gostje pred novo moderno porodnišnico v Celju, ki jo je preteklo nedeljo ""-»« g. minister za socijalno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj (v sredini)
Otvoritev ženske bolnice v Celju
Leto VIII.	V Ljubljani, dne 27. oktobra 1932.	43. štev.
Anton Funtek
Pretekli četrtek je umrl v Ljubljani po daljši bolezni znani slovenski pesnik in prevajalec Ant. Funtek. Pokojnik je bil rojen 30. okt. 1862. v Ljubljani, kjer je obiskoval realko, nato pa prestopil na učiteljišče, ki ga je tudi dobro dovršil. Učiteljeval je nekaj časa v Litiji in v št. Vidu pri Stični, nato pa študiral s podporo kranjskega dežel, odbora na Dunaju. Postal je profesor na ljubljanskem moškem učiteljišču, po prevratu pa mu je bilo poverjeno urejevanje »Uradnega lista«. V slovenskem slovstvu je Funtek na odličnem mestu pesnika in izvrstnega prevajalca. V svojih pesmih je bil priznan mojster lirike in tudi epike. Med prevodi so Funtkova dela gotovo med najodličnejšimi umetninami, v prvi vrsti Goethejev »Faust« in Baumbachov »Zlatorog«. Spisal je tudi več mladinskih in učnih knjig. Nekaj let je bil urednik »Ljubljanskega Zvona«.
Pokojnik je zapustil vdovo Marijo in edinega sina Leona, slavnega violinskega virtuoza, profesorja konservatorija ta koncertnega mojstra najznamenitejše severnoevropske filharmonije v Helsinkih, glavnem mestu Finske.
Mnogo je mož trpel v svoji bolezni in mnogo je med tem časom tudi delal, da gotovo v njegovi zapuščini najdemo še kak lep dar.
Zima prihaja ...
Franc Milčinski mrtev
Nov primarij ljubljanske bolnice
Pretekli ponedeljek je umrl za možgansko kapjo naš največji humorist Franc Milčinski ali kakor se je sam imenoval Fridolin Žolna. Kmetu in meščanu, otroku in starcu so vzbujale smeh njegove uspele šale in smešne zgodbe. Mnogokrat pa se je skrivala pod njegovo dovtipno besedo bridka resnica.
Fran Milčinski se je rodil 3. decembra 1867 v Ložu na Notranjskem, Gimnazijo je dovršil v LJubljani, pravo pa na Dunaju. L. 1890 je stopil v sodno prakso, bil nekaj časa sodnik v Idriji, od leta 1897 do 1920 pa v Ljubljani, nazadnje kot sodnik višjega deželnega sodišča. Leta 1920 je postal svetnik pri Stolu sedmorice v Zagrebu. Nato se je dal upokojiti in se je posvetil advokaturi.
Ves narod ga bo ohranil v prijetnem spominu, saj so njegove zgodbe že povsem ponarodele, zlasti po njegovih zabavnih nedeljskih kramljanjih v našem radiju.
Kirurški oddelek državne bolnice v Ljubljani, eden največjih v državi, dobiva novega šefa v osebi dosedanjega primarija mariborske bolnice, g. dr. Mirka Cerniča.
Z dr. Cerničem ne prihaja v Ljubljano samo eden naših najboljših zdravnikov, znan strokovnjak v kirurgiji, marveč tudi odločen, premočrten mož odkritega značaja, močne življenjske volje in plemenitega srca. V teku svojega dolgoletnega bivanja v Mariboru, si je dr. Cernič pridobil tudi v javnem življenju ugledno ime, za kar gre hvala njegovi preizkušeni poštenosti, možati odkritosrčnosti in trdni narodnosti. Kakor je v svoji stroki natančen, ne pozna tudi kot človek ovinkarstva in kolebanja.
Sedemdesetletnica Dragotina Hribarja
Predsednik Zveze industrijalcev ter agilni funkcionar raznih drugih gospodar, ustanov g. Dragotin Hribar je obhajal te dni 70 letnico svojega življenja. Poleg izredne vztrajnosti in marljivosti je jubilantova posebno močna lastnost tudi podjetnost, ki se je izkazala na raznovrstnih poljih tekom dolgih let njegove neumorne delavnosti. Kot sin meščanske rodbine se je posvetil tiskarstvu in se izučil v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani. Bil je če zelo mlad, ko je postal upravitelj Narodne tiskarne, bil pa je tudi so-trudnik in dalje časa tudi odgovorni urednik »Slovenskega Naroda«, dočim je že poprej sodeloval tudi pri »Novicah«. Leta 1980. se je preselil v Celje, ki je bilo takrat torišče najhuših narodnih bojev in so imeli zlasti Slovenski obftniki težko stališče. Kljub silnemu naporu Nemcev in kljub šikanam uradov pa se je mladi in vztrajni Hribar kmalu uveljavil in dal celjskim Slovencem prvo narodno tiskarno in knjigarno. Izdajal je »Ilustrovani narodni koledar« in postal tako znan po vsej Sloveniji. Nato se je preselil v Ljubljano, kjer je izdajal ilustrovan mesečnik »Slovan«, poleg tega pa je vodil trgovino s papirjem. Jubilant je še čil in bo še prav gotovo dolgo s svojo podjetnostjo povoljno učinkoval na naše gospodarstvo.
Dvojni jubilej uglednega šoštanjskega meščana
Slika desno:
Udržalov naslednik
Jan Malypetr
je po ostavki Udrža-lovega kabineta obra-zoval novo češkoslovaško vlado
Lepa svečanost v vrli narodni rodbini
Zlato poroko sta nedavno obhajala čila in zdrava g. Gothard Grabnar, star 83 let Jn njegova ga. soproga Marija, stara 79 let, ki uživata velik ugled nele na Ločici pri Vranski, temveč v vsej Savinjski dolini. Gospod Grabnar je prestal že mnogo hudega na svetu, udeležil se je tudi okupacijske vojne v Bosni leta 1878, odlikoval pa se je vedno s svojo požrtvovalno narodno zavestjo. Vrla zakonca Sta posvetila narodu pet dobro vzgojenih otrok, od katerih še živijo tri hčerke. Zaradi svoje narodne zavednosti je Grabnarjeva rodbina mnogim najboljši vzor. Številnim čestitkam prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi v želji, da bi yrla zakonca dočakala še mnogo srečnih let!
., na dan svojega godu, je praznoval po vsej šaleški dolini znani veletrgovec Ivan Senica s svojo soprogo gospo Ivanko v ožjem krogu svoje rodbine pomembno slavje. Po rodu je iz Levca pri Celju. Trgovine se je izučil v znani veletrgovini pri Zanierju v št. Pavlu pri Preboldu. Pred 30 leti se je osamosvojil v škalah, odkoder se je preselil v Staro vas pri Velenju. Pred vojno je kupil Kocuvanovo hišo in trgovino v šoštanju, ki se je razvila pod njegovim spretnim vodstvom v eno največjih trgovskih podjetij v šaleški dolini, čeravno so mu narodni protivniki prorokovali skorajšnji pogin. Trda je bila tedaj pot narodnega trgovca ali obrtnika v šoštanju, toda Ivan Senica ni klonil duha ter si je z zgledno pridnostjo in bistrim trgovskim duhom ustvaril sedanji ugledni položaj. '
Senica je bil vedno neustrašen narodnjak, podpiral je vsako slovensko gibanje v šaleški dolini. Od nekdaj je član Sokola v šoštanju in ni gol slučaj, da se je na neki sokolski prireditvi v šoštanju seznanil s svojo družico Ivanko Veglo-vo iz št. Pavla pri Preboldu. Poročil jo je pred 25 leti, ki mu je prinesla v zakon Prešernov vzor žene: »zvesto srce in delovno ročico«; bila pa mu je tudi velika opora v trgovini, ker je sama trgovsko izobražena; v srečnem zakonu mu je rodila hčerko- Danico, ki je poročena s Franom Nate-kom iz ugledne celjske rodbine. Čeravno se je g. Ivan Senica že srečal z Abrahamom in je gospa Ivanka že stara mamica mali vnukinji Alemčici, sta oba slavljenca še mladostno prožna. Oba se aktivno udejstvujeta v vseh šoštanjskih narodnih in kulturnih društvih.
Pionir gorenjskih planinarjev
Osemdesetletnica zaslužnega mola
Upokojeni železničar in vrl narodnjak g. Leopold Vari, ljubljanski rojak, je obhajal te dni svojo 80-letnico. Pri železnici je služboval polnih 35 let, kot upokojenec pa prebiva sedaj na Pobrežju pri Mariboru. Njegova zvesta soproga Marija, ki je umrla že pred 8 leti, mu Je rodila 6 sinov in eno hčer. Najstarejša sinova sta že umrla, od mlajših pa službuje eden kot kape-tan v Južni Srbiji, drugi Je učitelj, dva pa sta železničarja. Jubilantu, ki je čil in zdrav, želimo še mnogo srečnih let!
Jeseniški posestnik ln fotograf France Pavlin praznuje danes šestdesetletnico. Doma iz vodi-ške občine je z 18 leti odrinil v svet, prepotoval velik del Nemčije in bivše Avstriej, zaposlen je bil pri trasiranju železnic, zlasti tudi v Sloveniji. V železniški službi se je seznanil s češkim nadinženjerjem Franom šubrom, takratnim slovitim fotoamaterjem. In ta ga je uvedel v skrivnosti fotografije, v kateri je Pavlin hitro napre-ndoval. Začela so se tudi množiti naročila dunajskih in praških knjigarn in Pavllnove razglednice ste našli po vseh kolodvorih. Slednjič se je nastanil na Jesenicah, kjer je priljubljen občan, nestor ondotnih planinarjev.
47-krat je bil doslej na Triglavu, obiskal je tudi Venediger, Veliki Klek in Ortler. Napravil je na tisoče izvrstnih posnetkov, razprodal na milijone razglednic, ki po svetu tolmačijo lepoto Gorenjske. »Planinski Vestnik«, Zveza za tujski promet in druge naše propagandne organizacije so prejele od njega mnogo krasnih posnetkov.
Gospod Pavlin je ob svoji šestdesetletnici lahko zadovoljen: zdrav je, srečen v družinskem krogu, delaven in spoštovan. Ze zvest član in podpornik jeseniških društev, še tako dalje dolgo vrsto let!
Francija za varnost na morju
Slika desnoi
škofje zahtevajo zdravniško nadzorstvo
Terezije Neumannove
Na zadnji konferenci bavarskih škofov je bilo sklenjeno, da se mora podati Terezija Neumann na kakšno univerzitetno kliniko, kjer bodo zdravniki znanstveno preiskali njeno skrivnostno življenje.
Angleška vojna mornarica je dobila v zadnjem času prirastek v podobi »Mečarice«, podmornice, ki je opremljena z najnovejšimi pridobitvami vojne tehnike
Odličen obrtnik
Znani ljubljan-Ijanski tovarnar slaščic g. Teodor Novotny ,vodi vzorno že 15 let zadrugo slaščičarjev in medičarjev. Se pred vojno, ko je vodil zadrugo pokojni Oro-slav Dolenc, ga je med njegovo boleznijo g. No-yotny zastopal kot poslevodeči podpredsed., ki je pa opravljal tudi vse tajniške posle zadruge. Pod njegovim spretnim vodstvom se je zadruga močno razširila in utrdila, da zavzema med našimi obrtniškimi organizacijami odlično mesto. Zato ni čuda, da je bil g. Novotny kot načelnik ljubljanske zadruge na občnem zboru nove oblastne zadrugo Blaščičarjev leta 1925 soglasno izvoljen za načelnika, želimo mu, da bi še mnogo let tako uspešno deloval za napredek obrtniškega stanu.
Najnovejša francoska podmornica »Heros«, dolga 96 m, zgrajena kot zadnji tip novih
podmornic.
»Konnersreuthska svetnica« Terezija Neumann
Angleška podmornica „Mečarica"
Zibelka največje ladje na svetu
MandZurskl poslanik
Gradbeno ogrodje v ladjedelnici Saint Nazaire, kjer bodo zgradili največji parnik na svetu (70.000 ton). Ladja se bo imenovala »Super Ile de France«
Na sliki vidimo prvega poslanika nove države Mandžukua (Mandžurija) Paa Kuana Chenga z njegovo ženo. Oba držita v rokah mandžursko nacionalno zastavo. Mandžukua je poslala kot prvega diplomatskega zastopnika na Japonsko poslanika Chenga,
. ■ r!. ..
Novi Zeland, sosed Avstralije, je postal vnovič žrtev potresa. Na zgoraj isliki vidimo moet v Wairoi, ki so ga zgradili po lanskem potresu in je bil zdaj zopet uničen. Spodnja slika kaže razdejanje jeklene lope, ki so jo potresni sunki
•••vili kakor košaro iz lubja.
Nova železniška nesreča na Francoskem
Redek gost v dok
v <_urencesu sca trčila o&eoni m tovorni vlak. Osem mrtvih, kakšnih dvajset ranjenih in velika gmotna škoda je bila posledica tega trčenja. Slika kaže zgoraj razbite vagone osebnega vlaka, spodaj iztirjene in razbite vagone tovornega vlaka.
Slika zgoraj:
Veliki nemiri brezposelnih v Londonu
V westminsterskem okraju v Londonu je prišlo do hudih nemirov, ker je hotela več tisočglava množica brezposelnih izročiti novemu županu zahtevo po zvišanju brezposelne podpore, šele po dolgih bojih se je posrečilo policiji, da je razgnala množico. Med nemiri je bilo ranjenih 20 brezposelnih. Slika kaže aretacijo neke komuni-stinje, ki so jo takoj odpeljali z avtom na policijo.
V suhem doku v Southkamptonu na Angleškem popravljajo ta čaa morsko plovilo, ki je le malo podobno ladji. Gre za čistilnik, ki odstranjuje pesek v pristaniščih in plitvinah.
Slika levo:
Za preprečenje atentatov
V Nemčiji pošiljajo oblasti vse sumljive pošiljke v poseben kemičen tehniški zavod v Berlinu, kjer morejo nastavljenci v posebni varnostni obleki z največjo previdnostjo preiskati osumljene predmete.
Žrtve razbesnelih elementov