Slev. 21.
Posamezna številka stane 1*50 Din.
v UMU, v pele* is 25. \mm \wi
Lelo LIL
Naročnina
za državo SHS:
ne me^ec......Din 70
iu pol leta..... m i 'Л
шл celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 3®
Sobotna Izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 46 v inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostoluna petltna vrst« mali oglnsl po Din Г50 in
45 mm »ISine po Din 2'30, veliki po Din V- tn 4 -, oglasi * uredniSItem dele vrstica po Din 6-—.
Pri veC]em naroČilu popust,
Isha|a veafr dan l*vxemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjulmf.
PcSiDioo oiacaos v soiovioL
Urednlltvo je v Kopitarjevi ulici 6>П1. Rokopisi se n« vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništvo telefon 50, upravnišlva 338.
Folitlčeii list u §тт$Ш narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici A. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inseralc) Sarajevo 7.5«». Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24.797.
Nemški centrum ima kakor sploh vse velike politične stranke povojne Evropo tudi svoje težave. Nekateri bi želeli od centra bolj desničarsko, drugi bolj levičarsko orientacijo, toda kvarnejša so prizadevanja onih, ki bi radi centrom odvrnili od njegovih demokratičnih in socialnih smernic. Ti krogi zagovarjajo diktaturo reakcije, oziroma ne bi bili proti temu, da centrum išče sodelovanja z onimi nemškimi strankami, katere stremijo za uničenjem weimarske republikanske ustave. Stvar je važna zaradi volitev v državni zbor, ki se v kratkem vrše, tako da stojimo zdaj v Nemčiji v začetku volivne kampanje. Pravkar zboruje državni zbor nemškega centra (Reichsausschufi der Zen-trumpartei), ki je z vso odločnostjo poudaril preizkušene stare smernice stranke, v kateri so združeni nemški liatoličani in katera ima danes usodo Nemčije v rokah.
Katere so te smernice, je bivši državni kancler, dr. Wirth, odličen član centruma, javno razložil v pismu na poslanca -loosa 12. januarja t. 1., kojega misli tu kratko povzemamo:
Najodličnejsa naloga centruma — tako poudarja dr. Wirth — je ta, da v smislu svojega programa in preteklosti varajo demokratični in socialni značaj modeme Nemčije in njene ustave. Proti tej ustavi delujejo zgolj negativne moči, ki so se v letih devalvacije nemškega denarja polastili velikega dela narodnega premoženja /n z njim zadobili moč, katero hočejo zdaj uporabiti proti neposedujočemu delu nemškega naroda. Tako se pred našimi očmi vrši proces gospodarskega in socialnega razkroja, kakršnega še nismo doživeli. Iz-vestni krogi gredo smotreno za tem, da najširše plasti ljudstva spravijo v odvisnost od močnih gospodarskih skupin, bank, koncernov itd.
Ta dejstva kličejo centrum na obrambo demokratične tistave in koncentracijo vseli sil demokracije proti reakciji. Centrum U tudi doslej šel za tem, da zedini okoli *т,е demokratične stranke države v to k \ Od te smernice se centrum ne bo dal t stakniti v smeri k desnici, kajti centrum je odnekdaj »izrazita stranka srodine s posebnim duhom in osobitega značaja, ki se končno usmerju-jje po velikih nravstvenih idealih krščanskega občesivenega življenja. Centrum je bil vedno ognjišče one ideje, ki hoče pritegniti vse sile ljudstva, ki počivajo v posameznih svetovnih nazorih (mišljeni so seveda samo krščanski nazori), kulturah, stanovih in plemenih, k živemu sodelovanju pri nalogah države in k rešitvi socialnih vprašanj ter ozdravljenju onih gmotnih in moralnih bolezni, ki so se polastile vseh stanov in slojev. Mi smo bili vedno konservativni v najboljšem pomenu besede, to je v smislu nacionalnega in krščanskega kulturnega pokreta, nikoli pa reakcionarni. Konservativni, kakor to razumeva veliki Gorres: obstoječe naj se spoštuje, ne sme pa ovirati napredka življenja v dobrem«.
Wirth se nato ostro obrača proli onim, ki žele diktature. Centrum — pravi — se je vedno načeloma boril proti diktaturi kateregakoli vsetovnega nazora, socialne skupine, gospodarskega ali političnega razreda Naša demokracija je krščanska; mi smo za avtoriteto, toda ne za suženjsko podreditev, temveč za človeka dostojno moralno vreditev v celoto naroda in države. Predvsem pa je naša skrb obrnjena na brezposelne in gospodarsko šibke ter socialno zapostavljene sloje, ki krvavo potrebujejo moralnega gospodarskega nazora, kakor ga mi zastopamo. Mi ne smemo dopustiti, da bi gospodarska razrvanost ,ki vlada dar.es v naši domovini, oreprečila nadaljevanje s o-c i n 1 n e politike, ki je neobhodno pogoj vpostavitve Nemčije. Zato se moramo vsem reakcionarnim poizkusom z vso silo upreti, ki pod pretvezo raše gospodarske slabosti isiaisajo prislriči šibke sloje, dn sami bogatijo.
Nato W!rtb prehaja k weimarski ustavi, v katero se reakcija najbolj zaietujo in in izjavlja, da jo bo centrum branil z vso odločnostjo tudi proti onim maloštevilnim elementom v stranki, ki bi jo radi porušili. Centrum se bo držal politične oporoke velik oga Windthovsta, ki je dejal, da je »uspešno delovanje krščanski stranko rogoče lo na podlagi moderno ustavne države, kakor jo je ustvarilo kipeče in vrve- 1
Belgrad, 24. jan. (Izv.) Nenadni odhod Nikole P a š i 6 a v Rim je bil danes v ku-loarj i narodne skupščine še vedno živahno komentiran, kajti malokdo je verjel, da bo oprezni in častihlepni čika Baja imel toliko poguma, da lastnoročno podpiše zanj dosedaj prvo mednarodno pogodbo, ki poleg tega brez dvoma predstavlja splošno državno sramoto. O tem si je danes na jasnem vsak, da je pogodba nečuven akt izdajstva slovenskih in hrvatskih in stem seveda splošno državnih interesov, in da predstavlja poraz, ki je tem hujši, ker ga ni morda povzročila zaigrana vojna, temveč je samo posledica čudne bratske politike. Če je že moralo biti, potem bi zadostovalo, da ta akt narodne sramote pod-
če 19. stoletje.« Zato Windthorsta ni mogla nobena stvar bolj vjeziti, kakor če je kdo pripisoval srednjeveškim državnim oblikam in preteklim pravnim redom kakšen praktičen pomen za sedanjost.
Končno poživlja dr. Wirth vse pristaše centra, da se z nec lajno zvestobo elejkoprej držo stranke, ki je danes bolj kot kdaj politična in državna potreba za ' celokupni nemški narod.
piše samo g. A n t o n i j e v i ć, naš rimski poslanik, ker bi se to vsaj dalo opravičiti z ozirom na njegove dosedanjo diplomatsko uspehe v Rimu. Tako so izjavljali danes sami radikali in izražali svoje obžalovanje nad takim poniževalnim nastopom vladnih krogov. Edino opravičilo so našli v znani izjavi Nikole Pašiča že pri jesenski debati glede Reko, ko je sam priznal, da je podpisal ženevsko pogodbo samo radi tega, da je ne bo treba izpolnjevati, ker nihče drugi ni hotel prevzeti odgovornosti za neizpolnjevanje pogodbe. To izjavo Nikole Pašiča ponavljajo radikali kot tolažbo in priznati se mora, da ni ravno slaba. Samo želeti bi bilo, da Pašič vztraja na tem svojem principu tudi v sedanjem slučaju.
ščititi delavstvo pred nasiljem. Štrajk jte gospodarska borba med delom in kapitalom in zato mora biti svoboden. V borbi trboveljskih rudarjev pa so oblasti stale na strani podjetnikov — nasprotnikov delavstva. Socialna zakonodaja je pomanjkljiva, ker nima posebnega zakona za posredovanje in poravnavanje sporov med delodajalci in delojemalci.
Nato jc minister dr. S r s k i ć v imen« vlade izjavil, da sprejema od govornikov, naštete predloge in zahteve v svrho zaščite rudarjev. Odgovarjal mu je poslanec Kremžar, ki je izjavil, da bi moral in tudi mogel obširno odgovarjati in bi lahko temeljito zavrnil in ovrgel trditve ministrov, da pa tega nc stori, ker ne gre za političen efekt, ampak za to, da se odpravijo krivice, ki jih trpe rudarji, in zato pred* laga sledečo resolucijo:
Narodna skupščina poziva vlado, da v, smislu izjave g. ministra za šume in rudti podvzamc korake za zvišanje plače za najmanj 4 Din dnevno, in za to, da se odpuščeni delavci ponovno sprejmejo, in da računajoč z upravičenimi željami in pritožbami, kakor so naštete v interpolaciji in tekom debate, energično deluje na Trboveljsko premogokopno družbo do končnega uspeha.
Ta resolucija je bila soglasno sprejeta* nakar jc bila seja zaključena.
Na vladi je sedaj, da svojo pred parlamentom svečano dano izjavo in obljubo tudi izpolni.
PašJč pozdravlja fašiste.
Postojna, 24. januarja. (Izv.) DaneS ob 14.24 jo prispel črez jugoslovansko mejo vlak, ki vozi g. Pašiča in Nineića s spremstvom v Rim. Kolodvor je bil okrašen z zelenjem in zastavami obeh držav. Pred peronom je b4 slavolok s slikama kralja Aleksandra in kralja Viktorija Ema-nuela. Na kolodvoru so pričakovali jugoslovansko dclegacijo general Bodrero kot zastopnik g. Mussolinija in tržaški prefekt Crispo-Moncada. Na peronu je stal oddelek fašistovske milice in požarna bramba. Ko je g. Pašić izstopil je fašistevska čet« prezentirala orožje. G. Pašič se je zalivali! s pozdravom. Jugoslovanskega ministrskega predsednika spremljata soproga in hčerka, g. Ninčić potuje s soprogo. Spremstvo obeh ministrov tvorijo gg. Boško H r i -s t i ć, kabinetni načelnik ministrskega predsedstva, g. Miodrag Petrovič, kabinetni načelnik zunanjega ministrstva in nekaj drugih diplomatskih uradnikov. V družbi g. Pašič potuje tudi italijanski odpravnik g. S u m m o n l e.
Sprejem v Rima,
Rim. 24. januarja. (Izv.) Vladna »Tribuna« poroča: Jugoslovanski minis Irski predsednik Pašič in zunanji minister Nin-, čič prispeta v Rim v petek. 25. t. m. pred-< poldne. Na kolodvoru v Terminih ju bo sprejel italijanski ministrski predsednic Mussolini, glavni tajnik zunanjega ministrstva senator Conlarini, jugoslovanski poslanik Antonijevič, diplomatsko osobje iz palače Chigi in osobje jugoslovanskega poslaništva v Rimu,
V petek bosta imela Pašić in Ninčić razgovore z Mussolinijem in sen. Conta-. rinijem.
Zvečer bo kralj priredil jugoslovan« sklm gostom večerjo v Kvirinalu; povabljeni bodo tudi gospa Pašičcva, minister Antonijevič, ministrski predsednik Mussolini, senator Contarini, nekateri člani italijanske kraljeve vlade, med njimi minister za narodno gospodarstvo senator Corbino in načelniki jugoslovanske tehnične misije.
Delovni program.
Rim, 24. jan. (Izv.) »Tribuna« poroča, da bosta pogodba med Italijo in Jugoslavijo in zapisnik o sistematizaciji Reke podpisana v soboto 26. t. m. V nedeljo zvečer, bo predsednik g. Mussolini priredil v palači Venezia slavnosten sprejem na čast Pa-' šića in Niočića. Oba ministra odpotujeta iz Rima v domovino najbrže 23. t. m.
Pridobivajte novih naročnikov?
OSTRA KRITIKA TOSLANCEV .JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. — OBSODBA KAPITALISTIČNEGA IZRABLJANJA DELAVCEV. — DELAVSTVO BREZ ZAKONITE ZAŠČITE, ~ PREDLAGANA RESOLUCIJA INTERPELANTOV SOGLASNO SPREJETA.
Belgrad, 24. januarja. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine predstavlja brez dvoma lep uspeh odločnega nastopanja poslancev Jugoslovanskega kluba za pravice delavstva in za zboljšanje gmotnega stanja trpečih slojev. Brez demagoških fraz, brez računov na trenotni efekt in tudi brez vsakih političnih namenov, kakor se jih v sličnih slučajih radi poslužujejo razni »socialni« politiki, so nastopil: poslanci Kremžar, Kugovnik in Gostinčar ter ob splošnem odobravanju povedali sveja stališča z ozirom na socialni položaj sploh. Njihova stvarna kritika kapitalističnega režima, njihovo slikanje bednega položaja rudarjev in delav-ccv sploh ter navajanje z dejstvi podprtih slučajev o krivicah in izrabljanju proleta-rijata so bili tako krepki in tako prepričevalni, da uspeh ni mogel izo&taii.
Temu nasproti so bile izjave ministrov klavern izraz reakcionarnega mišljenja in programa režima. Njihovi izgovori so napram navedenim dejstvom bili tako šibki, da niso bili potrebni ponovni dokazi in ponovna ostra debata. Sicer pa je t^di sama seja potekla v resnem in mirnem razpoloženju, kakršnega nismo navajeni v belgrajskem parlamentu,
Seja narodne skupščine se jc začela ob pol 10. dopoldne in jc bila na dnevnem redu interpelacija poslanca Krem-ž a r j a in tovarišev glede protipostavne-ga nastopanja in glede krivic, ki so »e godile slovenskim rudarjem ob priliki stavke v Trbovljah julija meseca lanskega leta. Interpelacija je bila naslovljena na ministrstva za šume in rude, za socialno politiko, za pravosodje in notranje zadeve.
Ko je bila prebrana interpelacija, jo dobil besedo poslanec Kremžar, ki jo v poldrugournem govoru obrazloži! posamezne trditve v interpelaciji. Govornik opisuje nastopanje političnih in tudi Godnih oblasti, ki so zapirale rudarje brez povoda in jih protipostavno držale v preiskovalnih zaporih. Na pritisk vlade so sodišča izvrševala delo, kakršnega v Sloveniji nismo bili vajeni do takrat. Zagrebški stol sedmoricc je v svoji razsodbi na pritožbo delavcev dal nopolno zadoščenje preganjanim žrtvam. Upravni uradniki in orožniki so grozili trgovcem, ki so dajali delavstvu za časa stavke živila na kredit, da jim bodo vzeli koncesije. Postopanje vlade se zrcali tudi v dejstvu, da je devo-lila povišanje premoga za 5 odstotkov pod pogojem, da se delavstvu zvišajo plače, a
družba tega pogoja do danes še ni izvršila, vlada pa nc ukrene ničesar. Ob štraj-ku so odpuščali brez vsakega usmiljenja oženjene in stare rudarje in še danes je mnogo nezaposlenih. Podjetniki trboveljske premogokopne družbe so od oženje-nih delavcev ob ponovnem sprejemu zahtevali, da podpišejo kontrakt, da se odpovedo družinski dokladi, ako so hoteli biti sprejeti. Za časa štrajka so posamezniki delali po 16 ur na dan, ne da bi inšpekcija dela ganila samo z mezincem. Im-portirali so delavce iz Hrvatske, Slavonije in Bosne na protizakonit način. Govornik omenja slučaj z bratovskimi sklad-r.icami, nastopanje okrajnega glavarja v Kočevju in rudniškega ravnatelja v Kočevju. Končno apelira na skupščino, da takega zatiranja ne dopusti in zahteva preciznih tozadevnih izjav od ministrov.
Poslancu Kremžarju so odgovarjali: minister za šume in rude dr. S r s k i ć , minister za pravosodje dr. Perić, minister za socialno politiko dr. P c 1 c š in notranji minister V u j i č i ć. Vsi ti so skušali braniti svoje podrejene organe z običajnimi Irazami. Zanimiva je bila izjava ministra dr. P c 1 e š a , ki je hotel zvrniti vso krivdo na ministra dr. S r s k i ć a , češ da on na noben njegov predlog ni pristal in da sc še do danes ni izjavil glede pravilnikov v svrho zaščite rudniških delavcev. Končal je svoj govor z izjavo: Duobus litigantibus »družba« gaudet.
Seja jc bila prekinjena ob 12. in se je nadaljevala ob 4. popoldne.
Prvi jc govorii posl. Kugovnik. ki jc s svojimi izvajanji podprl predgovornika in na podlagi podatkov in informacij od trboveljskega delavstva izpodbijal izgovore ministra ter odločno nastopil proti kršitvi zakonov. Končno je z dokumenti dokazal faktično materialno stanje delavstva in dokazoval, da je bilo delavstvo opravičeno do svojih zahtev. Zahteval je, da se take krivice v bodoče brezpogojno опетпо-gočiio in da se delavstvo ščiti vsaj toliko, kolikor predpisujejo zakoni.
Nato je govoril poslanec Gostinčar, ki jc povdarjal, da je treba varovati delo pred nenasitnim kapitalizmom. Pod varstvom dela pa se razumevajo oni, ki vršijo delo, to so delavci. Če današnja debata ne hi prinesla nič drugega kakor razgovor o naših socialnih razmerah, bi mogli biti zadovoljni. Brezsrčni kapitalizem meče delavstvo, ki se bon za svoj obstanek, na <~e,sto. vsled česar bi bila dolžnost vlade
parlamentarcev o Faiičevi poti v Rzm.
TOLAŽBA RADIKALOV: PAŠIČ NE DRŽI BESEDE.
Stran 2.
žfcOVENEC, dne 25. januarja 1924.
Štev. 21.
Parcelacija odtjoffena.
Belgrad. 24. jan. (Izv.) Danes popol-Une se je vršila konferenca vlade, ki je bila posvečeno notranjepolitičnemu položaju. Minister za notranje zadeve V u j i c i ć je poročal o rezultatih konferenc v Ljubljani in Zagrebu, na katerih se je v prisotnosti višjih upravnih uradnikov ministrstva in velikih županov razpravljalo o parcelaciji Bloveniji in Hrvatske.. Glasom toga poročila so je konstatiralo, da je razdelitev nemogoča in da je potreba zakon v tem oziru deloma izpremeniti. Zlasti pride tu vpoštev pripojitev Kastva ljubljanski oblasti, pa tudi pri ostalih oblasteh obstojajo podobne razdelitvene težkoče. Vujičič je izjavil, da ima pripravljen tozadevni iz-preimnjevalni načrt, ki ga misli predložiti skupščini. Nekateri ministri so izrazili svoje pomisleke proti temu, ker bi se predložitev takega izpreminjevalnega načrta mogla v sedanjem momentu smatrati za koncesijo opoziciji. Vujičič pa je na svojem predlogu vztrajal. Nato se je sklenilo, da se i tem vprašanjem počaka, dokler se ne vrne Pašič.
Istotako stoji vprašanje glede volitev ¥ oblastne skupščine, o katerih so režimski listi poročali, da se bodo vršile februarja. To ni mogoče, ker se mora 1. ako vlada vztraja na svojih namerah, izpremeniti preje zakon o razdelitvi Slovenije in Hrvatske; 2. pa mora skupščina preje rešiti proračun in bo tozadevna debata trajala gotovo 2 meseca. Poslanci so za ta čas vezani na skupščino, tako da se ne bi mogli udeležiti agitacije pri volitvah v oblastne skupščine.
Skloni predsedstva K.R.S.S.
ZA OPOZICIONALNI BLOK.
Zagreb, 24. jan. (Izv.) Vaš dopisnik je tvedel, da se je te dni mudil na Dunaju podpredsednik HRSS dr. Maček, kateremu je vlada dala dovoljenje. Dr Maček je odpotoval na Dunaj, da dobi od Stjepana Radiča najnovejša navodila povodom akci-
Bza ustanovitev opozicionalnega bloka, r. Maček je poročal Radiču o dosedanjih rezultatih pogajanj opozicionalnih strank v Belgradu in se vrnil z najnovejšimi inštruk-cijami v Zagreb. Nocoj se je vršila seja predsedstva HRSS, ki je razpravljalo o Radičevih navodilih in jih popolnoma odobrilo. Po informacijah Vašega dopisnika je g. Radič dal navodila, naj stranka na vsak način deluje na to, da se ustanovi opozi-cionalni blok, ki naj bi porazil sedanjo vlado, sestavil novo prehodno vlado in takoj izpeljal volitve.
SESTANEK FEDERALISTIČNEGA BLOKA.
Belgrad, 24. jan. (Izv.) Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in predsednik muslimanskega kluba dr. S p a -h o odpotujeta jutri zvečer z brzovlakom v Zagreb, kjer se sestaneta z voditelji HRSS.
VOLITEV SKUPŠČINSKEGA PODPREDSEDNIKA.
' Belgrad, 24. jan. (Izv.) Na jutrišnji seji narodne skupščine bodo izvolili novega podpredsednika namesto poslanca Rankoviča, ki je odstopil. Radikalni klub je določil za to mesto poslanca — kmeta Miljutina Drago-viča.
POSREDOVANJE ZA ŽELEZNIČARJE.
Bolgrad, 24. jan. (Izv.) Predsednik pro metne zveze g. C e r i č iz Ljubljane In po-ilanec Z e b o t sta danes v železniškem mini-rtrstvu intervenirala v zadevi izplačevanja kilometrine osobju, ki spremlja vlake, radi raz-
sbe
Edmund About:
21
?
Kralj gora.
Iz francoščine prestavila K. Hafner.
Podal mi je roko in mi rekel z vidnim fzradoščenjem:
>Kako me to veseli! Znanje je zelo lepa stvar. Naši predniki so bili učeni; naši vnuki bodo morda še nekdaj. Nam pa je manjkalo časa za to. Ali so učenjaki zelo čislani v vaši domovini?«
»Neizmerno.«
»Ali imajo ugodne službe?'
»Večkrat.«
»In so dobro plačani?«
»Še precej.«
»In majlme trakove jim pripenjajo na prša?«
»Od časa do časa.«
»Ali je resnica, da mesta tekmujejo med seboj, kdo jih bo imel?«
»To je res v Nemčiji.«
»In njihova smrt se smatra kot ljudska nesreča?«
»Gotovo.«
»Kar ml poveste, me zelo veself. Torej te vi ne morete pritoževati nad svojimi someščani?«
»Ravno nasprotno. Njihova rariodar-nost mi je omogočila, da sem prišel na Grško.«
»Vi potujete na njihove stroške?«
»Že šest mesecev.«
»Torej sto zelo učeni?'
vrSčanja vsega železniškega oeobja in radi družinskih doklad.
RAZGOVOR DA VIDO VIČA IN LAZIČA.
Belgrad, 24. jan. (Izv.) Danes ta se Ljn-baDavidovič in Voja L a z i č razgovar-jala o ustanovitvi opozicionalnega bloka.

MAC DONALD PROTI TERORISTOM V INDIJI.
Bombay, 24. jan. (Izv.) Ministrski predsednik Mac Donald je sporočil hinduškemu listu »Madras Daily News«, da trdno upa, da se bosta Anglija in Indija s pametjo in dobro voljo popolnoma sporazumeli. Nobena angleška, stranka pa se nc bo dala uplašiti po kakšnih terorističnih poizkusih. Ako bi v Indiji obstojala kakšna taka stranka, bi bila kruto razočarana.
POTOVANJA DR. BENEŠ A.
London, 24. jan. (Izv.) Danes se je vršil med dr. Benešom in Mac Donaldom dolg političen razgovor. Dr. Beneš je nato odpotoval v Pariz.
PRVA SEJA NOVEGA ANGLEŠKEGA KABINETA.
Lor !on, 24. jan. (Izv.) Včeraj se je vršila prva seja novega kabineta. Razpravljalo se je o nujnih korakih glede 1. za-poslcnja brezposelnih, 2. stanovanjske bede in 3. oskrbe udeležencev svetovne vojne.
PRVI ZUNANJEPOLITIČNI KORAKI DELAVSKE VLADE.
London, 24. januarja. (Izv.) Macdo-nald je sklenil, da z vsemi močmi dela na to, da se Rusija in Nemčija sprejmeta kot polnopravna člana v Društvo narodov.
ŠTRAJK STROJEVODIJ.
London, 24. jan. (Izv.) Po poročilih listov sc posledice štrajka strojevodij v in-drustrijskem, premogovnem in železarskem območju že v občutni meri kažejo. V južnem Walesu je 50.000 delavcev brez posla. Skupno z onimi v severni Angliji bo 100.000 ljudi brez dela. Tudi pristanišča že čutijo posledico in bi se paroplovstvo utegnilo prekiniti, ako se tekom tega tedna ne doseže sporazum. Neugodno vpliva seveda predvsem prekinjenje tovornega vlakovnega prometa. Baje se je danes s štraj-kujočimi dogovarjal minister za delo Tomaž Shaw in se je število vozečih vlakov pomnožilo. Nekateri akti sabotaže so se preprečili.
NARAŠČANJE VODA V ANGLIJI.
London, 24. januarja. (Izv.) Temza in njeni pritoki so začeli naraščati. Prebivalstvo nekaterih krajev ob reki je moralo svoja bivališča izprazniti.
Po Ljeninovi smrti.
Moskva, 24. jan. (Izv.) Žalna svečanost ob Ljeninovi smrti je določena na soboto. Šefi inozemskih misij so se danes zbrali v palači nemškega posl. Brodtdorff - Rant-zau-a, katerega je sovjetska vlada prosila, da prevzame posredovanje glede načina, kako naj bi se inozemski diplomati in zastopniki svečanosti udeležili.
Moskva, 24. jan. (Izv.) Danes dopoldne se jc podala posebna delegacija vlade, obstoječa iz Stalina, Krasina, Zinovjeva in Kameneva, v Gorki, kjer leži truplo Ljenina v krsti, prevlečeni z rdečim suknom. Krsto so nato vzdignili in so jo nesli izmenoma prijatelji Ljenina, člani vlade in osrednjega odbora komunistične stranke do postaje, ki je oddaljena 4 vrste. Ljcninovo
truplo je oblečeno v sivo delovno bluzo, na
prsih pa ima red rdeče zvezde.
Moskva, 24. jan. (Izv.) Naslednik Lje-ninu še ni določen. Vsa imena, ki se ob tej priliki navajajo, so samo kombinacije. Tudi vesti o velikih izpremembah v sovjetski politiki kakor tudi o kakšnih preobratih so prazne izmišljotine.
PRIZNANJE RUSIJE PO ANGLIJI.
London, 24. januarja. (Izv.) Politični krogi smatrajo kot popolnoma gotovo dejstvo, ki se zgodi že v bližnjih dneh, da angleška vlada de jure prizna sovjetsko Rusijo. Za poslanika Anglije v Moskvi se imenuje znani socialist 0'Grady,
Italijanski parlament razpuščen.
Rim, 24. jan. (Izv.) Jutri bo ministrski predsednik predložil kralju v podpis odlok o razpustu poslanske zbornice. Volitve se bodo vršile dne 6. aprila.
Fašistovska stranka bo otvorila voliv-no gibanje z velikim programatičnim govorom, ki ga bo imel dne 28. t. m. Mussolini v Rimu pred 820 zastopniki političnih, strokovnih, zadružnih in vojaških organizacij fašizma.
Za republiko v Grčiji.
Atene, 24. januarja. (Izv.) Venizelos je v nekem govoru med splošnim odobravanjem izjavil, da ne smatra monarhije potrebne. — Republikanska stranka je predložila parlamentu zakonski načrt, da se dinastija odstavi in proglasi republika.
VPRAŠANJE SANACIJE NEMČIJE.
Pariz, 24. januarja. (Izv.) Obe komisiji konference izvedencev sta v dogovoru z nemškima odposlancema sklenili, da se 31. t. m. zbereta v Berlinu, da nemške gospodarske razmere na licu mesta proučita.
AVSTRIJSKO - ROMUNSKO PRIJATELJSTVO.
Bukarešta, 24. januarja. (Izv.) 3. februarja dospela semkaj avstrijski zvezni kancler S e i p e 1 in minister za zunanje zadeve Griinberger. Ta obisk ima slovesno pričati o prijateljskih odnošajih med obema državama in jih še utrditi.
BORBA PROTI PADANJU FR ANKA.
Pariz, 24. januarja. (Izv.) Vlada je v svrho preprečitve špekulacij z devaluliza-cijo franka odredila strogo kontrolo nad telegrami in prepovedala šifrirane telegrame o kupu ter prodaji efektov ter deviz.
DEMISIJA PREDSEDNIKA ČEŠKOSLOVAŠKEGA SENATA.
Praga, 24. januarja. (Izv.) Predsednik senata Kari Prašek se je danes pismeno odpovedal svojemu mestu in sc od svojega uradništva poslovil.
TRGOVINSKA BILANCA OGRSKE.
Budimpešta, 24. januarja (Izv.) Trgovinska bilanca za 1923 izkazuje 80 milijonov zlatih kron pasive napram 240 milijonom leta 1922. Decembra 1923 je vrednost izvoženega blaga znašala 11 milijonov zlatih kron več nego uvoženo.
posetste DANES
n. mmmn večer
V NARODNEM DOMU
S z zunanje politike.
*	Gospodarsko - politična kriza sveta
napreduje. Frank je padel že pod liro, zdaj se pa poroča tudi že o padanju danske krone. Misli se, da bodo ostale valute sledile, O stvari je govoril predsednik izvedeniške komisije v Parizu, ame-rikanec general Dawes, ki je ostro napadal šovinistično politiko evropskih držav. Lažinacionalistc, ki ozdravljenje Evrope zadržujejo, je imenoval »mrhovinske jastrebe«. Ker so mu na pisalno mizo na-metali cel kup statistik, poročil in knjig, je vse skupaj z mize zmetal, češ, da ima konferenca samo misliti na to, na kakšen način bi se mogla zvišati produkcija Nemčije in njena valuta izboljšati. On da ne rabi takih »smeli«, kakor so vsi ti aktL • * Na XI. kongresa ruskih sovjetov je komisar za poljedelstvo Sviderskij poročal, da je površina obdelane zemlje od zadnjega kongresa narastla od 36 milijonov desjatin na 53 milijonov, tako da so obdelane tri četrtine predvojnega areala. — Delavski referent je poročal, da se gospodarska kriza v Rusiji nc bo reševala na ta način, kakor na zapadu, da bi se namreč znižale plače. Nasprotno se bodo plače rajši zvišale, ker produkcija kljub začasni krizi nasplošno le raste. Socialno zavarovanje se bo le še izpopolnilo.
*	Gospodarska sanacija Ogrske je zdaj gotova stvar. Sporazum glede tega je bil v Londonu načeloma sprejet in se ima samo še od reparacijske komisije v Parizu potrditi. Ogrska dobi 250 miljonov zlatih kron mednarodnega posojila, v resnici pa bo vpoštevaje emisijski kurz nominalna vrednost znašala skoro 300 miljonov. Od te vsote se bo Ogrski odtegnilo samo 10 miljonov na konto njenih reparacij. Glavno je, da se jc Ogrska morala izrecno obvezati, da spoštuje vse finančne in vojaške določbe mirovne pogodbe in da garancije za mirovno politiko, zlasti napram svojim sosednim državam. Drugi protokol določa pravice mednarodne finančne kontrole nad Odrsko. Vse te protokole podpišejo razun Ogrske vse države velike in male antante, vse<?askupaj zastopniki 7 držav. Grof Beth-len je s tem lahko zadovoljen. Če bo Ogrska resnično začela gojiti prijateljske od-nošaje napram sosedom, se bo gospodarsko kmalu popravila. Celo stvar je brez dvoma pospešilo deistvo, da je Italija v duhu pogodbe z Jugoslavijo prenehala ogrske iredentistične namene podpirati.
*	Kot naslednik Foincarćja se smatra Edvard Hcrriot, ako levičarji pri volitvah aprila 1924 zmagajo, kar je dosti verjetno. Herriot je svoj zunanjepolitični program že naznanil: Prisrčen sporazum z Anglijo, kar se mu zdi zlasti z ozirom na nastop delavske vlade lahka stvar. Poruhrje naj se evakuira, Nemčija pa finančno sanira. Ako se povišajo vsi nemški davki, ki so v primeri s Francijo i. A'-rflijo rizki, lahko posamezniki od ter*a dobe vsako leto izplačane reparacije. Treba pa se jc tudi sporazumeti z Ameriko glede odplačila dolgov. Sploh se z dobro voljo da vse narediti. Svoj tozadevni govor je Herriot končal z besedami: »Mir ljudim na zemlji, ki so dobre volje!« — Nemčija bo gotovo zon- f čakala do francoskih volitev, preden • .ia svojo smer, vtled česar se bo no' >st evropskega položaja vlekla še г ^secev.
*	Pogodba med čeht. jvaško in Francijo se te dni podpiše.
*	Pri volitvah v etfip-ovski parlament je zmagala nacionalna stranka Zagloul-paše, ki so ga bili svojčas Angleži internirali. Program te stranke je popolna neodvisnost Egipta in Sudana.
»Doktor sem.«
»Ali je še kaka večja stopnja v znanosti?«
»Ne.«
»In koliko doktorjev živi v mestu, kjer vi stanujete?«
»Ne vem natančno, toda gotovo ni v Hamburgu toliko doktorjev, kot je generalov v Atenah.«
»Oh, oh! Nikakor ne bom oropal vaši deželi tako izrednega moža. Vi se boste vrnili v Hamburg, gospod doktor. Kaj bi rekli pri vas, če bi zvedeli, da ste ujetnik v naših gorah?«
»Rekli bi, da je to nesreča.«
»Vidite! Mesto Hamburg gotovo ne bo hotelo izgubiti takega moža kot ste vi. Raje bo žrtvovalo petnajst tisoč frankov. Vzemite svojo škatlio, tecite, iščite, herbarizi-rajte in nadaljujte svoje študije. Zakaj no vzamete nazaj tega denarja? Vaš je in preveč spoštujem učenjake, da bi jih izropal. Toda vaša dežela je zadosti bogata, da plača svojo slavo. Srečni mladi mož! Danes vidite, koliko pripomore naslov doktorja k vaši osebni veljavi. Niti pare ne bi zahteval od vas, če bi bili tako neznaten človek kot sem jaz.«
Kralj ni poslušal ne mojih ugovorov, ne vzklikov gospe Simons. Končal je sejo in nam s prstom pokazal našo obednico. Gospa Simons jo med potjo tja zagotavljala, da bo požrla kosilo, toda ga ne bo nikdar plačala. Marijana je bila zelo pobita; pa taka je živahnost mladine, da je veselo
vzkliknila, ko je zagledala kraj, kjer je bilo za nas pogrnjeno. Mehka in gosta trava je bila preproga; nekaj vrbovih in lovor-jevih grmičev je služilo za šotornino in je skrivalo ostre skale. Jasen, moder obok se je razgrinjal nad našimi glavami; dva jastreba z dolgima vratovoma sta krožila v zraku, in zdelo se je, da sta obešena tam, da razveseljujeta oči. V enem kotu sobe je kot diamant čist potoček skakljal tiho v svoji ozki strugi, se razširjal čez bregove in tekel čez srebrno čiste skale proti izhodu, kjer se je izgubil v prepad. Od te strani se je pogled širil v neizmernost proti pen-teliškemu pogorju, veliki beli palači, ki kraljuje nad Atenami, temnim oljčnim gozdovom, prašnati ravnini, sivemu hrbtu Himeta in krasnemu zalivu Sardoniku, ki je bil tako moder kot kos nebesne krpe. Gotovo ni bila gospa Simons navdahnjena za občudovanje, pa vendar je priznala, da bi bila najemnina za tak razgled v Londonu ali Parizu zelo draga.
Kosilo je bilo očakovsko priprosto. Črn kruh, pečen v peči na prostem, jo puhtel in prešinjal zrak s svojim močnim vonjem. Kislo mleko se je stresalo v veliki, leseni skledi. Debele olive in zelena paprika so bile zvrhane na slabo obrezanem krožniku. Kosmat meh je kazal svoj široki trebuh poleg priprosto izdelane, rdeče, bakrene kupice. Hleb ovčjega sira je ležal na platnu, v katerega je bil stisnjen in čegar odtisi so se že poznali na njem. et ali šest regratov je nudilo okusno solato, toda brez
jesiha in olja. Kralj nam je dal na razpolago svojo srebrnino, ki je sestojala iz žlic, skovanih z nožem, in da je bil luksus še večji, smo imeli za vilice svojih pet prstov. Niso bili toliko strpljivi, da bi nam postregli z mesom; v nadomestek za to mi je tobak iz Almirosa napravljal nebeški užitek.
Kraljev častnik je bil določen, da nam je stregel in nas poslušal. Bil je tisti zoprni Korfijot, mož z zlatim prstanom, ki je znal angleški. Pi vezal je kruh s svojim nožem in nam delil s polnimi rokami, proseč nas, naj ne varčujemo. Gospa Simons ga je začela z viška izpraševati, ne da bi medtem le količkaj prenehala jesti. »Gospod,« mu je rekla, »ali misli vaš mojster resno, da mu bomo plačali stotisoč frankov?«
»Prepričan je o tem, gospa.«
>Torej ne pozna angleškega naroda.«
»Prav dobro ga pozna, in jaz tudi, gospa. Na otoku Krfu sem občeval z več Angleži iz boljših slojev: s sodniki!«
»Častilam vam; toda recite vašemu Stavrosu, naj se oboroži s potrpežljivostjo, kajti dolgo bo čakal na franke, ki jih pričakuje.«
»Naročil mi je, naj vam povem, da vae bo čakal do 15. maja, ravno opoldne.«
»In če ne bomo plačali do 15. opoldne.«
»Vam bo, žal, moral odsekati glavo, kot tudi gospodični hčerki.«
Marijana je izpustila kruh, ki ga je nesla k ustom. »Dajte mi nekoliko vina,<
Stov. 21.
SLOVENEC, dne
.Stran J.
Seja ljubljanskega občinskega sveta.
Zupan dr. Peri? otvorl sejo ob 6.30.
S toplim nagovorom izroči lepo izdelani meščanski diplomi novima meščanoma Jakobu Golarju in Matevžu Ježku v priznanje marljivega njihovega 401elnega dela.
Po odobritvi zapisnika zadnje seje poda v Imenu socialistov občinski svetnik Č e 1 e š n i k žalno i/javo povodom smrti Ljeninove. Istota-ko pod« žalno izjavo v imenu kluba Nezaviene delavske slranke občinski svetnik dr. Le m e ž. V znak žalosti zapusti po prečitani svoji izjavi klub Nezavisne delavske stranke sejo.
PROTEST PROTI SPORAZUMU Z ITALIJO.
Občinski svetnik dr. H o ž i č prečita nato naslednjo protestno izjavo ljubljanskega občinskega sveta proti sporazumu z Italijo:
Občin, svet ljubljanski smatra pogodbo med Jugoslavijo in Italijo v češkem vprašanju in razmejitvi cb zahodni meji naše države kot nadaljevanje mirovnih po godb, ki jih diktira narodom na podlagi moči in nasilja svetovni kapitalizem.
Obč svet ljubljanski stoji na stališču samoodločbe narodov in mednarodnnega sporazuma. Mirovna pogodba in njeni deli pa so poteptali to načelo z vso brezobzirnostjo. Kršitev te najelementurnejše pravice narodov ima namen služiti edino le imperialistično - kapitalističnim interesom svetovnega kapitala, ki tvorijo neposreden povod sporom in pripravam za nove vojne.
Iz tega razloga in spremnih okolščin obsoja občin, svet ljublj. najodločneje vse imperialistične pogodbe, ki kradejo narodom pravice samoodločbe in narode zasuž-njujejo ter lahkomišljeno pripravljajo mednarodne spore in nove vojne.
Občin, svet ljubljanski je mnenja, da more vlada v imenu države skleniti samo tak sporazum z Italijo, ki bo popolnoma zajamčil vse interese našega naroda.
Za sprejem v občinsko zvezo predlaga poročevalec magistratni nadsvetnik g. Govekar 30 prosilcev brez takse, 5 prosilcev s takso po 150 Din za osebo, 4 prosilci pa naj se odklonijo, ker še niso zadostili tozadevnim zakonskim predpisom.
Za personaluo-pravni odsek poroča občinski svetnik Pire. Najprej poroča o izvolitvi 10 zastopnikov v mestno stanovanjsko oblast L stopnje. Za predsednika se izvoli podžupan dr. Stanovnik.
y£a organizacijo hišnih posestnikov predlaga, sledečo listo: Fr. Ks. Stare, Josip Pire, Ivan Frelih, Ivan Sušnik, Makso Hrovatin, dr. Lovro Požar, Josip Uran, Matej Orehek, Franc Orebek in Franc Malis.
Za organizacijo najemnikov pa: Fran Gaje, Hinko Glavan, Tomo Godec, Jernej Kilar, Blaž Korošec, Fran Lavtižar, Ivan Makuc, Iv. Papst, Avgust Zadnik in Joso Zidarič.
Kot zastopniki pri razsodišču stanovanjske oblasti I. stopnje:
Za hišne posestnike: Fr. Ks. Stare, Josip Pire, Ivan Frelih, Ivan Sušnik, Josip Olup, Simon Kmetee, Franc Kos, dr. Lovro Požar, Josip Uran, Franc Krištof, Matej Orehek, Avgust Jenko, Jernej Kopač, Ivan Ogrin, dr. Vendelin Megler, Gregor Pečjak, Franc Orehek, Ivan Dachs, ing. Vladimir Remec, Anion Rojina.
Za najemnike: Jože Beguč, Viktor Bischof, Ivan Boštjančič, Gregor Cvelbar, Josip Dekle-va, RudolI Dovgan, Drago Golja, Ciril Gohna-jer, Rado Jeločnik, Jože Klemenčič, Miro Luz-nar, dr. Josip Mekuž, Josip Mozetič, Fran Osterman, Leopold Peh;tni, RudolI Pehani, Vendelin Sadar, Anton Selan, Josip Sfiligoj, Ivan Zorn.
Ljubljana, dne 24. januarja.
Občinski svetnik Urbantič ugovarja proti izvolitvi g. Freliha, ker ni več hišni posestnik v Ljubljani, in obžaluje, da ee je iz liste na-jemniških zastopnikov izpustil g. Simončič.
Po stvarnem pojasnilu občinskega svetnika Pirca glede g. Freliha se ugodi želji obč. svetnika Urbančiča in se pokliče v stanovanjsko oblastvo g. Simončič, izbriže pa se g. Pehani.
Dalje poroča obč. svetnik Pire o izvolitvi zastopnikov mestne občine v komisijo za ocenitev municijskih skladišč na ljubljanskem polju: Vojaška oblast je pripravljena odstopiti v zameno za novonapravljena municijska skladišča v kat. občini Dragomelj in Nadgori-ca svoje vojaške objekte in poleg pripadajoča zemljišča na ljubljanskem polju ter zahteva, da se sestane mešana strokovna komisija, ki bo izvedla ocenitev sveta in starih municijskih skladišč; zato se izvoli 6 člansko komisijo, obstoječo iz gg. občinskih svetovalcev: Orehka, Pirca, Zajca, Slovše, Rozmana in Tokana.
Dopis Mestne hranilnice glede Izpremem-be pravil kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske se izroči upravnemu odboru.
V občinsko upravo se prevzame ustanova Frana Sirnika.
Prošnja Slovenskega lovskega društva za znižanje pasje fakse za lovske pse se odkloni, ker je lov več ali manj stvar luksuza.
Poročilo o, uspešnem poslovanju mestnega posredovalnega urada za leto 19-3 se vzame na znanje.
CESTNA ELEKTRIČNA ŽELEZNICA.
O razmerah pri cestni električni železnici ljubljanski se je prepričala kontrolna komisija občinskega sveta, da bi rada dunajska družba mestno občino na razne načine opeharila in sicer prvič s tem, da bi rada vpeljala v svoje račune zlato valuto, dalje bogato zalaga razne fonde, ki bodo pripadli družbi in ne občini in se za uslužbence nič no briga, kar pa občini ne more biti vseeno.
Za slučaj prevzetja električne cestne železnice predlaga poročilo, da se sprejmejo pogoji, kakor jih je glede osobja določila zveza jugoslovanskih železničarjev. Pokojnine po 1200 K so pač škandal. Poleg pravnih ozirov morajo biti merodajni tudi človeški oziri. Tudi stanovanjski fond v znesku 600.000 K naj se takoj izroči mestni blagajni, da se lahko že na spomlad začno zidati stanovanjske hiše za uslužbence.
Podžupan dr. Qt?»novnik ugotavlja, da se prejšnji občinski svo» sploh ni brigal za delovanje družbe.
Likozar: Prejšnji župan ni bil za nič. sedanji je dober I
Dr. Stanovnik: G. Likozar, vi niste pregledovali nikdar bilanci Č-з bi bili vi vse to pregledali, bi se bili prepričali, da družba že 10 let dela dobre dobičke Sedanji občinski svet pa bo družbine bilance u;'! uiko pregledoval. Kontrolna komisija je ugotovila, da jo hotela dunajska družba <bčino onehariti za stotisoč.e z vlaganjem lenarja v rame fonde, ki ne bodo nikdar občinski. Če bi bil stari občinski svet storil svojo dolžnost, kakor jo izpolnjuje novi, bi bila družba že zdavnaj začela izpolnjevati svoje dolžnosti napram občini. Govornik prosi poročevalca, da navede podrobnosti o delovanju kontrolne komiisje, da bo tudi občinski svetnik Likozar razumel, za kaj gre.
Občinski svetnik Likozrr vedno ugovarja.
Zupan: Prosim, ne motite govornika! Ali želite besedo?
Likozar: Ne! (Splošen smeh.)
Občinski svetnik Pire kot poročevalec izjavlja, da je električna družba na Dunaju
oškodovala občino za nad 400.000 kron glnsom poročila kontrolne komisije. Prečila tudi tozadevne izjave g. inženirja Cluhe In g. nudevet-nika Jančigaja.
Občinski svetnik Likozar: Prej je imela družlM) izgubo, zato občina ni imela izgube.
Občinski svetnik Toltan: Tudi nam, članom kontrolne komisije, je predlagala družba bilance, ki izkazujejo izgubo!
VLADA JE KRŠILA AVTONOMIJO MESTA.
Preide so na naslednjo točko: Pritožba g. župana na ministrstvo notranjih zadev proti znanemu odloku pokrajinske uprave o prizl-vu občinskega svetnika Turka in tovarišev. Poročilo personalno-pravnega odseka ugotavlja, da so jc pokrajinska uprava spustila v stvari, ki so pripravne morebiti za časopisno polemiko, no pa xa stvarne upravne zadevo. Vlada je s tem svojim odlokom kršila avtonomijo Ljubljane. Kar se tiče novih uradniških mest, jih je bilo zasedenih izmed 10 le nekaj. Za dva arhitekta je n. pr. nujno prosil stavbeni nadsvetnik Prelovšek, za upokojenega živino-zdravnika je vendar potreben namestnik; za socialno politiko pa se mora vendar brigati tudi občina, zlasti odkar je država socialno skrbstvo opustila. Sedanji občinski svel je namestil le strokovno izobražene in občini potrebne ljudi.
Kar se tiče poklicnega gasilstva, pa imajo ta zavod po vseh mestih. Poleg požarne bram-be pa mora osobje vršiti tudi ruzna druga opravila.
Zato predlaga poročevalec, da občin, svet županov korak odobri in naprosi tudi pokrajinsko upravo kot nadzorno oblast, da vsaj začasno izvršitev svojega sklepa odgodi.
ZAKAJ JE VLADA KRŠILA AVTONOMIJO?
Dr. Stanovnik: Gg. občinska svetn. Turk in Stare sta bila gotovo prepričana, da bo njuno pritožbo pokrajinska uprava zavrnila, ker sta vendar zahtevala kršitev občinske avtonomije. Zato pa nas je odlok pokrajinske uprave naravnost presenetil, ker je eklatantna kršitev občinske avtonomije. Zgodilo pa se je to v trenutku, ko je Nezavisna delavska stranka zatajila interese ljubljanskega proletarijata. Takrat je vlada hotela vreči na tehtnico svojo moč!
Mi pa danes povemo g. velikemu županu špornu, da je meslni sve še vedno dovolj močan, da bo branil svoje -avice in pravice avtonomne občine. Uverjen sem, da g. Šporn ni podpisal tega dekreta iz svojega notranjega prepričanja. On je objektiven uradnik, ki je podpisal ta akt z drugimi vred. Zato bi bila potrebna opozoritev na g. velikega župana, da svoje podrejene uradnike pozove na odgovor, ker so mu tako rešitev pritožbo predložili v podpis. Ta odlok je potreboval celega pol leta v rešitev, pa je vendarle zgrešen v formalnem in materialnem oziru. Prvič je bila pritožba g. Stareta 14 dni prepozno vložena in bi jo bil že magistrat lahko zavrnil. A župan je bil prepričan, da se tudi pokrajinska uprava ne more spustiti v pritožbo. Za pritožbo so bili merodajni le strankarski vidiki.
Tudi stališče pokrajinske uprave glede delavskih in uradniških plač je naravnost pro-tisocialno. Sedanja večina je že od prvega početim sklenila, da se bo v prvi vrsti brigala za široke sloje. Prejemki mestnega uslužbenstva so primerni in občina jih je določila avtonomno na temelju socialne pravičnosti.
KOLIKO SO VREDNE DEMOKRATSKE • KLEVETE.
Kar se tiče novoimenovanih uradnikov, ugotavlja g. podžupan, da danes prihajajo gospodje od JDS k tem uradnikom in jim obetajo sijajne službo, če zapuste občinsko službo. To je dokaz, da občinski svet golovo ni nastavil slabih uradnikov.
Tudi na poklicnem gasilstvu ne bomo 1». premenili ničesar nili za mezinec. Pritožb« n« tudi ne ozira na napravo kot tako. ninpuk le proti pravilniku »a to ustanovo. Pri razpravi o proračunu pa se bo pokazalo, da so poklicne gasilstvo e svojim delom ▼ delavnicah Mint vzdržuje.
Govornik Izraža prepričanje, da bodo vsi klubi, tudi demokratski, ki je zadnje čase po* stul avtonomističen, proti temu odloku pokrajinsko uprave protestirali.
OBSODBA POKRAJINSKE UPRAVB.
Občinski svetnik Bo noč izjavlja, da Je poleg poklicnega gasilstva potrebno tudi prostovoljno gasilstvo. Pogreša vzajemnega delovanja obeli. Prepričan je, da bi so našla podlaga za sporazum. Odločbo pokrajinske upruve glede poklicnega gasilstva smatra zu pre-n a g I j e n o.
Občinski svetnik Tavčar se priključuje izvajanjem dr. Stanovnika, da je pokrajinska uprava s svojim odlokom kršila občinsko avtonomijo. Državno oblasti nič ne briga, kukšnđ gasilstvo ima občina in koliko uradnikov nastavi. Predlaga, nuj vsi občinski svetovalci trdno držo avtonomijo, ker vse medsebojne spore bodo lahko reševali sami med sfcboj.
Občinski svetnik Kralj se bavi s socialno stranjo demokratske pritožbe in se pridružuje protestu proti kršitvi avtonomije ljubljansko mestne občine.
UMIK DEMOKRATOV.
Dr. T o m i u š e k pravi, da je bila vsa de« bati o pritožbi demokratov nepotrebno, ker je župan že vložil pritožbo. Govoriti pa hoče nekaj besed za demokratski klub. Tudi ta priznava avtonomijo občine ljubljanske. Toda ta avtonomija ue sme iti tako daleč, da bi večina lahko delala, kar bi bolela. Glede stališča g. Turka in demokratskega kluba omenja le, da se strinjajo z mnenjem g. Bonača, da pa eo le proti prevelikim stroškom in proti temu, da se mečejo polena pod noge prostovoljnemu gasilstvu.
L i k 6 z a r : Jaz bom prav kratek. Vedno
se poudarja: Avtonomija, avtonomija, avtonomija! Kako pa je bilo prej? Nekdaj se je priložil vaš klub proti podpori za ućituljatvo...
Z u p a n: To ne spada sem!
Likozar: To spada sem, to je avtono mija! Takrat ni bilo dovoljeno niti dva krajcarja doklade na vino za izboljšanje plač. Vse je deželni zbor zavrnili
Po kratkih pojasnilih, ki jih je dal župan na izvajanja in na opazke posameznih govornikov, se preide na poročilo finančnega odseka. S tem jo bila končana debata o sls ari, o kateri je demokratsko časopisje vedelo toliko poročati, pri razpravi pa so ee vsi očitki razblinili v nič.
Finančni poročevalec občin, svetnik Albin Zaje poroča o zvišanju tržnih pristojbin za leto 1924 in predlaga, da se županovo poročilo odobri. Ravno tako priporoča tudi sprejetje predlaganih zvišanib pristojbin na javnih mestnih tehtnicah. Sprejeto.
PROŠNJE.
Prošnji invalidov za znižanje občinske davščine na kinematografe se ue ugodi. Zavrne se tudi prošnja zadruge gostilničarjev glede takse za prekoračenje policijske ure.
Ugodi se prošnji Marijanišča za odpis dolžne vodarine in znižanje davščine na polovico.
Ponudba čekovnega urada za odkup mostne stavbne parcele na vogalu Aleksundrove in Tomanove ulice se sprejme.
Vdovi pokojnega pesnika Stritarja se dovoli dosmrlua preskrbniua v znesku 500 Din mesečno.
STAVBNI ODSEK.
Za stavbeni odsek poroča občinski svetnik T o k a n.
je rekla. Tolovaj ji je ponudil polno čašico; toda komaj si je omočila ustnice, je s strahom vzkleknila. Domišljevala si jo, da je vino zastrupljeno. Oa jo prepričam, c,em na en dušek izjraznil polno čašo. »Ne bojte se,« sem ji rekel; »to je smola.«
»Kakšna smola?«
»Vino se ne bi ohranilo v mehovih, čo mu ne bi pridjali nekoliko smole, ki zabra-ni, da se ne skali. Ta mešanica mu ne da prijetnega okusa, vendar se lahko pije brez nevarnosti.«
Kljub mojemu vzgledu sta si Marijana in njena mali naročili vodo. Tolovaj je tekel k viru in se obrnil v treh skokih. »Lahko si mislite, gospa, da kralj ne bo hotel zastrupiti tako dragih oseb, kot sle vi.« Obrnil se je k meni in dodal: »Vam, gospod doktor, moram sporočiti, da imate trideset dni časa, da slcončate vaše študije in plačate okiipnino. Pripravil bom vam in damama vse, kar rabite za pisanje.«
»Hvala,« je rekla gospa Simons. »Mislili bomo na to čez osem dni, če do lakrat še ne bomo oproščeni.«
»In kdo naj vas oprosti, gospa?«
»Anglija.«
»To je daleč.«
»Ali pa orožništvo.«
»Želim vam k temu obilo uspeha. Medtem, ko jih čakate, vam pa morda lahko a čim postrežem. Kaj želite?«
»Predvsem svojo spalnico.«
»Tu v bližini so votline, ki jih imenujemo hleve. Tam ni dobro stanovati; pozimi stanujejo notri ovco in še sedaj diši
po njih. Vzeli bomo dva šotora ovčarjem v dolini in notri boste lahko stanovali, dokler ne pridejo orožniki.«
»Potem rabim svojo sobarico.«
»Nič lažjega kot to. Naši ljudje bodo šli v dolino in ustavili prvo kmetico, ki bo šla mimo ... seveda če bo orožništvo dovolilo.«
»Potem rabim obleko, perilo, prtiče, milo, ogledalo, glavnike, dišave, vzorec za lapeeiranje, en ...«
»To jo zelo veliko, gospa, in da dobimo vso to, bi morali zavzeti Atene. Toda postregel vam bom, kolikor mi bo možno. Računajte name in ne računajte preveč na orožnike.«
»Bog se nas usmili!« jo rekla Marijana.
Močan odmev je odgovoril: Kirie elej-son! Bil je dobri starček, ki nas je prišel obiskat in ki je spotoma pel, da sc ni pre-j hitel. Domače nas je pozdravil, položil v
i travo polno steklenico medu in se vsedel poleg nas.
»Vzemite in jejte,« je rekel; »čebele vam nudijo pojužinek.«
Stisnil sem mu roko; gospa Simone in njena hči sla se nejevoljni obrnili. Še vedno sta ga smatrali za tovariša tolovajev. Dobri mož ni bil tak grešnik. Znal je samo peti svoje molitve, oskrbovati svoje čebele, j prodajati žetev, spravljati samostanske dohodke in živeti v miru z vsem svetom. Njegova inteligenca je bila omejena, njegova učenost enaka ničli, njegovo obnašanje nedolžno kot navitega stroja. Ne verjamem,
da je znal jasno ločiti dobro od slabega in j da je vedel za razloček med tatom in poštenim človekom. Njegova modrost je ob-
I stojala v tem, da je štirikrat na dan jedel in se varno držal med dvema vodama. V ostalem pa je bil to eden najboljših menihov njegovega reda.
Počastil sem njegov dar. Ta na pol divji med je toliko podoben onemu, ki ga jesto v Franciji, kot je podobno kozje meso jagnjetini. Zdelo se je, da so čebele zbrale v nevidni retorti vse gorske dišave skupaj. Ko sem jedel svojo potico, sem pozabil, da moram v enem mesecu plačati petnajst tisoč frankov ali umreti.
Menih pa nas je prosil, čo se sme nekoliko okrepčati in nič ni čakal dovoljenja, ampak je vzel čašo in si jo napolnil do vrha. Pil je zaporedoma na zdravju vseh treh. Pet ali šest roparjev, ki jih jo privabila radovednost, se je priplazilo v naš prostor. Poklical jih je po imenih menih in je radi pravičnosti pil na zdravje vsakega izmed njih. Jaz sem kmalu obžaloval njegov obisk. Čez eno uro po njegovem priho-du jo sedela polovica tolovajev v krogu okoli nas. V odsotnosti kralja, ki je počival v svojem kabinetu, so prišli tolovaji drug za drugim, da sc seznanijo z nami. Eden nam je ponudil svojo službo, drugi nam jo prinesel kako stvar, tretji se je vpeljal brez izgovora in brez zadrege kot človek, ki je tu doma. Najbolj domači so me prijateljski prosili, naj jim povem našo zgodbo; najbolj boječi so sedeli za svojimi tovariši in so jih neČutno rinili Droti nam. Nekateri so
potem, ko so so nasitili našega pogleda, polegli v travo in so začeli smrčali brez sramu v Marijanini navzočnosti. In uši so potovale neprestano in prisotnost njih prvotnih lastnikov jih jo napravila tako predrzne, da sern zasačil tri uli šti*i na dlani svoje roke. Nisem jim mogel zabrunje-vali njihove paše; nisem bil več človek, bil sem občinski pašnik. V tem trenutku bi bil rad dal tri najlepše rastline svojega herba-rija za četrt ure samoto. Uospa Simons in njena hči sla bili preveč sramežljivi, da bi mi bili odkrili svoje občutke, toda z nekaterimi protivoljnimi gibi sta dokazali, da smo bili istih misli. Ujel sem celo nekaj njunih obupnih pogledov, ki so govorili: »Orožniki nas bodo rešili tolovajev, toda kdo nas bo rešil uši?« Ta tiha tožba je vzbudila v mojem srcu čut dvorljivosti. bil sem pripravljen trpeti, toda presegalo jo moje moči, da gledam Marijanine muko. Odločno sem vstal in rekel našim nadlež-nožem:
»Odidlfe vsil Kralj nas je nastanil tu, da mirno živimo do prihoda naše odkupnine. Najemnina je dosti draga, in nam da pravico, du ostanemo sami. Ali vas ni sram, da posedale okoli mizo kot lačna pseta. Vi nimute ničesar iskati tukaj. Mi \as ue rabimo. Mi hočemo biti sami. Ali mar mislilo, da vum lahko uidemo. Kje? Čez prepad? Ali čez kraljev kabinet? Pustite nas torej v miru. Korfijot, spodi jih ven in jaz ti pomagam!«
(Dali« sledi.)
Stran 4L
Predloge stavbenega urada, tako glede
zgradbe 1. stanovanjske hiSe ta Bežigradom, glede ureditve Ceste v Kožno dolino, glede podaljšanja kanala do Pražakove ulice, glede tlakovanja prehoda preko Bleiweisove ceste iu razširjenju prehoda na Erjavčevi cesti je občinski svet odobriL
Prizivu kleparske zadruge proti oddaji del v mestnem kopališču se ugodi in obenem sklene, naj se vsa dela, kojih vrednost presega БООО Din, javno razpišejo.
Na znanje se vzame poročilo stavbenega urada glede nekaterih preureditev v mestnem kopališču in odobri se prizidek za razširjenje delavnice pri Mestnem domu.
0 šolskih zadevah poroča občinski svetnik Jeglič.
Edina točka dnevnega reda o Šolskih zadevah je poročilo o sklepu licejskega kurato-rija glede ukinjenja ženske realne reformne gimnazije.
K besedi se oglasi občinski svetnik dr. Rožič. Pojasnjuje postanek celega boja za licej in ugotavlja, da je bila ukinitev pravična in potrebna. (0 tej zadevi smo že svoječas-no obširno poročali. Op. ur.)
Sledi
POROČILO SOCIALNEGA ODSEKA
o raznih prošnjah za podporo. Poroča občinski svetnik Č e 1 e š n i k. Na predlog odseka dovoljuje občinski svet znatne zneske za božič-nice raznim karitativnim organizacijam in prevzame vzdrževanje 5 v Ljubljano pristojnih otrok v Marijanišču na svoje stroške. O spomenici stanovanjskih najemnikov glede omiljenja stanovanjske bede ugotavlja poročevalec, da je občina sezidala že 70 stanovanj, več bo pa storila takrat, ko ji bo to mogoče.
Občinski svetnik R u p n i k predlaga, naj bi se sklicala skupna anketa gospodarjev in najemnikov, ki naj bi poskušala ublažiti napetost, ki Jo je povzročil stanovanjski zakon med gospodarji in najemniki, vsaj za ljubljansko občino.
Poročilo upravnega odbora o preureditvi nekaj mestnih tovornih avtomobilov na pogon z ogljem se vzame na znanje. Poročal je občinski svetnik Srečko Z u m e r.
VPRAŠANJE MESTNE ELEKTRARNE.
Občinski svetnik O r e b e k poroča o projektu mestne elektrarne na SavL Govornik se eklicuje na svoja poročila, ki jih je že lansko leto dal v občinskem svetu. Za zgradbo elektrarne je potreben v prvi vrsti denar, denar pa bo občina dobila le, če bo imela že nekaj v rokah. Strokovno poročilo je že podal ravnatelj elektrarne g. inžener C i u h a. Delati pa je treba hitro, da občine kdo drugi ne prehiti. Novo podjetje bo znatna razširitev že obstoječih mestnih podjetij. Zato predlaga:
1.	Nakupi se vodna sila v Medvodah z vsem poslopjem in vsem svetom od d. d. združenih papirnic Vevče. — Za sklenitev pogodbe se pooblašča g. župan dr. Perič in načelnik elektrarne g. Orehek.
2.	Občinski svet skleni, da ee takoj vloži prošnjo pri pokrajinski upravi za koncesijo za zgradbo mestne hidroelektrične centrale v Med s odah po predloženih načrtih.
3.	Občinski svet skleni, da se sme za nakup te vodne sile in posestva najeti posojilo, toda ne preko 7 milijonov Din. — Posojilo naj se zemljiškoknjižno zavaruje na sedanji mestni elektrarni in na posestvu, ki se namerava kupiti.
O tem predlogu se je vnela zanimiva strokovna razprava med občinskim svetnikom in-ženerjem dr. Vidmarjem in ravnateljem mestne elektrarne inž. C i u h o. Ing. dr. Vidmar je projekt izpodbijal in dokazoval njegovo nerentabilnost, ravnatelj Ciuha pa je istotako z obsežnim številčnim materialom ugovarjal. Ker zadeva še ni rešena končnoveljav-no, ampak se bo pečala z zadevo Še mešana komisija, bomo stvarna izvajanja o tem predmetu objavili takrat, ko bo stvar aktualna. Pripomniti pa moramo, da se je ta razprava vršila res stvarno, mirno in dostojno, brez vsake politične primesi.
Občinski svetnik C e 1 e S n i k je pripomnil po končanih stvarnih izvajanjih predgovor-nikov, da danes ne gre že za tehnično izvedbo celega načrta, ampak samo za to, da si občina zagotovi vodno silo pri Medvodah. Če se za to vodno silo zanimajo tujci, bo gotovo nekaj vredna tudi za nas.
Za nakup vodne sile v Medvodah se je zavzel ludi občinski svetnik B o n a č. Ljubljana potrebuje po njegovem mnenju predvsem dovolj gonilne sile za industrijo in obrL Brez tega se Ljubljana nikdar ne bo razvila. Če dobimo v Ljubljano dovolj elektrike, bomo lahko razširili tudi omrežje cestne železnice in Ljubljana se bo lahko širila na vse strani, kar bo znatno vzpodbudilo stavbeno delavnost, od katere živi največ obrti. Vso to so stvari, na katere moramo tudi misliti, kajti to so i n d i -r e k t n i dohodki za mestno gospodarstvo iz teti podjetij. Mi ne smemo računati le z direktnimi dohodki iz podjetij samih. Da pa se ti utovi rentabiliteta, predlaga govornik, naj »c skliče nepolitična, strokovna komisija, ki naj natančno preračuna vse možnosti. Nakup vodne sile pa je neodložljiv in za to bo glasoval tudi govornik.
Poleg projekta za elektrarno v Medvodah pa obstoje še drugi projekti. Na takozvani »tacenski« projekt inženerja Petrlča je opozoril občinski svetnik dr. Rožič, ki Je predlagal, nuj se ta projekt istočasno preštudira z
_SLOVENEC, da«
m odvodnim načrtom. Ta predlog se sprejme
s predlogom odseka vred.
Po odobritvi računov mestne klavnice za leto 1923 (poročevalec občinski svetnik K e r č) iu računov pogrebnega zavoda (poročevalec občinski svetnik Zaje) župan dr. Perič zaključi sejo ob 11. zvečer. Prihodnjo sejo bo sklical pismeno.
Protestni shod
proti sporazumu z Italijo, ki ne daje zaščite našim zasužnjenim bratom, se vrši V SOBOTO, DNE 28. JAN. OB 6. ZVEČER
V VELIKI UNI0N0VI DVORANL
Akcijski odbor narodnoobrambnib društev.
аиашини1н1аич»вш
Dnevne novice,
—	Odprto pismo Pašiću. — V splitski »Novi dobi« priobčuje odlični Dalmatinec iz Južne Amerike Fran Petrinovič odprto pismo na ministrskega predsednika Niko-la Pašiča. Kot iskren rodoljub opozarja Pa-šiča na težke napake sedanjega režima na vseh poljih državne uprave in notranje politike sploh. Te napake so take, da ubijajo v lastnih državljanih vsako ljubezen do domovine, a v zunanjem svetu ugonabljajo zadnjo sled ugleda naše države. — Gosp. Petrinovič ima seveda popolnoma prav, ie žal, da je izključeno, da bi njegovo pismo kaj zaleglo.
—	Pri volitvah za cenilno koirlsfjo v Kamniku je zmagala naša lista Pavlič (142 glasov). Lista Stergar, trgovski Premij (87), samostojni in liberalna (54). — V logaškem okraju je istotako zmagala naša lista (Le-skovec, Hamerlic).
—	Kongres občin v Jugoslaviji. Zagrebška mestna občina je sprožila misel o sklicanju kongresa vseh občin. Kongres naj bi se vršil še tekom letošnjega leta, in eicer v Zagrebu. Belgrajska mestna občina je te dni odgovorila, da želi, da se prvi kongres občin vrši v Belgradu.
—	Bosansko-hercegovski klub v Belgradu. V Belgradu živeči Bosanci in Her-cegovci snujejo — glasom belgrajskih listov — svoj klub, ki nai bi posvečal svojo pozornost vsem vprašanjem, ki tičejo Bo-6ne in Hercegovine. Razen tega naj bi klub »vršil, neko kontrolo nad delom bosen-sko-hercegovskih poslancev brez razlike stranka.
—	Vojaške vaje za rezervne častnike. Vojno ministrstvo je odločilo, da se letos pozove na dvomesečne vaje večje število rezervnih častnikov.
—	Za napredek kmetijstva v Južni Srbiji. Ministrstvo za kmetijstvo je sestavilo komisijo, ki odpotuje v najplodnejše kraje Južne Srbije, da se v njih osnujejo vinogradniške, sadjarske, pletarske in druge gospodarske šole ter večje število sadnih drevesnic.
—	Poverilnice za občni zbor Kmetijske družbe so bile gg. delegatom 23. t. m. razposlane. Dovoljena je polovična vožnja in naj se delegati pri železniških blagajnah izkažejo s poverilnico. Občni zbor Kmetijske družbe se vrši — kakor v »Kmetovalcu« razglašeno — v sredo, 30. januarja ob enajstih dooofdne v »Mestnem domu« v Ljubljani. — Vladni upravitelj: Vladni svetnik Fr. Župnek 1. r.
—	Popravek. V osmrtnici po pokojni gospe Frančiški Trškan je starost pomotoma navedena v 24., mesto pravilno s 84. leti, v zahvali Danice je pa v naglici izostal datum in podpis g. dr. Fr. Mtillerja s soprogo.
—	Umrl je na Rovih (Ziče) naš zvesti so- 1 mišljenik Anton U r b a n i j a, posestnik in zi- i darski mojster. Vrlemu možu večni pokoj, preostalim naše sožalje.
—	Smrtna nesreča. Iz Št. Gotarda pri Trojanah nam poročajo: V petek, dne 18. jan. je šel posestnik Lovrenc Strnišn'k iz Zapla-uine s svojim sinom sekat v gozd bukev. Ko sta jo podeekala, je padla na drugo bukev. Oče je šel s cepinom izpodnašat, pri tem ga pa Je drevo s tako silo udarilo, da je bil pri priči mrtev. Pokojnik zapušča več otrok, katerim je že pred par leti umrla mati. Svetila mu večna luč! -
—	Brzojavne in telefonske tantieme odpravljene. Po izjavi oddelnega načelnika v poštnem ministrstvu so bodo tantieme brzojavnim in telefonskim uradnikom z novim proračunom popolnoma ukinili. Mesto njih pa nameravajo nekoliko zvišati (?) nočnino. Če bi temu verjeli? K temu je treba pripomniti tole: Brzojavne in telefonsko tantljeme so dobivali uradniki v bivši Avstriji leta in leta. Tudi vse druge kulturne države jih izplačujejo svojim uslužbencem, ker vedo, kako velikega zomena je za državuo upravo in za občinstvo vestno, točno, urno poslovanje brzoja-va in telefona. A naša država se hoče odlikovati vsepovsod s posebnimi izjemami, zlasti v umazanosti do svojih uslužbencev. S tem pa uredništvu ne krati samo starih, že davno pridobljenih pravic, temveč trga uredništvu še ta malenkostni grižljaj iz ust ter kaže tudi, da ji je mala vsotica, ki jo na ta način »prištedi r, menda več kakor ves brzojav in telefon. Ali '
35- januarja 19J4-_
pa se poštni upravi zdi, da brzojav in telefon Se vse preveč dobro posluje in da je treba malo zavore. Če je pa to tako, potem naj odločilni člniteljl vedo, da jim zaviranje tudi brez te umazanosti dovolj dobro uspeva na vseh koncih in krajih. Le nazaj, Se bolj nazaj, korak za korakom, počasi pa sigurno. Saj skoraj pridemo čisto na konec. Navsezadnje pa se bo to »splošno štedenje« — pa samo tam, kjer ni namestu — jako slabo Izplačalo. Nam je le žal občinstva, ki Ima pri tem občutno škodo. — Eden v Imenu prizadetih.
—	ZagrebSka reševalna družba. Zagrebška reševalna družba je lani nastopila v 2348 slučajih, in sicer 443 krat vsled nenadnih obolenj, 196 krat vsled samoumorov in poiz-kušenih samoumorov; v bolnišnico je prepeljala 20 umobolnih ln 1560 drugih bolnikov; mrtvih je našla 13 oseb, leteče ambulance je opravila trikrat; v 42 slučajih so ponesrečenci odšli, predno je ona dospela na mesto nezgode, po pomoti eo družbo klicali 17 krat
—	Umrl je v Belgradu podravnatelj statističnega urada dr. Milan K r e s e r, reden član Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu.
—	Konec komitskega vojvode. Te dni so
orožniki v štipski okolici zasačili glasovitega komitskega vojvodo Milenka Gjorgjeva. Med eskortiranjem je Gjorgjev pobegnil v gozd, nakar so orožniki otvorili za njim brezobziren °genj. Gjorgjev je padel smrtno zadet ter je v štipski bolnišnici, kamor so ga prenesli, v par urah umrL
—	Gajret. Glavni odbor Maglajličeve muslimanske kulturne organizacije »Gajret« v Sarajevu, je bil te dni v avdienci pri kralju. Ob tej priliki je kralj dovolil, da postane prestolonaslednik pokrovitelj »Gajreta«.
—	Velik požar. V gospodarskih poslopjih belgrajskega industrijca Bajlonija je te dni nastal požar, ki je povzročil na senu in drugem za 400.000 Din škode.
—	Glasilo stanovanjskih najemnikov. V Zagrebu je začelo izhajati glasilo stanovanjskih najemnikov pod naslovom »Glas sta-nara«.
—	Zanimiv javni spor v Chicagu. V Ameriki se zelo širi organizacija, ki ima namen, da splošno uveljavi preprečevanje rojstev. Krajevna organizacija v Chicagu je sklenila, da otvori v dosego te svrhe posebno kliniko ter je prosila mestno upravno oblast za dovoljenje. Mestni župan Dever in zdravstveni komisar dr. Bunderssen, ki je zaveden katoličan, sta dovoljenje odločno odrekla, češ »da bi taka ustanova pospeševala nenravnost in da je tako početje sploh proti večnim zakonom, katere je 'iai človeku sam Stvarnik in katerih nihče, tudi cel narod ne sme kršiti brez kazni«. Nato se je organizacija pritožila na sodišče in sodnik Fischer, po rodu baje žid, je pritožbi ugodil in ukazal mestni oblasti, da izda dovoljenje za kliniko. Svoj izrek je vtemeljeval s tem, da sodišče ni poklicano, da odloča o kakih bogoslovnih vprašanjih. Župan in zdravstveni komisar sta takoj vložila protest na višje sodišče.
—	Statistika nasilnih smrti ▼ Chicagu. Do srede decembra lanskega leta s' v Chicagu avtomobili do smrti povozili 675 oseb, pri streljanju je bilo ubitih 248 oseb, strupene alkoholne pijače pa so povzročile smrt 201 osebL
—	Inozemci na nemSkih visokih Šolah. Na univerzah in drugih visokih šolah v Nem-či.i je v poletnem semestru 1923. študiralo poleg domačih državljanov: Belgijcev 125, Bolgarov 2154, Dancev 113, Gdančanov 105, Al-začanov 28, Estoncev 360, Fincev 176, Re-čanov 6, Francozov 17, Georgijcev 162, Grkov 686, Britov 85, Italijanov 184, Jugoslovanov 588, Letoncev 611, Litavcev 621, I.uksemburžanov 184, Nizozemcev 169, Norvežanov 431, Avstrijcev 895, Poliakov 517, Portugalcev 15, Romunov 1261, Rusov 909, Švedov 230, Švicarjev 742. Špancev 42, Čeho-s'ovakov 1458, Turkov 249, Ukrajincev 262, Mažarov 708, drugih Evropejcev 72, Afgan-cev 6, Kitajcev 294, Indijcev 92, Japoncev 176. Perzijcev 48, drugih Azijcev 183. Egipčanov 205, britanskih Jugoafritanov 42, dru-gih Afričanov 6, Američanov (Združ. države) 127, Argentincev 23, Bolivijca 2, Brazilijancev 35, C-hilcev 9, Mehikancev 20, drugih Ameri-kancev 62, brez državljanstva 174, vsega skupaj torej 15.669 inozeracev.
—	Izgnan jo iz Slovenije in Dalmacije za dobo 10 let samski delavec brez stalnega bivališča že večkrat radi tatvine in potepuštva kaznovani Maks Koren, doma iz Prevalj na Koroškem.
—	Sprla sta se na žagi tvrdke »Impex« v Boh. Bistrici preddelavec I. Žagar in pa bru-sač Al. Bučar. Žagar je napadel končno Bučarja z nožem in ga težko poškodoval nad levim očesom.
—	Razne nesreče. V tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku je delavec Lipovšek Jakob v kamnolomu pripravljal kamenje za ap-nenco. Nad njim so je utrgal kamen in ga zadel. Lipovšek je zadobil težko poškodbo na levem ledju. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico. — V tovarni kos, srpov ln lopat K. Globočnika v Tržiču je preddelavcu Čadežu Viktorju padlo kovaško nakovalo na levo nogo in mu zmečkalo palec, katerega so mu mora'! odrezati. — V predilnici in tkalnici v Tržiču Je delavcu Zupan Francu stroj zmečkal na desni roki kazalec. — Jelencu Matiji, delavcu pri tvrc'ki Fr. Caloari in brat v Škofji loki je v gozdu padel hlod na desno nogo in mu lo zmečkal v gležnju in na peti. — Na
_St*t. 21.
parni žagi Gospodarske zveze v Trebnjem м
je hlapec Mihec Franc pri vlačenju hlodov težko poškodoval na glavi, vsled česar Je bil prepeljan v ljubljanr-ko bolnico. — Pri lesni tvrdki »Gorjanci« v Gorjancih je Žagar Banič Janez nosil izpod žage žaganje, pri kateri priliki ga je zagrabila transmisija in mu zlomila levo roko. Bil je prepeljan v bolnico v Kandi-jo. — V tovarni usnja Viljem Freund v Mariboru je delavko Blažič Marijo zagrabil stroj za stiskanje drake za predpasnik, vsled česar je Blažič trčila z glavo v stroj in zadobila rani na desnem čelu. Oddana je bila v bolnico. —■ V tovarni »Kovina« v Mariboru si je strojna delavka Šoštarič Julka pri stroju za vrtanje predrla dlan desne roke. — Pri Francu Sva-ty, izdelovanje brusov v Mariboru, s! je delavka Tollč Agata zmečkala prste na levi rokL
—	Pri eksportni družbi »Matheis, Suppanz in drug« v Mariboru se je delavec Lutlenberger Ivan ranil pri padcu na levi goleni. — V zobnem ateljeju Rudolfa Reicha v Ptuju si je vajenec Fabian Herbert pri stroju za vrtanje zmečkal prste na desni roki. — Pri čevljarju Ivanu Ratiznojniku v Ptuju ee je Pepelnik Iv. s čevljarskim nožem močno urezal na desni roki. —
— Monopolni cigaretni papir se je začel
vedno v večjih množinah — seveda ponarejen
—	razširjati po naši kraljevini. Glavnega rat-pečevalca iščejo oblasti ter najagajo v slučaju izsleditve, da ga je treba predmetno zulišati in ga vprašati, če je zmožen in voljan položiti jamstvo v iznosu 3,052.800 kron kot garancijo za nakazano denarno kazen. V nasprotnem slučaju pa naj ga zapro.
—	Darovi za elepe. O priliki srebrne poroke g. Jakoba Drola s soprogo Pavlo so darovale družino: Bregar, DroL, Korbar, Preuielč in Stancer znesek Din 150 slepim in Istega oddali Podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Odbor imenovanega društva se tem p. n. darovalcem kar najpriarineje zahvaljuje.
Poštni vestnik.
—	Nova pošta Struge na Dolenjskem. Pe
naredbi ministrstva pošte in telegrafa Stev. 54.244 od 4. oktobra 1923 se otvori dne 1. februarja v področju ljubljanske direkcije nova pošta z imenom »Struge na Dolenjskem« (občina Struge, okrajno glavarstvo Kočevje), poštna nabiralnica »Pri cerkvi« (pošta Videm-Dobrepolje) se pa hkrati zapre. Pošta Struge bo imela vsak dan peški spoj s pošto Videm-Dobrepolje. Okoliš nove pošte tvorijo: Iz občine Struge vasi: Čatež, Kolenčavas, Lipa, Pa-ka, Podtabor, Podtiskavec, Pri cerkvi, RapIJe-vo (Črni vrh), Hlevni dol, Tisovec in Tržič, dosedaj pošta Videm Dobrepolje, potem pa iz občine Žužemberk vasi: HinJe,:Hrib, Lazina. Pleš, Prevale, Ratje, Lopata, Zvirče, Sela, Vrh in Visejee, dosedaj pošta Žužemberk. Poštna nabiralnica v Hinjah se podredi novi pošti Struge na Dolenjskem. V ožji dostavni okoli? te pošte bodo spadale vasi: Pri cerkvi, Lipa, Podtiskavec, Kolenčavas, Tržič, Paka in Podtabor. Uradne ure za stranke bodo ob delavnikih od 8—12 in 14—16, ob nedeljah in praznikih pa od 8—10.
—	Otvoritev telefonske centrale v Metliki. Dne 1. januarja je bila otvorjena pri pošti in brzojavu Metlika telefonska centrala t javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
—	Pristojbina za uporabljanje tajnopiea v zasebnih brzojavkah. Z ministrskim odlokom št. 81.637 z dne 31. decembra 1923 je bila s 1. januarjem 1924 letna pristojbina za pravico uporabljanja tajnopisa v privatnih brzojavkah zvišana s 500 na 1200 Din.
—	Razpisani poštni uradi. Pri poštah: Dolenji Logatec (1-4), Trebnje (1-4), Gornjigrad (II-l), Velike Lašče (II-l), Vojnik (II-l), Žužemberk (II-l), Loka pri Zidanem mostu ((II-2), Rimske toplice (11-2) je razpisano po-štarsko mesto; pri pošti Mala Nedelja (III-2) pa služba poštnega odpravnika. — Prošnje je poslati na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani.
—	Invalidska poštna znamka za 10 par — spominska nalepnica v korist invalidov. Po
odločbi ministrskega sveta št 62.289 od 2. oktobra 1923 izroči poštna uprava osrednjemu odboru vojnih invalidov 500.000 invalidskih poštnih znamk po 10 par s sliko kosovske de-vojke, da jih razproda v korist vojnih invalidov. Te znamke se smejo nalepljati kot spominske nalepnice (spominski kolek) na dopisnice poleg poštne znamke. — Preden se te znamke izroče osrednjemu invalidskemu odboru, se bodo natiskale na vsako znamko začetne črke YPN na levi in URI na desni zgornji strani in sicer zato, da se preprečijo zlorabe. — Ta pritisk pomeni, da znamka n! vei poštna vrednotnica in da ž njo ni plačana poSt-na pristojbina.
Рпротј^ novice.
p Goriški mestni proraiSnn za leto 1924.
znaša 15,251.102 liri stroškov in ravno toliko dohodkov.
p Umrl je v Biljah 82 letni občinski svetovalec in posestnik Angel Silič.
p Beneška Slovenija. V videmski nadško-fiji biva 37.481 Slovencev v čisto slovenskih vaseh. Z onimi, ki bivajo v mešanih vflsnh. Jih je gotovo čez 40.000. Beneški Slovenci imajo 47 duhovnikov, od katerih 37 služijo med Slovenci. Eden je nadškof v Vatikanu, eden župnik v Rimu, eden župnik v Čikagu (Ameriki),
Stev. 21.
SLOVENEC, dne 35. .januarja 1924.
Stran 5.
trije v videmekem semenišču, dva sta misijonarja, dva služita na Laškem. V slovenskem delu nadškof i je so 4 fare, 11 vikarlj in 85 ka-planij. V 4 duliovnijah pridigujejo in učijo nauk slovenski duhovniki, v 10 slovenskih du-bovnijah so pa nastanjeni laški duhovniki, ki ne razumejo jezika prebivalstva. Pred 800 leti je bilo okoli '20.000 Slovencev, ki so imeli večinoma laške duhovnike. Slovenskih šol niso imeli nikoli, pa kljub temu do danes ni bilo mogoče iztrebiti njihovega jezika. Pa naj bi se bali za zavedne, visoko kulturne goriške Slovence?!
Koroške novice.
k Besede in dejanja. Po nalogu celovSke-ga škofijstva se je zadnji čas po vseh cerkvah pobirala miloščina za stradajoče v Nemčiji. Pri tein se je zgodilo, da so čisto slovenske župnije zbrale mnogo več darov nego nem-čurske. Se pač vidi, kje so poštena krščanska srca, kje pa zgolj krik in besede.
k Zahteve Koroške. Pred kratkim se je odpravilo na Dunaj posebno koroško odpo-Blanstvo, eestoječe iz deželnega glavarja Schu-туја, obeh njegovih namestnikov, celovškega župana Wolfseggerja in več državnih poslancev in strokovnjakov. Odposlanstvo je kanclerju dr. Seiplu predložilo z;:hteve in potrebe dežele Koroške. Predvsem je depulacija zahtevala zgradbo koroške vzhodne železnice, ki jo je država obljubila povodom ljudskega glasovanja. Ako država sama ne zmore potrebnih sredstev, naj se poskrbi, da bo zgradbo prevzel zasebni kapital. Dalje je odposlanstvo opozorilo na razne šolske in prometne potrebe Koroške, na zgradbo in popravo dravskih mostov, na vojno odškodnino za zgornjo Ziljsko dolino, na potrebo okvirnega zakona za podeželsko kolonizacijo itd. Deputacija je dobila nekaj obljub, v kolikor zahteve ne po-menjajo večje obremenitve zveznega proračuna.
štajerrke novice.
б I. redna seja mariborskega obč'nsVega sveta se vrši v pelek, 25. t. m. ob 19. uri v mestni posvetovalnici.
8 Krščanska ženska zveza v Mariboru je imela v nedeljo svoj občni zbor. Za predsednico je izvoljena g. Bauman. Društvo zelo pridno deluje, prireja razne prireditve, sestanke itd. ter skrbi tudi za gmotno podporo svojih člunic. Krščanska ženska zveza je najmočnejše naše društvo v Mariboru ter šltje 1017 članic.
š Demokratov nikjer ne marajo. V Cer-Saku pri St. IIju so -v tnmošnji tov rni začeli demokrati loviti delavske kaline ter jih organizirati v svoji »Uniji«. Stalo jih je to nešteto truda in precej denarja. Delnvst\o je pa hitro spregledalo namen demokratov ter obrnilo »Uniji« hrbet. V nedeljo je imel v Ceršaku shod poslanec Žebot, kaierega so se udeležili z malimi izjemami skoro vsi delavci iz tovarne. Gospod poslanec je delavcem pojasnil, kakšen namen imajo demokrati z Unijo, nakar so stopili iz nje vsi delavci ter so se nn novo organizirali v Strokovni zvezi. Shod je skušal motiti od demokratov plačani agitator, toda zborovalci so ga kar v začetku zborovanja posadili na hladno.
Š Sv. Trojica v Halozah. Občni zbor podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo se je vršil v nedeljo po rani službi božji. Kljub slabemu vremenu se je zbralo precej kmetov-gospodarjev v čitalnici. Po poročilu načelnika, blagajnika in tajnika so se pri slučajnostih razpravljala razna vprašanja. Končno so »e vpisovali novi člani. Delegatom za glavni zbor v Ljubljani dne 30. januarja se je soglasno izvolil Fr. Širovnik, posestnik v Doleni, odločno naš mož. — Vsled hude zime in leda se še ne more nič delati po vinogradih. Bojimo ee pozebe.
Gorn^r^tvo.
KUPNE IN PRODAJNE POGODBE
PO TAKSNEM ZAKONU.
Za gospodarsko življenje najvažnejša določila vsebuje brezdvomno tarifna postavka 12 taksnega zakona, ki obravnava pogodbe o premičninah in nepremičuinah. Po tej postavki se plačuje za nakup in prodajo premičnin 2-odstotna taksa od vrednosti blaga. Po prejšnjih starih predpisih se je plačevala v teh primerih lestvična pristojbina, ki je odgovarjala prvotno 1 odstotni taksi ter se je potem zvišala na 2 odstotka. Prejšnja lestvična pristojbina je zapadla v plačilo le tedaj, ako je bila sestavljena posebna listina o nakupu, oziroma o prodaji blaga, sicer pa ne. Kedaj zapade po novih predpisih sedanja taksa v plačilo, lega se iz predpisov ne more razbrati, ker za to manjka v zakonu kakor ludi v pravilniku vsako še tako splošno določilo. Odprto je torej vprašanje, kedaj je treba plačati omenjeno 2-odstotno takso, oziroma ali je treba plačati to takso vsikdar, kadar se prodajajo ali kupujejo premičnine nli pa samo tedaj, kadar ee sestavi posebna listina. Odprto je nadalje tudi vprašanje, od koga naj se zahteva ta taksa, ali od kupca ali od prodajalca. Ce je taksa plačana, je seveda irelevantno, kdo da jo je plačal. Ce pa ni plačana, potem se mora vedeti, koga zndene obveznost plačila. Namesto da bi v tej smeri dobili jasnosti, najdemo v pravilniku za naše razmere novo določbo, da so plačilu te 2 odstotne takse zavezani takozvaui
trgovski sklepi, bodisi da Imajo obliko pogodbe ali ne. Ti trgovski sklepi Imajo navadno obliko korespondence, v kateri se trgovci med seboj obveščajo ali pa obveščajo druge osebe o nakupu ali prodaji blaga in stvari, ki jih vodijo v svojem obratu.
Vsi ti trgovski sklepi so bili po prejšnjih predpisih v splošnem prosti vsakih pristojbin. Santo v slučaju, ako so prišli v sodnijsko ali pa v drugačno uradno uporabo, so se morali kolkovati. To načelo je sedaj ukinjeno ter določeno, da so trgovski sklepi brezpogojno podvrženi 2 odstotni taksi od kupne, oziroma prodajne vrednosti trgovskega blaga. Kako se nnj. to načelo konsekventno izvaja, o tem molči pravilnik. Ali kolkujejo trgovci svoje trgovske sklepe v smislu predpisov t"ksnega pravilnika ali ne, se v to ne moremo spuščati. Vsekakor pa hočemo opozoriti trgovstvo, da je po novih predpisih kolkovna revizija dopustna tudi pri zasebnikih torej tudi pri trgovcih in da so kazni za opustitev kolkovanja statuirane v trikratnem znesku poleg redovne takse.
Razen takse za premičninp imamo v isti tarifni postavki obravnavano tudi takso za kupne pogodbe glede nepremičnin. Ta materija je ne sarm glede administrativnega, temveč tudi glede kazenskega postopanja tako obširna in važna, da ji predpisi taksnega zakona in pravilnika ne morejo zadostovati. Nevzclržnost teh predpisov bo praksa docela pokazala.
Pogodbe glede nepremičnin podlegajo 6-odsto'.ni taksi od prometne vrednosti. Če je pogodena kupna cena posestva vi?ja, kakor pa znaša njegova prometna vrednost, potem se jemlje za podlago kupna cena in ne prometna vrednost. V kupnih pogodbah se mora po predpisih navesti prometna vrednost posestva. Ako se v pogodbi ista ne navede, se smatra kupna cena za prometno vrednost.
Da se navedena prometna vrednost, oziroma kupna cena vjema s taktično prometno vrednosljo, se morajo uveriti vsa oblastva, pred katere pride pogodba. Karakteristično je, da nalaga naš taksni zakon dolžnost, uveriti se o primernosti navedene prometne vrednosti vt-ein oblastvom, pred katere pride pogodba. Naravno bi Ivlo, dn bi pristojala ta <4>lž-nost samo fjnančn'm oblastvom, ker gre za zadevo njegovega resora. Kaj je mar n. pr. višjemu šolskemu svetu, ali je v pogodbi na.e-dena pravilna cena ali ne.
Čo dvomi oblast o resničnosti navedene prometne vrednosti, se obrne na pristojno županstvo, da se izjavi o prometni vrednosti do-tičnega posestva. Predstojnik županstva mora z enim odbornikom vred oddati v teku 10 dni to izjavo. Ako župan te izjave v določenem roku ne poda. se kaznuje s kaznijo od 100 do 500 Din. Če je izjava. podana, a je lažjia. se kaznujeta predložilelja te izjave s kaznijo od 500 do 2000 Din. V slučaju, da se oblastvo s to izjavo ne strinja, ali če ji stranka ugovarja, kakor tudi v primeru, ako županstvo ne poda izjave, mora oblastvo odrediti komisijsko cenitev.' Kot šef le komisije lungira po pravilniku šef davčnega urada, h kateremu se še pritegneta državni inženjer in oni član občinskega odbor , ki ga stranka v to svrho določi. Če stranka lega članu sama ne določi, potem določi šef komisije enega iz občinskih odbornikov. Tako sestavljena komisija izvrši cenitev posestva, ki tvori podlago za odmero takse. Ako se ugotovi, da znaša razlika med ceno, navedeno v pogodbi in ono ceno. ki jo je določita komisija, več kot 20 odstotkov, potem se kupec in prodajalec solidarno kaznujeta:
1.	na trikratni znesek one takae, ki odpade na razliko vrednosti;
2.	na plačilo redne takse od presežka in
3.	na plačilo cenitvenih stroškov.
Ako znaša razlika med navedeno in ko-mis'jsko ugotovljeno vrednostjo preko 10 do 20 odstotkov, potem plačata kupec in prodajalec samo rer'no takso od presežka in stroške cenitve. Ce pa vrednostna razlika ne presega 10 odstotkov, plačala pogodnika samo redno takso od presežka, stroške za cenitev pa trpi država.
Določila o cenitvi in kaznovanju odpirajo pot vsem mogočim mahinac'jnm in k lkulaci-jam. Ta kalkulacija je tem lažja, ako se pomisli, da naš taksni zakon zatajbe kupnih zneskov v dosedanjem zmislu, namreč v tem zmi-slu, di se kupna cena stavi v nižjem znesku v kupno pogodbo, kakor se je faktično pogodila, sploh ne pozna. Ustne kupne pogodbe ne podlegajo po določilu zakona taksni obveznosti. Te uslne pogodbe so taksi podvržene le tedaj, ako so pismeno na kateriko'1 način izražene, n. pr. v obliki spisa, potrdila, punktn-cij in slično.
Iz vsega tega sledi, da v bodoče ne bodo več kazni podvrženi medkupi, ki so sklenjeni in v kupnih pogodbah zamolčani, ako se niso pismeno fiksirali. Vsa ta določila so v praksi nevzdržna in dajejo čuden izgled bodočemu razvoju.
• • •
g žitni trg. Na novosadski produktni borzi nolirajo žitu sledeče cene: pšenica 345 Din, oves 242.50-260 Din, koruza 357.50 Din, panična moka šL 0 530 Din, št. 2 473 Din, št. 6 325-335 Din, otrobi 150-153 Din. Tendenca živahna.
g Bilanca Narodne banke ia leto 1923. Kakor kaže ravnokar objavljena bilanca Narodne banke za teto 1923 je znašal čisti dobiček, namenjen za razdelitev delničarjem 28,558.185 dinarjev. Driavni dolg banki je znašal 31. decembra 4Jj24.360.804 Din. Nasprotno so znašale zahteve države 455,378.229 Din.
g Gospodarska konferenca v Zagrebu. Ministrstvo za promet je obljubila udeleinikom gospodarske konference, ki se vrši v Zagrebu dne 27. jnnuarja t. L. popust na železnici. Ude-ležniki naj se o popustu informirajo prod odhodom pri postajenačelniklh. — Udeležniki dolie vsa potrebna pojasnila glede nastanitve v Zagrebu ob prihodu v Zagreb pri glavnem Izhodu po nameščencih zagrebške zbornice, ki bodo nosili na čepicah napis: »konferencija privrednika«. Ako bi posamezniki potrebovali še nadaljnja pojasnila, naj v ' isarni železniškega komisarja v Zagrebu pokličejo telefonsko številko 37.
g Gozdovi t ČrnlgorL Črnagora meri 1,014.00 ha površine, od tega je 209.761 ha gozda ali 26 odstotkov.
g Tržne cene v Mariboru. 1 kg govejega mesa I. 25 do 27 Din, U. 22 do 24. III. 16 do 20. Prvovrstna leletina je po 26 do 30 Din, IL 24 do 25. Svinjina je po 30 do 40 Din. Konjsko meso I. 12 do 14. H. 8 do 10. Kože:
I	komad konjske kože 150 do 200, 1 kg (lovec koie 17.5 da 22.50, telečje 30. svinjske
II	50. gornjega usnja 120. podplatov 80 do 120. Perutnina: 1 maiben piščanec 20 do 28, večji 26 do 40, ena kokoš 45 do 55. raca 45 do 70, gos 80 do 140, puran 120 do 170. — Jabolka 1 kg 4 do 8 Din. — Žito: 1 kg pše-nice 3.50, rži 3, 'ečmen 3, ovsa 3. koruze 3V50, proso 4, ajde 3. fižola navadnega 5 do 7..leče 14 Din. — Mlevski izdelki: 1 kg pše-nične moke št. 0 6 50, št. 2 6 št. 4 5 75. št 6 5. št. 7 4.25. 1 prosene kaše 7.50, ie-šprenja 6.25, otrobov 2, koruzne moke 4. koruznega zdrccba 5 do 6, pšenlčnega zdroba i, a'dove moke 7 do 8. Krma: 1 q sladkega sena 95 do 125, ovsene s ame 70 do 75. — Kurivo: 1 kub meter trdih drv 200. mel-ka 175. 1 q trboveliskega premoga 42 do 45. velenjskega 37 do 40, 1 kg oglja 1.50 do 2 D n.
g Seiarko poroči'o iz Maribora Na semenj dne 22. t. m. v Mariboru se je prignalo: 6 konj, 126 vo ov, 218 krav, 4 bike In 9 telet, skupa 363 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu »o bile s'edeče: debe'i voli 1 kg žive teže 14 do 14.50 Din, pcldpbeli voli 13.50 do 14, plemenski voli 12 50 do 1.3.50, biki za klanje 11.25 do 13, kJa'-ne krave debele 12 do 13. plemenske krave 11 do 11.75, krave zs k'obasarje 9 50 do 10. molzne krave 10 do 11 75. breie krave i 10 do 11.75, mlada živina 13 do 13.50. — Mesne cene: vo ovsko meso I. 1 kg 25 do 27 D, II. 22 do 24. meso od bikov. krav. te'ic 19 do 21,- telečje meso I. 26 do 30, II. 24 do 25, svinjsko meso svevc 30 do 40 Din 1 kg.
g OdgeiUtev kovanja srebrnega denarja ▼ Avstriji. Vsled visoke cene srebra na svetovnem trgu je avstrijska vlada do nadaljnega ustavila kovanje srebrnega denarja.
g Angleška banka. Po izkazu Angleške bnnke z dne 17. januarja je imela Anglija za .125,158.000 funiov šterlingov papirnatega denarja v prometu.
g Mednarodna razstava za mlekarske in hladilne naprave v Buenoe Aires-u. Ministrstvo za poljedelstvo v Argentiniji bo priredilo v Buenoe Airos-u razstavo za mlekarske in hladilne naprave. Hnzstava se otvori dne 5. maja 1924. Razstavljalni proslori se oddajajo brezplačno; samo posebne instalacijske stroške nosijo razstavljalci sami. Za prostore in podrobnejše podatke je pisati na naslov. Co-mlsion Orgsniz.adora de la Exposition Inter-nacional de Refrfgeracion: Ministf>rio de Agri-cultura, Pusco Colon 924, Ruenos Aircs.
BORZA.
Zagreli, 24 jan. (Izv) Pečta 0.3050—0.3350, Italija 3.79—3.82. London Г.НЗ—371, Ne\vyork 87 do 88 (dolar 80 —87), Pnriz 3.92-3 97. Praga 2.53 do 2.Г>0, Dunaj 0.1228—0.1243. turih 1610—15.23.
Curih, 24. januarja. (Izv.) Pešta 0.0 .2, Berlin 0.000000185. Kalija 25.10. Lonlon 24.12, Newyork 580. Pariz 25.75. 1'racra 10 80. Dunaj 0.00КИ0 (n a. K 0.008140. Bukarešl 2.85, Sofija 4.10. Belgrad 0 05.
novsee.
lj Somišljenike SLS opozarjamo, da so v tajništvu SLS za Ljubljano v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje, na vpogled velivni imeniki med uradnimi urami vsak dan od 5. do 6. ure popoldan. Pozivamo vse somišljenike, da volivne imenike pregledajo in ugotovijo, ako so pravilno vpisani, zlasti tiste, kateri so sc preselili iz enega v drugi velivni okraj, ler dajo tajništvu na razpolago podatke za reklamacijo,
lj Prvi »Delavski večer« Jugoslovanske strokovne zveze* se je vršil v sredo zvečer v Rokodelskem domu. Večer je otvoril g avni tajnik J. S. Z. Franc Žužek s kratkim uvodnim govorom, nakar je podal besedo dr. A. Gosarju, ki jc govoril o nujni potrebi in o glavnem smotru delavskih večerov. Glavni podatki iz njegovega predavanja bi bili sledeči: 1. Hočemo sami sebe pripraviti in usposobiti za to, da bo naše delo samo kot tako dokazalo, da smo vredni nasledniki dr. Kreka in krščanski; 2. medsebojno se hočemo spoznati, si zaupati in se vzljubiti v delu, na katerega pojdemo z ljubeznijo in m oden škem ognju; 3. dokazati hočemo, da nc gre prva beseda vprašanju, ali bo padel kapitalistični dru'^bnl red prevratnim ali razvojnim potom, marveč da pribijemo, da morajo za vsak slučaj biti pripravljeni sposobni ljuu e. ker Ideja ! sicer zmaguje, vlada pa le sposobno delo. Njegovemu govoru fc sledila žl-ah-1 na debata, v kateri so posegli tovariši: Pav-
lin, Vrhovec, Žužek, Gosar, Terseglav in profesor Dolenec. — Sestanek je izpadel res lepo. Nudil je jamstvo, da bodo taki večeri rodili mnogo dobrega. Prihodnji »delavski večer« s« vrši v torek, 29. januarja, v dvorani Rokodelskega doma. Predava Franc Terseglav • delavski zavesti.
lj Prodajalec tobaka. Na Sv. Petra cesti so prijeli nekega Matka Sariča iz Slavonije. Hodil je po raznih trgovinah in ponujal na prodaj 3 kg vtihotapljenega bosanskega tobaka. ftarič je izjavil, da je kupil tobak med vožnjo v vlaku. Tobak je finančna oblast zaplenila in bo dobil Snrić poleg tega še precej občutno kazen.
lj Ukradeno blago. Policija je prijela ne» kega J. žefa Kurza, doma ir Kiralyhaze na Češkoslovaškem, ki je prodajal 3 sive odeje, 5 vroč iz jute, slamniro, hlače, 2 suknjiča, prt za mizo in nekaj perila. Vse to blago je bile ukradeno, toda do sedaj se še ne ve, kje ia komu.
lj čudni ponočnjaki. Dva veseljaka et« se ob 3. zjutraj v veselem razpoloženju zabavala s tem, da sla v Lattermanovem drevoredu plezala na knndelabre in ugaševala pllno-ve svetilke. Bolj hud po je bil drug ponočnjak, znan pod imenom »dolarski princ«, ki je razsajal v slabem razpoloženju po Rečni tilici in Pri brvi in razbil več šip na raznih oknih.
lj Sumljiv potnik. Na glavnem kolodvor« so aretirali zaradi sumljivega obnašanja nekega Janeza Znlarja, doma iz Begunj pri Cerknici. Mož je izjavil, da je prišel z nekim tovornim vlakom, skrit v zavorni celici iz Rakeka in da išče delo. Dobili so pri njem razne listke s tujimi imeni.
lj Razne tatvine. V Stritarjevi ulici je bila ukradena s hodnika knjigovodji Josipu Kreku temnosivu karirasta ol leka, vredna 3400 kron. — Postrežnici Pavli Krmelovi v Sp. Šiški je bila ukradeua pletena temnozelena površna jopica in šal, vredna 1400 K. — V neki gostilni v Florjunski ulici so prijeli nekega tujca, ki je prodajal žensko kolo. Mož Je pravil, da se piše Uiovanni Canzi in da je pobegnil od 62 pp. italijanske armade v Parmi, kolo pa si je kupil v Logatcu. Rekel je, da namerava iti na Francosko in potrebuje denar za vožnjo. Imel pa je smolo, ker se je še pravočasno javila lastnica kolesa in sicer gospa Mazovec iz Domžal, ki jo ovadila policiji preko žendarmerije, da ji je bilo ukradeno tako kolo. — Mesarju Filipu Mulicu pri Gospodarski zvezi je bil ukrade-' iz so' e rjavo« zelenkast površnik, vreden 2000 K. —
Socialni vestnik.
SOCIALNO ZAVAROVANJE IN ZDRAVNIKI.
(Referat dr. I. Zajca na občnem zboru Zveze
blagajniških zdravnikov.)
Zakon za zavarovanje deLivcev, ki obsega bolniško iu nezgodno zavarovanje, ter zavarovanje za starost in onemoglost, je v veljavf od 1. julija 1922. Ta zakon, lo moramo priznati, je grandijozno delu, ki ima namen rešiti najnujnejša socialna vprašanja. Toda vkljub svoji veličini, nli bolje ravno zaradi svoje veličine, je izzval mogočen odpor pri vseh inte-resiranih skupinah že v kratkem čat-u, odkar se izvaja. Vzroki temu odporu so psihološkega, gospodarskega, socialnega in političnega značaja. Zakon je bil hitro sklenjen, uveljavljen takorekoč preko noči, brez predhodnega zainteresiranja javnosti in brez sodelovanja prizadetih gospodarskih korporacij in strokovnih organizacij. Prinesel pa je obrti in industriji ogromna bremena, to je resnica; v samoupravnem oziru pa ni zadovoljil prav nikog r, no delodajalca, ne zavarovanca. Vsled centralistične koncepcije zakona nimajo ne delodajalci, ne zavarovanci onega vpliva na upravo, ki bi ga želeli imeti. Zato jc povsem razumljivo, da so počele gospodarske korporacijc, industrije ter obrti, kakor ludi delavsko strokovno organizacije kampanjo za noveliranje zakona. Zastopniki obrti in indu-i strijc zahtevajo etvarno in denarno samoupravo za okrožne urade, žo zdaj pa znižanje prispevkov ua zakonito možni minimum ter pocenitev uprave; zavarovanci se upirajo poslabšanju zakona, zlasti pa zahtevajo za poslovalnice večji del poslov bivših okrajnih bolniških blagajn, dalje so odločno proti popolni zbirokratizaeiji socialnega zavarovanja.
In zdravniki? Niličo ne bo tajil, da so zdravniki najvažnejši činitelj pri izvajanju bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Izvajanje socialnega zavarovanja bi bilo brea zdravnikov nemogoče. Naloga zdravnika jo tedaj velevažna, pa tudi težavna, ker vršimo svojo službo ob križajočih se interesih v neprestanem koncentričnem ognju. In kaj je prineslo socialno zavarovanje zdravnikom? — Britka razočaranja, ponižanje in socialne krivice I
Socialno krivično je, dn zakon obvezno zavaruje vsakogar, ki daje telesno in duševno moč v najem brez ozira na to, koliko dohodkov ima. Poniževalno in sramotno je za zdravnika, da mora za mujhno odškodnno zdraviti člana in vse njegovo svojce, čeprav ima le ta petkrat, doselkrat večje dohodke, kakor je plača zdravnikova. Ta določba zakona se ne da utemeljiti z nobenega socialnega vidika. 1 Zakon bi moral sloneti samo na socialnih načelih in zavarovati samo one, katerih obstoj bi bil ogrožen v slučaju bolezni in nezgode. Vse druge osebe bi morale biti brezpouoino izključeue od obvezuega zavarovanje.
Stran 6.
StOVBNEC, dn# t*, laeeerfa 1924.
iter. 21.
Ravno tako ne sodijo v zakon prostovoljni zavarovanci, g 7. zakona za zavarovanje delavcev našteva osebe, ki niso obvezane, da se zavarujejo po tem zakonu. Toda zadnji odstavek istega paragrafa pravi, da se lahko tem nameščencem s posebnim statutom zagotovi zdravniška pomoč in zdravila. Zdravila menda samo radi lepšega, gl.vno je cenena adravniška pomoč! Toda določila zakona niso eamo za zdravniški stan poniževalna, temveč stanj tudi nevarna, ker ga ogrožajo v eksistenčni možnosti.
§ 150 določa, da rešuje vprašanje zdravniške službe glavna skupščina okrožnega urada z odobritvijo osrednjega urada. Ta skup-Sčina lahko sklene prostovoljno izbiro zdravnikov, ali pa nastavi pogodbene zdravnike. Ako pa med okr. uradom in zdravniki ne pride do soglasja, so državni in samoupravni zdravniki dolžni zdraviti člane po minimalnem tarifu. Ta določba je dvorezen nož za okr. urad in za zdravnike. V trgu D. je samoupravni zdravnik, s katerim se okrožni urad ni mogel pogoditi. V tem slučaju mora isti zdravnik kot samoupravni uradnik zdraviti Plane okr. urada po minimalnem tarifu, kar Je zanj neprimerno ugodnejše. Nasprotno je po mestih. Dvoreznost zakona rodi vedno slabe posledice, kar povzročuje večne boje, ter neprestano ogroža enotno zdravniško fronto, kakor tudi onemogoča enotno ureditev zdravniške službe po celi državi.
Za >Zvezo blagajničkih zdra\Tiikov<, ki Je doslej vestno in pošteno vršila svoje društveno dolžnosti in so tudi vselej zavedala velike odgovornosti napram zavarovancem, kakor tudi napram uradu, so zaključki iz pred-etoiečega kratkega referata sami po sebi dani. Mi moramo forsirati noveliranje zakona za zavarovanje delavcev, a to v sporazumu z vsemi interesiranimi skupinami. Ako bo vsaka skupina postopala sama za se, so bo zgodilo, kakor vozu, v katerega so se vpregli ščuka, la-bud in rak. Nazaj je vlekel rak, naprej Ščuka, a kvišku labud, voz pa stoji še danes tam. Le s skupnimi silami in po sporazumu v vseh važnih točkah bomo ustvarili zakon, ki ne bo samo veličasten, temveč tudi moderen ter socialen in pravičen na vse strani.
O resolucijah gospodarskih korporacij je ttaša sodba sledeča: 1. Brezpogojno odobravamo zatitevo, da morajo dobiti okrožni uradi etvarno in denarno samoupravo. 2. Napram eahtevi, da naj se prispevki znižajo na zakoniti minimum, smo skeptični. Tudi če se to rgodi, bo dobiček za industrijo in obrt minimalen, okr. urad pa lahko pride v položaj, da ne bo mogel vsled finančnih težkoč zadostiti nakonitim dolžnostim. 3. Pridružujemo se zahtevi zavarovancev, da naj poslovanice vodijo cečino poslov okr. bolniških blagajn.
A mi zdravniki zahtevamo: 1. Samo obrežno zavarovanje za vse osebe, katerih feivljenje bi bilo v slučaju bolezni ogroženo. Določiti je višino dohodkov, preko katere mora biti obvezno zavarovanje izključeno. — 2. Prostovoljno zavarovanje je nedopustno, zlasti pa zavarovanje, ki jamči samo zdravniško pomoč. — 3. V § 150 mora od-pasti določba o prisilnem zdravljenju po državnih in samoupravnih zdravnikih.
Rl*
Gospodje kolegi; Odboru Zveze blagajniških zdravnikov dajmo v smislu gornjih izvajanj nalogo, da stopi v stik z vsemi interesiranimi skupinami, da se doseže noveliranje zakona. Le ako bj odbor pri teh skupinah s svojo namero ne uspel, naj sestavi resolucijo in jo odpošlje na pristojno mesto. Vzporedno н tem pa je nujuo potrebno, da skušamo vzpostaviti enotno zdravniško fronto od Triglava pa doli do Vardarja. Enotna državna organizacija vseh blagajničnih zdravnikov bo kos, da zaščiti interese ne samo blagajničnih zdravnikov, temveč vsega zdravniškega stanu, katerega zakon za zavarovanje v svoji sedanji obliki stalno ogroža v njegovi eksistenci.
Nečedna borba za banke, ki jo je v Ljubljani začela bančna skupina, za katero stoje Žerjavovci, se jo prenesla tudi v Zagreb, da bi bilo več uspeha. Po >Jutro-vem« vzorcu je začel napadati jZagreber Tngblatt • Jadransko banko in sicer iz istih razlogov kakor >Jutro« Dne 22. t. m. pa objavlja v >Jugoslovenskem Lloydu< v Zagrebu dr. Hugon Werk kot pravni zastop-nik Jadranske banke >Poslano<r na uredništvo >Zagreber Tagblatta', ki je za vzroke te bančne borbe značilno in je zato v informativne svrhe priobčujemo v prevodu:
»Sledeč sistemu ljubljanskega »Jutra? je tudi Vaš cenj. list red daljšim časom začel in vzdrževal neosnovano sistematično prikrito kampanjo preti moji pooblaslitelji-ci »Jadranski banki , delniški družbi v Belgradu z očito namero, oslabiti njen ugled in kredit v trgovskem svetu v splošnem, posebej pa v krogu njenih poslovnih prijateljev.
Moja pooblastiteljica je pustila to sistema-tično, zahrbtno, neosnovano borbo svoji usodi, kakršno slične kampanje v normalnih prilikah zaslužijo, in se ji ni zdelo vredno, da na njo reagira tako dolgo, dokler so ni oprijela potom edino pristojnega činitelja t. j. potom svojega nadzorstvenega odbora, ki je v poslednjih dneh v znani objavi dokumentarno dokazal, da ta kampanja obstoja iz osvete brez moči .poslovne zavisti in nepritajene jeze. Verjetno je, da je bila ta objava poznana tudi uglednemu uredništvu, ki ga pa je blagovolilo ignorirati in sledilo na ta način vzgledu onih drugo v, ki po znani afen Kamenarovič, Žerjav, Praprotnik že nad leto dni trdovratno vodijo opisano kampanjo dalje.
Čeprav se Jadranska banka v današnjih razkrojenih družabnih prilikah ni megla nadati izrecnega priznanja neosnova-nosli dosedanjih napadov s strani ceno ma-skiranih protivnikov, vendar je po pravici bila mnenja, da bodo pred stvarnostjo ob jave nadzorstvenega odbora umolknila osebna animzonost in nečastni pozivi.
Mesto tega ste priobčili v letošnji številki 15. Vašega cenjenega lista vest z naslovom >Zur Sanierungsfrage der Jadranska banka« in v št. 16. članek z istim naslovom, v katerem se z neverjetno trdo-vratnostjo zasleduje cilj, da se zmanjša
vtis, katerega je morala napraviti objava nadzorstvenega odbora na vsakega poštenega človeka.
Po sreči imata ta dva sestavka formo kazenskega dejanja, katerega sem pooblaščen sodnim potoni zasledovati in s tem pred najširšo javnostjo p' kazati s prstom na to dosedaj v resnici nepoznano postopanje Vašega cenj. lista proti domačemu denarnemu zavodu, ki jo po glavnici in uredništvu popolnoma naroden.
Moja pooblastiteljica si pridržuje pravo, da iz tega Vašega postopanja izvaja tudi pravne posledice na podlagi privatnega prava zadevajočegn povračilo škode, jaz pa Vas prosim, da mi do jutri (torek) opoldne pismeno sporočite v mojo pisarno — Preradovićeva ulica 17-1 — ime osebe, ki jo odgovorna za ta dva sestavka ,ker bi drugače po zakonu bil primoran postopati proti Vašemu odgovornemu uredniku g. Evgenu Mautner-ju.
Prepričan, da bo Vaš dopisnik z veseljem in hvaležnostjo porabil to dobro priliko in pristal na to, da odkritosrčno nn sodišču pogleda resnici v obraz, Vas obveščam, da v skladu s svojim odkritim načinom borbe pošiljam ia dopis v svrho ob-javljenja nekaterim našim dnevnikom ne-glede na njihovo politično orijentacijo.
Z velespoštovanjem
Advokat Dr. H nje o Werk, pravni zastopnik ^Jadranske banke«.
Nedelja, 27. januarja: TRAV'ATA. — Isvm.
Pondeljek, 28. januarja: Zaprto.
>Traviatiu » nnil operi Nocoj se poje v oper« iieui gledališču prvokrat v tej sezoni Verdijeva ope ra »Traviata: v kateri poje vlogo Violete gost ga. Wesel-Polla ir. Zagreba. Opora se poje v modernih oblekah. Plesne vložke Jo nastudiral baletni raoj-uter fl. Aleksander Trobiš, plešejo jih pa solople-salki gni Svobodova in Vavpotičeva ter baletni mojster r. Trobiš ln baletni zbor. Predstava ae vrti izven abonmaja. Drama je tn večer zaprta.
Sprememba dmmxkcga repertoarja. Ker sodeluje velik del nagega dramskega osobja na Tatja ninom večeru na kori&t revnih ruskih akademikov je dramski repertoar v sledečem spremenjen: v petek Je drama zaprta. V soboto >Golobček<, za red A in v pondeljek »Hamlet«, hm red C. V nedeljo popoldne »Mogočni prstane, zvečer pa »Овпч žena<-Abonente reda A in C opozarjamo na zgornjo spremembo.
Prosveta.
Taijanin dan. Dodatno k sporedu Tatjanlnega večera Javljamo, da so so izjavile tudi sodelovati ga. Nablocka in čoška operna pevka ga. Roziunovn. Vlogo konfe.venciora v kabaretu jo prevzel iz prijaznosti g. režiser drame g. Danilo.
Ljudska visoka Ma v Ljubljani. Ker sc vrši v nedeljo, dne 27. t. rti. dopoldne na univerzi sv»-tosavska proslava, napovedsno predavanje odpada Prihodnje predavanje se vrši v nedeljo, dne 3. februarja ob običajnem času.
Predavanja v rb'H&tev >Sota«. V soboto, dno 2G. 1. m. predava pri »Levu : g. prof. Josip Jeras >o umiku čez Albanijo 1. 1915». Vabljeni člani in prijatelji. Začetek ob pol P zvečer. — Vsop vsem prost.
Društvu vjiokojcneeT jnžne žcletnhe ima redni občni zbor v nedeljo 10. februarja oh 2. popoldne v prostorih restavracije pri Lovu, Gospo-Bvetska cesta v Ljubljani. Udeležite se ga vsi člani. Predsedstvo.
Narodno gledišče.
DRAMA
ZaSetek ob nri zvnjer. Petek, 25. januarja: Zaprto. Sobota, 26. januarja: GOLOBČEK. — Red A. Nedelja, 27. januarja: Ob 3. popoidno: MOGOČNI PRSTAN. — Izven. — — — OB a zvečer: OSMA ŽENA. — Izven. Pondeljek, 28. januarja: HAMLET. — Red C.
OPERA
Začetek ob pol 8 uri zvečer. Petek, 25. januarja: TRAVI ATA. - Izven Sobota, 28. janunria: AIDA. — Red F.
i .ичииигаиаиачча iлм иии «:—пгамммк
pr Fr. Maslja-Podlimbarskega zbrani spisi
I. ктегек. Slike in črtice. Gorski potoki Tovariš Damjan- Izdala In založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 8», XXIL -f 448 str. Cena 70 Din, poet-nina 2.50 Din.
V uvodu analizira urednik pisateljev raavoj, deloma nn podlagi zanimivih avtorjevih dnevnikov, 0'i trenutka, ko jo dal Podlimbarski kot aedmiv Solec slovo dijaškemu življenju ter ga je po enoletnem duhomornem rekrutslvu v »Mariboru ia brezplodni vojaški romantiki po slovaških trgih in vaseh nazadnje na Dunaju in v Dunuiekem Novem mestu objela resnoba življenja Tuzla Trldont. čeSki Kraljevi gradeč bo bile nadaljnje glavne postaje njegovega ahasverstva te dobo.
pr Bobnš Vjbiral — A, Novaian. Veleja. Vy« biral jo prevedel Novačanovo dramo »Velejoc na češki jezik. Prevod se prijetno Čita. Izšel je v založbi Л. F. Bu.-ek, Prostjčjov 1928, ter stane 12 Kč.
Orlovski vestnik.
Orlovtki odsek Krakovo-Trnovo, Danes? ob pol 8 iantovski večer. Udeležba za člane ob-vezna.
Rr&ko orlovsko okroije. V nedeljo, dne 27. t m. bo v Leskove« pri Krškem okrožni svet. Pričotek oti pol 2 popoldne. Vse brate udeležence vabimo, da po udeleže obenem tudi skioptičnega predavanja, ki bo ravnotam ob po2 12 dopoldne.
Okrožni odbov.
V irosfilni iLeont, Kolodvorska ulica št. vsak ponedeljek in petek sveža polenovka.
Mcteoro£oc|lčsio poročilo.
i.inbiians 300 m n. m. vii л '
Normalna barometerska višina 730 mm.
OUM opuoo- Vft" ft	OH-o- moto v ram	Itif li.o. Ili-Jt.1' , f	L'tfllirul, ('lAtOUOJi v C	.Veuu. etrov	.'a.iavijuu v ram
23. 1 21 b	/41 3	- 5-8	0-5	asno sv.	
H 1 7 b	743-8	— 11-3 ■	05	јачпо	
24 1. 14 b	<43-3	— 3-2	0-7	ia«no	7
FRAN KAĆAR naznanja v svojem imenu in v imenu sorodnikov, m prijateljem in znancem pr oče, odnosno brat, stric, svak
vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njegov preljubljeni
vak in stari stric, goi.pod
v četrtek dne 24 t. m. ob 9. uri v 85. letu starosti nenadoma prem'nul.
Pogreb dragega pokojnikn bo v soboto dne 26. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Sv. Petra ccsta št. 67, na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brile v cerkvi sv. Petra. Dragega rajnika priporočam v blag spomin. V LJUBLJANI, dne 24. januarja 1424."
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
TeSkn je bita borba za življenje in zdravje najine.
DANICE
in hudo nje trpljenje, preden jc utihnilo njeno zlalo srce.
Zato pa so ji pokazali njeni znanci m prijatelji na njeni zadnji poti toliko glnljivega sočutja, da je nama težko, zahvaliti sc vsem primerno in posebno.
Toliko lepih tolažilnih pisem!
Toliko svežega cvetja obdg,'a njen sedanji dom in tako krasno SO donele poslovilne pesmi Glasbene Maticel Srčna iskrena hvala Vam vsem!
Lepa hvala duhovniku za tolažilne besedi', vsem tistim, ki jo ji Izkazali svojo l|uhav na pokopališču in posebno vsem solzam, ki so sc lesketale ob njenem slovesu! Maribor, dne 22. januarja 1924.
Žalujoča: Dr. Fero Miiller m soproga.
PRODAJALKO
na deželo, z izborni o priporočilom, dobro račiinari-co, sprejmem za prodajo deželnih pridelkov in moke. Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca* pod »Pridna in zanesljiva štev. 44.0.
ZA SVOJO
sprejme i a zakonska h„-ez otrok, posestnika in gostil-niJarja v trgu na deželi, zdravo, ubogljivo DEKLICO nad 14 let staro, brez star- I šev, ki ima veselje do gostilne. - Naslov pove uprava ^Slovenca* pod š!ev. 448.
100-200.000 POSOJILA aii DRUŽABNIKA
za vpeljano trgovino v središču mesta, iščem. — Ponudbe na upravo »Slovenca* pod .TRGOVEC«. 449
Inseratl v »Slovencu« Imajo popoten uspeh!
le. prvovrstno moč. sprejmem takoj. - Ponudbe na: Dr. I. OP.LAK, zobozdravnik, Miklošičeva cesta, LJubljana.
BUKOVO OGLJE
dobre kvalitete, suho (z vilami naloženo), prosto prahu in braške, kupi vedno: Go-errino MARCAN, Trs«, Via San Anastazio 10. Oferte, i navedbo cene franko Postojna, adresirati na gorenji naslov ali na: Giov. Marcat«, Straža, Dolenisko.	454
TRGOVINO j
i raznim blagom, takoj oddam- — Kje, pove uprava ; .Slovenca« pod štev. 461.
NA HRANO IN STANOVANJE
nprejmo pri boljši rodbb'ii DIJAKA v bližini obrt. šole in realke. — Naslov pove i uprava pod številko 389.
Okoli 8000 kg MRVE,
! planinske, prodam po dnev-■ ni ceni, skupaj ali na drob-ao. — Miha N0«: "Gonte-5 I Govejek, p. Medvode. 442
Dvovprežna KOČIJA
naprodaj. - Kje, pove uprava lista pod Š!ev. 447.
1ЈЈОЧ v Novem imMu, s 5 3i9wC! sobami in kuhinjo, nsprothj. Več pri lastnikn !▼. Goiob, Sreberniče St. 9, Novo mesto.	436
Kupimo takoj več železnih nli le- fjJffiiSI uporabnih senih URCII za stavbo delavniških. oc'nosno tovarniških prostorov. Reflekti-ramo tudi na razna VRATA. - Ponudbe na KRAMAR & COMP., Ljubljana VII. 435
t иинми
♦
i i
Parna pekarna Viljem Bizjak
ш sveže pecivo
vsak dan popoldne ob 14. in 17. uri
I9BHI
паажвкававпжсшвшкка.
6« i
Inserirajfe u „Staoeeci
Več dobro ohranjenih 500 tlterskih
VINSKIH SODOV
takoj kupirr. Ponudbe z navedeno ceno na oglasni zavod »APOLOi, Ljubljana, Stari trg štev. 19.	452
Glasovir in jedilnico
(novo) prodam po nizki ceni. — Naslov v upravi .Slovenca« pod Мет. 450.
Na obroke:
Stroje za ključavničarstvo, mizarstvo in kovaštvo; trans-misije, elektromotorje ter di-namo, po nizkih ccnah nudi "FsSsriHka UNION- drežba, Ltobljana, Sodna ulica 411.
»BRstania ■
вввнав!
Mehanična delavnica in livarna medenih izdelkov
n
M
n
n
w ■
M
a №
H.
& Komp
V Zgornji Šiški - Kosova ulica številka 96
sprejema vsa nova, dela in popravila, izdelana v lastni režiji, kakor stavbinska dela, iztikala za rouiozapore, izdelovanje medenih ležišč (Lager) v lastni livarni, prevzema montaže transmisij in strojev, izdeluje vodovodne armature zakleparic in razne pipe is medi po najnižjih konkurenčnih cenah.
«t H li
M
Si ■
R
R
II
izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Franc Krcmžar v Ljubbunt.
duitoelovanfKa tisKarna v Liubhani,