Poštnina piaüana v gotovlnl hhaja v ponedeljek io petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, V Celjupo raznasalcih dostavlje- na 7*50 Din, ^a Inozemstvo 20Din Ra*un ori poštncm čekovneir zavoriu št. 10.666 Otnal 01» Redakeij« in npra?as Celj«, r*'"f«mayerjeva ullca št. 1, Dritličje, desno. Marjbor \ n interurban Stev. 65. KöKopisi se ne vraiajo. Oglasi po tarifu. Rokopiii ie sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. - Predpiii glf de proitora in dneva objave oglasov ae nvaiojejo le po možnoati. Štev. 60. Celje, ponedeljek 24. julija 1933. Leto XV. Sadna in vinska razstava od 8. do 15. oktobra v Celju Shranjevanje sadja črez zimo za prodajo spomladi je priporočljivo, ker se spomladi dosežejo do petkrat višje cene nego jeseni. Precej je na- ših trgovcev, ki si pridržijo jeseni najlepše in trpežno sadje za pomlad. Letos so plačali Dalmatinci do 12 Din za kg, kar je vsekakor velika razlika med jesensko ceno. Pri navadnem shranjevanju, kakor so naši sadjarji vajeni, se pa tudi ta visoka cena v razliki ne izplača, ker se mnogokrat črez zimo uniči do 80% in končno se pozna tudi kalo v teži. Kdor nima primernih prostorov, ki obdržijo enako temperaturo in niso varni pred mrazom, a morajo biti vkljub temu zračni, naj rajši proda sadni pridelek jeseni in se drži sta- rega pregovora: Bolje drži ga, kakor lovi ga. Za sadjarja, ki ima sposob- ne shrambe, primerne kleti, kakrš- nih ne manjka, je pa vsekakor veli- ke važnosti, da shranjuje sadje za poznejšo prodajo. Spomladi kupec nič ne riskira, ker sadje takoj vnov- fi in računa lahko samo z dobičkom, dočim pri jesenski kupčiji in pri se- danji nezanesljivosti blaga kupuje tako nekako na korajžo, kar povzro- Ča nizke cene. Ni ravno razveseljivo, da pri nas, kjer je sadje doma, prodajajo trgov- d na spomlad tuje sadje, jabolka, naše domače, kar se ga je ohranilo erez zimo, je pa tako spakedrano, da tudi po nizki ceni težko najde kup- ca. Po trgovinah so se prodajala ja- bolka pod imenom kalifornijska pa 3—5 Din komad. (Ako ni bil to naš pridelek in se je izposodilo samo ime?) Že zaradi sramote, da bi nam Kalifornija dajala boljSe in lepSe sadje, bi bilo želeti, da bi večji sad- jarji shranjevali sadje za spomlad, kar omogoči omenjeno veliko razliko v ceni, ni pa združeno s posebnimi stroški. Pred vsem je treba prostor, kjer nameravamo shranjevati sadje črez zimo, razkužiti, najbolje je prebeliti z apnenim beležem, kateremu smo primešali lizola. Po beljenju mora- mo zračiti nekaj tednov tako, da se popolnoma presuSi. Predno shrani- mo sadje, zapremo dobro prostor in ga še žveplamo in sicer tako, da de- nemo na tla kovinasto pločevino, na- sujemo na njo žveplo in ga zažgemo. Prostor mora biti nato zaprt dva dni. Po žveplanju prostore zopet prezra- | čimo. Seveda mora tudi to sadje biti prej na zračnem prostoru, dokler se ni popolnoma izpotilo. Ko je ta proces gotov, ponovno prebiramo, odstrani- mo še to, kar smo prvikrat spregle- dali, oziroma hibe, ki so se pojavile po prvem prebiranju. Da si prihranimo poznejše zimsko delo s ponovnim odbiranjem, mora- mo za shrambo odbrati samo zdrav, prvovrsten sad, zimsko prekladanje sadju škoduje. Najbolj smo pa spra- vili v shrambo in smo brez skrbi za vsako pokvarjenje, ako sadje takoj vložimo v zaboje, ali ga pa vsaj spra« vimo na naslednji naCin v predale. Ko smo po skrbnem prebiranju go- tovi, vzamemo flanelasto krpo, ki smo jo na fino prepojili s tekočim pristnim čebelnim voskom, nato vza- I memo jabolko za jabolkom in ga na lahko obrišemo s to krpo, vsako ja- bolko zavijemo v svilen papir. Nato sadje pakujemo v zaboje ali ga vla- gamo v predale. To napravimo v glavnem zaradi praSenja, kajti sad- je potegne nase vsak najmanjäi prah. V naših razmerah, ko Se nimamo za sadje primernih prostorov, je naj- bolje takojänje pakovanje v zaboje. Sadje, pakovano v leseno volno, ne občuti tako spremembe zimske tem- perature in lažje najdemo zato pri- merno klet, ki pa nikakor ne sme biti vlažna, marveč mora biti zraSna in ne premrzla. Ta način pakovanja opravljajo ti- rolski sadjarji že za jesensko odda- jo, vsled česar dosežejo znatno višjo ceno, ker prihranijo kupcu to delo. To je pa mogoče le tarn, kjer je sad- jar že tako zanesljiv, da mu njegov stalni odjemalec zaupa. To moramo tudi mi doseči, zato začnimo! Razstavni odbor. Razširjenje električne centrale v Velenju VELENJE, 23. julija. Zgradba že obstoječe električne centrale v Velenju s prvotnimi 2500 HP, ki je zavzemala 1200 m2 zazidane površine, je bila v zadnjih dveh letih ' Vedno zvest prijatelj! Tako it bilo žt prtf to tako [t it danttt Schichtovo terptnti- novo milo pomaga gospodinji kakor ? nobeno drugo, do jt k v hiii vst Itpo iistol W Tortj: Pazitt prav po- w stbno na izvirni ovoj in na vomostno znamko JELEN".Pottms«Vam ni bati ponart jtnih mil. r.ampal^ f poprej za namakanje: V Ženska \Jwala!^ ^CHICHT^ Iterpentinovo milo I PR1LJUBLJENI JUGOSLQVANSK1 IZDELEK! razSirjena na približno 4500 m1. To I razširjenje je imelo namen, da se iz- , vede program povečanja centrale najprej z novo turbino z 8000 HP in dvema novima velikima kotloma, zgradba pa je pripravljena tudi že za nadaljno poveCanje z novim turbo- agregatom s 15.000 HP, s Cemer bo postala kalorična centrala najjačji in najmodernejši center elektrifcne energije, služeč kot podlaga obSimo zasnovanemu elektrifikacijskemu programu dravske banovine. Za prvo etapo razširjenja je pri- spelo v zadnjih mesecih 130 vagonov strojev in električnega materijala iz | Nemčije, izbranega od renomirane tvrdke Brown - Boveri in druglh svetovnih tvrdk, kar ie samo po sebf jamči, da se bo zgradila kaloriCna centrala, opremljena z najmodernej- šimi tehniSnimi in varnostnimi pri- dobitvami po najmodernejših prln- cipih. Ves ta materijal je že deponi- ran v Velenju in se z vso vnemo de- luje sedaj za odobritev kreditov, po- trebnih za montaio, dopolnilne na- bave in manjäa gradbena dela, Dne 9. t. m. si je neumorni g. ban dr. Marušič, dasi je tega dne priso- stvoval ie trem pomembnim nacio- nalnim sveCanostim, v družbi direk- K. M.: Krokodil z diplomo (Konec) »Izbrati si morete angleški ali nemški patent,« se je obrnil mara- buj h krokodilu, »na angleškem stoji »made in Germany« in na nemškem pa »faQon de Paris«. »Kateri pa je bolji?« je nezaupno vprašal krokodil. »To je zadeva okusa,« je rekel ma- rabuj, »kenguruj, na primer, si je iz- volil angleški patent z ozirom na politične in družabne razmere v Av- straliji, doCim se je nosorog, ki gle- da samo na šik, brez pomisleka od- j ločil za faQon de Paris.« »Jaz pa hočem oba,« je izjavil kro- kodil. f »To ne gre,« pravi marabuj in I zmigne obžalujoč s perotmi, »ampak jaz bi Vam svetoval angleški patent, | ker pač gre za stroj za sekljanje me- sa.« | »Torej konec!« je zatulil panter, »pišite: Patent štev. 4. Krokodilu za stroj za sekljanje mesa - e - e - od- delek za kuhinjsko spravo. Zbogom!« Po teh besedah je panter vstal, za- vil rep po predpisu preko tace in hr- kajoč zapustil pisarno; kajti urado- vanje je bilo končano. I Kamela je spisala diplomo in ma- rabuj jo je predal krokodilu, pripo- minjajoč nekaj besed, kakor je pač navada za take slučaje. »Pa bodite oprezni,« je rekel, »diplome so čisto dekorativna reč; izdelane so po ta- kozvanem avtosugestivnem naSinu iz silno remezne in komaj prebavlji- ve snovi, takozvane tradicije. To je mednaroden način proizvajanja. Pro- sim torej, da je ne bi požrli. Se pri- poročam.« In pravni svetovalec je pogoltnil za malico dolgo glisto, ki mu jo je bila žena zavila v papir na- mesto kruha in masla. Marabujevi so stanovali v bližini Evropcev in so bili kaj izobraženi. Od tod papir za malico in pravno znanje. Ko je krokodil videl marabuja ma- licati, ga je obšla slabost Pograbil je rahlo z zobmi diplomo in se je od- zibal k refci, da bi požrl malega ma- kaka. Ali opice že ni veC bilo. Kako nezanesljivi so današnji dan ljudje! si je mislil krokodil. Kaj Ču- da, če si damo patentirati stare in dobre reči?! Tako je razmiSljal kro- kodil in se je ponosno napihnil. Po- tetn pa se je zaril globoko v blato. Tam je ležal več ur. Tako se je zvečerilo, in v reki in na bregu se je zbralo mnogo občinstva k veCerji. »Zakaj ničesar ne jeste, gospod to- variš?« vpraša majhen aligator, ki je zaplaval mimo krokodila. Zdelo se je, da je aligator, ki je ravno po- žiral ostanke nekega svojca, zelo za- dovoljen in živahen. Krokodil je le težko govoril. »Pa- tentiran sem,« je ošabno zamlel s če- ljustmi. »Ne morem jesti, ker imam svojo diplomo v gobcu. Zato pa sem sedaj fair.« »Jaz sem pa rajši sit,« se je odre- zal mali aligator, »ampak Vam se kar vidi, da niste še ničesar zaužili. Sveža zelena barva Vašega obličja je takorekoč posivela. Odložite vendar svojo diplomo tja na breg, pa vsaj nekaj večerjajte!« Krokodil se je v svoji notranjosti boril, kajti glad in tek sta bila strad- na. »Ne,« je zašepetal, »na bregu mi jo ukradejo opice.« »Pa jo izpljunite!« je predrzno zi- nil mali aligator, »čemu Vam bo sploh diploma? Ce bomo imeli di- plomo vedno samo v gobcu, ne bomo mogli niti jesti, pač pa požro drugi nas. In še smejalo se nam bo vse.« To je vsekakor velika modrost. Ampak seveda samo za krokodile. Krokodil se ni genii. Obdržal je svojo diplomo v gobcu ter je lačen in jezen bulil v svojega bratranca. »Pa Ce ie imate diplomo v gobcu,« je nadaljeval zlobni aligator, »mi vsaj dovolite, da požrem Vašo zadnjo nogo za dopolnilo.« Sedaj se je krokodil v strahu in sr- du obrnil in je v naglici pogoltnil svojo diplomo. ObSla ga je silna sla- bost, kakor Se nikoli prej. Omedlel je; struja ga je potegnila s seboj in tam ga je požrl aligator s svojimi sorodniki. Tu je konec žalostne zadeve. Samo oznanilo rodbine Se naj dodenem: Mali makäk se je v tern Času zaro- čil z najstarejšo sosedovo. Bila sta srečna kot ženin in nevesta in sta takoj drugi dan napravila v krogu svojcev garden - party; nevesto je kajpada spremljala častna opica, kajti opice imajo nekaj hudo človefi- kega v sebi. Tu se je izvedelo za kro- kodilovo smrt. Zelo star opičnik jo je javil in je pripomnil »da, da«. Ta- ko je vedno delal in zato so ga imeli za silno pametnega. Malemu makäku je pa bilo o tern ve( znanega, kajti on je poznal rajnega krokodila osebno; tako osebno, da bi bil skoro postal njega žrtev. In to je najbolj osebno znanje, ki ga je mogoče imeti. Ko je bila Sastna opica ravno splezala na datljavo drevo, da bi se nažrla — ljubezni stara opica ni ve( čutila, zato je bolj žrla — je makak svoj! izvoljeni povedal strašno zgodbo. »Samo patentirati se nikari dati, makäcek,« mu je zagostolela mala in ga je objela z repom. »Ne, nikdar.« je rekel makäcek ter je ljubeznivo in pridno preiskoval nevesti kožuh. Štev. GO. »Nova Doba« 24. VII. 1933. Stran 3. ri Maks Bolšek, ki ga je mati nekje pustila in odšla, v ponedeljek 24. t. m. pa je umrl 78-1 etni dninar Janez Zi- danšek iz Svetelke pri Dramljah. Dne 24. t. m. je umrl v Gaberju (Tovarniš- ka ulica 15) 8?-letni prevžitkar Jurij Jazboc. N. p. v m.! c Kronika nosreč in napadov V ne- deljo si je 9-letni sin kočarice Ivan Škof s Kamne gore pri Tolstem vr- hu pri padcu s črešnje zlomil desno nogo. — V Rifniku pri St. Juriju ob juž. žel. so neki fantje napadli 41- letnega posestnika Ivana Korošca na njegovem posestvu s koli in ga ob- čutno poškodovali. — 31-letni želez- niški zavirač Anton Zagorc z Močil- nega pri Radečah je skočil v soboto popoldne med vožnjo z vlaka. Prile- tel jo na Žico ob progi, ki ga je od- bila. Zagorc je padel pod kolesa, ki so mu zmečkala dva prsta na des- nici. — 40-letni posestnik Jakob Gač- nik na Slatini pri Ponikvi je padel 21. t. m. pri popravljanju strehe na hiši na tla in si zlomil levo roko. — 28-letnemu progovnemu delavcu Iva- nu Orniku z Zidanega mosta je v so- boto padla tračnica na levo roko in mu zmečkala sredinec. — 27-letnemu hlapcu Karlu Uršiču iz Celja se je v petek popoldne, ko je vozil drva po Krekovem trgu, splašil konj. Uršič je padel pod voz in dobil težke po- škodbe na obeh nogah. — Vsi poško- dovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Dijagki kuhinji v Celju je daro- vala Celjska posojilnica (Narodni dom) 250 Din namesto venca na grob blagopokojnega ravnatelja Savinjske posojilnice v Žalcu g. Josipa Širce. c 100 dtaarjev je izgubil danes re- ven kleparski vajenec v bližini hiše g. Ravnikarja ali posojilniške hiše oz. trgovine Kramar & Mislej. Po- sten najditelj se prosi, da odda ban- kovec v delavnici F. Dolžaan. Istota- ko se prosi oseba, ki je videla dotič- nika, ki je bankovec pobral, da spo- roči to v zgoraj navedeni delavnici c Ove izgubi. Dne 21. t. m. med 9. in 10. dopoldne je bila od kapucin- skega mostuj do Glavnega trga iz- gubljena prometna knjižica za kolo na ime vrtnarja Riharda Jakobina v Liscah, istega dne med 21. in 22. pa je bila na neki klopi v parku iz- gubljena modra usnjata ročna tor- bica s srednjo vsoto denarja, robcem in pismi na ime Eide Turkove. c Nogometnl čevlji, žoge in druge potrebščine za nogomet pri tv. Kra- mar & Misle}, Celje. c Viakomten papir in pisarniike potrebičlnt dobite na drobno in de- belo pri K. Qoricar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. Sokolstvo Sokolski domori Priznajmo, da zidamo za naše rev- ne razmere, predrage, preluksurijoz- ne domove. Svarilen zgled so dra- ätva, ki so ziÜäla dom z velikim na- vdušenjem posameznikov, pa vendar s premalim lastnim kapitalom, tako da so se mörala zadolžiti. Zato po- zdravljamo idejo, naj gradimo liLne lesene lokolike domove, ki bodo ustrezali vsem druStvenim potre- bam. Sokolski savez je dal napra- viti načrte in modele za lesene do- move ter jih je dal Celjski sokolski župi na njeno proänjo na razpolago za tri tedne. Celjska sokolska župa priredi raz> stavo modelov in naSrtov x« loitne sokoliko domore r ttjni dvorani Coljtka poiöjilnie« v Narodnem do- rnn ter väbi bratska druätva, ki še nimajo svojega doma, naj si jih ogle- dajo po svojih zastopnikih v času od 23. Jnlija do 17. avguta t L Brez sokolske telovadnice in brez letnega telovadišča ni mogoče sokol- skim druStvom v polni meri izvrše- vati svoje naloge. Bratje, ne zamu- dite prilike in pridite si ogledat mo- dele sokolskih domov, kakršne bo mogoče zgraditi vsakemu druStvu v doglednem času. Porno« revni radanki deci Sokolsko društvo Vel. Zdenci, žu- Pa Bjelovar, je predlagalo svoji župi, naj uvede akcijo za nastanitev revne rudarske dece pri imovitejših obite- ljih v plodnih krajih bjelovarske žu- pe. Uprava celjske sokolske župe je o tem predlogu razpravljala v zacl- nji seji in sklenila povabiti ludi bratska društva na ozemlju naše žu- pe, da izvedejo isto akcijo. No dvo- mimo, da so bodo näsle dobrosrčne rodbine, ki bodo rade prevzele vsaj za dobo počitnic dečka ali deklieo. ji nudile prepotrebno hrano in tudi sicer drugače posvetile trpccoinu otroku vso skrb. Bratska druStva vljudno prosimo, da o našem pred- logu čim prej razpravljajo in nani stavijo kakor hitro rnogoče svoje predloge. N'abiralna akcija v pomoč revnim rudarskim družinam uspeva; naj bi uspela tudi živa akcija, da se otme nedolžna deca gladu. Vr našeni časopisju čitate vsak dan o obupnem stanju naših bratov in sester v ru- darskih revirjih. Ni nam treba po- drobneje razpravljati, kako se jim godi. Bratje, sestre! Usmilite se nedolž- nih malčkov in jim preskrbite vsaj za nekaj časa solnčnejše življenje. Kar kdo dobrega stori za narod, ostane večno. PriCakujemo skorajšnega od- ziva. V ponudbah bi bilo navesti, katera rodbina bi bila \oljna nuditi gostoljubje in za koliko časa. Za pri- mer preko počitnic je misliti na niož- nost obiska sole. Matrike Bratska druätva nujno prosimo. da pošljejo zaostale četrtletne izka- ze o spremembah v člaiistvu. Nered- nost bratskih edinic povzroča vod- stvu župnih matrik maogo sitnosti. Brate in sestre prosimo, da nas pod- pirajo. x Proivetni teöaf lokoiike župe Celje. V dneh 13. do 15. avgusta se bo vräil župni prosvetni t&čaj v Celju. Predavali bodo znani dobri predava- telji. Na sporedu so predavanja o go- vorništvu, recitaciji, debati, nalogah prosvetarja, socialnih vprašanjih, hi- gieni, sokolstvu na vasi, vzgoji so- kolske mladine, sokolskemu tisku i. dr. Prve tri točke bodo zdmžene s praktičnimi nastopi. Prijave druätve sprejema br. župni prosvetar v Ve- lenju. x Drnitvane tekme v f. Vojki med posameznimi oddelki so >e vräile v torek 18. t. m. na dvorišču mestne telovadnice v Celju. Najprej je tek- moval naraščaj Gaberje proti naraš- čaju mesta II. postava Oba sta igra- la brez pravega elana, vendar je gabrski naraäcaj premagal mestnega z 2 : 1. Mestni naraäcaj smo videli že v boljSi formi. Sledila je teknia starejših članov proti članom II postave. Podlegli so starejši proti mlajäim z 2 : 0. Poraz je pripisovati deloma tudi slabemu vremenu in močnemu vetru. Vendar smo z ve- seljem opazili, da se je zanimanje za to lepo igro poveSalo tudi pri starej- äih in da je napravila ta igra na mla- dino prav lep utis. Kot zadnji so prišli na vrsto celjski favoriti: Clani proti naraičaju. Tu se je pokazala prava tehnika, igra je bila silno na- peta, lepa in vseskozi zanimiva. Zma- ga se je nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran, vendar pa so pod- legli naražčajniki članom, kar je pri- pisovati zelo močnim potlačbam Ma- reka in drugib, ki so bile neubran- ljive. V Clanih in tudi naraiüaju imamo silno dobre postave, ki se bo- do letos pri raznih tekmah uspeäno borile za zmago. Gledalcev bi bilo več, če bi vreme ne bilo nagajalo. Sličnih tekem si želimo še veö. Clasovi iz obcinstva Nekaj za policijo Sedaj je bilo sklenjenih za promet in red na cestah in trgih veC korist- nih reCi. Naša pozorna straža bo res i imela dosti posla z nadzorovanjem i prpmeta, a äe eno bi bib nujno po- 1 trebno. Gonjači, ki spravljajo živino Chlorqdoit blesčeŽe bei sij^i^ od blizu in daleč v niesto, imajo brer. izjeme vsi del>ele gorjače, s katovimi že kar iz navade obdelavajo ubo^o živinče. Tako na vsak drugi, gotovo pa na tretji korak pada palica nv- tomatit'iio na suho hrbtišče. Vseono je, ali utrujena žival prldno stopa ali ne; surovi mož tepe in bije nai- rajši po mršavem križu, dasi vidi. da žival zavoljo tega ne pospeši ko- raka. V naprednih deželah je že dav- no oblast določila, da priganjači ne smejo nositi takih težkih drogov; pri nas bi se pa dalo vsaj to napraviti, da bi jim jih straža ob vhodu v me- sto jemala. Ce bi pri tem še kak su- rovež dobil s palico katero po hrbtu, tudi ne bi škodilo. — e — Sport SK Celje: SK Jugoslavija 6:0(2:0) CELJE, 24. julija. V petek ob 18.30 se je prißela na Glaziji pokalna nogometna tekma med SK Celjem in SK Jugoslavijo. Prva pokalna tekma za pokal celj- skega Medklubskega odbora med SK Jugoslavijo in SK Olimpom, se je končala z neodlofienim rezultatom 2 : 2, odloSil pa je nato žreb in SK Jugoslavija se je kot zmagovalec kvalificirala za nadaljno tekmova- nje. V srefianju z močno izpremenje- no postavo SK Celja pa jo je doletel zelo visok poraz, ki je po igri popol- noma reelen. Skoro vso igro je bil SK Celje v popolni premoči in SK Jugoslaviji je le redkokdaj uspelo i priti globlje na nasprotnikovo polje. V novi formaciji so Celjani podali zadovoljivo in uspešno igro, nekatera mesta pa so še slabo zasedena. Re- zerve, s katerimi so nastopili, so se povečini dobro obnesle, treba pa bo Se vsemu možtvu rednega in smotre- nega treninga. Napad v sestavi Go- bec-Presinger I - Veble-Zupanc-Ahtig je tokrat znal izkoristiti lepo izvede- ne napade in realizirati ugodne šan- se. Gobec na desnem krilu je bil pre- cej zaposlen, njegovi centri so bili včasih zelo nevarni, sam pa, dasi je poizkuäal večkrat, ni mogel uspeti. Ahtig na levem krilu je bil sicer po- žrtvovalen, ni se pa znal postirati in je zamudil marsikatero ugodno pri- liko. Presingerju I, desni zvezi, se je poznalo, da je vajen mesta srednjega krilca, bil pa je tudi tu dober, le pred vrati malo preboječ. Leva zveza Zu- panc je bil zelo prodoren, spuščal pa se je včasih nekoliko preveč v drib- lanje. Veble se kot vodja napada ne more obnesti. Je prepotasen, kar je velika Skoda za napad, nekoliko pre- bojeL v startu in v podajanju včasih netočen. Igral je sicer v razmerju s prejSnjimi nastopi tokrat Se najbolje, moral pa se bo, če bo hotel uspevati, navaditi hitrejšega in točnejSega po- dajanja. Krilska vrsta Koprivšek I • Presinger II - Furlan je bila defen- rivno in ofenzivno uspeina. Nekoliko preoster v startu je bil KoprivSek na desni, svojemu krilu pa je jako dobro podajal. Uspeäen je bil na levi Fur- lan, ki ni pustil nasprotnemu krilu do diha. Mož na mestu je bil Riko kot srednji krilec, manjka mu §e ne- koliko pregleda, pa si bo to, Se bo ostal na tem mestu, s Časom še pri- dobil. Branilca Lovrinc in Mikuš sta zadovoljila. Lovrincu, ki je prišel baS od vojakov, se je poznal dolgi odmor, { pa bo izgubljeno s treningom zopet ; nadoknadil. Mikui je imel zopet svoj , din in preko njega ni mogel skoro rih- če. Dosedanji branilec Koprivžck II v golu je bila nekoliko čudna zased- ba. Svojo tokrat lahko nalogo je iz- vršil sigurno in z uspehom. Bil je razmeroma zelo malo zaposlen. Napad SK Jugoslavije je tokrat po- polnoma odpovedal. Krilci, ki so bili zaposleni drugje, so morali igrati de- fenzivno igro i nniso mogli podpirati napada. Na mestu je bila obramba, ki pa se je nasprotnikovih napadov komaj otresala. Goli, ki so padli, so bili po večini neubranljivi. Z igro je pričela »Jugoslavija«, ali Celjani so ji odvzeli Žogo in zateli napadati. Po Iepi kombinaciji je že v 3. minuti postavil Zupanc na 1 : 0. Igra je potekala nato v premoCi SK Celja m le redkokdaj je priSel na- sprotnikov napad v bližino njegovih vrat. Vse, kar je dosegla »Jugoslavi- ja«, so bili 3 koti. V 16. minuti je sle- dil foul v kazenskem prostoru »Jugo- slavije« in prisojeno 11-metrovko je poslal Mikuš v mrežo. Igra se je nato nekoliko odprla, ali rezultat je ostal do konca polčasa neizpremenjen. Drugi polSas je bil za Celjane uspešnejši. Kar štirikrat so pretresli nasprotnikovo mrežo. Prvič po 11- metrovki v 6. minuti, katere izvrgi- telj je bil zopet Mikuš, nato v 7., 9. in 12. minuti. VeC pa, kakor bi od- rezal, kljub stalni premoii Celja ni hotelo v mrežo. »Jugoslavija« se je nato žilavo branila in do konca ohra- nila neizprexnenjen rezultat Igra je bila zelo živahna in razme- roma lepa Nudila je povpreCen no- gomet. Tehnično in taktiöno so bili Celjani mnogo boljši in so v tem ozi- ru zadovoljili. Koti: 7 : 3 za Celje. Goleso zabili: Zupanc 3, Veble 1, Mi- kuS 2 iz 11-metrovk. Sodnik g. Svetek je sodil zelo do- bro. Gledalcev je bilo okoli 250. SK Atletik:Vojaški team 39.p.p. 6:5 (5:4) Včeraj ob 17.50 (doloCeno je bilo ob 18!) se nam je prvič predstavil na zelenem polju vojaäki team 39. p. p. v prijateljski nogometni tekmi, ki jo io odigral proti SK Atletiki. ,Na igriš- ču Atletikov pri »Skalni kleti« se je zbralo okoli 300 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili Sivahni in lepi igri. Vojaški team, ki ga sestavljajo igralci mnogih znanih klubov v dr- žavi, je sicer podlegel s.tesnim re- zultatom, vendar pa rezultat prav nič ne odgovarja igri, ki sta jo podali moätvi. Jačji v tehničnem oziru in kombinatorno mnogo boljSi od At- letikov je vojaiki team od 2asa do Sasa pravi vidno prevladoval in bi si j v polni meri zaslužil emago. Moštvu ; primanjkuje §e vigranosti, kot po- edinci pa so mnogi zelo dobri tehni- čarji. Skoro večino igre so imeli v svojh rokah in to zlasti v drugem polčasu. UspeSen je bil napad zlasti v prvi polovici igre; zadovoljil je tu- di v drugem polčasu, uspeval pa je manj, kajti Atletiki so skrbno pa- zali na one »kanone«, ki so se izka- zali v prvem poltasu. Zlasti je uga- iala leva zveza, ki je zabila v prvem polčasu tri lepe gole. Igra je bila ves čas izredno Živah- na, mestoma zelo napeta in v sploS- nem fair. Vojaki so ugajali s svojo kombinatorno igro, s katero so mno- gokrat po mili volji preigravali na- sprotnika. Vseh 5 golov, ki so jih do- segli, je bilo heubranljfvih. Uspehe sprednjih vrst pa je zasenčila slaba igra vratarja v prvem polCasu, ki Stran '2. -Nova Doba«2i VII. 1938. Stev. 60. torja rudnika g. inž. Cueka na mestu ogledal ogromne množice pripravlje- nega materijala in tiuii svojestran- sko obljubil vso pomoč za izdejstvo- vanje potrebnih kreditov. kar je na- pravilo na tukajsnie delavoljne, a v j skrajni bedi se nahajajoče rudarje najboljši vtis in jib. navdalo z nado ! na boljšo zaposlitev. | Krajevna organizacija JRKD v Ve- | lenju, sreski pododbor v Sožtanju in j sreska organizacija v Slovenjgradcu | pa so te dni poslale vsem odločilnim činiteljem tehtno utemeljene pred- stavke s sledečo resolucijo: »Na sestanku krajevne organizaci- ' je JRKD v Velenju številno zbrani zborovalci, tako iz pridobitnih, ka- kor iz uradniških. obrtnih in delav- skih slojev, so po podanih referatih ugotovili skrajno nujnost potrebe sanacije izredno težkih ramer, v katerih se nahaja delavstvo držav- nega rudnika Velenje. in nujne po- trebe takojinjega početka montaie itrojev, dobavljenih za povetanje elektriSne central«, ki predstavlja edino odpomoč za odpravo obstojeCe- ga stanja. Tej resoluciji se pridružujejo osta- le krajevne organizaci je na teritori- ju slovenjgraškega sreza, kakor tudi sreska organizacija JRKD v Slovenj- gradcu, ker so vsi kraji živo zainte- resirani na ustvaritvi projektirane elektriCne centrale. kakor tudi v splošnem nadaljnem normalnem vz- drževanju obratovanja državnega radnika v Velenju.« Upati je, da bo ta resolucija, pod- krepljena po osebni intervenciji na- ših gg. poslancev, našla pri vladi po- polno razumevanje in da se bo z ugoditvijo prošnjam našega obmej* nega sreza ustvarila delavskemu slo- ju možnost zaslužka in da se mu bo pripomoglo do eksistenčnega mini- ma, ker je zaradi velike bede skraj- no nujna pomoč, ki jo tukajšnje de- lavstvo s priznano lojalnostjo, iskre- no vdanostjo in ljubeznijo do rodne grude in domovine tudi v polni me- ri zasluži. Pokojni Josip Širca in slovensko dijaštvo Ob smrti g. Josipa Širce v Zalcu se spomnim neke afere, ki smo jo doživeli nekateri maturanti celjske gimnazije 1. 1898. tik pred maturo; njene posledice pa so bile v nepo- sredni zvezi s pokojnim g. Josipom Sirco. Bili smo nekateri tovariSi dobri pevci, pa so nas povabili. da smo šli zapet nagrobnico na Gomilskem i umrlemu bogoslovcu Cukali. Osem nas je bilo. Za lepo petje so nas po- gostili, seveda tudi z vinom, ki smo ga bili tedaj že več ali manj vajeni. Dobre volje smo se vračali na lojter- cah po lepi Savinjski dolini skozi Sv. j Peter, kjer so bafi slavili slovensko zmago nad dotedanjim nemškim | županom Lenkom. Ta narodni dogo- dek smo si dijaki seveda osvojili za svojo zadevo in se te zmage tudi ve- selili. še predno smo pa dospeli v Celje, je že vedel naš gimnazijski ravnatelj g. Končnik. da smo vzkli- kali: Živela slovenska zmaga! in še vse hujše stvari, kar vse pa je bilo seveda gladko izmišljeno. Sledila je preiskava pred profesorskim zborom: inkvizitorju g. prof. Kurzu sem že davno odpustil njegovo nevijudno vsiljevanje priznanja; sledile so tu- di neprijetne posledice: ukori, kar- cerji in kar je bilo najhujše, izgubili smo vsled slabe ocene v vedenju oproSCenje od fiolnine (15 gld). Kje dobiti denar tik pred maturo nam hudodelcem? Kar nas obvesti tudi že pokojni profesor g. Suhač, da je za vse disciplinirance Šolnina že zalo- —------------------------------------------------------! „ŠI a g e r" Celje, Detkov trg 4 a. Viled prevelike zaloge razprodaje grt- mofonskih ploSČ odi.majadalje, dokler ! ,. traja zaloga, od Din 15— naprej. • Siena, da pa no sniemo vcdeti od koti. Pa smo po matüri vendar zvedeli. da nam jo šolnino poklonila Savin | ska po?ojilnu'a v Zalcu na merodaj- ! no priporočilo nionega ravnatelj:i | pok. g. širce — gotovo s posredova- njem blage prleske duse g. prof. Su- j haea. menda tudi > tajnim sporazu- I mom gimnazii^kogn ravnatolja p-osp ; Koncnika. ki jo vkljub ntni^konn; misljenju iinol entere mto za prMn-1 slovenske dijake. j Ko leto,- ob ü5-lotnici mature pri- zadeti tedanji abiturijenti obujanio spomino na davno preteklo leto 1898.. so hvalcžno spominjamo tudi tega blagega čina pok. g. Sirce in njcgove posojilnioo. Piso'm pa u> vrstin1 v častni spo- min pokojniku tudi v imenu vseb tistih. ki nam je kot pred>ednik po- sojilnico pripoinoocol do bvpzobrest- nih posojil za visokošolske štuclije Shiva mu: Dr. Stojan. DOMACE VESTI ! d šestdesetletnica Jakoba Zadrav ; ca. Znani obrtnik, industijec in ve- leposestnik g. Jakob Zadravec v Sre- dišču, banovinski s-vetnik, svetnik Zbornice za TOI. zaslužni gospodar- ski in društveni delavec ter neumor- , ni zastopnik obrtniških interesov. je slavil v soboto 22. t. m. svojo GO-let- nico. Uglednemu jubilantu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo let j plodonosnega dela. zdravja in zado j voljstva! d »Ljubljana v jeseni«, jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma, se vrši letos od 2. do 11. septembra. Poleg industrijskega, obrtniškega in trgovskega oddelka bo letošnji jesen- ski velesejem v Ljubljani obsegal še sledeee specialne razstave: Veteri- narska razstava, ki jo prirede naši veterinarji. Prvič se bo vršila v Ljub- ljani razstava, kakrSne naša doma- ča zgodovina ne pozna. Zanimiva bo posebno zaradi tega, ker bo sestav- ljena po ogromni večini iz domačega materijala. Razstava bo izvrstno slu- žila našemu živinorejcu kakor tudi rejcu malih domačih živali. Agil no ! društvo rejcev malih živali »Zival- j ca« priredi razstavo ovac in koz. ki j bo prva večja razstava te vrste pri \ nas. Razstavljene bodo koze molzni- { ce. kozli. kozliCki, ovce. ovni in jag- j njeta vseh pasem, ki jih goje rejci v j dravski banovini. Poleg tega bodo ! razstavljeni tudi razni predmeti in \ izdelki iz volne, ovčje kožuhovine in j usnja, razna krmila in potrebšCine. j Odlično delavna Zveza gospodinj v ' Ljubljani pripravlja veliko gospo- ! dinjsko razstavo »Red in snaga k | zdravja pomag&«. Razstava ke bo na- slanjala kot tretji tlen na prvi dve | gospodinjski razstavi ter ju bo stro- kovno izpopolnjevala v programu. Prvič in v velikem obsegu bo prire- iena letos razstava slovenskih cer« kva, tej pa bo priključena umetniška razstava madon. Našemu kmetijstvu j pa bo posvečena kmetijska razstava. Že ta kratko orisani program obeta. da bo letoSnja »Ljubljana v jeseni« | nekaj lepega in koristnega. Obenem ! pa bo dokaz. da navzlic krizi kul- turno in gospodarsko napredujemo. d Veterinarska razstava, ki bo pri- rejena v okviru letošnjega jesenske- ga velesejma v Ljubljani od 2. do 11. septembra. bo za vsakogar zelo zanimiva in poučna. Razstavo bo priredila dravska sekcija jugosloven- >kega veterinarskega udruženja, kar nam jamči. da bo razstava obsežna j in verna slika sodobnega živinozdrav- i stva ali veterine. kakršne do sedaj tudi v visokokulturnem tujezemstvu še niso videli. d Umrla je v petek 21. t. m. v Sliv- nici pri Celju v starosti 57 let gospa Marija Lesjakova, soproga ugledne- ga posestnika in župana g. Jurija Lesjaka v Slivnici ter mati sodnika g. Jura Lesjaka v Celju. Poojnici bo- di ohranjen blag spomin. težko pri- zadeti rodbini na§e iskreno sožalje! d Samo kdor prayüno kuha, kuha dcbro! To velja tudi za Kathreiner Kneippovo sladno kavo s Pravim : Franckovim : dodatkom. Vsipati v hladno vodo in pustiti kuhati pet minus. j d Dunajska vremenska napoved za torek 25. julija: Po večini jasno. naraščanje temperature. Celje in okolica c Ivan Ravnikar — iestdeietletnik. Danes slavi ugledni celjski veletrgo- vec in podžupan g. Ivan Ravnikar 60- letnico svojega plodonosnega življe- nja. Dne 28. septembra 1931. je slavil | trojen jubilej: 45-letnico delovanja v trgovske mpoklicu. 30-letnco kot sa- mostojen trgovec in 30-letnico srečne- nega zakona z go. Amalijo, roj. Plau- čevo, s katero je vzgledno vzgojil si- i na Božidara in hčerko Pavlo, soprogo | ravnatelja celjske Cinkwne g. Laza- I reviča. Gosp. Ivan Ravnikar se je ro- I dil 24. julija 1873. v Ljubljani. V rojstnem mestu se je izučil v trgovski stroki. Pozneje je postal poslovodja znane Perdanove trgovine v Ljublja- ni, 1. 1901. pa se je preselil v Celje in ustvaril s temeljitim strokovnim zna- njem ter izredno marljivostjo in so- lidnostjo ugledno narodno trgovsko podjetje. Jubilant se z uspehom udej- stvuje tudi v javnem življenju kot priznan gospodarski, narodni in na- predni delavec, ki je hodil v svojem življenju vedno ravno pot. Gosp. Rav- nikar je m. dr. podžupan celjski, podpredsednik Združenja trgovcev za mesto Celje ter clan mnogih narod- nih in kulturnih društev. Uglednemu jubilantu iskreno čestitamo k šestde- setletnici in mu želimo še mnogo let plodonosnega dela, zdravja in zado- voljstva! c Zanimivo predavanje irnea o Afrlki. v torek 25. t. m. ob 20. bo pre- daval čiTiec esparantist inž. Kola Ajayi v raali dvorani Narodnega do- ma o predmetu »Afrika, moja solnč- na domovina«. Slikal bo življenje in obiCaje svojih črnih rojakov ter pred- vajal 76 lepih skioptičnih slik. Pre- davanje se bo sproti prevajalo iz es- peranta v slovenščino. Predavatelj bo ob koncu zapel nekaj original nih afriških narodnih pesmi ob sprem« ljevanju »bembem«; bobna. Inž. Kola Ajayi je doslej z velikim uspehom predaval že v večjih krajih v Češko- slovaški. na Poljskem in Jugoslavi- ji (v Beogradu Osijeku, Bicuu, Ko- privnici, Zagrebu. Ljubljani. Ivamni- ku in Logatcu). Občinstvu toplo pri- poročamo obisk tega zanimivega in poučnega predavanja. Opozarjamo, da predavanje ne bo danes v ponede- ljek v Celjskem domu, kakor je bilo prvotno določeno, marveč v torek 25. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodne- ga doma, c Uradni d«n Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okoli- co bo v torek 1. avgusta od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Raz- lagova ulica fit. 8, pritličje, levo. c Kmetijska podmžnica v Celju, ki se bo iz stare podmžnice v smislu sedanjili pravil Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z., preuredila, bo imela svoj občni zbor v nedeljo 30. t. m. ob 8. zjutraj v občinski posve- tovalnici na Bregu. Na tern zboru bo izvoljeno novo načelstvo z odborom. Glasovalno pravico imajo le oni čla- ni, ki so svoje deleže vplačali in pod- pisali pristopnice. K udeležbi so vab- ljeni vsi člani in vsi oni, ki žele Je pristopiti kot člani Kmetijske di-už- be v Ljubljani. Prijatelji kmetovalci! V zadružnifitvu je naša boljša bodoč- nost, zato se vsi strnimo v močno za- di*ugo Kmetijsko dinižbo, ker ona je in ostane še v naprej voditeljica in stanovska predstavnica slovenskega kmeta. • c Ölaniki tettanek podružnice dru- štva jugoslovenskih obrtnikov v Ce- lju bo v torek 25. t. m. ob 20. v spod- njih prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu je razprava o namenu in pomen udrufitva ter predavanje strokovnjaka o davčnih ocenitvali | Naš novi roman ! Naš roman gre h koncu in potru- dili smo se, da poiščemo svojim Ci. I tateljem novo povest, ki bo še mnogo bolje in zanimivejše pisana, nego je bila sedanja, Našli smo jo v Leblan- covem kriminalnem romanu Skrivnostno oko ki zaCne v kratkem izhajati v »Novi ! Dobi« in ki bo znatno krajši od do- i i «edanjega. ' Pisatelja Leblanca že poznate. Pred i leti je izhajal v našem listu njegov • roman »Modri demant«, ki je zbudil mnogo zanimanja. V slovengčini ima- mo že veC njegovih del: »Tigrove zo- I be«, »Gentlemana vlomilca« in | »Skrivnost votle igle«. Eno ali dru- go ste gotovo že brali. Povsod je srlavni junak Arsene Lupin, prebri- san razbojnik, ki vleče ljudi in poli- cijo za nos. ki pa je vendar po svoje poštenjak inv sakemu bralcu simpa- tičen. Francozi. ki so pravi gonrmani za kriminalno čtivo. Leblanca zelo radl bero. Ne toliko zaradi tega, ker se gode njegovi romani vsi na Francos- kern, ampak zato. ker je branje nje- govih del užitek, da je malo takšnih. Napetost v dejanju, lahek slog in v.«e polno komiCnih in prebrisanih do- | mislekov. ki Cloveka kar presenetijo. Leblanc ne uporablja starih trikov, ki so se jih posluževahi drugi pisci kriminalnih zgodb. Pri njem je vse novo. Sicer pa ne mislimo hvalisati na- šega romana. Pi'eberite samo prva poglavja, pa boste videli, da smo na- pisali resnico. »Skrivnostno oko« je roman za vas in za vse prijatelie do- brega. zanimivega branja. Rtdakdja. Ker se bo razpravljalo tudi v splos- nem o davkih. vabimo obrtništvo. da se tega važnega sestanka polnošte- vilno udeleži. — Odbor. | c Obrtniiki socialni odsek poiruž- nice dmštva jugosl. obrtnikov v Ce- lju bo priredil v nedeljo dopoldne cvetlični dan in koncert v mestnera parku. Cisti dobiček je namenjen obubožanim obrtnikom in nidarskira družinam v Trbovljah. Apeliramo na vse celjske obrtnike in ja\Ttöst. da po svojih močeh finančno podpre prireditev ter s tem pomaga gladu- jočim v rudarskih revirjih. —Odbor. c Izlet v Lltee k Petrlčku bo pri- redila podmžnica društva jugoslov. obrtnikov v nedeljo 31. t. m. popol- dne. Vabljeni vsi, ki se radi navžije- jo svežega zraka in zabave. — Od- bor. c Drine tatvlne sAdja, V zadnjih dneh so se že večkrat pojanii na vr- to\ih v Zrinjskega ulici in na vrtu okoliške deške narodne Sole- neki moški in ženske. Ti ljudje so se celo podnevi mirno lotili sadnega drevja in obrali breskve, marelce.in zgod- nja jabolka ter pri tem tudi polomili nekaj vej. Storilci so bili, tako P^* drzni, da so se celo prepirali s pri* zadetimi lastniki vrtov ^..trdili. da imajo pravico obirati sadje, ki j« »božji dar«. Pričakovati je, da bo storilce kinalu zadela zaslužena ka- zen. c Tatvine koleta. v nedeljo $ t. m. okrog 21. je neznan storil*' ukradel nekemu zasebnemu uradni- ku iz Levca iz neke gostilniške vežf na Kral ja Petra cesti 1.500 Din vred- no. z verižico zavarovano kolo rnai»' ko Walfenrad« štev. 315.939, evid- stev. 2-15.253—5. c Žetev tmrtL V celjski bolnici so umrli: v soboto 22. t m. 45-l«tna Fj>" sestnikova žena Marija Zajöeva iz ^ Janža na Vinski gori in 3 mesece sta-