UO«eS glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, leto XXV, 26. avgust 1988, številka 8 Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Gorazd Kosmina, Majda Medved, Stanka Šnidaršič, Tatjana Soško, Jože Novinec. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto - Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3100 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in Tisk: Tiskarna Novo mesto. VESTI Uspešno izvedena zahteva tujega kupca Obisk podpredsednika IS skupščine SRS tov. Bohoriča in podpredsednika skupščine SRS tov. Kneza Dne 2. 8.1988 je bil v Novolesu obisk predstavnika skupščine SRS in izvršnega sveta skupščine SRS. Obravnavali smo problematiko gospodarjenja v Nov o lesu. Izčrpno poročilo je podal tov. Pavlič, predsednik KPO. Podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS je naša prizadevanja podprl in jih ocenil za pravilna, nato pa nas seznanil z nekaterimi prizadevanji, ki jih izvaja izvršni svet, zlasti pa vprašanja: — gospodarske prenove — vprašanja razvoja in razvojnega dinarja. Pri tem je poudaril, da se bodo ta sredstva usmerjala za: — inovacijske projekte — izvozne projekte — drobno gospodarstvo Sovo les ima interes, da se vključi v ta prizadevanja, ker imamo v pripravi nekatere projekte, ki so primerni, da konkuriramo za ta sredstva. Tov. Bohorič je obljubil, da se bodo vključili v kolikor bo potreba, za realizacijo našega projekta prodaje tehnologije »Kolpa san« v Sovjetsko Zvezo. Medobčinski sklad za drage medicinske instrumente pri Občinskem odboru Rdečega križa Novo mesti v« zahvala OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA NOVOLES TOZD BLAGOVNI PROMET NOVO MESTO,ZA PRISPEVEK DIN 50.000,- 3 NAMESTO CVETJA NA GROB ' HELENE ČARMAN . NOVO MESTO 14,7.1998 l? Ker smo ob reklamacijah tujih kupcev sledili enaki pripombi na žigosanje sedežev stolov in gugalnikov, smo se v TOZD TDP odločili, da zadevi pridemo do kraja. Žig MADE IN YUGOSLA-VIA je bil v večini primerov nečitljiv in razmazan. Ob predlogu V. D. vodje tehnološke priprave dela Jureta Legana, smo opravili razgovor s tehnologom vzdrževanja Turk Francom, ki je kasneje tudi napravo skonstruiral in v sodelovanju vzdrževalca Hrastar Ivana tudi napravil. Kvalitete in funkcije naprave so: — čitljiv in estetsko izveden vtisnjen napis — hitrejša in linijska izdelava napisa — napravo je možno premikati po potrebi — sedeži se ne odrgnejo, ker so podložni deli oblečeni s filcem — napravo spravimo v pogon s tipko, tako da ne more priti do poškodb Dokaz, da smo lahko kos vsakemu problemu, ob pravilnem pristopu in kasnejši pravilni organizaciji izvedbe. V. d. vodja tek. in inv. vzdrž. Silvo Mišjak P. n. Tovarna pohištva NOVOLES ‘A S N. 1988 YU 68000 Novo m e s t o _ , Prispelo dne št.________ Ihr Zeichen Predme t; smučarske počitnice naših šolarjev, zahvala Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, drage rojakinje in rojaki v domovini, Datum 16.041.1988 v imenu šolarjev slovenske dopolnilne šole, v imenu upravnega odbora Slovenskega kulturno-športnega društva KRKA v Hannoveru in v osebnem imenu, se Vam zahvaljujemo za Vašo pomoč pri organiziranju smučarskih počitnic naših šolarjev* Z bresplačnim odstopom Vaših zelo lepo urejenih prostorov v Bohinjski Bistrici ste nam napravili veliko uslugo za katero se Vam naprisrčnejše zahvaljujemo. Učenci dopolnilne šole slovenskega jezika v Hannoveru so se v domovini srečali z svojimi vrstniki, naučili so se veliko novega, spoznali so naše lepe Julice in poglobili ljubezen do domovine* Želimo, da bi se v bodoče našla prilika, da tudi člani Vašega kolektiva in njihovi šolarji pridejo k nam na obisk v Hannover* Vsako sodelovanje nam je v prepričanje, da nas v domovini niste pozabili. S spoštovanjem in prisrčnimi pozdravi predsednik U0 KRKE Rafko Klančar $ podpredsednik UO KRKE Zvonko Veršič Razstava na Dvoru V Novolesu tozd TG Dvor smo pripravili zanimivo razstavo o železolivarni na Dvoru. Dodatek k razstavi so bile tudi fotografije Dvora in Novolesa v novejšem obdobju ter nekateri zanimivi detajli iz proizvodnje. Razstava je bila odpreta od 8.-26. avgusta. Namen razstave je bil v glavnem ta, da delavci spoznajo kakšne umetniške predmete so ulivali dvorski livarji v prejšnjem stoletju. Poleg umetniških predmetov, kateri so se ohranili, še vedno kljubuje zobu časa plavž, kateri je priča te zgodovinske dediščine. Okolica plavža je lepo očiščena in posajena s travo ter okrasnim grmičevjem. Železarna je začela delovati 17. 4. 1796 leta. Pobudo za to so dali knezi Auerspergi, ki so imeli velika posestva na Češkem in Slovenskem. Železovo rudo so kopali kar v bližnji okolici. Kasneje se je kopanje rude razširilo vse do Trebnjega in Črnomlja. Leta 1823 je železarna zaposlila modelirja in umetniškega livarja iz Saške in mnoge mojstre iz Češke. 1835. navajajo, da je bilo v dvorski livarni zaposlenih preko 800 ljudi. Poleg vodstva so imeli tudi tovarniškega zdravnika in svojega učitelja. Izdelovali so najrazličnejše predmete: likalnike, jedilni pribor, železne ograje, stopnice, mostove, spomenike, peči, svečnike, kipce, valje za valjanje pločevine in drugo. Marsikje v Evropi še danes obstajajo dragoceni izdelki: oprema Auerspergove palače na Dunaju, most preko Vltave v Pragi, top in železne krogle na Kalamegdanu (Beograd) in še mnogo kje. Zelo zanimiva je tudi Marinčeva zbirka, mnogo predmetov pa je ohranjeno po domovih ter v Dolenjskem muzeju. Gradnja železniške proge, ki ni šla po dolini Krke in pomanjkanje kvalitetne železove rude je zavrla razvoj in nadaljni obstoj železarne. Prevoz s konji in vozovi je postal predrag. Dvor je postal odročen kraj, stran od hitrih železniških prevozov. 1. oktobra 1891. leta je bila železarna ukinjena. To je bil za Dvor hud udarec. 3. julija 1901. leta je dvorski župan poslal kranjskemu deželnemu zboru v Ljubljani prošnjo, naj pomaga, da bi na Dvoru nastala kakršnakoli tovarna, da se bo s tem preprečilo izseljevanje ljudi v tujino. Rešitve ni bilo. 1890. leta je bilo v dvorski občini še 1600 PREBIVALCEV, v januarju 1901. leta pa le še 1300. Železarna je začela propadati. Pomembnost železarne na Dvoru ni bila samo v tem, da so imeli ljudje svoj zaslužek, ampak tudi v tem, da so delavci imeli napisane predpise po katerih so se morali ravnati. Ti predpisi so redkost v tedanji Evropi. Začetek dela je naznanil tovarniški zvonec. Delali so od 6. ure zjutraj do sedme ure zvečer. Za zajtrk so imeli čas od pol osme do osme ure, za kosilo pa od dvanajstih do enih. Vsak ponedeljek in vsako sredo delajo do šestih zvečer. Praznični dnevi, ki so plačani, čeprav ne delajo so: sveti večer, velikonočna sobota, ko se ne dela pol dneva. Zelo strogi so bili glede zamujanja (kdor je zamudil večkrat je bil odpuščen). Stroge in visoke kazni so bile denarne kazni za polomljeno orodje. Za nered in pomanjkanje čistoče na delovnem mestu in drugo. Ob prenehanju delovanja tovarne so zaposlenim pridnim delavcem iz bratovske skladnice izplačali odškodnino. V bratovsko skladnico so vplačevali vsi zaposleni delavci določene zneske. V sklopu livarne je nekoč bila tudi stavba z gostilno, mesnico in pekarijo, kjer so delavci lahko kupovali s posebnim »tovarniškim« denarjem. Ponosni smo, da delamo v teh prostorih železarne, katera je ponesla slavo Kranjske v svet. Žal so ti prostori tudi pretesni za takšno proizvodnjo. Pri razstavi, ki hrani delček zgodovine dela in življenja ljudi v tem delu Suhe krajine nosi levji delež Dolenjski muzej Novo mesto, pomagali pa so še OO ZSMS TG Novoles Dvor, Kulturno društvo Dvor, komisija za kulturo Novoles TGD in osnovna šola Žužemberk. Dvor 20. 8. 1988 Mirtič Slavko Detalj iz razstave Peči, izdelek železarne Dvor VESTI Kadrovske vesti za mesec junij 1988 TOZD TVP: PRIŠLI: Božena Gajič, Vlasta Strašek, Slavka Franko, Anica Hočevar, Martina Kobe, Irena Hrovatič, Ivanka Turk, Marjana Može, Igor Kastelic, Jože Bartol, Franci Zupančič (vsi iz TPP). ODŠLI: Apolonija Cimeša (upokojitev), Metoda Mesojedec (upokojitev). TOZD ŽAGA: PRIŠLI: Draško Maksimovič (iz JLA), Jože Ilar (iz JLA), Slobodan Jotanovič, Anton Turk, Franc Kastelic, Janez Plan-tan, Ivan Erlah, Zlatko Krupič (vsi iz TPP), Ladislav Pucelj, Janez Primc, Janez Šmajdek, Živko Foršček, Martin Šafar (vsi iz TSP) ODŠLI: Franc Kulovec (upokojitev), Nedo Sobota (sporazum), Anton Modic (v JLA), Ivan Murn (JLA), Andrej Ravnohrib (v JLA), Tomo Dukič (disciplinska), Jože Juršič (v JLA), Marjan Bradač (v JLA), Štefan Koncilja (v JLA), Mijo Martinovič (v JLA), Marjan Krnc (v JLA), Niko Poplašen (v JLA), Franc Sašek (v JLA), Matija Kodelič (upokojitev), Ciril Hočevar (upokojitev) TOZD BOR: PRIŠLI: Jože Kunej (iz JLA), Martin Pavlovič (iz JLA) ODŠLI: Amalija Novak (upokojitev), Darja Radanovič (sporazum), Roman Gošek (v JLA), Igor Kodrič (v JLA) TOZD TPI: ODŠLI: Tomaž Struna (v JLA), Ciril Glavič (v JLA), Terezija Beg (upokojitev) TOZD IGK: PRIŠEL: Bojan Starič ODŠEL: Slavko Smole (v JLA) TOZD TDP: PRIŠLI: Andrej Kužnik, Jernej Kužnik, Slavko Murn, Jože Kastelic, Slavko Medle (vsi iz JLA), Branko Gazvoda, Marjan Juršič, Jože Lukšič, Stanko Murn, Peter Hrovat, Stanislav Kralj, Jože Cimermančič, Jože Sašek, Janez Hrovatič, Ivan Klemenčič, Bogdan Golobič, Franc Luzar, Anton Jarc, Anton Bol tes, Franc Bregar, Jože Kastelic, Štefan Ilnikar, Fani Nosan, Jožica Sajovic (vsi iz TPP) ODŠLI: Brigita Ribič (sporazum), Marija Podržaj, Terezija Hočevar, Slavka Besek, Alojz Rezelj, Jože Kren, Silvo Fifolt (vsi upokojitev), Damjan Didovič (disciplinska izključitev), Niko Idžanovič (v JLA), Janez Novak (v JLA) TOZD TSP: PRIŠLI: Robert Hrovat, Ciril Avguštin, Martin Koncilja (vsi iz JLA) ODŠLI: Marija Vidmar (upokojitev), Marko Štravs (v JLA), Aleš Zaman (v JLA), Martin Šafar, Ladislav Pucelj, Jože Primc, Janez Šmajdek, Živko Foršček (na ŽAGO) TOZD TPP: ODŠLI: Božena Gajič, Vlasta Strašek, Slavka Franko, Anica Hočevar, Martina Kobe, Irena Hrovatič, Ivanka Turk, Marjana Može, Igor Kastelic, Jože Bartol, Franci Zupančič (vsi v TVP), Jože Klemenčič, Janez Udovč, Peter Jerman (vsi v JLA), Fani Nosan, Jožica Sajovic, Branko Gazvoda, Marjan Juršič, Jože Lukšič, Stanko Murn, Peter Hrovat, Stanislav Kralj, Jože Cimermančič, Jože Sašek, Janez Hrovatič, Ivan Klemenčič, Bogdan Golobič, Franc Luzar, Anton Jarc, Anton Boltes, Franci Bregar, Jože Kastelic, Štefan Ilnikar (vsi v TDP), Marija Plut, Karmen Avbar, Miha Srebrnjak (vsi v BLP), Jože Bradač (TES), Stane Miholjanec (v TKO), Zlatko Krupič, Ivan Erlah, Janez Plantan, Franc Kastelic, Anton Turk, Slobodan Jotanovič (vsi na ŽAGO) TOZD LIPA: PRIŠLI: Branko Žulič (iz JLA) ODŠLI: Jože Kranjc, Franci Zupančič, Franc Švalj (vsi v JLA) TOZD TAP: ODŠEL: Gasan Gjugja (samovoljno) TOZD TKO: PRIŠLI: Kaja Papič, Irena Milek, Željko Mavrentič, Mihael Arnež, Josip Mihelič, Sandi Flajnik, Miroslav Turkovič, Salih Murtič, Stane Miholjanec (iz TPP) ODŠLI: Branko Kapušin (izjava), Nataša Bajuk (sporazum) TOZD TES: PRIŠLI: Jože Bradač iz TPP, Konrad Špoljar ODŠLA: Jožica Pirc (DSSS) TOZD TGD: PRIŠLI: Silvester Koželj (iz JLA), Mihael Ozimek Karmen Avbar , Stane Pezdič (upokojitev), Franc Renuša (upokojitev) TOZD BLP: PRIŠLI: Miha Srebrnjak, Marija Plut, ODŠEL: Zvone Hacin (upokojitev) DSSS: PRIŠLI: Vid Fajdiga, Jožica Pirc (iz TES) ODŠLI: Anton Uhan (upokojitev), Ivan Peperko (s VESTI Število zaposlenih delavcev na dan 30. 6. 1988 TOZD MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ TVP 120 151 271 ŽAGA 178 35 213 TPI 63 22 85 BOR 75 51 126 SIGMAT 120 37 157 IGK 62 41 103 TDP 232 217 449 TSP 144 141 285 TPP 62 39 101 LIPA 98 35 133 TAP 77 61 138 TKO 133 64 197 TES 121 30 151 TGD 60 62 122 BLP 95 46 141 DSSS 122 122 244 SKUPAJ 1762 1154 2916 Kadrovske vesti za mesec julij 1988 TOZD TVP: Prišli: Cirila Avguštin, Ramiza Čauševič, Tončka Derganc, Zvonko Senica, Marija Gnidovec, Darko Senica, Ana Kren, Greta Vene, Marija Senica (vsi iz TSP) ODŠLA: Marija Boh TOZD ŽAGA: PRIŠLI: Janez Mlakar, Jože Banič, Branko Strahan (vsi iz TPP), Marija Krevs, Manda Poplašen, Anica Klobučar, Ciril Avsenik (vsi iz TSP), Zorica Poplašen, Bojan Tomašev (iz JLA) ODŠEL: Uroš Kralj (DSSS) TOZD TPI: PRIŠLA: Zdenka Rokavec TOZD SIGMAT: ODŠEL: Anton Gošek (upokojitev) TOZD TDP: PRIŠLI: Marija Jančar, Ivanka Gazvoda, Jožefa Hrovatič (iz TPP) ODŠLI: Andrej Jarc, Rudi Skrbe, Franci Legan, Dušan Košmerlj, Alojz Kafol, Bojan Špringer (vsi v JLA), Miladin Berak (samovoljno), Kata Zilinski (samovoljno), Branka Trščinar (sporazum) TOZD TSP: ODŠLI: Ciril Avsenik, Anica Klobučar, Manda Poplašen, Marija Krevs (vsi na ŽAGO), Cirila Avguštin, Ramiza Čauševič, Tončka Derg .c, Marija Senica, Greta Vene, Ana Kren, Darko Senica, Marija Gnidovec, Žvonko Senica (vsi v TVP) Manda Draže-tič (v TKO) TOZD TPP: PRIŠLI: Janez Mavsar (iz JLA), Janez Šašek (iz JLA) Jože Zelinger (iz JLA) ODŠLI: Jožefa Hrovatič, Ivanka Gazvoda, Marija Jančar (vsi v TDP), Janez Mlakar, Branko Strahan, Jože Banič (vsi na žago) Število zaposlenih delavcev na dan 31. 7. 1988 TOZD MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ TVP 122 157 279 ŽAGA 182 39 221 TPI 63 23 86 BOR 75 51 126 SIGMAT 119 37 156 IGK 62 41 103 TDP 225 218 443 TSP 141 130 271 TPP 62 36 98 LIPA 98 36 134 TAP 77 61 138 TKO 131 65 196 TES 120 31 151 TGD 61 62 123 BLP 95 46 141 DSSS 123 122 245 SKUPAJ 1756 1155 2911 TOZD LIPA: PRIŠLA: Jožefa Zorko TOZD TKO: PRIŠLA: Manda Dražetič (iz TSP) ODŠLI: Vladimir Lucijanič (sporazum), Alojz Kukovec (upokojitev) TOZD TES: PRIŠLA: Judita Zajc ODŠLA: Anton Miklič (v JLA) TOZD TGD: PRIŠEL: Andrej Primc (iz JLA) DSSS: PRIŠEL: Uroš Kralj (iz ŽAGE) Na prvi pogled zgleda kot da bi bile to protitankovske ovire. Pa niso, to so podstavki za nalaganje žaganega lesa, ki se bo sušil na prenovljenem skladišču Notice št. 16 1. Splošni gospodarski tokovi Kazalci za obdobje: I—VI/88 za SFRJ I—VI/87 industrijska proizvodnja 98,3 izvoz 115,4 uvoz 98,3 promet (stalne cene) 100,3 zaloge gotovih izdelkov 93,9 cene: proizv. cene v ind. 245,7 cene detajl. 256,9 življ. stroški 260,2 Tečaj DIN — nominalni: proti košari 7 konvert. valut 2.449,7 proti ZDA $ 1.888,7 proti DM 2.820,4 proti klir. obr. enoti 2.231,5 Tečaj DIN - realni (na 30-11/83) 90,8 Družbeni proizv. (stalne cene) 103,6 Vir: PV 2555/88 2. Konkurenca 2.1. Ivanjica — lesni kombinat v Ivanjici bo rekonstruiral tovarno za proizvodnjo elementov, ki so potrebni za izdelavo montažnih hiš ter tovarno iverice. Kapaciteta: 3.500 montažnih hiš, 15.000 m3 iverice na leto. Planirajo tudi gradnjo obrata za proizvodnjo elementov za masivno pohištvo. 2.2. Španija — v zadnjih dveh letih je opaziti oživljanje povpraševanja po lesu kot gradbenem elementu. Ker Španija sama nima dovolj kapacitet za to proizvodnjo, sodeluje s švedskimi tovarnami. Lani je bilo v Španiji zgrajenih okoli 14.000 lesenih vikendov, letos jih predvidevajo okoli 40 - 45.000, v naslednjih petih letih pa planirajo gradnjo 125.000 lesenih vikendov na leto. Vir: PV 2557/88 Management Podjetništvo in razvoj izdelkov Pojem podjetništva ne označuje (več) lastništva in vodenja poslovanja, ampak prej ustvarjanje in upravljanje novih poslovnih priložnosti, še zlasti za spodbujanje inoviranja v državah, kjer se je gospodarski razvoj upočasnil. Uspešen podjetnik se odlikuje po tem, kako obvladuje in uravnotežuje oblikovanje in odvračanje tveganja (most med podjetništvom in ustvarjalnostjo). Podjetnik je pač predvsem vizionaren aktivist, ki najprej išče nove možnosti in jih preverja, v kasnejših fazah procesa pa se tudi močno trudi zmanjšati tveganje. Podjetništvo je torej ustvarjalno upravljanje inovacij. Poslovno obnašanje obsega: fleksibilnost poslovanja in organizacije, povezavo podjetništvo-obvladovanje izdelka, potrebo po hitrosti pri razvijanju novih izdelkov, sposobnost odkrivati in izrabljati nove kombinacije tehnoloških in tržnih možnosti v njihovi sinergiji. Povzeto: NG št. 1/88 Ostalo Kriteriji, po katerih se ocenjuje odprtost neke dežele do ostalega sveta in s tem tudi atraktivnost za vlaganje: — število podjetij z več kot 200 zaposlenimi — število in kategorije hotelov — številnost mednarodnih zborovanj — številnost in sposobnost bank — zračni transport — telefonske zveze — mednarodne šole — dostopnost in branost tujega tiska Našteti kriteriji nam jasno povedo, kolikšna je komunikacijska moč dežele ali mesta, njena ekonomska moč in učinkovitost (podjetja, banke), stopnja kozmopolitizma, intelektualna razvitost in sposobnost, reševanja problemov. Razvrstitev evropskih mest glede na omenjene kriterije: 1. mesto 2. mesto 3. mesto št. podjetij MILANO MUNCHEN št. hotelov MILANO ŽENEVA št. medn. zbor. ŽENEVA št. bank FRANKFURT ZURICH ŽENEVA zračni promet FRANKFURT ZURICH telefonske zveze MANCHESTER ŽENEVA mednarodne šole BARCELONA MILANO tuji tisk ŽENEVA Vir: Trend Bilten 7-8/88 Sektor za razvoj trženja: Đurđa Pehnec Darinka Mali Peč, izdelek železarne Dvor, ki je bila prav tako prikazana na razstavi na tozdu TGD. KOMENTARJI Predlogi za sanacijo bolniškega staleža Poročilo o stanju izostankov z dela zaradi bolezni, nezgod, nega družinskega člana in porodniškega dopusta prikazuje stanje v prvih 6 mesecih v letu 1988. V tem obdobju je bilo vseh izostankov zaradi zgoraj navedenih vzrokov 37271 dni ali stalno je bilo doma 270 delavcev. Zmanjšalo se je število bolo-vanj do 30 dni, deloma se je povečalo bolovanje nad 30 dni, zmanjšala se je nega družinskega člana, povečal pa se je porodniški dopust. Vse to je razvidno v tabeli št. 8. V letošnjem letu bomo lahko, v kolikor bo odstotek odsotnosti v NOVO-LESU večji od občinskega povprečja, zahtevali povračilo del vloženih sredstev za zdravstveno varstvo. Pogoj pa je, da smo izpolnili vse pogoje (ustrezna urejenost delovnih mest, opravljeni vsi pregledi, ki so zahtevani, itd. Nekatere TOZD ne obračunavajo ločeno nadomestilo za bolovanje do 30 dni in nad 30 dni. To bo pri zahtevku za povračilo združenih sredstev zelo motilo pri dokazovanju, za katero bolovanje so bila nadomestila (do 30 dni ali nad 30 dni). V službi varstva pri delu nimamo teh podatkov, ker tudi ni potrebno, da jih imamo, ker to zadeva obračun OD. Moramo povedati, da dodatek na prisotnost oz. uradno — faktor izkoriščanja delovnega časa ni kaj dosti koristil pri zmanjšanju bolovanja oz. odsotnosti z dela. Nismo analizirali, kaj je temu vzrok, verjetno pa tistim, ki jim je cilj bolovanje oz. odsotnost zaradi raznih del doma, se jim bolj splača pustiti 10 % in opraviti delo doma. Druga verjetnost pa je v tem, da so delavci resno bolni, kar se tudi kaže iz drugih podatkov kot npr. ocena na DMD, ocene IK in invalidske upokojitve. V zadnjem času je precej delavcev, ki gredo v dispanzer medicine dela na oceno delovne sposobnosti. Moramo povedati, da imamo v službi in tudi v temeljnih organizacijah zelo težak položaj glede premestitev delavcev, za katere je ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost, zaradi tega, ker je v največ primerih ta ocena delovne zmožnosti taka, da mora delavec (pacient) dobiti delovno mesto, ki je pretežno sede. Povedati moramo, da smo zelo težko v nekaterih TOZD dosegli, da se delovna mesta ustrezno prilagodijo z raznimi ukrepi, kot so ustrezni stoli, in ostale prilagoditve. Nujno bo tudi za delavce organizirati večkratni krajši odmor in večkratne premestitve. Predvsem je to zelo važno na delovnih mestih, kjer je drža, oz. obremenitev organov samo enostranska oz. prisilna, to je predvsem na brusilnih strojih, v lakirnici pri delu s pištolo za brizganje in drugje. V letu 1987 sta bili v ta namen izdelani dve ocenjevalni analizi delovnih mest, vendar še nismo izvršili vseh ukrepov, ki so predvideni v teh analizah. V letu 1988 smo si zadali skupno z dispanzerjem medicine dela, da se naredijo še tri analize takih delovnih mest, in sicer v TOZD TVP in ŽAGA Straža. Predvsem želimo analizirati taka delovna mesta, na katerih je velika odsotnost ali pripombe delavcev na takšna, kjer je velika fluktuacija, itd. Nezgod je bilo v prvem polletju 1988 123 ali 4,2 % na zaposlenega. Predvsem so bile nezgode z manjšimi poškodbami, razen ena v Tovarni drobnega pohištva, ki je bila težja. Ne upoštevamo v naših poročilih težjih nezgod, katere so se pripetile doma ali na poti na delo. Teh je več in z zelo težkimi poškodbami. Torej poudariti moramo, da poškodbe doma terjajo mnogo večji del izostanka z dela, kakor pa nezgode na delu. Resnost poškodb na delu je 23 dni na eno poškodbo, kar je zelo nizko glede na republiško poprečje. Bolovanj zaradi poškodb je bilo 2916 dni. Največ nezgod je bilo na ročnih delih in to 61 nezgod, na krožnih žagah 25, drugo na ostalih strojih. Na poti na delo je bilo 5 nezgod, kar je tudi manj kot v lanskem letu. Moški še vedno prednjačijo z nezgodami napram ženskam in sicer moški so imeli 100 nezgod, ženske pa samo 23. Pri analiziranju stanja moramo precejšnji del pripisati k teži delovnih mest, saj imajo moški v večini primerov težja in nevarnejša delovna mesta kot so: skladiščenje lesa, nevarni stroji, viličaristi in druga dela. Verjetno bomo morali razmišljati, da bomo tudi na teh delovnih mestih usposobili ženske, saj voznik viličarja ni niti težko, niti tako zahtevno, da ne bi mogle opravljati z viličarjem ženske. Verjetno je to še miselnost, da takšno delo ni za ženske. Za delovna mesta, ki so posebno nevarna, bo služba v kratkem času izdelala navodila za odpravo pomanjkljivosti, zlasti tam, kjer je prevelik hrup, nepravilna razsvetljava, nepravilne transportne poti in tudi nepravilno zaščiteni stroji. Zlasti za ropot ugotavljamo, da delavci slabo oz. malo uporabljajo osebna zaščitna sredstva, ker se ne zavedajo, kako škodljiv je za zdravje hrup. Preventivna ambulanta obratuje enkrat do dvakrat na teden, bomo pa morali določiti, katere preglede bomo opravljali v naši preventivni ambulanti in za katere preglede bomo delavce napotili 'v dispanzer medicine dela. Predvsem je tu važna zahtevnost pregleda, ker naša ambulanta nima vseh medicinskih instrumentov in jih tudi ne bo imela za vse preglede, za tista dela in naloge, ki terjajo zahtevnejši pregled. To so žerjavisti, viličaristi, vzdrževalci, delavci v toplarni, kurjači in še nekateri. V prvem polletju 1988 se je v službi varstva delalo precej na ekologiji oz. varstvu okolja. To ni direkten vpliv na nezgode in bolovanja, je pa indirekten in po zakonu o varstvu pri delu, je za nadzor za izvajanje ekoloških razmer v DO zadolžena služba varstva pri delu. Izdelali smo vse zahtevane predpise in navodila. V zadnjem času izvajamo vrsto aktivnosti skupaj z investicijsko službo in TOZD-i (zlasti v Straži), da bi se stanje na tem področju izboljšalo. Zaposlovanje oz. premestitve delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo se ni nikamor premaknilo. Kadrovska služba in TOZD delajo razne študije, kako bi to zadevo uredili, vendar zaenkrat še ni konkretnih rezultatov. V zadnjem času je zlasti veliko opozarjal na te probleme TOZD TES, ker ima razmeroma veliko takšnih delavcev. Poudariti moramo, da se odsotnost z dela ne javlja pravočasno. Po pravilniku o delovnih razmerjih in zakonu se mora odsotnost javiti v 24 urah, sicer je to kršitev delovne obveznosti. Ugotavljamo pa, da v TOZD po več dni sploh ne vedo, kje je delavec. Največ je teh primerov zaradi nege družinskega člana. Zato bodo morali v TOZD to zadevo zaostriti, tudi za ceno disciplinskih in ostalih postopkov. Skrb za naše delavce glede preventivnega zdravljenja ali rekreativnega zdravljenja se je precej povečala, saj smo v prvem polletju že organizirali 2 skupini v Bohinjski Bistrici, precej delavcev gre na zdravljenje v razna zdravilišča, imamo tudi organizirano kopališko zdravljenje za delavce z revmatskimi in drugimi obolenji, kjer je tako zdravljenje potrebno. Sprejet je bil pravilnik o rekreativnem zdravljenju, kjer se sedaj enotno obravnava preventivno in rekreativno zdravljenje za vse delavce. To poročilo je zasnovano na osnovi podatkov iz računalnika, obrazcev Er-8 in ostalih podatkov, ki jih ima služba varstva pri delu. V kolikor bo kdo od vas zahteval podrobnejše podatke, se naj obrne na službo varstva pri delu. Po zakonu o zdravstvenem varstvu je dolžan vsak TOZD na delavskem svetu razpravljati o poročilu, ki ga daje služba varstva pri delu. Sprejeti mora tudi predloge ukrepov za zboljšanje zdravstvenega varstva v TOZD ter izločiti sredstva za zboljšanje delovnih pogojev, kjer prihaja do prekomernega bolovanja. Služba varstva pri delu * { Primerjava nezgod na delu in na poti v prvem polletju 1988, a polletjem 1987 in 1986 Obr.i 17 a IOZD Št.zaposlenih Število nezgod 1986 1987 1988 1986 1987 1988 Dnevi 1986 bolovanja 1987 1988 i» na 1986 st.zapoa. INDEX 1987 1988 1988/87 TVP 281 277 271 9 17 11 77 533 229 3,2 6,1 4,1 67 ŽAOA 239 239 214 23 24 11 37o 426 114 9,6 lo ,0 5,1 51 TPI 96 lo8 85 4 lo 5 141 152 72 4,1 9,2 5.9 64 BOH 155 134 126 18 8 5 196 108 2o4 11,6 6,0 4,0 66 SIGMLT 132 157 157 7 2 2 229 57 loo 5,3 1,3 1,3 loo TPB 54 93 lo3 5 6 4 lo7 136 5o 9,2 6,5 3,9 60 TDP 469 446 448 32 35 34 4 39 386 476 6,8 7,8 7,6 97 TSP 378 338 285 27 17 9 324 172 114 7,1 5,6 3,2 57 TPP 208 137 lol 13 9 6 187 96 88 6,2 6,5 6,0 92 LIPA 133 138 133 lo 11 12 18o 182 334 7,5 8,o 9,o 112 TAP 133 130 138 lo 9 9 94 lol 145 7,5 7,0 6,5 92 TKO 169 2oo 197 5 9 9 66 lo7 154 2,9 4,5 4,6 lo2 TES 152 151 151 5 9 2 99 lol 24 3,3 6yo 1,3 21 TG 127 134 122 14 8 3 319 112 21 11,0 6,0 2.5 41 BLP 132 134 141 3 1 1 131 22 67 2,3 0,7 0,7 loo DS S S 221 227 244 3 - 16 16 1,3 - - - NOV Cii KS 3079 3o42 2916 188 177 123 2975 27o7 2192 6,1 5,8 4,2 72 Skupno število vseh bolniških izostankov v prvem polletju 1988 Obr.i 1 TOZD Št. Do 30 dni Nad 30 dni Rega Porod .dopust SKUPAJ IZOSTANKI iap. i f' * v * r * *' * TVP 271 17o2 4,6 3,4 1067 2,9 2,2 25o 0,6 o,5 421 1,1 0,8 3440 9,2 7,o ŽAGA 214 976 3,3 2,5 645 2,2 1,7 175 0,6 0,5 5o2 1,7 1,3 2298 7,8 5,9 TPI 85 494 4,2 3,2 97 0,8 0,6 lo2 o,9 o,7 247 2,1 1,6 94 0 8,0 6,1 BOR 126 774 4,5 3,4 230 1,3 1,0 142 0,8 0,6 391 2,2 1,7 1537 8,8 6,7 SI G MAT 157 583 2,7 2,o 267 1,2 0,9 63 0,3 o,2 176 0,8 0,6 lo89 5,o 3,8 TPE lo3 548 3,9 2,9 19o 1,3 1,0 164 1,1 0,8 565 4,o 3,0 1467 lo,3 7,8 TDP 448 2713 4,4 3,3 1645 2,7 2,0 116o 1,3 1,4 2oc8 3,2 2,5 7526 12,1 9,2 TSP 285 142o 3,6 2,7 1143 2,9 2,2 458 1,2 0,9 1461 3,7 2,8 4482 11,4 8,6 Tpp lol 721 5,2 3,9 444 3,2 2,4 85 0,6 o,5 569 4 ,1 3,1 1819 13,1 9,9 LIPA 133 775 4,2 3,2 147 0,8 0,6 21 o,l 0,1 4o3 2,2 1,7 1351 7,4 5,6 TAP I38 643 3,4 2,6 354 1,9 1,4 30 0,1 0,1 541 2,8 2,1 1568 8,2 6,2 TKO 197 lo87 4,o 3,0 267 1,0 0,7 62 o,2 o,2 516 2,o 1,4 1932 7,1 5,3 TES 151 4o5 1,9 1,5 562 2,7 2,o 99 0,5 o,4 6o7 2,9 2,2 1673 8,0 6,1 TG 122 741 4,4 3,3 364 2,2 1,6 16o 1,0 0,7 893 5,3 4,0 2163 12,8 9,7 BLP 141 454 2,3 1,8 159 o,3 0,6 85 0,4 0,3 334 1,7 1.3 lo32 5,3 4,0 D3SS 244 714 2,1 1,6 544 1,6 1,2 167 0,5 o,4 1529 4,5 3,4 2954 3,3 &, 6 NOVCLES 2916 14750 3,7 , 2,8 8125 2,o 1,5 3223 i °°.! ! 0 ! 0,6 11173 2,0 2,1 37271 9,3 7,o £ Je izračunan na delovne dni (138) £'je izračunan na koledarske dni (182) Primerjava bolezenskih izostankov v prvem polletju 1988 b polletjem 1987 Obr.i 8 TOZD Št.zapos. Do 30 dni Nad 3o dni Rega Porod .dop. SKUPAJ IZ OST ARU 1987 1988 1987 1988 1987 1988 1987 1988 1987 1988 1987 1988 TVP 277 271 2083 17o2 1295 lo67 260 250 137 421 377 5 3440 ŽAGA 239 214 2406 976 23 64 5 391 175 738 502 3558 2298 TPI I08 85 841 494 198 97 92 lo2 28 247 1159 94o BOR 134 126 861 774 324 230 83 142 5o5 391 1773 1537 SIGHAT 157 157 693 583 2o4 267 89 63 485 176 1471 lo89 TPE 93 103 762 548 133 19o 1163 164 178 565 1236 1467 TDP 446 448 3845 2713 lo91 1645 125o 116o 2455 2008 8641 7526 TSP 338 285 25o6 142o 1393 114 3 661 458 lo21 1461 5581 4482 TPP 137 lol l82o 721 361 444 142 85 1246 569 3569 1819 LIPA 138 133 7o7 775 18 147 64 21 587 4o8 1376 1351 TAP 13o 138 9o6 64 3 2o5 354 127 30 291 541 1529 1568 TKO 2oo 197 1483 1087 183 267 37 62 622 516 2325 1932 TES 151 151 695 4o5 721 562 154 99 496 6o7 2o66 1673 TG 134 122 935 741 447 364 2o7 I60 511 898 2100 2163 BLP 133 141 639 454 lo5 159 78 85 218 334 lo4o lo32 DSSS 227 244 787 714 357 544 254 167 687 1529 2085 2954 NOVOLBS 3o42 2916' 21969 14750 7o58 8125 4o52 3223 1o2o5 11173 43284 37271 Preusposobitev delavcev v TPE K preusposobitvi delavcev po programu obdelovalec lesa smo v TOZD TPE Račje selo pristopili z namenom, da izboljšamo kadrovsko strukturo, saj po smeri izobrazbe v TOZD ni bilo ustreznih kadrov, pa tudi stopnja izobrazbe je nizka. Dolgoročno bomo kadrovsko strukturo izboljšali sicer s štipendiranjem in zaposlovanjem ustreznih profilov. Že zaposlenim pa smo omogočili pridobitev vsaj minimalne izobrazbe lesne smeri. Skrajšan program za pridobitev poklica obdelovalec lesa smo izvajali po programu Srednje lesarske šole Škofja Loka, ki je bila tudi matična šola. Teoretični del (predavanje in izpiti) je v celoti izvedel Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, s katerim smo imeli sklenjeno pogodbo za izvedbo programa. Srednja lesarska šola Škofja Loka je izvedla inštruktažo inštruktorjev praktičnega pouka in izpite iz praktičnega pouka, samo praktično poučevanje pa sta izvedla inštruktorja iz naše TOZD. Po planu, ki je bil pripravljen pred pričetkom izobraževanja, naj bi predavanja potekala od januarja 1987 do februarja 1988, dva do trikrat tedensko po štiri ure. Vendar pa se je predavanje zaradi objektivnih težav (delo v TOZD po 12 ur, odsotnost predavateljev) zavleklo do maja 1988, posamezniki pa so imeli popravne izpite iz teoretičnega dela tudi še v juniju. Ko smo zbirali prijave za izobraževanje, se je prijavilo 30 delavcev. Vendar pa je pet delavcev odstopilo že pred samim pričetkom predavanj, dodatno je odstopilo med letom še osem udeležencev zaradi prenehanja delovnega razmerja oz. osebnih razlogov. V času predavanj pa so se skupini priključili štirje udeleženci in to taki, ki so v tem času sklenili delovno razmerje v naši TOZD. Do konca junija je uspešno končalo skrajšani program 16 delavcev, 5 delavcev pa ima še možnost dokončati do 15. oktobra 1988. S Srednjo lesarsko šolo Škofja Loka smo se namreč dogovorili, da se uradno zaključi oddelek 20. oktobra, tako da omogočimo vsem, ki iz različnih vzrokov niso uspeli opravljati končnega izpita, da to še nadoknadijo. Program je bil izveden predmetno, preverjanje znanja pa je bilo praviloma pisno, pri nekaterih predmetih pa tudi ustno. V sklopu predmeta umetnostna vzgoja so si udeleženci ogledali knjižnico v Trebnjem in galerijo v Kostanjevici, v sklopu strokovnega predmeta tehnologije delovnih procesov pa lesno delovno organizacijo Slovenijales Brežice. Naj še omenim, da so bili stroški izobraževanja delavcev po skrajšanem programu za Novo-les polovični, saj nam je polovični delež sredstev za prekvalifikacijo dala Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Za izvedbo skrajšanega programa je značilno, da so bili udeleženci slabo motivirani (razen posameznikov). Šele ob koncu programa je večina dojela, da je to izobraževanje potrebno in koristno tako za njih same kot tudi za delovno organizacijo. Nekateri od njih so celo že izrazili željo, da bi se vključili v nadaljevali program. M. Medved Tozd TPE KOMENTARJI Zaposlovanje in kadrovska politika V zadnjem času je v naši družbi pa tudi v Novolesu veliko razprav o zaposlovanju, kadrovski politiki, izobraževanju itd. Tudi na političnih aktivih, ki smo jih vodili v juliju 1988, je bila ta zadeva izpostavljena, zlasti v TOZD TAP, TES, TVP in DSSS. Neposredno me je k pisanju te razprave spodbudila razprava v naših TOZD in članek v Gospodarskem vestniku z dne 5. 8. 88 »Premalo znanja za prehod v razvitejšo družbo« (novinar I. Žužek). Ugotavljamo, da se na področje nagrajevanja in kadrovanja vsi »spoznamo« in da smo o teh zadevah pripravljeni razpravljati zelo dolgo. Žanimivo je, da o teh dveh področjih radi razpravljamo vsi, ne glede na našo stroko usposobljenosti in znanja. Pač po jugoslovanski navadi. Res je, da je po ustavi in po naši zakonodaji le-to v pristojnosti delavcev in ne posameznih služb ali celo posameznikov, vendarle pa moramo pri tem upoštevati mnenje stroke, Francija je ta delež (20 %) dosegla leta 1982. V gospodarstvu Slovenije je zaposleno 5,8 % delavcev z višjo in visoko izobrazbo, v industriji pa 4,8 % (podatki za leto 1985). Kako pa je s tem v Novolesu? glej tabelo 1 Se pravi, da imamo z višjo in visoko izobrazbo 4,4 % delavcev, kar je za 0,4 % pod industrijo Slovenije, zanimiv pa bi bil podatek za panogo (0122) -lesarstvo, vendar tega podatka nimam. Naslednje zelo zanimivo vprašanje je, odstopanja med zahtevano in dejansko izobrazbo. Za Slovenijo veljajo naslednji podatki: Visoka izobrazba — 64 %, se pravi od npr. 100 zahtevanih delovnih mest z visoko izobrazbo, jih dejansko ima visoko izobrazbo le 64. Ostali delavci nimajo visoke izobrazbe, ampak za njih v skladu z zakonom in pravilnikom o razvidu del in nalog ugotavljamo z delom pridobljene delovne zmožnosti. Tabela 1 Po zadnjih podatkih je struktura naslednja: VIL stopnja (visoka) VI. stopnja (višja) V. stopnja (srednja) IV. stopnja (poklic-srednja) II. stopnja I. stopnja (NK) 2,1 % 2,3 % 12,1 % 21,1 % 6,9 % 55,5 % 100 % stanje junij 1988 zlasti pa ne razpravljati na pamet, brez vsakršnih podatkov, utemeljitev itd. Da je kadrovska struktura slaba nasploh, ne samo v Novolesu, je dejstvo. Pripravljenost za dodatno izobraževanje pa prav tako, čeprav se v Novolesu v zadnjem letu klima za izobraževanje le nekoliko spreminja na bolje. Kadrovska struktura: Po podatkih iz GV je bila v nekaterih razvitih državah Na področju višje izobrazbe je stanje še slabše in znaša ustrezna zasedenost le 57 % oz. skupaj vsak drugi nima ustrezne izobrazbe. V Novolesu je stanje še slabše in sicer: glej tabelo 2 V Novolesu je sistemizirano oz. zaseda dela in naloge 133 delavcev, kjer se zahteva visoka izobrazba. Dejansko ima visoko izobrazbo oz. ustreza 56 delavcev ali 42 %, vse ostalo pa zase- Tabela 2 ustreza ne ustreza visoka izobrazba 42% 58% višja izobrazba 18% 82% srednja izobrazba 38% 62% poklicna izobrazba 37% 63 % kadrovska struktura bistveno dajo delavci z višjo ali srednjo boljša od slovenske in sicer: izobrazbo. ZDA — okoli leta 1960 je bil delež z višjo in visoko izobrazbo ž višjo izobrazbo imamo siste-20 % miziranih oz. so razporejeni na ZRN - okoli leta 1980 - delež z takšna dela in naloge 147 delav-višjo in visoko 20 % cev, dejansko ima višjo izobra- zbo 27 delavcev oz. 18 %, v Sloveniji pa ustreza 57 %, kar pomeni, da tu bistveno odstopamo od povprečja SRS. Takšen podatek je za Novolesove razmere razumljiv, saj se je večina delavcev z dejansko višjo izobrazbo preselila na delokroge z visoko, ker pač niso imeli ustreznih kadrov, štipendijska politika pa je bila zadnjih 10 let prepuščena TOZD-om. Iz tabele je razvidno, da je na področju srednje izobrazbe ustrezno zasedenih 38 % in poklicne oz. IV. st. 37 %. Velja podobna ugotovitev kot za višjo in visoko izobrazbo. Tu naj opozorim, da če bo kdo pozorno spremljal in primerjal podatke, da obstoječi razvid del in nalog ni identičen ciljem v srednjeročnem planu, zato se podatki med seboj včasih »tepejo«. Namreč po sedanjem veljavnem razvidu del in nalog imamo sistemiziranih 4,5 % del in nalog z visoko, 5,1 % z višjo izobrazbo, skupaj 9,6 %, cilj po srednjeročnem planu pa je 6,7 %, ker pojasnjujejo podatki o odstopanjih med dejansko izobrazbo in zahtevami v razvidu del in nalog. Po družbenem planu naj bi v Sloveniji bilo leta 1990 v strukturi vseh zaposlenih 15 % z višjo in visoko izobrazbo. Seveda v industriji tako visok procent še ne bo tako kmalu dosežen. Kakšne pa so ambicije v Novolesu? Velike! Po določbah samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO Novoles za obdobje 1986—1990 naj bi imeli naslednjo strukturo: delavcev TPE za II. stopnjo. Vsa lesarska usmeritev. V letu 1985 in 1986 pa smo izobraževali delavce TPP, TDP in TGD. Bistvenega pomena je, da s to akcijo nadaljujemo. Naš cilj mora biti, da letno vsaj 150 delavcev izobražujemo na tak način in na tej stopnji. Naslednji velik zalogaj je IV. stopnja oz. poklicna šola (po stari terminologiji). Planirani interni priliv štipendistov na IV. stopnji je naslednji: 1988 25 1989 17 1990 13 Poleg tega pa vsako leto zaposlimo še nekaj delavcev, ki pridejo iz drugih OZD in pa začetnikov, ki niso štipendisti. Če bomo v letu 1990 prišli na število 700 delavcev z IV. stopnjo oz. na 24 % (če računamo, da bo delavcev okoli 2900 v Novolesu) je to pomemben premik, vendar še vedno za preko 300 delavcev izpod srednjeročnega plana. Na nivoju V. stopnje plan ni bil pretirano zahteven, vendar povečanje iz 343 delavcev s V. stopnjo v letu 1986 na 482 v letu 1990 pomeni zaposliti oz. došolati 139 delavcev, letni priliv štipendistov pa je: 1988 13 1989 18 1990 13 44 Nekaj delavcev s V. stopnjo zaposlimo še iz drugih OZD in pripravnikov, ki niso naši štipendisti, vendar je realno, da pridemo na približno 420 delavcev oz. cca 15 %, kar bi se zelo približali planskim ciljem. STOPNJA 1986 % 1990 % I. stopnja (NK) 1800 58,2 270 8,7 II. stopnja (SKR ,r.) 235 7,6 1070 34,6 IV. stopnja 596 19,3 1060 34,3 V. stopnja 343 11,1 482 15,6 VI. stopnja 59 2,0 112 3,6 VII. stopnja 57 1,8 96 3,1 Iz teh podatkov je razvidno (da želimo močno izboljšati kadrovsko strukturo, saj želimo praktično eliminirati NK delavce, močno povečati delež delavcev z IV. stopnjo, kar je tudi v skladu z našim razvidom del in nalog, ki smo ga dopolnili s 1. 1. 87 in povečati delež z VI. in VII. stopnjo s 3,8 na 6,7 %. Dejstvo je, da se nam kvalifikacijska struktura iz leta v leto izboljšuje, vendar planskih ciljev ne bomo dosegli, ker so bili preoptimistično zastavljeni. Največji zaloga so pravzaprav NK delavci. V kadrovsko socialni službi se sicer trudijo, da bi čim-več delavcev šlo skozi ustrezno izobraževanje, tako smo letos preko izobraževanja (skrajšan program oz. neke vrste funkcionalnega izobraževanja peljali 122 delavcev TOZD Žaga in 21 Na področju zaposlovanja delavcev s VI. in VII. stopnjo je ponovno več problemov in sicer sorazmerno malo štipendistov na teh stopnjah in tudi težko zaposliti npr. dipl. ing. lesarstva v proizvodnji, ker se jih vsi branijo oz. večina vodilnih struktur v TOZD. Planirani priliv štipendistov na VI. in VII. stopnji: VI. stopnja 1988 / 1989 3 1990 4 VII. stopnja 1988 3 1989 5 1990 8 Ocenjujemo, da bi do leta 1990 lahko dosegli približno število 90 delavcev z višjo izobrazbo oz. 3,1 %, kar bi se znatno približali planskemu cilju in z visoko izobrazbo približno na 90 delavcev oz. 3,1 %, kar bi pomenilo, da smo dejansko planski cilj dosegli. Se vedno bomo imeli bistvena odstopanja na IV. stopnji in nižji, medtem ko naj bi se na V. in VI. ter VII. stopnji približali planskim ciljem. Pri teh ocenah sem bil dokaj realen, vendar ob predpostavki, da se je beg kadrov, katerega priča smo bili v začetku leta 1987, dokončno ustavil in da bomo kot DO interesantni tudi za kadre iz regije, da se bodo štipendisti dejansko zaposlili pri nas in da bo odnos vseh odgovornih v DO do izobraževanja, zlasti ob delu in funkcionalnega izobraževanja, na primerni ravni. Pri tem bi opozoril še na en odprt problem in sicer to, da se nam na razpise za podelitev štipendij vsako leto odziva približno 50 % otrok. V šolskem letu 1988/89 je bilo razpisanih 284 štipendij, prispelih vlog 136 oz. 47,8 %, kar pomeni, da zadeve niso lahke in enostavne in so dolgoročnega značaja. Za prehod v razvitejšo družbo (mislim predvsem tudi za Novoles) je mnogokaj odvisno od vodilnih delavcev, saj le z lastnim zgledom lahko prepričamo ostale, da se moramo izobraževati, obnavljati znanje, kar je eden temeljnih garantov za našo boljšo prihodnost. Na koncu bi želel opozoriti še na nekaj odprtih vprašanj in sicer, da nam vse te številke o kadrih ne bodo pomagale nič, če ne bomo ta potencial ustrezno izkoristili in nagradili. S tem člankom sem želel opozoriti, da se tudi na tem področju zadeve sicer morda počasi vendarle zanesljivo spreminjajo, vedeti pa moramo, da napake, ki smo jih delali v povojnem razvoju (ki pa so bile tudi objektivno pogojene) ni mogoče v enem srednjeročnem obdobju popraviti, ampak je to dolgoročen proces. Marjan Grabnar REPUBUQUe PRANCAISE INSTITUT NAT m Al 01 LA PROPRIETl INOUSTRIELLE DESSINS et MODELES CERTIFICAT D'IDENTUE: LE PRESEN! OOCUMENT ES! UN CERTIFICAT D IDENTITE CERTIFIE CONFORME. DONE DECLARATION DE DEPOT DE DESSINS ET MODtLES ENREGISTREE A L INSTITUT NATIONAL DE LA PROPRIETE INDUSTRIELLt SOUS LE Nu 86S/45 Le (Je pot Kusani I obiel de Id decldtdtion doni les mentions sonl tepi o duites ci dpies d ete ouveit d IINPI le ■') JtPTKMBHE 1987 Les lepiuducltons ph0l09tdphKp.es idenlMp.es d celles qui lupuent ci dnnexees ont ete exposees d pdim du O NUVEMBKE 198/ CL.-j.U.’. A PARIŠ. LE 18 DECEMBKS 1987 e»u> 1» .1 I« I Institut •stlHUSll itv I.* tMitlt •■Htutll urit« t« (*•*<* Uu'MU l’li« i’KMAKdllk.', fiidrt* Adin i n t.. ( rt i 11 « l*M VI I IOM> Primer listine o registraciji modelne zaščite novolesovega proizvoda. S lem dokumentom je na francoskem trgu do leta 2011 zaščiteno pomivalno korito »Columhine« Poročilo o gospodarjenju v DO Novoles v 1. polletju 1988 UVOD: Za poslovanje 13 proizvodnih TOZD, 2 TOZD skupnega pomena ter DSSS je značilno v 1. polletju 1988 dejstvo, da so bili vsi pozitivni premiki na sanacijskem področju iz 1. 1987, s paketom ZIS, sprejetim v novembru 1987, izničeni. V TOZD, ki poslujejo na domačem trgu, smo morali cene znižati na nivo oktobra 1987 in jih zadržati formalno zamrznjene do ukrepov ZIS v maju 1988 (TKO, TSP, TPP...). Tudi tečaj dinarja je imel v prvem polletju le 2 % mesečno rast ob sočasni rasti vseh vhodnih cen (stroškov) med 8 in 10 % mesečno. Zaradi tako visokega neskladja nabavnih in prodajnih cen smo v prvih 4 mesecih prigospodarili preko 600 milijard S din izpada dohodka. V Novolesu pa smo kljub tem negativnim posledicam ukrepov ZIS, novembra 1987 ukrepali na posameznih TOZD tako, da bi omilili negativne trende. V TOZD TPP in TPE smo postavili sanacijski odbor z nalogo, da pospešeno zagotovijo programsko prenovo (manj ZDA, več Evrope ter poslov na domačem trgu) in proizvodnjo racionalizirajo do skrajnosti. Reducirana je režija in povečana produktivnost. Tudi v drugih TOZD (TSP, TGD, BOR, TDP) smo uspeli zmanjšati delež proizvodnje za trg ZDA in jo nadomestiti s programi za Evropo. Povečujemo tudi delež polproizvodov, ki so dohodkovnejši. Ponovno smo se uspeli s TOZD TSP vključiti v kooperacijo za trg SSSR. Na področju priprave lesnih surovin smo pričeli z operativnim izvajanjem ukrepov, ki že dajejo in bodo še več pripomogli k izboljšanju izkoriščanja lesa (ureditev skladišča hlodov, žag. lesa, vzpostavitev internih deci-mirnic in razbremenitev centralne, boljša organizacija dela v centralni decimirnici na žagi...). Z TCD iz Zagreba smo izdelali analizo stanja in programov — te analize bodo osnova za dolgoročnejše naloge na področju standardizacije lesnih programov in na področju obvladovanja zalog. Ukrepi, ki jih je ZIS sprejel maja, so na naše izvozne TOZD (TPP, TSP, TGD, BOR, TDP) sorazmerno ugodno vplivali. K temu pa je pričel doprinašati tudi tečaj am. dolarja, ki je v mednarodnih razmerah pričel ponovno pridobivati na vrednosti (iz 1,6 DM na 1,85 DM). Sočasno smo uspeli izboljšati cenovne odnose na domačem trgu, kar nam je omogočila sprostitev cen. da doma in v izvozu, postajajo strahotno negativna postavka v naših kalkulacijah in v naprej ogrožajo uspešnost poslovanja. To stanje na področju likvidnosti nam nalaga dodatne ukrepe v nabavi, prodaji in na zalogah. Rezultati poslovanja v maju in juniju so ohrabrujoči — saj smo maja tekočo izgubo znižali na 1/4 aprilske, junija pa je bil rezultat že pozitiven. Ta premik je rezultat delovanja naših notranjih ukrepov v kombinaciji z majskimi ukrepi ZIS. Ob tem velja poudariti, da smo v 1/2 polletju beležili sorazmerno ugodne prodaje tudi na domačem trgu — le-te pa se bodo v 2/2 leta zagotovo znižale, zato bomo v Novolesu intenzivno delali na pripravi dodatnih izvoznih poslov. Ob majskem in junijskem premiku v pozitivno smer pa si v Novolesu ne delamo utvar, da smo glavne probleme že rešili. Pred nami je vrsta pasti, ki jih prinaša prehod na tržno gospodarstvo. Zato smo že k planu VII-IX 88 pripravili vrsto ukrepov s področja vseh segmentov gospodarjenja in vodenja poslovne politike, da bi s tem dali pospešek pozitivnim trendom. O tem smo se dogovorili na političnih aktivih TOZD, ki smo jih vodili tekom prve polovice julija. Ob tej priliki smo najširšim samoupravnim, političnim in poslovodnim strukturam na TOZD-ih pojasnili situacijo v DO Novoles in nakazali smeri delovanja za naprej. Ob teh razpravah se je pokazala sorazmerno visoka stopnja pripravljenosti, vendar pa je še vedno močno čutiti negativen vpliv na razpoloženje ljudi zaradi junijskega znižanja OD za 8 %. Očitno je, da s politiko omejevanja in zniževanja OD, delavcev ne bomo pridobili za boljše in kvalitetnejše delo. Zato si bomo v Novolesu prizadevali za take OD, ki bodo za naše delavce dovolj stimulativni. Trenutno je v Novolesu še vedno ogroženih cca 500 delovnih mest v tistih proizvodnjah, ki poslujejo z izgubo. Odgovornost za uspešnejše poslovanje tega dela Novolesa so z ukrepi sprejeli vsi posamezni nosilci po TOZD, v službah in KPO. V kolikor ukrepi ne bi uspeli, se bomo soočili v bližnji perspektivi z dilemo, kaj od obstoječih Ob tem pa je nujno poudariti, pa stroški financiranja — KOMENTARJI Novolesovih programov in proizvodenj ukiniti, da bi preostali del Novolesa lahko normalno posloval in se razvijal tudi v bodoče. Ob tem pa bomo prav gotovo naleteli na nepremostljive socialne probleme. V periodičnem obračuni I—VI 1988 bo izkazala negativen rezultat le TOZD TDP. Na tej TOZD se kažejo izredno težki problemi, ki so organizacij sko-strokovne in programske nara- EKONOMIKA POSLOVANJA ve. Sedanje mlado vodstvo tej situaciji ni v celoti kos, čeprav si močno prizadeva premakniti poslovanje na bolje. Zato vodstvo DO predvideva uvedbo posebne sanacijske uprave, ki mora dati vodstvu TOZD predvsem strokovno pa tudi moralno oporo s ciljem, da se poslovanje z izgubo v prvi fazi zreducira na 1/3 tekočih izgub, v naslednji fazi pa bo potrebno zagotoviti pozitivno poslovanje. 1. Finančni kazalniki na 1. 1987 proizvodnja 97 zaposlenost po opr. urah 95 produktivnost 102 izvoz I.—VI. 88 Indeks na 1. 1987 Indeks na plan 1988 13,3 mio $ 100 88 Izvoz po oblikah (v 000 $) % — generalni 7.920 59% - maloobmejni 805 6% — kontokorent 4.641 35% na plan 88 101 101 100 Proizvodnja je dosežena skladno s sprejetim planom glede na prejšnje leto pa je nižja za 3 %, ker je nižje število zaposlenih. Produktivnost je enaka planirani in večja od prejšnjega leta za 2 %. Izvozili smo za 10 % več od preteklega leta, v skupnem izvozu pa se najbolj pove- čuje izvoz v okviru dolgoročnih kooperacij. Na rast produktivnosti je negativno vplivala programska premena, maloserijska proizvodnja za izvoz — ki pa je dohodkovnejša in občasni zastoji zaradi padca prodaj na domačem trgu. Zadolženost Stanje kratkoročnih kreditov za obratna sredstva je bilo: 1. 1. 30. 6. v mio din Indeks priprava izvoza 2.240 2.550 114 izvoz 4.560 7.028 154 likvidnost 3.687 5.213 141 ostalo 592 440 74 11.079 15.231 137 Urejanje skladišča žaganega lesa Stanje kratkoročnih kreditov se je v prvem polletju povečalo za 4,2 milijarde din ali 37 %. To povečanje je sorazmerno nizko, če ga primerjamo z rastjo tečaja tujih valut ali z rastjo domačih cen. Tako nizko povečanje kreditov smo dosegli s skrajšanjem plačilnih rokov za terjatve v izvozu. Izvoz po kon-tokorentu takoj zapiramo z uvozom; takšen način bistveno zmanjšuje potrebo po likvidnih sredstvih. Kljub temu pa splošno omejevanje kreditov v bankah in pomanjkanje prostega denarja pri drugih OZD povzroča številne likvidnostne težave. Tako še vedno ne moremo tekoče poravnavati vseh dospelih obveznosti, predvsem do SIS za prispevke iz OD. Vsak mesec smo povprečno blokirani od 5-10 delovnih dni. Lahko pa trdimo, da bi bile ob bistveno daljših plačilnih rokih likvidnostne težave še večje. Zaloge Stanje zalog pq stalnih letnih planskih cenah je bilo (v mio din): 1.1. 30.6. Indeks material surovine nedovršena pr. izdelki 8.263 8.193 99 3.606 3.833 106 7.943 7.196 91 8.958 9.770 109 28.770 28.992 101 Skupne zaloge so porastle za 1 %. Material je fizično ostal na istem nivoju, surovine pa so večje za 6 %, predvsem zaradi izredno kritične oskrbe s hlodovino v začetku leta. Zaloge izdelkov so večje zaradi nekolik-šnega zastoja v prodaji na domačem trgu in nekompletaže garni-turnih izdelkov v izvozu. Na tem področju se nam planski cilj 10 % znižanja zalog ne uresničuje. Ker se zavedamo, kakšne posledice imajo prevelike zaloge ob tako veliki inflaciji, smo si v tretjem kvartalu kot enega glavnih ciljev zadali brezkompromisno znižanje zalog skladno s planom. Ugotavljamo, da na tem področju še imamo rezerve, ki jih bo potrebno izkoristiti. Poslovni rezultati Ocena Bilance uspeha je naslednja (v mio din): I.-VI. 88 I. -VI. 87 Indeks Realizac. — d. t. 30.235 13.383 226 — izvoz 26.814 11.444 234 — interna 32.423 10.630 305 ostalo 9.060 648 - Skupaj C. P. 98.532 37.775 261 Materialni stroški 64.550 28.136 229 Amortizacija 3.154 1.092 289 Kontrolna revaloriz. 3.637 266 — Ostalo 7.567 297 - Skupaj porablj. sred. 78.908 29.791 265 Dohodek 19.624 7.985 246 Obveznosti iz doh. 7.435 2.771 268 Čisti dohodek 12.189 5.214 234 Osebni dohodki 13.809 4.574 302 Rezervni sklad (skladi) 1.363 640 213 Izguba na TOZD TDP - 2.983 — — Neto akumulacija - 1.620 640 - Povprečni neto OD (v din) 460.748 168.745 273 Ugotavljamo, da se izgube počasi umirjajo. Poslovni rezultati v II. četrtletju so precej boljši od prvega četrtletja. Korekcija tečaja dinarja in sprostitev domačih cen je izboljšala razmere v maju in juniju. Tako smo v maju dosegli bistveno nižjo izgubo od aprila, v juniju pa celo pozitivni ostanek 1,4 mio din predvsem zaradi dobre prodaje na domačem trgu (7,1 mio din) in velikih tečajnih razlik in izvoznih stimulacij. Še vedno sicer ugotavljamo realno izgubo, ki je večja od uradne po obračunskih predpisih. Realna izguba za obdobje L—VI. je 7 milijard din, vendar pa se je v II. četrtletju povečala le za 1,2 milijardi din, kar je proti prvemu četrtletju znižanje za 70 %. Nesorazmerno velike postavke so ostali prihodki in ostali stroški, zaradi vnovčevanja uvoznih poravic po kontokorentih. Poslovni rezultat po TOZD je naslednji (v mio di): TOZD Realni Uradno izkazani Celotni prihodek TVP + 862 + 230 7.907 ŽAGA + 81 + 97 7.036 TPI + 847 + 169 5.601 BOR - 541 + 38 3.104 SIGMAT - 750 + 48 3.528 TPE - 440 + 67 4.311 TDP - 3.904 + 2.983 17.587 TSP - 1.812 + 20 7.008 TPP - 1.260 + 21 6.440 LIPA - 475 + 40 3.773 TAP + 650 + 201 8.311 TKO + 983 + 313 11.184 TES + 285 + 58 3.558 TGD - 1.010 - 31 3.200 BLP - 141 + 18 3.387 DSSS - 370 + 12 2.595 SKUPAJ - 6.996 — 1.620 98.560 Planske usmeritve v III. kvartalu 1988 Plan tretjega kvartala v fizičnem smislu ne odstopa od usmeritev letnega plana kot tudi ne bistveno od doseganja v enakem obdobju preteklega leta. Glavna planska usmeritev v tem obdobju je: — znižati ocenjene izgube na izvoznih TOZD od ocenjenih 1,5 mio din na 0,5 milijarde — povečati pozitivni ostanek pri ostalih TOZD v takšni višini, da bi DO kot celota poslovala z izgubo. Temeljnim organizacijam smo pri sestavi teh planov dali globalne usmeritve, same TOZD pa so sprejele ukrepe, ki bodo zagotavljali te cilje. Za dosego teh ciljev bomo poslovodne delavce vezali z osebnimi dohodki na dejansko dosežene rezultate proti planiranim. Glavne usmeritve iz plana so naslednje: — povečati realizacijo na domačem trgu za 19 %, kar da povečanje dohodka za 625 mio din. — doseči prihranke pri direktnih materialnih stroških za 4 % (sedaj dosegamo 3 %), kar da efekt I, 8 mio din. — doseči prihranke pri posrednih stroških za 6 %, efekt je 458 mio din. — z znižanjem zalog pri obrestih in nižjih nabavnih cenah prihraniti 1,3 mio din. S tem bi DO kot celota poslovala brez izgube v II. kvartalu. Cilji so sicer optimistični, vendar menimo, da jih je možno doseči, ker smo del efektov dosegali že v II. kvartalu 1988. Fink Jože, član KPO za ekonomiko Povzetek ekološkega poročila za prvo polletje 1988 Pred dobrim letom in pol se je zelo širok pojem, saj sem spa-služba varstva pri delu začela dajo ekološki pogoji v delovnih bolj intenzivno ukvarjati z eko- prostorih, kot tudi stanje zunaj logijo. Samo ekološko stanje je delovnih prostorov. Prav tako Dokaj urejeno skladišče vnetljivih tekočin obravnava odpadke in odplake, ki nastajajo pri tehnoloških procesih. Vsaka organizacija združenega dela je dolžna zagotoviti vsakemu delavcu takšne ekološke pogoje na delovnem mestu, da bo v teh pogojih brez kakršnih koli zdravstvenih okvar opravljal svoje delo celo delovno dobo. Da pa ugotovimo, kakšni so pogoji na delovnih mestih, pa opravljamo periodične raziskave z ekološkimi meritvami. To je tudi prvi preventivni ukrep, s katerim ugotavljamo, kakšni so pogoji na posameznih delovnih mestih. V vsaki proizvodnji, oz. pri tehnoloških procesih, nastajajo odpadki, onesnažujeta pa se tudi voda in zrak. Odpadki so po uvodnih definicijah zakonov in odlokov o javnem redu vedno nekaj, v čemer imetnik ne vidi trenutne koristi, le nadležni so mu in zato se jih skuša poceni znebiti družba pa bedi nad pravilnim odstranjevanjem. Od tod tudi izvirajo predpisi o najbolj primernem ravnanju z odpadki. Odpadki se še vedno odlagajo v okolje takšni, kakršni nastajajo. Tudi stroški takega odlaganja so naj nižji. V splošnem lahko upravičeno trdimo, da bo odlaganje na odlagališča še obdržalo prevladujoče mesto v ravnanju z odpadki. Tu pa naletimo na komplikacije, kam in kako z njimi. Se večji problem pa predstavljajo tako imenovani posebni odpadki. Ti se ne smejo odlagati na običajne komunalne deponije. Problem odlagališč posebnih odpadkov je zelo velik, saj je v Sloveniji le ena registrirana deponija za posebne odpadke in to v bližini Maribora. V NOVOLESU nastajajo tri vrste odpadnih vod. Vodo, ki jo uporabljamo v tehnološkem procesu in se pri tem onesnaži, imenujemo jo tehnološka odpadna voda. Voda iz stranišč, umivalnic, jo imenujemo fekalna oz. sanitarna odpadna voda. Zadnja skupina pa predstavlja vodo iz streh, bregov itd., to so meteorne vode. Vse te vode se odtekajo v naravne vodotoke oz. reke. Ker pa so po navadi te vode onesnažene, jih je potrebno očistiti v čistilnih napravah. Za te pa ponavadi zmanjka denarja, če pa že so, so pa redke, ki res zadovoljivo očistijo vodo. In tako se dogaja, da so naše reke čedalje bolj onesnažene. V zadnjem času pa je tudi veliko govora o varstvu zraka. Zrak najbolj onesnažujejo kotlovnice oz. toplarne. Drugi onesnaževalec zraka pa je tehnološki postopek, kjer imamo odsesanje onesnaženega zraka iz delovnih prostorov z delci od raznih lakov, to je iz lakirnic, s prašnimi delci od lesno obdelovalnih strojev ter s hlapi od nanašalcev lepila. Tako je tudi zrak v splošnem že precej onesnažen. Čistilnih naprav za zrak v glavnem ne poznamo, so pa tudi izredno drage. Ko vse to zberemo, ugotovimo, da je še kopica nerešenih vprašanj, najvažneje pa je to, da se stvari tudi v NOVOLESU premikajo na bolje. Zavedati se moramo, da v tej krizni situaciji ne moremo graditi oz. kupovati dragih čistilnih naprav, vendar pa se da z redom in disciplino zelo veliko narediti, da ohranimo čisto in zdravo okolje. To področje je bilo desetletja zanemarjeno oz. postavljeno nekje ob strani, zato se tudi čez noč ne da nadoknaditi zamujenega. Pri tem je omembe vreden podatek, da na zahodu ena tretina nove investicije predstavlja čistilna naprava za odpadne vode, zrak ter uničevanje odpadkov. Na koncu bi podal nekaj navodil za zdravo delo ter kako lahko pripomore vsakdo izmed nas, da bi bilo naše okolje čistejše: — delovni prostori morajo biti dobro prezračevani, kjer imamo izvedeno odsesovanje plinov in prahu, mora le-to obratovati. Poskrbeti moramo, da ustja oz. vsesovalne odprtine niso zakrite; — vsi pisarniški prostori morajo biti naravno dobro prezračevani. Na sestankih in v pisarnah, kjer je več nekadilcev, se naj nebi kadilo; — dolžnost vsakega delavca je, da sortira odpadke po navodilih svojega nadrejenega; — neposredni vodje delavcev morajo poskrbeti, da se odpadki iz oddelkov odlagajo v za to nastavljene kontejnerje oz. prikolice; — odgovorna oseba v TOZD za odvoz odpadkov mora poskrbeti, da se odpadki pravočasno odvažajo oz. da so odpadki v kontejnerjih oz. v prikolici, ne pa razmetani okrog nje; — posebno pozorno moramo ravnati s posebnimi odpadki, oz. odpadnimi olji; — v lijake s pitno vodo ne smemo izpuščati strupenih oz. nevarnih snovi; — posebno moramo biti pozorni na red in čistočo v garderobah, straniščih in v umivalnicah; — na zelenice, ki so na tovarniških dvoriščih ne smemo odmetavati odpadkov, oz. jih namerno uničevati; — dolžnost vsakega delavca je, da poskrbi, da ne bi prišlo v NOVOLESU do ekološke havarije (razlitja nevarne snovi, oz. kaj podobnega). To bi bilo samo nekaj napotkov, ki jih podaja služba varstva pri delu, da bi naše delovno okolje ostalo kolikor toliko naravno in zdravo ter varno za delo. Fabjan Anton, SVD v Stipendiranje v šolskem letu 1988/89 Za šolsko leto 1988/89 smo v naši delovni organizaciji Novoles razpisali 284 kadrovskih štipendij, od tega 207 štipendij za lesarsko usmeritev. Popolne vloge je posredovalo 136 prosilcev oziroma 47,8 %. Po posameznih smereh je bilo število razpisanih štipendij in prispelih vlog naslednje: Smer oz. poklic obdelovalec lesa lesar šir. profil lesar tehnik ing. lesarstva dipl. ing. lesarstva industrijski klepar ele' trikar—energetik strojni ključavničar rezkalec kovin orodjar elektrotehnik elektronik strojni tehnik ing. strojništva dipl. ing. strojništva kemijski procesničar kemijski tehnik ing. kem. tehnologije dipl. ing. kem. tehnologije ing. gradbeništva dipl. ing. gradbeništva ekonomski tehnik dipl. ekonomist dipl. ing. arh. dipl. org. dela dipl. ing. elektr. dipl. ing. računalništva dipl. pravnik dipl. matematik prof. nemškega jezika dipl. novinar dipl. org. dela informatik Skupaj: st. razpisane prispele izobrazbe štipendije vloge II. 30 2 IV. 112 21 v. 32 16 VI. 10 1 VII. 23 2 IV. 2 / IV. 1 1 IV. 8 1 IV. 1 / IV. 2 2 v. 1 4 v. 2 4 VI. 9 2 VII. 4 / IV. 12 3 v. 2 3 VI. 1 / VII. 9 9 VI. 1 1 VII. 1 / v. 2 35 VI. 7 13 VII. 1 3 VII. 1 / VII. 1 / VII. 2 1 VII. 1 3 VII. 1 / VII. 1 1 VII. 1 2 VII. 1 / 284 136 Kot vidimo, je še vedno velik primanjkljaj v lesarski usmeritvi, čeprav je verjetno vspodbu-no, da smo od 32 razpisanih štipendij za lesarja—tehnika V. stopnja dobili kar 16 vlog. Za VI. in VII. stopnjo lesarske usmeritve se še vedno za pridobitev štipendije naše delovne organizacije odločajo tisti učenci, ki so bili naši štipendisti že na V. stopnji, medtem ko ostalih kandidatov oziroma vlog ni. Glede na to, da sta v letošnjem šolskem letu na SŠTZU Boris Kidrič Novo mesto polna dva oddelka lesarjev širokega profila IV. stopnja (cca 60 učencev), bi verjetno lahko pričakovali večje število prosilcev. Vendar pa je vloge posredovalo le 21 kandidatov. Posledica takšnega odziva je verjetno še vedno situacija v lesni industriji pa tudi to, da imajo nekaj štipendij razpisanih tudi ostale delovne organizacije. Kot v prejšnjih letih je pomanjkanje štipendistov tudi v kovinarski in kemijski usmeritvi. Za kovinarske smeri imajo razpisanih več štipendij delovne organizacije, ki so usmerjene v kovinarstvo (1MV, PIONIR...) in se verjetno učenci odločajo raje za pridobitev štipendij v teh delovnih organizacijah. V kemijski usmeritvi opažamo, da je dovolj vlog predvsem za V. stopnjo, medtem ko je na IV. VI. in VII. stopnji stanje malo slabše. Za šolanje v smeri kemije se v glavnem odločajo dekleta, kar nam povzroča težave predvsem pri pridobivanju štipendistov na IV. stopnji kemijski procesničar, ker so za našo kemijsko proizvodnjo zaradi narave dela primernejši fantje. V družboslovnih usmeritvah (ekonomija, pravo), je kot vsa leta kandidatov dovolj, kar nam pove že podatek, da je za 2 razpisani štipendiji za ekonomskega tehnika prispelo kar 32 popolnih vlog in kar 18 nepopolnih. Vse prispele vloge smo v kadrovsko socialni službi točkovali po kriterijih za dodelitev štipendije in predloge posredovali v posamezne TOZD v potrditev. Seveda aktivnosti za pridobitev ustreznih kandidatov-štipen-distov v posameznih smereh kjer ni bilo dovolj vlog tečejo še naprej skozi celo šolsko leto. Tatjana Maresič INOVATOR Zaščita industrijske lastnine pri nas in v svetu Tokrat bomo v našem inovatorju spregovorili o industrijski lastnini, ki je od leta 1790, ko je bil v ZDA sprejet prvi patentni zakon postalo gibalo razvoja. Industrijska lastnina se je pred in po tem letu razvijala tako, da si dandanes brez urejenega sistema patentne zaščite ne moremo predstavljati sodobne razvite družbe. Nekatere države so v svojem specifičnem razvoju iastnega sistema naredile v odnosu do zaščite industrijske lastnine veliko napak, kar pa se odraža na stopnji razvoja, ki jo te države imajo. Pojem industrijske lastnine Termin »Industrijska lastnina« ima poreklo v francoskem pravu »propriete industrialle«. Ta izraz je prvikrat uporabljen v francoskem zakonu o patentih leta 1791. S časom je postal generalna oznaka za intelektualne vrednote, ki jih je ustvaril človeški um in se uporabljajo v gospodarske namene. Industrijska lastnina je mednarodno sprejet tehnični pojem za subjektivno pravico, ki se nanaša na izume, tehnične izboljšave, blagovne znamke, modele, vzorce, oznake porekla, poslovnih tajn itd... S terminom zaščite industrijske lastnine se označuje vejo prava, ki regulira družbene odnose lastninsko pravnih razmerij do nematerialnih (intelektualnih) dobrin. Za industrijsko lastnino, bi lahko rekli, da predstavlja pravno nadgradnjo ekonomskih odnosov tržnega načina gospodarjenja. Osnovni družbeni smisel zaščite industrijske lastnine je pospeševanje tehnološkega razvoja, ki se je v zadnjih stoletjih gotovo potrdil. Zato imajo praviloma razvite tržno gospodarske države, razvite sisteme zaščite industrijske lastnine in prav tako dovršene pravno institucionalne oblike mednarodno pravnega sodelovanja na tem področju. Zaščita industrijske lastnine v Jugoslaviji (pamet nima domovine) Za socialistično republiko Jugoslavijo, bi glede industrijske lastnine povedali sledeče; Jugoslavija sistem industrijske lastnine pozna že od vsega začetka obstoja, vendar je bil efekt le tega v znatni meri omejen, zaradi administrativnega upravljanja z gospodarstvom in takozvane dogovorne ekonomije, ki pa tržne kriterije zamenjuje z kvazipolitičnimi. Današnja kriza jugoslovanske krize in spremembe gospodarjenja v konceptu razvoja, aktualizira tudi pravne mehanizme, ki v svoji funkciji jačajo trg. V takšni situaciji pa ima zaščita industrijske lastnine svojo nezamenljivo vlogo v širšem sklopu ozdravitve jugoslovanskega gospodarstva. Zvezni zavod za patente Da bi pobliže spoznali urad, ki skrbi za operativni del zaščite industrijske lastnine, si ga bomo ogledali. Prav tako pa bomo pobliže videli kakšen odnos do monopolne pravice do uporabe lastnega znanja ima država, ki javno razglaša da hoče iz krize, a so njeni ukrepi prej dokaz da tega noče. (država brez dobrih predpisov o patentih in učinkovitega zavoda za patente je kakor rak, lahko se giblje samo nazaj in v stran) Uvodna misel direktorja Zveznega zavoda za patente tov. Blagota Živkoviča velja tako za našo patentno zakonodajo, kot za naš zvezni urad. V Beogradu na ulici Uzum Mirkoviča 1 visi na stavbi z zavidljivim zunanjim arhitektonskim videzom tabla na kateri v vseh jugoslovanskih jezikih piše Zvezni zavod za patente. Zunanji videz takoj pokvarijo vhodna vrata, ki bi po svoji zanemarjenosti bolj pristajala manj reprezentančnim stavbam. Seveda je tudi notranja urejenost nadaljevanje vtisa, ki ga dobiš, ko pri-meš za kljuko urada, saj po mračnih hodnikih ne manjka zabojev s papirji in rešojev za kuhanje kave, ki v klasično jugoslovanskem slogu krasijo notranjost pisarn. Seveda je pretežni del Zveznega urada za patente, kot vsi ostali zvezni organi okoren, zbirokratiziran in neučinkovit organ. Za ilustracijo naj povem, da traja postopek za pridobitev patenta od sedem do osem let, kar je pa v primerjavi z evropskimi patentnimi uradi, ki za tak postopek porabijo tri leta in pol nekako simboličen odraz jugoslovanskega odnosa do znanja in napredka. (ideja se rodi v procesu mišljenja, za katerega ni potrebno veliko denarja (Nikola Tesla) Seveda pa ni vse tako črno kot izgleda, saj se kljub temu del delavcev znotraj zavoda vse bolj zaveda pomena Zveznega zavoda za patente pri razvoju gospodarstva. Eden od vrstnikov sodobne miselnosti je direktor zavoda dr. Blagota Živkovič in njegov predhodnik prof. Pretnar iz Ljubljane. Mnogi delavci znotraj zavoda so si z leti pridobili mednarodni ugled in nivo strokovnosti tako da njihopv vzgled vse bolj vleče. Eden od teh je tudi magister Milenko Manigo-dič, ki oddelek za modele in blagovne znamke povzdignil na evropski nivo. Na žalost pa s strani države ni posluha, da bi tem ljudem omogočili realizacijo ideje o novem Zveznem patentnem uradu, ki naj bi dobil možnosti slediti svetovnim tokovom. Kljub temu pa delni uspehi so, saj se bo koncem leta menjal zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, za kar ima največjo zaslugo napredno misleči del delavcev Zveznega zavoda za patente. Pogoj za razvoj družbe V današnjem času smo priča strahovitemu razvoju, ki je v družbi doprinesel popolnoma nov način življenja. Če pogledamo, da se je v sto letih povečala hitrost potovanja za sto krat, poraba energije za tisoč krat, obdelava podatkov za milijon krat in hitrost kuminiciranja za deset milijon krat, nam postane jasno, da se naše življenje spreminja s strahovito naglico in temu primerno moramo tudi prilagoditi način našega dela. Kot vidimo so za sodoben način dela bistvene ažurne informacije. Pri ažuriranju informacij pa imajo nadvse pomembno vlogo svetovni patentni uradi, ki informacije o novih znanjih podajo dve leti pred časopisi in pet let pred strokovnimi knjigami. Te informacije nam dajejo podatke o tehničnih problemih, stanju tehnike in predvsem o novih tehničnih rešitvah. V Jugoslaviji se teh možnosti ne poslužujemo v toliki meri kot v svetu. O tem, da zaostajamo za svetovnim razvojem, da razlike med nami in razvitim svetom drastično naraščajo nam potrdijo sledeči podatki. Delež izumov na milijon prebivalcev v svetu je 0,51 %, v Jugoslaviji pa samo 0,23 %. Tako ima Jugoslavija le 0,90 % svetovnega znanstvenega potenciala za katerega pa se vlaga samo 0,5 % sredstev od skupnega svetovnega fonda. Razlogov za takšno stanje je veliko. Od tega, da v organizaciji združenega dela ni organiziranega razvojnega dela, neustrezno stimuliranje inovatorstva, pomanjkanje tehnične kulture do dejstva, da je Zvezni zavod za patente ozko grlo pri realizaciji zaščite domačega znanja. Z zmanjšanjem možnosti patentiranja, se zmanjšuje razvojna perspektiva Odnos združenega dela do industrijske lastnine V letu 1987 je bilo s strani organizacije združenega dela prijavljenih v Jugoslaviji 17,6 % patentov in 82,4 patentov s strani posameznikov. Prav tako kot se v stopnji razvitosti razlikujejo republike in pokrajine v Jugoslaviji, se razlikuje razmerje patentnih prijav med število prijav posameznikov in organizacij združenega dela. V SR Sloveniji je ta podatek v prid združenemu delu, saj je le 40 % prijav s strani posameznikov, kar pa je Kuhinjsko korilo »VESNA«, katerega je kopirala francoska firma »PORCHER«. Treba je priznati da imajo dober okus. dokaz, da imajo organizacije združenega dela v Sloveniji daleč najbolj organizirano razvojno delo v jugoslovanskem prostoru, kar pa se odraža na rezultatih gospodarjenja. Odnos »NO VOLES«-a do zaščite industrijske lastnine DO »NOVOLES« ima po zaslugi lastnega razvoja v primerjavi z ostalimi DO zavidljiv položaj, saj imamo zaščitenih sedem modelov, 12 blagovnih znamk in en patent. Večina naših blagovnih znamk in modelov je zaščitenih tudi v tujini in sicer v Franciji, Italiji in Nemčiji. Večina naših modelov je kreirala tov. Maja Klemenc, dipl. ing. arh., ki pa na žalost ni več v delovnem razmerju v DO Novo-les. Prav tako je kreirala popularno pomivalno korito »Vesna«, katerega nam je celo kopirala svetovna znana firma »Por-cher«. Korito »Vesna« smo zaš- čitili v Italiji, kjer se kopije tega korita v največji meri prodaja. Prav tako pa uživa naše korito tudi avtorsko pravno zaščito v Franciji, kjer je sedež omenjene firme Porcher. Te dni smo pričeli z akcijo s katero naj bi iztržili povračilo storjene škode na našem modelu. V primeru, da s konkurenti ne najdemo skupnega jezika bomo sprožili upravni spor pred gospodarskimi sodišči v Franciji in Italiji. Torej vidimo, da se naša DO v svetu s področja industrijske lastnine po zaslugi lastnega razvoja vse bolj uveljavlja, kar je seveda perspektiva za nadaljnji razvoj. Sprememba zakona o varstvu izumov tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja Koncem leta 1988 se nam obeta pričakovana sprememba zgoraj navedenega zakona, ki naj bi se s tem približal v skladu s tržno ekonomskimi zakonito-stimi evropski zakonodaji katere podlaga je pariška konvencija o zaščiti industrijske lastnine. Glede na dejstvo, da temelji del Novolesovega programa na kemijski tehnologiji je zelo pomembna predlagana sprememba 23. člena zakona, ki navaja, da se s patentom NE more zavarovati nove kemijske substance, temveč le pridobivanje le-te. S spremembo zakona, pa se bo v Jugoslaviji po zgledu ostale evropske patentne zakonodaje ščitila nova substanca in ne postopek pridobivanja le-te. Določba zakona bo imela prav tako kot z vso kemijsko industrijo v Jugoslaviji tudi za naš del proizvodnega programa, ki temelji na kemijski tehnologiji pomembne posledice. (rast proizvodnje je mnogo bolj odvisna od tehnoloških sprememb s koriščenjem znanja, kot pa od kapitalnih vlaganj) To pa pomeni, da se bo moral tudi Novoles s svojim razvojnim programom prilagoditi novim potrebam. Seveda bodo spremembe prinesle nove težave, a po drugi plati nove možnosti vključevanja v mednarodno delitev dela in razvoja. Predvidene spremembe bo verjetno ob potrditvi zakona prešla v veljavo z nekajletnim zamikom, tako da se bo kemijska industrija v Jugoslaviji na to pripravila. Če hočemo v Jugoslaviji omogočiti tržnim zakonitostim nemoten razvoj in veljavo je sprememba nujno potrebna. Seveda pa ima po starem ljudskem izreku vsaka palica dva konca, eden te tepe ta drugi te boža. Dvoma ni, da bo prvi konec palice aktualen za nesposobne, neelastične in tiste, ki na lastnem razvoju niso delali. Drugi del pa bo božal tiste, ki lastnemu razvoju vsa ta leta posvečajo večjo pozornost in se bodo tako sposobni spopasti na neizprosnem bojišču imenovanemu TRG. Pravočasna proizvodnja v industriji pohištva Da bi kljubovali upadanju prodaje, so evropski proizvajalci razširili njihove serije, kar je potegnilo za sabo ponovno ocenitev proizvodnega procesa. Na srečo se je računalnik pravočasno pojavil v lesnoobdelovalnem področju, da je omogočil potrebne spremembe ekonomsko izvedljive. Vsi se spomnimo dni, ko je model pohištva potekal v dolgih obdobjih in v velikih serijah. Polproizvodi so se proizvajali velikoserijsko za vmesno skladišče elementov, od kjer so se nadalje v primemo velikih serijah pošiljali v montažo pohištvenih elementov. Izboljšave so temeljile na hitrosti proizvodnih časov in časov ciklusa, nastavitveni časi niso imeli takega pomena pri velikih serijah. Obilica individualnega dizajna Od leta 1970 je pohištveni trg postal zahtevnejši. Trendi k večji individualnosti so bili poudarjeni v letih recesije in z naraščajočo konkurenčnostjo. Danes lahko pogledamo nazaj k pravi eksploziji raznolikosti v dizajnu. Kjer je prej povprečna tovarna kuhinj imela 8 dizajnov v standardnih programih, ima sedaj 76 vodilnih dizajnov za spremenljive, med seboj zamenljive vgrajene programe. Dva naročila nista enaka v enem proizvodnem ciklusu. Naraščajoča potreba po raznolikosti in kvaliteti je vodila k zmanjšanju proizvodnih količin za vsak tip in velikost serij za identične elemente se je močno zmanjšala. Velikoserijska proizvodnja je izumrla in sprijazniti se je bilo treba z dejstvom, da zahtevana raznolikost dizajna ni bila ekonomsko kompatibilna z organizacijo in načini proizvajanja ter tehničnimi napravami v letih 1970. Tovarne, ki se niso uspele prilagoditi spreminjajočim okoliščinam, imajo sedaj velike težave. Naraščajoče zaloge so vodile k znatnemu zmanjšanju rentabilnosti. Povečujejo stroške osnovnih sredstev in osebja, zmanjšujejo profite, obračanje kapitala in zmanjšujejo celotno donosnost investicije. Shema št. 1: Povečanje zalog materialov zmanjšuje dohodkov-nost prodaje in obratno. Potrebno tehnično znanje Nasprotno temu trendu so potrebne analize uporabe in znanja tehničnega razvoja. Strojni čas sedaj znaša v povprečju samo 3 % celotnega pretočnega časa v proizvodnji vgrajenih kuhinj. Celotni proizvodni čas znaša do 6 %, vključno s transportom in kontrolo kvalitete. Ostali delež zavzema čas skladiščenja surovin, skladiščenje minimalnih zalog, polizdelkov in Analiziranih izdelkov. V več podjetjih je delež strojnega časa še manjši, ker so zaloge večje. Zaloge elementov 30dni 49.2% minimalne zaloge Odprema lSdni 24 6% 6 dni 9.8% > Zaloge surovin 6dni / v 9.8% / normativni ca s 3o/o_ Pretočni čas skozi proizvodnjo kot delež celotnega obračanja v klasični proizvodnji pohištva Prepogosto se predpostavlja, da ti dolgi časi skladiščenja nič ne stanejo oz. ljudje pozabljajo na stroške kapitala in stroške povezane s prostorom za skladiščenje, vzdrževanjem zalog, administracijo, odstranjevanjem, zastarelostjo in odpadki. Spremeniti je potrebno pred- hodno mišljenje o serijah, mak-simiziranjem pretočnega časa, časa kroženja in produktivnosti. Časi skladiščenja in stanje zalog se morajo izračunati skupaj s potrebno organizacijo. Fleksibilna proizvodnja mora bolj zagotavljati ažurnost dostave kot pa stopnjo zalog. 10 y ' 78 79 80 years 76 Tl 1972 73 74 Shema 2: Zadrževanje zalog materialov zvišuje stroške kapitala in osebje ter zmanjšuje obračanje kapitala in profit in obratno. Zagotovljene servis dostave Cilj fleksibilne proizvodnje je upravljanje z direktnim povpraševanjem po materialih, tako imenovani koncept reagiranja v pravem času. S tem konceptom se bolj teži k usklajeni stopnji dostave in proizvodnje kot velikim količinam, stremi se h krajšim pretočnim časom bolj kot k visoki stopnji uporabljenosti in preferira se koordinirana dostava bolj kot popusti za velike serije. Razvoj na področju tehnike pa je omogočil ta koncept pravočasne reakcije. Raznolikost proizvodov zahteva preobrat od mehanske k avtomatizirani proizvodnji, ta trend pa je še pospe- šil razvoj elektronike, ki omogoča konstruiranje visoko razvitih obratov in opreme za ekonomično proizvodnjo velikega spektra elementov v manjših serijah. Ustrezna mikroprocesorska tehnologija je pospešila fleksibilnost pri nastavljanju orodij in naprav, to pa je vodilo k ustvarjanju bolj standardiziranih modularnih sistemov v konstrukciji pohištva. Izboljšave na področju konstrukcij so torej nastale kot pomemben stranski produkt procesa. Razvoj avtomatizacije tovarn v proizvodnji pohištva je kontinuiran proces. Od samostojnih enot, povezav in integralnih kombinacij, se trend pomika proti avtomatiziranim, računalniško vodenim tovarnam. Četudi mehanski del danes sestavlja prevladujoči del celotne investicije, bodo imeli v prihodnosti stroški software-a in elektronike vedno večjo vlogo. Ta trend pa se oddaljuje od razmišljanja, da je povečanje produktivnosti možno doseči samo z boljšim izkoriščanjem kapacitet preko optimizacije; ročno upravljanje in mehanizacijo pa z avtomatizacijo in organizacijo. Združevanje delovnih faz bo vodilo k zmanjšanju števila strojev in k računalniško podprtemu planiranju in vodenju. Težnja k standardizaciji Več potrebnih predpogojev je za uporabo tako drage opreme. Potreba po raznolikosti konstrukcij in oblik ter zvrsti proizvodov, je vodila k težnji za standardizacijo. Standardizacija pokriva sledeča področja: uporabo materialov, dimenzije, konstrukcijo in oblikovanje, vezne elemente in okovje ter proizvodne procese. Naprimer: raster 32 mm pri izvrtinah je imel zelo velik vpliv pri standardizaciji kuhinjskih elementov. Serija izvrtin za vezne elemente in okovje je razvrščena na tak način, da izvrtine predstavljajo neprekinjen sistem, od podnožja preko ctrrma H n hrhtišra Danes pa CNC vrtalni stroji vrtajo samo potrebne izvrtine. Lažje proizvajanje Drug predpogoj je določanje sklopov elementov. Fleksibilno proizvodnjo je lažje realizirati, če so elementi razvrščeni po sklopih, ki zahtevajo podobno strojno obdelavo in zaporedje delovnih operacij. Na ta način se lahko manjše serije elementov povežejo znova v . ekonomične večje serije. To je enostavna poteza, da se prenese prednosti velikoserijske proizvodnje v manjše serije na enak način kot omogoča modularni koncept zmanjšati število elementov. Prava konstrukcija, oblikovanje in standardizacija lahko zmanjšujejo število elementov in ekonomsko optimalen nivo, drastično zmanjša pretočni čas in dobavne roke ter reducira drage zaloge. iran IpntaT Dejanska situacija v montažnici. Elementi se pošiljajo na zbirna mesta, kjer se razvrščajo naprej glede na naročilo. Drage investicije Vedno bolj drago stane opremljanje tovarne za fleksibilno proizvodnjo. Pred 20. leti je bilo potrebno cca 30 000 DM za eno delovno mesto, danes pa je potrebno skupaj 120 000 DM za zagotovitev ekskluzivne proizvodnje. Ta vsota se bo še poviševala z naraščanjem deleža CNC proizvodnje in s pričakovanim razvojem računalniško integrirane proizvodnje (CIM) v 1990. letu. Zato je izredno važno, da dosežemo boljše izkoriščanje tako drage strojne opreme. Pri 7,5 urnem enoizmenskem delavniku je znašal delavni čas zgolj 19 % od celotnega razpoložljivega časa v letu, od katerega je samo 8 % zavzelo izkoriščanje strojev. V tovarni z dvoizmenskim 7,5 urnim delavnikom, znaša izkoriščanje strojev do 21 % ali več. Povečevati bi se moralo do najmanj 60 % delavnega časa, za dosego le-tega pa je potrebno imeti: • izboljšanje pretoka materialov in informacij, ki temelji na uporabi elektronske obdelave podatkov za planiranje in kontrolo • vzdrževanje po planu • uporaba elektronske kontrole, kjer je le možno • kontinuirano odpravljanje napak v delih proizvodnje, kjer se rado pojavljajo Le nekaj tovarnam pohištva je slednje uspelo v popolnosti realizirati. V večini primerov elektronska obdelava podatkov še ni prišla dlje od obdelave naročil. Vendar pa le je nekaj tovarn, ki uporabljajo računalnike za takoimenovani trostopenjski sistem pomoči pri planiranju programov, izračunu potreb po materialih ter pretok materialov in kontrola proizvodnje. Posledica tega je večja fleksibilnost in razumevanje problemov. Elektronika je omogočila dvojno korist, namreč večjo natančnost in sigurnost pri proizvajanju, subjektivne človeške napake so odpravljene. Poudarek je na kvaliteti proizvoda. ciljrri dejanski . 7.5 del. ur/dan 2x7 dol.ur/d Vikendi\ Državni > prazniki Us tavit \\ dela 145 di Izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti v industriji pohištva. Pravočasna odločitev Dandanes končna funkcija elementa ni določena do pred-montaže. Šele takrat se odloči, če bo stranica postavljena na levo ali desno stran, Če bodo npr. vrata nameščena levo ali desno, na zgornjem delu, v sredini ali na spodnjem delu kredence. Vrtanje in brušenje, ki se je prvotno vršilo v proizvodnji elementov v strojnem delu, se sedaj vrši v fazi predmontaže, v povezavi z vstavljanjem okovja. To odlaganje delovnih faz daje mnogo tehničnih in organizacijskih prednosti. Delo v strojnem oddelku je poenostavljeno, še posebej kar zadeva vrtanje, ki je vedno predstavljalo ozko grlo. Raznovrstnost elementov v predproizvodni fazi je zmanjšana, in elementi, ki zahtevajo podobne faze in zaporedja strojne obdelave se kombinirajo v večje skupine elementov. Vmesno skladiščenje elementov je manjše. Pretok materiala Planiranje in pretok materiala za montažo pogosto temelji na starem principu velikih serij, čeprav raznolikost elementov omogoča samo montažo vrste elementov pohištva, ki bazira na posamičnem naročilu stranke. Elementi se v zložajih pripravijo v predmontažno postajo in v končno montažo. To so tako-imenovana zbirna mesta, kjer vsak delavec pobere potrebno kombinacijo elementov za vsako naročilo. Se boljša alternativa je koncentracija skladišča elementov, ki znatno zmanjša rokovanje in organizacijskega napora pri montaži. Ski^dioča elementov aitim.se r-^vrrtijo v kontajnurje na podlagi naročil f.i o n t a ž a Predmont^ža rol^nje Tontojnerjev <<-----------prag vračanju praznih kont. Ciljni potek dela: Elementi se razvrstijo že v skladišču in se dostavljajo v montažnico na podlagi naročil. In kakšna je vloga delavca v sodobni tehnologiji? Delavci kot upravljalci modernih linij in sistemov bi morali biti: usposobljeni specialisti, programerji in nadzorniki strojev. Ljudje bi morali porabiti 10 %od njihovega delovnega časa za izobraževanje. Glede na izkušnje je delavec s praktičnimi izkušnjami boljši in se hitreje nauči programiranja kot pa obratno. Faktorji, ki imajo pozitiven vpliv na delovanje posameznika so: — več možnosti za odločanje — več odgovornosti — manj monotonosti — večje zadovoljstvo pri delu Z uvajanjem avtomatizacije se pri osebju postavlja zahteva po boljšem znanju elektronike in krmiljenju elektronike, ki je sicer dolgotrajni proces pridobivanja znanja in se mora upoštevati v fazi planiranja. Istočasno pa morajo vse vodstvene strukture pokazati čvrsto pripravljenost, da se prilagajajo in spremenijo v skladu z posodabljanjem, da se zagotovi uspešno izvrševanje strateških konceptov in planov. Vir: Furniture Technology International Europe, 1988 Prevod: A.G. Možnosti in načini uporabe mikroračunalnikov v poslovanju delovnih organizacij Mikroračunalnik je priročen in fleksibilen za upravljanje na širokem področju aplikacij. Prirejen je za poslovno — komercialne in industrijske namene ter priročen za opravljanje operacij po dokaj znostni ceni. Po ceni in delu zapolnjujejo mikroračunalniki široko področje med hišnimi (spectrum ZX) računalniki na eni strani in malim oziroma mini računalniškim sistemom na drugi strani. Čeprav so poslovni računalniki zadovoljivo izdelani in primerni za različne aplikacije ter celo projektirani za točno določene ozko okvirjene namene, ki se od uporabnika do uporabnika močno razlikujejo, pa se njihove tehnične karakteristike gibljejo v mejah že navedenih parametrov. Na področju poslovanja delovnih organizacij obstajata dva načina uporabe mikroračunalnikov in sicer: (1,Dr. Slavko Dobrenič: Minikompjutori i njihova primjena u radnim organizacijama 1. kot samostojno instaliran računalnik, 2. kot satelitsko prirejen računalnik k večjemu računalniku. Uporaba samostojno instaliranega mikroračunalnika je predvsem značilna za male in srednje delovne organizacije. Fleksibilnost samostojno instaliranih mikroračunalnikov, se kaže v tem, da neposredno vnašajo podatke s pomočjo alfa — numerične tipkovnice. Čeprav je tak vhod podatkov zelo počasen, pa je za vnašanje variabilnih podatkov dokaj praktičen predvsem takrat, kadar so podatki maloštevilni in, kadar je uporaba drugih medijev oziroma načinov za vnašanje podatkov v računalnik neracionalna. Mikroračunalniki z majhnimi kapacitetami centralnega pomnilnika imajo lahko priključene razne počasne vhodno/izhodne enote. Za priključke hitrih vhodno/izhodnih enot oziroma eksternih pomnilnikov, pa se zahtevajo tudi ustrezne večje kapacitete centralnega pomnilnika. Nekatere specifične obdelave podatkov, pa kljub temu ne morejo ali pa jih ni mogoče racionalno obdelovati na mikroračunalniku (npr. masovne obdelave podatkov, komplicirane matematično statistične obdelave ipd.), temveč le — te lahko hitro obdelamo na večjem elektronskem sistemu. Ta problem je rešen z ustreznim sistemom obdelave podatkov, pri katerem je mikroračunalnik samo periferni, oziroma satelitski računalnik velikega elektronskega sistema. Kaj bo v tej povezavi obdeloval mikroračunalnik in kaj centralni računalnik, je odvisno od več faktorjev: a) značilnosti obdelav, b) razpoložljivih sredstev za obdelavo podatkov, c) možnosti, oziroma kapacitete in kvalitete razpoložljivih javnih linij (tt linija ipd.), ki so potrebne za prenos podatkov; d) kadrovske opremljenosti delovne organizacije; e) splošno organizacijskega stanja delovne organizacije ipd. Takšen koncept računalniške obdelave podatkov ima naslednje prednosti: — mikroračunalnik ne potrebuje nenehne povezave s centralnim računalnikom in lahko dela kot samostojna enota za obdelavo podatkov; — število terminalov centralnega računalnika se lahko vsaj podvoji, saj mikroračunalnik lahko komunicira s centralnim računalnikom le občasno, ko potrebuje osnovne podatke in shranjuje obdelano gradivo; — z emulatorjem VT — 100 lahko uporabimo mikroračunalnik kot klasični terminal, — zaradi cenenosti posameznih konfiguracij je možna širša uporaba v okviru DO in s tem masovnejše računalniško osveščanje ljudi, — taka povezava omogoča popolnejši informacijski sistem znotraj in izven DO, saj niso vsem dostopne le materialno — poslovne informacije, temveč tudi tehnične aplikacije (tehnična dokumentacija, vodenje procesov v proizvodnji ipd.) — programski paketi za mikroračunalnike so bistveno cenejši od podobnih na večjih računalnikih. — cene programov za mikroračunalnike so le desetina cene programov za srednje velike računalnike (mini); — sistem je manj občutljiv na izpad centralnega računalnika, saj posamezne konfiguracije delajo samostojno; — možnost občasnega shranjevanja podatkov na večjih sistemih rešuje problem varnosti podatkov na mikroračunalnikih; — mikroračunalniki omogočajo tipizacijo opreme. Ne glede na to ali jo želimo uporabiti v poslovne ali tehnične namene, lahko uporabimo isti tip računalnikov, kar pomeni cenejše servisiranje in vzdrževanje. Kadar se odločimo za tako obdelavo podatkov, moramo posebno pozornost posvetiti prav raziskavi razpoložljivih PTT linij in to tem bolj, ker v časovno dodeljenih sistemih (time — shering oziroma daljinski obdelavi podatkov (telepro-cessing), poteka digitalni prenos binarnih podatkov preko PTT mreže. Če upoštevamo hitrost in kvaliteto prenosa podatkov preko javne tt mreže jugoslovanskih PTT podjetij, je le - ta, z izjemo nekaterih omejitev, tehnično mogoč. Na komutiranih linijah se lahko prenos podatkov v večini primerov vrši s hitrostjo od 600 bit/sek do 1200 bit/sek, v najemniških linijah pa z zadovoljivo kvaliteto in hitrostjo, tudi do 2400 bit/sek. Glavni problem je edino v tem, da obstaja relativno visok nivo osnovnega šuma, zelo izraženi impulzni šumi, kakor tudi često prekinjevanje linij. Kljub nekaterim blagim odstopanjem pa ostali parametri ležijo v mejah priporočil CCITT-a, t.j. mednarodnega svetovalnega komiteja za telegrafijo in telefonijo. Treba je upoštevati tudi ceno prenosa podatkov, ki je za uporabnika ena najbolj zanimivih in pomembnih vprašanj. Ker vsi omenjeni faktorji bistveno vplivajo na izbiro načina uvedbe satelitsko instaliranega mirkoračunalnika, moramo pri izbiri najprimernejšega načina obdelave podatkov pristopiti h kompleksnejši analizi vseh faktorjev. Da bi si lažje predstavljali kakšne so možnosti uporabe mikroračunalnikov v delovnih organizacijah, bomo v nadaljevanju prikazali nekaj možnih načinov njihove uporabe (glej shemo). A) računalniško oblikovanje in načrtovanje Uporablja se pri vseh oblikah konstrukcijsekga načrtovanja. V ta namen se uporablja mikroračunalnik z dodatnim grafičnim vmesnikom in barvnim monitorjem. B) vodenje procesov proizvodnje Uporablja se pri zbiranju poljubnih podatkov, pa tudi za vodenje različnih procesov znotraj proizvodnje. Taka postaja se lahko rabi tudi za avtomatsko testiranje in usmerjanje. V ta namen se v mikroračunalnik vgradi AD/DA (analogno — digitalni in digitalno - analogni) vmesnik in vmesnik za krmiljenje matrike C) Razvojni sistem Osebne računalnike lahko uporabimo kot razvojno mesto za mikroračunalnike. S prečnim prevajalnikom in EPROM pro-gramatorjem lahko razvijamo programe za različne tipe mikroračunalnikov. D) Poslovne in tehnološke obdelave Pri zbiranju podatkov in pri lokalnih obdelavah manjšega obsega, je nesmiselno obremenjevati centralni računalnik in plačevati druge linije za povezavo. Pri takih obdelavah nam mikroračunalnik s stališča programske opreme ponuja poceni rešitev. Z enim od programskih orodij, ki so na razpolago (npr. SUPERCALC, LOTUS 1-2-3) lahko tudi nestrokovnjak sam sestavi obdelavo, ki jo potrebuje, kolikor je potrebno lahko pokličemo centralni računalnik prek navednega telefona in z modemi »pretočimo« potrebne podatke. Med razvojem informacijskega sistema je mikrora- čunalnik odlična postaja za zbiranje in prečiščevanje podatkov. Le — te nato lahko prenesemo na centralni veliki računalnik, kjer jih nadalje obdelamo. E) Mikroračunalnik kot terminal Namesto terminala VT 100 lahko enakovredno uporabljamo mikroračunalnik. Za to potrebujemo ustrezen program za oponašanje terminala (terminal — Marsikdaj potencialni uporabniki kupijo miniračunalnik, ne da bi natanko vedeli, kaj naj z njim počenjo, na drugi strani pa so tisti, ki z njim želijo rešiti vse probleme. Glede na to, da ima mikroračunalnik določene zmogljivosti, pa tudi svoje omejitve, pa obstaja neka meja, do katere jih je še smiselno uporabljati. Zavedati se namreč moramo, da se mikroračunalniki po svojih zmogljivostih nahajajo med hišnimi (SINCLAIR SPEC-TRUM) in miniračunalniki (PDP 11/45). Vsled tega lahko največ uspeha pričakujemo pri delih, ki jih ročno opravlja en sam človek. Od tod tudi načelo, da na vsako delovno mesto naj sodi en mikroračunalnik. Za večino nalog, ki jih rešujemo s klasičnimi pripomočki (svinčnik, pisalni stroj, računski stroj) je mikroračunalnik najbolj primeren. Z njim lahko tipkamo besedila, preračunavamo tabele brez poznavanja programiranja, rišemo diagrame in celo načrte. Posebno pa je mikroračunalnik dobrodošel, ko moramo že končno delo znova predelati in dopolniti, ne da bi bilo treba zopet začeti od začetka; vnesemo le spremembe in vse skupaj znova izpišemo na cenen matrični tiskalnik. Za običajna pisarniška opravila, kamor sodijo predvsem tajniška dela, konstruiranje, oblikovanje emulator). Kvalitetnejši programi omogočajo posnemanje skoraj vseh funkcij VT 100, dopuščajo pa tudi, da celotni dialog z večjim računalnikom posnamemo na disketo in ga kasneje še enkrat pregledamo. Ko terminala ne potrebujemo več, pa mikroračunalnik lahko uporabimo za urejanje besedil (WORDSTAR) in druge lokalne obdelave. poslovne obdelave ipd., zadostujejo štiri osnovne vrste paketov: a) urejevalnik teksta (WOR-STAR-WSY CZS) b) računske tablice (LOTUS 1-2-3) c) baze podatkov (DBASE II, III) d) program za grafiko (Auto-Cad) Poleg navedenih standardnih programov pa je za posebna področja uporabe smiselno dokupiti ali samostojno izdelati programe, s katerimi bomo rešili lastne probleme in izpolnili vse posebne želje. Pri vsem tem pa moramo paziti, kakšno opremo t.j. strojno kot programsko bomo kupili, da pozneje ne bi imeli težav pri uporabi. Mikroračunalnik z vidika uporabe ni prezahteven in je močno orodje, ki se ga da v polni meri izkoristiti v najkrajšem času. Največji uspeh pri uvajanju mikroračunalnikov pa bomo namreč imeli le, če nam ne bo žal stroškov za izobraževanje. Vedeti namreč moramo, da je sicer samoučenje poceni le na prvi pogled, ki traja dlje časa in pogostokrat celo več stane, kakor pa najetje inštruktorja ali pa udeležba na seminarju. Zato nam naj ne bo žal stroškov za izobraževanje, kajti le tako bo računalnik najhitreje začel vračati vloženi denar. Razvojni center: Boris Hribernik, dipl. oec. VAX-785 centralni računalnik 1 OPOMBA 1 — osss 2 -----RAZVOJNI CENTER 3 -----PROIZVODNI T0Z0 SHEMA Možno konfiguracijo uporobe mikrpročunolnikov v poslovnem sistemu. Motnje pri vožnji z avtomobilom, ladjo ali letalom Riše in piše Ivan Balog Disciplina — Ali veš, kaj je disciplina?! — Ne, povej! — Disciplina je to, da prideš točno v službo, greš točno domov, vmes pa... Pivo — Pivo prosim - pa brez pene, ker se ne bom bril! Prekinitev dela — Ali veš, da sem za 10 dni prekinil delo — nezadovoljstvo z OD, slabi odnosi... — In kaj se je dogodilo? — Nič — saj niti opazili niso! Spalnica — Z zadnjo plačo sem si kupil najnovejšo spalnico! — Kakšna pa je spalnica, ki jo lahko kupiš s tvojo plačo? — Dva jogija, dve jogi rjuhi in ena svetilka! »Luksus« — Kje boš preživel letni dopust? — V portoroškem hotelu... — ??? Le kako si to lahko privoščiš? — Enostavno — pomival bom kozarce... V Salonu Prodajalec — kupcu: — Ali je kaj narobe s to sedežno garnituro - ima kakšne pomanjkljivosti? — Ne, garnitura je v redu, le moja denarnica ni! Če je Lovrenc [10. j jasen, bo grozd strden in vincar glasen.0 Če je na Lovrenca [10. j lepo, tudi jeseni ne bo grdo (— in snega malo bo). Če je o Porcjunkuli [2.] vročina, huda bo prihodnja zima.0 Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči.0 Če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi. Če velika maša mokri [15.], mala maša praši. Če velikega Šmarna sonce peče, dobro vince v sod poteče.0 Kakor Jernej [24.] in zadnji srpan vremeni, se vsa jesen drži.0 Lovrenc deževen nam vino sladi in ajda moč po njem dobi. O Lovrencu mora biti pletev končana [ženske nesejo srpice, plevke k Sv. Lovrencu]. (Vinica, Krka.) Orehe piškave stori rad dež na Janeza glave [29.].° Po vremenu Jerneja se vsa jesen nareja.'1 Rok [16.] išče otrok. Slana na Jerneja — gotovo bo zijala vrana. Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši 0 Srpana če veter zvedri — vreme še dolgo trpi. ■v\*- ji'JL Podiranje stare Žage v Straži Pohod na Krn Uvod: Od uredniškega odbora sem dobil nalogo, da kot udeleženec pohoda na Krn napišem nekaj vtisov. Zamislil sem se in spravil skupaj te vrstice, ki naj vam pričarajo glavne in stranske dogodke s te ture. Tako boste tisti najbolj vneti dolinci uvideli, da v hribih ni le eno samo matranje ampak tudi še kaj lepega in prijetnega. Jedro: Planinska sekcija Novolesa je tokrat organizirala dvodnevni pohod na Krn. 41 najbolj zagnanih planincev iz Novolesa in okolice se je v soboto zjutraj zbralo na avtobusu. Bili smo pisana družba, starostna razlika med najmlajšim in najstarejšim pa 40 let. Naš vodja Veselič Vinko nam je kmalu po odhodu iz Straže po mikrofonu povedal nekako takole: »Naša planinska pot bo potekala od slapa Savice v Bohinju na Komno (2,5 ure hoda), odmor, pot na sedlo pod Bogatinom (1,5 ure hoda). Kdor se bo želel povzpeti na Bogatin bo to lahko storil ostali pa bodo počivali na sedlu. Nato še 1,5 ure hoje do Krnskega jezera. Tu bomo v koči prespali. Sem že vse rezerviral, saj sem bil pred 14 dnevi že tam. Večerja — enolončnica brez pijače, prenočišče in zjutraj čaj. To je vkalkulirano v ceno izleta. Zjutraj bo vzpon na Krn 2245 m. Do tja je 2,5 ure. Lep razgled, saj bo lepo vreme. Vzpon ni nevaren, je pa visoko, zato upoštevajte navodila vodij. Ne trgajte gorskih rož, ne planike, lahko pa planinke. Utrujeni se bomo vračali v dolino Lepene, si ogledali izvir Soče. Ob postanku na Vršiču se bodo najbolj vztrajni lahko še povzpeli na Mojstrovko. Nato pot domov, zjutraj pa na delo«. Pozorno smo ga vsi poslušali saj smo si sproti ustvarjali sliko začrtane poti in razmišljali kam vse bo kdo lezel na vrh. Ko pa je dejal, da do Bohinjske Bistrice avtobus ne bo ustavil so najbolj žejni godrnjali. Vendar to ni pomagalo. V tem kraju smo nakupili v trgovini še nekaj hrane, pa tudi piva v steklenici in konzervi. Hiter izračun je namreč pokazal, da je razlika v ceni taka, da za dve pivi v dolini dobiš eno na Komni. Pravijo pa, da je na Kredarici pivo 5.000 din. Še dobro, da nimamo višjih postojank. Tako oborožene je šofer avtobusa odložil pred slapom Savica. Razdelili smo se v tri skupine in krenili proti Komni. To je lepa pot po gozdu vse do vrha Komne. Premagali smo jo v krajšem času kot piše na tabli. Ker je bila ura 11 so se že oglašali želodci in vsak je odprl svoj nahrbtnik. Tudi takrat-kega ni manjkalo za korajžo. Bolj z veseljem smo nadaljevali pot do sedla pod Bogatinom. Tisti z več kondicije smo se povzpeli na vrh Malega Bogatina, najbolj zagreti pa še na Veliki Bogatin, medtem ko so drugi počivali na sedlu. Razgled z obeh vrhov je bil enkraten. Nebo brez oblačka je razkril čudovit pogled na vse vrhove Julijcev in Kamniških Alp. Pogled na visoki Krn nam je dal vedeti, da nas čaka naslednji dan še strm vzpon. Z vrha Velikega Bogatina smo že videli jezero v dolini, vendar bilo je daleč in 500 m nižje. Ves trud pri vzponu in oba vrhova je bil poplačan tudi ob pogledu na bogato rastlinje vseh vrst in barv. Posebej smo uživali ob šopih planik, ki jih ob poteh tako redko vidiš. Celo prešteli smo jih. Zaradi kontrole. Pot do jezera je nekako hitro minila. Tu so' prišli na račun plavalci, ki so ob sicer hladnem in globokem jezeru vseeno zaplavali, drugi pa smo le namakali roke in noge in se tako osvežili. Da so tudi ribe v jezeru smo se prepričali na lastne oči. Sicer prav velikih nismo videli, so pa tudi male zelo hude — grizejo. Če ne verjamete se pojdite prepričat. Ob enolončnici v koči in pivu smo se poveselili. Padla je ideja, da bi na Krnu opazovali sončni vzhod. Problem je bil le to, da vsi niso bili enakega mnenja, saj bi morali vstati zelo zgodaj. 15 kandidatov je vseeno bilo, zato smo se dogovorili, da se na skupnih ležiščih spravimo skupaj, da zjutraj ne bi vseh naenkrat zbudili. Vstati bi morali ob pol štirih, samo vprašanje je bilo kdo bo dežural ko pa ni bilo budilke. Pa se je našel nekdo, ki zjutraj vedno vstaja ob tem času ker se vozi na šiht. In ta dežurni je zatajil. Kasneje se je zagovarjal, da je večkrat pogledal na uro, nazadnje ob 3 uri 15 minut, pa si mislil, da lahko še malo potegne. Potegnil je toliko, da je bilo že štiri. Takrat pa uzbuna. Saj veste, kot pri vojakih. Ležiš oblečen, vse najnujnejše ob tebi, v temi ureditev in zbor. Ko se pred kočo preštejemo nas je le 10. Krenemo v zvezdno jasno noč. Z baterijo svetim spredaj, da se ne spotaknem ob kamnih a vseeno eden zastoka ko se udari ob koleno. Vendar ni nič hudega. Vzpenjamo se ob jezeru navzgor do planote in nato ponovno navkreber. Počasi se svita. Stene vrhov so sivo plave barve, malo kasneje, ko jih obsijejo prvi sončni žarki so vrhovi rumeni. V steni Krna nas obsije sonce. Le dobre pol ure prepozni smo, da bi uživali ob vzhodu sonca. Razmišljam, morda pa je vzšlo »prezgodaj«. V tem trenutku se za nekaj časa predamo sončnim žarkom. Mimo nas pride navzdol s palico starejši planinec in v pogovoru pove, da je bil na vrhu že ob tretji uri in da je namenjen na Komno. Povpraša za pot in še pove, da ima le pol pljuč vendar ga to le malo ovira. Občudujemo njegovo moč in voljo. Mislim si, malo takih. Še pololnoma zdrave ne spraviš v gore. Nadaljujemo pot. Srečamo ovce, se z njimi »pogovarjamo« in ob sedmih smo na vrhu. Končno. Ampak kakšen razgled - neverjetno. Popolnoma jasno. Pod nami dolina Soče, hribi in meja onstran nje, Triglav, Jalovec in drugi vrhovi kot na dlani. Le morja ni videti, pa nič zato. Tedaj se spomnimo, da so naši sotrpini šele ob tej uri odšli iz koče. Lahko jim je žal za tem jutranjim razgledom. Sončimo se eno uro in opazujemo vrhove ki iz minute v minuto dobivajo drugačne barve. Težko je vse to opisati. Treba je pač doživeti. V zavetišču tik pod vrhom se podpremo, si damo »korajžo« in gremo navzdol. Prve naše najbolj vztrajne srečamo na sedlu pod vrhom. Ker smo v zavetišču pripravili napitek, ampak ta pravi z MARATONIKOM in vodo, ki smo jo prinesli na vrh, ponudimo opehane tovariše. Kar prileže se jim. Potolažimo jih da ni še daleč (malo se zlažemo v minutah, pa nič zato) in gremo narazen. Ta počasne srečamo nižje, povemo kako je bilo kaj še bo in se ločimo. Najbolj hitri so v dolini pri jezeru kmalu. Toda kam se sedaj dati. Dva, ki nista šla na vrh se kopata, drugi se sončijo in zdravijo žulje, dva igrata karte, mi pa komaj čakamo, da se ohladimo od zunaj in znotraj. Na soncu je tako vroče, da ni za vzdržati. V hladu pri koči si izpraznimo nahrbtnike in ko pridejo še vsi z vrha se po počitku in nabranih močeh spustimo v dolino Lepene kjer nas je čakal avtobus. Pot nas je vodila proti Vršiču. Vodja predlaga nagrado tistemu, ki bo recitiral tisto: »Bistra si hči planin... itd.«. Nihče se ne javi. Tudi sam razmišljam kako že gre celo besedilo, a se ne morem spomniti. Na koncu nisem vedel ali tudi nihče drug ne ve ali pa je bila nagrada (Coca Cola ali pivo) preskromna. Na žalost je ideja ostala le ideja. V teku smo osvojili izvir Soče in jo pili (eni spet pivo - menda mrzla voda ni dobra, mrzlo pivo pa). Medtem je imel šofer avtobusa problem z obračanjem vozila na polnem parkirnem prostoru. Na Vršiču ni bilo nikogar, ki bi še lezel na Mojstrovko pa tudi pozno je bilo. V planinsko izkaznico udarimo žige, pri šanku hitro vsak nekaj spije in na pot proti domu. Pevski zbor v zadnjem delu avtobusa nikakor ni mogel ujeti prave intonacije, zato smo zahtevali, da se vključi radio in Marjan Kralj. Tako vsaj vemo kaj kdo poje in nas ne bolijo ušesa (»pevci« naj mi oprostijo). Zaključek: Ne glede na dobljene žulje, bolečine v nogah, kolenih in trebuhu ter splošni utrujenosti smo bili vsi na pohodu enotni, da je bil izlet čudovit, vreme enkratno in da je novega potrebno kmalu organizirati. V hribih srečaš prijazne ljudi, ob kratkih postankih spregovoriš par besed z neznanimi in znanimi in tako pozabiš na vsakdanje skrbi. Za nas pregovor: »Ni nora gora, nor je tisti, ki gre gor«, ne velja. Prepričajte se sami. Kmalu bo priložnost za to. Ne bo vam žal. Bojan Prijavni list Izlet v Grčijo Že v majskem glasilu smo vam s kratko informacijo predstavili osrednji letošnji izlet planinske sekcije ŠD Novoles - IZLET V GRČIJO Z VZPONOM NA OLIMP. Predprijavljemh novolesov-cev je bilo 33, kar izpolnjuje pogoje za izvedbo izleta. Do optimal-nega števila udeležencev tako manjka še sedem kandidatov. Meni-mo, da bo do L septembra, ko je zadnji rok za prijave, prispelo še teh sedem vlog, tako da bo za izlet vse nared. Ker je informacija v majskem glasilu bila kratka in nepopolna, medtem pa je organizacijski odbor izleta pripravil natančen načrt, vam tokrat predstavljamo popolni opis z urnikom potovanja. SOBOTA, 15. X. 1988 - 14,30 zborno mesto na avtobusni postaji v Novem mestu. Prevoz z avtobusom do letališča Plešo v Zagrebu. - 17,10 prevoz z letalom do Skopja - 18,15 odhod z avtobusom preko državne meje v Grčijo. Ob pri- bližno 23,00 prihod v grško obmorsko mesto PLAKA, postavitev šotorov in nočitev (250 km) NEDELJA, 16. X. 1988 v jutranjih urah odhod z avtobusom do kraja L1IOHOK in od tam vzpon do koče pod OLIMPOM. Nočitev v koči. PONEDELJEK, 17. X. 1988 Vzpon na OLIMP in sestop do LITOHORE, prevoz z avtobusom do PLAKA in nočitev v šotorih. TOREK, 18. X. 1988 Vožnja do LARISE. Postanek za ogled mesta in nakupe. Pot od LARISE do TRIKALA in KALAMBAKA. (200 km) Ogled METEORE in spanje v kampu v KALAMBA-Kl. SREDA, 19. X. 1988 Pot preko KOZANJA, prestop državne meje in prihod v BITOLO (250 km). Nočitev v šotorih ali v hotelu. ČETRTEK, 20. X. 1988 Vzpon na PERISTER, sestop, odhod v OHRID in nočitev (60 km) PETEK, 21. X. 1988 Ogled OHRIDA in STRUGE. Pot na POPOVO ŠAPKO (150 km). Nočitev v koči. SOBOTA, 22. X. 1988 Vzpon na TITOV VRH, sestop in pot v SKOPJE (35 km) Nočitev v SKOPJU. NEDELJA, 23. X. 1988 - 6,30 letalski prevoz preko Beograda v Zagreb - 10,00 povratek z avtobusom domov Kot je že v navadi si organizator pridržuje pravico spremeniti posamezne dele poti, če pride do kakšnih nepredvidenih sprememb, oziroma do neugodnih vremenskih razmer. CENA! Cena izleta je seveda posebno poglavje. V teh pogojih je težko določiti točno številko, predvidevamo pa, da se bo gibala med 250.000 in 270.000 din. V ceni so zajeti le stroški prevoza in nočitve pod šotori. NAČIN PLAČILA! Plačilo bo v treh obrokih. Prvi obrok bo potrebno nakazati do L 9. 1988 v višini 100.000 din na žiro račun 52100-679-13997 »ŠD Novoles«. Ostala dva obroka pa bomo odtrgali pri izplačilu OD v mesecih oktobru in novembru. PRIJAVE! Vse kandidate prosimo, da do L 9. 1988 dostavijo Kosmina Gorazdu v KSS prijavni list, ter potrdilo o vplačilu prvega obroka. Ena od postaj na poti iz Olimpa Ime in priimek.......................... rojen............... stanujoč ............................................. DO (TOZD)......................... se nepreklicno prijavljam za izlet v Grčijo. Obenem izjavljam, da bom drugi in tretji obrok poravnal preko OD, oziroma z nakazilom, potrdilo o vplačanem prvem obroku pa bom priložil hkrati s prijavo. Podpis.................... Sestanek udeležencev! Drugi skupni sestanek vseh udeležencev odprave bo v četrtek, 8. 9. 1988, ob 18,00, v gostišču »LOKA« v Novem mestu. Dogovorili se bomo o vsem v zvezi z opremo in drugimi podrobnostmi izleta. Sestanek je za vse udeležence izleta obvezen! Planinski pozdrav! PS oD Novoles TRIGLAV 1988 PS Novoles organizira tudi letos tradicionalni pohod novole-sovcev na TRIGLAV: Izlet bo v SOBOTO in NEDELJO, 10. in 11. septembra 1988. POT: Odhod ob 5,00 (10. 9.) z avtobusne postaje v Novem mestu, preko Straže in Žužemberka do Mojstrane. Vzpon iz Mojstrane čez Kot do Staničeve koče in naprej do Kredarice. Prenočišče v koči. V nedeljo vzpon na Triglav, ter povratek preko Uskovnice v Srednjo vas, kjer bo čakal avtobus. Vrnitev domov v večernih urah. OPREMA: Obvezna planinska oprema, zaščita pred dežjem in seveda primerna kondicijska pripravljenost. CENA: Za novolesovce 15.000 din za zunanje pa 20.000 din. (prevoz in nočitev) PRIJAVE: Prijave z vplačilom do torka, 6. 9. 1988, zbirata Kosmina Gorazd v KSS in Veselič Vinko TSP — tel. int. 396. Število prijav je omejeno na 45. Planinski pozdrav! PS ŠD Novoles ZAHVALA V prometni nesreči je prenehalo biti srce našemu Šašu Avguštinu. Ob boleči izgubi ljubega sina se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in OOS TOZD TDP in TSP za podarjena venca, izrečeno sožalje in denarno pomoč. Anica in Jože Kučko ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta Alojza Barbiča se najtopleje zahvaljujem sodelavcem iz Razvojnega centra in osnovni organizaciji sindikata za izraze sožalja in podarjena venca. Janez Barbič ZAHVALA Ob smrti najinega dragega očeta Jožeta Drobniča se iskreno zahvaljujeva OOS TOZD ŽAGA, TES in BLP za podarjene vence in sodelavcem za izrečena sožalja, sodelavcem iz TOZD ŽAGA in TES pa tudi za denarno pomoč. Iskrena hvala! sinova: Edo in Slavko ZAHVALA Ob smrti dragega očeta JOŽETA ŠINKOVCA se iskreno zahvaljujem OO sindikata TOZD TSP za venec, ter sodelavcem lakirnice in tapetništva za venec in denarno pomoč. Marica Irt Primerne odgovore pošljite v uredništvo glasila. Najbolj »udarne« odgovore bomo objavili v naslednji številki gasila in jih nagradili. Nabavni rebus — iz RC tUo>o*'*JA Ctimf „ rutnut lvaut« rt ' ■fcUiecvA HLO^OvIMA Z* JVV MA RAVA (JO HtCtiOViMC »JOVOUS >otArbVJt V vffj,h Kx?Lif,uAH) (Tf rivotcriut t ■raje n e v? -hlOclov ai_ ) Strd za potice popijejo Jerneja meglice.0 Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimovec ne prekuha.0 Veliki šmaren brez dežja — sladko vince bo doma. Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.1 Zrel grozd Jerneja dobiti — dosti bo sladkega vinca piti.1 September — kimavec Ako je na lija [l.j jasno gorko, bo štiri tedne vedro. Til oblačen, meglen, grda, deževna jesen.1 Ako je na malo mašo [8.J lepo, bo potem dva meseca suho.1 Ako je Matevž vedren [21.], bo prijetna jesen." Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije. (Lom pri Tržiču.)’ Ako je Mavricija [22.] jasno nebo, vetrovi po zimi hudo brijo. Ako Mavricija sonce sije, pozimi huda sapa brije.0 Če Mihael [29.] v želodu leži, obilno s snegom božič gnoji.0 Če na Miholovo sever vleče, veliko zimo in sneg obleče.' Turnir v malem nogometu med TOZD DO Novoles — žrebanje bo v torek ob 13,00 v KSS. Vabimo vse vodje ekip, da se žrebanja udeležijo. V nasprotnem pokličite v sredo, da se seznanite z urnikom tekmovanja! PRIZNANJA IN NAGRADE: — zmagovalna ekipa prejme tradicionalni prehodni pokal in še pokal v trajno last, drugo in tretjeuvrščeni ekipi pa diplome — pripravljen pa je tudi pokal za najuspešnejšega strelca tekmovanja Lanskoletni zmagovalec tega tekmovanja je bila TOZD Žaga Tekmovanje se bo upoštevalo tudi kot merilo za izbor igralcev, ki bodo zastopali DO Novoles na športnih igrah SOZD Uniles. Vabljeni! Cene Moznik na morju. (Glede na 3 moje denarne virel mi preostane samo) iše nudistični kamp. ŠD Novoles organizira turnir v malem nogometu za prvenstvo DO Novoles, v soboto, 10. 9. 1988, na nogometnem igrišču v Vavti vasi, s pričetkom ob 8,30 PROPOZICIJE: — ekipe TOZD zastopajo izključno tekmovalci zaposleni v TOZD za katero nastopajo. Ob pričetku tekmovanja morajo to dokazati z izkaznicami DO Novoles. V nasprotnem primeru ekipa ne more nastopiti. — igralni čas je 2 x 15 minut, igra se po pravilih NZS za mali nogomet — nastopa se v športni opremi in v športnih copatih (igra v kopačkah ni dovoljena) — ekipo sestavlja 6 igralcev in rezerve PRIJAVE: — prijave naj športni referenti TOZD ali kapetani ekip pošljejo do torka, 6. 9. 1988, v KSS - Kosmina Gorazdu — int. tel. 203.