Postotna plačam
T CO*OTioL
Leto IX štev. 251.
v Ljubljani, v nedeljo 6. novembra 19ZJ.
Cena Din Z*
Izbah vsak dao Dopoldne, brezam*] aadelje ta praznika. — Insarit) do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovori. Ioscrarni davek posebej.
»Slovenski Narode velja  letno Y Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
-CTpravoištvo: Knaflova ulica it S, pritličje. « Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova nflca it 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Novi klerikalni udarci slovenski kulturi
Otvoritev rednega zasedanja* — Ekspozeja velikega župana in oblastnega predsednika. — Novi člani oblastne skupščine. —-Klerikalci hočejo naložiti davek na gledališke vstopnice.
Danes dopoldne se je sestala ljubijan* •ka oblastna skupšina k zaključitvi L red* nega zasedanja in otvoritvi II. zasedanja. Današnja plenarna seja je bila v bistvu bolj formalnega značaja. Skupščina je z za* nimanjem poslušala ekspoze velikega župa* na o obči administraciji v ljubljanski oblasti. Za sejo je vladalo med občinstvom še precejšnje zanimanje.
Pred otvoritvijo je bila v stolnici sv. Ni* kolaja svečana služba božja z <rVeni sanete spiritusa>, katero je celebriral oblastni po* slance dekan g. Anton Skubic.
Predsednik g. dr. Marko Natlačen je ob 10.15 dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata o tvoril plenarno sejo, omenja* joč, da sta svojo odsotnost opravičila po* slanca gg. Evg-en Jarc in Anton Rojina, ker 6ta uradno zadržali in poslujeta pri volilni komisije Zbornice TOI.
Predsednik je omenil, da se v smislu za* kona sklicujejo oblastne skupščine na dan 5. novembra vsakega leta. Ker I. zasedanje še ni bilo zaključeno, je zaprosil velikega župana, naj radi formalnosti zaključi I. za* sedanje.
Veliki župan dr. Vodopivec je nato kratko izjavil:
Visoka skupščina! Čast mi je na pod* stavi zakona, ki me v to pooblašča, zaklju* čiti prvo zasedanje oblastne skupščine.
Otvoritev rednega zasedanja.
Predsednik dr. Natlačen je nato prosil velikega župana, da otvori v kraljevem imenu II. zasedanje. Veliki župan je prečital kraljev ukaz, ki se glasi:
Mi Aleksander L. po milosti božji in volji naroda Kralj Srbov, Hrvatov in Slo* vencev odrejamo na predlog našega pred* sednika ministrskega sveta, našega mini* stra za notranje posle, na podstavi člena 53 zakona o oblastni in sreski samoupravi: da se vse oblastne skupščine skličejo na redno zasedanje v glavno mesto oblasti na dar. 5. novembra 1927. Predsednik našega mini* strskega sveta, naš minister notranjih del, naj izvrši ta ukaz. — Aleksander s. r.
Skupščina je poslušala čitanje ukaza stoje.
Novi oblastni poslanci.
Predsednik je nato omenil nekatere važne osebne izpremembe v skupščini.
Mandate so odložili g. dr. Albert Kra-mer in g. Ivan Urek, ki sta bila 11. septembra t. 1. izvoljena v Narodno skupščino in v smislu zakona ne moreta biti obenem člana oblastne skupščine. Ker sta obdržala n^rodnoskupščinska mandata, je bil pozvan mesto 2- dr. Alberta Kramarja za kranjski okraj g. Ivan Lončar, župan in posestnik v Tržiču, mesto g. Ureka za brežiški okraj pa g. Ivan B o g o v i č, posestnik in gostilničar v Brežicah. Mesto od-stopivšega poslanca g. Frana Zebala ie bil za ljubljansko okolico pozvan v skupščino Karel M a y e r, posestnik in vpokojeni davčni oficijal na Vrhniki.
Vsi trije novi poslanci so položili v zakonu predpisano zaobljubo v roke predsednika, ki je nato pozval velikega župana, naj poda poročilo o stanju oblasti. Poročilo objavljamo posebej.
Skupščina je mimo poslušala tričetrt ure trajajoči ekspoze velikega župana. O poročilu se ni vršila debata.
Poročilp predsedstva.
Predsednik dr. Marko Natlačen je nato poročal o položaju oblastne skupščine s finančnega vidika ter obenem razvil kratek delovni program, kaj naj skupščina v drugem zasedanju izvrši. Med drugim je povdarjal, da oblastna skupščina še z daleka ni prevzela vseh njej pripadajočih kormpetenc, ki so določene v čl. 2 zakona o oblastni in srezki samoupravi. Ta člen se po ogromni večini še ni pričel izvajati. Smo pri skromnih poskusih. Upoštevati je zlasti treba še moment, da zakon o oblastni in srezki samoupravi v čl. 2 dovolj jasno in natančno našteva kompetence oblastne samouprave, da pa zaman iščemo enake jasnosti pri onih določbah tega zakona, ki govore o finančnih virih. Našteval je nato konference zastopnikov posameznih oblasti v Beogradu glede določitve finančnih virov, ki so deloma uspele. Podal je nato kratek pregled o kmetijskem in o zdravstvenem referatu. Našteval je vse one panoge našega kmetijstva, ki naj bi prešle v izključno upravo in vodstvo oblastne skupSčine. Od finančnega ministra je treba zahtevati, da se za te panoge določijo finančni viri in da s 1. aprilom 1928 preidejo v upravo alattl nekateri kmetijski
zavodi, kakor kmetijske šole, drevesnice, trtnice melioracije, mlekarska šola v Skorji Loki in drugi kmetijski zavodi, za katerih vzdrževanje in prospe vanje je bil finančnemu ministru predložen proračun, ki zahteva 18 milijonov Din Poljedelsko ministrstvo je sprejelo predloge oblastnega odbora glede prevzema In vodstva kmetijskih institucij, toda pridržalo si je nad njimi nadzorstvo V finančnem ministrstvu je že sestavljena uredba, s katero s« bodo določeni posli kmetijskega resora s 1. aprilom prenesli na oblastni odbor.
Govoril je nato prav obširno o stanju našega zdravstva v ljubljanski oblasti. S l. novembrom je ljubljanska oblast prevzela vse v oblasti se nahajajoče bolnice in druge humaniiarne zavode Konstatira, da vladajo v umobolnici na Studencu naravnost sramotne in neznosne razmere. Umobolnica ima prostora za naiveč 200 bolnikov, toda v njej jih je vedno nad 446, tako da morata po dva umobolna spati na eni postelji. Za razširjenje umobolnice odnosno ustanovitev nove je porreben kredit 15 milijonov Din Konstatiral le nadalje lep napredek sanatorija za bolne na pljučih
V nadaljnem svojem govoru se ie dotaknil tudi lastnega denarnega zavoda odnosno prevzema Kranjske hranilnice in pre-osnove v oblastni hipotekami zavod Ugotovil je. da se delajo od strani nekaterih faktorjev gotovega državnega zavoda tež-koče in ovire ter da se tozadevna v oblastni skupščini sprejeta uredba it ni mogla isrvTSiti
Predlogi oblastnega odbora.
Predsednik je n**to navajal od oblastnega odbora plenumu predložene predloge in sicer:
1. ) Predlog glede izpremembe deželnega zakona o pobiranju občinskih taks. Takse so še vedno določene v kronski veljavi in naj bi se po relaciji primerno zvišale.
2. ) Predlog za ustanovitev izseljeniške-ga urada ki naj b« ščitil naše izseljence ne toliko v prekomorskih državah, kakor v evropskih državah ter naj bi obenem pospeševal notranjo kolonizacijo.
3. ) Predlog za uvedbo posebne operne takse za ložne in parterne sedeže. Takse bi se stekale v fond za vzdrževanje opernega gledališča
4. ) Predlog za noveliranje državnega cestnega zakona.
5. ) Predlog, da se novelira deželni zakon o pobiranju bire In se naj bira sedanjim razmeram primerno zviša
6. ) Predlog, da se za celo Slovenijo izvede enoten občinski red, kakor tudi ubož-ni zakon
7. ) Predlog, da se izvoli za UubHansko in mariborsko ^iblast skupen uredbodajni odbor, ki bi obravnaval uredbe glede skupnih interesov obih oblasti.
8. ) Predlog za ustanovitev Uradnega lista, ki naj bi bil skupen za obe slovenski oblasti.
9. ) Predlog, da se odobri statut Zveze vseh oblastnih skupščin in da ljubljanska skupščina pristopi k tej zvezi.
10. ) Predlog, da se osnuje občina Do-brepolje, pod katero naj bi spadale Kom-polje, Podgora in Videm.
11. Predlog, da se jamstvo oblastnega odbora glede obnove električne centrale v 2irek zviša od 1 In pol milijona na 2 milijona.
Krediti ljubljanske občkie.
Predsednik Je nato omeni., da je na prošnjo mestne občine ljubljanske predlagal oblasto5 odbor odobritev večmllijonskih kreditov in sicer: a) vsoto 6 milijonov Din za ureditev mestne klavnice, b) najetje posojila 6.500.000 Din   za razne investicije,
c) kredit 3 milijonov Din za kritje stroškov pri  gradnji    hiše   na    Ahacljevi  cesti, in
d) kredit 2,500.000 Din za odkup in razširjenje cestne železnice v Ljubljani. Vloženih je bilo več predlogov od posameznih klubov.
Predsednik je nato naznanil, da so novi poslanci Ivo Bogovič, Ivan Lončar te Karel Mayer pristopili k Naprednemu klubu, ki se je z ozirom na spremembe v klubu konstituiral tako, da je določen za predsednika g. dr. Dinko Puc a za klubskega tajnika g. Ivan Tavčar. Od Naprednega kluba so bili delegiran! v posamezne odseke: v finančnega Ivan Tavčar, namestnik Ivan Moborič, v odsek za kmetijstvo Valentin PoVjanšek, namestnik Ivan Bogo-v*6, r odsek za javna dela Karel Mavec,
namestnik Ivan Mohorlč v odsek za trgovino Ivan Mohorič, namestnik Ivan Lončar.
Davek na gledališke vstopnice.
Predsednik je nato odredil 15-minutni odmor, da sta se sestala finančni in uredbodajni odsek Prvi je razpravljal o predlogu oblastnega odbora giede pobiranja gledališke takse od opernih in dramskih predstav Oblastni odbor stavi ta predlog, da dobi vire za vzdrževanje obeh gledaliških poslopij, zlasti da se krijejo repara-turai stroški opernega gledališča, ki znašajo 1 milijon Din. Drugi odbor se je posvetoval o izvolitvi 5 članov v skupna uredbodajni  odbor za obe oblasti v Sloveniji.
Poročevalec finančnega odseka g. Ev-gen Jarc je predlagal, da se naj od vsake gledališke predstave pobira sledeča taksa: za sedeže v parterju in ložah 4 Din, za balkon 3 Din, za galerijo 1 Din, dočim so stojišča oproščena takse. Takse naj bi se takoj uvedle.
Posl Ivan Tavčar je v imenu manjšine ostro protestiral proti predlogu, ker bodo s temi taksami najbolj prizadeti javni nameščenci, delavci in nižji sloji. Gledališče pa naravnost uničeno.
O gledališki ta^si se je razvila živahna in mestoma burna debata, v katero so posegli dr. Dinko P>uc. inž. Zupančič, dr. Bre-celj Ln prof Mazovec
Večina ie predlog finančnega odseka sprejela. Na pritiSK manjšine je končno večina sprejela dodatek, da so gledališke takse oproščene vse dijaške, delavske in ljudske predstave.
Predsednik je. *b 13.30 plenarno sejo zaključil in zasedanje odgodil na nedoločen čas. Ta mesec bodo zborovali nekateri odbori.
Včerajšnja seja Narodne
— Beograd, 5. novembra- Včerajšnja popoldanska seja je rra-jala pozno v noč. Po govoru zemljoradnika Voje Laziča na dopoldanski seji, je na popoldanski seji prvi govoril Nastas Petrovič, ki je v svojem govoru naglasil, da kot star poslanec še ni doživel te?a, kar dela sedaj predsednik vlade z Narodno skupščino. G. Vukičevič niti ne smatra za pogrebno, da bi prisostvoval seji, na kateri se razpravlja o njegovih prestopkih. Kot pristaš radikalne stranke mora najodločnejše obsojati rušenje narodne svobode in globoko obžalovati, da se godi to baš pod vlado, kateri stoji na čelu radikalski ministrski predsednik.
Govorili so Še poslanci Ljubomir Ma-štrovič (HSS), dr. Behmen (musl.) in dT. DrljeviČ (HSS), na kar ie predsednik zaključil debato, ne da bi bil le eden radikal nastopi! v obrambo ministrskega predsednika. Vladna večina je stavila predlog za prost prehod na dnevni red. Glasovanja se ie udeležilo samo 259 poslancev* ker so se številni radikalski, zlasti pa mnogi demokratski poslanci z Ljubo Davidovičem na čelu demonstrativno odstranili iz dvorane. Za prost prehod na dnevni red je glasovalo 168 poslancev, 84 pa za obtožbo, ki je bila s tem odklonjena.
Predsednik je nato sporočil dnevni red prihodnje seje, ki se bo vršila šele v sredo 9 trn. Seja je bila nato ob 21.45 zaključena.
Poslanci Sokoli
— Beograd. 5. novembra. Poslanci Sokoli so pred par dnevi po krenili misel, da bi se ustanovil poseben poslanski sokolski odbor, ki bi imel nalogo, da vselej in povsod dela na to, da 6e uveljavijo sokolska načela in branijo interesi Sokolstva. Ta ideja je naletela na splošno odobravanje in že včeraj je bil izvoljen sokolski odbor. Za načelnika je bil izvoljen podpredsednik posl. SDS dr. BudisavljeviČ, za tajnika pa posl. dr. Pivko. V javnosti je napravila ta akcija najboljši vtis in naletela na splošno odobravanje.
Volitve v Zbornico TOI
Volilna komisija Zbornice TOI je danes dopoldne končala odpiranje vseh po pošti poslanih 19079 volilnih pisem. Od teh jih je razveljavila 377. Popoldne prične volilna komisija z odpiranjem in Štetjem glasovnic, ki bo trajalo najbrže do pondeljka zvečer.
TRGOVINSKA POGAJANJA MED NEMČIJO IN RUMUNIJO
— Berlin, 5. novembra. Razgovori o vzpostavitvi rednih gospodarskih odnosa-
jev med Nemčijo in Rumunifa so toliko napredovali, da bodo v kratkem pričela oficijelna pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe.
ITALIJANSKO LETALO V DALMACIJI
— Split, 5. novembra. Danes zjutraj je pristalo na obali otoka Oliva italijansko pomorsko vojaško letalo. Ni še znano ali gre za nezgodo ah" pa za novo italijansko provokacijo.
Nova ofenziva Ljube Davidovića
Karakteristični pojavi na včerajšnji skupščinski seji. — Niti polovica demokratov ni glasovala za vlado. — Davidović sklicuje sejo glavnega odbora« — Zanimive Pribičevičeve izjave.
— Beograd. 5. novembra. Vsi današnji listi in v vseh političnih krogih živahno komentirajo dogodke na včerajšnji seji Na* rodne skupščine. Odklonitev predloga opo* zicije, ki je zahtevala izenačenje davkov, je napravila skrajno mučen vtis ne le v opozicijonamih krogih in v prečanskih po» krajinah, ki so na tem najbolj zamteresi* rane, marveč tudi v vladnih krogih samih. Zlasti se je opazilo, da so bili demokrati v neprijetnem položaju in da se nikdo iz* med njih ni javil k besedi, ker si niso upali govoriti niti za, niti proti predlogu. Poseb* no pozornost je vzbudilo dejstvo, da so Številni demokratski ponslanci z g. Davido* vičem ta čelu, pa tudi okrog 20 radikalnih poslancev, zapustilo dvorano Narodne skupščine tik pred glasovanjem. To se je ponovilo še na bolj demonstrativen način tudi o priliki glasovanja glede obtožnice proti g. Vukičeviču, kjer se je jasno poka* zalo, da niti polovica demokratskih poslan* cev ni podpirala vlade.
G. Pribičević je danes izjavil novinar* jem: «Snočna seja Narodne skupščine je posebno značilna po tem, ker se je poka* zalo, da je večina, na katero se opira gosp. Vukičevič v parlamentu in ki je še pri ne* davnem glasovanju znašala 202 glasova, padla na 168 glasov. To se pravi, da ima g. Vukičevič pri celotnem številu narodnih poslancev komaj 9 glasov večine. Ta padec večinskih glasov je tembolj značilen v mo* mentu, ko je šlo za glasovanje v zadevi, ki je za g. Vukičeviča skrajno delikatna in ko je glasovanje * smatrati za izraz zaupnice. Druga značilnost včerajšnje seje je to, da
se g. Davidović in drugi demokratski prva« ki niso udeležili glasovanja, marveč da so pred glasovanjem demonstrativno zapustili dvorano, kar je jasen dokaz, da se nočejo indentificirati z g. Vukičevičem m poHriko njegove vlade.»
Glede na to, da skušajo radikalski vladni krogi naslikati zahtevo opozicije po izenačenju davkov kot nekako ustvarjenje prečanske fronte, je g. Pribiče\ič naglasil:
Danes smo prišH že tako daleč, da se vsaka upravičena zahteva, ki gre za tem, da se izboljša gospodarsko stanje te ali one prečanske pokrajine in odstranijo krivice, ki obstojajo že devet let, smatra za protisrbsko prečanrsko fronto. Motijo pa se gospodje, če mislijo, da nas bodo s takim strašilom prisilili, da opustimo svojo akcijo za politično in gospodarsko enakopr^vn >m prečanskih pokrajin.«
Opažati je, da so opozicijonalni krogi z razvojem dogodkov zelo zadovoljni. Demonstrativni odhod g Davidoviča in številnih demokratskih poslancev pred glasovanjem na sinočni seii se spravlja v zvezo z jutrišnjo sejo glavnega odbora demokratske stranke ki io ie sklical g. Davidović včeraj povsem nepričakovano. Zatrjuje se, da je sklicanje glavnega odbora posledica predvčerajšnjega sestanka med gg. Davidovičem in dr. Mannkovičem. Domneva se, da hoče g. Davidović predložiti vsa sporna vprašanja v odločitev vrhovnemu forumu demokratske stranke. Novinarjem so izjavljali demokratskih minisuri, da se bodo pokorili vsakemu sklepu glavnega odbora.
Nova revolucija na Dunaja
Socijalni demokratje pripravljajo nove julijske dogodke. — Nemiri naj bi izbruhnili o priliki poseta nemškega kancelarja in zunanjega ministra. — Vznemirjenje v vladnih krogih.
—m, Dunaj, 5. novembra. Nemški listi beležijo verzije, ki krožijo v političnih krogih o pripravah za novo revolucijo na Dunaju, ki naj bi bila še odločnejša, kakor zadnji krvavi dogodki .meseca julija t. 1. Zatruje se, da bo izbruhnila ta revolucija morda že v prihodnjih tednih. Znano je, da so se politična nasprotstva med seiplovci in socijalnimi demokrati zadnje tedne zelo zaostrila. Zato ni izključeno ,da pride do novih izgredov, četudi avstrijska vlada skrbno pazi, da zatre vsako tako akcijo že v kali. Odklonitev predlagane amnestije krivcev julijskih dogodkov je razburjenje v socialističnih krogih še povečala. Mezdni boji so na dnevnem redu in baš sedaj je izbruhnila stavka pekovskih pomočnikov, tako da vlada v delavskih vrstah velika napetost in je treba le signala, da izbruhne to nakopi-
čeno nezadovoljstvo z vso silo na dan.
»Leipziger Neueste Nachrichten« beležijo vest, da se pripravljajo novi nemiri o priliki poseta nemškega zveznega kancelarja dr. Marxa in nemškega zunanjega ministra dr. Stressemanna na Dunaju. Nemška državnika posetita Dunaj bržkone ok/rog 15. t. m. List zatrjuje, da vlada v socialističnih krogih prepričanje, da bodo vlad. krogi takrat po polnoma zaposleni s tem obiskom in da bi bila to naugodneša prilika za tako »presenečenje«.
V avstrijskih krogih so izzvale te vesti razumljivo vznemirjenje. Dunajski listi jih soglasno demantirajo, vendar pa vladni krogi socijalistom ne zaupajo. Vlada je izdala stroga navodila oblastem, naj skrbno nadzirajo gibanje socijalisticnih organizacij in preprečijo vsako kršenje javnega reda.
Ženska armada v Rusiji   i Atentat na češkega ministra
Moskva, 5. novembra. Sovjetska vlada intenzivno dela na organizaciji posebno ženske armade. Doslej se je prijavilo za to armado okrog 200.000 žensk. Komisar za vojne zadeve VoroSilov je izdal na te ženske vojake poseben proglaB, v katerem jih poziva, naj aktivno sodelujejo pri organizaciji velike rdeče armade, ki naj postane predstraia sovjetske revolucije. V sovjetski armadi je že doslej 72 ženskih oficirjev. Njihove uniforme se prav nič ne razlikujejo od običajnih vojaških uniform. 29 ženskih oficirjev je bilo tudi že odlikovanih za vojaške zasluge z redom Rdečega zmaja, ki je najvišje sovjetsko odlikovanje. Te dni pa je položila prva ženska izpit za letalskega oficirja.
SMRT NAŠEGA ZNANSTVENIKA
— Zagreb, 5. novembra. Včeraj je umrl na tukajšnji kliniki tmrv. prof. dr. Gftrro Korbler. Bil je splošno znana osebnost hi odličen kulturen delavec.
KIJ U t
so najboljše, naj trajnejše in zato najcenejša«
— Praga, 5. novem. Današnji listi poročajo, da je bil v torek zvečer izvrSeu atentat na avto vojnega ministra Udržala. Ko je avto, v katerem pa se je slučajno vozila samo ministrova soproga, na potu iz Karlovih Varov v Prago pri Podrsamu vozil preko železniškega tira je nenadoma skočil iz bližnjega gozda neznan moški in oddal iz lovska puške proti avtomobilu dva strela. Sibre so razbile okno, vendar pa ni bil ranjen niti šofer niti ministrova žena. Šofer je avto takoj ustavil in stekel za napadalcem, ki pa je izginil v temnem gozdu
TURNEJA ZALESKEGA
— Pariz, 5. novembra. Francoski zunanji minister Briand je sprejel v avdijenci poljskega zunanjega ministra Zaleskega. Na povratku v Varšavo se ustavi Zaleski v Berlinu, kjer bo konferiral i nemškim zunanjim ministrom Stresemanorn o raznih političnih vprašanjih.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza   danes   ni poslovala.
V prostem prometu so notirali: Dunaj 802, Berlin 13.57, Milan 310.5, London 276.70, FVa-ga 168.45, Curih 10.955.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V ni ostem prometu so notirali: London 276.70, Newyork 56.76, Milan 310.25, Cur+h 10.955, Berlin 13.57, Dnnai 802, Praga 166.45.
INOZEMSKE BORZE.
— Cvrih: Beograd 9.1325, Pun a j 73.23, Berlin 123.80, Milan 28.335, London 25.2575, Nswyo*k 518.70, Ptoris 30^65. BjMg fUk
Veliki župan o stanju državne uprave v ljubljanski oblasti
Izročitev samoupravnih poslov oblastnemu odboru« — Veliki župan se pritožuje nad nezadostnimi krediti v drž« proračunu*
za leto 1927/28.
Na današnji seji oblastne skupščine je veliki župan dr. Vodopivec podal na podlagi Čl. 129 zakona v oblastni in sreski samoupravi daljše poročilo o stanju splošne državne administracije v ljubljanski oblasti.
Is tega poročila posnemamo, da se je v organizaciji obče uprave v oblasti ustanovila v Skofji Loki 1. junija t. 1. politična ekspozitura sreskega poglavarstva, za ustanovitev politične ekspoziture v Trbovljah za to in sosedno občino Dol pa se vršo §e priprave.
Tekom letošnjega leta so se vršile v 255 občinah volitve v občinske zastope. Letos se bodo vršile volitve Se v 55 občinah, v ostalih občinah pa poteče funkcijska doba občinskih odborov Sele v prihodnjem letu.
Samoupravni posli, ki se tičejo nadzorstva in disciplinskega gospodstva nad občinami in ki so jih svoječasno vršili deželni zbori ter so pozneje prešli na vlado, so bili s 1. junijem t. L izročeni ljubljanskemu oblastnemu odboru. Imovina bivSe dežele kranjske je bila z odlokom od 18. marca t. 1. izročena v začasno upravo oblastnemu odboru, ki je prevzel deželno registraturo, razne deželne zaklade, nekatera deželna zemljišča ter elektrarni v Završnici in v Bohinju. Po Čl. 322 financ, zakona za 1. 1927/28. je bila končno vsa imovina bivMh dežel priznana oblastnim samoupravam, s čemur je bilo rešeno načelno vprašanje lastnine te imovine. Po santmargeritski konvenciji je treba urediti vprašanje kranjske deželne imovine še z Italijo, za kar je bila imenovana posebna komisija. Ta komisija je imela lani konferenco v Ljubljani, do odločitev pa ni došlo, ker so se določile samo smernice za drugo zasedanje, ki se doslej še ni vršilo. Komisija bo morala ugotoviti način razdelitve aktiv in pasiv po gotovem ključu ter urediti vprašanje imovinskih interesov cestnih okrajev, zdravstvenih okrožij, občin in Šolskih okolišev, katerih ozemlje je bilo po novi državni meji prerezano. V tem pogledu je zlasti prizadet logaški okraj.
V smislu odlokov ministrov za javna dela in za notranje zadeve so prešli posli bivšega deželnega zbora glede volitev in konstituiranja okrajnih cestnih odborov na oblastni odbor, ki mu je bila . priznana tudi pravica razpisov novih volitev v cestne okrajne odbore. Na predlog oblastn. odbora je veliki župan marca mesca razpustil vse cestne okrajne odbore razen litijskega in višnje-gorskega, ki še nista bila na novo izvoljena.
V poročilu o prosvetni upravi se omenja konstituiranje oblastnega šolskega odbora, čigar velika naloga se naglasa zlasti v šolsko gradbeni akciji. Država je sicer dovolila v proračunu za leto 1927/28. ljubljnski oblasti 190.000 Din, za zgradbo šol, ker pa znašajo potrebe za najnujnejše šolske zgradbe v oblasti 900.000 Din, naglasa poročilo, da je do voljena vsota pač veliko premajhna in da brez odločne akcije oblastnega šolskega odbora ne bo rešitve iz sedanjega žalostnega stanja šolskih zgradb. Poročilo omenja nadalje nameravano redukcijo osnovnega šolstva.
V obče je ostalo število razredov in vzporednic ter uČiteljstva na šolah neizpreme-njeno, ker je ministrstvo v več slučajih ugodilo ugovorom krajevnih faktorjev. Veliki župan izraža upanje, da se bo posrečilo obvarovati srednje šole pred redukcijami, ki so bile odrejene v začetku Šolskega leta. Veliki župan ugotavlja, da so bili krediti dovoljeni v državnem proračunu za L 1927/28., za kulturne institucije, kakor za Narodni muzej, Etnografski muzej, Iicejsko knjižnico, spomeniški urad, konservatorij, Narodno gledališče, državno zalogo šolskih knjig, nezadostni in da se mora zlasti Narodno gledališče neprestano boriti s tezkočami. Narodno gledališče je moralo radi tega uvesti redukcijo plač in osobja.
Poročilo omenja nadalje stanje agrarne reforme v ljubljanski oblasti, kjer pride faktično v poštev za agrarne svrhe samo 27 vele-posestev, katerih poljedelska površina presega po zakonu določeni ožji maksimum 75 ha. Nadalje omenja stanje kmetijstva in njegovo pospeševanje v ljubljanski oblasti. Podpor za pospeševanje kmetijstva se je izdalo 670.000 Din. Mlekarska Šola v škofji Loki je že začela poslovati in se je začetkom sep-
tembra otvoril prvi šestmesečni tečaj z 18 učenci. Državni ekonomi so od začetka marca do konca oktobra priredili 140 predavanj, vršilo pa se je tudi 18 kmetijskih tečajev, 9 gospodinjskih tečajev in večje število predavanj in tečajev za čebelarstvo. Poročilo omenja nadalje stanje živinoreje ter naglasa, da je število državnih veterinarjev premajhno, vsled česar je nujno potrebno, da oblastni odbor namesti svoje veterinarje v krajih, ki so oddaljeni od sedežev sreskih veterinarjev.
Hidro tehnična služba ne zaznamuje no* benih izprememb, pač pa je bilo nekaj uradnikov in inženjerjev reduciranih in vpopo-jenih, ne da bi zanje dobili nadomestila. Ako bi se hotela vsa važnejša regulacijska dela na Savi, Kamniški Bistrici, Sori, Gradaščici in v Malem grabnu izvršiti ter hudourniki zagraditi, bi potrebovali 100 milijonov Din, v tekočem proračunu pa je bilo dovoljenih le 1,850.000 Din za regulacijo Save, 340.000 Din za melioracije, 484.000 Din za vodno preskrbo, 756.800 Din za zagradbo hudournikov. Končno navaja poročilo razna cestna dela.
Glede obrti, industrije in trgovine naglasa poročilo, da se splošno gospodarsko stanje ni dosti izpremenilo. Strokovno šolstvo je bilo z državnim proračunom za 1. 1927,28. hudo prizadeto. Najhujše je zadela nova razpredelba v državnem proračunu Osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani in nekatere gospodinjske šole, kjer so bile učiteljice reducirane. Še težji pa je položaj obrtnih nadaljevalnih šol, ki se vsled premajhne državne subvencije morejo vzdrževati le s prispevki lokalnih faktorjev. Vsled premajhnih kreditov trpe tudi trgovske nadaljevalne šole.
V zdravstveni stroki se je od marca ti. izvršrla ta izpremmeba, da je 1. novembra oblastni odbor prevzel 'v svojo upravo ljubljansko bolnico in umobolnico, otroško bolnico v Ljubljani, državno bolnico za ženske bolezni v Ljubljani in splošno javno bolnico v Brežicah. Obenem je prevzel nadzorstvo tudi nad samoupravno žensko bolnico v Novem mestu, ki je last tamošnjega zdravstvenega okrožja, in nad občinsko bolnico v Krškem. Poročilo naglasa, da je skrb za socijalne naloge v oblasti prevzelo s tem, da je reduciralo vse osobje odseka za socijalno politiko, ministrstvo za socijalno politiko samo. S prevzemom fonda^ za preskrbo vračajocih se vojakov h prešla pred kratkim tudi uprava državnega zdravilišča na Golniku kot sestavnega dela tega fonda v upravo oblastnega odbora. Poročilo ugotavlja, da so bile žal dotacije v svrho zaščite dece in mladine napram prejšnjim letom dokaj skrčene z ozirom na splošno štedenje v državni upravi.
Končno ugotavlja veliki župan, da bi bilo marsikaj nujno potrebno, toda z reduciranim osobjem in še bolj nedostatnimi krediti se je moralo vse omejiti na najpotrebnejše.
(feme/imon
„Prečanska molzna krava"
Odpor vladne večine proti izenačenju davčnih bremen je vzbudil v vseh prečanskih pokrajinah splošno ogorčenje« — Ostri
komentarji zagrebških listov.
Včerajšnja seja Narodne skupščine je I vzbudila v vsej javnosti, zlasti pa v prečanskih krajih, skrajno mučen vtis. Dejstvo, da ie vladna večina pokazala tako malo razumevanja za najbolj pereči problem, za izenačenje in pravično razdelitev davčnih bremen, je bolestno odjeknilo širom vse države. Včerajšnja seja je bila najjasnejši dokaz, da Vukičević - Koroščevermi režimu ni za popoldansko delo, marveč samo za oblast. Prav posebno pa velja to še za slovenske klerikalce, ki so kot pohlevni sluge radikalov glasovali za to, da ostanejo nespremenjeni, da bodo Slovenija in ostali prečanski kraji nosili Se nadalje neznosna bremena, pod katerimi Ječi vse r.aše gosr>odaTStvo, pod katerimi propada naš kmet, naša trgovina., obrt in industrija. Ravno Isti klerikalci, ki so vseh osem let neprestano kričali o krivicah, ki se gode Sloveniji, ki so s številkami dokazali, da plačuje Slovenija sorazmerno največ davkov, ravno isti klerikalci so včeraj nastopili proti predlogu, naj vlada znova predloži osnutek zakona o Izenačenju neposrednih davkov. Izgovor, da je treba za tak zakonski osnutek mnogo časa, ne dTžI. Osnutek zakona je izgotovljen in je o njem tudi že razpravljal odbor bivše Narodne skupščine, tako da bi ga bilo sedaj treba Ie še formelno znova predložiti, o njem razpravljati in do konca tega leta bi bilo lahko to vprašanje defmlHveno rešeno, tako da bi z novim proračunom vsaj delno bila izenačena davčna bremena. Klerikalni demagogi so se včeraj do kosti razgalili in naj se nikar ne čudijo, če se ljudstvo, ono verno ljudstvo, ki so ga dolgih osem let vlekli za nos S svojimi obljubami, s studom obrača od njih. Le eden je bil med njimi — poslanec Vrečko — ki se ni uklonil povelju g. Korošca in ie moško glasoval za predlog opozicije, zavedajoč se odgovornosti do svojih volilcev. Sevega ie dobil zato od svojega kluba ukor...
Razumljivo je, da je izzvalo cinično postopanje vladne večine tudi v časopisju velik odmev. Zagrebški »Jutarnji list« piše pod naslovom: »Prečanska krava muzara, — jer nema više mleka, prijete joj batinama« med drugim:
»Pričakovati bi bilo, da bo vlada sprejela nujnost tega predloga že zato, da ostane ministrski predsednik, ki je na vseh svodih shodih povdarjal, da smatra vprašanje izenačenja davkov za glavno točko svojega programa, mož-beseda. Moglo se je pričakovati, da bo vlada sprejela ta predlog tudi zato, ker ogroža sedanji davčni sistem gospodarski obstoj celih pokrajin te države in ker bo nadaljevanje te prakse onemogočilo gospodarsko ravnotežje države same. Toda vlada je odklonila predlog in s tem pokazala, kako malo ji je do tega, da se popravijo krivice, ki se gode sedaj že skozi devet let. Vlada hoče da ostanejo prečanski kraji še nadalje molzna krava, na katere račun naj žive ostale pokrajine. To je tem bolj značilno, ker je zakonski predlog že gotov hi ne more biti izgovora, da so potrebne še kake posebne priprave. Ta zakonski predlog je bil izgotovLjen že leta 1925. in je bilo tekom dveh let dovolj prilike, da se vsestransko prouči. Ce se to ni zgodilo tekom dveh in pol leta, potem je pač malo upanja, da bo to sploh kdaj mogoče. Naredba, ki jo pripravlja vlada glede »znižanja« davkov, ie taka, da prinaša znižanje faktično le Srbiji in Crni gori, na Hrvatskem in Slavoniji pa nekatere davke celo še povišuje. 2e v letošnjem proračunskem letu se je izkazalo, da plačilna zmožnost gospodarskih krogov, ki morajo nositi davčna bremena, stalno pada rn je moral finančni minister poseči po najbolj drakoničnih sredstvih, da ie zamašil vedno prazno državno blagajno. Kako hoče vlada doseči kritje dr-zavitih izdatkov ki jih predvideva novi proračun z 10 milijardami, menda samemu finančnemu ministru ni jasno. Ali naj bo včerajšnji odgovor na zahtevo opozicije po izenačenju davkov: ^ Dobite batine« tud! odgovor na to vprašanje?«:
Celo glasilo g. Vukičevića, zagrebške »Novosti«, se ne strinja s takim postopanjem vlade, in vidi v tem veliko nevarnost
Jean de /a Hyre:
53
500
Foulton je bil zelo vesel visoke pohvale. General je prikimal na njegov poklon z glavo in nadaljeval:
— Vaša naloga je zelo enostavna. Gre nam za Leticijo. Iz hvaležnosti za storjeno uslugo sem izprosil dovoljenje, da vam dam na razpolago vsa sredstva za dosego tega cilja. Čez eno uro bo pripravljeno za polet sto areoplanov, oboroženih z magneti in solnčnirni vpe-pelitelji. Ta eskadra bo vam na razpolago. Na zrakoplovih prepeljemo črno armado iz MaTseilla. Deset tisoč črncev, oboroženih z revolverji-strela-rni, bo istotako pod vašo komando. LVAIbaniac, Leticija in Forclus so v Srednjih Alpah. Kje se skrivajo, no vemo točno. Policija Srednjih Alp je pa že dobila potrebna navodila. Naročeno ji je izpolniti vsa vaša povelja. Za dosego svojega cilja imate torej neomejena pooblastila. Vaša naloga je omejena seveda samo na to, da ujamete Leticijo ter uničite d' Albaniaca in Fort-clusa. Če želite, lahko skupaj zajtrkuje-va. Kmalu bo treba znova na delo, a po prečuti noči čutim potrebo po okrep-črhi. Po zajtrku dobite še naknadna navodila. To je vse, kar sem vam hotel povedati Ste zadovoljni?
— Moje zadovoljstvo in hvaležnost bi bila brezmejna, ako bi ne vedel, da je Leticija zdaj v Faul tono vih rokah. Toda iztrgam mu jo iz rok! Hvala za vašo velikodušno pomoč. Čim prej se napotim v Alpe, tem bolje bo za vas in zame.
Po zajtrku sta se vrnila v kabinet in Američan je dobil vse potrebne zemljevide in dokumente. General mu je predstavil poveljnike zračne eskadre in Faulton je izbral enega, s katerim je hotel poleteti v Alpe.
IV.
Na dnu zaliva«
Ta nemirna noč v Parizu je bila ena najmirnejsih v trdnjavi sv. Jurija. Neznanec je spremil Keliosa in Jeanno v I spalnico, potem je pa pozval častnike, naj gredo k počitku.
— Jutri vas zbudi zvonec. Prihiteti morate takoj k meni in mi povedati, kaj mislite o Keliosovern predlogu. Nato se odločimo.
Sklep je bil pravilen. Častniki so zbrali svoje misli in pretehtali vse mogoče izhode. Ko sta prišla zjutraj Kelios in Jeanna v posvetovalnico, je Neznanec izjavil:
Odločili smo se. Smatrajte v bodoče mene in moje tovariše oddelkom v vaši armadi. Pripravljeni smo izpolnjevati vaša povelja.
— Moja povelja! Ne! je vzkliknil Kelios in segel Neznancu v roko. — Prepričaj sem se o naših vrlinah in zato
bova prijatelja, zaveznika v veliki borbi za blagor človeštva. Krepko sta si stisnila roke.
— Pričakoval sem, da boste tako sklenili, — je nadaljeval Maščevalec, — in že vnaprej sem določil, kaj moramo ukrenitL Mislim, da lahko ostanete danes še tu. Samo v Parizu lahko dobim točne informacije o tem, kakšne posledice je imelo moje povelje, poslano v svet potom Holderja. Čim prevzamem vodstvo revolucije, vam pošljem zaupnika z navodili, kaj morate storiti. Mislim, da vam ne preti nevarnost, pa naj nagovori Faulton policijskemu prefektu o vas karkoli. General Enone bo imel popoldne dovolj drugih skrbi. Poleg tega.
Kelios se je ozrl smeje na Jeanno.
— Poleg tega se mi zdi, da generala Enona opoldne ne bo več med živimi. Jeanna je prebledela.
— Torej — je dejal Neznanec — mi ostanemo tu in bomo čakali vesti iz Pariza?
— Da.
— To je vse, kar pričakujete od bivših ljudi?
— Vse.
— Kdaj nameravate poleteti v Pariz?
— Takoj, če nimate nič proti.
— Andrie — je zapovedal kapitan — odredite vse potrebno.
Po zajtrku sta sedla Kelios in Jeanna v aeroplan, ki ju je čakal na vodi nad trdnjavo.
ne le za gospodarski obstoj prečanskih krajev, marveč tudi za narodno edtnstvo.
Naša država, naglasa članka r > Novosti c, ima eden in glavni pomen svojega obstoja: to Je narodno edinstvo in ujedinjenje. S tem smo upravičili m utemeljili osnovanje te države pred Evropo In v istem trenutku, ko prenehamo biti. eden narod, pade tudi vzrok in pogoj obstanka te države, ker drugih pogojev in vzrokov doslej še nismo nikdar niti našli niti navedli. Zato bi bila prva dolžnost naših državnikov, da čim prej izvedejo to ujedinjenje tudi v praksi in praktično demonstrirajo edinost celokupnega naroda z enako razdelitvijo državnih bremen. A mesto tega doživljamo bas za desetletnico obsito-ja te države to, da preti nevarnost, da se razcepimo v dva tabora: prečanski in srbijanski Izenačenje davkov ni le zahteva vseh gospodarskih krogov, marveč tudi moralna dolžnost, ker nas sedanji sistem irpropašca moralno in materij elno. A to ne samo nas prečane, marveč tudi Srbe. Moralno ubija prestiž zasluge Srbije za naše osvobojenje in zastruplja zavest narodne skupnosti in narodnega edinstva. Materi-|elno pa se uničujejo prečanski kraji, in to v času, ko finančno stanje celokupne države zahteva sanacijo. To ie prav tako Škodljivo za SrbUo, kakor za prečanske pokrajine. Naj opozorimo le na ono pripovedko o molzni kravi, ki so jo zaklali in se ves dan gostili, naslednjega dne pa niso imeli niti mleka . . .
Le glasilo dr. Korošca ne najde niti besedice v obrambo naših davkoplačevalcev, marveč celo hvali vlado, da je odklonila predlog opozicije, ki se je energično zavzela za to, da se končno enkrat omili neznosni davčni vijak in pravično razdele ne le pravice, marveč tudi dolčnosti in bremena, ki jih zahteva država od svojih državljanov.
Sokol
Sokolstvo in 1. december
Jugoslovansko Sokolstvo je sprejelo na svojem drugem saboru v Zagrebu leta 1924. državni praznik 1. decembra tudi kot svol praznik. Celokupno j-ugosl. Sokolstvo, vsa društva so obvezana proslaviti vsako leto dan našega osvobojenja in ujedinjenja čim najsvečaneje. Glede načina in organizacije proslave 1. decembra je prepuščeno društvom, da se prilagode krajevnim okolšči-nam m prilikam, v katerih žive, vendar se ne sme pri tem pozabiti, da je 1. december tudi sokolski dan.
Za letošnjo proslavo 1. decembra je odločili JSS. da naj bo ta dan namenjen in posvečen vprašanju naše sokolske mladine. Deci in naraščaju bodo razdelila društva na primeren način brošiirico »Pot v sokolsko življenje«, ki jo izda JSS m ki obsega najvažnejše sokolsko - idejne, tehnične, zdravstvene in splošno vzgojne stavke; vse, kar morata znati in vedeti o Sokol-stvu deca in naraščaj. Naš bodoči sokolski in državni rod raste od našega naraščaja! 2. Cas med letošnjim in prihodnjeletnim 1. decembrom mora biti v vseh društvih posvečen intenzivnemu idejnemu, tehničnemu in propagandnemu delu za porast jugo-slovenskega Sokolstva. — 3. Izvrši naj se na svečan način predpisana zaobljuba novega članstva. — 4 Sokolski praznik naj bo obvezen dan popolne treznosti. — 5. Kar se tiče zbiranja denarnih prispevkov v korist Savezu .morajo vsa društva zadostiti navodilom gospodarskega odseka JSS.
To so v glavnem navodila JSS za 1. december; na društvih ie, da ta dan resnično čim lepše proslave!
Ob smrti nepozabnega brata Mike Kovačevima, generala, je izšel Jako lep nekrolog v »Sokolskem glasniku« izpod peresa brata A. Brozoviča z mottom Otona Župančiča: »Grobovi tulijo___«. Tudi vsi drugi sokolski listi se spominjajo v tugi brata Kovačevića. V 9. številki »Branika* je natisnjen v celoti govor brata D. Bogunoviča, ki ga je imel 23. oktobra na Sušaku v spo-
min na brata Kovačevića. V tem govoru je podan obširen pregled o velikem sokolskem delu brata Kovačevića.
»Sokolski Glasnik«, Vftdno gladilo JSS ima v 20.—21. štev. sledečo vsebino: Godišnja proslava 1. decembra. — Poziv na odborsku sednicu JSS. — Ante Brozović: Brat Mika. Kovače vic. — Iz starešinstva JSS. — Iz tehničkog odbora JSS. — Iz prosvetno« odbora JSS. — Iz župa. — Iz slavenskog Sokolstva. — Razno. — Glasnikova priloga * Jugoslovenski Sokol« pnnasa članke: Dr. Fr. Ilešić: Slavenske priraedbe prigodom ljubljanskog sokolskog sleta. — Milovan Sušević (Pakrac): Još o pitanju sokolskoga jezika. — M. K-č. (Maribor): Na što naši odbornici i naša društva zaboravljaju. — Ntko Belovarac (Zagreb): Gimnastika tela i duha u školama. — Dr. Seliš-kar (Ljubljana): 2ena i tek>vežba. — Dr. Štampaj (Beograd): Sokolstvo i alkoholizam. — Sokolska štampa.
Za 50-Ietnlco rojstva Otona Župančiča poziva JSS vse župne in prosvetne odbore, da opozore svoje članstvo na ta dogodek iz življenja prvaka slovenskih pesnikov.
Loiiško-srbaki sokolski ?arez šteje po zadnji statistiki 400 Članov, med katerimi je 250 telovadcev, 20 Članic, 12 telovadk, oboje dece je okrog ICO. Moški in ženski naraščaj telovadi skupno s Članstvom.
eteznica
KOLEDAR. Danes: Sobota, 5. novembra 1927; katoličani: Mirko; pravoslavni: 23. oktobra. Ar-. Jakov.
Jutri; Nedelja, 6. novembra 1927; katoličani: Leonard; pravoslavni: 24. oktobra, Areta.
DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: >Dva bregova*. Opera: >Rigolettoc.
Kino Matica: >Pat in Patachon, lorca na neveste«.
Kino Dvor: »Svetovni prvak«.
»Razstava Cuderman-Maleš v umetniškem paviljonu«.
Predavanja: ob 17.30 v društvu Preporod, dr. Stoian Bajič: Problem svetovnega miru.
— Ob 20.30 v društvu Soča; dr. Aleksander Bilinović: >Agrarni ustroj in agrarna reforma v Jugoslaviju.
PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: ob 15.: >Večni mladenič . Opera: >Bajadera<.
Kino Marica: >Pat in Patachmi, lov«a na neveste*.
Kino Dvor: »Veliki manevri«.
Film ZKD: ob 9.30 in 11.; »Potovanje po solnčni Dalmaciji«.
^Razstava Cuderman-Males v umetn -škem paviljonu.« m
Sport: Sla vi ja — Jadran ob 13.45, Ilir o t
— Slovan ob 15.20 na igrišču Ilirije.
DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Ramor, Miklošičeva cesta; Trnkoczv, Mestni trg.
ZA NASE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročniki serij A, R in C.
Sport
Zaključno kolo prvenstvenih tekem.
V Ljubljani se odigrajo jutri, v nedeljo, zadnje jesenske prvenstvene tekme v I. m v II. razredu. Na igrišču Ilirije se sestantti ob 13.45 naprej Slavija in Jadran, ki ju je smatrati za enako močna nasprotnika, za njima pa ob 15.20 Ilirija in Slovan. V drun tekmi je računati na zmago Ilirije, četudi je Slovan najbrž že prebolel svoj debakl proti Primorju in bo nudil Iliriji dovolj odpora.
Na igrišču Primorja se ob 14. odigra najprej ostanek nedovršene tekme med Primorjem in Hermesom, ki je bila na praznik vsled nediscipline dela publike 21 minut pred regularnim časom prekinjenan ob stanju 3:1 za Primorje. Nato odigrata svojo tek mo Panonija in K rakovo, dva enako močna kluba II. razreda.
Važna tekma II. razreda se vrši razen I* ga ob 10.30 na prostoru Ilirije. Reka in Svoboda se bosta borila tu za prvo mesto v tabeli. Dosedaj ima Svoboda 6 in Reka 5 točk. Oba kluba igrata dober nogomet.
★
— Službeno iz LUP. Danes ob 20. uri vrši seja upravnega odbora v damskem salonu kavarne »Emona«. Radi važnosti se naprošajo vsi odborniki, da zanesljivo prisostvujejo seji. — Tajnica.
— Seja ZNS. sklicujem sejo upravnega odbora, ki se vrši danes, v soboto, ob 18. v kavarni >Evropa«. Prosim polnostevihje udeležbe. — Načelnik.
Beneški ribiči so strmeli, videč, kako se je naenkrat dvignil nad zalivom jekleni stolp in kako je zletel iz njega aeroplan.
Neznanec se ni hotel več skrivati. Previdnost je bUa po Faultonovem izdajstvu itak brez pomena.
Čez dan so se vrstili dogodki z neverjetno brzino. Okrog devetih ^jutraj je zaklical službujoči podčastnika
— Aeroplan, aeroplan se vrača! V trdnjavi sv. Jurija je zakipelo. Kaj se je zgodilo? Zakaj sta se Kelios
in Jeanna tako hitro vrnila? Aeroplan se je spustil v zaliv. Kapitan je povabil Keliosa in Jeanno v posvetovalnico in poklical vse častnike.
— Kaj se je zgodilo? — je vprašal Neznanec brez ovinkov.
Kelios je bil miren, Jeanna je pa le s težavo skrivala razburjenje.
— Francoska in italijanska država sta že mobilizirali proti vam svojo vojsko. Čez eno uro bo zaliv odrezan od zunanjega sveta — je odgovoril Maščevalec.
Neznanec je mirno sprejel to vest in vprašal flegmatično:
— A revolucija?
— Revolucije ne bo.
— Zakaj ne?
— Ne vem, kdo in kako je generala Enona opozoril na Holderjevo vlogo in na to. da sta d' Albaniac in Fortclus pobegnila. Holderja so aretirali. On je že mrtev. Fonogram, ki sem mu ga poslal
potom Leticije in Lidije, je prišel v roke policije. Holder je poginil prej. pred-no je izdal povelje o revoluciji.
— Kako ste vse to izvedeli? Pristal sem na Lemanskem rudniku
in našel fonogram, ki ga je naslovil meni Holderjev namestnik Jouvele. On zavzema pri policiji generala Enona važno mesto in tako se mu je posrečilo opozoriti me na pretečo nevarnost.
— Da, iz mojega ionograma Holder j u je general Enone izvedel, da sem poletel v beneški zaliv in da se nameravam opoldne vrniti v Pariz. General je takoj odredil vse potrebno, da me v zraku ujamejo. Dokazati redarjem, da ietim naravnost iz beneškega zaliva, bo zelo lahko. A sklepati iz tega. da sem jaz Kelios Maščevalec, tudi ne bo težko.
Razumem — se je oglasil Neznanec. — A d'Albaniac, Jortclus in njuni spremljevalki?
— Vsi štirje so na varnem v rudnikih Srednjih Alp. Iz Lemanskega rudnika sem poslal svojemu namestniku v alpskem okraju Fulgranu šifriran fonogram, v katerem ga obveščam o dogodkih in mu naročam, naj zadrži revolucijo.
— In kaj mislite vi?
— Kelios je odgovoril brez pomisleka:
— Da preti bivšim ljudem smrtna nevarnost
Milena Žerjavova je odšla
za vedno...
Mileno Žerjavovo je včeraj v mraku sprejela v svoje okrilje slovenska zemlja, da nudi svoji odlični hčerki mir in počitek po bojih življenja. Z melan* bolijo prežeti solnčni jesenski dan je še boal podčrtal tesnobo, ki je legla v srca desettisočglave množice, ko se je poslavljala po ljubljanskih ulicah od simpatične gospe. Ob misli, da odhaja Milena Žerjavova od nas za večno, da ne bomo nikdar več gledali njenih do« brin oči, ne njenega ljubeznivega na* smeška; ob zavesti, da ne bo mogla nikdar več pomagati s svojo bistroum* nostjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo, so^ se marsikomu zasolzile oči, ko so mimo njega črni vranci tako dostojan« 6tveno vozili svoj. zaklad.
Ako bi gospa Milena mogla videti svoj včerajšnji turobni triumf, bi ji moglo biti to v zadoščenje za njeno delo, prepojeno ljubezni in prave ženske požrtvovalnosti. Pokazal je njen pogreb, da znamo tudi še v današnji dobi ceniti ideale in vzore. Malo je ljudi med nami, ki bi vživali tako ne* deljene simpatije in tako splošno spo* štovanje, kakor ju je vživala Milena Žerjavova, ki menda ni imela nobene* ga sovražnika, kar govori v današnjih razmerah za cele knjige.
Vsa Ljubljana od svojih prvih pred* stavnikov do široke anonimne množice se je včeraj poslovila od nje deloma v impozantnem žalnem sprevodu, delo* ma v gostem strnjenem špalirju po ljubljanskih ulicah. Mlada zastava So* kola L je bila včeraj prvič na ulici in to po zagonetni igri usode baš zato, da izkaže prvo in zadnjo čast svoji kumi* ci, Sokolići Mileni. Močna četa Sokolov in Sokolić v kroju in navadni obleki jc s sokolsko godbo in z vencem na čelu otvorila sprevod, ki se je zlival s Kon* grešnega trga, kjer so ljubljanska pev* ska društva zapela pred odhodom še pretresljivo narodno žalostinko.
Za Sokolstvom so se razvrstile dol* ge kolone drugih organizacij, ženstva
in mladine, med njimi gojenke ženske realne gimnazije, ki so se hotele s svojo korporativno udeležbo pokloniti vzoru jugoslovenske žene, in akademiki ter srednješolci, ki so spremljali svojo veliko dobrotnico in zaščitnico. Za polno obloženim vozom za vence se je pomikal voz s krsto, za njo pa je stopal med svojo deco nesrečni soprog, v katerem pa včeraj ni nihče gledal borbenega političnega voditelja, ampak le človeka, ki ga je usoda tako strahovito zadela in so ga na tej težki, težki poti spremljale sočustvujoče misli vseh. Nepregledna vrsta znancev in prijateljev iz Ljubljane in drugih pokrajin Jugoslavije, množice ljubljanskega občinstva vseh slojev in stanov so tvorili drugi del sprevoda, med nji* mi najodličnejši funkcijonarji našega javnega življenja.
Po Šelenburgovi ulici, Dunajski ce* sti, Dalmatinovi in Komenskega ulici je vodila žalostna pot. Pred Sokolskim Taborom se je Sokolstvo po br. Turku še posebej poslovilo od svoje drage se* stre. Zapeli so še enkrat pevci, tužno so zadonele fanfare in sprevod je na* daljeval svojo pot k zadnjemu zatoči* šču izmučenh Zemljanov, k Sv. Križu tam sredi prostranega ljubljanskega polja.
Jesensko solnce je tonilo v smeri, kamor je tolikrat uhajalo hrepenenje hčerke naših od tujcev nam oropanih pokrajin, ko je črna množica zajela sveži grob. «Blagor mu» je odmeval v tolažbo, Maša Gromova se je posloviJa od sestre Primorke, profesorica Groš* ljeva od vzora učeče se ženske mladine. Srca so trgali votli odmevi prvih grud, ki so neusmiljeno udarjale ob krsto. Vsa množica se je zlila v eno samo veliko rodbino, ki je plakala ob grobu svoje dobre, plemenite, velike članice.
Bodi gospej Mileni sladek in miren počitek v naročju tako iskreno ljub* ljene domače zemlje!
Fašistovski raznarodovalni načrti
V zaduji številki revije vJLa GeTarchia«, ki ji je ravnatelj sam vodja fašizma, ministrski predsednik Musolini, se med ostalimi članki, ki se vsi nanašajo na naše Primorje, nahaja tudi članek »Gorizia« iz peresa nekega brezimenskega goriškega »opazovalca«. Članek je v celoti posvečen raznarodovanju našega naroda na Primorskem in je tako jasen, da mu ni treba prav nikakor-šneea pojasnila. Goriški »opazovalec« piše med drugim:
Ni ga Italijana, ki je sodeloval v vojni, da bi z imenom Gorice ne združeval cele \Tste zgodovinskih spomino\' in bi ne vpraševal, kaj delajo in kako se vedejo z ozi-rom na italijanstvo Slovani tega področja.
Italijanski državljani, ki govore slovenski, se morejo razdeliti v dve veliki kategoriji: starejše, ki so služili pod dnitfo zastavo, mlajše, ki niso poznali druge vladavine kakor našo.
Med prvimi se jih je mnogo že priglasilo; zelo mnogo pa jih živi v dom otožnih spormnih, ki so povsod, da delajo primerjave, ki so t upa tam umetne, pogosto m a netočne, vedno pa nesimpatične.
Med mladimi velika množina skoraj niti ne ve, da je bila nekdaj Avstrija, sliši pa, kako se govori »o bratih onstran meje«, toda ni med njimi skupnosti interesov in od-nošajev. Mnogo pa jih je, kar se ne sme zakrivati, ki radi svoje vzgoje ne mislijo samo z domotožjem na zedinjenje s Slovani na oni strani, temveč bi bili pripravljeni tudi Iti v boj za uresničenje svojih teženj. Taki so zlasti sinovi razumnikov, sinovi tistih, ki skušajo ohraniti plamen slovanskega nacijonalizma. če ne že iredentizma.
Naloga vlade more biti v tem, da skuša čim bolj skrčiti število teb mladeničev, kajti starejše bosta obdelala čas In narava.
Na vodiJna mesta v novih pokrajinah je treba namestiti v vsakem pogledu zanesljivo osobje. ^kušati je treba, da se mladi izobraženci, iz katerih izhajajo aktivni iredentisti, uvedeSo v maso tfudi, ki služijo državi, tako da bi v svojem okolišu ne mogli vplivati na poštene delovne mase, ki se ne dajo odstraniti, ker se drže zemlje, v kateri imajo svoj obstanek.
Močna infiltracija italijanskega življa se je izvršila z -učiteljstvom. Seveda je ostalo še mnogo drugojezičnih učiteljev in bilo bi bolje, če bi jih bilo mogoče vse odpraviti. Treba bi bilo omogočiti njihovo premestitev v velika mesta, za kar bi bilo treba sporazuma med državo in večjimi občinami, ki imajo šolsko avtonomijo. Učitelji pa, ki bi bili iz večjih mest prestavljeni na njihova mesta v provinci, bi morali seveda dobiti posebne doklade, kakor jih imajo učitelji v kolonijah, zato pa bi morali delovati tudi izven šole, zlasti v balilah. *
Izredno važni in vplivni so tudi občinski zdravniki. Zdravnik je po duhovniku najboljši propagendist, ker ima priliko, da zahaja v vse hiše in se oglaša njegova vplivna beseda v trenutku nadloge. Treba je torej tudi v novih pokrajinah poskrbeti za dobre zdravnike, ki bodo obenem s telesom zdravili tudi dušo bolnika.
Na cerkvenem polju smo zelo zaostali. Duhovnik med prebivalstvom novih pokrajin zmore vse, ne samo zato, ker je prebivalstvo zeio katoliško, temveč tudi zato, ker so duhovniki skoraj povsod predsedniki brezštevilnih kmetskih denarnih zavodov in proizvajalnih zadrug, razstresenih po vaseh. Dejstvo pa      4a to vsi duhov-
nik? brez razlike drugojezičniki in da se ne misli na to, da bi se ustanovilo vzgoje-vališče mladih duhovnikov, ki bi znali in hotela vzbujati v duši prebivastva ne samo ljubezen do Boga. temveč tudi do italijanske domovine. Ta točka je morda nai-kočljivejša v vsem našem položa.ui.
Vlada je ustanovila v svoji dalekovidnosti veliko Število dijaških ustanov v raznih zavodih, kjer se sprejemajo v italijansko vzgojo In pouk oni mladeniči, ki so tfb privabljile olajšave, katere so dobivali na srednjih šolah na oni strani meje. Uspeh je bil popoln, kajti zdi se, da si sedaj samo še kak bogat gospod dovoljuje luksus, da svoje sinove pošlje v šole izven kraljevine.
Toda pojavlja se drugo vprašanje. Z naših vseučilišč že prihaja mnogo drugo-jezičnih mladeničev, ki ostajajo v svojem domačem kraju. Ti so ali zvesti svoji vzgoji in jih v tem slučaju drugorodno prebivalstvo smafcra za verolomce teT gleda po strani; ali pa niso in si jc tako Italija vzgojila zelo nevarne goste.
Bilo bi zato koristno, če bi se tem mladeničem dala možnost, da bi vstopili v vrste državnih funkcionarjev, kjer bi, daleč od svojega rodnega kraja, gotovo služili zvesto In z ljubeznijo.
Edino na ta način bi se anektirane pokrajine mogle osvoboditi eventualnih ire-dentističnih propazandistov.
Gorica leži tamkaj, kjer se stekata dve veliki dolini, soška in vipavska, v katerih prebivajo izključno drugojezičniki. Gorica Je njihovo ffhrvno mesto, Gorica je njihovo duševno gospodarsko in upravno središče. Oko Rima mora torej biti uprto v Gorico, da opazuje na licu mesta pojave in gibanje prebivalstva ob vzhodni meji fen da more osrednji vladi nasvetovati ukrepe in sredstva, ki jih ie treba v korist domovine.
Toda to opazovalnico ne more tvoriti sama prefektura, dobro opremljena s pod-reienimi uradi; treba je, da vsevkupno italijansko prebivalstvo, ki vidi in čuti. kar se ne more videti in čutiti v javnih uradih, podpira delo odgovornih Činiteliev. saj odgovornost m dolžnost, kar se tiče obrambe nedotakljivosti domovine, pripadeta vsemu narodu.
Tako ima Gorica, ki je bila v vojni tako silno zaželjem* cilj vse oborožene vojske, danes zelo važno nalogo, ki zanima ves narod, kateri ji ie povrnil svobodo.
Najmodernejše damske plašče
srednjih in najfinejših kvalitet, s kožuho-vino ali brez, -*d Din 350 do 900
dekliške plaščke
vseh velikosti, od 2 let naprej, nudi:
F. in L Goričar, Sv. Petra c- 29.
Oglejte si razstavo v izložbi!
123*L
20 letnica podbenepa odseka Sokola L v Ljubljani
Godb sni odsek Sokola L v Ljubiani priredi v proslavo svoje 201etnice SOKOLSKI VEČER na Taboru. — Poleg koncertnega programa so na programu razne izvrstne komične točke, ki jih izvajejo prfamani ljubljanski komiki. Po vsporedu prosta za* bava s plesom. KarabetsJazzsban. — Zače* tek cb 20 uri Obleka pol. bna. — Prireditev se vriH i»ri pogmjenih mizah. Vstopnina za osebo 10 Dm. — Prijatelji! Pridite r>olnoštp'*:1no. podprite sokolsko jjodbel — Zdrav - '■
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA. (Začetek ob 20. uri.) Sobota, 5.: Dva bregova. Izvirna premijera.
Premijerski abonma. Nedelja, 6.: ob 15. Večni mladenič. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Iz. Ponedeljek, 7.: Hlapec Jernej. C. Torek, 8.: Zaprto.
Sreda, 9.: Vrt Eden. Nastop adč. Slavčeve. Iz. Četrtek, 10.; Dva bregova. D. Petek, 11.: Zaprto.
Sobota, 12.: ob 15. Ukročena trmoglavka. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Iz. OPERA. (Začetek ob pol 20. uri.) Sob., 5.: Rigoletto. Gostuje tenorist g. Vifear
Iz Zagreba. Iz, Znižane cene. Nedelja, 6.: Grofica Marica. Iz. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 7.: Zaprto.
Torek, 8.: Hoffmannove pripovedke. Gostuje g. Josip Križaj iz Zagreba. Debi gdč. Popovićeve. Izv.
Sreda, 9.: Zaprto.
Četrtek, 10.: Faust. Gostuje g. Josip Križaj iz
Zagreba. A. Petek, 11.: Bajadera. Premijera. Premijerski
abonma. Sobota, 12.: Tri oranže. B.
*
.a
Nikola Cvejić koncertira v
Bivši člani naše opere prirede v tekoči sezoni koncerte v Ljubljani; za sijajno uspelim koncertom tenorja Marija Šimenca prihaja bariton Nikola Cvejić in kmalu pride tudi primadona Zdenka Ztkova. Vsi trije so začeli svojo umetniško karijero pri nas in so se povzpeli do najvišjega pevskega ugleda. Zakaj vsi so se vztrajno nadalje učili in popolnjevali.
N i k ol a Cvejić, junaški bariton, je odšel pred dvema letoma iz Ljubljane. Med tem je mnogo delal na kultiviranju svojega glasu ter se je v dveh sezonah učil petja pri slavnem prof. Sam marcu v Milanu. Da je rodil ta študij krasen plod, se je videlo iz njegovih javnih nastopov na opernih odrih v Zagiebu in Beogradu, kjer poje prve in največje operne partije z uprav velikanskimi uspehi Zagrebški listi vedno iznova naglašajo, da ie Cvejić med prvimi ljubljenci občinstva. -
»Riječ« piše o »zlatu in sijajuc njegovega mojstrskega glasu; »Novosti«, »Večer« in »Obzor« opozarjajo na »lepoto, silo, magnetično« t, sonorno višino in krasne nižine« njegovega organa. Istotako so za Cvejića navdušeni beograjski kritiki. »Politika« hvali »zdrav njegov glas, poln svežine in metalnega sijaja« odlično Izjednačen v vseh legah«. »Novosti« pišejo, da ima »odličen, prijetno zabarvam glasovni materijal, pobi, okrogel in sonoren v globokem in srednjem registru s podrobnimi višinami«. — »Novi Život« je pisal: »Bili smo nenavadno srečni, da slišimo g. Cvejića, ki je prvorazreden pevec. Njegov glas, njegove pevske sposobnosti, njegovo fraziranje, lahkota nadkriljujejo vse, kar smo do sedaj slišali v Beogradu. On je umetnik, čegar glas osvaja s kvaliteto, močjo, ki vas objema vsega, ne da bi se vsiljeval«. — »Pravda< pa je pisala o Cvejičevem Amonasru v »Aidi«: »Kar je podal Cvejić kot Amonasro, zlasti v sceni na Nilu, ni uspelo še nikomur tako sijajno na naši sceni. To nam daje pravico, da ga ne čujemo več kot gosta, nego kot rednega člana beograjske opere«.
Tako govore o umetniku Cvejiču vse zagrebške in beograjske ocene.
Dne 7. t. m., t. j. v ponedeljek, priredi g. Cvejić v dvorani Filharmonije (kino Glasbene Matice) v Ljubljani svoj prvi koncert na svoji koncertni turneji po Jugoslaviji. V Ljubljani je začel svojo operno karijero, zato začenja tu tudi svojo kon-tertno turnejo. Obeta se nam prvovrsten umetniški užitek, zato ne dvomimo, da bo poset odličen.
Mestno gledališče v Celju
O Vseh svetih nam servirajo že menda od pamtiveka »Mlinarja in njegovo hčere. Temu pravijo »tradicija«. Gledališče bodi ta večer v harmonični celoti z žalnim obiležjem teh dni. Dobro! Tudi v Ljubljani se ozirajo na vse to in igrajo ta dan — Hamleta, ki je baje tudi žalostna stvar, a menda umetnina, kar »Mlinar« ni. Razlika med gledalil-ko publiko celjsko in ljubljansko pa menda" tudi ni tolika kakor med >Hamletom< in »Mlinarjem«.
Pred napol prazno hišo so predvajali dramo z nekaterimi nedostatki še dokaj srečno. Bratina kot inscenator se je zopet postavil. Samo scena na pokopališču bi bila lahko še efektnejša. Ker je Bratina insceni-ral, režiral in igral dosti veliko vlogo Čr-nota, je trpela spet režija, njegov Crnot pa je bil brezhiben. Črnotova hči (Zabkarjeva^ je bila igri primerno solzava, za prvi večji nastop pa prepričevalna. Konrad g. Segule me je iznenadil. Na tej vlopri ga je polomil že marsikdo, šegula je bil iskren in topel Njeeova mati (Kranjčeva) pa je bila preveč meščanska vdova v zunanjosti in še bolj v govoru. Županja (Kavčičeva) je bila dobra, ravno tako oštir g. Cepin. Na jeljskem odru brez njega še nisem videl oštarije. Njegova žena (Lovrečeva) je bila za spoznanje preveč afektirana. Grobar (Zabkar) je bil^dober v igri, a manj posrečen na zunaj, župnik (Bele) nekoliko preveč patetičen. >Duhovi« niso izpolnili svojega poslanstva. — D. G.
Jngoslovenska gla«t>a. Praški »Listy Hudebne Matice« so izdali posebno številko z naslovom >Tempo«, ki obseza izključno študije o jugoslovenski glasbi. Napisali so jih dr. Milojevič za Srbe, dr. Sirola za Hrvate in Anton Lajovic za Slovence. — Jugoslovenski glasbeni festival priredi Češka filharmonija dne 4., 5. in 6. t. m. Pragi. Dne 4. t. m. je predaval dr. B. Sirola na konservatoriju o jugoslovenski glasbi, dne 5. tm. je v Mozar-teju komorni koncert z jugoslovenskim vzpo-redom. Za Slovence je na programu L. M. Škerjanc. Dne 6. t. m. pa dirijira Niko Stri-lof, kapelnik pri slovenski operi v Ljubljani, v Smetanovi dvorani 4. koncert. Program je vseakoa jugoslovanski; as Slovenca   so pri-
spevali orkestralne točke £. Adamič, A. Lajovic in L M. Skrtanc. O uspehu bomo poročali.
Maša Slavčeva
nt
2>e zgodaj je vzljubila gl^daUj&Ss -«j
že kot deklica zahajala vanj s svojo majko igralko Nachtigall-Slavčevo. 2e tedaj je bil teater kos njenega življenja. Ko je dora-ščala, se je vedno bolj vzbujalo v njej hrepenenje, ki jo je gnalo na oder. Zkto so imeli tudi v šoli z njo velike križe in težave. Šolske suhoparnosti jo niso mogle ogreti. Ker so tedaj ustanovili dramatično Solo v Ljubljani, je vstopila v njo in nastopala v manjših vlogah. 2e po enoletnem učenju je bila angažirana v naši drami. Njen učitelj je bil režiser prof. O. Šest.
Zelja po spopolnitvi jo je privedla na Dunaj in bila je med ono srečno tretjino kandidatov, ki so bili sprejeti na državno akademijo. Prvo leto je študirala pod vodstvom prof. Bara, direktorja Raimundovega gledališča, drugo leto pa pri prof. Schul-bauerju, bivšem režiserju Burgtheatra. Pri številnih produkcijah akademije je nastopala z uspehom in odobravanjem kritike. Zanjo so se zanimali tudi agenti tujih gledališč, toda želela si je v domovino, da posveti svoje mlade moči gledališki umetnosti na domačem odru.
V sredo, dne 9. t. m., bo Maša Slavčeva gostovala v komediji »Vrt Eden«. Želimo ji kar največ uspeha ob tej priliki. REPERTOAR
Nedelja, 6.:   ob 15. >Snegulčica«. Otroška predstava.
Nedelja, 6.: ob 20. »Čardaška kneginja«. Kuponi.
Mariborski gledališki abanenti se vljudno naprošajo, da vplačajo novemberski obrok najdlje do 10. t. m. — V nedeljo začenja mariborsko gledališče s popoldanskimi prestavami. Ako se bodo obnesle, se bodo vršile zanaprej redno.
Odgovor na kritiko. Prejeli smo: V kritiki »Zborov« (>Slov. Narod« št. 248) mi, gospod —č, podtikate besede, >da je treba napraviti kritike neškodljive t, in si poleg tega dovoljujete o meni par neokusnih opazk. Ugotavljam predvsem, da i nkr i miniranih besed nisem izustil, pač pa da sem na sestanku pevovodij in predsednikov J. P. Z. ugotovil, da je kritika včasih krivična in neobjektivna in da je taka kritika škodljiva, ker vpliva deprimirujoče in demoralizujoče na zbor. Objektivne in dobrohotne kritike, ki nima namena ružiti, ampak zidati, se nisem nikoli branil. Moje besede so veljale to-
rej la am kritiki, ki meni, da nastopaj*: sbori le nji na ljubo in da sme poljubno, kakor pač veje veter, ozmerjati in v nič derati pevce, ki so teden za tednom žrtvovali Bvoje proste ure slovenskemu petju. Ali za stopate Vi menda stališče, da se pevec tudi v takem slučaju ne sme braniti i u da m on, vsako požreti? Jaz nisem tega mnenja io prepričan sem* da imam za seboj vse pave* občutljive in neobčutljive. Kar *e pa znanja tiče, sem mnenja, da jo tudi najbolj učen) kritik lahko »zaiura«, kakor dokazuje n. pr slučaj g. K., ki je iele po triumfu v F. «1 izsilil splošno priznanje tudi \ Ljubljani Sicer p*^ se vsa zadeva vrti okoli kriTičn« kritike. Čemu lorej vse razburjenje? — I).
Oejičev koneert. Opozarjamo na pon deljkov koncert opernega baritouista NikoU Cvejlča iz Zagreba, na katerem sodeluje tu di koncertni pianist Peter DumiČić. Na sporedu je cela vrsta skladb — samospevov jugoslovenske literature, kakor tudi arij U raznih svetovnih, Ljubljani tudi nepoznanih avtorjev. Izmed klavirskih skladateljev sta zastopana Liszt in Chopin. Predprodaja vstop nic v Matični knjigarni.
Koneert komornega kvarteta Z1KE. V četrtek zvečer so se z dunajskim brzovlakom pripeljali v Ljubljano Člani komornega kvarteta Zika, to je brata Rihard in Ladislav Zi-ka ter Berger in Cerny. Ker pa je bila Glas-bani Matici kot prirediteljici tega koncerta iz krogov stalnih koncertnih obiskovalcev izražena želja, naj se koncert od petka preloži na poznejSi datum, je Glasbena Matica s ptitrdilom članov kvarteta koncert prestavila na četrtek, 17. t. m Kupljene vstopnice veljajo za ta večer.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 6. t. m. ob 15. uri se uprizori v drami komedija >Večni mladenič* z režiserjem Danilom v naslovni vlogi. Zvečer pa se poje v operi Kalmanova opereta >Grofica Marica« v običajni zasedbi. Obe predstavi sta ljudski in veljajo za nje znižane dramske odnosno operne cene.
G. Josip Križaj v Ljubljani. Odlični slovenski basist g. Josip Križaj, bivši član Narodnega gledališča v Zagrebu, poštuje prihodnji teden v ljubljanski operi. Za svoje gostovanje si je izbral dvoje najboljših partij, in sicer Mefista v Faustu in štiri basovske partije v Offenbachovih -HofTmmnovih pri-povedkah«.
Debi srd«". Popovićeve v ljubljanski operi. V torek 8. t. m. nastopi prvikrat na opernem odru gdč Popovičeva iz znane ljubljanske rodbine. Glasbeno izobrazbo je uživala na konservatoriju v Ljubljani in pa pri mojstru Betett«. Nastopila bo v Offenbachi-vih pripovedkah t.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Trgovina z dekleti v Beogradu. — V lepi beograjski plesalki so odkrili madžarsko grofico, ki je osumljena umora svojega moža. — Od gosli in harmonike do noža.
V Beogradu so aretirali nekega Jo* vana Tomaša in njegovo ljubico Mari* jo Mikičevo, s katero je Tomaš vzdr* zeval v Novem Sadu javno hišo in kup, čeval z dekleti.
Tomaš je star komaj 30 let in je na videz zelo eleganten, Mariji je pa 27 let in je tudi lepe zunanjosti.
Pri zaslišanju so dognali senzacijo-nalne stvari. Jovan Tomaš je hotel do* biti za svojo javno hišo lepa mlada de* kleta, željna sveta in uživanja. Neki trgovski pomočnik štefanovič mu je pomagal loviti take ptičice v Beogradu. Dekletom je obljubljal angažmaje za gledališče, film in balet. Res mu jih je šlo na limanice cela vrsta, med njimi tudi hčerke bogatih dodbin. Baje je med žrtvami tudi neka Slovenka, doma iz okolice Bleda.
Tomaš je deklicam obetal odlična in dobro plačana mesta in jih vabil, naj ostanejo v njegovem «penzijonu», dokler se vse ne uredi. Med tem jih je s pomočjo razuzdanih moških uvajal v njihov novi poklic. Nekatere so misli* le, da «spada to zraven« in so se prila* godile, druge so revoltirale, a Tomaš jih je znal kmalu ukrotiti. Delal je s tem seveda mastne kupčije in tudi od* dajal dekleta raznim gospodom «v na* jem». Ko so se ti stalni «klijenti» na* veličali svojih prijateljic, jih je To-maš spravil v svojo javno hišo v Novi Sad, zalagal pa ž njimi tudi druge «in-stitute« v Vojvodini.
V zvezi z aretacijo Tomaša in nje* gove ljubice je policija aretirala okoli 50 oseb, deloma prostitutk, deloma kli* jentov, ki so pomagali Tomašu pri* pravi j ari dekleta na njihovo karijero.
*
V Beogradu je nenadoma izginila neka artistka Lya Fereči, ki je nasto* pala v nekem beograjskem varijeteju. To je povzročilo v mestu veliko senza* cijo, ker je bila artistka publiki dobro znana in priljubljena.
Mlada Lya je prišla nedavno v B.yo? grad. Čeprav lepa plesalka in splošno oboževana, je živela precej solidno in se ni silila v javnost. Včeraj je stopil v njeno stanovanje policijski agent, da jo odvede na stražnico. Beograjska po* licija je namreč ^obila od madžarskih oblasti obvestilo, da je artistka v res* niči grofica Ana K., ki je osumljena, da je zastrupila svojega 451etnega mo* ža, madžarskega grofa K. Policijski agent pa ni več našel lepe plesalke v stanovanju. Gospodinja mu je pove* dala, da je Lya zjutraj odpotovala ne* znano kam.
Grofa K. so nedavno našli mrtvega v njegovem kabinetu. Obductrali so ga in dognali, da je bil zastruljen. Sum je padel kmalu na niegovo ženo, mlado grofico Ano, ki je kmalu po smrti iz* ginila. Po dolgem iskanju so odkrili, da nastopa grofica v nekem beograj* skem varijeteju in so o tem obvestili naše oblasti, ki sedaj zasledujejo lažno artistko, umora osumljeno grofico.
*
Nekega dne sta se dolgočasila v svojem stanovanju na Trešnjevki v Zagrebu Fran Blakšič in njegov stn Oiure. V tem delu mesta ni zabav, ne kina, ne bara, kjer se zvijajo lepe plesalke. Zato
sta vzela oče in sin gosli in svirala in prepevala. Naenkrat je nekdo moćno potrkal na vrata V sobo sta vstopila znanca delavec Leopold Kadivnik in krojaški pomočnik Kekar. Oba sta bila že precej pijana, a kljub temu se je zabava sprva lepo nadaljevala. Rekar ie sviraJ na ustne harmonike, ki pa se jih je kmalu naveličal. To pa ni bilo v$e€ njegovemu drugu Kadivniku, ki je zahteval, naj mu igra Blakšić na gosli. Ta je res zasviral nekaj pesmi, a se je tudi kitnalu naveličal in gosli odložil, čci, da ni njegova hiša gostilna. To je Ka-divnika rnočno raztogotilo. Mesto pesmi so začele odmevati psovke in kmalu so jim sledile pesti. Med pretepom je mladi Gjuro Blakšić nenadoma začutil ubod v levo pest. Zaboden je bil kmalu nato tudi negov oče. Ko sta Kadiv-nik in Rekar zagledala kri, sta zbežala, stražnik ju ie pa na ulici ustavil in prijel.
Med potjo na stražnico je Kadivnik poizkušal zbežati, a so ga ulovili in kljub njegovemu otepanju spravili na policijo, kamor so kimalu za njim pripeljali tudi Rekarja. Kdo je otepal z nožem, niso mogli dognati, ker ve oba izgovarjata, da sta bila pd.inna in se ne spominjata ničesar.
Nesrečni Možukin
Sloviti parišk* filmski zvezdnik ivan Možukin se je mudil pred dnevi v Budimpešti, kjer je povzročil med temperamentnimi Madžarkami celo vrsto srčnih katastrof. Največjo pozornost vzbuja afera znanega budimpeštanskega gledališkega umetnika, ki je vložil radi Možukina tožbo na ločitev zakona proti svoji mladi in lepi ženi.
Možukin je nastopal v nek»em bu-dimpeštanskem varijeteju in je zavoje-val srca neštetih mladih in starih Bu-dimpeštank. Vsak večer ga je poslušala in občudovala tudi sanjava ženka nekega gledališkega igralca. Zaljubila se je do ušes v popularnega filmskega mo-gočnika in je neprestano poskušala, kako bi se ž nim seznanila tudi osebno. Možukin pa je na take stvari že vajen in se je obdal v Budimpešti s pravcato telesno stražo, ki ni pustila k njemu nikogar. Ljubezen pa je iznajdljiva in tako se je tndi mladi Madžarki naposled le posrečilo, da je obrnila nase Možuki-novo pozernost.
Dobri prijatelji, ki navadno bolj skrbno Čuvajo nad moralo tujih soprog, ka-ktor soprogi sami, so mogli že naslednji dan sporočiti gledališkemu igralcu, da bo njegova žena spremljala Možukina na Dunaj. Na skrivaj je igralec odšel na kolodvor k vlaku, s katerim je imel odpotovali Možukin. Res je videl, da se je v istem kupeju peljala tudi njegova žena. Šel je za njima na Dunaj in ju zasledoval tudi tam, ko pa se je naslednjega dne vrnil v Budimpešto, je biJa njegova prva pot k advokatu, kateremu je naročil, naj vloži tožbo na ločitev zakona.
Daroite za spomenik kralju Petra Osvoboditelju!
Dnevne vesti.
Ljubljani, dne 5. novembra 1927.
— Dinarski dan. Za trpeče brate se vrši <v Aedeljo 13. t. m. »-dinarski dan«. Dogodki zadttgfe mesecev so bolestno odjeknili v srcu našega naroda in za ponovno spomnili na dolžnosti krvnega sorodstva do onih, po katerih neusmiljeno žvižga bič nekulturnega sov raga.. Kdor na ta dan ne žrtvuje vsaj en dinar za svoje brate, ne mo-c-s imeti mirne vesti in ni vreden -svobode, ki jo uživa. — Jugoslov. Matica.
_Kralj v Osjek«. V četrtek zvečer je
kralj Aleksander s svojim spremstvom na potu na državno posestvo Belje, kjer se vrši <ianes velik dvorski lov na jelene in djvie prašiče, prispel v Osjek. Na kolodvora so fcrailia pozdravili divizijski poveljnik, bivSi dvorni maršal Damjanovič fin oficirski sbor garnizlje. Kralj je prenočeval v vagonu in ga je ponoči precej zeblo. Včeraj zjutraj se je kralj odpeljal v Belje.
— Imenovanje guvernerja Narodne banke. Za 15. t. m. je sklicana plenarna seja upravnega odbora Narodne banke, na kater! bodo delegati Amirik Radovič, Ignac BarSoni, Vojislav Šola in Gjorgje Radojlo-vič poročali o intervenciji pri vladi glede Imenovanja novega guvernerja Narodne banke. Kakor znano, se vlada vztraino upira imenovanju kandidata, ki ga je postavila večina delničarjev.
— Direktna zveza Monako v o - Sušak. Železniška uprava je sedaj spremenila vozni red in smer direktnega vlaka, ki je vozil med Monakovom in Sušakom. Do 1. novembra je ta vlak vozil preko Ljubljane in Karlovca na Sušak, sedaj pa vozi preko LJubljane, Zidanega mosta in Zagreba.
— Higijena na gimnazijah. Prosvetno ministrstvo je odločilo, da se ima pouk o higijeni na gimnazijah uvrstiti med redne učne predmete. Ta pouk se ima odslej vršiti na vseh srednjih in strokovnih šolah kot obvezen predmet od 5. razreda dalje. Ta ckkedba prosvetnega ministrstva je bila storjena na predlog ministrstva za narodno zdravje. Predavanja o higijeni bodo imeli državni zdravniki.
—. Prepovedani listi. Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjanje raznih listov in koledarjev, ki jih izdaja makedonski komitet. Teh listov je okoli 12; prepovedane so tudi »Munchner Neueste Nachrichten«, ker so zadnji čas napadale našo kraljevino Tadi makedonskega problema in so prinašale od makedonskega komteja inspirirane članke. Končno se je notranje ministrstvo odločilo, da je prepovedalo ra-zširjenje težaškega »H Piccolo«, njegovo večerno izdajo »II Piccolo dela Sera« in njegovo zadnjo izdajo »Le ulti-me Notizie«. »Piccolo« je zadnji čas prinašal razne iredentistične članke, nanašajoče se na Dalmacijo.
— Japonski poslanik v Zagrebu. Včeraj je dospel v Zagreb japonski poslanik iz Rima grof Vk>whin. Poslanik potuje po Balkanu. Včeraj je po kratkem odmoru odpotoval na Dunaj, a se v nekaj dneh vrne v Jugoslavijo. Posetil bo Beograd, Bukarešto. Sofijo. Atene in Carigrad.
— Moža je hotela sežgati. Našim oblastim v SuboLici so madžarskeske oblasti naznanile, da je v Jugoslavijo pobegnila neka Marija Elpal, ki je polila spečega moža z bencinom in ga zažgala. Elpal se je prebudil, ko je bila že vsa -postelja v plamenu Skočil je skozi okno na dvorišče in se oprostil goreče obleke ter naznanil svojo Ženo policiji. Ugotovili so, da je soproga prodala vse svoje dragocenosti in nato PO svojem zločinskem dejanju zbežala v našo državo. Naše oblasti so uvedle strogo preiskavo.
_ Krvav pretep med bratoma. V Zagrebu je na policjski urad v Petrinjski ulici pripeljal te dni Izvošček mesarja Stjepana Cezorja z okrvavljeno glavo. Izpovedal je, da je vozil iz*šestin v mesto in moral na ulici ustaviti voz, da popravi vajeti. Tedaj je privozil nasproti mesarjev brat Gjuro. Ta je nahrulil Stjepana, naj se mu ogne, ker ne more v jarek radi njega. Stjepan je bil iznenađen in je odgovoril, naj malo počaka. Tedaj ie Gjuro besen skočil z voza in udaril brata po glavi, da je bil tako ves oblet s krvjo. Gjuro se je nato zopet vse-del na voz in je pognal konje. Neki Vurh-manič ie našel Stjepana nezavestnega na cesti. Pozval je izvoščka in se odpeljal z ranjencem na policijsko stražnico. Cezorja so odpravili v bolnico, surovga njegovega brata so pa oddali sodišču.
— Avtobusi v Karlovcu. V Karlovcu so uvedli lokalni avtobusni promet. Avtobusi bodo vozili v smeri Dubovac - Holetič in tako vezali dele mestne periferije.
— Rekord predavanj. Učitelj in delegat ministrstva za narodno zdravje Nikola Gju-rić je od leta 1919. do 1926. prepotoval večino južnih ks^jev ter ob tej priliki imel v šolah in pri kulturnih društvih 2000 predavanj proti a'koholizrrni in o narodni higijeni. Predaval je tudi vojakom po vojašnicah.
— Skrlatinka v Beogradu. Mestni iizikat beograjske občine je objavil sedaj daljše poročilo o zdravstvenem stanju prestolnice Beograda ter navaja med drugim, da je bilo v mesecu oktobru t. L prijavljenih 36 sluča- . jev škrlatinke. Od teh ie bil eden smrten. Poročilo obenem omenja, da beograjsko prebivalstvo dostikrat prikriva slučaje škrlatinke in da ne upošteva sanitarnih odredb fizikata glede cepljenja proti škrlatiuki.
_ Samomor podporočnika. V Plevlju je
izvršil pred dnevi samomor podporočnik Vojislav Travay, doma iz Sarajeva, ker je padel pri izpitu, ki bi ga moral položiti v svrho napredovanja.
— Francoski dijaki v Hercegovini. Dne 3. t m. je došla v Mostar skupina pariških dijakov prava. Ogledali so si mesto, nato pa napravili rrlet do vrela Bosne. Iz Mo-starja so odpotovali v Sarajevo.
— Rodovitna mati. Pred tedni je rodila v Splitu,, kakor smo že poročali, krepka Dalmatinka 4 deklice, 3. t. m. pa je porodila v se*u FiHpJakov neka mati tri brhke si-
nove. Porod se je vršil z zdravniško po-nvočjo. Ostalo ie vse pri življenju in zdravju.
— Veliko senzacijo v Splitu je vzbudila od merodajne strani potrjena vest, da prideta skupno ta mesec v Dalmacijo gg. Sve-tozuT Pribičevič in Stjepan Radić. V Splitu se bo vršil velik javen shod obeh strank. Oba šefa strank odideta potem po dalmatinskem primorju in v Zagorje, kjer bosta skupno priredila več shodov, na katerih se bo manifestiralo za sodelovanje SDS in HSS.
— Podružnica Jugoslov. šumarskega udruženja v Ljubljani posreduje brezplačno gospodarske službe ter vabi gg. delodajalce — gozdne veleposestnike — naj blagovolijo prijaviti eventualna prosta službena mesta tej podružnici.
— Glasbena Matica v Ptuju. Koncert kvarteta »Zika« se vrši v sredo dne 9. novembra v dvorani Glasbene Matice. Na sporedu so zastopani: Schumann, Škerjanc in Dvorak. Predprodaja vstopnic v glavni trafiki.
Uljudno naznanjam cenj. odjemalcem, 'da sem preselil svojo
TAPETNIŠKO DELAVNICO
z Rimske ceste št. 21
na Sv Petra cesto št 5, dvorišče, v Ljubljani.
Pri tej priliki se še nadalje priporočam za izvršitev vseh v mojo stroko spadajočih del. P. n. odjemalce bom, kakor do sedaj, tu4i v bodoče vselej najboljše in najtočneje po« stregel. Z odličnim spoštovanjem
JOSIP SLUGA, tapetnih.
— Kronski vpokojenec nam piše: Tudi ta mesec še nismo bili »prevedeni« v dinarske. Zdaj se izgovarjajo* da so vse naše penzijske dekrete-poslali v Beograd. Bomo videli, kak izgovor najdejo prihodnji mesec, ker gotovo zopet ne bo »dinarčkov«. Izgubili smo vero in upanje v te naše oblasti!
— Denarna pisma za Grčijo. Pošta Djev-djelija je vrnila neki naši pošti vrednostno pismo, označeno z vrednostjo 3000 Din, češ da so v Grčiji dovoljena vrednostna pisma samo do 1000 Din. Ker je to postopanje proti ministrski naredbi št. 31.639, se je poštno ravnateljstvo ljubljansko obrnilo za pojasnilo na ministrstvo. Ministrstvo je zdaj odločilo, da velja tudi za Grčijo zgoraj omenjena naredba, ker 3000 Din ne dosega višine vrednosti 10.000 drahem, ki je določena za to državo.
— Kamnik. G. Ante Pintar ie svojo gostilno na Glavnem trgu št. 23 znatno povečal in prenovil ter ji je dal naslov »Gostilna grajski dvor«, ker je bil tamkaj nekdaj mestni dvorec graščakov Starega grada.
— Za Jugoslovensko Matico. V počašče-nje spomina pokojne matere je daroval g. Makso Hrovatln, tiskarnar v Lhrbljani, 500 dinarjev. V počaščen je spomina pokojnih sorodnikov je daroval Jugoslovenski Matici g. Stanko Brinšek v Ljubljani, Dolenjska cesta 16, znesek 100 Din. Iskrena hvala!
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sprejela mesca oktobra t. 1. sledeče prispevke: I. Podružnice: št. Pavel pri Preboldu ž. Din 674; Celje m. Din 1269.50; Celje ž. Din 3396.30; Ormož m. Din 1000; Trbovlje ž. Din 769.30; Kapla Din 346.50; Konjice Din 300; Št. Vid - Gro-belno Din 2000; Ormož ž. Din 150; Krško ž. Din 342; Slovenigradec Din 300; skupaj Din 10.547.60. — II. N a b i r a 1 n i k i: V. Vončina, Ljubljana, iz nabiralnikov, Din 219.15. — III. Obrambni sklad: Josi-pina Blumauer, LJubljana, Din 100. — IV. Andrej Senekovičev sklad: Po-družnica Rogaška Slatina Din 2859.50; Lina Koprivškova, Maribor, Din 100; skupaj Din 2959.50. — V. Razni prispevki: Josip Potočnik, Ljubljana, Din 25; Prva hrvatska štedionica, Ljubljana, Din 250; Neimenovan, Ljubljana, pokrovi tel jnino, Din IGO; Helena Bavdek, Ljubljana, Din 100; rodbina Hafner in dr. Rožič, Ljubljana, po-kroviteljnino ,Din 500; skupaj Din 975. — Vsota vseh prejemkov: Din 14.801.25.
OBLAČILA Me J. Maček
LJUBLJANA, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
Iz Ljubljane
—lj Krajevna organizacija SDS v Mostah pri Ljubljani priredi v nedeljo 6, t. m. v gostilni Štor v Vodmatu pri Ljubljani zabavni večer s plesom brez vstopnine. Istotam v soboto 5. t. m. ob 20. uri zvečer sestanek prireditvenega odseka.
—lj Društvo konservatoristov Glasbene Matice v Ljubljani vabi k predavanju o vi-bratu na goslih. Predavanje bo v ponedeljek 7. novembra v dvorani iGlasbene Matice.
—lj Klub Primork vabi vse svoje članice in prijateljice kluba na Žalno sejo, ki se bo vršila v ponedeljek dne 7. t. m. v damski sobi kavarne Emona v počastitev spomina blagopokojne ge. Milene Žerja-vove, naše neumorne odbomice. 847n
—lj Predavanje v »Soči« V društvu »Soča« v Ljubljani se vrši danes v soboto 5. t. m. v Ljubljanskem dvoru prvo predavanje v tej sezoni. Ta večer predava irniv. prof. dr. Aleksander Bilimovič o temi: »Agrarni ustroj in agrarna reforma v Jugoslaviji«. Pridite polnoštevimo m točno. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost 850n
—lj Koncert Zdenke Zikove, primadone zagrebške opere, se vrši v ponedeljek 14. novembra v veliki uninski dvorani. Program, ki je velezanimiv, objavimo prihodnjič. Predprodaja vstopnic ie od Jutri naprej v Matični knjigami na Kongresnem trgu.
Restavracija
Ljubljanski dvor
Vsak dan sveže morske ribe. — Najboljša letošnja Portugalka in pristni kraški teran, j — Vsak večer od pol 8. ure naprej igra salonski orkester. — Vstop prost. — Odprto do 1. ure ponoči. Za obisk se priporoča
restavrater Pupovac.
—lj Ruska Matica. V ponedeljek dne 7. t. m. se bo v prostorih ruske akademske menze (šentpeterska vojašnica) vršil sestanek Ruske Matice, na katerem bo univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič predaval o predmetu »Deset let sovjetske vlade«. Začetek ob 20. uri.
—lj Poštni nabiralnik na ljubljanski kolodvorski pošti. Tukaišnji trgovec nam pi- j še: Nedavno sem vrgel zelo važno pismo, naslovljeno v večji kraj ob dolenjski železnici, v nabiralnik ljubljanske kolodvorske pošte- pol ure pred odhodom dolenjskega vlaka. Pismo bi moralo prispeti na izdamo pošto še isti dan v dopoldanskih urah, a je priromalo šele drugi dan. Vprašamo, ali se pisma na ljubljanski kolodvorski pošti pobirajo iz nabirilnika pet minut pred odhodom vsakega vlaka, kakor veleva poštni predpis? Ta primer kaže, da se ne pobirajo. Vsled zamude tega pisma sem imel znatno gmotno škodo.
—4j Nedeljske popoldanske plesne vaje v veliki dvorani Kazine od 4. do 7. ure, ki jih vodi priznani najboljši strokovnjak za moderne plese g. Jenko, so postale za vse plesaželjne Ljubljančane ena najpri-Ijubljenejših plesnih zabav. Vsi začetniki se vabijo že ob 3. uri v svrho teoretičnega pouka. 853n
—lj Danes bo na Taboru veselo, saj priredi godbeni odsek Sokola t svoj družabni večer pri pogrnjenih mizah, kamor vabi vse prijatelje in vse one, ki so se kdaj vrtili ob zvokih njegovega orkestra, število »njih« je gotovo zelo veliko, saj praznuje orkester ob tej priliki svojo 201etnico obstoja. Koncert, komični prizori, nekoliko domače neprisiljene zabave, šaljiv zapor in seveda tudi ples, osobito mnogo valčkov, naj združi danes zvečer vse prijatelje in znance, ki so se mnogokrat zabavali ob zvokih taborskega orkestra. Začetek je ob 8. zvečer, obleka poljubna, vstopnina samo 10 Din. Postregli bomo vsem, prav vsem, kolikor bo v naši "moči, vi vsi pa nas boste podprli v našem nadaljnem delu. Na svidenje prijatelji ! 848n
—ij Veliko izbero volnenih jopic najnovejših bluz, perila, kravat Itd. priporoča cvrdka Ign. Žargi, pri nizki ceni. Ljubljana, sv. Peti a cesta. 118-n
—Ij Privatni detektivski zavod. Rimska cesta št. 9. 2327.
—lj Največjo izbiro bluz, otroških obleke in plaščev nudi ceno Krištoflč-Bučar. 119L r— Ruske emigrante opozarjamo, da se bo vršil v nedeljo v liturgi.i v pravos.avni kapelici parastos za padlimi v svetovni vojni in ubitimi pod boljšev:>kim režimom. Po parastosu opravi svečenik molitev za osvo bojenje ruske države izo^d bol-ševiškjga jarma. Predsednik Zvezo ruskih ,'astnikov general Zoltenko.
Savez trezne mladine. Danes ob 17. v Akad. kolegiju kur? iz alkoholnega vprašanja za nižješolce, ob 18. pa za višješolce.
t — Potovanje po naši solnčni Dalmaciji. Danes ob 14.30 se bo vršilo v prostorih kina Matice filmsko predavanje ZKD o najlepšem delu naše države — o solnčni Dalmaciji. Predavatelj g. prof. E. Pavlic bo opisal na podlagi krasnega filma vso našo rivijero, biser naše Adrije. Jutri, v nedeljo se bo vršila zaradi prepovedi policijske direkcije, le ena sama predstava* in sicer ob 11. uri dopoldne, na kar opozarjamo cenj. občinstvo, ki naj zato poseti v kolikor več-ii meri to predstavo. Mesto prve nedeljske predstave ob 9.30, ki mora zaradi omenjene prepovedi odpasti, se bo ponavljal film še v pondeljek ob 14.30, nakar opozarjamo zlasti šolska vodstva, ki imajo pri tej predstavi glede na poučno snov še posebne olajšave in znižane cene.
a,— Valček je bil nekdaj najpriljubljenejši ples najširših krogov. Ali še veste, kako lepo ie bilo na prvem valčkovem večeru na Taboru? Oodbeni odsek Sokola I. vas vabi na svojo prireditev v soboto, jutri ob 20. uri na Tabor, da poslušate njegov koncert Toda potem se bodete nasmejali in napiesali valčkov, da bodete gotovo vsi prav zadovoljni. Pridite tedaj in uveriM se boste, da bo prav zabavno. 1619
—lj Privatna plesna šola _ Jenko se nahaia v prvem nadstr. kavarne »Emona«. Pouk za posameznike in družbe. Gospode začetnike poučuje poklicna plesalka — asi-sten tinja g. Jenka. Informacije vsak dan od
10. dO 22. UTC. 855n —IJ Razne tatvine. Čevljar Anton Šolar, stanujoč v Tomšičevi ulici. Ie prijavil policiji, da je preteklo noč neznan tat vlomil v njegov kurnik ki mu ukradel 3 granaste kokoši v vrednosti 300 Din. — Alojziju Ba-šinu je bik) v gostilni Meze na Krakovskem nasipu ukradeno moško kolo, vredno 900 Din. — Zasebnica Marija Baš je prijavila, da je nedavno izročila služkinji Antoniji Z. več predmetov v shrambo, toda služkinja se sedaj izgovarja, da omenjenih predmetov ni nikoli sprejela. Uvedena ie bila preiskava.
—lj Namesto cvetja umrli ge. Mileni dr. 2erjavovi sta darovala Janko in Pavla Drol 100 Din za Turkov sklad (Sokol I.).
—Ij Intrige v gledališču. Med moškim članstvom obeh gledališč je izbruhnilo veliko ogorčenje, ker ne morejo o pravem času dobiti v trafiki Sever, šelenburgova ulica, izbornih angleških pip »Orlik«, s katerimi bi kadili pravkar došlo novost »Amerikanac Članstvo in ga. Sever jeva pa upajo, da se spor obojestransko ublaži.
—^Ij Popadljiv pes. V Kolodvorski ulici je v Četrtek popadel pes gostllničarke Ivane Mikuš upravnika tovarne ogledal Jako- i
ba Glglarja in mu raztrgal plašč. Povzročena škoda znaša 300 Din.
—Ij Večerni plesni tečaj g. Jenka. Vsako sredo, pričenši z 9. novembrom, se bojo vršile \ levi dvorani hotela Union družabne plefl ttc pod vodstvom plesnega mojstra^^^ffika, ki bo nudil začetnikom kot spretnejšim temeljiti pouk v vseh letošnjih plesih. 854n
—lj Dva poskusen a vloma. V noči od 3. na 4. tm. je poskušal neznan svedrovec svojo srečo pri podjetju »Tea Import«. Skušal je z vetrihom odpreti vrata pisarne, vendaT se mu je pa orodje zlomilo in odšel je, ne da bi napravil kako škodo. — V EinspieleTJevi ulici je skušal preteklo noč nekdo vlomiti v lokal Marije Tomšič. Vlom se ni posrečil. Vlomilec je napravil okoli 30 Din škode.
—lj 6% obligacijsko posojilo mestne občine ljubljanske za zgradbo stanovanjskih his so podpisali. -»Dobrota«, društvo za posmrtno podporo v Ljubljani .Din 30.000; Šimenc Vendelin, poštni uradnik, Din 5000, Neimen ovan Din 10.000, Neimenovan Din 2000, 4 neimenovani a Din 1000 — 4000 Din.
—lj Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride dne 12. novembra na Martinov večer, ki ga priredi pevsko društvo »Krakovo - Trnovo« z bogatim sporedom (tudi s plesom) v hiši g. F. Derende na Aškerčevi cesti, blizu obrtne šole. S52n
—lj Opozarjamo na današnji oglas nanovo otvorjene tvrdke s čevji znamke »The Ideal shoe« v Kolodvorski ulici št. 28.
—Ij Našla se je zlata zapestnica. Dobi se pri Vodniku. Kolodvorska ulica.
—lj Nov damski salon za friziranje. V četrtek 10. novembra bo otvoritev novega salona za damsko friziranje. — Engelbert Franchetti. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. 85ln
— Avto-vožnje po Din 3.50 km prevzema tvrdka Nardin in drug.    Poljanska cesta
štev. 31.
Iz Celja
849n
—c Sprejem hrvatskega društva »KoIo.< v Celju. V nedeljo dne 6. t. m. se pripelje hrvatsko pevsko društvo »Kolo« v Celje z vlakom iz Maribora ob 11.30. Na kolodvoru se vrši oficijilen sprejem in so k istemu društva in korporacije najvljudneje vabljeni. — Popoldne bo ob 3. koncert v veliki dvorani Celjskega doma.
—c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 7. t. m. ob 20. bo predaval univ. prof. v Zagrebu g. dr. Turič o temi: »Kulturna m politična kriza sodobne inteligence«.
—c Pri celjskem okrožnem sodišču se prične četrto porotno zasedanje dne 21. novembra. Popotniki za to zasedanje so bili te dni izžrebani.
—c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in Celjsko okolico bo v torek dne 8. novembra od 8. do 12. dopoldne v ravnateljev! sobi javnega skladišča in prevozne družbe.
—c Gremij trgovcev Celje ima v sredo dne 9. novembra & 19. izredni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma.
—c Iz vlaka ie padla. Te dni je padla SSletna služkinja Ana Spesič Iz Brebrovni-ka pri Ptuju med Celjem in Laškim Iz vlaka. Pri padcu je dobila poškodbe in so jo spravili v bolnico.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna Pri križu na Cankarjevi cesti.
—c Aretiran je bil radi beračenja in po-tepuštva 191etni brezposelni delavec Martin PeTše. Oddan je bil v zapore okrarnega sodišča.
Iz Maribora
—m Konferenca glede obmejnega kolodvora v Mariboru. Dne 8. t. m. se sestaneta v Mariboru jugoslovenska in avstrijska delegacija k posvetovanjem glede zgradbe skupnega obmejnega kolodvora v Mariboru. Kakor znano, je bil že na konferenci letošnje spomladi dosežen načelni sporazum, da se zgradi obmejni kolodvor, ki bo služil za obe državi, na jugoslovenskem ozemlju. Kot najpripravnejši kraj je bil določen Maribor. Sedaj bo konferenca razpravljala o vseh podrobnostih. Naši delegaciji bodo pri-deljeni zastopniki carinskih, železniških, policijskih oblasti in mestne občine. Naša delegacija bo štela okrog 30 članov in odposlancev raznih ministrstev. Otvoritev konference se bo vršila v veliki kazinski dvorani, nato pa bodo izvoljene razne sekcije, ki bodo razpravljale o podrobnostih tega važnega vprašanja. Konferenca bo trajala bržkone deset do štirinajst dni. Zaključna seja se bo zopet vršila v kazinski dvorani, sicer pa bodo seje odsekov v dvorcu oblastne skupščine.
—m Obrtniki in občinske volitve. Kakor smo že poročali, snuje neki odbor posebno
obrtniško kandidamo listo. Včeraj jc ta cd-bor sklical ponovni sestanek v gosti.!. Klanjšek in predlagal ob tej priliki nekatere kandidate. Nosilec Bste naj bi bil krojač Dolček, kot kandidatje pa iungirajo bi\\>i radlčevec g. Upovšek, >ocijalisi Krajc-er ta še nekateri obrtniki. Manjka pa še nrecel kandidatov. V nedeljo se bo baie vršilo še eno zborovanje, na katerem bodo definitivno sklepali o kandidaturi. Mi smo že po-vdarili, da se nam zdi tako cepljenje obrtniških glasov za obrtnike same zelo Škodljivo. Nemški obrtniki gotovo ne bodo glasovali za stanovskega, marveč za politič-no-nacijonalnega kandidata nemške stranke. Zato pomeni ta lista slabitev slovenskih glasov. V ostalem pa kaže praksa v drugih mestih, da take kandidature niso nikdar posrečene in bi bilo zato m$ogo boljše, da zahtevajo obrtniki v eni ali drugi večji stranki primerne svoje zastopnike, ki bodo gotovo lahko več dosegli, kakor pa kak posamezni njihov zastopnik ki bo morebiti prišel v cbčinski svet.
—m Z motornim kolesom v vlak. O veliki sreči lahko govori železniški uradnik So-klic, ki se je včeraj na povratku iz Št. Ilja v Maribor zaletel s svojim motornim kolesom v drveč vlak in odnesel pri tem le lažje poškodbe. V mraku ni zapazil, da so zapornice zaprte. Vozil je s precejšnjo naglico in se zaletel s tako silo v zapornice, da jih le zlomil. On in njegova spremljevalka, ki je sedela na zadnjem sedežu, sta odletela proti tiru, kjer je v tem trenutku privozil vl?k. RutnUa sta v vagon in k sreči odlete'-* tako, da nista prišla pod kolesa, kjer bi našla gotovo in strašno smrt. Kolo je popolnoma razbito, ponesrečenca pa je rešilni oddelek prepeljal v Maribor.
GosMdorctoo
Tržne cene v Ljubljani
Tržni dnevi pričetkom tega meseca »o bili v Ljubljani izredno živahni. Živilski tr&' na Vodnikovem trgu je bil bogato založen t vsemi potrebščinami, zlasti z zelenjavo, sadjem in z gobami. Tudi ribji trg je bil včeraj razmeroma dobro založen. Cene raznih živil so ostale od 15. oktobra dalje popolnoma neizpremenjene.
Od tržnega nadzorstva izdano tržno poročilo ugotavlja sledeče cene:
I. Mesni izdelki: rovojo meso v mesnicah 19 Din, na trgu: T. 19, IT. 15—17, ITT. 9—13 Telečje meso I. 22.50, II. 20, prašičje meso I. 25, II. 20—23, slanina na drobno po kakovosti od 19—26. na debelo 23—24. mast 36 -28, šunka 30—35, prekajeno meso I. 30 — 32.50, II. 2o—27.50, prekajeoa slanina 28— SO, koštrunovo meso 13—14, kozliček 20, konjsko meso I. 8, II. G, sv^že kranjske klobase 35, polprekajene 32—35, suhe 50. Cen-mesu so že dva mesca skorji popolnoma stalne.
II. Perutnina, divjačina in ribe: Perutnine je bilo na trpu zadostno. Cene stalne. Piščanci po velikosti od 10—25 Din kom, kokoš 25—40, petelin 25—30, raca 25—35, ne-pitana gos 70, pitana gos 100, domaČi za j- i 10—25, divji zajec 40—60, poljska jerebica 20. — Karpi 25, Ščuke 27—90. postrvi &\ klini 15, mrene 15.
II. Mlečni izdelki in kruh: Mleko 2.50 ]o 3, surovo maslo 40—44. čajno maslo 50—60, maslo 44, bohinjski sir 35, sirček 10, l iajv» 1.50—1.75, boli kruh 6, črni 5, iženi 5.
IV. Sadje: Tnr je bil z jabolki bogalo založen, dočim primanjkuje hrušk. Jabolka I. 6, II. 5, III 2.50—4.Luksuzne hruške 10, I 6, II. 0, III. 3—4, fige 12, navaden kostanj 4—6, maroni 12, orehi 10, luščeni orehi 3H, suhe ČeŠplje 10—12, suhe hruške 6—8, grozdje 9—14.
V. 3Ilevski izdelki: moka St. 00 5.75, 5t. 0 5.50. it. I. 5.25, št. II. 5, št. 4 4.50, št. 6 4, kaša 6—7, ješprenj 6—10, ješnrenjček 12. koruzna moka 3—4, koruzni zdrob 3—4, pšenični zdrob 7, ajdova moka I. 9. TI. 6—8, ižena moka 4.5/)—5, 1 cent t»eni<*e 845—&55, rži 345—355. proso 270—310, sušena koma nova 250—255, ajda 310—330, fižol ribničnn 430, prepeličar 540, grah 430 do 500, Wa 700—900.
VI. Kurjava: cent premoga 42 Din, kub m trdih drv 150, mehkih drv 75 Din.
VII. Zelen jara in gobe: Cene zelenjavi en v zadnjem času ostale neizpremeniene ter so sledeče: plavnata salata 3—4. ejatfioi 4 —5, endivija 5—6, radič 4—5, pozno zelje 1.50—2, rdeče zelje 4—5, kislo zelje 4. oh-
rott 2, karfiiol 10—15. kolerabe 4—5, kolerabe podzemljice 1 Din, Spinnča 6—7, paradižniki 10, čebula 2.50—4 (prej 3—4), česen 6—7, krompir na debelo 1—1.50, repa 1, kisla repa 3, jurčki 10, korenje 1—2, peter-šilj 2, zelenjava za juho 2, zelena paprika <\
VIII. Mesečni živinski sejem V sredo 2. t. m. se vršeči mesečni živinski sejem je bil izredno živahen. Dosron: 280 konj, 8 žrebet, 105 volov, 87 krav, 22 telet in 162 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 60 konj in 40 žrebet, 39 volov, 55 krav, 20 telet in 150 prašičkov za rejo. Cene živini 6o stalne in so sledeče: voli I. 8.50, II. 8, III. 7, krave debelo 5_0, krave klobasarice 3—4, teleta 12—14 Din žive teže, prašički za rejo po kakovosti in starosti od 200—300 Din komad.
Popolnoma novo S
LOVCI
NEVESTE
novo -—• VBVTC v UUiLlAKl—
MT&CRON
Elitni kino Matica.
Prvič v Ljubljani!
Pat in Patachon
v svoji najnovejši in najbolj uspeh' pu» stolovni veseloigri
Lovca na neveste
(ali kot zeta)
Pat se zaljubi v kuharico. Patahou v ao# barico. a usoda jima je namenila bogate
neveste. — Pat kot šofer, Patachon kot sprevodnik. — Krasni naravni posn etki Dunaia in St. Moritza. — Tekme na san» kah in skijih. — V ostalem zbrana fihn» ska elita kakor: Vilhelm Diegclmann, Eugen NeufeJd, Vera Woronina itd. — Opozarjamo na prekrasne slike v na&h izložbah.
Predstave danes: ob 4.. pol 6., pol 8., 9.
Telefon 2124.
Stran 5
To in ono
Dva pariška prom enadna plašča
Večni ženski problem
Na Danskem si že več let belijo glave z ženskim vprašanjem. Odlična pisateljica Tith Jensenova dokazuje namreč, da so moški v vseh oogledžh slabši od žensk. Jensenova prireja javna predavanja, piše članke in razprave« skratka napenja vse sile. da pregovori ženske, naj se otresejo nedostojnega jarma v obliki moške nadvlade. Jensonova je celo agitirala, naj si ženske ustanove lastno banko, češ, da sre večina denarja skozi ženske roke in da moški nimajo pravice mzoolagati z vsem narodnim premoženjem. Nekaj resnice je na tem, kajti malo ie zakonskih mož* ki bi si upali zatisniti žep pred nežnim bitjem, ki često daleč nad-krifjuje še tako strogega davčnega eksekutorja. Zadnje čase ie zadel zagovornike moškega spola hud udarec, kajti ženske so dokazale, da niti v prekooceanskih poletih nočeio zaostajati za moškimi.
Agitacija pisateljice Jensnove je zelo razburila duhove na Danskem. V tej napeti atmosferi se je vršilo nedavno v Kodanju veliko javno zborovanje, na katerem ie filozof Paul Bahnsen nredaval o razmerju med obema spoloma. Predavateli ie zasnoval svoje predavanje na opazovanjih in izkušnjah, Ki si jih je pridobil tekom 30 let. Bahnsen ženskam ni posebno naklonjen. Prizna sicer, da prekašajo moške glede vonja, zanika pa, da bi bil njihov jeziček kar se tiče okusa boli razvit kakor je moški. Povsod, kjer je treba
i
zadovoljiti gurmane, se vrti v kuhinji kuhar, ne pa kuharica. Vino pokušajo vedno moški, o kakovosti čaja ali kave sodijo moška, ne pa ženske, ki se zadovolje z vsako čorbo, samo da je sladka Ženskam bi presneto slaba predla, če bi jim ne pomagali moški. Moderna Evropa ima kralja mode in ženske ga samo slabo posnemajo. Kar se tiče inteligence žensk, tudi če so samostojne, je treba resnici na ljubo ugotoviti, da zaostaja za moško.
— Ako me zanese usoda v tuje mesto, — je dejal Bahnsen, — vprašam vedno moškega, kam naj se obrnem in kako naj se orijentiram. Ce bi vprašal žensko, bi nikamor ne orišel. Žene so razmeroma dobre učiteljice, ker so zelo potrpežljive in ker je njihova du-ševnost bližja mladini kakor moška. Toda nobena ženska še ni spravila na papir kakega novega vzgojnega sistema. Ženske sploh sovražijo sisteme in gledajo bolj na ljudi, ki po teh sistemih delajo. Redke so ženske, ki bi zaupale zdravniku, pa naj bo še tak strokovnjak, če jim kot moški ne ugaja. Pač pa rade iščejo zdravniške pomoči pri raznih mazačih. samo da so jim kot moški simpatični. Tudi v ljubezni je ženska povsem primitivna. Ce se zaljubi, pride ob vso pamet. Zaljubljena ženska premišljuje noč in dan o ljubezni in neprestano vprašuje moža, zakaj jo ima rad. dočim moškemu SDloh ne pride na misel razmišljati o ljubezni, kajti ljubezen ni stvar razmišljanja in rezoma. Ženski značaj lahko najbolje presojamo v gledališču, kjer si ženske
rade brišejo solze, če vidijo na odru dramo ali tragedijo.
Tako uničujočo kritiko je izrekel o ženskah danski filozof, ki je pa menda imel več opraviti s kruigami kakor pa z ženskami Glavnim njegovim trditvam se sicer ne da ugovarjati, pač pa je zagrešil mož veliko napako s tem, da ie pometal vse ženske v en koš.
Konservativnost in reforma gospodinjstva
Gospodinjstvo se da reformirati na različne načine, deloma s tem. da si nabavimo razne praktične tehnične pripomočke, ki nam olajšajo, izpopolnijo ali pospešujejo domače delo. deloma pa z novimi metodami, ki se zadnja leta zlasti v Ameriki vedno boli uveljavljajo. Zanimivo pa je. da se gospodinje bolj ogrevajo za razne tehnične pripomočke, kakor pa za nove delovne metode, ki se upirajo načinu, po katerem so vodile gospodinjstvo niihove mamice in babice. V tem pogledu so ženske do skrajnosti konservativne. In vendar bi bilo želeti, da bi se nove delovne metode hitreje uveljavljale, kajti edino na ta način si morejo rospodinie svoje delo olajšati.
Vse nove delovne metode gredo za tem. da si prihrani gospodinja pri delu Čim več truda. Gospodinja, ki hoče opravljati svoje delo. ne da bi se zelo utrudila, naj po možrt/;ti pri vsakem delu sedi In baš ta svet gospodinjam ne gre v glavo. Mnoge gospodinje priznavajo, da se dajo n. pr. jabolka ali krompir lupiti sede, če jim pa svetujete, naj sede tudi likajo, pomivajo posodo itd., vas debelo pogledajo, češ. saj to ni mogoče. In vendar ie zapopadena v tem najvažnejša reforma, kajti večina gospodinj tarna, da je težko biti ves dan na nogah, da čutijo v nogah bolečine, da se pojavijo na stopalih mozolji itd. Vse to se da preprečiti, ako opravlja gospodinja svoje posle sede. So seveda v gospodinjstvu opravila, pri katerih ni mogoče sedeti, kar pa še ne pomeni, da bi morala gospodinja stati tudi pri onih opravkih, pri katerih lahko sedi. To je reforma v gospodinjstvu, ki ne zahteva nobenih stroškov, a je vendar zelo koristna.
Ženska mikavnost in moda
Znana filmska diva Pola Negri, zdaj poročena kneginja Mdivani, je napisala nedavno zanimiv članek o ženski mikavnosti in modi.
V vsaki krizi ženskega življenja, — pravi Pola Negri—. igrajo obleke važno vlogo. Zato sem študirala svoje obleke tako temeljito, kakor svoje vloge. Zato tudi obsojam kratka krila in bubi - frizure. Hotela bi pokreniti in voditi borbo proti sedanji modi v interesu vsega ženstva. Naj omenim samo en primer.
Prvič sem bila poročena z grofom Domskim. Poročila sem se tik pred odhodom V Ameriko To je bilo v času, ko sem bila še zelo neizkušena. Angažirana sem bila pri neki filmski družbi v Berlinu. Grof Domski- je bil krasen Človek, toda preveč staromoden in okostenel. Upal je. da bo odločal o vsakem mojem koraku in da se bom brezpogojno pokorila njegovi volji. Dolgo sem mu morala prigovarjati, da mi je dovolil ostati še nekaj časa pri filmskem podietiu.
Grof je imel na Poljskem grad, kamor sem prispela z njim, da preživim praznike. Takoj za nama je prispela iz Berlina brzojavka, v kateri me je pozval ravnateli filmskega podjetja nazaj, češ da me čaka nujno delo. Pokazala sem brzojavko možu. ki se je strahovito razjezil. Grozil mi je, preklinjal ravnatelja in filmsko podjetje ter zahteval, naj ostanem pri niem. Morala sem mu obljubiti, da ne odpotujem. Ponoči sem pa odšla po prstih iz spalnice, se na hitro roko oblekla in odpotovala v Berlin, ker sem svoje delo ljubila bolj kakor moža. Pozneje sem se Često soomfniala. da sem zbežala od
_moia v obleki iz debelega taita prozaično modre barve. Ta obleka je napravila na moža dojem. da sem pohlevna in da se mu bom brezpogojno pokorila.
Pozneje mi j<; Chailie Chapliu ponudil mesto pri svoji filmski družbi. Kmalu je nastopila v mojem življenju doba, ko sem se morala oblačiti tako, kakor so določali modni strokovnjaki. Charlie Chaolin mi je navdušeno dvoril in tudi jaz sem se zagledala vanj. In zopet je odločila med nama obleka. Večinoma je videl v meni samo umetnico, dočim mu je bila ženska postranska stvar. Vso svojo pozornost sem namreč posvečala umetnosti in zato ni čuda, da je bila moja garderoba zanemarjena. Tudi s pokoinim Valentinom sva se rada gledala. Sele ko sem občutila na sebi pogled njegovih krasnih oči. sem spoznala, da sem se premalo zanimala za svojo zunanjost. Valentino ie kmalu opazil, da za ekstremne obleke nimam smisla. Zato sem mu bila še boj j všeč. On namreč kratkih kril in oblek brez rokavov ni mogel trpeti. Opazil je. da se moje obleke približujejo krasni modi preteklega stoletja in to sa ie še boli očaralo.
Moj sedanji soprog Sergej Mdivani mi je dvoril že kot 12 letni deček. Cim me je zagledal v nemoderni toda elegantni obleki, je sklenil, da moram postati njegova. Tako se ie tudi zgodilo.
Ako hoče biti dekle igračka v moških rokah aH v rokah svoiega moža, naj Ie nosi kratka krila in obleke brez rokavov. Ako bi moje besede kai zalegle, bi svetovala vsem dekletom, naj se vrnejo k modi preteklega stoletja. Svetovala bi jim. nai dobro premislijo, katera obleka jim pristoja in kakšna barva odgovarja njihovi polti. Odločno sem pa za to, da ženske omiste kratka krila.
Gustav Fiaubert o ženah
— Žena je primitivno bitje, o katerem si je ustvaril moški preveč lep in vzvišen ideal.
Kakor ne moremo zahtevati pomaranče od jablane, tako tudi ne zahte-vajmo ljubezni od žene in sreče od življenja.
— Ljubezen je koncev konce^ samo radovednost, hrepenenje po neltak*! neznanem, ki nas požene v življenski vrtinec z glavo naprej in z razgaljenimi prsi.
— V življenju se Često pripeti, da mora človek imeti ženo prav tako, kakor mora imeti bogataš lastno kočijo.
— Med moškim in moškim, med žensko in žensko, med srcem in srcem je globok prepad. Oddaljenost trdnjave od trdnjave ni nič v primeri s tem prepadom.
Obleke za plesne prireditve
Z gledališko in koncertno sezono se pričanja tudi sezona večernih toalet, s katerimi so tudi letos modne trgovine bogato založene. Vsaka dama hoče biti na plesu lepa. če že ne najlepša. Lepota pa zahteva v prvi vrsti elegantno moderno obleko. Letošnja moda daje fantaziji popolno svobodo in prinaša bogato izbiro novih vzorcev. Letošnje večerne toalete, pri katerih prevladujejo široka krila, so zadai nekoliko daljše kakor spredaj. Ves aranžma je pri teh oblekah spredaj. Za večerne toalete priporoča moda lahko blago, zlasti svilo, razne vrste modnega žameta in kreo - žoržeta Ze1o so priljubljene tudi kombinirane obleke iz s/ile in žameta.
Poleg širokih, z raznimi volani, žametastimi robovi in širokimi trakovi okrašenih večernih oblek so pa moderne tudi gladke obleke, spredaj ali ob straneh nabrane odnosno nagubane. Cena pri elegantni obleki ne igra odločilne vloge.
Na najkrasnejših pariških vzorcih vidimo, da so zelo enostavni in da obstoja vsa njihova privlačnost v soretio Piišitem traku, roži ali kakem drugem okrasku. Rože so sploh vedno boli uve-
ljavljajo kot okrasek elegantnih večernih oblek. Rabijo se večinoma imitacije ltrizantem in vrtnic, ki se nosiio bodisi na rami ali pa ob strani na boku. Rož^a mora biti iz istega blaga kakor krilo. Važno vlogo igra na plesu tudi frizura in okusni okraski glave. Običajno si ovijejo dame za ples glavo s širokim srebrnim trakom v obliki indijskega turbana, ki se spredai spne z veliko zaponko, sjedi katere se blišči imitacija večjega dragulja. Krasno pristoja to zlasti damam, ki jim segajo lasje do ramen. Slednjič spadajo k pV-^-n toaletam še srebrni čeveljčki in velika pahljača iz nojevih peres.
Boj za kratka krila
Će smemo verjeti lastiukom p^rišk'h modnih salonov, se obetajo 2e*i$*2mu svetu za letošnjo zimo dolga krila. Modni žurnali so že začeli agitirati za ta povratek v prejšnje razmera, tour. vprašanje je, če bo imela ta agitacija uspeh. Najbrž bo izid boja za kratka krila tak, kakor ie bil pred tr *mi ti.
ko so modni saloni pripravili dolga krila, pa so jih dame odločno jtfklonite. Znani modni strokovnjak Jean Patou trdi, da so kratka krila ostudna, da so pravi grobarji ženske mikavnosti in da bi jih ženske ne nosile, čc bi se zavedale, koliko trpi pri tem niihova lepota.
Tudi igralke so nastopile teoretiki > proti kratkim krilom, češ. da so >:rda. Ko so pa skušale obnoviti modo dolgih kril, so spoznale, da to ne gre. Saj si ie težko misliti, kakšen plašč naj obleče dama k dolgemu krilu, kako naj h<>Ii v njem v gneči, kako naj stopi z avtomobila itd. Vse kaže. da ofenziva proti kratkim krilom ne bo imela uspeli n. Samo pri večernih toaletah se bo uveljavila fantazija, ki je letos zadaj odnosno ob straneh krilo nekoliko podali-šala. Zadostuje, da pogledamo na fotografije žensk pred 15 aH 20 leti. pa nas takoj mine veselje do dolgih kril.
istični kotiček
Praktičen kavalir.
Mirko sedi s prijateljem v slašči* čarni. Pokaže mu pri sosedni mizi srčkano dekletce, ki se masti z velikim kosom torte:
«S to*Ie punčko sva se pismeno do* govorila za randevu. In zdaj me čaka*
«Pa zakaj ne greš k njej. Saj je lepa.»
otPisala mi je, da jo bom spoznal po tem, da bo jedla čokoladno torto. Zdaj se revica zalaga že s četrtim ko* som. Naj jih poje še par, da bo sita. Potem ne bo silila v gostilno, kjer bi ji moral kupiti večerjo.
Manjše zlo. «Kako vendar morete s tem člove* kom toliko govoriti?*
«Samo zato. da ne more govoriti
on.)>
Čudne spremembe.
«0 France, kaj pa je s teboj? Prej si bil velik, zdaj si majhen; prej si bil suh, zdaj si debel; prej si imel črne la* se, zdaj imaš svetle; prej si.. .»
«Kaj hočete? Ne poznam vas in tu* di France nisem.>
«Kaaaj?! France tudi nisi več. .?»
Višek vdanosti.
«No, kdaj pa boste dobili prvega potomca?« je vprašal kralj Ludvik XIV. mladega dvorjanika, ki se je nedavno oženil.
«Kedar se bo poljubilo vašemu vV# );čanstvu>» jc bil ponižen odgovor.
Prepričevalen odgovor.
cje voda v tem potoku globoka?« «Kaj še, gospodična. Saj vidite, da seže komaj racam do trebuha.»
Previdnost.
«Cujte. mladi gospod, ali znate šo* tirati?»
«Ne. Pa zakaj vprašujete?*
«NTo, potem pa bodite tako prijazni
in pazite par minut na moj avto.«
Fr. Ž.:
0 ljubezni, knjigi prirode in krvavih tragedijah
Ljubezen je jako važna reč in je ni le zasebnim krogom priporačati najtop-Ieje, nego je od velikega pomena tudi za javno življenje in državo in razna ministrstva.
Na primer je že literarna vrednost ljubezni tako velika v poeziji, prozi in zlasti še v drami. Marsikaterega literata sploh ne bi bilo ali bi bil iako pičel, ako mu ne bi nudila ljubezen trajnega in trnežnega gradiva. Brez ljubezni ne bi bilo ne dram, ne oper in bi se umetniško delovanje narodnega gledališča moralo potem docela omeiiti na krize in redukciie.
Hvalevredno in koristno se ljubezen u dejstvu je tudi v trgovini in obrtu, n. pr. pri draguljarjih in v cvetličarnah, pri bonbonih in v zdravstvu. Niti ni prezreti da tudi na sveto cerkev kane-io včasih kake pare, kadar ljubezen krene v področje zakramentov.
Skratka važnost ljubezni ie tolika, do mora biti naloga modre državne politike, da o ljubezni pazno vodi račune, io ščiti in v okviru budžetne mogočnosti tudi pospešuje.
Priznati je treba, da se ie ljubezen že dosedaj dvignila v naši kraljevim na isio častno stopnjo. Prec^gn^ &J&^Ojl
dne do dne še narašča število onih. ki v zakonu žive z več izvolienkami, v vsaki veroizpovedi z eno; še več pa je onih. ki brez ozira na veroizpoved in zakon ljubezen uspešno goje na več strani. Javnost ne bi smela prezirati njih zasluge za ljubezen in bi se jim morala hvaležna oddolžiti vsai s kako cestno tablico. To pa zlasti zaradi vzpodbude.
Kajti na polju ljubezni je mogoče storiti še več, nego se je storilo dosedaj, in ne kaže križem rok počivati na lovoru zaslug.
Le poglejmo v knjigo prirode, kolikšno mero ljubezni pozna ta knjiga! Njeni zgledi morajo tudi nam kazati pota in cilie.
N. pr. vzemimo kroto.
Ni neznano mojemu peresu, da se krota pravilno piše krastavica. Toda ima krastavica hibo. da se kaj lahko zamenja s krastavcem, ki v hrvatski zemlji pomeni kumaro. Jako pa bi motilo zmisel sledečih vrst, ako bi vrli čitatelj in lepa čitateljica razumela kumaro, dočim sledeče vrstice govore o kroti. Zato bodi izjemoma uporabljena tudi ta beseda, kar nai izvoli slavni pravopis prizanesljivo upoštevati
Krota ali krastavica spada, kakor splošno znano, med mani olikane živali. Vendar in navzlic temu pa ie njena ljubezen na tako izredni stopnji, da tudi nam lahko služi za zgled.
Pomladi, če krastavica — namreč
krota, ne kumara ljubi, ni je sile pod nebom, da bi jo mogla odvrniti od ljubezni in ne pomaga ne lepa beseda, ne grda niti ne sila in teror: liubezen krote pretrpi vse in vse premaga.
Naravoslovna veda je hotela preizkusiti silo te ljubezni in ljubečemu samcu z ostrimi škarjami hipno od-strigla glavo. Odstrigla mu je glavo, z glavo mu je vzela razum in voljo. Ljubezni pa mu z glavo ni mogla odstriči — verni samec se ni izneveril svoji iz-voljenki ne za hip in je ni izpustil iz vročega svojega objema. Nasprotno — kdo ve. kako lene poezije bi se mu bile rodile baš v onih trenutkih, da je vešč bil črnilu in peresu.
Veda je bila presenečena.
O tolikšni meri ljubezni se ji niti v najdrznejšem snu ni sanjalo. Pa je stopila korak naprej in ie odstrigla idealnemu mladeniču še obe sprednji bedri.
Idealni mladenič iz rodu krastavic ni trenil z očesom. Rahel nasmev mu je zaigral po ostalem telesu in ie dejal: »Nista sprednji bedri tisto, kjer tli prava ljubezen!«, in še bolj goreče je poljubil svojo družico.
Njegovim bridkim preizkušnjam pa še ni bil konec: spredniima bedrima sta sledila še zadnja dva. Toda glej — ljubav se ni ohladila ne za las!
Niti je niso mogle zatreti krute škarje, ko so mu slednjič odstrigle kar vse moške grodi in ie ostala od nesrečnega mladeniča zgolj ozka rezina . • ■
Mladi mož je krastavičinega rodu, kolikor ga je še ostalo, ni mogel ne jesti več ne piti, ne stati ne sedeti, niti kakorkoli se geniti, niti ne misliti in hoteti, sploh ni mogel nobene reči. Ljubil je pa le. Tolika je sila ljubezni pri krotah ali krastavicah in si io naša mladina na Aleksandrovi cesti lahko vzame za zgled.
Junaškemu samcu je privoščiti iz vsega srca. da mu je gin jena veda potem zopet nazaj prilepila odstrižene kose. Seveda je bilo toliko kosov, da se je zmota lahko primerila in se ie glava prilepila vzad, zadek pa spredaj, in je bil zgledni mučenik svoje ljubezni potem za nekatere posle nekoliko manj sposoben.
Kar se pa tiče ljubezni, ljubezen mu je ostala neokrnjena in nezmanjšana in je stvar resnično vredna, da jo opiše kako spretnejše pero, nego je moje — ako le mogoče v rimah in za solospev s harfo ali za fox-trott.
Več in še več ljubezni torej bodi geslo naše državne politike in bi reč lahko spadala v prosveto ali pravdo ali socijalno skrb. Ali pa bi se io lahko uvrstilo »v finančni zakon — tam notri so vse mogoče reči
Ob tej priliki bi se s kakim paragrafom lahko Še odpravile nekatere razvade v ljubezni, ki ne spadaio vanjo in Ie motiio splošni ugodni doiem.
Ljubezen naj ne pozna mei m ozi-rov — to je res in lepo in prav. Toda ne ppgna mej in ozirov le med prizadeti-
ma! Nasproti neprizadetim osebam, ki nimajo nič od zadevne ljubezni, pa seveda ljubezen ne more in ne sme hiti brez mej in ozirov.
Na primer so v zaljubljenih krogih j. ko priljubljene krvave tragedije z boli ali mani smrtnim izidom in sliko in poročili v novinah.
Načelno zoper te krvave tragedije gotovo ni nikakih ovir, nego spadajo prav tako k ljubezni kakor soneti in alimentacije in druga vera in ločitve.
Ni pa odobravati nikakor ne. da se krvave tragedije ljubezni nairajše prirejajo v tujih sobah in na tuiih posteljah in zaljubljeni par pred krvavo tragedijo niti ne pove. kaj namerava, da bi se vsaj tla poprej potresla z žaganjem in postelja nepremočljivo pregr-nila. da ne bi perilo preveč trpelo.
Teh prav resnično ni odobravati.
Niti ni v skladu z lepimi šegami, da taki manj obzirni zaljubljenci no krvavi traoediji puste na mizi razna na razne naslove in tudi na uredništva naslovljena pisma — holaj! oni. v čigar stanovanju se je reč zgodila, pa tekaj potem Še s pismi okoli poštnih nabiralnikov!
In so pisma vrhu tega nefrankira-na. To se ne spodobi in zasluži najstrožjo grajo, zlasti če so pisma naslovljena na uredništva. Na nefrankirana pisma nima uredništvo drugera odgovora, nego: koš! Rokopisi na naj bodo popisani samo na eni strani lista!
Stran ~f.
aSEOVENSKI NAROD* dne 4. novembra 192*.
Stev 2^2
Tragedije znamenitih siednliSKih igralcev
Nekateri igralci se tako vžive v svoje vloge, da izgube svojo individualnost in postanejo žive sence dotičnih junakov. — Trije zanimivi primeri iz zgodovine gledališke umetnosti.
veljnik ki ief vlade ni napel vseh sil in v kali zatrl protižidovske nokrete. Mož je postal žrtev takratnih razmer na UkraJinL
Usodna pomota ljubosumnega soproga
V Parizu se je pred dnevi odigrala žalostna tragedija, fcateTe žrtev je postal povsem nedolžen človek. Neki Alfonz Glion, ki ga je zapustila njegova žena, je ustrelil z revolverjem človeka, ki ga je pomotoma smatral za ljubimca svoje žene. Inženjer Pierre Largetan je šel po ulici, ko se mu je nenadoma približal neki človek, ki ga je s klicem »Marcel« ustavil in dejal: »Že dve leti imaš razmerje z mojo ženo, sedaj pa si jo zapustil.« V mnenju, da ima opraviti s kakim norcem, inženjer ni odgovoril, temveč je nadaljeval svojo pot. Komaj pa je storil neka i korakov, je neznanec oddal nanj dva strela in inženjer se je zgrudil mrtev na tla. Morilca so takoj odvedli na policijo, kjer je izjavil, da mu je žena pred dvema letoma pobegnila, pred dnevi pa se je zopet vrnila k njemu ter mu priznala, da je živela z nekim natakarjem Marcelom, ki ga je tudi podrobneje opisala. Mož je odšel z doma, da bi poiskal natakarja, ki ga je poznal samo po ženinem opisu in obračunal z njim. V svojem razburjenju pa je zamenjal inženjerja z natakarjem in ga ubil. Glion je bil na# policii še trdno prepričan, da je ubil ljubimca svoje žene, toda iz dokumentov, ki so jih našli pri umorjenem, se je dognalo, da je postal žrtev moževe ljubosumnosti inženjer ne pa natakar. Morilca je policija nato prepeljala v kavarno, kjer je bil dotični natakar zaposlen. Ko je CHon zagledal pravega krivca, si je ves presenečen zakril z rokami oči in žalostno vzkliknil: »Umoril sem pravičnega človeka !«
Tragičen konec 40 letnega zakonca
Iz Budimpešte poročajo, da se je 66-letni monter Aleksander Toth zgla-sil pri policiji, kjer je izpovedal, da je v svojem stanovanju zadavil svojo 73-let-no ženo. Policijski uradniki so odšli na stanovanje, kjer so našli ženo mrtvo v postelji. Pri zaslišanju je Toth izjavil, da je bil s svojo ženo že 40 let poročen in da je živel z njo vedno v najlepši slogi. Pred nekaj meseci pa sta sprejela zakonca k sebi na hrano mlado dekle, v katero se je Toth zaljubil, kakor sam priznava. Zaradi tega je došlo med njim in ženo pogosto do prepirov ki nekega večera mu je žena pokazala vrata. V jezi jo je Toth pograbil za vrat in jo toliko časa davil, da je izdihnila.
samomor
V Londonu je nedavno izvršil mlad Anglež samomor, kateremu ni odrekati originalnosti. Mladenič tiarington je bil navdušen motociklist. Vsako prosto minuto je posvetil svojemu ljubljenemu motorju in bil je tako rekoč podoben modernemu kentavru, kajti on in motor sta bila neločljiva. Toda sčasoma se je poslabšal njegov gmotni položaj in dogodilo se je ,da so mu upniki zarubili kolo. To ga je tako potrlo, da je sklenil, da raje umre.
Stopil je v malo čumnato in io hermetično zaprl. Svoje ljubljeno kolo je nato postavil na sredo in ga pognal s polno brzino. Odprl je plin pri motorju, tako da se je razširjal po sobici. Ko so čez nekaj ur sosedje vdrli v stanovanje Haringtona. so ga našli poleg motorja mrtvega. Strupeni plini so ga omamili in zadušili.
KDOR OGLAŠUJE,
ta nap*>*mT.ni!
Prenašanje slik potom radia v praktičnem življenju
Slabi časi za zločince. — Prenašanje celih dokumentov. — Velika važnost za banke. — Najnovejše slike v časopisih. — Izreden strategičen pomen.
Radio, ki sj ie tekom zadnih let osvojil ves svet, beleži v zadnjem času zopet nov pomemben napredek. Doslej smo imeli radiotelegrafijo, radiotelefo-nijo, sedaj pa dobimo še radio-slike. V zadnjem času so namreč v Londonu, Parizu, Berlinu in na Dunaju začeli z uvajanjem rednega prenašanja slik potom radia. Dosedanji poskusi so se obnesli baje zelo dobro. Slike so dokaj razločne in podobne običajnim slikam v časopisju. Ta pridobitev v praktičnem življenju ne bo nič manjše važnosti, kakor radiotelegrafija ki radiotelefonija, kfi omogočata danes zvezo z vsem svetom in razširjanje važnih vesti v najkrajšem času.
O važnosti prenašanja slik potom radia je predaval nedavno v Berlinu prof. dr. Kom. Za policijo prihaja predvsem v poštev prenos prstnih odtisov in slik zločincev, kar bo omogočalo najuspešnejše zasledovanje. Dasi omogoča n. pr. letalo kot prometno sredstvo hiter beg, tako da v mnogih slučajih zločinca le težko ujamejo, bo sedaj mogoče še hitrejše poslati na vsa v poštev prihajajoča mesta sliko zločinca in njegove prstne odtise, tako da bo vsaka pomota izključena. Za kriminalistiko je torej vprašanje radio-slik izredne važnosti. Na enak način bo lahko izdajala policija brezžičnim potom tiralice in jih v najkrajšem času razširila do sleherne zakotne vasi, odnosno orožiške postaje, ki bo opremljena s sprejemnim aparatom.
Poleg tega obstoja prednost radio-slik tudi v tem, da bo mogoče radio-
graiskim potom prenašanje celih brzojavk, fotografskih slik o dejan>kem stanju pri k<akem zločinu in tudi važnih spisov, ker je na ta način izključena vsaka pomota. Ker lahko sprejema slike le poseben aparat, tudi ni nevarnosti, da bi jih mogli ujeti nepoklicani, kakor je to sicer mogoče pri sedanjem načinu razširjanja vesti potom radia.
Tudi v poslovnem svetu obetajo radio-slike povsem nove perspektive. Ponarejanje menic, čekov itd. bo več ali manj izključeno. Banke si bodo lahko potom radia pošiljale točne kopije originalnih menic. Poleg tega pa bodo tako lahko najhitrejšim potom obveščene o nakazilih in drugih denarnih transakcijah, kjer igra ena sama pomota pri prepisovanju številk često usodno vlogo.
Posebne važnosti bodo radio-slike za časopisje, ki bo na ta način lahko sproti ilustriralo vse dogodke. Ob enem z vestjo bodo lahko radio-postaje oddajale tudi radio-slike. Sedaj je lahko tudi najboljše organizirani list prinašal slike o dogodkih v od daj jenih krajih šele po par dneh.
Posebno pozornost pa posvečajo ra-dio-slikam vojaški krogi. Za nje se otvarjajo povsem nove možnosti. Tako bo n. pr. mogoče iz letal posneti cele pokrajine, sovražne postojanke itd. In natančne in zanesMve slike v par minutah odposlati vsem v poštev prihajajočim činiteljem, ki bodo nato lahko izvedli svoje operacije mnogo bolj zanesljivo in z manjšimi žrtvami, kakor p3 doslej.
Nepristen zločinec
V Hollvvvoodu kroži prav mična anekdota o lepi filmski igralki. Igralka je imela krasno biserno ovratnico, ki je vedno ležala na njeni toaletni mizici. In igralka, ki je menila, da je prav prebrisana, je pustila poleg ovratnice listek sledeče vsebine: »Ti biseri so umetni, pravi se nahajajo v tresorju banke.«
Ko se je nekega dne vrnila iz ateljeja, ovratnice ni bilo več na mizici, pač pa je bilo na listku pripisano: »Tudi jaz sem bil samo namestnik. Pristni zločinec, ki posluje v tem okraju, se nahaja začasno v zaporu. Z odličnim spoštovanjem X. X.«
Dečja paraliza
V Rumuniji se je pojavila epidemija dečje paralize, ki je zahtevala že več žrtev. Iz zadnjega zdravstvenega izkaza je razvidno, da je obolelo pretekli teden 300 otrok, od katerih je 30 umrlo. V manšem obsegu se je pojavila ta epidemija tudi na Madžarskem, v Avstriji, na Češkoslovaškem. Poljskem in v Nemčiji.
Dečja paraliza je razsajala v novejši dobi zlasti v Ameriki, kjer se je pojavila 1. 1916. najprej v Brooklvuu, od koder se je razširila v druga večja mesta. Obolelo je nad 18.000 otrok, od teh samo v Brooklynu in Newyorku 10.000.
Dečja paraliza se spozna po visoki temperaturi in bolečinah v želodcu odnosno črevih. 25 odstotkov obolelih otrok umre že v prvih dveh ali treh dneh. Četrtina obolelih ok'reva popolnoma, pri drugih se pa pojavi navadno paraliza v mišičevju. Povzročitelj dečje paralize je bacil, ki se niti z največjim povečevalnim steklom ne vidi. Bacil pride v organizem navadno skozi usta ali nos Zdravniki so dognali, da prenašajo paralizo često tudi muhe ali celo
bolhe. Večinoma jo prenašajo seveda otroci sami.
Američani so začeli pobijati dečjo paralizo sistematično. Ustanovili so posebne bolnice z nevrološkim in ortope-dičnim oddelkom. V te bolnice so pošiljali vse obolele otroke rn jih lečili potom masaže, elektrizacije in telovadbe. Posebno pažnjo so posvečali deformacijam v paraliziranih udih Ako dete po sedmih mesecih ni okrevalo, so morali priskočiti na pomoč ortopedi, ki so vsaj deloma izlečili paralizirane ude s tem, da so izrezali usahlo mišičevje in ga nadomestili z zdravimi mišicami.
Yale na pohodu
**Smrt čarlstonu, smrt blek botomu! Živel yale! To je deviza Pariza. Ekscentrični čarlston se je moral umakniti novemu plesu yale, ki je na zmagoslavnem pohodu po pariških plesnih dvoranah. Yale je izbran za sezonski ples, yale triumfira ...
Kakor večina modernih plesov, tako je tudi yale ameriškega izvora. Imenovali so ga po znani univerzi Vale v Ameriki, ker so mu baje očetje študentje. Yale, ki je v ostalem decenten ples, je nekaka vez med tangom in valčkom. Tempo mu je počasen kakor pri tangu, a gracijozni koraki spominjajo na valček. Je umerjen ples, brez poskoka ali epileptičnih krčov... I
Sicer ni povsem verjetno, da bo ostal sam na sezonskem repertoarju, kajti napovedanih je še cela serija novih plesov v vseh mogočih varijantah in kombinacijah. Nekateri, n. pr. slow-foks, bananas-slide (bananasleid. slav-foks) itd. se že plešejo prav pridno pri nas v Ljubljani, zdi se pa, da bodo bolj prehodnega značaja, kajti Pariz, vsemogoči Pariz napoveduje dva nova plesa, ki sta baje konkurenta yalu in sicer »Kin-kan You« (divja mačka) in »Rhyt-mic step«.
O dobrih igralcih pravijo ljudje, da preživljajo na odru svoje vloge. Gledalec, ki opazuje, kako se dober igralec vede na odru, dobi vtis, da je poosebljeni junak, ki ga predstavlja. Zgodovina gledališke umetnosti pozna več tragičnih primerov, ki pričajo, da se dober igralec res popolnoma poglobi in vživi v svojo vlogo.
Najbolj tragičen dogodek, kar jih pozna gledališki svet, se tiče igralca, ki je tako dovršeno igral svojo vlogo, da je zblaznel. Bil je to Monrose, eden najznamenitejših igralcev pariškega »Theatre Francaisse«. Njegova naj« boljša vloga je bila Figaro v »Sevilj-skem brivcu«. Monrosov Figaro je imel ogromen uspeh. V gledališču in doma je posvečal igralec ves prosti čas poglobitvi v to vlogo in polagoma je Fi-gara tako izpopolnil, da je povsem odgovarjal junaku, kakor si ga je zamislil avtor. In igralec se je polagoma tako poglobil v svojo vlogo, da je njegova osebnost z vsemi nazori izginila in da je dobil Figarove nazore. Nekega dne je srečal igralec na ulici svojega prijatelja, ki ga je uljudno vprašal:
— Kako se vam godi, dragi Monrose?
Monrose je zrl nemo predse in molčal, kakor da pozdrav ni namenjen njemu. Prijatelj se je hotel pošaliti in je vprašal igralca:
— Kaj ti pa je, Figaro?
Čim je prijatelj izgovoril to ime, se je igralčev obraz zjasnil in mož je postal takoj dobre volje. — Govoril sem z nekim znancem po imenu Monrose, — je dejal. — Nikoli nisem slišal o njem. Če je pa ta mož vaš prijatelj, bodite prepričani, da Figaro ne misli o njem slabo.
Tudi drugi so imeli z Monrosom enake izkušnje. Kdor ga je ogovoril s pravim imenom, ni dobil nobenega odgovora. Ako so hoteli znanci govoriti z njim, so morali citirati nekaj stihov iz »Seviljskega brivca« in s tem so dosegli, da Je postal Monrose naenkrat zelo dobre volje. Kmalu je ves Pariz vedel, da je Monrose blazen. Odpeljali so ga v sanatorij, ker se je bilo bati, da začne besneti. Njegova tragedija je pa vzbudila med pariškim prebivalstvom tako veliko sočutje ,da je sklenilo ravnateljstvo »Theatra Francaise« Še enkrat vprizoriti »Seviljskega brivca« in pokloniti čisti dobiček od predstave nesrečnemu igralcu. Monrose bi moral pri tej predstavi zadnjič nastopiti v svoji priljubljeni vlogi.
Občinstvo je nestrpno pričakovalo Monrosovega nastopa. Znamenita igralka Rachel bi morala igrati z njim in tudi ona je bila zelo nervozna, ker se je bala. da utegne Monrose na odru po-
Kaj se je godilo v Ukrajini
Kakor smo že poročali, je pariška porota oprostila morilca atamana Pet-Ijure Sch\varzbarda in s tem priznala, cia ima prav njegov zagovornik Torres, ki je trdil, da je bil Petljura kot vrhovni poveljnik ukrajinske armade odgovoren za židovske pogrome.
Kakšne razmere so vladale na Ukrajini 1. 1919,—1920.? Ukrajinska armada, arganizirana leta 1918, je štela spočetka 100.000 mož. Bila ie pa zelo oslabljena, ker se morala boriti proti rdeči armadi na eni ter proti Deniki-novi in Vranglovi armadi na drugi strani. Posrečilo se ji je sicer, strmoglaviti v. nosnega eksponenta Nemčije generala Skoropadskega. toda dobro organizirati se ni imela kdaj. Sčasoma je padlo njeno število na 15.000 mož pa še to so bili vse prej kot dobri vojaki. Evropa ie mirno gledala, kako se Ukra-
Aldo Zuechlni:
Zelene oči
Njeno vabilo na sestank sem sprejel kot dokaz, da me ljubi. Luci mi ie zaklicala v slovo:
— Če ne prideš, se mi ne smeš nikoli več prikazati pred oči!
Vedel sem iz lastne izkušnje, da so ženske zmožne vsake podlosti. Ona je zmožna vsega. Zmožna je ljubiti me še preveč, pa tudi izneveri se mi lahko, kar bi gotovo storila, da se nisem uklonil njeni volii.
— Nočem te več videti! Še tega je treba*
Da bi se ne mogel več naslajati ob pogledu v njene divne oči! Človek bi mogel pozabiti na oči vseh žensk, samo na njene nikoli. Na te zelene oči, podobne listu majorana, ki ga pokriva jutranja rosa in obseva vzhajajoče solnce, na te neverjetno zelene in maj* hne oči, ki so bile znane po vsem kraju, kjer so ji rekli Luci z zelenimi očmi ali samo zelene oči
Povabila me je na večerjo, ki so jo priredili njeni roditelji na čast stricu Bartolu, ko se je vrnil iz ječe. O! nič slabega si ne smete misliti o niem.
Stric Bartolo si ie pridobil v Braziliji s prodajo kave skromno premoženje in se je vrnil domov, da preživi stara leta pri ovdoveli sestri, Lucini materi. V pretepu je ranil nekoga in obsodili so ga na tri mesece.
— Se spominjaš, kako je b*k>? — me je vprašala Luci že tretjič.
— Da, da, spominjam se. nožem ga ie zabodel
besneti. In res se je vedel Monrose že v začetku predstave zelo sumljivo. OČI so se mu divje svetile, kljub temu se je pa dobro spominjal vloge tako, da mu spomin med predstavo niti za trenutek ni odpovedal. Za kulisami je stal psihijater dr. Blanche iz sanatorija, v katerem je bil Monrose interniran. Zdravnik je bil pripravljen skočiti na oder, če bi začel igralec besneti. Občinstvo se je balo ploskati, da bi ne spravilo igralca iz ravnotežja. BiaznOst se je pojavila pri igralcu šele koncem tretjega dejanja, ko je moral izgovoriti besede: »Blazen je, blazen je!« Igralci so z veliko napetostjo poslušali te besede. In ko jih je Monrose drugič izgovoril, se je naenkrat zavedel, da je v resnici blazen. Iz oči mu je odsevala nepopisna bolest in ko je stal pri vozu, ki bi ga bil moral odpeljati nazaj v sanatorij, je začel obupno kričati, da no-; če v norišnico.
Tudi angleško gledališče je imelo blazne igralce. Med njimi je bil znameniti igralec Macklin, ki je izborno igral Shylocka v Shakespearjevem »Beneškem trgovcu«. Nekega dne je stopil Macklin iz garderobe in se zelo začudil, videč igralce, ki so se pripravljali za nastop.
— Kaj pa igrajo danes? — je vprašal neko igralko.
— Kaj ne veste? »Beneškega trgovca«, — je odgovorila igralka. — Kaj pa je z vami, dragi Macklin?
Ne da bi odgovoril na vprašanje, je igralec vprašal:
— Kdo pa igra Shylocka? Ali poznam tega igralca?
— Kako bi ga ne poznali, saj ste vi Shylock.
Prigovarjali so mu, naj obleče židovski kaftan, toda igralec se ni mogel spomniti .da mora nastopiti in bi bil pobegni z gledališča, da ga niso šiloma oblekli in porinili na oder. Čim je bil na odru, se je spomnil vsega in igral, kakor da se ni nič zgodilo.
Ko je nastopil Thomas Sheridan v dublinsiem gledališču v vlogi Othela, je igral z njim Jaga ekscentrični Irec po imenu Layfield. Prebivalstvo Dubli-na je že več mesecev pred premijero govorilo, da se Leyfieldu meša. Igralec je bil zelo potrt in nervozen in občinstvo ni smelo ploskati drugim igralcem, kadar je on nastopal. Kljub temu so ga pustili nastopiti v vlogi Jaga. V hipu, ko je citiral stihe o ljubosumnosti, se je med občinstvom nekdo na ves glas zasmejal. Ta smeh je pretrgal zadnje niti igralčevega zdravega razuma in Lay-field je na ves glas zakričal ter pobegnil z odra. Za kulisami so ga morali zvezati in odpeljati v sanatorij, kjer je kmalu umrl.
jina bori z notranjimi in zunanjimi sovražniki in kako ie anarhija v tej rodovitni deželi od dne do dne večia.
Take so bile razmere, ko ie prišlo do krvavih židovskih pogromov. Ne samo inozemski on-> -o - • <^r n. pr.
francoski inženjer Bodril, ki ie preživel 20 let na Ukrajini, marveč tudi mnogi židje so priznavali, da so bile krive židovskih pogromov takratne razmere. Petljura je energično nastopil proti pogromom in J^zndval vsakega, kdnr je ^reganial žide. Znani so primeri, da so ukrni;r»«:k:i voiakj nn^^'i^ 'etnike, ki sn skušali z revolverji v rokah preprečiti pogrome. Pred pariško poroto je '•.io tudi 47 ukrajinskih akademskih organizacij ki so n^Nle nismeno izjavo, da Ukrajinci ne mrziio Židov in da Petliure ne zadene nobena odgovornost za židovske pogrome. Edino, kar bi se dalo trditi, ie. da je bil Petljura odgovoren v ^-o''1-^       Vnt vrhovni po-
— Z žepnim nožem-
— Morda, toda nožiček ie bil malo predolg.
— Saj je oni strica napadel in moral se ie braniti.
— Da, saj vem. Oni je ležal mesec dni v bolnici in stric bi bil oproščen, da ga ni zagovarjal ta osel Ledvinka.
Ko sem ji obljubil, da pridem na večerjo, so bile niene zelene oči polne sreče.
Večerja je bila sijajna. Povabljene so bile tudi tri priče, ki so izpovedale stricu v prilog Imeli smo vesel, prijeten večer, kakor imenitna gospoda.
Na mizo je prišel tudi pristen šampanjec. Morda je to močno sladko vino zmešalo Luci možgane. Ah. kako so se iskrile njene zelene oči.
Ko so prišle na vrsto zdravice, me ie potegnila Luci v stran in mi zašepe-tala:
— Čuj! Zelo te ljubim! Nocoi ostaneš pri meni! V moii sobi!
— Ali noriš?
— Ne boi se! Boš* videl...
Ona je vedno muhasta, toda to je bilo že od sile. Vso noč v nieni sobi! Zazdelo se mi je, da je pijana in da me hoče na ta način odsloviti.
Tisti večer je bila res prismuknjena, nedostopna pametni besedi. Najprej je počakala, da so odšle priče. Po tem pa, ko me je na videz odslovila, je na vso moč zaloputnila vrata in me potisnila v salon, rekoč, nai se skrijem za klavir.
Ubogal sem kakor dete.
Stric in teta sta ostala v jedilnici in igrala v karte. Naenkrat ie stric rehal igrati in začel hoditi do sobi. Slišal SMfc kako se njesjovi koraki vedno bolj
prioiižuiejo. Bože moj"! Prižgal je luč in stopil v salon. Čemu? Da me izsledi? Morda ie kaj zavohal... Tristo vragov! Zdelo se mi ie, da gre Luci za njim. Da! To ie ona- In smeie se!
Stric je nekaj rekel in se je tudi smejal. Rešen sem! Nekdo je sedel h klavirju. Bila je Luci, ki je zaigrala kra» Ijevsko koračnico. Stric je hodil po taktu sem in tja. Kar zabavajta se! Sa« mo da me ne opazita! Svoj živ dan še nisem poslušal koračnice v takem polo? žaju.
Čakal sem potrpežljivo, udan v vo* ljo božjo, in napeto sem lovil vsak šum.
Slednjič so se zaprla za nekom vra* ta. Pokukal sem izza klavirja. Luci je stala sredi salona in mi pomigala, naj zlezem iz skrivališča. V roki je držala žepno svetiljko kakor revolver.
Držala sva se za roke in odšla po prstih iz salona v rajski kotiček.
Kar sapo mi je zapiralo, ko sem po* mislil, kaj se bo zdaj zgodilo. Naenkrat je. Luci dejala:
— Tako, zdaj pa pojdi!
— Kaaj? — sem vprašal ves prese* nečen.
— Ne čudi se in pojdi, ti pravim! Bilo je odveč vprašati jo, kaj to po*
meni. Luci je bila zmožna spraviti vso hišo na noge.
In vendar sem boječe vprašal:
— Ali si pa poskrbela, da pridem neopaženo iz tvoje sobe?
— Za to se nič ne brigaj. Zlezeš skozi okno na vrt. Na vrata ni misliti, ker nimam ključa.
— Ali se ti meša, Luci? Kaj ne vi* diS, da to ni mogoče? Vrv se pretrga,
pa bo vrag tu. Ah, ta vražja noč me bo drago stala!
— Vražja noč? Glej, glej! Torej si preživel z menoj vražjo noč? Ti ne* hvaležna pokveka ti! Bojiš se skočiti skozi okno?
In nakremžila je obraz, kakor da misli zdaj zdaj zaplakati. Da jo poto* lazim, sem odprl okno. Na vzhodu je že napočila zarja. Z očmi sem premeril višino. Na zidu je bilo vse polno čre* pinj in starih žebljcv. Ah, Luci, vse to za tvoje zelene oči! Nataknem se na zarjavele žeblje in sm*rt bo neizogibna. Da bi vsaj majčkeno ugriznil v rajsko jabolko, bi še žrtvoval mlado življenje. Pa mi ga niti poduhati ni dala.
Luci se pa ni zmenila za moje stvar* ne pomisleke. Zvila je rjuho in jo spu* stila z okna.
— Torej ostaneš pri svojem? Kaj res ne bo nič. Luci?
— Nikar se ne boj! Kar žlezi skozi okno.
Sledil je ginljiv prizor, kakor med Romeom in Julijo. Stopil sem na okno, se prijel za zvito rjuho in se spustil po zidu.
Luci je držala rjuho. Ko sem prile* zel do konca, sem se prepričal, da ne dosežem z nogami tal.
— Luci, tal ne dosežem! — sem za* šepetal.
Ona je pa odgovorila:
— Tudi jaz te ne morem več držati.
— Za božjo voljo te prosim, napni vse sile. Luci, — sem moledoval.
Ves obupan sem se pognal z nogo ob zidu in skočil na vrt.
Bil sem na sosedovem vrtu, ograje* nem z viaokim zidom
— Ah, draga moja Luci, v kakšen položaj si me spravila! Kako naj pridem z vrta? Lahko me kdo opazi in bo mi« slil, da sem vlomilec.
Plazil sem se ob zidu misleč, da pridem do kakin vrat.
Naenkrat sem zagledal pred seboj temno postavo, ki mi je prihajala na^ sproti. Ojoj! Izgubljen sem! Kri mi je zastala v žilah. Temna postava se mi je približala in zagledal sem moža z brazgotino na čelu.
Na-nignil mi ;e, naj se ne bojim rekoč:
— Vse sem videl. Vse sem razumel. Pokažem ti pot z vrta. Poj div;.!
Prijel me je za roko in odšla sva.
— Tu je lestva.
Res je bila prislonjena k zidu lestva. Stopil sem na njo in neznanec je zašepetal:
— Počakaj trenutek — Prijel mc jeza roko.
— Ti si gotovo razumel, da nisva prišla sem, kar tako za zabavo. Ne po« zabi torej, da nisem ničesar videl, da ničesar ne veš in molči ko grob. Raz* umeš?
—■ Razumem, — sem odgovoril po* vsem iskreno.
Nato mi je segel v roko in bil sem mu od srca hvaležen.
Tako se je torej srečno konča i moja nedolžna ljubavna pustolovščina, ki se je pričela na čast zločincu in kon. čala po zaslugi blagorodnega zločinca, kateremu sem moral hvaležno stisniti roko.
Ah, saj ni bilo nič nepoštenega.
Jose Mor Gvamido:
Morska vila
V nepopisnem začudenju je gledala gruča ribičev smehljajočo se žensko, ki se je naenkrat pojavila iz morskih valov. Ribiška ladja se je gugala počasi sem in tja, jadra so bila spuščena.
Ribiči so se nagnili čez krov in vpraševali vse vprek krasno morsko vilo:
— Povej nam, kdo si! -— Kako ti je ime?
— Pridi k nam na krov!
— Ali nas hočeš spremljati?
— Te ne zebe?
— Damo ti žganja iz sladkorne trstike.
Toda žena — prikazen se je molče smehljala in plavala okrog ladje. Radovedno je ogledovala bradate mornarje in jim mežikala z očmi kakor da hoče zvabiti k sebi v valove.
Tam blizu se je videl neobijuden otok, ob katerega so noč in dan butali valovi.
— Pojdite sem — se ie obrnil kapitan k ribičem. — vrzimo mrežo in prosimo to morsko čudo, naj pride k nam na krov.
In mreža je padla v morje. Ženska prikazen je radostno vzklikala In se se oprijela mreže. Naga, polna drobnih kapljic, ki so se lesketale v soincu in drsele po njenem divnem telesu, je bila kakor neko nadnaravno bitje iz pravljičnega sveta.
— Potegnimo jo na krov, — je dejal kapitan.
Ribiči so začeli previdno vleči mrežo, katere se krčevito oprijemala prekrasna žena. Upirala se je z nogami v ladjo in plezala po nji na krov. Lahno je preskočila ograjo in že je stala na krovu. Začela si je ožemati mokre lase, ki so ji ovijale nežno telo nalik zlatemu plašču. Ne da bi jo bilo kaj sram, je otresla kapljice morske vode in se smeje ozirala okrog.
Ribiči so jo kar požirali z očmi. In znova so se vsula vprašanja:
— Ali ne biva tam na otoku.
— Čemu je priplavala sem?
— Ali se po obedu vedno koplje?
— Najbrž ne zna plavati?
Molče je ogledovala radovedne ribiče in samo čarobni smehljaj jim je bil odgovor na vsa vprašanja.
— Ne razume našega jezika. — se je oglasil najstarejši ribič.
Kapitan se je molče približal prekrasni ženi, položil ji je roko na ramo, ji pogledal globoko v oči in vprašal z drhtečim glasom:
— Je - li res morska vila?
Žena je pobožala kopita na z roko po licu, obrnila se je in začela radovedno ogledovati ribiče. Spredaj je ležala na zviti vrvi stara harmonika. Dotaknila se je je in harmonika je zahreščala. Morska vila je vzkliknila in se razposajeno zasmejala. Njen smeh se je razlegal daleč po mirnem morju in odmeval od otoka.
Ribiče je naga žena tako očarala, da so se začeli z njo smejati.
— Zdi se, da bi rada poslušala harmoniko, — je dejal kapitan. Zaigraj Ma-nueli — je zapovedal mlademu ribiču, ki je o prostem času kratkočasil 'ova-riše s petjem in sviranjem.
Ribič je vzel harmoniko in začel igrati melanholične motive svoje do-
movine. Vsi so ga napeto poslušali.
— Zapoj — je dejal kapitan.
Ribič je zapel pesem, s katero je
kratkočasil tovariše ob dolgih večerih na širokem morju.
Ko je utihnil, je skušala naga žena ponoviti spev. Ribiči so kar poskakovali od veselja.
— Peti hoče, — so kričali in jo požirali z očmi. Eden je prinesel steklenico žganja in ji ponujal piti. Plaho je izpila požirek — obraz se ji je spačiL Žganje je bilo tako močno, da so H stopile solze v oči. Steklenica je romala iz rok v roke.
Ozračje je bilo čudovito mirno. Polagoma so se ribičem zaiskrile oči. Radovednost se je spremenila v divjo po-hotnost, nezaupanje in dvomi so izginili. Ta naga žena je bila iz mesa in krvi. Ribiči so bili samotarji. Zato često po več mesecev niso videli žsnske. Kaj čuda, da jih je nago žensko telo mamilo kakor zrelo jabolko, da se je zdramila v njih speča strast. Sedem parov hipnotiziranih oči se je uprlo v divno žensko telo. Morska voda je tekla rz njenih bujnih kodrov po krasnih ramenih in dveh vražjih gričkih. Sedla je na kolač vrvi, položila roke za glavo, se zlekrrila in ozrla v jasno nebo. Okrog nje so ležali ribiči kakor na žerjavici. Manueli je igral na harmoniko in tiho prepeval. Drugi so molčali. Culo se je pljuskanje valov ob ladjo.
Naenkrat je žena skočila, pobožala vse ribiče po vrsti, se vsem prijazno nasmehnila, pokimala z glavo in skočila v morje. Vse to se je zgodilo tako naglo, da so ribiči komaj planili pokonci.
— Počakaj Ne zapusti nas — je za-klical kapitan. Zaman. S silnimi zamahi se je bližala otoku in le tu pa tam se je ozrla. Ribiči so stali razočarani in ji pošiljali zadnje -pozdrave. Kar je izginila pod vodo in se zopet prikazala že daleč od. ladje. Kakor galeb se je zibala na valovih, ki so jo zanašali vedno dalje, dokler ni izginila v daljavi.
— Menda živi na otoku, — je menil bradati ribič.
— Kaj ni morska vila? — se je oglasil kapitan zamišljeno.
★
Morje je bilo še vedno mirno in ribiška ladja je stala vso noč na istem kraju. In komaj so se zalesketali v morju prvi žarki vzhajajočega solnca, se je Čarobna vila znova pojavila. Oprijela se je mreže in skočila na krov. V roki je držala usnjeno torbico, polno krasnih morskih kamenčkov, pisanih školjk in krvavo rdečih koralov. Vse je razdelila svojim tovarišem, kakor dete je razdajala ljubka darilca.
Ribiči so je bili že vajeni. Objemali so jo in poljubljali. Molče, brez najmanjšega odpora se je pustila ooljublja-ti. Okorne, hrapave roke so se dotikale njenih nežnih, mehkih ramen, prs in stegen.
— Ali jo vzamejo seboj? — so šepetali ribiči.
— Naučimo jo govoriti!
— Kupimo ji obleko!
— Kar na ladji jo obdržimo! Kapitan je ves čas razmišljal, da
utegne biti morska vila. Ona se je pa razposajeno ozirala po ribičih, ki so jo navdušeno poljubljali. Tiste pa, ki so jo hoteli objeti in stisniti k sebi, je pahnila z neverjetno silo proč.
Steklenica je romala iz rok v roke. Ribičem je silil alkohol v glavo. Pridružila se mu je še pohotnost in tako
so se s pogledi domeniM, da obdrže nago krasotico na ladji. Skrivaj so skovali načrt: hoteli so ii na vsak način zabraniti povratek na otok. Saj b. jim lajšala in slajšala naporno vožnjo po morju. Prijateljsko si bodo delili ljubavne sladkosti, zavisti in ljubosumnosti med umni ne bo.
Zapihal je vetrič in vse je kazalo, da poide načrt gladko od rok. Takoj so se lotili dela. Dvignili so jadra, potegnili sidro na krov in se pripravili na pot. Eni so skušali odvrniti njeno pozornost, drugi so tekmovali med seboj, kdo bo več pripomogel, da čim prej odplujejo z dragocenim tovorom. Še nekaj minut in vsa- bo v redu. — so mislili. Saj je bila v njihovih rokah.
Ko so bile vse priprave končane in je ladja z napetimi jadri rezala valove, je naga žena nenadoma udarila enega ribiča po glavi, drugemu je pa podstavila nogo tako. da se je valjal po krovu. Sama se je glasno zasmeiala in skočila v morje.
— Odšla je! — je vzkliknil kapitan, stoječ pri krmilu. — Obrnil je ladjo in ustavil.
In zopet so se ribiči zbrali ter spremljali s poželjivimi pogledi nago krasotioo, ki je igraje rezala valove in plavala proti otoku. Njen razposajeni smeh se je razlegal daleč naokrog. Z razburkanih valov, ki so ji pljuskali čez glavo, je pošiljala ribičem zadnji pozdrav.
— Za vedno je odšla! — so vzkliknili ribiči v en glas.
— Nedvomno je morska vila, — je vzdihnil kapitan. — ki se je norčevala iz nas.
A ribič, ki je tako milo igral in prepeval, je vzdihnil:
— Jutri se pa zopet prikaže!
Ribiči niso vedeli, da je vkrcana v skritem zalivu bližnjega otoka jahta ameriške milijonarke missis Edvin, željne razburljivih dogodivščin, drzne športnice, pripravljene na vse. Ta krasna žena je znala izborno plavati in ribiči so ji bili dobrodošli, da obogate njeno bujno fantazijo.
Zvečer je sedela missis Edvin na jahti v družbi svojih prijateljev in jim pripovedovala do najmanjših podrobnosti, kaj je doživela na ribiški ladji.
teij orožja za ameriško mornarico. \ine pride baje pred sodišče.
Le-
Ameriške zanimivosti
Skromni Lindy. — Človeška gorila« — Kralj avtomobilskih tatov. — Konkurenca stoletnih starčkov, — Levinovi grehi. — Podnevi
berač, ponoči bogataš.
O Lindberghu so zadnje čase utihnili vsi glasovi. Sedaj pa javljajo, da je baš te dni zakaučil svoj propagandni polet po Zedinjenih državah in se vrnil v Ne\vyork. Tekom dveh mesecev je na svojem letalu »Špirit oi Saint Louis« preletel križem Amerike 37.000 km, pri čemer je v 48 državah pristal najmanj po enkrat. V 82 mestih je predaval o letalstvu in o svojem poletu. Skupno je bil Lindberg na tej turneji 260 ur v zraku. Ameriški li^ti z začudenjem in občudovanjem beležijo, da je oboževani »Lindv« odklonil vse zapeljive denarne ponudbe, češ da mu zadoščajo njegovi dohodki, ki jih ima kot ameriški polkovnik. Za ameriško mentaliteto res neumljiva stvar.
*
V Wirmipegu se je pričel te dni senzacionalen proces proti »gorila«-možu, ki je nad leto dni strahova! vso Severno Ameriko. Je to neki Nelson, ki po pravici zasluži ime gorila. Mož je ves kosmat, telesno izredno razvit in brutalnega obraza. Nelson je bil ameriški Jak - razparač. Svojih žrtev sicer ni pa»-ral, pač pa davil. Osumljen je, da je tekom dveh let zadavil 22 žen in deklet. Dokazana s«ta sicer samo dva slučaja, toda razne okolnosti, zlasti način izvršitve umora, dokazujejo, da je Nelson brez dvoma izvršil tudi ostale umore. V procesu bo zaslišanih 60 prič. Zločinec se vede zelo cinično in zanika vse očitane mu zločine.
Tudi prebivalstvo Chicaga si je oddahnilo. Iznebilo se je skrajno nevarnega gosta ,nekega Milerja, »kralja avtomobilskih tatov«, ki je tekom zadnjih šest mesecev ukradel okoli 2000 avto-
mobilov. Policija ga je prijela, ne da bi slutila, da ima tako opasnega zlikovca v rokah. Zasledila sta ga dva detektiva v neki garaži, v žepu negovega suknjiča pa sta našla uradno legitimacijo nekega redarja, ki je- bil pred dobrim mesecem zavratno umorjen .Na policiji so kasneje na podlagi odtisa prstov spoznali v aretirancu že dolgo iskanega bandita Alfreda Milerja. Miler je sprva zanikal, da je identičen z iskanim avtomobilskim tatom, toda spoznalo ga je okoli 50 oseb. Sedaj so lastniki avtomobilov v Chicagu varni pred avtomobilskimi tatvinami, vprašanje pa je, za koliko časa.
V Ameriki prirejajo neprestano najrazličnejša tekmovanja, plesne in lepotne konkurence, tekme v visokosti in debelosti itd. itd. Med najoriginalnejša tekmovanja spada tudi konkurenca starčkov, ki se je vršila v mestu Here-ford, tektnovalo pa je 8 starčkov v starosti 97 do 113 let. Starčki so paradirali na predpotopnih vozilih, v katera so bili vpreženi sami stari »krampi-. »Najmlajši« konj je bil star 28 let. najstarejši 37 let.
Nedavno se je vrnil v Ameriko Charles Levine, o čemer smo že poročali. Jedva je stopil na ameriška tla, že se mu je približal davčni eksekutor in zahteval 500 dolarjev ker je Levine pred svojim poletom v Evropo pozabil poravnati neke davke. Sedaj pa javljajo, da ima ta gospod še več masla na glavi. Vlada ga je obdolžila, da si Je nepostavnim potom obdržal 500.000 dolarjev, ko je bil za časa vojne dobavi-
Med ameriškimi zanimivostmi smo nedavno poročali o dvoličnem življenju dr. Jechyla iz Chicaga, ki je podnevi beračil, a ponoči veseljačil po barih in kabaretih. Njegovo dvolično življenje je odkrila njegova lastna žena ki ga ovadila sodišču. — Popolnoma sličen primer je bil te dni zopet odkrit v Chicagu. Neki Frances Johnson, ki se je izdajal za trgovca in se nedavno oženil, je bil tudi od lastrre žene razkrinkan kot dvoživka. Johnson je podnevi beračil, ženi je pa vedno natvezil. da se vozi v trgovino, ki leži 30 milj daleč od Chicaga. Johnsonov zakon je bil razveljavljen, a on sam je moral v zapor.
Nove knjige in revije
DUHAN I NJEGOVO DELOVANJE NA ORGANIZAM k naslov ksmjjsko-aocijal« ni razpravi, ki jo je napisal dr. Miloš DciaV rović, zdravnik v Karlovih V%rih. Iz vsebine navajamo sledeča poglavja: Nekaj \% zgodovine duhana. — Kemijsk* sestaviti*« duhana. —   Delovanje duhana na iloveiki
organizem. — V kolikor >*» da unaniftati škodljivo delovanje duhana ua orcanfzem pri pušenju. — Pušenje denikoliniziraue£a duhana. — Literatura. V predgovoru pravi avtor med drugim: »Nimam niti najmanjše namere, da p to knjižit o pregovarjam strastne kadiloe, naj kajenje opu&te. ker mi i* znano, kako jim je ta strup mil in nenadomestljiv, hočem pa dokazali, kako naj s« kadi, da bo kajenje mani škodljivo.-' To j# najboljše priporočilo te broSure, ki bi jo moral poznati sleherni kadiler, pa tudi vsa mladina, da pravočasno spozna vse škodljive posledice kajenja tobaka. Zato knjigo tudi ml kar najtoplejše priporočamo. Bro.šura stane -30 Vardar cigarete in si jo torej prav lahko vsakdo nabavi.
Dijaki Narodu! V okusni obliki je izšla pod tem naslovom te dni mala brošura, v kateri so koroški slovenski dijaki podali svoje misli o priliki svojega počitniškega zborovanja v dneh od 7. do 10. avgu-ta t. 1. ▼ Pliberku. Knjižnica je drago_\?n dokument n gibanju slovenskega inteligenčnega naraščaja v Korotanu. o katerem bi moral biti poučen sleherni Slovenec, ki B€ z.' veda svojih dolžnosti do bratov onstran mej
SRPSKI KNJIŽEVNI GLASNIK. Pre-jeli smo prvi novemberski zvezek te odlične srbske književne revije, ki prinaša mM drugim slede?© zanimive sestavke: Odlome iz tragedije >Srbija se umirit ne more :. — TJ pomen Riste Vuka novi ća. — Opis prirode kod Milana Rakića. — Muzika u suvremenoj dramskoj režiji. — Nauka o Srbiji za vlade Miloša Obrenovića. — Najnovejša metafizika kulture. — Ocrranićenie naoružanja i onemo-gucenje rata. — Književni prepled. — Politični prerjed. — Beležke.
—g Prevoz krompirja če* Trst. Italijanski posebni delegat za fitopatologijo v Trstu opozarja vse interesente, da morajo biti izvorna in imunitetna izpričevala pri pošiljkah s krompirjem, ki se prevaža čez italjan-ski teritorij, izdana od fitopatologiških oh-lastev dežele izvora (pri nas Drž. kemično preizkuSevaliSče) in ne od kakih drugih institucij ali oblastev. Izpričevala sama mora-io biti izstavljena razen v jeziku dotične države tudi v italijanščini ali francoščini, kakor so tudi italijanska izpričevala, ki se izdajajo za inozemstvo.
GODBEN1 ODSEK SOKOLA L 20.LETNICA ORKESTRA PROSLAV\ 5. XI. 1927. KONCERT — ZABAVA — PLES
KABARET — JEČA - PRI POGRNJENIH MIZAH -ZAČETEK OB 20. URL 10 DIN.
Za dom!
Za šivilje, krojače, čevljarje it a najbolj priporočljiv je le
STOEVVER šivalni stroj
Le ta Vam poleg Šivanja en t k (ohšiva). veze (stika), krpa pe» rilo tn nogavice Bre2 vsakega prem in j an} a plošč in drugo je stroj: v minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje — Poleg vseh prednosti, ki jih za vzema Šivalni stroj STOEWER ie (udi najcenejši
Ne zamudite ugodne prilike u. oglejte si to tzrednost pri
Lud. Baraga,
Ljubljana,    Šetenburftova 6/1.
brezplačen pouk v vezenju, ra» bi aparatov itd- — Ugodni pla> čiini pogoji. — 151etno jamstvo
I. Stiepušin
ZAGREB, lurievska»
priporoča aajbolsšt tambure, ž»ce, škole -»armure    ostale potrebščine z» >va glazbala Odlikovan na unskoj izložb Cjenici rrankt
Lokal
za ključavničarsko obrt, lahko tudi na dvorišču (pogoj s sta* novanjem sobe in kuhinje) — iščem v najem. — Dopisi pod « Lokal'2430» na upravo «Slov. Naroda*.
Stanovanje dveh sob
s kuhinjo — išče miren zakon« ski par v novi ali stari hiši, event. da tudi brezobrestno posojilo za stanovanje na prvo mesto. — Ponudbe pod «De# cetober ali spomladi/2453» na upravo «Slov. Naroda».
Graiolog Egipčan
išče gospodično od 20 do 30 let staro, katera govori nemSko in hrvatsko. — Ponudbe na: Ma* čukat, skladište vina, \Vilsono* va ulica br. 4, Sušak. 2447
Novozidana hiša
(drvodružinska) z velikim vr# tom, vodovod v hiši, pol ure oddaljena od Ljubljane — ugodno naprodaj. — Ponudbe pod «Ugodnost/2454» na upra* vo «Slov Naroda».
Kupujemo
zlato, srebro, platin, srebrne krone, zlati denar. Tovarna /a ločen je dragih kovin. Ljub* liana, Šiška, Jernejeva cesta.
2419
Trgovska pomočnica
izurjena v trgovini z mešanim b.agotn — išče službo pošlo* vodkinje v kakšni podružnici na deželi Položi lahko kavcijo. — Ponudbe pod «Spretna/2464» na upravo «Slov. Naroda*.
Boljša gospa
(vdova) s hčerko išče prazno sobo s souporabo kuhinje v sredini mesta. Vsehtev 1. de* cembra. — Ponudbe pod *Či* stost/2467» na upravo «Sloven* skega Naroda*. -
Teod. Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta štev. 3.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vo* dovodov. Naprava strelovodov, kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi po* sod (Škatle za konserve) ter Ii* tografija. 123/L
Dobra šivilja
išče službo v Ljubljani. — Do* p is i pod »Nastop takoj /2466» na upravo «SIov. Naroda«.
Zastopnike
m zastopnice za prodajo srečk na obroke išče — Bančna po« slovalnica Bezjak, Maribor, Go» sposka ulica 25 77/L
Opremljeno mesečno sobo
s posebnim vhodom oddam ta« koj gospodu. — Istotam sprej« mem sostanovalko; event. s hrano. — Rimska eesta 23, pri*
thčje, levo. 2478
Dijaka
sprejmem na stanovanje in do= bro domačo hrano k boljši uradniški družini. — Ponudbe pod «Zra5no/2452» na upravo «51e*v. Naroda*.
izšla le
Blasn kova
za pr&stopoo letj 1928
ki ima 366 dni.
.VELIKA PRATIKA" ie najstarejši Slovenski kmetijski Koledar, ko; je bil že o i naših pra dedov najDoli vpošte van in je še danes naj-boli cbrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogat; vsebini in si kab.
»VELIKA PRATIKA« ie i;ajboliši ni najpe* neiS' družinski koledar. Dobi se v vseh t»go-v nah po Slov eniji in stane 5 Dm. K er bi |o ne bilo dibiti, naj se naroči po dopisnic pil
1 Glasnika BasleM
Jutama ii lifnjrafito! zarod UBIUIIUL llEi SI. 12
Umrla je naša blaga soproga, mamica,
sps'ra, tetka in svakinja, sospa
Jožica Korber
roj. Ažman
sod roga trgovca v Dubravi pri Ptuju
Pokop v nedeljo ob dveh na ptujskem pokopališču.
Pokoj njeni duši!
Dubrava pri Ptuju, 4. novembra 1927. Rodbine:
Ažman, Jakovvitsch, Majndelj, Stupica
Krat. ang. paro&oa unijo
rlOVBL MIL Lf flEz^JUžHO flMEHIHD
adi;,o-Uraguay-Argeminie Kubo-CiiUe-Pen
.tiormađfe brezplačno pri podzaatocniKu
.JU&UANA. Kolodvorska uilca štev 26
00
Tvrdka
G. ČADEŽ
modna trgovina za gospode
Ljubljana, Mestni trg
naznanja, da ie otvorila s 1. novembrom 1927 svoio drugo trgovino
Stritarjeva ulica
Veleceniene odjemalce prosi za naklonjenost in obilen obisk.
(Filioov dvor)
Z odličnim spo Sto vanjam
G. ČADEŽ.
^Preselitev pisarne.
S sledečim si dovoljujemo obvestiti cenj. občinstvo, da se je naša poslovalnica preselila s 7. novembrom L L ■V v jCjubl/ani na Sv. 3?etta cesto 24. —    trgovina ostane še nadalje v Šelenburgovi ulici 3.
Singer šivalm stroji Baurne Co.    Filiala Ljubljana.
Srebrne krone
kupi F. Čuden, Prešernova 1. Ljubljana. 121*L
Mesečna soba
z balkonom in strogo separira« nim vhodnm oddam s 15. no« vcmbrom gospodu za ceno 250.— Din. — Naslov pove uprava «SIov. Naroda».
Chiromant-grafolog
Vašo bodočnost, srečo, boga* stvo, ženitev, ozir. možitev ali trgovske   zadeve   izveste od
znamenitega egiptovskega gra* fologa. To se zgodi lahko tudi pismenim potom. — Ben Ali. grafolog, Maribor, Hotel Ko* sovo, Grajski trg 1, soba 5.
Prometni zavod za oremog d. d
Ljubljana
uodaia po najugodnejših cenah in samo no debelo i
domači «n inozemski za domačo kurjav«, in industrijske svrhe
vseh vrat
Premog
Kovaški premog
ImOkS   >vamlškL plaržarski in plinski
Brikete
184.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani.
Miklošičeva cesta 15/1
NmjttmrejU slavenske pleskat* mks tm Himnk* delavnice
I
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 tn Go»
s posvet ska cesta 2 (dvorišče
kavarne 'Evropa*).
Se priporoča. — Izvršitev toč* na, eeae smerne.     T2i L
L Miku*
Ljubljana,
Mestni tre 15
prana mi a* ift aatn ir aaban te nrr-
Jopraviia sc inrtijfn ttin in saKrin. Blagajničarka
izurjena v trgovini z meiamim blagom, z večletno prskao, ve* Sča  slovenskega   m nemškega
jeaika — išče službo. — Po* nudbe pod Blaga jnicarka/2425 ns upravo aSlov. Naroda*.
Najboljša v materijalu in konstrukciji so:
kolesa, šivalni stroji aggg - ■*»
UR AN IA PISALNI,   švicarski PLETILNI .03: stroj OUBIED.
Najlepše opreme samo pri
Josip Petelincu v Ljubljani
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.   Telefon 2913
Najnižje cene. Večletna garancija
Baržiin
v krasnih barvah in najnovejših vzorcih
prlpotuga tvrdka
H. S E. SKHBER11E
-   LJUBLJHI1flf mestni trg 10 -
Oglejte si naše izložbe!
Oglejte si naSe izložbe!
Slavno občinstvo
obveščam, da sem pričela v svot na novo odprti prodajalni v Ljubljani,
Kolodvorska ut 28, nasproti Ljubljanskega dvora s prodajo čevljev znamke
„The Ideal shoe"
*ki sem jih dobila v komisijsko zalogo od najsolidnejše in najreelnejše tovarne moških, damskih in otroških obuva*. Znamka «WeaU predstavna resnično najidealnejše obuvalo, kar jih je mogla čevljarska industrija doseči aldeal»-čevlfl ae vsebujejo nikakih surogatov kot umetno usnje, furnir, lepenko itd., temveč samo pristno najtrpežnefce usnje. Ako kupite enkrat «IdeaU-cevlje, boste ostali gotovo moj stalni odjemalec.
Cenj. gospodo m dame prosim, da si ogledate vsakovrstno zalogo v moji trgovini in se Vam najudanejše priporočam. ■ v Jlrka Erzln roj. Koubkovi.
Radio amaterji!
Ne kupujte manj vrednih aparatov in sestavnih delov po cenikih in oglasih tvrdk, o katerih niste prepričani, da vam dobavijo solidno blago.
Ne kričeča reklama in ne hvalisanje slabega blaga temveč le deviza, da je najboljši materijal koma; dovolj dober za sestavo radio aparatov, so vzrok mo i m uspehom.
Posetite me in oglejte si brezobvezno najmodernejše aparate ter nad 1200 različnih vrst sestavnih delov najboljših inozemskih tvrdk.
Moja tvrdka je edina v Ljubljani, ki ima dovoljenje družbe Telefnnken za gradnjo aparatov.
Priznani strokovnjaki moje ivrdke so vam vedno brezplačno na razpolago z nasveti in vsakoršnim po asnilom.
Velik, bogato  ilustrirani cenik je v tisku in izide v prihodnjih dneh.   Pošljem vam ga na zahtevo zastonj.
Franc Bar, radio
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Telefon 2407
Ocarinjen je
vseh uvoznih, brrosnih la tranzitnih pošiljk oskrbi hitro skrbno la po najnižji tarifi RAJ KO TURJC earinaki posred-nik, LJUBLJANA. Maaarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* nega blaga in vse informacije Hreznlačno 96; L
Oreh, jesen, javor, lipo in drug trd okrogli les ozir. drug rezani materijal ter
zastopnika
zanj Išče dunajska lesna trgovina. Dopise pošljite pod „Kassa 6095* na Rudolf Mosse, Wien I. Sel- istine 2.
je moj pravkar izišli spis  V njem govorim o mnogih dolgoletnih izkušnjah, o vzrokih, postanku in lečenju živčnih bo lečln. Vsakemu, ki na spodnj   naslov piie ponj, pošljem popolnoma brezplačno ta *dta stvenl evangelij.
Na tsoče zahvalnih pisem izpričuje edinstveni uspeh neumonega, vestnega raziskavanja v dobrobit trpečemu človeštva. Kdor spada k
veliki armadi živčno bolnih, kdor trpi na razt-esenosti, omotičnosti, slabem spominu, glavobolu iz nervoznosti, pomanjkanju snanja, motenj i želodca, prehudi občutljivosti, bolečinah v udih, sp osni aH delni ie
lesni slabosti ali na drugih neštet h pojavih
si mora naročiti moje tolažbe polno knjižico!
Kdor jo bo pazljivo p recital, bo pomirljivo prepričan, da imamo kaj orepresto pot do zdravja in žlvljenske radosti. Ne odlašajte tn pišite Se danes I
Ernst Pasternack, Berlin, SO
M CHAELK1RCHPLATZ Nr. 13, ABT. 758
staro uto-zeiezo
v vsaki množini.
Ponudbe z navedbo najnižje cene na
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana.
lasBaaaaaaaaaBaBuaaaaaaBaeaeaaaaaaaeaaaaaaaaaaaeaaaa
Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, oblake I.ar.
vaza najfinejše m aajesnejs>
tnehanlčno umetno vezenje
flfatek & Mikeš
Ljubljana, Da lmatmova ulica Yc
Entlanje,  ažuriranje, predtia kanje ženskih ročnih del za trgo vino, iolo in dom.
Jaz
fu Cilag
Cm
Mi
s svojimi 185 cm dolgimi divnim i Lorde i« lasmi sem dobila ste valed uporabe poma* de, katero sem sama iznašla ista je pri* znana kot edino sredstvo proti izpadanju, za podkrepitev razvitka za goste lase In za ojačanje las.
Pospeši pri damah, gospodih in otrocih razvitek gostih in krepkih laa m jkn da 2« po kratki uporabi naravni bleak is naravno barvo ter jih varuje pred preranim osive* njem tja do visoke starosti CILAG»PO» MADA odstrani prhljaj tekom 48 ur. No. beno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hra* njivih anovi za lase kakor CILAG*POMA-DA, ki si je po vsej pravici pridobila sve« tovni sloves, ker dame in gospodje še po uporabi prve steklenice  dosežejo najboljši   uspeh; izpadanje  las  izostane  popolnoma ž   po nekaj dneh in pokaže s takoj nova   rast. Ta uspeh dokazuje moj 501 crni  jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem jih prejela tr vsega sveta.
Cena velikemu lončku Ćilag-pomade Din 60-—, a dvojnega Din 90.—. K vsakemu lončku je potrebna ena steklenica Spedal-Shampoo (za 20kratno izm vanje glave) D n 26'— PoStnino plačati posebe . Razpošilja se proti povzetju ali predplačilu iz tvornice SHS.
Laboratorij: ..AURORA". Sremska Kamenica <tev. 42.
Or g nalne potrebščine za Opalograph
Veservat in Fizat in druge potrebščine. Uri gina lm barve in matrice za Oestetner CvklosBL
Lud. Baraga f.V^SS Sclenborgova 6
^l-L
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrastovanja vlog. nakup la prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de-viz tn valut borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In in-kaso menic ter nakazila v tn. In Inozemstvo, safe-deposlts Itd. itd. Brzojavka: Kradli LJubljana. Telefon ft. 9040, 3457. 2548; intarnrbanr 270* 280<i
1
50