LOVRENC 2	1	0	1	3:6	3
6. LESKOVEC 2	0	1	1	4:7	1
7. GRAJENA 2	0	1	1	1:6	1
8. SP POLSKAVA 1	0	0	1	2:3	0
9. TRŽEC 2	0	0	2	2:6	0
APAČE - LOVRENC 4:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Kukovec (66), 2:0 M. Bauman (74), 3:0 Kukovec (85), 4:0 B. Bauman (87)
PRAGERSKO - GRAJENA 5:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Sagadin (18), 2:0 Sagadin (54), 3:0 Sagadin (63), 4:0 Čelan (68), 5:0 Ramadani (88)
HAJDOŠE - LESKOVEC 4:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Kaučevič (25), 1:1 Petrovič (36), 2:1 Petek (40), 3:1 Bratušek (68), 4:1 Kaučevič (89)
ZGORNJA POLSKAVA - TRŽEC
3:2 (0:1)
STRELCI:0:1Krajnc (30),0:2Emer-šič (55), 1:2 Pečovnik (74), 2:2 Pečovnik (80), 3:2 Pe~ovnik (90)
VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 2. KROGA: Apače
-	Loka Rošnja 0:3, Lovrenc - Hajdina 3:7, Polskava - Pragersko 4:1. Prepolje je bilo prosto.
1.	LOKA ROŠNJA 2 2 0 0 6:2 6
2.	HAJDINA 2 110 9:5 4
3.	POLSKAVA 1 1 0 0 4:1 3
4.	LOVRENC 2 1 0 1 6:8 3
5.	APAČE 2 0 1 1 2:5 1
6.	PREPOLJE 1 0 0 1 2:3 0
7.	PRAGERSKO 2 0 0 2 2:7 0 VZHODNA SKUPINA REZULTATI 2. KROGA: Grajena - Tržec 1:1, Gorišnica - Savaria Rogoznica 2:2, Markovci - Dornava 3:2. Leskovec je bil prost.
1.	ROGOZNICA	2	110	6:4	4
2.	TRŽEC	2	1	1 0	5:3	4
3.	MARKOVCI	2	1	0 1	5:6 3
4.	GRAJENA	2	0 2 0	3:3	2
5.	GORIŠNICA	1	0 1 0	2:2	1
6.	DORNAVA	2	0 11	4:5	1
7.	LESKOVEC	1	0 0 1	2:4	0
1. SML, 1. SKL
V šestem krogu 1. SML in SKL so bili mladinci in kadeti Aluminija domačini sovrstnikom iz Domžal. Starejši, mladinci, so z veliko boljšo igro v drugem polčasu strli odpor gostov iz Domžal in še petič zmagali v tem prvenstvu - s 3:1. Strelci za Aluminij so bili Matic Marinič (47), Toplak (49) in Emer-šič (73).
Manj uspešni so bili kadeti Aluminija, ki so izgubili. Gostje iz Domžal so dva zadetka dosegli v prvem polčasu, kar je zadostovalo za njihovo zmago z 0:2.
POKAL MNZ PTUJ
REZULTATI 1/ 8 finala: Stojnci
-	Slovenja vas 4:1, Bukovci - Tržec 10:2, Gorišnica - Zavrč 1:3, Boč
-	Aluminij 0:2, Dornava - Bistrica 1:3, Skorba - Podvinci 4:2, Cir-kulane - Holermuos Ormož 0:7, Podlehnik - Apače 2:3.
dk
NOGOMETNA LIGA ZA DEKLETA DO 16 LET
LJUDSKI VRT PTUJ - ŽNK SENO-ŽETI 2:3 (1:3)
STRELKE: 0:1 Avdič (5), 0:2 Be-nak (26), 1:2 Šmintič (34), 1:3 Špe-lič (45). 2:3 Arnuš (46).
A. Čuš
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA OB 19.00: KD Olimpija - Zagorje; NEDELJA OB 16.00: Domžale - Kumho Drava, Primorje - Ljubljana, Mura - CMC Publikum, Bela krajina - HIT Gorica, Maribor Pivovarna La{ko - Koper
PARI 8. KROGA - SREDA 22.9. - OB 16.00: Kumho Drava - Zagorje, Koper - Mura, Ljubljana - Maribor Pivovarna La{ko, Domžale - Primorje, CMC Publikum - Bela krajina, HIT Gorica - KD Olimpija.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Rudar Velenje - Livar, Kr{ko -Nafta; NEDELJA OB 16.00: Aluminij - Factor, Supernova Triglav - Koro{ka Dravograd, Izola - Dravinja, Svoboda - Šmartno.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 6. KROGA - SOBOTA OB 16.30: Kovinar Štore - Ti{ina, Železničar
-	Šo{tanj, Čren{ovci - Stojnci, Zavrč - Paloma, Bistrica - Veržej; NEDELJA OB 16.30: Križevci - Šmarje pri Jel{ah, Holermuos Ormož - Pohorje.
[TAJERSKA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA OB 16.00: MU Šentjur - Brun{vik, Zreče -Oplotnica, Mons Claudius - Sredi{če, Šentilj Jarenina - Gerečja vas Unuk-{ped, Pesnica - Boč, Malečnik - Kovinar Ferina, AJM Kungota - Roga{ka Crystal.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA OB 15.00: Dornava - Podlehnik, SOBOTA OB 16.00: Mark 69 Rogoznica - Bukovci, Cirkulane - Skorba, Slovenja vas
-	Podvinci; NEDELJA OB 10.30: Videm - Hajdina; NEDELJA OB 16.00:
Gori{nica - Markovci.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Tržec - Pragersko, Spodnja Polskava - Apače; NEDELJA OB 10.30: Lovrenc - Hajdo{e; NEDELJA OB 11.00: Leskovec - Zgornja Polskava VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA - PARI 3. KROGA- ČETRTEK OB 16.00: Hajdina
-	Polskava; PETEK OB 16.30: Loka Ro{nja - Lovrenc, Prepolje - Apače. VZHODNA SKUPINA - PETEK OB 16.30: Dornava - Gori{nica, Tržec -
Markovci, Leskovec - Grajena.
JUDO
1. SLOVENSKA JUDO LIGA
1.	KROG TURNIRJEV - SREDA 22. SEPTEMBRA OB 19.00: PTUJ:
Drava, Impol, Sankaku; CELJE: Ivo Reya, Koro{ki Holding, Jur{inci; KRANJ: PJK Triglav, Olimpija, Branik Broker.
2.	SLOVENSKA JUDO LIGA
1.	KROG TURNIRJEV - SREDA 22. SEPTEMBRA: GORIŠNICA: Gori-{nica, Železničar, Sankaku; LJUTOMER: Ljutomer, Koper, Impol II.; LENDAVA: KBV Lendava, Bežigrad, Branik Broker II.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
PARI 2. KROGA: Drava - Interokno (sobota 17.30), Kr{ko- Impol, Piramida - Marles hi{e, Fužinar - Agroru{e.
kl
ROKOMET / POKAL SLOVENIJE 1/16
1/16 finala Pokala Slovenije za moške: RK Jeruzalem Ormož - RK Velika Nedelja. Prva tekma bo odigrana v Ormožu v soboto, 18. septembra, ob 19. uri v Športni dvorani na Hardeku.
Pokal Slovenije za ženske (22. 9.) 1. krog: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj.
U. K.
JUDO
Judo klub Drava Ptuj vabi vse zainteresirane nove člane v septembru in oktobru k vpisu v začetni in nadaljevalni tečaj juda in aikida. Tečaj aikida: torek in četrtek od 20.30 - 22.00. Začetni tečaj juda: torek od 18.00 - 19.30 in petek od 16.30 - 18.00. Nadaljevalni tečaj juda: ponedeljek, sreda, petek od 18.00 - 19.30.
JK Drava Ptuj
KARATE
KARATE-DO KLUB PTUJ in KARATE-DO KLUB MARKOVCI vpisujeta nove člane v {olo karateja, vsak ponedeljek in petek od 18. do 20. ure, na Ormo{ki cesti 38/a na Ptuju.
Informacije na telefon: 041 699 639 in na spletni strani www. karate-do-zveza.si
TEČAJ ŠPORTNEGA STRELJANJA
SK Ptuj prireja te~aj športnega streljanja. Na te~aj so vabljeni predvsem osnovnošolci, stari vsaj 12 let. Vsi, ki vas strelstvo zanima, se javite na mestnem streliš~u na Ptuju, v dvorani Mladika (stranski vhod), v terminih ponedeljek, sreda, petek - od 18. do 20. ure. Kontaktna oseba je Zlatko Kostanjevec.
ATLETSKA ŠOLA MIRKA VINDIŠA VABI
Vpis v Atletsko {olo Mirka Vindi{a, ki je namenjena osnovno{olcem, poteka vsak torek ob 17.30 in vsak petek ob 17. uri na Mestnem stadionu Ptuj. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Barbaro (031365675) ali Mojco (041573114), lahko pa pi{ete na akptujaemail.si. Vabljeni vsi, ki so vas navdu{ili olimpijski boji v kraljici {porta ter vsi, ki bi radi razvili svoje elementarne gibalne spretnosti v teku, metih in skokih.
ŠAH
Vabimo vas na 5. mednarodno sre~anje {ahistov za kristalni pokal, ki ga prireja [ahovsko dru{tvo Kristalni pokal v sodelovanju in ob pomo~i {ahov-skega kluba ZM Branik in [ahovskega dru{tva Gori{nica. Sre~anje bo potekalo v nedeljo, 19. septembra 2004, ob 10. uri v ve~namenski dvorani Ob~ine Gori{nica. Igralo se bo po {vicarskem sistemu, in sicer 9 kol - 15 minut po igralcu.
Turnir je že peti po vrsti in je množi~no obiskan, saj ima bogat denarni sklad in veliko prakti~nih nagrad za vsakega udeleženca. Glede na izku{nje prej{njih let se organizator pri~akuje ve~ kot 300 igralcev.
Udeležbo na turnirju je napovedalo veliko mednarodno priznanih {ahistov iz sosednjih držav, na{i {ahovski olimpijci in tudi poslanci državnega zbora (g. Bandelj, g. Butolen, g. Zver, g. Jerov{ek idr.) kot igralci in razstavljavci. V ~asu turnirja bo na ogled tudi bogata {ahovska razstava z ve~ kot 40 {ahovskimi kompleti in ostalim {ahovskim gradivom razli~nih zbiralcev. Kontaktna oseba: Du{an Njegovan, tel.: 051 343 535
Moškanjci • 2. Poli kolesarski maraton
Rekordna udeležba rekreativcev
Sobota, 11. septembra. Na drugem kolesarskem maratonu, na 30- ali 65-kilometrski progi je sodelovalo rekordno {tevilo, kar 2842 kolesark in kolesarjev, starih od 2 do 76 let.
Po tem, ko se je kolesarski klub Perutnina Ptuj lani odločil za profesionalno pot, se pozitivni rezultati te odločitve kar množijo. Poleg več dobrih dirk in odličnih uvrstitev njihovih kolesarjev pa vsebolj uspešno skrbijo tudi za popularizacijo in množičnost tega športa.
Po lanskem, prvem Poli kolesarskem maratonu, na katerem je kljub dežju sodelovalo 721 rekreativnih kolesarjev vseh starosti, so skupaj s Perutnino, d. d., in družbo Radio-Tednik Ptuj letos pripravili tudi drugi Poli kolesarski maraton in bili vsi po vrsti prijetno presenečeni.
V lepem sončnem in rahlo vetrovnem vremenu se je povabilu organizatorjev odzvalo rekordno število udeležencev, po uradnih prijavah 2842 kolesark in kolesarjev. Zaradi množičnega odziva so bile vrste pred prijavnimi mizami dolge tudi več deset metrov, tako da so start, napovedan za 11. uro,
Foto: M. Ozmec
Zgovoren pogled z letališkega stolpa na ploščad pol ure pred startom.
Foto: M: Ozmec
Foto: M. Ozmec
Start 2. Poli kolesarskega maratona je preplavila množica rekreativcev iz vse Slovenije.
V Perutninskem šotoru se je ob topli malici prilegel tudi atraktivni nastop hip-hop skupine.
prestavili za dobre četrt ure.
čeprav hitrost ni bila pomembna, so nekateri kmalu po startu "potegnili", sicer pa je bil prvi del poti skozi Slovenske gorice za vse udeležence enak; od Moškanjcev skozi Dornavo, Pacinje, Placar, in Janežovce na destrniški klanec ter zatem mimo Gomilc do Svetincev, kjer so se udeleženci malega maratona vrnili nazaj proti Pacinju in Moškanjcem, preostali pa so nadaljevali pot do Trnovske vasi in Vitomarcev, čez Gomilce do Ga-bernika, skozi Juršince na Gomilo in Polenšak ter nazaj proti Žamen-cem, skozi Dornavo do Moškanj-cev.
Seveda so organizatorji tudi tokrat poskrbeli, da je bila trasa obeh maratonov dobro označena, na vseh križiščih so kolesarje usmerjali redarji, za prometno varnost so skrbeli policisti. Med potjo je bilo dovolj postojank z osvežilno pijačo za vse udeležence, po prihodu na cilj pa so se pod velikim šotorom ali ob mizah na prostem lahko vsi tudi dostojno okrepčali. Na sklepni slovesnosti pa je udeležence 2. Poli kolesarskega maratona ves nasmejan nagovoril Rene Glavnik, direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj:
"Prijetno ste nas presenetili, tako da nam je zmanjkalo majic, kap in celo spominskih medalij, a vsi, ki ste prijavljeni, boste manjkajoče prejeli na svoje naslove po pošti. Vesel sem, da se, razen nekaj manjših prask, ni pripetilo nič hudega, da ste vsi prikolesarili na cilj živi in zdravi. Zahvaljujemo se vam za udeležbo in zaupanje, hvala tudi vsem redarjem in policistom, ki so skrbeli za prometno varnost udeležencev."
Udeležencem maratona je čes-
tital in se zahvalil za udeležbo tudi Jože Bračič, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, ki je uspešno skrbela za medijsko promocijo in obveščanje o tej za sedaj najbolj množični tovrstni prireditvi v Sloveniji. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za tiste, ki so izstopali iz povprečja, spominske pokale in praktične nagrade pa so prejeli:
najstarejši udeleženec maratona, 77-letni Vinko Zidarič, in najstarejša udeleženka, le leto dni mlajša Neža Medved, najmlajši udeleženec, še ne 2-letni Miha Me-sarič, najmlajša udeleženka, triletna Zala Vogrinec, najštevilčnejša pa je bila 7-članska družina Šalamun iz Nove vasi.
Najštevilčnejša je bila s 117 kolesarji ekipa športnega društva Gorišnica, druga s 97 kolesarji je bila ekipa Taluma iz Kidričevega, tretja pa ekipa Tenis kluba Luka s 50 udeleženci.
Pokal za najstarejše kolo sta prejela tudi Martin Kolarič iz Spuhlje, ki je imel kolo, izdelano pred 1. svetovno vojno, ter Luka Huzjan, ki je bil proglašen za najbolje turistično opremljenega kolesarja v stilu PP. Šest rekreativcev je maraton prekolesarilo tudi na treh prirejenih dvojnih kolesih, oziroma tandemih, organizatorji pa so nagradili dvojico Danilo Ri-htarič in Franci Vaupotič; prvi je bil edini popolnoma slep udeleženec maratona, drugi pa močno slaboviden. Nagrado za najbolj ekstremnega kolesarja pa je prejel 75-letni Evgen Titan iz Murske Sobote, ki že 20 let vozi kolo vzvratno in se poteguje za vpis v Guinessovo knjigo rekordov.
Poleg tega so s praktičnimi nagradami in kolesarsko opremo obdarili tudi več drugih udeležencev,
Foto: M. Ozmec
Najbolj številčna je bila ekipa SD Gorišnica s 117 kolesarji.
Foto: M: Ozmec
Martin Meznarič z najstarejšim kolesom in Luka Huzjan z najbolj turističnim izgledom.
ki so jih izbrali z žrebanjem startnih številk, trije najbolj srečni pa so iz rok profesionalnih kolesarjev Mitje Mahoriča in Mirana Kelnerja prejeli celo sodobna športna kolesa. Ker pa jih je precej na svojo številko enostavno pozabilo, organizatorji obljubljajo, da bodo nagrade prejeli po pošti.
Še to, določen je že termin za tretji POLI kolesarski maraton, ki bo drugo soboto, to je 10. septembra 2005, organizatorji pa že sedaj vabijo k udeležbi in obljubljajo, da jim tudi številčnejša udeležba ne bo več povzročala težav.
M. Ozmec
Judo • 1. SJL
Za~etek moštvenih bojev
S tremi turnirji v Celju, Kranju in na Ptuju se bodo pričeli moš-tveni obračuni za ekipnega prvaka Slovenije v judu v letu 2004. V konkurenci devetih moštev I. slovenske judo lige branijo lanskoletni naslov prvaka tekmovalci bistriškega Impola.
V sredo, 22. septembra, se v športni dvorani Mladika na Ptuju začne 1. kolo I. slovenske judo lige za domačo ekipo Judo kluba Drava iz Ptuja, ki je v lanskem letu osvojila 5. mesto. Gostitelji, ki imajo v letošnjem letu višje cilje, bodo gostili lanskoletnega prvaka ekipo Impola iz Slovenske Bistrice in novinca v I. slovenski judo ligi ekipo Sankaku iz Celja. Pričakovanja so velika, saj je glavni cilj letošnje sezone uvrstitev v zaključni turnir štirih najboljših ekip iz rednega dela tekmovanja, ki ga bo gostila prvouvrščena ekipa iz rednega dela. Po dobro okrevani po-
škodbi kolena se v domačo ekipo Drave vrača Klemen Ferjan, najboljši slovenski tekmovalec v kategoriji do 81 kilogramov, ki v lanskem letu ni nastopal. Nova okrepitev domačih pa je Igor Spasojevič, ki prihaja iz Judo kluba Koper in bo tekmoval v kategoriji do 90 kilogramov.
Za domačo ekipo bodo v letošnji sezoni nastopali: do 60 kg Marcel Ognjenovič; do 66 kg Sebi Kolednik in Uroš Tajhman; do 73 kg Rok Tajhman in Dejan Vogri-nec; do 81 kg Klemen Ferjan in Ervin Vinko; do 90 kg Igor Spaso-jevič in Jure Šegula; do 100 kg Miran Tajhman in nad 100 kg Miran Plošinjak.
Hkrati s prvoligaškimi obračuni se pričenja tudi tekmovanje dru-goligašev, kjer sodeluje prav tako devet moštev.
Sebi Kolednik
Atletika
Kukovcu trojna krona
Po olimpijskih igrah, ki vsaka štiri leta predstavljajo vrhunec atletskih tekmovanj in kjer so nas naši tekmovalci tako razveselili, se je pozornost preusmerila na najmlajše. V soboto in nedeljo je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo za pionirje in pionirke, udeležilo pa se ga je okrog petsto tekmovalcev iz tridesetih slovenskih klubov, ki so se pomerili v osemindvajsetih disciplinah. Atlet-
tako kot Sandija trenira dolgoletni atletski trener Franc Ivančič, je na kilometrski razdalji izboljšal svojo najboljšo osebno znamko na 2:41,33. Kljub temu da mu teka nista najbolje taktično uspela, je pokazal veliko mero borbenosti, ki je potrebna za uspeh v teh napornih disciplinah.
V suvanju krogle je tretje mesto osvojil Matej Krušič. Štirikilogram-sko kroglo je sunil 14,16 metra
Samuel (levo), Sandi in Matej - dobitniki medalj za AK Ptuj in državni reprezentantje.
ski klub Ptuj je zastopalo deset tekmovalcev, ki so se odlično odrezali v sicer močni konkurenci. Skupaj so dosegli pet medalj in še štiri uvrstitve do šestega mesta.
Najuspešnejši med njimi je Sandi Kukovec, že preizkušeni zbiralec medalj z državnih prvenstev, ki je svoj talent potrdil z zmago v sprintu na 60 metrov in z drugim mestom na 300 metrov. Sandiju je v letošnji sezoni uspel veliki met, saj je konstantno formo zadržal skozi celo leto vse od osvojitve naslova najhitrejšega v dvorani preko zmage na šolskem državnem tekmovanju do zmage na državnem prvenstvu. Za nameček je v obeh disciplinah dosegel osebna rekorda, 7,41 sekunde na 60 metrov in 37,42 na tristometr-ski razdalji, doseženo pa ga uvršča med najuspešnejše pionirje v Sloveniji.
Z dvema medaljama se lahko pohvali tudi naslednji veliki up ptujske atletike Samuel Rajtar čuš, bronasti v teku na 1000 metrov in srebrni v dvakrat daljši preizkušnji. Nadarjeni mladi tekmovalec v teku na srednje proge, ki ga
in s tem skoraj za pol metra izboljšal svoj osebni rekord. Obetavni metalec je v metu diska s točno 36 metri zasedel nehvaležno četrto mesto. Smola je spremljala tudi Roka Grdino v skoku v višino, ki je dosegel enak rezultat (168 centimetrov) kot tretje uvrščeni, le da je imel eno popravo več, kar po atletskih pravilih pomeni uvrstitev na četrto mesto. Prav tako četrta je bila Laura Pajtler v teku na 1000 metrov s časom 3:07,68, na 600 metrov pa je bila šesta z 1:40,10. Tako Grdina kot Pajtlerjeva imata pravico nastopa v tej konkurenci tudi naslednje leto, ko bosta imela priložnost povzpeti se na zmagovalni oder. Ostali mlajši ptujski atleti so tekmovali v okviru svojih sposobnosti ter pridno nabirali izkušnje za prihodnje leto.
Kvalitetno delo z mladimi v Atletskem klubu Ptuj je potrdila tudi Atletska zveza Slovenije, ki je v reprezentanco povabila vse tri nosilce medalj. Sandi, Samuel in Matej bodo slovenske barve zastopali na meddržavnem mnogoboju v Kranju in Mariboru.
Uroš Esih
Ljutomer
130 let od prvih kasaških dirk v Sloveniji
Najstarejši arhivski viri prikazujejo, da so 12. septembra leta 1874 na cesti med Križevci pri Ljutomeru in Ljutomerom potekale prve kasaške dirke, leto pozneje pa so v Ljutomeru ustanovili Društvo za dirkanje s kobilami v kasu.
Za ustanovitev takšnega društva v Ljutomeru je imela nedvomno zelo pomembno vlogo ustanovitev prvega evropskega dirkalnega dru-{tva dve leti prej v avstrijski prestolnici Dunaju. Osrednja osebnost med pobudniki za ustanovitev prvega slovenskega Društva za dirkanje s kobilami v kasu je bil njegov prvi predsednik August von Schenkel, graš~ak iz Lukavcev - današnja občina Križevci pri Ljutomeru. Pozneje so se graščaku priključili številni posamezniki.
Minuli konec tedna sta kasaški klub Ljutomer in občina Križevci pri Ljutomeru pripravila priredti-ve, s katerimi sta obeležila 130
let kasaštva na Slovenskem. Na hipodromu v Ljutomeru je bila na ogled razstava kasaških konj - Ljutomerskega kasača. Razstavljenih je bilo 43 konj, razstavo pa si je ogledal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije dr. Milan Pogačnik. Razstavo je v Lukavcih v občini Križevci pri Ljutomeru pripravil tudi Zgodovinski arhiv Ptuj. V izvedbi Nade Jurkovič-Škrajnar in Marije Masten-Hernja so bili na ogled pisni viri o reji Ljutomerskega kasača ter kronologija ljutomerskega kasaškega kluba.
Niko Šoštarič
Foto: Niko Šoštarič
V Lukavcih je Zgodovinski arhiv Ptuj pripravil kronološki pregled delovanja ljutomerskega kasaškega kluba.
Kasaštvo
Perla najboljša triletnica
V okviru praznovanja 130-letnice prvih kasaških dirk na Slovenskem sta ob~ina Križevci pri Ljutomeru in kasaški klub Ljutomer minulo nedeljo na ljutomerskem hipodromu pripravila kasaške dirke, ki si jih je v son~nem vremenu ogledalo okrog 1200 ljubiteljev tega športa. V osmih to~kah sporeda je nastopilo 62 kasa~ev iz sedmih slovenskih klubov, v ospredju pa je bilo državno prvenstvo za triletne kasa~e. V konkurenci šestih kasa~-ev je državni naslov dobila Perla (Jože Osterc, Ljutomer), ki je že
pred dirko veljala za prvega favorita, prav tako pa je dobila tudi lansko prvenstvo med dveletniki. "Pred startom se mi je odtrgal pomemben del opreme, zato sem vozil nekoliko počasneje. Kljub temu se je vse skupaj dobro izšlo, saj bi lahko prav zaradi tega ostal brez naslova," je po dirki povedal presrečni Jože Osterc. Naslednja kasaška prireditev na hipodromu v Ljutomeru bo 3. oktobra, ko bodo Ljutomerčani pripravili državno prvenstvo dveletnih kasačev.
Miha Šoštarič
Planinski kotiček
IZLET MLADINSKEGA ODSEKA PD PTUJ NA KRIM IN IŠKI VINTGAR
S slovesom poletja se začenja jesen, s slovesom počitnic se začenja novo šolsko leto. Torej je čas, da se skupaj odpravimo na planinski izlet. To bo tudi priložnost, da ob počitku v prijetnem naravnem ambientu izmenjamo doživetja in občutja, ki so nas v tem času spremljala. Tokrat se bomo podali na obrobje Ljubljane, na Ljubljansko barje oziroma bolje rečeno nad njega. Poiskat bomo šli Iški vintgar in obiskat Krim. Za Krim je najbrž že marsikdo slišal. Gre za osamelec na južnem robu ljubljanske kotline, ki se pne čez 1000 m visoko in je kot naročen za lep razgled, če nam je le narava naklonjena. Malo manj pa ste slišali za Iški vintgar. Kot že ime pove, gre za ozko in strmo dolino, ki jo je izdolbla voda, potok Iška. Dolina je tako ozka, da je komaj še kaj prostora za pešpot, po kateri se bomo uvodoma tudi mi sprehodili. Zato pa je toliko globlja, saj se ponekod spusti do 400 m globoko. Po vrnitvi iz doline pa se bomo vzpeli po njenih pobočjih ter se usmerili proti Krimu, vmes pa poskusili poiskati še partizansko bolnišnico Krvavica. Če se nam odločite pridružiti, se dobimo v soboto, 25. septembra 2004, pred železniško postajo na Ptuju ob 7. uri. Se prej pa se je potrebno do torka, 21. septembra 2004, prijaviti v pisarni PD Ptuj in poravnati ceno izleta, ki znaša 2.400 SIT za mlade do 26 let in 2.600 SIT za tiste malo starejše. Z izleta se bomo predvidoma vrnili do 20. ure. Zraven vzemite primerno obleko in obutev (planinski čevlji), nekaj pijače in hrane. Dobro pa je v nahrbtnik dati še kakšno oblačilo. Pot sicer sodi med lahke, vendar je lahko mestoma spolzka. Hoje pa ne bo več kot 5 ur. Vodil vas bom Peter Silak s sovodniki.
Peter Šilak
VPIS V NOGOMETNO SOLO
Nogometni klub Ptuj vabi mlade nogometaše, da postanejo "DRAVAŠT".
Vpisujemo otroke od 6. leta starosti, to je letnike 1999 pa vse do letnikov 1986.
Spoštovani starši!
V dolgi zgodovini kluba smo vzgojili veliko dobrih bolj ali manj znanih nogometašev in s to tradicijo mislimo nadaljevati. Mogoče vaš sin ne bo postal vrhunski nogometaš, vendar bomo poskrbeli, da bo imel dobro vzgojo, družbo in da mu bo nogomet, šport, ki ga ima rad, polepšal otroštvo.
Informacije na telefonski številki 02-779-74-30 v dopoldanskem času in
na GSM 031-491-281.
Vabljeni!
Športni pozdrav!
Podeželsko razvojno jedro HALO Cirkulane 56, 2282 CIRKULANE TeL: 02 795 32 00 info@halo.si, www.halo.si
VABI NA
DVODNEVNO USPOSABLJANJE
1^0 PRIPRAVITI ZNAČILNO HALOŠKO JED
Na delavnici se boste seznanili s praktičnimi primeri vključevanja haloških jedi v turistično ponudbo. Sestavili bomo menuje, kuhali značilne haloške jedi, kijih bomo s primerno dekoracijo servirali. Ob zaključku bomo poskusili dobrote, ki jih bomo pripravili.
Vsak udeleženec delavnice prejme potrdilo o udeležbi.
Delavnica je namenjena vsem, ki se vključujejo s prehrano v turistično ponudbo Vinsko turistične ceste ter ostalim
Prijave sprejemamo do zasedbe 15.mest na zgornji nasiov.
Deiavnica se bo izvajaia v iVIoteiu Podiehniit
Avtocenter Šerbinek
Zagrebška c. 85, Maribor, tel.:02/45-035-56, www.avtĐcenter-serbinek.si
^ © A
SMiW iSinvunDHi OVtllHI
Največja ponudba rabljenih vozil na Štajersitem!
-	velika izbira vozil z dizelskim motorjem iz EU
-	vozila iz naše zaloge so teiinično pregledana
-	ugodno financiranje na obroke (leasing)
-	svetovanje in strokovna pomoč
Prepričajte se sami! Obiščite nas v našem salonu!
Oprema	Letnili Cena
CRYSLER VOYAGER 2,5 SE DAEWOO LANGS 1,5 FIAT UNG 1,0 FIATPUNT055S FGRD FIESTA 1,25 FLAIR FGRD FIESTA 1,3 FGRD ESCORT 1,6 FGRD FGCUS 1,4 FGRD MGNDEO 1,8 FGRD MGNDEG 2,0 WAGGN FGRD GALAXY 2,3 HYUNDAI ACCENT 1,3 LS HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSI16V HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSI KIASPHIA1,6GTX MITSUBISHI PAJERG 3,5 OPEL TIGRA 1,4 I GPEL ASTRA 2,0 DIESEL PEUGEGT306XR1,6 PEUGEOT 3061,61 PRGTGN PERSGNA313 RENAULT CLIG 1.6 16V RENAULT CLIG 1,2 BE-BGP ŠKGDA FELICIA 1,31 VWPGLO CLASSIC 1.6
AB,AC,SV..
AC,	SV, RA, 1. LAST 1.LAST,KB,RA
/
1XAB,RA AB,1.LAST,RA RA,TS,KB VSA OPREMA VSAOŠPREMA VSA OPREMA VSA OPREMA RA
CZ,4XES,SV,RA,1.LAST ALU,DCZ,SV,AC,ABS 4XES, CZ, RA VSA OPREMA ABS, EPS, ME, 2XAB VSA OPREMA
2XAB,ABS, ES, DCZ,RA,SV
DCZ,ES,SV,AC,RA
SV, KB, DCZ, ES
KLIMA, RA, EL. PAKET, ABS
1. LAST, DCZ, KB
KB, CZ, EG,TS,RA
SV. EPS, CZ. RA_
1994	500.000
1998	750.000
1999	760.000 1997	790.000
1996	790.000
2001	1.049.000
1994	529.000
2002	2.350.000
1997	1.459.000
2001	2.650.000
1998	1.990.000 1996	599.000
1995	590.000
1995	699.000
1996	699.000
2000	5.990.000 1996	1.250.000 2000	1.990.000
1998	1.390.000
1999	1.450.000 1998	699.000
2002	1.890.000 1996	779.000 1998	650.000 1996	890.000

tLMOMTd
'.o. o.
&
GRnDB€Nn
MCHflNizncun
€L€KTROMONTflŽn
nL€KSnND«R GflBROVCC s.p.
IZVfljnMO: - IZKOPC (bager, mini bager. JCB)
-	Pn6BOJ6 CCSTIŠČ
-	POLRGflNJC INFRnSTRUKTURNIH VODOV (Itanalizacija, vodovod, plinovod)
-	CLCKTROlMONinŽNR D€LR (polaganje elektroenerg. kablov, javna razsvetljava)
-	RUŠCNJC OBJCKTOV
-	UTRJCVRNJC TCRCNfl, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNiDRRiČCVO NflBRCŽJC 12,2250 PTUJ, gfflgelfflent@aei.net, TCL: 02 / 748 18 90, FAKS: 02 / 787 74 58, GSM: 041 648 255,031 648 255
želimo ti. da nikoli ne bi izgubil veselja do iskanja in spoprijemanja z izzivi. Da bi vedno naSel nekaj, kar bi te veselilo, da bi vedno užival v življenju.
Tvoja dnšina!
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605
Mali oglasi
___ 02/7493410
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI ISČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
1 KURILNO OUE
NA VEC OBROKOV
Dovolite, da prijetno ogrejemo
041 643 890
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 754 00 66
GSM: 04I 557SS3
ALPETOUR^
ŠPEDICIJA IN TRANSPORTd a. \
SKUPir^A VIATOR £ VEKTOR
Smo uspešno podjetje na področju mednarodnih prevozov blaga iz skupine Viator&Vektor. Iščemo nove sodelavce, ki bi s svojim znanjem ali izkušnjami pripomogli k realizaciji zastavljenih ciljev.
K sodelovanju vabimo:
VEČ VOZNIKOV (m/ž) V MEDNARODNEM TRANSPORTU
Pogoji:
-	IV. ali V. st. izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri,
-	vozniški izpit C- in E-kategorije,
-	zaželena opravljena Nacionalna poklicna kvalifikacija za začetnike.
Vlogo z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazili o strokovnem izpopolnjevanju pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov:
ALPETOUR špedicija in transport, d. d., Kapucinski trg 8, 4220 Skofja Loka
Na podlagi 15. in 19. člena Odloka o ustanovitvi Mladinskega centra Ormož (Uradni vestnik ob~ine Ormož št. 1/04) Svet centra Mladinskega centra Ormož razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Mladinskega centra Ormož
Kandidat za direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1)	najmanj višja izobrazba družboslovne smeri
2)	3 leta delovnih izkušenj
3)	poznavanje dejavnosti s področja izvajanja mladinskih programov. Direktor se imenuje za mandatno obdobje petih let in je lahko po izteku te dobe ponovno imenovan.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Mladinski center Ormož, Kerenčičev trg 11, p.p. 53, 2270 Ormož, z oznako »Prijava na razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Svet centra
^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
DELO
Iščemo dekle za delo v strežbi, Bar Korže v Cirkovcah ali pri Katri v Lovrencu na Dr. polju. Tel: 041/786-544.
Nudimo redno ali honorarno zaposlitev terenskim zastopnikom za oskrbo znanih kupcev. Tel 041 743 585, MKZ, Slovenska 29, 1000 Ljubljana._
Luna bar, Irena HERGA, s.p., Ormoška c. 81 a, Ptuj, zaposli dekle za strežbo za redno delo ali preko študentskega servisa. Tel. 041 456-846.
IŠČEMO KUHARICO za 4 ure dnevno, ponedeljki prosti. Gostilna Sabina, Vanja Gojkovič, s. p., Hajdoše 1, Ptuj. Tel. 040 644-601.
Pogodbeno ali redno zaposlimo komunikativno in urejeno dekle za delo v gostinskem lokalu. Tel. 02 792 02 81, GSM 041 556 198. Gostilna Kureš s.p., Šikole 26, Pragersko
KMETIJSTVO
SILOS KOMBANJ malo rabljen prodam ter kupim enobrazdni plug 12 col. Tel. 740-25-90.
NESNICE rjave, stare 15 tednov, prodam po 600 SIT, dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792-35-71.
Prodamo lesena soda 170 in 240 litrov ter leseno kad 300 litrov. Cena po dogovoru. Tel. 041 797 529 po 16. uri.
Bele koko{i in peteline, težke od 4 do 5 kg, po 650 SIT za žival. Naro~ila sprejemajo po tel. 688 13 81 ali 040 531 246 Re{ek, Star{e 23._
MLADO KRAVO, brejo, prodam. Tel. 768-68-71.
IZDELAVA 150-, 230- in 350-litrskih HIDRAVLIČNIH stiskalnic. Sre~ko Horvat, s. p., Pobrežje 92 a, 2284 Videm pri Ptuju. Tel. 041 504-204.
PRODAM BELO sortno ali me{ano vino po akcijski ceni in hrastove sode, sprejemamo naro~ila za prodajo grozdja. Tel. 031 321-708._
PO ZELO UGODNI ceni prodam dobro ohranjen mlin za grozdje s pec-ljanikom in ~rpalko za pretakanje vina. Inf. na tel. 02/ 772 74-61 ali 041 678-584.
BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 522-165.
Prodamo krompir za ozimnico, 1000 SIT za vre~o. Tel. 031 581 700.
PRODAM KROMPIR ZA ozimnico. Branko Žnidari~, Cvetkovci 102, tel. 041 363-947.
TRAKTOR UNIVERZAL 453 DT, forte, letnik l998, prevoženih 550 delovnih ur, dobro ohranjen, prodam. Tel. 03 582 6558 ali 040 738-532.
PRODAM SEJALNICO Amazone 2,5 m {irine ter roto brane {irina 2,5 m z vmesno hidravliko. Tel. 031 251-967.
PRODAM lu{~eno suho koruzo. Tel. 031 888-266.
Prodam koruzni drobilec - traktorski za zrnje in klasje - strok Sip, skoraj ni~ rabljen, prikolico za traktor, 5 t, dvo-osno, kiper levo in desno, Tehnostroj Ljutomer, skoraj ni~ rabljeno. Tel. 031 639 299, od 6. do 21. ure. Zajc, Jurovci 13, Videm._
Prodamo krompir, beli in rde~i. Tel. 02 746 88 91.
UGODNA PONUDBA PŠENIČNIH OTROBOV 40/1 po samo 998 SIT, na zalogi tudi pesni rezanci, koruza, oves in ostale žitarice. Tel. 799-00-80, trgovine Polje-dom, d.o.o.
Ve~ razli~nih lesenih sodov od 175 do 350 l ugodno prodam. Tel. 777-77-41.
PRODAM rde~ krompir po 30 SIT/kg. Tel. 781-51-21 ali 040 716-035, popoldan.
Prodamo dve kozi, dojni, ter 150 kilogramov grozdja, gemaja, na brajdah. Tel. 763 33 41.
PRODAM 1,5 ha koruze na rasti, relacija Sp. Pleterje-Podlože. Tel. 041 824-577.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s.p., Irje 3 d, Rog. Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326-006.
KORUZO za silažo in suho v zrnju prodam. Tel. 751-43-21 ali 041/558-979.
Prodamo rde~i krompir za ozimnico. Tel. 041 591 110._
Kupimo me{alec za beton, rabljen ali nov. Tel. 041 579 714._
PRODAM TELIČKE ~rno-bele od 50 do 80 kg. Tel. 755-49-51._
PRODAJAMO bele pi{~ance doma~e reje. Irgoli~evi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713-60-33.
STORITVE
Zasebna zobna ordinacija za otroke in odrasle Irena Ten~i~, dr. dent. med., Podlehnik 21, 2286 Podlehnik, tel. 768 00 40, delovni ~as ponedeljek, torek popoldan vse ostale dneve zjutraj. Vpisuje nove paciente, predvsem otroke in mlade do 19. leta starosti.
bd
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02/77110-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.
Elektro Ivančič, s.p., GSM 041739197, fax: 02 7750530. Ulica 5. Prekomorske 9, 2250 Ptuj. Elek-troinstalacije, servis in menjava varovalk, avtomatov, meritve strelovodov, elektroinstalacij, ozemljitev ... montaža zaščite pred strelo in prenapetostmi, montaža domo-fonov ... KARTICA OBRTNIK DO 15 % POPUST
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN, d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
UGODNO PRODAMO ZLOŽLJIVE vrtne garniture, mize široke 60-80 cm. Tel. 041 437-712, Mizarstvo Alojz Jamnik, s.p., Juva-nje 5, Ljubno ob Savinji.
GSM IN RTV SERVIS v Ptuju, baterije, dekodiranje in vgradnja slo. menuja. Peter Kolarič, s.p., Gubčeva 23 (ob Mariborski cesti). Tel. 041 677-507.
Betonski zidaki širine 12 in 20 cm v septembrski akcijski ponudbi. Cement-ninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Telefon 02 8025 303._
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GM 041 647 234, lesŽsiol.net. TIN LES, d.o.o., Stranice._
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo sel Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si_
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom in odvoz odpadnih materialov S samonakladalnim vozilom (greifer). Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioapara-tov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
NEPREMIČNINE
sinus
Trstenjakova ulica 5, Ruj
02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo hišo v Novi vasi, 260 m2 b. p., l. gr.1988, 1000 m2 zemlj. Cena 45,00 mio. Hišo v Majšperku, 160 m2 b. p., l. gr. 1978 - obnova 1999, 859 m2 zemlj. Cena 23,00 mio. Hišo v Dražen-cih, etaža 128 m2, K+P+M, l. gr. 1980, 1200 m2 zemlj. Cena 25,00 mio. Hišo v Ptuju, etaža 70 m2, P+M, l. gr. 2002 in st. hišo, 310 m2 zemlj. Cena 25,00 mio. Hišo v Ptuju, etaža 128 m2, K+P+M, l. gr. 1970, 396 m2 zemlj. Cena 35,00 mio. Hišo v Ptuju, etaža 89 m2, K+P+M, l. gr. 1970, 598 m2 zemlj. Cena 32,24 mio. Hišo oz. vikend st. v Hrastovcu -Zavrč, 32 m2 b. p., l. gr. starejši, 8262 m2 zemlj. Cena 7,43 mio. Gradbena par. v Ptuju, gr. dovo. za poslo. sta. gradnjo, 876 m2 zemlj. Cena 8,2 mio. Zazidalna par. v Trnovski vasi, 937 m2 zemlj, cena 1,90 mio. V Turniščah, 1254 m2 zemlj., cena 6,27 mio. V Kicarju, 1317 m2 zemlj., cena 4,00 mio. Vikend v Gorenjskem vrhu, 83 m2 b.p., l. gr. starejši, 5097 m2 zemlj., Cena 4.850.000,00 sit. Vikend v Tibolcih, 40 m2 b.p., l. gr. starejši, 4309 m2 zemlj., Cena 6.500.000,00 sit. Tel.: 02 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
Prodamo parcelo, 6 let star vinograd, klet, garaža, pokrito, vse ograjeno. Cena po dogovoru. Bišečki Vrh, telefon 757 07 61._
V	Cirkulanah prodam 2,5 ha zemlje, primerne za obdelavo, vzrejo drobnice in divjadi. Tel. 02/685-02-71 ali 051 323-067.
PRODAM POSESTVO s cca. 1 ha gozda in 1 ha pašnika v Veliki Varnici 34. Inf. tel. 763-16-41.
PRODAMO PARCELO 1907 m2 z izdanim gradbenim dovoljenjem na Zgornji Hajdini. Tel. 041 899 816.
GRADBENO parcelo ob ribniku na Rogoznici prodam. Tel. 031 256 652.
ZELO ugodno prodam gradbenmo parcelo v k. o. Skorba, le 3 km iz Ptuja. Tel. 782-97-71._
V	Bukovcih pri Ptuju prodamo stanovanjsko hišo, takoj vseljivo, staro 20 let, površine 200 m2, z gospodarskim objektom 120 m2, parcela 1500 m2, cena 17.000.000 SIT. Na Ptuju, v 2. nadstropju starejše večstanovan-jske meščanske hiše v centru mesta prodamo stanovanje, 156 m2, cena 10.000.000 SIT. V Miklavžu pri Ormožu prodamo poslovno-stan. stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 arov, cena 20.880.000 SIT. Na Ptuju oddamo garažo v najem. Informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure, IUSING, d. o. o., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 749 21 11, www.iusing.si.
Prodamo lokal v izmeri 45 m2 nad A banko v Drava centru Ptuj. Tel. 748 14 90^_
KUPIMO nižjeležeče, 1-sobno stan. Agencija VIKEND, Biš 8 b 02/757-1101 ; Trstenjakova ul. 5 - DOMINO C. I. nadstropje 02/748-1013, fax 02/748-1014. Cenjene stranke obveščamo, da bo Agencija zaprta od 18. 9. do 27. 9. 04, zaradi dopusta. Prosimo za razumeva-njel
Prodamo stanovanjsko hišo 1 ha ograjene zemlje, veliko gospodarsko poslopje, možna tudi menjava za
manjše, cena pri ogledu. Tel. 753 09 _
PRODAM MEŠANI GOZD 1,06 ha v Hlaponcih. Tel. 758 37-51._
Vinograd z vikendom prodamo -Turški Vrh, Zavrč, tel. 041 826 980.
Prodam 2,70 ha veliko zemljišče ob reki Dravinji v kraju Gorca. Informacije po 15. uri na telefonu 051 356 345.
IN S A^ nepremičnine
info: EUROPARK iMaribor
ZAZIDLJIVI PARCEU V STARŠAH, dve parceli merita skupaj 1686 m2, na mirni in sončni loiràciji, urejen dostop, vsi priključki ob parcelah; PRODAMO ZA 13 mlo SIT (šifra 623)
tel.: 33 15 800 041/617 169 ■ n s .ei - s I
INSAd.o.o., Mariborska cesta 40, Šentilj v SI. Goricah
DOM - STANOVANJE
3-SOBNO STANOVANJE na Ptuju, 1. nadstropje, prodam. Tel. 041/633-798, popoldan.
PRODAM STANOVANJSKO HIŠO z bifejem v Gorišnici. Tel. 041 630-616.
STANOVANJE, enosobno, na Ptuju išče upokojenka za več let, mesečno plačilo, tudi možnost odkupa. Tel. 040/704-186.
MOTORNA VOZILA
Prodamo osebni avto Daewoo Kalos, letnik 2003, karamboliran, cena po dogovoru. Tel. 041 317 393.
Prodamo traktor Fiat 300, letnik 74. Tel. 794 34 71._
Fiat tempra SW 1,6 IE, letnik 1994, prvi lastnik, prevoženih 186.000 km, sive kovinske barve, bencinski motor l581 ccm, 55 KW, ročni meljanik, 5 prestav, klima, dobro ohranjen, prodam. Tel. 041 722-026.
RAZNO
PRODAM zakonsko posteljo, dve nočni omarici, z zabojem za posteljnino. Tel. 787-06-45 ali 041 892-352.
Prodam malo rabljeno centralno peč na olje z gorilnikom in raztezno posodo. Tel. 040 863 211._
IŠČEMO STAREJŠO ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu, vse ostalo po dogovoru. Pisne ponudbe pošljite v uredništvo pod šifro "pomoč".
BUKOVA drva z dostavo, metrska ali razžagana, prodam. Tel. 031 532-785.
CIPRESE za živo mejo in 3 velike oleandre prodam. Tel. 041/419-810.
Prodamo otroško harmoniko BSEsAs. Tel. 041 579 714.
GARAŽNA VRATA, lesena, dekorativno kovinsko posteljo z jogijem, glasbeni stolp Samsung, zimske gume Sava Eskimo in prtljažnik za polo variant ter otroško stajico ugodno prodam. Tel. 040/38-04-57._
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takojl Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PRODAM PISALNO MIZO, računalnik - komplet, zamrzovalno skrinjo 100 l, priklop za avto z evro kljuko, smuči -komplet s čevlji ali brez ter peč za ciganske pečenke. Tel. 751-14-31.
www.tednik.si
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
V izogib kasnejšim težavam opozarjam vse bralce, naj ničesar ne kupujejo od Rudolfa Brencla, stanujočega v Ptuju, Rimska ploščad 2, oziroma naj se pred nakupom posvetujejo na tel. štev. 041 556 758. Imenovani prodaja različne pripomočke za delo v vinogradu in sadovnujaku ter za košnjo trave, ki pa niso njegova last. Cvetka Rus, Lovrenc na Dravskem polju 81 c, Lovrenc na Dravskem polju.
Četrtek, 16. september
19.00 slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča Ptui, srbski večer z otvoritvijo razstave slik beograjske slikarke Tijane Bapovič
20.00 gledališka dvorana Gimnazije Ptuj, predstava Karusel Zdenka Kodrlča
-	CID Ptuj, Aerobika, Debatni klub, Filmska sekcija, Foto sekcija, učenje kitare, nadaljevalni tečaj pogovorne italijanščine, prijave do 24. septembra
-	Gledališče Ptuj, vpis abonmajev
-	Razstavišče Mercatorjeve Blagovnice, razstava oljnih slik Tihožitja in Pejsaži, razstavlja Rozina Sebetič
-	Gostilna Lužnik in gostilna pri Pošti, razstava oljnih slik Tihožitja in Pejsaži, razstavlja Rozina Sebetič
Petek, 17. september
12.00	Dom Svobode v Slovenski Bistrici, predstava Karusel Zdenka Kodriča, za srednje šole
17.00	SNG MB, Snežna kraljica, MalOd, za izven
19.00	cerkev sv. Janeza na Dravinjskem Vrhu, Literarni večer Poezije Mile Kačičeve
20.00	Dom Svobode v Slovenski Bistrici, predstava Karusel Zdenka Kodriča, za izven
22.00	Kulturno Alternativni Klub Unterhund, odprtje jesenske koncertne sezone z legendami severovzhodne Slovenije
-	Grad Slovenska Bistrica, 8. Podobe bistriških domačij
Sobota, 18. september
9.00 Kidričevo, pred restavracijo Pan, 5. vseslovensko srečanje ljubiteljev starodobnih vozil 10.00 do 12.00 pred knjigarno Mladinska knjiga Ptuj, bralna terasa
10.00 do 13.00 pedagoška soba na ptujskem gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, izdelovali bodo
sadje iz grajskega sadovnjaka 10.00 Miklavž pri Ormožu, srečanje Frančik in Frančkov in vinski sejem pod lipami 11.00 SNG MB, Snežna kraljica, MalOd, za izven
15.00 Videm, zbiranje pred občinsko dvorano, Pohod po poteh filma Svet na Kajžarju
16.00 kulturna dvorana Goričak, 10-letnlca delovanja KUD In 100-letnlca rojstva Maksa Furjana
19.00 Videm, dvorana ob~ine, ogled video filma Svet na Kajžarju
19.00 SNG MB, Jesenski sen, StaDvo, za lanske abonmaje Drava vikend 1, 2, 3, 4, 5 In Izven
20.00 Kolnkišta Ptuj, Kleš~ar, monodrama
Nedelja, 19. september
21.00
Kolnkišta Ptuj, Hana-bi, projekcija filma
Ponedeljek, 20. september
19.30
SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za izven
Torek, 21. september
19.30 dvorec Dornava, koncert z Meto Bekavec - klarinet in Jackle Klaus - kitara 19.30 SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za izven
Sreda, 22. september
18.00
CID Ptuj, odprtje razstave slik Aleksandre Vidovi~, prof. likovne pedagogike
KINO Ptuj
16., 17., 18. in 19. september, ob 20.00, Kralj Arthur. 17., 18. in 19. september, ob 18.00, Dolgi prsti. 21. in 22. september, 18.00, Garfield. 20.00 Privla~na soseda.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Potopisni film Zvoneta Seruga - Pot v neznano. Potovali bomo v Afriko in se ustavili v Etiopiji, Keniji, Indiji in Indoneziji. Narodnozabavna glasba - pojeta "Dvoj~ici z Janezom". Poljudna oddaja Rudija Klari~a - Kako biti zdrav in zmagovati. Reportaža z glasbenega koncerta "50 zvezd za otroke".
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POiKOČMIHr
7
\/6UČjiTmsi&
7. Ans. EKART - Po|dl z menoj domov
6. Ans. ŠPIK - Prismuknjeni idopotec
5. Ans. POGUM - Solza v tvojih očeh
4. Ans. SPEV - Pastirčkova pesem
3. Ans. RUBIN - Večerna zarja
2. Ans. GORENJSKI KVINTET - Vesela družba
1. Ans. ROSA - Pozabi, kar se ti zgodilo Je
1.	FRAJKINCLARI - Presnete punce
2.	RUDI ŠANTL - Pesem za mamo
3.	BE POP - Le ti
4.	PETER JANUŠ - Bela barka
5.	MATEJA JAN - Ljubi
6.	PLAMEN - iskra preskoči
7.	PLIMA-Naj pada dež
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za:.
Ime In priimek:
Glasujem za:. Naslov:_
B naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme: MARIJA ARNUŠ Podvinci 43 2250 Ptuj

Orfejčkove
SMS glasbene ±el|e:
041/818-666
iZDePLSi
izberi.si - Vsesiovenski portai maiih ogiasov
Odslej iahito na spletu oddate svoj mali oglas za sedem siovensi<iin časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
KAASS
Ponudba rabljenih vozil
mojstri, obrtniki, podjotniici
Model	Letnik	Barvo	Cena
ŠKODA FABIA1,9SDI	2003	zelena	2.080.000
ŠKODA FABIA1,9SDI	2003	zelena	2.060.000
ŠKODA FABIA 1,9 SDI	2003	zelena	2.060.000
ŠKODA FELICIA COMBI	1998	srebrna	680.000
ŠKODA OQAVIA 1,9 TDI	2004	kanin. siva	3.650.000
ŠKODA FABIA 1,2	2004	kamn. siva	2.320.000
ŠKODA SUPERB 2,5 TDI	2002	grafit siva	4.300.000
RENAULT RS CAMPUS	1992	rdeča	190.000
KAASS Avto, Puhova ul. 12, tel.: 02 749 22 50
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
IND€Mn d.o.o. 02/681 80 02

Rabljena vozila
TIP
LETNIK CENA
CITROEN C3 1,4 5V	2003	2.370.000
CLIO 1,2/16V5V	2002	1.920.000
CLIO 1,6/16V	2002	2.050.000
CLIO BILA BONG 1,5/65	2003	2.240.000
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	530.000
FORD ESCORT 1,6 CLX FLASH	1996	680.000
MERCEDES A160 DIZEL	2002	3.380.000
OPEL SINTRA 2,2 7 SEDEŽEV	1997	1.340.000
R LAGUNA 1,8/16V	2001	3.230.000
R LAGUNA 1,8 RT	1995	980.000
R LAGUNA GT 1,9 DCI	2003	4.340.000
R MEGANE AUT. CON. 1,6	2003	3.090.000
VOLKSWAGEN PASSAT 2,0	1994	840.000
VW POLO VARIANT 1,6	1998	1.550.000
VOLKSWAGEN GOLF	2001	2.060.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-lOStofk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Zaščita Ptuj
delna razprodaja zadnjih številk
zaščitno obiitvB, oblačil, rokavic...
Rogozniškac.14,Tel.:02 779 71 11
PONUDBA
RABUKXIIl
VOZIL
Znamko
FIAT MULTIPLA 1,6 ELX RENAULT CLIO 1,2 16V ALFA ROMEO 145 ŠKODA FABIA COMB! 1,9 TDI FIAT STILO 1,9 JTD DAEWOO NUBIRA 1,6 VOLVO V 40 1,9 TDI CITROEN XARA PICASSO HDI RENAULT LAGUNA KAR. 1,6 OPEL VECTRA 2.0 DTI FIAT TEMPRA FIAT BRAVA 1,9 TD FORD MONDEO 2,0 TDCI FIAT PUNTO 55S KIASEPHIA1,5 SLX
mHPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo letnik Ceno
KUMA	2002	2.290.000
KLIMA	2002	1.890.000
EL. PAKET, SV	1995	670.000
KLIMA	2001	2.290.000
1.LASTNIK	2002	2.990.000
ES, CZ	1998	690.000
KLIMA	2001	2.790.000
KLIMA	2002	2.990.000
KLIMA	2001	2.890.000
KARAVAN	2001	2.490.000
AVTORADIO	1996	490.000
KLIMA	2000	1.590.000
GHIA	2001	2.890.000
MODER	1999	790.000
ABS	1998	840.000
Nfl ZniOGI NOVI PUNTO, PflNDfl Sloro zo nove - sloro zo sloro!
VEN Zavarovalno zastopanje, Venčeslav Skledar s.p. Rajšpova ulica 16, 2250 PTUJ Delovni čas pisarne: 8.-16. ure GSM: 031-602-212	Tel: 771-08-86
NOVOST!
POSKIINA PONUDBA!
Svetujemo in sklepamo vse vrste zavarovanj od A do Ž.
srnncynniSKO znynRoynnic z nsiSTEnco
roflD poiien
IŠČEMO NOVE SODELAVCE
SRARKASSE
Svetovanje, Informacije in pristop k vzajemnim skladom KD.
Posredovanje Informacij o ugodnih kreditih, leasingih In vseh ostalih bančnih storitvah.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka letnik		Gena	
FIAT PUNTO 55	1996	580.000	KOV MODRA
RENAUIT OIO 1,5 Da EXPRESSION	2002	1.890.000	KOV SREBRNA
ŠKODA FAVORIT GLX	1994	200.000	VĚNJA
DAEWOO NEXIAG1	1997	540.000	KOV SIVA
OPEL ASTRA 1,6 i CD	1993	570.000	KOV MODRA
FORD KA 1,31	1997	820.000	TEMNO VIJOLA
RENAUIT TWDJGO PACK OPEN AIR	2000	1.150.000	RUMENA
CITROEN AX11 CABAN	1992	190.000	RDEČA
RENAUIT KANGOO 1,4 RN	2001	1.490.000	KOVSREBRNA
HYUNDAIACCENT1,51S	1995	480.000	KOV/F,I,ENA
DAEWOO TACUMA 2,0 CDK	2001	1.570.000	KOV MODRA
FIAT BRAVA 1,412V SX	1998	970.000	KOV RJAVA
RENAUIT MEGANE 1,616V AUZE	2000	1.660.000	BELA
FIAT BRAVA 1,2 16V SX STEEL	2001	1.640.000	KOV MODRA
ŠKODA FEUCIA 1,6 GtXI	1999	860.000	KOV SREBRNA
FORD FIESTA 1,3	1997	690.000	BELA
RENAUIT MEGANE 1,6 E RT SCENIC	1998	1.360.000	KOV ZF,LFNA
FORD FIESTA 1,3	2001	1.170.000	TEMNO MODRA
DAEWOO LANOS 1,5 S	2000	860.000	KOV VIŠNJA
FIAT STEO 2,4 ABARTH	2002	3.600.000	RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF 1,6 a 16V	1995	750.000	BELA
KIASEPHIA1,6GTX	1996	470.000	KOV VIJOLA
CITROEN XSARA 1,61 BREAK	1999	1.290.000	KOV SREBRNA
FIAT PUNTO 55 SOLE	1999	770.000	BELA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	885.000	RDEČA
ŠKODA FELIOA 1,3 LXI	1995	420.000	RDEČA
DAEWOO RACER 1500 GSI	1995	270.000	KOV PEČENA
OPEL VECTRA 1,6 i GL	1995	570.000	VÉNJA
DAEWOO LANOS 1,5 S	1998	630.000	KOV /F,LENA
ROVER 416 SI	1996	990.000	KOV VIŠNJA
POHI
SERVIS KOLES
SMUČI IN TENIS OPREME
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82335 Garancija; pokojnina, piača, kartice...
Mensa (l.oj>,Cankii{eva 21, Maribor
àPOHT SERVIS DAVORIN MUNDA S.R,
SLOVENSKI TRG 1, 2260 PTUJ Wz 02/ 778 a871, OSM: 041/ 926 862
^I^ĎfSTO/H
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343
Mirani......... s.p.
SajCTei 6/a, 2272 r ni lň«irn
Razpored dežurstev zobozdravnikov
18. 9. 2004 Ana Zmazek, dr. dent. med.
JZ ZD Ptuj
Skromno si Uvel, v življenju mnogo delal in trpel! Umrl nisi zato, ker ne bi hotel živeti, ampak zato, da nehal bi trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata
Lovrenca Cebeka
IZ DRAŽENCEV 76
1918 - 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izražali ustno in pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Marjanu, g. govorniku Šeguli, podj. MIR za opravljen pogrebni obred, odigrano Tišino in odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala!
Žena Katica in otroci z družinami
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, povsod si z nami v srcih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 9. september 2003, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, omica in prababica
Elizabeta Sumenjak
IZ GORISNICE
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate rože in sveče ter jo ohranjate v lepem spominu.
Mož Janez, hčerka Anica, sin Jože z družinama
Oče je sveča, ki se sama prižiga, vedno je manjša, ker za druge gori. Njegovo ljubezen uživajo drugi, nanj še mislijo, ko že izgori.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi dragega in ljubečega moža, očeta, dedka in pradedka
Antona Bedenika
1918 - 2004 IZ DOLENE 44
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše ter izrekli ustna in pisna sožalja.
Zahvala govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, patru Janezu za opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru upokojencev Dolena in ljudskim pevcem Rožmarin iz Dolene za odpete žalostinke.
Hvala pogrebnemu podjetju MIR in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: žena Anica, otroci, vnuki in pravnuki
Le srce in duša ve, kako boli,
ko te več med nami ni.
SPOMIN
10. septembra je minilo leto, odkar nas je zapustila
Kristina Kodrič
IZ DRAŽENCEV
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete svečko.
Vsi tvoji
Tiho, brez slovesa si odšel, skromno in pošteno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 14. september 2001, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče in dedek
Franc Versic
IZ SPUHLJE 117
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
Kot slana vzame žlahtni cvet, tako omahnilo tvoje je srce, v tišini večni je svet. So rože odcvetele, so ptički odleteli, vse se vrnilo bo, le tebe več ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka, tasta in strica
Maksa Susnika
IZ BIŠA 39
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za zadnje besede slovesa, PGD Biš in vsem ostalim gasilskim društvom, Društvu upokojencev Trnovska vas, nosilcem zastave in praporjev ter pogrebnemu zavodu Jančič.
Njegovi najdražji
Kje so zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
V SPOMIN
16. septembra minevata dve leti tihe bolečine, odkar si nas za vedno zapustil, dragi sin, brat in boter
Franc Grosek
IZ LOČIČA 20
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in položite nanj rože ali prižgete svečko v njegov spomin.
Vsi tvoji najdražji
Boli, boli, a vrnitve zate, dragi sin Ervin, ni! Drugi vzeli so ti mlado življenje, tvojim najdražjim pa naredili večno trpljenje.
ZAHVALA
ob boleči izgubi sina, brata in vnuka
Ervina Vidoviča
3. 6. 1981
REŠEVA 28, PTUJ
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali ter darovali cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se govorniku g. Zorcu, župniku g. Pihlerju za opravljen obred, pevskemu zboru, za odigrano Tišino in UKP Maribor za korektnost in ažurnost.
Globoko žalujoči: mama Milena, oče Frenk, brat Aleksander z Gordano, dedek in babica
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, tete in babice
Marije Mlakar
S POBREŽJA 104, VIDEM PRI PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, posebej se zahvaljujemo za nego in pomoč Anici Ivančič iz Zavrča, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njen prerani dom, nam pa ustno izrekali globoko sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za tolažilne besede in tudi pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: mož Stanko, sinovi Stanko, Marjan in Danilo z družinami, sestri Štefka in Betka z družinama
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen bila je močnejša od življenja. Samo srce in duša ve, kako boli, ko tebe, Janko, več med nami ni...
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi dragega sina, brata, svaka in strica
Janka Golca
16. 4. 1961 - 30. 8. 2004 IZ HRASTOVCA 137
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter darove za cerkev, nam pa ob težkih trenutkih izrekli ustna sožalja.
Zahvaljujemo se tudi kolektivu OŠ Podlehnik, sosedom Putura, Notesberger, g. župniku za opravljen cerkveni obred, teti Pavli za molitev, za odigrano Tišino, g. Kozelu, govorniku in pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: mama, sestra, svak, nečaki in družina Klaneček
Zdaj mirno v grobu spiš,
a v naših srcih ti živiš.
Ni ure, dneva, ni noči,
da te z nami ni.
Zaman te kličejo naše oči,
zaman te kliče naš glas,
saj za vedno si odšel od nas.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
a ostali so spomini in sledovi tvojih
pridnih rok
za naše lepe skupne dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in dedka
Ernesta Andrejka
IZ APAČ 235, LOVRENC NA DR. POLJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvala pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Veisba-herju, g. župniku za opravljen cerkveni obred, sindikatu Perutnine Ptuj, Upravni enoti Ptuj, za lepo odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Zadnja pot.
Žalujoči: žena in hčerki z družinama
Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo solzne se oči! Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Antonije Korošec
IZ ZABOVCEV 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, ge. Danici za izrečene poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoča: sinova Gustl in Alojz z družinama
Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in večna lučka ti v spomin gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, dedka in pra-dedka
Ignaca Bracica
IZ VINTAROVCEV 2
4. 7. 1913 - 3. 9. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, mu darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Hvala vsem, ki ste bili v tako velikem številu z njim in na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Jančič.
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta
Franca Visenjaka
IZ MOŠKANJCEV 75
1930 - 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaš-čanom Moškanjcev in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, za maše, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu Perutnine Ptuj, Taluma, Nove LB, d. d., Podružnica Ptuj, dr. Urbanu Toplaku, dr. Ane-mari Malešič, dr. Stanku Ojniku, g. Andreju Firbasu in g. Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, moškemu pevskemu zboru Alojz Štrafela Markovci, PGD Moškanjci kakor tudi celi GZ Gorišnica, Društvu upokojencev Gorišnica in Komunalnemu podjetju Ptuj.
Zahvaljujemo se govornikom za izrečne besede slovesa. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Gruskovje • Vedno več potnikov in tovornjakov
Cez dva poletna meseca več kot trije milijoni potnikov
Mednarodni mejni prehod Gruskovje, kjer gradbena dela v smeri razširitve in posodobitve tečejo že zelo dolgo in preko vseh napovedanih rokov, nihče pa ne ve napovedati njihovega zaključka, vsako leto preide večje število potnikov. Najbolj zaskrbljujoč pa je stalni porast tovornega prometa, ki se je v zadnjih petih letih povečal za dobrih 50 odstotkov in še narašča!
Letos je tako v osrednjih dveh poletnih mesecih, juliju in avgustu, ta mejni prehod pre{lo to~no 3.205.492 potnikov, kar v primerjavi s prej{njim poletjem (julij in avgust 2003) pomeni porast za dobrih 15 odstotkov. Najve~ gne-~e je bilo julija, ko se je pri carinskih okencih zvrstilo ve~ kot 1,6 milijona ljudi, sicer pa je bil naj-huj{i konec tedna zabeležen prvi avgustovski vikend, ko je v dveh dneh mejo pre{lo 225.857 potnikov, na drugo mesto pa je z 216.136 potniki uvrstila sredina avgusta (od 13. do 15. 8.). Vsi ostali poletni konci tednov so bili, kot pravijo na mejni policiji, kar znosni, saj se {tevilke niso povzpele preko 200.000, so se pa ves ~as gibale nekje blizu. Rekord po {tevilu potnikov je tako {e zmeraj lanski avgustovski konec tedna (15. 8.), ko je ~ez MMP Gru{kov-je potovalo nekaj ~ez 250.000 po-
roto: SM
Kolone tovornjakov na cesti pred mejnim prehodom jemljejo prostor tudi osebnim vozilom.
roto: SM
Komandir Anton Cafuta: "[tevilo tovornih vozil konstantno na-ra{~a!"
tnikov. Ve~ji porast prehodov se letos ponovno pri~akuje okoli prvega novembra ter od 15. decembra do 15. januarja.
Dnevno
746 tovornjakov
Kljub temu, da MMP Gru{kov-je po prvem maju ne morejo ve~ uporabljati za prestop meje tovorna vozila s tovorom, ki mora biti podvržen fitosanitarnemu pregledu, pa se {tevilo tovornjakov konstantno pove~uje. Tako so letos julija evidentirali kar 23.486, av-
gusta pa 22.791 tovornih vozil! V povprečju to pomeni 746 tovornjakov dnevno! Čakalna doba in zastoji, ki jih povzročajo, pa so po prvem maju še daljši zaradi spremembe carinskih postopkov, ki jih je prinesla južna meja EU. "Po statistiki, ki jo vodimo, se tovorni promet konstantno letno povečuje v povprečju za deset odstotkov in temu trendu ni videti konca. Ko bo tu odprt mejni prehod z vsemi službami, je pričakovati še večji naval. Sem se bodo prav gotovo usmerili vozniki, ki
morajo zdaj zaradi vrste tovora obvezno preko ostalih mejnih prehodov, kot sta Jelšane in Obrežje. Gruškovje je namreč najbližja pot do Avstrije in Nemčije. Največ tovornega prometa pričakujemo iz Turčije in sploh iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz Iraka in Irana," nadaljnje trende stanovitnega porasta tovornjakov pojasnjuje komandir mejne policije Anton Cafuta.
Gruškovje kot najbližja vezna prehodna točka med vzhodom in zahodom je bila temu pritisku tovornega prometa izpostavljena že dolga leta nazaj; nekoliko manjši je bil le v času vojne na Hrvaškem in v Srbiji, ko so vozniki zaradi varnosti raje ubirali pot preko Madžarske, zadnjih nekaj let pa se gostota tovornega prometa spet izjemno povečuje, kar je tudi logično, saj krajše poti, kot je naša phyrinska trasa, ni. "Zaradi vedno večjega navala tovornih vozil in predvsem zaradi še vedno neurejene infrastrukturne opremljenosti mejnega prehoda se povzroča gneča in daljšajo čakalne dobe za vse potnike, tudi za tiste v osebnih avtomobilih in avtobusih." Kolone tovornjakov namreč zasedajo tudi vstopne pasove za osebna vozila. Z dokončanjem MMP Gruškovje in
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Takšno, kot si ga izberete, takšno, kot si ga želite.
cl.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankaijeva 3,2m IHaiibor
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sprva oblačno in deževna, cez dan bo dež ponehal in delno se bo zjasnilo. Hladneje bo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem okoli 20 stopinj C.
Obeti
Ako je Matevž (21.) vedren, bo prijetna jesen.
V petek in soboto bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Jutra bodo zelo sveža in ponekod po nižinah meglena.
ureditvijo več vstopnih in izstopnih pasov ter velikega parkirišča za tovorni promet bo po mnenju komandirja Cafute problematika v veliki meri rešena, nikakor pa ne v celoti: "Ker ne bo dograjena avtocesta, se bodo zamaški dogajali ob zoženjih mejne vpadnice!"
Celovita rešitev šele avtocesta
Phyrinska avtocesta, zlasti njen odsek od Dražencev do Gruškov-ja, pa očitno niti malo ne vznemirja naše vlade, ki jo je v nacionalni program izgradnje avtocest uvrstila šele okoli leta 2013. Morda, kot je dejal minister Marko Pav-liha ob nedavnem obisku Ptuja, se zna zgoditi, da se bo znašla v dodatnem programu, ki naj bi ga začeli izvajati čez tri leta. Ampak kakega posebnega navdušenja s strani vladnih služb za tovrstno varianto ni videti, dajati obljube pa je, zlasti v predvolilnem času, pravzaprav obveza.
No, možnost predčasne izgradnje že najmanj dve desetletji (resno) planirane avtoceste naj bi bila odvisna, kot je poudaril Pav-liha, od gostote prometa in s tem povezanih težav, ki bodo pestile ne le potnike, ampak najbolj prizadete občine. V Prekmurju (Gornji Radgoni) so že dvignili pesti, pri nas pa — razen lokalnih prepirov in preračunavanj, kje naj bi trasa čisto točno sploh potekala, se ni zgodilo še nič "škanadloz-nega", kar bi odgovorne morda prepričalo o nujnosti čimprejšnje izgradnje. Razen megalomanskih številk o gostoti prehodov na MMP Gruškovje, ki vsako leto še naraščajo. In če se bodo že na MMP v prihodnje nekoliko manj zastrupljali z izpušnimi plini, pa tega nikakor ne morejo pričakovati prebivalci občin ob vse bolj natrpani in nevarni cesti.
SM
^iřĚtAncoÉf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Alenka Florjančič, Osojnikova c. 21, Ptuj - Niko; Kristina Antolic, Mo{kanjci 113 - Teo; Viktorija Kukovec Potr~, Bi{ 17/b - Eliso; Aleksandra Kelc, Rimska pl. 15, Ptuj - dečka; Simona Varga, Slovenska c. 73, Sredi{~e - Sebastijana; Anita Lubej, Cerovec S. Vraza 3, Ivanjkovci - Anjo; Barbara Šibila, Star{e 86 - Vitjana; Darinka Arnu{, Grajen{~ak 68 - Tino; Sonja Zavratnik, Fulne{ka 4, Ljutomer - Sa{a; Nadica Podhra{ki, Kajuhova 9, Ro-ga{ka Slatina - Niko; Aleksandra Bezjak, Bukovci 117/a - Lano. Poroke - Ptuj: Robert Valenko in Lidija Mesarec, Dornava 32; Boris Cebek, Nova vas pri Ptuju 50, in Sabina Furek, Slovenja vas 10; Bojan Furjan, Klinetova ul. 16, Maribor, in Slađana Ljubic, Jarki 29.
Umrli smo: Branko Kocmut, Rotman 40, umrl 28. avgusta 2004; Jožef Ozmec, Pavlovski Vrh 45, umrl 31. avgusta 2004; Alojz Dro-fenik, Kupčinji Vrh 32, umrl 2. septembra 2004; Ana Murko, Apače 205, umrla 2. septembra 2004; Natalija Lah, Jadranska ul. 17, Ptuj, umrla 6. septembra 2004.
Crna kronika
Motorist umrl za posledicami nesreče
8. septembra je v ptujski bolni{nici za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 19. avgusta v Bukovcih, umrl 42-letni udeleženec prometne nesreče. Kot smo takrat poročali, je 42-letni voznik motornega kolesa Yamaha med vožnjo iz smeri Spuhlje proti Zavrču pričel prehitevati pred seboj vozeče vozilo Škoda felicia 37-letne voznice, ki je v tistem času zavijala v levo. Po trčenju je motorist padel preko motornega kolesa, odbilo ga je ob ograjo stanovanjske hi{e, kjer je obležal po{kodovan.
S kolesom pred avto
9. septembra ob 13.20 se je na regionalni cesti v Sp. Poljčanah zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena 80-letni kolesar in 42-letni voznik osebnega avtomobila. Kolesar je vozil po lokalni cesti iz smeri Zg. Poljčan proti Dravinjski cesti v Sp. Po-ljčanah. V trenutku, ko je pripeljal do nepreglednega križi{ča z Dravinjsko cesto ter zavijal v levo, je po prednostni cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila. Pri{lo je do trčenja, v katerem se je kolesar po{kodoval.
RADiO)))TEDNiK
www.radio-tednik.si
STE BILI POŠKODOVANI
P^RAVna^
— ^ ^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 teI^Ite^Í-SÍ 080 1 3 14
R0LETARS7V0ABA
Stuki26a
Tel.: 02 787-86-70, FaK 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PLESNI CENTER
OuD^G®©®'
VPISUJE
v NOVO SEZONO
Plesni vrfec otroci od 4. leta
osnovnošolci in srednješolci
J Plesna šola
Plesni tečaji za odrasle Aerobika_
, vsak delovnik med 16. in 20. uro
Volkmerjeva c. 26, Ruj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com
1?
SIMPLY CLEVER