CENA 40 din - Leto XXXVIII - št. 62 KRANJ, petek, 16.8.1985 (M)SM«£nGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kolektivni dopusti so mimo, vzdrževalci so opravili svoje delo in pomladili stroje, tovarne sPet delajo s polnim zamahom. — Foto: F. Perdan dragocena najdba **a Soriški planini Kranj — Preteklo soboto in nedelo so kranjski jamarji raziskovali ori?ico Soriske planine. V soboto so 1 Qkrili in dokumentirali sedem jam okolici Možica. Najgloblja izmerje-a jama doseže 34 metrov. s pomočjo domačina Štefana so fa2iskovui; še dve brezni. V Breznu oiizu Dajnarske planine so odkrili Jkostje losa z lepo ohranjenimi veli-jjjj1 rogovi. Ostanki so bili zasuti s f^ornim kamenjem erozijske nara-kar je dokaz, da je okostje zelo g*0. Nekateri viri pravijo, da se je >°s umaknil iz naših krajev s prenesem ledene dobe. Odgovori na mnoga vprašanja, podana s to najdbo, pa bodo znani v ^slednjih mesecih. Strokovnjaki irodoslovnega muzeja iz Ljublja-* bodo rogovje in druge dele losa 2lskali in restavrirali. I V. Skok Danes v Gorenjskem glasu 2. stran: Tiho nezadovoljstvo v leski Verigi se je oglasilo 3. stran: Noben kmet ne proda dobre krave 5. stran: Na Matija Čopa bomo kar pozabili 8 in 9. stran: Glasov jež Norčije z brigadirji 10. stran: Mladi planinski vrisk vrh Prisojnika 16. stran: Lepotca sta doma pri Honu Kaj bi domačinu kazal, kako se kosa kleplje in ^VKUS* Jc čas, ko je po naših krajih največ prireditev, etnografsko . ^lklorno obarvanih. Zavlečejo se do sredine septembra, ko so zdru-^ n_e s prigonom živine na prireditvene prostore, kjer se peče, pije, ku-a ln je in veselo ima ... Nihče marljivim organizatorjem ne oporeka njihovih morebitnih ».Sanizacijskih spodrsljajev, saj so vsi po vrsti amaterji, navdušenci, r' J-.euJo, da se v kraju nekaj dogaja. Ljudje radi obiskujejo takšne pri-Qitve ali veselice, še posebej, če so — in običajno so — organizirane dneh po plači. Ce Ponekod so te vrste prireditev dovolj kvalitetne, drugod spet mal-cj f'a 'Use privlečene; vendar pa ni njihov namen, da bi se postavljale s ^to etnografijo. Vsem po vrsti pa moramo očitati, da so namenjene le ^.^ačim obiskovalcem, četudi se po turistični Gorenjski valijo kolone .Jih turistov, čeprav tujci v nemajhnem številu prebivajo po hotelih, mP*h ali pri zasebnikih. Jt?. da bi morali organizatorji vložiti znatno več truda, če bi ho-RoVUl |Hln'(il1 vone prostore pripeljati tudi bohinjskega ali blejskega s sta. a verjetno bi bil trud poplačan. Ne toliko v finančne bifjJC i201*'10' ^a gostimo turiste plitvih žepov, a vendarle m smislu, Verjetno bi ^ot hS* ^° vrs^ navdušeni nad starimi kmečkimi opravili, veliko bolj da. 0rr,ačini, ki pač še kako dobro vedo, kako se kosa kleplje. Že res, VpJ\tu,'u kmečka opravila tonejo v pozabo, povsem neznana pa nam ndarle še niso. Pa fSi Pr'n'ditve bi morali izkoristiti predvsem turistični vodiči, ki lait■ no no kažejo posebnega zanimanja. Z organizatorji bi morali 80sr skupni jezik, saj je konec koncev v njihovem interesu, da tuji kar najbolj pestro preživijo dopust. 1). Sede j Dražja voda Radovljica — Cene komunalnih storitev so v radovljiški občini povečali s 1. marcem in sicer v povprečju za 37,4 odstotka. Drugič naj bi jih letos podražili s 1. julijem, vendar tega niso storili, le stanarine so povečali za 15 odstotkov. Prestavili so jo na 1. september, ko pa bo seveda podražitev toliko večja. Sodijo, da bodo ljudje oktobra oziroma novembra, ko bodo prišli novi raču-,ni za vodo, kanalizacijo in odvoz smeti, lažje plačali kot pa na začetku jeseni, ko se začenja šola in nabavljata ozimnica ter kurjava. Za gospodinjstva bodo ceno prostorninskega metra vode povečali z 9,70 na 19,45 dinarjev, ceno prostorninskega metra odpadne vode /- 8,25 na 11,60 dinarjev, in ceno za odvoz smeti na površinski meter stanovanjske površine z 2,05 na 3,24 dinarjev. Za ostale porabnike bo podražitev še večja , pri vodi z 11,70 na 24,59 dinarjev, pri odpadni vodi z 10,45 na 16,2L dinarjev in pri smeteh z 2,65 na 4,19 dinarjev. Občinski izvršni svet, ki je sprejel takšno podražitev, jo utemeljuje s tem, da pri komunalnih storitvah nadomeščajo zamujeno. Dolgo so namreč pri teh cenah zaostajali, kar se odraža v nako pičenih komunalnih problemih, ki pa jih zadnje čase vendarle bolje rešujejo. Izračunali so tudi, da podražitev v končnem znesku vendarle ne bo velika, saj bo gospodinjstvo za vodo pri povprečni porabi 12 prostorninskih metrov na mesec plačalo 160 dinarjev več, za odvoz smeti pa 55 dinarjev več. V SREDIŠČU POZORNOSTI Pol podboja na ena vrata V najtežji krizi je trenutno naša lesno predelovalna industrija, Ki najbolj občuti zastoj v gradbeništvu in zmanjšano kupno moč prebivalstva. Zaloge, posebej pohištva, se kopičijo, če bo šlo tako naprej, bodo kmalu omejile rast proizvodnje. Težko je še napovedati,ali bodo vplivale na bistveno znižanje cen, saj se zdaj izdelovalci skušajo velikih zalog znebiti z razprodajami, različnimi popusti in olajšavami za kupce. Pritiskajo seveda na gozdarje, naj znižajo ceno žaganega lesa. Ker se prodaja ustavlja doma, pritiskajo na tuje trge, kjer pa je ponudba prav tako večja od povpraševanja. Manj se gradi ne le pri nas, tudi na tujem. Tuji kupci postajajo še bolj izbirčni, skušajo zbiti cene. V blejskem LIP-u pravijo, da se jim zdaj še bolj obrestuje kakovost izdelkov, zato krize še ne občutijo tako kot drugi. Vendar tudi njim tuji kupci zbijajo cene, po pregovarjanjih jim to uspe za dva, tri odstotke, medtem pa seveda teče čas, kar se tudi pozna pri prodaji. Obrestuje se jim tudi njihova prilagodljivost. Ne izdelajo več toliko vrat kot nekdaj, zato pa delajo boljša, denimo zvočno izolirana. Takšna prilagodljivost pa je seveda posledica kadrovske usposobljenosti. Največje zaloge imajo pri suhomontažnih podbojih, polletno proizvodnjo, kar je svojevrsten odsev, kako se znajdejo kupci. Kupijo le vratna krila, podboje narede sami. Tako so pred dvema letoma prodalipravtolikopodbojev kot vrat, lani 20 odstotkov podbojev manj kot vratnih kril, letos pa pol podboja na ena vrata. M. Volčjak Iz elektrarn več elektrike Slovenske elektrarne so julija delale zelo dobro in pridobile so kar 10,4 odstotka več električne energije kot julija lani; toplotne elektrarne 7,5 odstotka več, vodne pa 14 odstotkov več. Dotoki rek so bili namreč nadpovprečni za ta čas, poleg dežja je struge polnila tudi snežnica, saj se zaradi hladnega junija še ni stopil ves sneg v gorah. Tudi julija se je poraba elektrike obdržala na visoki ravni. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bila namreč za 4,6 odstotka večja kot lani v tem času. Pri tem velja povedati še podatka, da je bila ob koncu prve tretjine leta za 5,6 odstotkov večja, ob polletju pa za 4,8 odstotka večja. Visoko porabo elektrike v prvih letošnjih mesecih lahko pripišemo ostri zimi, pri visoki julijski porabi pa gre bržkone za živahnejši utrip industrijske proizvodnje. To pove tudi podatek, da se je po 20. juliju, ko so se v mnogih večjih tovarnah zače- li kolektivni dopusti, dnevna poraba električne energije zmanjšala za milijon do 1,5 milijona kilovatnih ur. V prvih sedmih mesecih je poraba električne energije v Sloveniji dosegla 5.256 milijona kilovatnih ur in bila s tem za 4,6 odstotka večja kot v prvih sedmih mesecih lanskega leta. Količinsko pa je bila sedemmesečna proizvodnja slovenskih elektrarn večja za 1,5 odstotka. S tem je bila načrtovana proizvodnja, s katero je računala slovenska elektroenergetska bilanca, presežena za 2 odstotka. Nov gasilski dom v Begunjah Begunje — Gasilci iz Begunj na Gorenjskem bodo v nedeljo, 18. avgusta, ob treh popoldne slovesno predali namenu nov gasilski dom. Veliko delovno zmago bodo obeležili s proslavo in seveda tradicionalno gasilsko veselico. Naužila sta se jadranskega sonca, zapravila poslednjo marko, zdaj pa se sodobna nomada vračata v Dortmund. V tej smeri gre tudi pločevinasta reka z njunimi rojaki, ki so to poletje letovali pri nas. — Foto: F. Perdan MEDNARODNI velika izbira blaga po sejemskih cenah R E N J S KI SEJEM: 19. 8.'85 bogat večerni zabavni program gostinske posebnosti: žar, raženj, morske ribe, domače vino bančne in špediterske storitve @®ISSKMJ©ISIGLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 16. AVGUSTA 1985 r Tiho nezadovoljstvo v leski Verigi se je oglasilo Dopusti so se iztekali. Poznajo se pri plačah, saj dopustniške dneve obračunavajo po trimesečnem povprečju, plače pa gredo gor vsak mesec. Delavce je strah jeseni, kupiti bo treba ozimnico, kurjavo, če niso zanjo poskrbeli že spomladi, nove zvezke in obleko za šolarje. Podražila se je moka pa sladkor, olje ... Krožile so govorice o visokih plačah občinskih funkcionarjev, pravih podatkov niso imeli na hitro pri roki, nihče jih ni prišel tolmačit med delavce. V leski Verigi je že nekaj časa tlelo tiho nezadovoljstvo. Nič se ne premakne pri nagrajevanju po delu, sindikat je dal več pobud in predlogov, vendar niso prodrli. Tudi odnosi med tozdi niso povsem razčiščeni. Nezadovoljstvo se je oglasilo posamično, po posameznih tozdih. Priložnost so bili zbori delavcev ob polletnih obračunih poslovanja. Ni šlo torej za družno, veliko prekinitev dela, temveč za več izrazov nezadovoljstva. Največji odmev je imela grožnja 122 delavcev tozda Vzdrževanje, da bodo izstopili iz sindikata. Povedali so: • MARTIN HORVAT, predsednik sindikalne konference v Verigi: »V tozdu Verigama, v upogibal-nici in strojni varilnici, je skupina tridesetih delavcev 16. julija za petnajst minut prekinila delo. Bilo je po plačilnem dnevu, zahtevali so sestanek o delitvi osebnih dohodkov. Vzroki so bili notranje in zunanje narave. Notranji je bil način obračunavanja dopusta po trimese čnem povprečju, zaradi česar je prišlo do razlik. Zunanji so bile podražitve. Nekdo je tam tudi rekel, da je predsednik občinskega sindikalnega sveta zaslužil 22 starih milijonov. Dan kasneje je bil izredni sestanek predsednikov družbenopolitičnih organizacij sekretariata osnovne organizacije zveze komunistov in vodstva tozda. Med drugimi je bil sprejet tudi sklep, da zberemo podatke o gibanjih osebnih dohodkov v občini, sozdu in o deležu tozda Verigama v delovni organizaciji. Za občinske podatke je bil zadolžen sindikat, podatke o osebnih dohodkih občinskih funkcionarjev smo zbrali po telefonu. Kako so se kasneje znašli na oglasni deski, ne vem. V Verigami je bil 24. julija zbor delavcev ob polletnem obračunu poslovanja. Podatki o osebnih dohodkih občinskih funkcionarjev so bili tedaj že znani, predsedniku občinskega sindikalnega sveta pa zamerimo, da na zbor delavcev ni prišel. Delavci so bili nad njegovim osebnim dohodkom ogorčeni. Res pa je, da so gledali predvsem njegovo julijsko izplačilo in ga primerjali z osebnim dohodkom direktorja naše tovarne; zanj vedo, da zasluži 12 starih milijonov. Na zboru delavcev v tozdu Vzdrževanje so ta vprašanja prav tako prišla na dan. Delavci sp zahtevali, naj predsednik občinskega sindikalnega sveta pride tolmačit visoka julijska izplačila. Ni prišel. To je seveda vplivalo nanje. V ponede- ljek, 5. avgusta, zjutraj so izobesili listo o izstopu iz sindikata, podpisalo se je 122 delavcev, vseh v tozdu je 164. Nekaj izstopov iz sindikata smo imeli v Verigi že prej. Nekaj jih je izstopilo ob prekinitvi dela leta 1983, štirinajst lani. V tozdu Vzdrževanje je bil nato 6. avgusta razširjen sestanek vodstev družbenopolitičnih organizacij, prišla sta tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta in izvršni sekretar občinskega komiteja ZKS. Sejo je namreč sklicala osnovna organizacija zveze komunistov, saj je osnovna organizacija sindikata dejansko razpadla, na listo so se podpisali tudi trije člani izvršnega odbora. Sestanka se je udeležilo tudi okoli dvajset delavcev. Izmenjane so bile težke besede. Sprejeti so bili zaključki, na njihovi osnovi se nekaj že premika, za 20. avgust je sklican zbor delavcev.« • KAREL BEGUS, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata tozd Kovačnica: »V Kovačnici smo ob polletnem obračunu poslovanja zbor delavcev imeli 29. julija. Govorice o visokih osebnih dohodkih občinskih funkcionarjev so bile tedaj po tovarni že razširjene, narobe ste zapisali, da se je začelo pri nas. Tudi naši delavci so zahtevali, da na zbor pride predsednik občinskega sindikalnega sveta. Poklical sem ga po telefonu, rekel mi je, da nima namena hoditi na zbore. Želeli smo presekati z govoricami in dobiti prave podatke, izvršni odbor osnovne organizacij j sindikata me je zadolžil, naj dobim točne podatke od Službe družbenega knjigovodstva. Dobili smo jih v treh dneh, tri izvode. Eden je prišel celo kasneje, kaže, da je pomotoma zašel v Alpetour v Bohinj, odkoder so nam ga poslali, saj je bil naslovljen na našo osnovno organizacijo sindikata« • JOŽE HOZJAN, član izvršnega odbora sindikata kovinarjev Slovenije: »V Kovačnici se problemi vlečejo že od 16. marca 1983, ko je bila tam prekinitev dela. Kovačnica je občutljiva, saj ji lahko rečemo vest Verige. V sindikatu si že dolgo prizadevamo, da bi se na področju delitve osebnih dohodkov stvari spremenile, da bi uveljavili nagrajevanje po delu, po rezultatih gospodarjenja, da bi bolj upoštevali pogoje dela, naložbe. Medsebojni odnosi niso dobri. Podražitve so bile le povod, vzrok nezadovoljstva so notranji odnosi. Na probleme smo opozarjali že ob zaključnem računu. Vendar se ni zganil nihče.« • DRAGO REPE, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v tozdu Kovačnica: »Delavci sami pravijo, naj izključimo lenuhe. Polna usta so nas nagrajevanja po delu, delitve po delu. Ce to poslušaš v strokovnih krogih, pa je prisoten cinizem, omalovaževanje. Dileme pri načelu o nagrajevanju po delu seveda so, saj lahko zdrknemo v mezdne odnose. Zato je razumljivo, da pričakujemo pomoč od zunaj, zanima nas, kako imajo to urejeno drugod.« • VLADO SILlC, predsednik občinskega sindikalnega sveta: »Jedro problema je v stalnem padanju življenjskega standarda, v ukrepih tekoče gospodarske politike, ki tega ne morejo ustaviti. Od tod izvira nezadovoljstvo, ki se izraža v iskanju krivcev, vsega, kar je slabo. Ena od osti je uperjena proti delovni skupnosti skupnih služb, ki je pač bolj strokovna, in delavci pričakujejo, da se bo ogromno problemov rešilo v tej sredini. Izraža se tudi v vprašanju, kaj delajo vodilni, pri čemer to niso več delovodje, ki so se že stopili z bazo. Druga smer iskanja krivcev je občinska politika, ki je najbližja, najbolj poznana. Čeprav so delavci dejavni v sindikatu in v družbenopolitični skupnosti, čeprav možnost vpliva imajo, pogosto kdove-kakšnega vpliva nimajo. Tudi koristne predloge in pobude je včasih v delegatskem labirintu težko prepoznati. Kar je problematično v eni sredini, v drugi ni, in delegati ne prisluhnejo. Cesto se tako konča pri predlogih, tudi sklepih, ki niso uresničeni. Pravite, da so v Verigi rekli, da ni pravega sodelovanja z občinskim sindikalnim svetom. To je zelo posplošena ocena. Mislim, da z Verigo dosti sodelujemo. Skupaj smo celo oblikovali sindikalne sklepe, kako uresničiti nagrajevanja po delu. Nihče pa kasneje ni rekel, da ne gre, da se sklepi ne uresničujejo. Seveda pa občinski sindikalni svet ne more biti kontrolor uresničevanja sklepov v delovnih organizacijah. Da bi hodil na vse zbore delavcev, seveda ni mogoče. V občini je 120 osnovnih organizacij sindikata, problemi so tudi drugod, ne le v Verigi. Problematična je seveda grožnja, da bo 122 delavcev izstopilo iz sindikata. To je stvar, ki posega v naš politični sistem in onemogoča delo. Problem bomo morali razvozi ati, najti pravi način odzivanja, saj take reakcije same po sebi ne povedo nič. Delavci morajo vendar izpovedati probleme, ki jih žulijo, zgolj izstop iz sindikata jih ne bo rešil.« Od dva do sedem tisočakov razlike Julijske osebne dohodke so v Verigi povečali za sedem odstotkov. Izplačilni dan je bil včeraj. Povprečje v tovarni je znašalo 48.600 dinarjev, mesec poprej 45.000 dinarjev. Razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom je ena proti štiri. Seveda pa povišanja niso bili deležni vsi, dopustniški dnevi se obračunavajo po trimesečnem povprečju. Kolikor več je imel kdo dopusta, bolj se mu je poznalo. Razlike so se sukale od dva do sedem tisočakov. Inflacija je marsikaj postavila na glavo, tudi obračunavanje dopusta in boleznine po povprečju zadnjih nekaj mesecev, pri slednji morda celo zadnjega leta. Nezadovoljstvo delavcev je zato razumljivo. Res bi torej kazalo nekaj spremeniti. Morda vsi niti ne vedo, da se, na primer, lahko v delovni organizaciji sami dogovore, kako bodo plačevali bolezensko odsotnost prvega meseca bolezni, prav nič ni predpisano, da mora biti to povprečje zadnjega leta. V spomin Aleksander Vuču Umrl je ALEKSANDER VUCU, dolgoletni obiskovalec Bleda. Po daljši bolezni je umrl v svojem rodnem Beogradu veliki srbski književnik Aleksander Vuču. Njegova pot v vrh srbske književnosti ni bila lahka, saj mu številni kritiki niso bili naklonjeni. Vendar je uspel, za svoje življenjsko delo pa leta 1977 prejel veliko nagrado AVNOJ. Aleksandra Vuča se spomnimo kot dolgoletnega obiskovalca in občudovalca Bleda. Prihajal je trideset let zapored, razen zadnji dve leti, ko ga ni bilo zaradi bolezni. Spremljala ga je žena, včasih tudi otroci z družinami. Ves čas ie letoval pri Pavlu Ferjanu na Železniški cesti 30. Posedal je v vrtu, pet let je bil tudi v družbi s prijateljem Ivom Andrićem, prav tako velikim ljubiteljem Bleda. V pismu za blejske kronike je Aleksander Vuču zapisal: »Prvenstveno me na Bledu privlači lepota prirode. Do konca življenja mi bodo v mislih in čustvih ostale slovenske planine, ki obkrožajo Bled, bogati prostrani gozdovi in široko prostranstvo zelenja. Nič manj tudi dostojanstveno Blejsko jezero, ki se tako prijazno izliva z ene na drugo stran obale v vseh mogočih barvah, ki se čudesno prelivajo. Lepote Bleda bogatijo številne izletniške točke v bližnji in daljni okolici. Moram priznati, da mi je prav blejska atmosfera pomagala pri mojem književnem delu. Vsako leto, ko sem bival na Bledu, sem dve, tri ure namenil pisanju pesmi in proznih del. Posebej pa moram omeniti še precejšnjo mero ljubeznivosti, ki jo Blejci kažejo dvojim gostom.« Tako torej naš veliki književnik o Bledu in njegovih lepotah, škoda le, da so na Bledu temu zvestemu obiskovalcu pozabili podeliti priložnostno priznanje, ki so ga včasih deležni mnogi manj pomembni. Božo Benedik Slovenci — tujci na Gosposvetskem polju Kranj — Pričujoči pogovor je nastal na pobudo našega bralca, 80-letnega Janeza Sušteršiča iz Kranja. Opomnil nas je, kako redko se naš časopis spomni Slovencev onkraj Karavank, čeprav nas od njih loči le nekaj deset kilometrov in meja. Bolijo ga krivice, storjene zamejskim Slovencem, zlasti kadar jim desničarske sile v Avstriji odrekajo pravico do njihove domovine na Gosposvetskem polju. »Naročen sem na dva slovenska zamejska časnika. Pred časom sem prebral odlomek nekega anonimnega pisma, ki ga je celovški Naš tednik povzel po nekem lokalnem, najbrž desničarskem listu. Anonimni gromovnik besni nad 'Čuši', izdajalci domovine Avstrije, češ naj izginejo čez Karavanke k svojim 'parti/.a nom', da bo na Koroškem mir. A se ne zadovolji le z zmerjanjem. Prej pojdite, preden vas prepodi mo, pravi,in dodaja: Če se to ne zgodi, bodo izdajalci krvaveli. Kot pravi tudi slovenski Naš tednik, je k temu vsak komentar odveč. Toda iz tega pisma se vidi resni ca, kako se godi koroškim Slovencem, kakor bi bili tujci in ne že staroselci pri Gospe sveti. Kot zavednega Slovenca in borca me moti takšno ravnanje s Slovenci v Avstriji, saj ni niti moralno niti zakonito. Tudi to me boli, da je domovina večkrat tako malo-brižna do svoje narodnostne manjšine!« D. Z. Žlebi r @®IS@S5MJ©ISIIGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Hedom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Kosnjek Ustanovitelji (.lasa ob« ffcskr konference S/.DI. Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Ltfca in Tržič — Izdaja Časopisno |MNijet>e (.las Kranj Novinarji: l.eopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Humih Hiimer, Helena Jelovćan, i . .■ Mencinger, Slojan Saje. Darinka Sedej, Marija Volčjak. (veto /uplotnlk, Andrej Zalar in Danica Zavil Zlehii - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: LojM F.rjavcc, Slavko llain in Ione t.u/elj Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Mrk (Radovljica) lisi izhaja od oktobra UM 7 kot tednik, od januarja ltftM kol pollcduik. od januarja UMttl Irlkrat tedensko, ml januarja I9H4 kol pollednik oh sredah m sobotah, ml julija 1974 pa oh torkih in petkih Stavek TK (iorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva In uprave lista: Kranj. Moše Pijadeja i Tekoči račun pri SI>K v Kranju številka M.VKI »MU :»I999 Telefoni: direktor in glavni urednik 2H 4A3, redakcija 21 - HfMI, odgovorni urednik 21 -KIS. tehnični urednik .'I M;ii. komercial«, propaganda, ručuno vodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-96« - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 Naročnina za I. polletje I 2.V) din Nesoglasje Na razpoloženje delavcev v Veri gini kovačnici, ki je izjemno občutljiva delovna sredina, saj je iz nje Veriga zrasla, pravijo pa ji celo »vest Verige«, brez dvoma vpliva tudi dejstvo, da občinska kadrovska koordinacija ponovni izvolitvi njihovega vodje tozda ni dala pod* pore. V tovarni pa so mu družbenopolitične organizacije podporo dale. Različna stališča torej, nesogla sje. V teh težkih časih, ko je nezadovoljstvo zlahka prebuditi, na razpoloženje lahko vpliva tudi takšen problem. Izredna sestanka Na izrednem sestanku vodstev družbenopolitičnih organizacij }n tozda Verigama, ki je bil 17. julija, so prekinitev dela označili kot nesprejemljiv način za reševanje problemov. Sodili so, da je na področja delitve osebnih dohodkov dosti stvari neurejenih in da je kritika upravičena. Nanaša se na nizka iZ' plačila regresa, zaostajanje osebnih dohodkov v primerjavi z drugi' mi delovnimi organizacijami v soZ' du Slovenske železarne in v občim, na prevelik vpliv povprečja pri te}' nem dopustu, na povečevanje norm na starih strojih itd. Na nezadovoljstvo delavcev vplivajo tudi zunanji razlogi kot zviševanje življenjskih stroškov, padanje realni*1 osebnih dohodkov in povečevanje socialnih razlik. Na razširjerU fjfeji vodstev družbenopolitičnih organizacij v tozdu Vzdrževanje, ki se ga Jfe udeležila tudi skupina delavcev bila pa Je 6. avgusta, so zbiranje podpisov za izstop iz sindikata označili kot p0' sledico nezadovoljstva dei«vceV: Med zaključki seje so tudi predlog1 za rešitev problemov. Nanašajo se na ocenjevanje uspešnosti dela posameznikov in skupin, na ponovn analizo oblikovanja mase sredste za osebne dohodke, pričakujejo Pva tudi večjo učinkovitost dela druz benopolitičnih organizacij na ravn občine, posebej pri stvareh, ki s morajo v delovni organizaciji x ?. vati enotno. Podprli pa so prizade vanja občinskega sindikalne^ sveta, da osebni dohodki ne bi sm li več zaostajati za dohodkom- PO JUGOSLAVIJI POTROŠNIK S KARTICO Trgovske organizacije po ^V^i niji so že začele razmišljati, "a ^ uvedle potrošniško kartico in s pridobile stalnega kupca. Tak0* začel Mercator Rožnik s / aV?j!e stom poskusno uvajati potrošni' kartice v petih ljubljanskih trg0 ^ nah. Pri vsakem nakupu 5.000 dinarjev dobi kupec P* % gajni znamko za 150 dinarjev in> prilepi na kartico. Po desetih na pih ima kupec pruinco dobiti o ■ plačno blago v vrednosti 1 ^ ~0i' narjev. Mercator s tem daje r stotm popust. JULIJA VEČJA PROIZVODNA ie to* Slovenska industrija je julijo izdelala za 0,8 odstotka več kotLii' ju lani. Med dejaimostmU ki $°hve-ja naredila več kot lani, so °°v . na industrija, kovinsko-predeiv^ na industrija in elektrogosp0 stvo. IMtl NAS LETUJE MILIJON 230.000 GOSTOV V naših letoviščih je ta čas JJJJj milijon turistov, od tega <>55 »* tujih gostov. Daleč največ 90$„hi> v Istri in Kvamerju. Dobro so o skani tudi Slovensko primorje, dar m Split z okolico ter turisti središča v notranjosti države- JUGOSLOVANI V GRČIJO Mejni prehod Bogorodica *»đ ffl goslovansko-griki meji je ede£aVi, med najbolj obremenjenih v "r, *aj vo aa te dni dobesedno p^P1. se U jugoslovanski državljanu K odpravljajo na dopust v Grčijo £ podatkih je mejo prestopilo za ^ odstotkov več Jugoslovanov *° 'tiakem lanskem času ?H§M6, AVGUSTA 1985 GOSPODARSTVO 3. STRAN d®SyS3mJ©ISnGLAS Noben kmet ne proda dobre krave y Praprotnikovem hlevu v Ljubnem je bilo nekdaj sedem jasli, a j*e ta niso bila nikdar povsem zasedena. Mleka so oddajali le nekaj litrov, vse so pridelovali po malo... Pa danes: v prenovljenem hlevu je 21 glav živine (tudi 30 jih je že bilo), od tega 14 j^av. Dnevno oddajo 160 litrov mleka, po mlečnosti so njihove •ttave med najboljšimi na Gorenjskem. bolezni, tako da imajo zdaj v hlevu le še eno — najodpornejšo, vse ostale so lisaste pasme. »Dolga je pot do dobrih krav,« poudarja Marjan. »Med desetimi teličkami je, denimo, le sedem dobrih in še od teh se nekatere kasneje izpridijo: dobijo vnetje vimena, se poško- Ljubno — Marjan Praprotnik iz Hubnega je za uspehe v živinoreji, Predvsem v prireji mleka, dobil v zadnjih-letih več priznanj. Živinorejca poslovna skupnost, govedorej-Jja služba Kmetijskega inštituta Slovenije ter Živinorejsko-veterinar-s*i zavod Gorenjske so mu dodelili zlato plaketo za doseženo mlečnost *>00 litrov pri kravah lisaste pasme. živinorejski razstavi v Kranju le-^a spomladi je dobil drugo nagrado, ,a podobnem ocenjevanju živine na priore j skem dnevu v Završnici pri 2Vn!ci cel° P™0- Marjan ni le uspešen živinorejec, ^mveč je bil tudi vzoren poklicni oznik. Dvaindvajset let je sukal vo-an Po domačih in tudi tujih cestah, Povozil poldrugi milijon kilometrov, J'endarle v tem času ni imel ornem-r^dne prometne nesreče. V času, ° je vozil avtobus pri Alpetouru, ni *jwtel miličnikom niti dinarja. Do-/*a brani več šoferskih priznanj — ,a vestno delo in število prevoženih *u°metrov. wPa se povrnimo h kmetijstvu, j^jan je namreč pred tremi leti pu-p »šofersko«, se povsem posvetil j^tijstvu in tako vsaj delno razbre-^ail ženo Marijo, ki je vseskozi de-™ana kmetiji. Obdelujejo 6,5 hekta-,a lanske kmetijske zemlje, poldrugi ^ektar so jo najeli od radovljiške r°operacije, razen tega imajo še ne-gozda. Pred petnajstimi leti so se počili za živinorejo, predvsem za ^eJo mleka. Takrat so tudi začeli z ačrtnim izborom krav. Črno-bele Riznice se jim niso obnesle, preveč °ile občutljive za razna vnetja in Gospodar Marjan Praprotnik s sinom Gregom. Foto: F. Perdan ^sakdo vidi le druge, ne pa lih cen $Voj e*ni rezultati gospodarjenja v radovljiški občini še ne dajejo *°tovilu, da bodo letošnji resolucijski cilji doseženi °,2vodnju v^'J° blizu resolucijskim usmerit-Produktivnost je narasla, tudi S\ti r<'ditev dohodka je bila racio-''h»a' ^e Pu nekaj kritičnih točk, ki loi(i^abza posebej ne omenja /lasti \, Se OD dokaj ugodnem pokritju ^ z_ izvozom ta menjava odvija »Obseg industrijske se dober, kmetijska narašča, konvertibilni ■ j' ruvni, da kljub boljši indu-)0. h, ' proizvodnji zaloge naraščajih **egunje, Kemična tovarna USf;art. Iskra Otoče, tudi Veriga so največ prispevali k 3,5-od-Nbt>irUstl industrijske proizvodnje ^rat Zas^rbljuje porast obresti /.a inu sredstva, k ar manjša doho-\ '*8ube znašajo skoraj 30 milijo-V|?nurJ<'v. tako v K/K TOK Ra [>oJ,Cu kot v Žitovom tozdu Ti igluv ^QnJka U«sie se ne vedo, kako jih dov0.P0kn1i Tudi gibanje cen ni zali0 na-k0, v tlslin dejavnostih, kjer ^nitj! olJ porasle, vključno z grad lv°m, delajo najslabše, slabo ^krf°^rivuJn 7 vlsoko inflacijo. To ^0k*.*)ri»kti(' no vidimo pri gradnjah žiČ uredilo prvih 500 metrov ceste tik pod Gozdom, letos pa še 701 trov v najbolj strmem delu nekdanje ceste. Široka je, lepo *Pel1a v Vendar čaka na razširjenje in noro (raso še več kot polovicor<'* j/,. Gozd. Kot povedo v Tržiču, bo tudi ta preurejena v prihodnjin t Počasi, po delih, čez nekaj let pa bo Gozd vendarle dobil cesto, *Z'0'2d ■aslu i / njo bo prišlo v vas novo življenji-, kajti nova cesta bo šele odprla svetu. — Foto: D. Dolenc 5|K, 16. AVGUSTA 1985 KULTURA 5. STRAN (^miSm^SMOLAS r- Na Matijo Čopa bomo kar pozabili domačija Matije Čopa v Žirovnici nima zgodovinske vrednosti, zato jo bodo najbrž podrli — Spomin na velikega jezikoslovca naj bi ohranili med šolsko mladino tako, da bi nje-8°v pomen mladim bolj približali Žirovnica — Jeseniški kulturni skupnosti bi v zadnjem času le težko *aJ očitali, saj ji je uspelo obnoviti Precej kulturnih spomenikov, rojst-"™ hiš velikih mož in etnografskih °bJektov. Tako so v Mojstrani kon-c&0 le dobili Triglavski muzej, življe-prihaja v Liznjekovo domačijo v Ivanjski gori, kulturno se prebuja Kosova graščina, bogati se Prešerno-Va rojstna hiša v Vrbi. Za temi obnovami in prizadevanji 5a ostaja zapuščena in pozabljena i°Pova domačija v Žirovnici. Matija ~°P. velikan učenosti, knjižničar in ®uk jezikoslovec, kar nima pravega •ftesta v našem zgodovinskem spomi-,u> še manj njegova domačija, ki sre-01 vasi propada. Pri jeseniški kulturni skupnosti Pravijo, da je obnova Čopove domači- je aktualna že najmanj deset let in da obnova propadajoče hiše sploh ne bi bila problematična, če bi bila hiša v etnografskem pogledu sploh kaj vredna. Po mnenju strokovnjakov Čopova domačija nima etnografskih vrednosti in jo je zato nesmiselno obnavljati. Najbolje bi bilo — tako misli tudi sedanji lastnik — ko bi hišo do tal podrli, zraven nje pa ob vaški lipi postavili primerno obeležje Matiji Čopu. Na Čopa vsaj v krajevni skupnosti Žirovnica in posebej v osnovni šoli v Zabreznici niso pozabili, saj njegov doprsni kip stoji v aleji slavnih mož pred šolo. Pred leti so si tudi prizadevali, da bi po njem imenovali osnovno šolo, vendar se je pozneje imenovala šola Gorenjskega odreda. Zdaj se po njem imenuje šolska knjižnica. -°poua rojstna hiša v Žirovnici propada Osnovna šola v Zabreznici je postavila v alejo slavnih mož pred šolo doprsni kip Matije Čopa. — Foto: D. Sedej Hiše Matije Čopa se pač ne splača obnoviti, naložba bi bila najbrž tudi izredno velika, učinka pa v zgodovinskem pomenu malo. V stavbi bi lahko postavili knjižnico ali uredili spominsko sobo — kar pa bi bilo tudi vse. Veliko bolj zanimivo je vprašanje, zakaj nam je spomin na velikega jezikoslovca in Prešernovega svetovalca tudi drugače povsem obledel. V šoli ga pedagogi komajda omenijo, vedno v povezavi s Prešernom. Po njem se ne imenuje nobena knjižnica, nobeno priznanje, čeprav imamo obilo šolskih in drugih tekmovanj. Pošteno bi bilo, glede na njegovo zapuščino in njegovo — čeprav na videz neopazno — vlogo v kulturnem življenju tedanjega časa, da bi se ga pogosteje spominjali vsaj knjižničarji, ki bi po šolah prav lahko uvedli Čopovo priznanje za mlade, ki obiskujejo šolske ali mestne knjižnice. Ustreznejše mesto v našem zgodovinskem spominu pa bi mu lahko dali tudi jezikoslovci. Vsekakor naj bi mladi bolje spoznali in poznali tega učenega slovenskega moža, saj jih navsezadnje nismo imeli tako veliko. D. Sedej Gustav Januš razstavlja na Jesenicah Drevi ob 18. uri bodo v likovnem salonu Dolika na Jesenicah s krajšim glasbeno-literarnim sporedom odprli razstavo likovnih del Gustava Januša, ki živi in dela v Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem GUSTAV JANUŠ, naš znani koroški pesnik, se to pot v našem salonu predstavlja s slikami iz letošnjega in lanskega leta in s skupino plastičnih figur iz leta 1982. Poznavalci njegovega slikarstva se spominjajo njegovih poetičnih krajin v živi, kalejdoskopsko razkrojem barvitosti, prikazani s ptičje perspektive iz začetka sedemdesetih let in nič manj poetičnih pejsažev v poenostavljenih dekorativnih oblikah oblakov, dreves, polj in gričev iz sredine sedemdesetih let. Tako kot v poeziji skuša Gustav Januš tudi pri likovnem ustvarjanju s kar najmanjšo oblikovno angažiranostjo doseči kar največjo prisotnost in neposrednost izraza. Medtem ko je njegovo zgodnejše slikarstvo veselo, kot bi nizal na platno idealizirane slike iz svojega otroštva, pa novejša Januševa likovna ustvarjalnost, tako kot njegova poezija, nosi v sebi trpko sporočilo o izginjanju pravega sveta. Veselju in razigranosti v zgodnjih slikah in pesmih se najprej pridruži otožnost kot nostalgična zazrtost v preprosto in neokrnjeno lepoto narave in z njo povezanega človeka, pesniška in likovna ustvarjalnost zadnjih let pa odslikuje bolj ali manj mračno podobo njegovega čustvenega in miselnega sveta. Kot manifest odtujenosti človeka sebi in naravi učinkujejo iz črnega gumija izrezane šablonske figure,viseče v prostoru ali zložene na kupu. To so bitja brez lastne volje in brez lastnih misli, bitja, ki so vnaprej pripravljena na vsakršno prilagajanje, bitja — roboti, ki mehanično izvršujejo ukaze, o katerih smotrnosti in sploh človeškosti se ne sprašujejo. Je taka prilagodljivost pogoj za preživetje ali vzrok za izginotje? Ima tako deformirano življenje sploh še svoj smisel? Sem tudi sam lutka, s katero je možno v nedogled manipulirati? To so vprašanja, ki nam jih umetnik zastavlja, a ne odgovarja nanje. Odgovor pričakuje od bralca oziroma gledalca. V slikah iz zadnjega obdobja slikar rešuje vprašanje sožitja figure s krajino, ki se je iz razigrane ali nostalgične poetične podobe spremenila v sestav pretežno temnih barvnih ploskev in lis. V slikah iz leta 1984 je rudiment nekdanjih krajin kot štiriperesna deteljica naslikano drevo, ki se pojavlja v različnih barvah, platna iz letošnjega leta pa tudi tega »stika« z resničnim svetom nimajo več. Črne figure, ena sama ali po več skupaj, dominirajo v prvem planu slike, ozadje pa sestavljajo nepravilni liki različnih barv. Plemenita bela barva se pojavlja kot razmejevalka različnih »svetov«. Čim manj konkretna je slikarjeva govorica, tem bolj so njegove slike vsebinsko polne, tem manj je tudi končno umetnikovo sporočilo mračno. Njegova slika Šablonska figura V/2 iz leta 1985 je, na primer, likovno delo, katerega sporočilo sicer ni veselo, vendarle pa nam nakazuje možno sožitje med človekom in krajino. Skoraj do nespoznavno-sti deformirana figura, ki se razteza po treh straneh slike, zaobjema v sebi »kos« narave, ki ga sestavlja pisana paleta barv, četudi v njej prevladujejo težki in temni toni. »Je še mogoče s tem koščkom, s tem ostankom preživeti?« se sprašuje umetnik. Maruša Avguštin V petek in soboto Se dobimo v TržičUo okv0liotna prireditev, ki sta jo v W?ru akcije V SOBOTO SE DOBI-Ktjf. Pripraviia KUD Podljubelj in le t r0m- Je v utrij skupščine obči-£Zič privabila okrog 300 gledalko r So ob pestrem programu lah-K\jr?Snično uživali. Člani lomskega t)ij j."a so se predstavili s slovenski-bfy^udskimi pesmimi, narodno-za-^ ^ glasbo, recitacijami in skeli s' p°dljubeljčani pa so nadaljevanj^Ustavitvijo domačih bodic na Vj!* TV pretvornika, avtocampa V^sLnteV slap' zaPeli s0 nekaJ sl°" P^vn- narodnih in na koncu pri- r*tn ^e šljivo tekmovanje, v kate-^%S° 8e »spopadli« sami Podlju-%J*ni >n Lomljani. Smeha torej v \ k ^' avgusta, "i manjkalo in sibijl So si ogledali to prireditev,so \* edini, da tako pestre in zaba-^ Sokedstavitve kulturnogu društva Hi? nih Prireditvah v Tržiču še ^h^j se nam obeta ob zaključku 5fv Tržiču? *tqjuv Petek, 10. avgusta, se bodo v Predstavile plesalke Mladin- Pr4sb?lodullS( a w- T,'/U'a' kl Dodo ^ke • Vill> svoje najzanimivejše Št\«l/ rePertoarja 84/85. Režiser m % k mentor skupine, Alenku Do-^sa * Dredstavila polen izraznega r*Vijsk moderne plesne oblike i * CT plese Pole8 starejših članic \h\ Podstavile tudi mladinsk » Vj* ?>MC;T P°d mentorskim vod , Sw "J;1"1, Kališmk m pionirska ' °Ca' ki J° vodl Jolanda Meglic jta k h dneh zc intenzivno pnpra-Vs>a Predstavitve <>l> letošnji Su \\i} nedelji, ko bodo v modnih re \,rptv<1'-'<<'. ili najnovejši obutveni 6*$0 tovarne Peko, pred dnevi Vrnile sTV snemanja rekla V „, !st() delovno organizacijo S.borU°to, H. avgusta ob 19. uri avgusta ,oo IV. uri pa lržiski publiki spet predsta iSiitolt KA,*AVANKK in pevci mo di ^ilrii /t)n,a Bombažne 5 ln tka,mce Tržič, ki ga vo ***bon PlS,> ll,dl l)nn'(ll>r ,,'rm" 1 i Boris KUBUKIČ Jezikovno razsodišče (214) K slovenščini kotur ado valnem jeziku »Oglašam se Vam v zadevi, ki ni samo jezikovnega značaja, ampak tudi stvar kulturne in narodnostne zavesti. — SOZD ASTRA, Ljubljana, kjer sem zaposlen, ima v svoji organizaciji vključenih več tovarn iz drugih republik, poleg tega pa ima tudi široko razvejano mrežo predstavništev po vsej Jugoslaviji. Jasno je, da v stikih s svojimi kupci, pa tudi s svojimi sodelavci, pegosto uporabljamo srbohrvaški jezik, ker je to potrebno zaradi boljše poslovnosti. Moti pa naslednje: Na sestankih SOZD, ki se odvijajo na sedežu organizacije v Ljubljani, in kjer so prisotni tudi predstavniki s srbohrvaškega govornega področja, so se od strani naših vodilnih delavcev (ki so sicer Slovenci) začela pojavljati javna »priporočila«, naj bi tudi Slovenci govorili srbohrvaško. To opravičujejo s tem, da je tako bolj »praktično«, pa čeprav nekateri od teh predstavnikov sami izjavljajo, da razumejo slovensko. Mnenja sem, da smo Slovenci doživeli že vse preveč takšnih in podobnih »praktičnih« stališč svojih vodilnih ljudi, Zato bi se vendar enkrat morali pogledati v ogledalo in se vprašati, ali smo res tako svobodni, kot se deklariramo. Malo več ponosa nam res ne bi škodilo. Prepričan sem, da je tako ravnanje naših odgovornih delavcev ne samo nezavedno in nekulturno, ampak predstavlja nevaren precedens, ki nas bo izrinil v geto v naši lastni domovini. — Zato prosim, da o tem problemu tudi Vi izrečete svoje mnenje. Obilo uspeha Vam želi in Vas lepo pozdravlja B. T., Ljubljana.« Vprašanje rabe slovenščine v našem gospodarstvu je načelne važnosti. Po načelu »praktičnosti« nam ga vodilne strukture rešujejo rade s tem, da slovenščino izrivajo iz vloge, ki ji v Sloveniji nedvomno pripada kot jeziku obveščanja in poslovanja. Kakor se namreč slovenščina uporablja v Astrinih trgovinah v Sloveniji, bi se morala uporabljati tudi v Astrinem notranjem poslovanju, konkretno pri delovanju sozda. Pri tem je brez vsega mogoča t. i. dvojezična praksa, tj. da Slovenci in tisti Neslovenci. ki živijo v Sloveniji, govorijo v slovenščini, člani pod jetja pa, ki na take delovne sestanki« prihajajo v Ljubljano iz Hrvatske, Srbije itd., srbohrvaščino. Poleg tega obstaja še možnost, ki zelo prispeva k občutku enakopravnosti in dobrovoljnosti, da se namreč za nastopanje na ozemlju drugega jezika naučimo (vsaj malo) uporabljati le-tega. Slovenci smo za to že precej usposobljeni (tudi politiki), drugi narodi morda manj — a to se lahko še popravi, če sprejmemo normalna pravila jezikovnega vedenja. Potem bo odpadlo vse negativno, kar je se omenjeno v dopisu, in to bo gotovo okrepilo nase medsebojne vezi. Morebitne pretilog«', kritike in opozorila v /vezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Romanskega 7. Ločani Ločanom Skofja Loka Drevi ob 10,30 so bo na Mestnem trgu začela zabavno glasbena prireditev Ločani Lota inim Zabavno tekmovanje med se demčlanskima ekipama Lontrga, ki bo ojačana s Puštalci in drugimi pre bivaki vzhodnega dela Loke, ter Pla ca, ki mu bodo pomagali Prfarei in drugi prebivali i zahodnega dela Lo ke,bo potekalo v poznavanju Škofje Loke, njene zgodovine, cehovstva in obrtništva, njenih umetnikov ter Selščice in Poljanščlce. Za popestri tev se bosta ekipi pomerili še v kuhanju domače jedi in v poznavanju zimskih športov. Starešina Placarjev bo .Janez Debeljak, stare-,ma Ix>ntr čanov Stane Oblak. V častnem razsodišču bodo .Jane/ Tu še k (predsednik), Aki Vidmar Košenina in Ivo Berčič. Prireditev bo vodil Miha Je-se, pomagala mu bo .Jana Thaler KONČAN BALKANSKI FESTIVAL MLADOSTI V GRŠKEM MESTU PREVEZA. MED MLADIMI FOLKLORISTI IN GLASBENIKI IZ ALBANIJE, BOLGARIJE, S CIPRA, IZ GRČIJE IN ROMUNIJE SO JUGOSLAVIJO ZASTOPALI MLADI FOLKLORISTI IZ RIBNEGA. Mladi plesalci z vodjo skupine, Rozko Torkarjevo, voznikoma Gene-ralturistovega avtobusa in članicami domače Svobode. Razpoznavni znak, ko so odhajali na pot: bel klobuček z napisom Bled — Jugoslavija in značka Sovenija — moja dežela. Reportažo o njihovi poti bomo objavili v torkovi številki. KULTURNI KOLEDAR KADOVIJICA — V muzeju ra dovljiške občine bo drevi ob 19.30 otvoritev razstave slik in risb akademskega slikarja Luci-jana Bratuša. Razstava bo odprta do 1. septembra. TRZIC - V atriju občinske skupščine Tržič bosta v okviru akcije »V soboto se dobimo« nastopila v soboto, 17. avgusta, ob 19. uri FS Karavanke in zbor BT Tržič. GLAS ŠTUDENTJE, H0N0RARCI Bi prodajali časopis Gorenjski glas? Dvakrat na teden vas v jutranjih urah rabimo, da bi najbolj brani časopis na Gorenjskem prodajali pred tovarnami. Vse informacije dobite v upravi ČP Glas na Cesti JLA 16 v Kranju, telefon 28 463 W!Smm^XiSJkS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, KINO PETEK, 16. AVGUSTA 1J!g ta mesec na vrtu (-^ sadje v ledu Poletno sadje zamrznemo takoj, ko dozori. Kasneje ga lahko dodatno kombiniramo s svežim jesenskim sadjem. Na primer rabarbaro s hruškami, jagode z jabolki in ko-smulje z bučami ali melonami. Tako lahko skuhamo tudi dober džem iz dveh različnih vrst sadja. Ledene kocke s sadjem Za uspešno pripravo tega recepta lahko vzamemo veliko vrst sadja ali pa ga pripravimo samo iz ene vrste. Primerne so marelice, robidnice, jagode, maline, češnje, štrbonclji, breskve in slive. Breskve, marelice in slive narežemo na majhne koščke. Sadje kot ponavadi očistimo, operemo in dobro odcedi-mo. Potem ga povaljamo v sladkornem prahu in pustimo nekaj ur na krep papirju. Po 2 do 3 urah ga razdelimo v posodice za ledene kocke in zalijemo z mrzlo mineralno ali tekočo vodo. Posodice postavimo v zamrzovalnik za najmanj 3 ure. Potem strese-mo kocke iz predalčkov in jih hitro preložimo v posodo, v kateri jih bomo shranjevali v zamrzovalniku. Kasneje pa lahko jemljemo iz posode posamezne kocke. Pisane sadne kocke Za pisane sadne kocke lahko uporabimo rdeče jagode, češnje, maline in ribez, bela jabolka in hruške, rumene marelice, breskve in slive, pa tudi zelene kosmulje, kot črnilo črne robidnice, borovnice, ribez in bezgove jagode. Vsako vrsto sadja moramo obdelati posebej. Kot ponavadi ga torej operemo, očistimo, odstranimo pečke ali ko-ščice in po potrebi tudi olupimo. Potem ga v mešalcu zmeljemo v pire in takoj posujemo s sladkorjem v prahu. Glede na kislost sadja rabimo sladkorja od 50 do 150 g na pol kilograma. Vsako vrsto pireja posebej damo v posodico za ledene kocke in potem v zamrzovalnik. Naslednji dan preselimo sadne kocke v zaprto posodo, ki prav tako roma nazaj v mraz. Pisane sadne kocke uporabimo za pripravo osvežujočih pijač. Dodajamo jih mineralni vodi ali penečemu vinu. Da se ne bi prehitro stalile, jih zložimo v posodo za ledene kocke in jih sproti jemljemo iz zamrzovalnika. v______) Kdor sadi jagode avgusta, doseže že prvo leto zadovoljiv pridelek. Za to pa so potrebne krepke, dobro ukoreninjene sadike. Najboljše so tiste, ki smo jih junija nasadili na posebne grede. V tem času so napravile dobro koreninsko grudo in pogosto vroče vreme v avgustu jim po sajenju ne more prizadejati posebne škode. .Med sortami jagod jih je nekaj, ki imajo cvetove le z ženskimi organi, to pa je treba pri sajenju nujno upoštevati. Tem cvetovom manjkajo prašniki, ki dajejo cvetni prah. Oploditev, ki sledi oprašitvi, je pri teh sortah zelo otežkočena, če v neposredni bližini ni sort, ki bi lahko nudile cvetni prah. Če želimo, da jagode dozorevajo daljšo dobo, moramo saditi več sort. Zgodaj cvetoče in zato tudi prve zoreče sorte niso primerne za višje lege. Zaradi močnih mrazov, ki tam skoraj redno nastopajo pozno, cvetovi pogosto propadejo. To velja tudi za nižinske lege, v kotlinah, kjer nastopa mraz. Senga Pantagruella in Senga Gigana sta najprimernejši zgodnji sorti za hišne vrtove. Pri obeh sortah se bolje obnese le krajši turnus sajenja, na primer triletni. Med najbolj rodovitne sorte uvrščamo Georg Soltvvedel in Senga sengana. Sorti sta srednje rani in moreta ostati le ob ustrezni prehrani in oskrbi v nasadu tri leta. Druga je boljšega okusa kot prva in vložena ostane rdeča. Zelo bujno rasteta, zato ju kaže saditi bolj narazen, kot je sicer navada. Za vlaganje najbolj ustreza znana sorta Mieze Schindler. Pri večini sort dobe vložene jagode v kozarcu sivo barvo, Mieze Schindler pa ostane rdeča. Zahteva pa zemljo z obilnim humusom in bogato s hranilnimi snovmi, čeprav tudi v peščenih tleh še dobro uspeva. Ta sorta ima skoraj le ženske cvetove, tako da jo moramo saditi v soseščini drugih sort. Spada med pozne sorte. Jagode so na splošno le srednje debele in morajo dobro dozoreti, če naj dobe pravo aromo. Jagod z debelimi plodovi, ki stalno rodijo, tudi v hišnih vrtovih ne bomo gojili v večjem obsegu, ker njihovi pridelki ne dosegajo drugih rodovitnih sort. Poleg tega zahtevajo več dela, ker moramo razvoj jagod podpirati s stalnim gnojenjem. Mesečne jagode radi uporabljamo za obrobek. Vendar naj ne ostanejo na gredi dalj kot 3 do 4 leta. Najbolje se je obnesla sorta Riigen. Ker ne oblikuje pritlik, si moramo od nje oskrbeti sadike, vzgojene iz semen. Glede na vrsto zemlje zadošča za mesečne jagode razdalja sajenja 20 x 20 cm do 25 x 20 cm. Tudi jagode, ki dvakrat rode, se v hišnih vrtovih niso mogle posebno razširiti. Ne dosegajo rodovitnosti drugih sort, zahtevajo pa tudi več dela in stalno gnojenje. Kot dobri sorti sta se obnesli Humi gento in Rabunda. Drugič rodita od konca julija do pozne jeseni. Na splošno uspevajo jagode v vseh vrstah zemlje, če le niso presuhe in vsebujejo dovolj humusa ter hranilnih snovi. Peščene ilovnate ali ilovnato peščene zemlje jim najbolj ustrezajo; ker trajajo nasadi jagod poprečno 3 leta, je obilen odmerek humusa pri napravi novih nasadov zelo pomemben. Konjski gnoj se v lahkih tleh hitro razkroji, zato ga dodajamo le nekoliko težjim tlem. Goveji in svinjski gnoj je na splošno najboljša humusna podlaga za jagode. Od obeh vrst gnoja lahko spravimo v zemljo po 15 kg na m2: Rudninska gnojila dodajamo jagodam raje med gnojenjem. Obdelava zemlje je za nove nasade jagod posebno pomembna, če hočemo doseči dober pridelek. K temu spada predvsem globoko rahljanje zemlje. Kdor le more, naj jo prerahlja na globino dveh lopat. To za jagode zadostuje. Pri tem pa moramo paziti, da hlevski gnoj ali kar pač za obogatitev s humusom uporabljamo, ne dospe pregloboko v zemljo. Te snovi so učinkovite le, če ostanejo v zgornji plasti zemlje, da jih torej vdelamo na globino prve lopate. Zračno, sončno rastišče jagodam najbolje ustreza, dobro pa rodijo tudi še v polsenčnih legah. Močno senčnim legam pa se izogibljemo, ker dobimo tam veliko manj pridelka. Proste pasove med drugim jagodičjem pa lahko brez pomislekov posadimo z jagodami. Tudi zemljo med mladimi sadnimi drevesi lahko izrabimo z njimi. Pazimo, da sadimo le zdrave sadike, ki niso napadene z jagodno pršico. Skodrani ali slabo razviti listi so vedno sumljivi. Rdeče in bele rdeče obrobljene pege na listih so znamenje glivične bolezni, ki ima lahko neprijetne posledice. Namesto v eni vrsti sadimo v hišnem vrtu raje v pasovih, pri tem pa mora znašati razdalja med vrstama najmanj 70 cm. Pri sajenju jagod moramo paziti, da so srčni listi sadik tik nad zemljo. Če so sadike sajene pregloboko, rade gnijejo. Pri preplitkem sajenju pa je pozimi nevarnost pozebe. KINO KINO CENTER 1«. avgusta: umer. barv. srhljivka GlAD PO KRVI ob 16., 18 in 20. un, 17. avgusta: ttinsr. barv. srhljivka GlAD PO KRVI ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. erot. filma NOVA FMANVELA ob 22. uri, 18. avgusta: nem. barv. glasb, film POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA ob 15. uri, amer. barv. srhljivka GlAD PO KRVI ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma DVORIŠČNO OKNO ob 21. uri, 19. In 20. avgusta: amer. barv. thriler DVORIŠČNO OKNO ob 16., 18. in 20. un, 21. avgusta: amer. barv. film KAMION SMRTI ob 16. in 18. uri, premiera jap. barv. filma H A l ADA O NARAJAMI ob 20. uri, 22. avgusta: franc. barv. erot. film NOVA EMANUELA ob 16. m 18. uri, barv. politična drama RDEČI IN ČRNI ob 20. uri KRANJ STORŽlC 16. avgusta: premiera danske barv. erot. komedije SEKSUALNE FANTAZIJE ob 16, 18. m 20. un, 17. avgusta: ital. barv. film ŽENSKA APAČ ob 16. uri, danski barv. erot. drama SEKSUALNE FANTAZ1JJE ob 18. in 20. uri, 18. avgusta: hotl barv. film 13 SINOV RUMENEGA TIGRA ob 14. uri, danski barv. erot. komedija SEKSUALNE FAN T AZIJE ob lt>. in 20. uri, amer barv. komedija SMEŠNE STRANI /i ,< )l>< >\ INF ob i v un, 19. avgu sta: amer. barv film MRTVI IN POKOPANI ob 16. in 18. uri, danska barv. erot. komedija SEKSUALNE FANTAZIJE ob 20 un, 20. avgusta: hongk han', film 13 SINOV RUMENEGA TIGRA ob 16., 18. in 20 uri. 21. avgusta: nem. barv. Jagode se po sajenju dobro primejo in hitro rastejo. Tudi zimo dobro prestanejo, če jih takoj pokrijemo z zemljo. Najbolj primerne snovi za pokrivanje zemlje so dobro preperel hlevski gnoj, vlažna šota, razrezana slama in podobno. Po sajenju moramo nasad krepko zaliti. Avgusta sajene sadike jagod moramo ob vročih dneh večkrat popršiti, dokler se ne primejo. Hitro pohvali. Ljudje radi hvalijo tiste, ki njih hvalijo. Vendar bodi odkritosrčen. Bodi vljuden. Če si sam vljuden, bodo tudi drugi vljudni do tebe. To vsaj malo olajša življenje. Ne bodi zavisten. Veliko bolje je misliti, da to, kar znajo drugi, znaš tudi sam, če ne še bolje. pripravimo se na zimo Stročji fižol v kisu Primeren je le nežen fižol, ki še nima zrnja in tudi ne nitk. Stročje otrebimo, pustimo celo ali ga zrežemo, V malo slani vodi ga skuhamo skoraj' do kraja. Odcedimo in ohladimo, nato pa vložimo z dišavami po plasteh v kozarce. Izmed dišav vzamemo koper, šetraj/pehtran in hrenove rezine. Na vrhu mora biti tudi plast dišavnic. Medtem skuhamo 3 dele kisa in en del vode in zli jemo še vroče na stročje. Tekočina ga mora pokrivati. Pod rob kozarca denemo navzkriž dve ali tri paličice, da fižol ne sili kvišku. Kozarec zavežemo s celofanom. Hranimo na hladnem. Če se pokažejo na shranku mehurčki ali postane kiš moten, je to znamenje, da se fižol kvari. Tak ni užiten. Kdor o sreči samo sanja, naj se nikar ne čudi, če jo bo prespal. Ernst Deutsch Vsak srečen človek je lep. Irski pregovor qlasb. film POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA ob 16., 18. in 20. un, 22. avgusta: ital. barv. film ŽENSKA APAČ ob 16., 18. in 20. uri TRŽlC 16. avgusta: OTO« baru. komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 18. in 20. uri, 17. avgusta: umer. barv. vojni film PSI VOJNE ob 18. in 20. un, premiera nem. barv. komedije NAPAČNA VRATA ob 22. uri, 18. avgusta: amer. barv. film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 15. uri, amer. barv film PSI VOJNE ob 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma NOVA EMANUELA ob 21. uri, 19. avgusta: amer. ban', srhljivka .S7/OVV STRAHU IN GROZE ob 18. in 20. uri, 20. avgusta: nem. barv. komedija NAPAČNA VRATA ob 18. in 20. un, 22. avgusta: nem. barv. film POHITI, ZABAVA SE PRIČE NJA ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 16. avgusta: jug. barv. komedija S.P.U.K. ob 18, in 20. uri, 17. avgusta: amer. barv. komedija IZGUBI JENI A RTU UR ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma DVORIŠČNO OKNO ob 22. un, 18. avgusta: umer. barv. akcij, film KAMION SMRTI ob 15. in 19. uri, amer. ban', komedija IZGUBI JENI A RTU UR ob 17. uri, premiera amer. barv. biograf, filma FRANCIS ob 21 un, 19. avgusta: amer. bani pust. film DIVJE ŽIVI JENJE ob 18. in 20. uri 20. avgusta: ital. barv. film ŽENSKA APAČ ob 18. uri, amer. barv. film FRANCES ob 20. un, 22. avgusta: nem. barv. komedija NAPAČNA VRATA ob 18. in 20. un DUPLICA 17. avgusta: ne,„ ban), film MEČ, KI PRINAŠA SMRT ob 20. un, 18. avgusta: ar stral. ban', film CESTNI BOJEVNIK ob 18. uri, nem barv film OGNJENA ŽENSKA ob 20. un, 21. avgusta: danski baw. erot. film SEKSUALNE FANTAZIJE ob Korenček z gobumi Potrebujemo 400 g korenčka, 400 g svežih gob, 70 g masla, 1 žlico sesekljanega pehtrana, 1/2 limone, malo juhe in kocke, sol. Korenje in gobe očistimo ter narežemo na rezine. Oboje stre 20. un, 22. avgusta: (imer. baru. film DVORIŠČNO OKNO ob 20. uri JESENICE RADIO 16. avgusta: meh. ban. film PODGANE Z ASFALTA ob 17. in 19. un, premiera amer. barv. filma DIVJE Ž.l VUENJE ob 21. uri, 17. avgusta: amer. bam film DIVJE ŽIVI JENJE ob 17. m 19. un, 18. avgusta: franc. nem barv erot film CllATE RINE CHERIE ob 17. in 19. uri, 19. avgusta: amer. baru. film PSI VOJNE ob 17. in 19. uri, 20. avgusta: amer. barv. srhljivka GlAD PO KRVI ob 17. in 19. un, 21. avgusta: amer. barv. film POBEG 1 /. AIX ATRAZA ob 17. un, ban), po litič. drama RDEČI IN ČRNI ob 19. uri JESENICE PLAVŽ 16. avgusta: franc. barv. erot. film CHATE-RINE CHERIE ob 18. in 20. uri, 17. avgusta: amer ban> c/lasb .film TIMES SQUARE ob 18. in 20. uri, 18. avgusta: amer harv film l)T V.) F. ŽIVIJENJE ob 18. m 20. uri, 19. avgusta: amer bat v. film GlAD PO KRVI ob 18. m 20. un, 20. avgusta: amer. barv. hlm PSI I I >i\F. ob IS Iti lil B. avgusta: hongk. barv. film 13 s/Vol RUMENEGA IIGRA ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA 16. avgu sta: ital. ban>. film ŽENSKA APAČ ob IS un, 17. avgustu: meh. barv. film PODGANI / ASFALTA ob 20. avgusta: franc erot. film NOVA EMANUEIA ob 20. uri DOVJE - 18. avgusta: meh barv film PODGANE / ASFALTA ob 20. uri ŽELEZNIKI ORSORJ1 16. avgusta: amer film PASI' V MONTANl ob 20.30. 17. avgusta: amer. drama BREZ ZLOBE ob '.'0 30, 18. avgustu: franc Komedija PO PRVI UUBEZNl ob IS 30 m Korenje s smetano Potrebujemo 600 g k°ren 150 g sladke smetane, s0'\^jsti' Surovo korenje dobro o*- ^ mo, drobno naribamo, sovi*1 y prelijemo s sladko smetano moninim sokom. 20.30, 21. avgusta: '""''',,,/ >'4 ban', film BOGOVI SO P A V'' GIAVO ob 20.30 ti-SKOFJA LOKA SORA ; />/o'! gusta: franc. komedija 1'( .7, M UUBEZNl ob 18.30 in ''V^/sf l< 18. avgusta: amer. film /f*)"1 MONTANl ob 18.30 in M-3"'jpfin 21. avgusta: amer. glasb. /»'"' -^jA UANTINA II ob 18.30 >W q&\ 22. avgusta: amer avanl. P1 SPODAR ZVERI ob 20.30 A POLJANE 16. avgu*1«:,;".!':; drama BREZ ZLOBE "bnn0° . 18. avgusta: boev. /t''» v* SO PADLI NA GIAVO «0 ' " 0°' 20. avgusta: amer. avant- P SPODAR ZVERI ob 21. url ^ •vf.vvruff.sft/ k/i/.' t>ol> £ IS uh. amer. ban'. /:'»'' „v^,, 1 "llrtOT ,.2i. Psihiater nariše navpično črto in vpraša mladega pacienta: — Na kaj pomislite ob tem? — Na nage babe, odgovori pacient. Zdravnik nariše krog in vpraša: — Na kaj pa ob tem? — Na nage babe! Zdaj nariše psihiater zvezdo: — In zdaj? — Jasno, na nage babe, reče pacient. Zdravnik odloži svinčnik in resno ugotovi: — Kaže, da so gole ženske vaša fiksna ideja. — A moja? Kdo pa je risal vse te svinjarije, vi ali jaz? se razburi pacient. Pri Klinčkovih se je pojavil snubec. Postaven mladenič je stopil pred očeta in se predstavil: — Ne pijem, ne kadim, ne kvartam. Prosim vas za roko vaše hčerke Rozike, ki je moja prva in zadnja ljubezen, gospod Klinček. — To si pa kar iz glave izbijte! — Pa zakaj mi nočete dati Rozike? — To vam mora biti vendar jasno: ali mislite, da bom ^ prenašal, ko mi bodo dan na dan vas postavljali za zgled,8. — Kaj gresta letos spet v Benetke? Saj sta bila vendar lani tam štiri tedne na poročnem potovanju! — Ampak zdaj bi rada videla, kakšne so. korenje tako in drugače NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO iiiiiiimiMi...................1 NOVO NOVO V KINU Balada o Narajami je japonska psihološka drama. Tema filma je danes že pozabljen japonski običaj, po katerem ostarele ljudi odnesejo v planine, kjer umro. Režiser Imamura v filmu prikaže vaško življenje s prijateljstvom, sovraštvom in nenadnim nasiljem. Film je izredno dolg, saj traja kar 210 minut. Nagrajen je bil z Zlato palmo v Cannesu 1983. leta, prikazanje bil na Festu 1984., v Politiki pa je bil proglašen za najboljši film Festa. Razen tega ima tudi osem nacionalnih nagrad. Nova Emanuela je že četrti film o Emanueli. V francoskem erotičnem filmu igrajo Sglvia Kristel, Mia Nygren in Patric Bauchau. Silvija, ki je ustvarila lik Emanuele, želi zaradi svoje ljubezni do Marka spremeniti svoj lik. To ji uspeva s serijo plastičnih operacij. Postane nova Emanuela. Dobila je novo, mlado in lepše telo, a občutki so ostali isti. Z novimi erotičnimi avanturami poskuša pozabiti svojo veliko ljubezen, a je to ne zadovolji. Vrne se k svojemu Marku. Tudi danski film Seksualne fantazije je erotični film. Anton Master, lastnik gramofonske družbe, želi podpisati pogodbo s slavno švedsko pevko Dolores Rossi, toda z ugrabitvijo ga hoče onemogočiti njegov tekmec Wolfstein. Pogodba je vseeno podpisana, ker pride na sestanek z Dolores Antonov brat — dvojček Benng, sramežljiv pogrebnik; Antonove prijateljice ga poučijo v vseh ljubezenskih veščinah... Pečeno korenje Potrebujemo 600 g korenja, sol in 40 g masla. Dobro očiščeno mlado in ne preveliko korenje skuhamo v slanem kropu. Napol kuhanega odcedimo in spečemo na maslu. Tako korenje uporabimo kot prilogo k mesu. Korenjeve klobasice Potrebujemo 500 g korenja, sol, 1 jajce, 40 g pšeničnega zdroba, 1/4 1 vode, drobtine, maščobo za pečenje. Očiščeno surovo korenje drobno naribamo, solimo, pomešamo z jajcem in z v vodi kuhanim zdrobom. Če je masa preredka, primešamo še malo nekuhanega (suhega) zdroba. Iz dobljene mase oblikujemo zrezke ali klobasice, jih povaljamo v drobtinah in opečemo na vroči maščobi. Rokovnjaški korenček Potrebujemo 800 g mladega korenčka, 1 čebulo, 1 strok česna, 100 g kraške slanine, 1 kozarec juhe, peteršilj, sol, poper, 2 žlici olja. Korenček dobro operemo in narežemo na kocke. V kozico vlijemo olje, stresemo na kocke narezano slanino, nasekljano čebulo in česen. Pristavimo in mešamo, dokler slanina ne po-stekleni. Dodamo narezan korenček, solimo, popramo, malo popražimo ter prilijemo kozarec juhe. Pokrijemo in dušimo približno 40 minut. Od časa do časa premešamo. Jed potresemo z nasekljanim peteršiljem in takoj postrežemo. semo v kozico na maslo, po mo in nad šibkim ognjem -mo 30 minut. Od časa do ca, prilijemo malo juhe. $e V mehko maslo umešamo sekljan pehtran in limonin so H Ko je korenček mehak, Prlj*^ ^šamo pehtranovo maslo, n.J! 'ognjem pazljivo premešamo po potrebi soliimo. Korenčkova solata s smetano Potrebujemo 400 g kore0^ 1 dl kisle smetane, peteršilj-sen, limonin sok ali kis, sol- Korenček ostrgamo, naJ'po mo in zabelimo s kislo sme t ter limoninim sokom- Pftrfjfl) mo s peteršiljem in seseklja"1 česnom, solimo. . 1^ Korenček v solati je bolj o sen, če ga pustimo eno uro v in limoninem soku. Korenjeva solata s kumino Potrebujemo 600 g k°reI}5 kumino, 40 g olja, kis ali K"10 sok, zelen peteršilj. Dobro oprano korenje os . mo in mehko skuhamo v sla j kropu, ki smo mu dodali n ^ kumine. Kuhano korenje n ^1 žemo na lističe in z oljem, k'vj ter zelenim peteršiljem PrlP mo solato. NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO ?0H, 16. AVGUSTA 1985 RADIOTELEVIZIJA, KRIŽANKA BANKA SPOROČA ,7. STRAN (^MiSvJcJJSIEHCa-AS TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 17. avgusta ot£5 " Poročila " Spored za troke - ponovitev oddaj: -F.Rudolf: Kuža laja Jav • •, 3. - zadnji del duhovne predstave - 13.25 ••Podgorac: Beli ciganček, del Sk nadaljevanke TV grad - 21.10 Jazz na ekranu: Ansambel Nana - 1. del -21.40 Poti, poljski kratki film - 22.00 Športni pregled - 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.10 Test - 14.25 Zeltweg: Avtomobilske dirke formu- opje - 13.55 Nepomemb- \ le 1 za VN Avstrije, prenos J™ pomembno, 3. del na- i 17 05 ?izanke TV Zagreb - 14.10 m legende - Srednjeve- t* ~""» IO.UU/UJ L/VUItl V jj^aškem Zagorju, oddaja Zagreb - 18.35 Propa- Miti J* miti: Tristan in Izolda, ^izanka TV Beograd : *f*5 Poletavček, 8. del na-Jjzanke TV Beograd - 14.55 J°8kva: Evropski pokal v (JJJetiki - skupina A - finale, ^■enos - 18.00/05 Dvorci TV |andna oddaja - 18.40 Boj I* obstanek: Poslednji lov, Tleska dokumentarna se-Jla - 20.00 Jesen Šajenov, friški film - 22.25 Zrcalo r^a - 22.45 Koncert Billya 2. del - 23.35 Poročila Rajniki II. TV mreže: [J:*« Test - 14.55 »Čovik od -^a*: jugoslovanski film - t-25 »Tirlitan«, posnetek lu I Predstave na festivali Šibenik "85 - 17.25 Filmi ^Jjanskega komika Toto Tnto in ženr1- n ženske - 19.00 19.30 TV 20.00 Glasbeni oddaja -»Cata Dujšin«; feljton *l-05 Poročila - 21.10 arod <*nik 20.30 " zabavna J^rtna sobota - 21.35 Lepa ^r°. 5 del italijanske na- ^evanke -w> 23.05) 22.35 Poezija Zagreb I. program: sedem TV dni 14.00 14.30 K30 MoVna glasba atle^ ^male evropskega l8ftn ega Podala, prenos -p "r° Mal> koncert - 18.15 Mali koncert - 17.25 Puška springfield, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Temna stran sveta: Ku-klux-klan, dokumentarna serija 20.55 Poročila - 21.05 TV kinoteka: Pastoralna simfonija, francoski film - 22.45 Posebna generacija: Mladi in združeno delo, dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program: 11.50 Poročila - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Otroška matineja: Rosi in veliko mesto - nemški film -14.25 Glasbeno popoldne: Večeri v Donatu - 15.35 Svilena pot, dokumentarna serija - 16.25 Lampijon in lepa Marija, zadnji del brazilske nadaljevanke - 17.05 Mali koncert - 17.25 Puška springfield, ameriški film -18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma -19.30 TV dnevnik - 20.00 A. Tišma: Jesen Dura Dražeti-ča, ponovitev drame - 21.05 Potopisna reportaža - 21.35 TV dnevnik - 22.00 Športni pregled - 22.45 Program Plus: Benny Hill, Muppet show, koncert tria Kremer, Poročila PONEDELJEK, 19. avgusta 17.50 Poročila 17.55 Pole- tavček, 9. del nanizanke TV Beograd - 18.25 Naša galerija - 18.45 Val ljubezni, glasba za mlade - 20.05 M. Gril-landi. Lepa Otero, 6. - 21.05 Od Osijeka do Trsta in Zagreba, oddaja TV Zagreb iz dokumentarnega niza Dnevi zmage - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor - 19.00 Indirekt, oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi- 20.50 Poročila - 20.55 Dobre vibracije, zabavna oddaja -21.40 Propagandna oddaja -21.45 Dinastija, 60 del ameriške nadaljevanke TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Mirna, Bane in lutke -18.30 Zmajeva ulica v Novem Sadu, otroška serija -18.45 Val ljubezni, glasba za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zaljubljen v zrelo žensko, ameriška drama - 21.35 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 22.00 Izbrani trenutek - 22.10 TV dnevnik - 22.30 En avtor, en film - H. Horvatič: La Folie - 22.50 Program Plus: Ben-ny Hill, Skrivnosti morja, Poročila TOREK, 20. avgusta 17.30-23.00 Teletekst RTV Ljubljana - 17.45 Poročila -17.50 Pesem današnjega trenutka, glasbena oddaja -18.20 Miti in legende - Sred- njeveški miti: Saga o Nibe-lungih - Siegfried, nanizanka TV Beograd - 18.40 Spominski park v Kumrovcu, oddaja TV Zagreb - 20.05 G. Mamlin: Junij, Moskva, Čertanovo - sovjetska drama - 21.40 Integrali - 22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja -18.45 S koncerta Yu ročk misija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Narodna glasba -20;45 Žrebanje lota - 20.50 Poročila - 20.55 Po poteh svobode: Partizanski odred iz Požarevca, dokumentarna oddaja - 21.30 Svet književnosti - 22.00 Svet in mi, ponovitev notranjepolitične oddaje (do 22.45) TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani — 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Kdor hoče, ta zmore - otroška oddaja - 18.45 S koncerta Yu ročk misija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme - notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Po polnoči, nemški film - 22.35 TV dnevnik - 22.55 Program Plus: Benny Hill, Muppet show, Stare melodije s splitskih festivalov, Poročila SREDA, 21. avgusta 17.50 Poročila - 17.55 N. Ku-ret: Obuti maček, 1. del predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana - 18.10 V. Podgorac: Beli ciganček, 5. del nadaljevanke TV Skopje - 18.40 Propagandna oddaja - 18.45 Želeli ste, poglejte - poučnozabavna od- daja - 19.55 Ziirich: Mednarodni atletski miting, prenos - 23.05/35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: ( 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Mimoza, risani film - 18.45 Zgodbe iz starih mest: Višegrad - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer - 90 let filma - 21.30 Vera Cruz, ameriški film -23.00 TV dnevnik (do 23.20) TV Zagreb I. program: 17.50 Video-strani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Mimoza - 18.45 Zgodbe iz starih mest: Višegrad -19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer - 90 let filma -21.30 Vera Cruz, ameriški film - 23.00 TV dnevnik -23.20 Program Plus: Uni-verziada v Kobeu - uvodna reportaža Benny Hill, Na kolesih - serijski film, Poročila ČETRTEK, 22. avgusta 17.50 Poročila - 17.55 M. Mi-helič: Moj mili Ariel - igra, 4. del nadaljevanke - 18.20 Svetila, oddaja iz niza Miniature - 18.35 Propagandna oddaja - 18.40 Mozaik kratkega filma: Svetovno prvenstvo v poletih z zmaji, indijski film - 20.05 Formula 1, zabavnoglasbena oddaja TV Beograd - 20.55 L. H6ricke-J. Gross: Pankrt, 1. dpi vzhodnonemške nada- • I8?ila " 1820 koledar -30 Prisrčno vaši, doku- dnl rna seriJa " 19 30 TV •evmk - 20.00 Osamljena 2, *ulJ'a, francoski ■140 TV dnevnik RADIJSKI SPORED film 21 55 Za j£jee tedna: 25 let Mon-K* - 23J25 Program W Benny Hill, Rumena ih ^a : humoristična seri- ^BEUA, 18. avgusta if5 - 22.50 Teletekst RTV 8& Jlana " 850 ^oročila " Ca5 Ziv žav: Risanke, Krpi-2 • oblak - 9.45 Obiskoval-' Ponovitev 5. dela češko-jJJ^ko-zahodnonemške ticLaljeVanke - 1015 Der" *. 3. del zahodnonemške j^zanke - 11.15 Pesmi grškega morja " 1140 st* PreKted tedenskega dJ** - 1155 Propagand-^oddaja - 12.00 Kmetijska Untia " 13-0° Poročila -evi: Veri-fikator - 21.45 Glasbeni in-termezzo - 22.50 Literarni nokturno - Kacaich Elmek-ki: Cilj 23.05 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05-4.30 Nočni program PRVI PROGRAM SREDA. 21. avgusta 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 - Popotovanje od strani do strani H '.!() /a bavni zvoki 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 I .ukalnc radijski postaje se vključujejo 11.05 Znano in priljubljeno 11.35 S pesmi jo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -1830 S knjižnega trga 19 35 Lahko noč otroci -19.45 Minute z ansamblom Fant |c / vsrh vetrov JO 00 »Groblje 1985« - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Lite-rarm nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor ljevanke - 21.40 Lepše kot leteti, dokumentarna oddaja - 22.25 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Beli ciganček, otroška serija TV Skopje -18.45 Glasbena parada Radenci '85 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Nekaj ljudi dobre volje, 4. del francoske nadaljevanke - 20.55 Poročila -21.00 Umetniški večer - B. Čopič: Nikoletina, posnetek predstave Narodnega gledališča iz Sarajeva TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Beli ciganček - 18.45 Glasbena parada Radenci '85 - 19.30 TV dnevnik -20.00 Monitor - politični magazin - 21.05 Koncert Nene - 21.50 TV dnevnik -22.10 Program Plus: Benny, Rumena laguna - humoristična serija, Skrivnosti morja, Poročila PETEK, 23. avgusta 17.35 - 23.50 Teletekst RTV Ljubljana - 17.50 Poročila -Spored za otroke -17.55 Nepomembno in pomembno, 4. del nanizanke TV Zagreb - 18.10 Obiskovalci, 6. del nanizanke TV Zagreb -18.10 Obiskovalci, 6. del če-škoslovaško-zahodnonem- ške nad. - 18.45 želeli ste, poglejte - poučnozabavna oddaja - 20.05 Živi planet: Nebo, 7. del angleške dokumentarne serije - 21.00 Ne prezrite - 21.15 R. A. Sim-mons: Gangsterska kronika, 9. del ameriške nadaljevanke - 22.05 TV dnevnik II 22.15 - Parada norcev, ameriški film - Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Vsak petek nov začetek, otroška oddaja -18.45 Domovino branimo tudi z lepoto, glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 P. Mascagni: Cavalle-ria rusticana, opera - 21.15 Premor - 21.25 Nočni kino: Munchhausen, sovjetski film (do 23.05) TV Zagreb I. program: 14.30 Poletno popoldne: Zabava vas Zdravko Čolič, mladinski film, Zapisi - dokumentarna serija, Človek in čas - 17.50 Videostrani -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Vsak petek nov začetek - 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto -19.30 TV dnevnik - 20.00 Hobotnica, 5. del italijanske nadaljevanke - 21.00 Pesmi za vsak dan, zabavna oddaja - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Po desetih - kulturni magazin - 23.30 Program Plus: Benny Hill, Muppet show, Poročila NAGRADNA KRIŽANKA NAĐEN UOARfC TEK0ČINF PR0Đ ALI /LiHOliL JI NO KAMENJE 7A GRADNJO IN WDR?EVANJE CEST PESNIK (JANKOl POIITIK DUG0NJIC Mesto na jugo/ah ARABIJE SRBSKI ALEKSIC ITAIU TOVORNJAK STRANSKA 001 INA REKI INN domaČa vpre/na /IVAl ORGAN VIDA VI0HNISI aort t OTOČJE V VZH KITAJ MORJU ČARG0 IVAN OČE SKANUIN M0S IME 0BLASINIK VLADAR SREDO /EMSKA OKRASNA RASTLINA ZAČETNIK R00U NAJVEČJA PTICA. KI NE LETI SUHA TRAVI«] RAVNINA SlARObR POTUJOČI PEVCI PISATELJ KOZAK ODPRAV UANJE., UKINITEV GLAS UHA JAJOCE PARE JAKOVA SAMICA JUGOSl NAROONA ARMIJA BEIF7KA OPOMBA ZAPISEK ZOLAJEV ROMAN SREDIŠČE VRHNJA PREBIVA LEČ ATIKE PRIPA0NIK POLICIJE 'ISTAVIL R NOČ ANDREJ SMOLE SLOV STO MAT0LOG IJOZfl Rešitev nagradne križanke z dne 5. avgusta: občinski, preambula, Ranko, los, antal, tri, ZZ, Anaa, Nara, Ante, TS, idilik, raport, kapitol, alonža, oven, arkin, atom, oče, la-nital, ok, Jerome, maligan, Radovljica, tvor, ajd, amer, anas, aon, Jugoslavija, Na, Alija, tarantas, Janigro, tekalo, ata, aar, Anand. Prejeli smo 144 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (1.000 din) prejme Stane Skofic, C. 4. julija 15, Tržič, 2. nagrado (600 din) prejme Sanja Skofic, C. 4. julija 15, Tržič, 3. nagrado (400 din) prejme Mateja Glavač, Jama 19, Mavčiče, ostalih pet nagrad po 200 din prejmejo: Jure Grajzar, Partizanska pot 12 a, Kranj, Marjan Trškan, Kranj, Jaka Platiše 3, Milko Kunstelj, Kranj, Stošičeva 2, Ciril Jurhar, Kranj, 31. divizije 54 in Mimica Trebeč, Kranj, Kajuhova 2. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke z dne 9. avgusta: konak, Agata, reval, Inari, Majda, sat, akt, selenit, Sa, okop, Donit, kope, arija, Na, Ekar, potonika, omarar, Rab, sirar, Mara, oz, elegan, detektivka, Ares, hrast. Prejeli smo 138 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Magdi Senk, Britnf 207. Kranj, 2. nagrado (300 din) prejme Darko Ceferin, Kranj, Krašnova 15, 3. nagrado (200 din) prejme Luba Jerončič, Kranj, Sorlijeva 17. Nagrade bomo poslali po pošti. H« atev nagradne križanke pošljite do 21. avgusta do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din m 3. nagrada 200 din. GLAS a. STRAN REPORTAŽA Seminaristi uspavali Grajski dvor Radovljiški hotel Grajski dvor vse bolj životari, boljši turistični časi se mu ne poznajo, saj seminaristi ne prinesejo tolikšnega zaslužka kot turisti, posebej tuji — Intertrade bo jeseni iz hotela v novo šolo, ki jo gradi ob njem, preselil svojo dejavnost, zato hotel ne bo več služil z najemnino — Izpraznjene prostore bi morali temeljito preurediti, za kar pa hotel nima denarja, z Inter-tradeom pa se poprej tudi niso dogovorili o tem V hotelu Grajski dvor v Radovljici je bilo nekdaj prijetno in živahno. Hotel je imel dosti stalnih gostov, tja so radi zahajali domačini, delovne organizacije so tam prenočile svoje poslovne partnerje, imeli so celo sobo, ki so jih rekli Elano-va. Danes ni več tako. Več ali manj prihajajo le seminaristi, stalnih gostov je vse manj, tudi tujih ni veliko. Tudi vzdušje ni več tako prijetno, kar je povezano z dotrajano notranjščino hotela, s slabšo kuhinjo in postrežbo. Vse pa kaže, da se bodo razmere še poslabšale. Inšpektorica Službe družbenega knjigovodstva je ugotovila, da hotelu letos grozi izguba. Novi direktor, ki je prišel pred meseci, je obupal in odšel. Delovna organizacija nima začrtane poslovne politike, celo planskih aktov nima. Životari iz dneva v dan in se boji, kaj bo jeseni, ko bo usahnila najemnina od prostorov, ki jih zdaj uporablja za svoje seminarje Intertrade. Ob hotelu namreč gradi svoj izobraževalni center in šolo bo preselil v nove prostore. Nič pa se pri sklepanju najemne pogodbe niso dogovorili, da bi z denarjem pomagal pri preureditvi prostorov v hotelske sobe. Preureditev pa seveda ne bo poceni, saj bodo morali sobe na novo opremiti in zgraditi kopalnice. Zanjo hotel denarja nima. V senci velikega Intertra-dea, ki ob hotelu gradi izobraževalni center, mali Grajski dvor dobesedno ne ve, kako bo v bodoče. Seminaristi so ga ta-korekoč uspavali, saj je to gotov zaslužek, prav nič se ni treba boriti za goste, jih privabljati z gostoljubjem, dobro kuhinjo in postrežbo, propagando in se zagnano vključevati v agencijske turistične aranžmaje. Seminaristom storitev ne prodajajo v paketu, kakor to počno hoteli, zato zaslužek pri njih ni najboljši. Cene so od 20 do 25 odstotkov nižje. Seminaristi pridejo na seminar z dnevnico, ki jo seveda po svoje potrošijo. Vsi vselej ne obedujejo v hotelu, varčnejši skočijo po suh obrok v sosednjo trgovino, potratnejši si privoščijo večerjo v sosednji gostilni, dobrih v Radovljici in okolici ne manjka. Hotel ima trenutno 72 sob s 145 posteljami. Lanski podatek pravi, da je imel v povprečju po 80 gostov na dan, kar pomeni 55-odstotno zasedenost. Med gosti je le 18 odstoP-.ov tujih turistov. Grajski dvor torej ne izkorišča ugodnih turističnih časov. Tujih gostov je občutno premalo, da bi se to opazno poznalo v finančnem rezultatu. Ker ni pravega deviznega zaslužka, seveda ni deviznih spodbud, tečajnih razlik, kreditov za pripravo izvoza, nadomestil za sovlaganja, kar vse je turizmu zdaj prineslo boljše čase. Najbolj žalostno pa je to, da v delovnem kolektivu ni načrtov, ambicioznosti. Celo planskih aktov nimajo, kar si težko razjagamo. Ne kaže seveda deliti očitkov delavcem, ki jih je premalo in še zaslužijo slabo. Potrebovali bi dobro vodstvo, zagnanega direktorja, ki pa mu seveda ne bi smeli nagajati, temveč družno uresničevati začrtano poslovno politiko in dogovorjene načrte. Možnosti je dovolj. Radovljici hotel nikakor ni odveč, po- trebuje ga, toda boljšega kot je zdaj. Stara Radovljica in okolica je turistično zanimiva, blizu je Bled. V Radovljici imajo lep bazen, kamp, tudi hotel ima bazen. Lahko bi se torej krepkeje vključil v turistične tokove. Seveda pa bi morali tudi odnose z Intertradeom bolje dogovoriti. Natančno določiti, koliko sob in kdaj bodo zasedli seminaristi. Tudi pri ceni bi se morali dogovoriti drugače, sproti bi morala slediti stroške. Seveda se bo delovni kolektiv težko izkopal iz težav, po- sebej, ker bo moral dobiti novega direktorja. Pomagati bodo morali občinski dejavniki, občinski izvršni svet je že predlagal poslovne usmeritve hotela Grajski dvor, ki temeljijo na ugodnejšem dogovoru z Intertradeom in večji vključitvi v turizem. Pretresli in po potrebi dopolnili naj bi jih samoupravni organi delovnega kolektiva, na njihovi osnovi pa naj bi nastali tudi določnejši načrti za bodočnost. Seveda pa bo pomagal tudi pri iskanju novega direktorja. M. Volčjak PETEK, 16. AVGUSJAJ* i Maloštevilni brigadirji so sicer opravili nekaj rušitveni^0^ srednjem delu Mladinskega doma. Vendar ga je treba pod^f. tal in ponovno zgraditi. Kdaj bo opravljeno to delo, se Mladinski dom v Bohinju še i% Foto: G. Al Se nam obeta še ena ^B^b^i^^^e^C^l^n^eti Ob radovljiškem hotelu Grajski dvor gradi Intertrade svoj izobraževalni center. V hotelu pa jih skrbi, kaj bo jeseni, ko ne bo več najemnine. linj — P red petimi leti so se zaprla vrata Mladinskega doma v Bohinju. Zaprta so še danes. Načrti za prenovo so bili narejeni že leta 1980. Po mnogih razmišljanjih, ali naj dom še nadalje ostane v lasti Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije ali naj ga prodajo, je padla odločitev, da bo dom še naprej mladinski. Toda odločitev, da se v Bohinju odpre lokalna mladinska delovna akcija, ni bila najbolj posrečena. Jasno je, da vseh obnovitvenih del brigadirji ne morejo opraviti sami. Potrebni so tudi kvalificirani delavci. Toda — na akciji ni niti delavcev niti brigadirjev. Kdoje kriv za to? Ali Centri za mladinsko prostovoljno delo pri občinskih konferencah mladine, ki svoje naloge niso opravili zadovoljivo? Ali republiška konferenca, ki se ni znala pravočasno povezati z delovnimi organizacijami? Na lokalni MDA Bohinj '85 sta bili doslej dve izmeni. V prvi je sodelovalo le pet brigadirjev, v drugi trinajst. Kakšna bo nadaljna udeležba brigadirjev, ne ve nihče. Brigadirji so doslej opravili nekaj rušitve-nih del in zgradili sanitarije za ll j kamp, vendar jih niso 10, & & 5£ VOL žrvjTL tN£ TčZArf menoslovci na Kredarici teme tepe triglavske vremenarje ^li zimi in ob hudem vetru se morajo vremenoslovci na terici privezati na vrv, da se priplazijo do vremenske hišice nazovi in sneg — Veliko bolje je zdaj, ko se menjajo s po-helikopterja ^edarica —Na Kredarici je PSja postaja Hidrometeo-.0s^ega zavoda v Jugoslaviji stoji na 2515 metrih nad-'^ske višine. V njej so že ^ga leta zaposleni štirje vre-Jposlovci, ki dan na dan zbi-1° Podatke o vremenu in jih 2]aJ° v ljubljanski Hidro-JiM0rol°ški zavod. Poleg T9 Rekarja, ki je na Kre-2še sedemnajsto leto, ter ,*Za in Jerneja Gartnerja je Najvišji točki tudi Franci Sčič. ^nci i^flet u j^delo Zupančič je vremena Kredarici štiri- in v teh letih je na plovnem mestu v pla - že marsikaj doživel. Še .bro se spominja zače-l*1 dolgih let, ko so morali ^ski »vremenarji« ob vsa-^emenu na svoje delo-, ^esto peš skozi Krmo. NL?me' dež> veter — vse te 'loh nosti vremenarjem rJ^0 Prizanašale in da- jj^^o vsi po vrsti že pre-k-u~- P0sledice napornega btg 1 °olehajo za okvarami ^lce in vedno težje pre-bef naPorno delo. aJo od 4. ure zjutraj do zvečer. Sleherno uro ^ J0 ven, do vremenske hi-jtoL ZDerejo podatke o >ih aturi- vlagi... Tako v I Ju^anjih poročilih po ra-%\xi Slišimo> koliko je tem-4l«Ta na Kredarici in kak- ftnC|Uiem° naprej,« pravi Zupančič, »nikakor Da Povedujemo vremena. Ne smemo ga, še posebej ne na Kredarici, kjer se lahko v hipu spremeni. Obiskovalcem Triglava tako nikoli ne rečemo, kakšno naj bi bilo vreme v naslednjih urah, čeprav nas nenehno sprašujejo. Delp nikakor ni lahko, čeprav imamo v zadnjem času odlične delovne razmere. Poslopje, kjer prebivamo, so obnovili, naprave sledijo moderni tehniki, dolgih in napornih poti, ko smo se menjavali, nas je rešil helikopter letalske enote milice z Brnika. Helikopter oskrbuje tudi zelo obiskano Kredarico in z njim se v času menjanja dnin popeljemo tudi vremenoslovci. Vsi skupaj smo odličnim letalskim pilotom zelo hvaležni. Najtežje je pozimi. Letos pozimi smo izmerili minus 28 stopinj Celzija, zunaj pa je pihal tudi veter s 160 kilometri na uro. Tisti, ki tega niso doživeli, si le težko predstavljajo, kaj to pomeni: pokala so nam najlonska oblačila, bilo je tako, kot bi bilo minus 90 stopinj. V takih primerih se • redno privežemo na vrv in se splazimo do vremenske hišice. V lepem vremenu je seveda na Kredarici silno lepo in številni planinci, ki prilezejo na vrh, nas vidijo lepo ogorele. Tedaj imajo navado reči: presneto, se imate vi lepo! Nihče ne ve, kako je tedaj, ko se začno plaziti megle in začne žvižgati veter. Vremenoslovci na Kredarici tudi nikdar ne odrečemo po- moči, najsibodi v domu na Kredarici ali pri raznih poizvedovalnih akcijah za ponesrečenimi. Teren dobro poznamo, saj smo na Triglavu že leta in leta in lahko ter radi pomagamo. Zame osebno je bilo najtežje pred leti, ko sta bila sode- Franci Zupančič je štirinajsto leto vremenoslovec na Kredarici. — Foto: D. Sedej lavca že mesec dni na Kredarici, v hudi zimi pa so s triglavskega pogorja grmeli plazovi. Nazadnje sva se s sodelavcem morala odločiti, da zamenjava: skozi Krmo sva hodila dva dni in se bala plazov, kajti ko hodiš navkreber, so plazovi veliko bolj nevarni kot tedaj, ko se spuščaš v dolino.« D. Sedej PETKOV PORTRET BLAŽ PAVLIN Leteti, leteti... Človekova večna želja je bila in še vedno je, da bi letel kot ptica, da bi se dvignil in svobodno poletel. Razvoj znanosti in tehnike mu je to željo delno izpolnil. Sodobna letala, ki nas vsak dan preletavajo, pa potrebujejo dobre pilote. Dvaindvajsetletni Škofje -ločan Blaž Pavlin si je že v osnovni šoli zastavil cilj: postati pilot, leteti. To je želja mnogih mladih, ki želijo sami voziti velike srebrne ptice, vendar le redkim uspe, kajti pot do tega poklica je dolga in težavna, zgolj želje so premalo. Blaž se je vpisal na vojaško letalsko gimnazijo Maršal Tito v Mostarju, kjer so se zbrali mladi fantje iz vse Jugoslavije, ki so si zastavili isti cilj. Že preden so jih sprejeli, so morali opraviti izredno zahtevne teste. Šolanje za pilota je zelo drago, v letih šolanja poteka huda selekcija in tako ostanejo le tisti, ki imajo poleg močne želje tudi druge psiho-fizične sposobnosti. Blažu je uspelo ~Wt'rinrinrii-i- - Mladinski delovni tabor Trebče teoretičnega znanja, poleg tega pa se je učil letenja na reaktivnih letalih tipa Galeb. Po dveh letih v Zadru je šel na nadaljnje šolanje v Pulj. Tam so izbrali dvanajst psihično in fizično najsposobnejših za letenje na nadzvočnih letalih tipa MIG 21. To je najboljši in najhitrejši model letal, ki ga ima danes jugoslovanska ljudska armada. Ko je prvič sam, brez inštruktorja, ki ga uči in mu pomaga, letel na tem letalu, jpuiuMiivun« — j—--1----- r —---o—»---- Poleg pridnosti in nadarje- je na začetku imel tremo, ko nosti ima tudi zdravje, ki je pa je nekaj časa letel, zanjo Wčije z brigadirji %i L : j sk pri gorenjski pionirski delovni brigadi, ki dela v tretji izmeni I fj !nsk.©ga delovnega tabora Trebče, nas je docela prepričal, da so ^ 'nske delovne akcije resnično zvodenele. V brigadirskem nase-g j Bistrici ob Sotli vlada popolno mrtvilo, saj razen dela na deloviš-k n nekaj popoldanskega športa brigadirjem nimajo kaj ponuditi. w es razočarani pionirji, jutri za mladinsko prostovoljno delo neza L tirani mladinci vsakemu pilotu nujno potrebno. Po končanem šolanju v Mostarju, kjer je letel na jadralnih in motornih letalih, je šel na vojno letalsko akademijo v Zadar. Tu si je pridobil večino potrebnega ni bilo več časa. Ko človek leti, se mora popolnoma zbrati, misliti samo ha let in letalo, v zraku ni časa za strah. Letos je končal študij, 27. julija je bil skupaj z di- plomanti vseh akademij Jugoslovanske ljudske armade na sprejemu v Beogradu. Pozdravil jih je tudi predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajković. Velika želja se mu je izpolnila. Pot do tega poklica ni bila lahka, vendar vsakokrat, ko sede v letalo in poleti nad oblake, pozabi vsa dolga leta študija daleč od doma, pozabi na ves trud in žrtve, tam so samo on, letalo in nebo. Nihče ne more opisati občutka, ko lebdiš med nebom in zemljo popolnoma sam, odvisen le od svojega znanja in sposobnosti ter tehničnih zmogljivosti letala. Danes mu letenje ni več le sen, letenje mu je poklic. Damjana Gortnar ttena ob Sotli - Tretja te^ mladinskega delovnemu i a v Trebčah se bo !«*Um- la- V "JeJ P°,eg iP'iR wnskih delovnih bri-Kkp1 lce> Vrhniko in lju-HUd. °bčino Vič Rudnik V p: °2 gorenjskih pionir ' (Sej11I-ski brigadi France-•HSt^na- skupaj z drugimi el)U v oni v brigadirskem JW* istrici (,b Sotli< P°" h ^50le Marijo Broz. De- !; WlJa tod teče že osmo Sni ,leto kot eksperi-^HftLxadlnskl delovni ta: %■ ■ neformalna de-% žaWJa' ki ne pozna kla-*°nitosti, nesmiselne poslalo v Trebče v dobri veri, da- bodo urejali spominski park. Toda kaže, da so delo, najprimernejše pionirjem, opravili že v prejšnji izmeni, NIC VEČ V BRIGADO? Prav je, da organizacija delovnega tabora sloni na pobudi mladih, ki sem prihajajo delat. Prav jo tudi, da si sami odrejajo svoj prosti čas, da popoldne počno, kar jih je volja, da jim nihče ne kroji urnika kot v vojski. V brigadirskem naselju v Bistrici ob Sotli je že tako, le da obiskovalec dobi vtis, da so brigadirji ne le svobodni, temveč tudi docela prepuščeni sa- '0Vft !SeiPline in obred', v delovnih dosež lRadirji in štabom ,°<0Veliaviti demokrati-% v. U« obču- ;Uša ose K^edru/, 'Cfva S b manj pa nje-ob obisku ovni brigadi '» >( rim z Gorenj- i-8*« del v d,obili vtis, da delovni 'Ki 0b6uh Prej kot na grla in (■<>/.. /..i fotografski tečaj, ple sne vaje in plavanje se jih je javilo tako malo, da so misel nanje opustili, ker za peščico ne bi hotel prihajati noben mentor. Vse kar zanima brigadirje, je žoga, zato se vodstvu interesnih dejavnosti v štabu ni zdelo vredno zbuditi jim zanimanje še za kaj drugega. Če imajo brigadirji kako zamisel, kako izrabiti prosti čas, smejo priti v štab in se pomeniti o izvedbi. Ta način pri brigadirjih seveda ni vžgal. Če štab, ki je tu zaradi njih, ne najde poti med mlade, že raje ostanejo pri svoji popoldanski žogi, ne- Milan Mlinaric deljskem kinu, ki ga sami plačajo, glasbenem večeru ob kasetah in razgledu na 3 kilometre oddaljeni Kumrovec, ki jim ga tudi še niso razkazali. »če naj brigado sodim po tem, kar doživljam letos, potem se najbrž ne bi več odločila za ta korak,« pravi 16-letna mentorica Saša Gerbec iz Škofje Loke. Pravi, da so razočarani zlasti tisti, ki imajo že brigadirske izkušnje, medtem ko je novincem nov način življenja kar pogodu. PREPUŠČENI SAMIM SEBI Brigadirji imajo zdaj na voljo le tečaj cestno prometnih predpisov, mika jih tudi prva pomoč, na računalnik (tega jim ne zaupajo), radi bi tekmo-, vanja v plavanju, kak zabavni večer, da bi se zbližali z udeleženci drugih brigad, več kot le eno kinopredstavo na teden ... Predlogov je veliko, posluha zanje pa malo. Nihče od pionirjev, ki smo jim dali besedo, ni potožil o delu. Tudi najmlajša, 11-letna Tanja I>ogar iz Kranjatzna poprijeti. Kar prav ji je, da ne lenari. »Najprej smo urejali cesto, zdaj izkopavamo jarke za telefon. Moti me le moker teren. Popoldne preživim šport- no, rada pa bi prebrala tudi kako knjigo, toda šolska . knjižnica je zaprta.« 12-letni Emir Tadič, ki je na delovni akciji skupaj z bratom, ima tu več zabave kot bi je bil deležen doma. »Všeč mi je, ker sem z vrstniki. Tudi staršem je bilo všeč, da sva šla v brigado. Toda razen iger z žogo pooldne ni pravega dela.« Milan Mlinaric iz Tržiča je bil lani v brigadi v Ljutomeru, kjer je bilo brigadirsko življenje resnično odlično pripravljeno, zato je letos upravičeno razočaran: »Na enolično hrano in pogosto žejo bi že pozabil, ne moreš pa na prazne popoldneve brez kake pametne dejavnosti, na klavrno organizacijo, na izkoriščanje s strani starejših brigadirjev, na to, da se z drugimi brigadami ne moremo zbližati.« »Sprva smo mislili, da bo naša naloga urejanje spominskega parka, zdaj pa imamo veliko težje delo,« pravi Golni-čan Luan Beriša. »Posebej za najmanjše brigadirje je to delo prehudo, utrudi pa jih tudi 40-minutna vožnja na delovi-šče. Nič čudnega, če po vrnitvi Luan Beriša v naselje kar popadamo v postelje. Popoldne nam precej dolgočasno mineva, zvečer nas naganjajo spat, da se štab lahko po svoje zabava. Zjutraj se včasih zbudiš namazan z zobno kremo ali zvezan. To so običajne brigadirske norčije, nič nimam proti njim. Bolj me moti, ker popoldne ni druge zabave kot igranje 'Hiperjev' v bližnji gostilni.« D. Z. Žlehir ©©JmSSrJgJEHGLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 16. AVGUSTA 1985 Kolesarstvo Alpinista Andrej Štremfelj in Peter Markič sta kot alpinistična inštruktorja odšla v šolo v Manang, Štremfelj pa bo še član jesenske odprave na Dhaula-giri. Foto: F. Perdan V alpinistično šolo in na osemtisočak Kranj - Alpinista Andrej Štremfelj in Peter Markič, člana alpinističnega odseka pri kranjskem planinskem društvu, sta prejšnji petek prek Amsterdama, Bangkoka in New Delhija odpotovala v Katmandu, od tod pa v osrčje Himalaje. Skupaj bosta do sredine septembra delala kot inštruktorja v alpinistični šoli v Manangu, od tod bo Markič odšel domov, Andrej Štremfelj pa se bo pridružil alpinistični odpravi, ki bo namenjena na vrh 8167 metrov visokega Dhaulagirija. V Manangu v Nepalu, osem dni hoje od zadnje vasi, do koder je speljana prevozna pot, je pred leti z jugoslovanskimi sredstvi zrasla alpinistična šola. Pobudnik za gradnjo in njen duhovni vodja je bil Aleš Kunaver, pred letom dni tragično preminuli alpinist. Naši alpinisti so oblastem v Manangu že predlagali, naj bi se šola poslej imenovala po njem, vendar doslej tega v Nepalu še niso potrdili. V šoli prebivajo tečajniki, ki se prek nepalske planinske zveze (NMA) zberejo vsako leto v začetnih in nadaljevalnih tečajih. Začetne že vrsto let vodijo naši alpinisti, nadaljevalne pa v glavnem Francozi Ker je denarja za te namene vsako leto manj, sta šla kot inštruktorja v Nepal letos le dva Jugoslovana, prejšnja leta pa jih je bilo več. Tečajniki, v glavnem so to šerpe-višinski nosači — pa tudi uslužbenci tamkajšnjega ministerstva, policaji in drugi, poslušajo v začetnem tečaju teoretična predavanja, se učijo osnov plezanja v bližnjih skalah in morda osvojijo kak pet- ali šesttisočak. Na koncu dobijo značko, s katero lahko potrdijo uspešno opravljen začetni alpinistični tečaj. V začetku septembra bo v Katmandu prispela tudi odprava, ki namerava preplezati novo smer v steni Dhaulagirija. Njen vodja je Stane Belak-Šrauf, ostali člani pa bodo verjetno še Tržičan Iztok Tomazin — tudi kot zdravnik, — Kamničan Marjan Kregar in Kranjčan Andrej Štremfelj. Do konca letne plezalne sezone v Himalaji, do novembra, naj bi že stali na vrhu, okoli 20. novembra pa naj bi se vrnili domov. nk Planinski izlet Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto in nedeljo, 17. in 18. avgusta, izlet v Vrata, na Luknjo, Dolič, Lepo Špičje in Sedmera jezera. Odhod avtobusa bo v soboto (jutri) ob šestih zjutraj izpred hotela Creina v Kranju, povratek pa v nedeljo zvečer. Potrebna je planinska oprema. Prenočišče bo na Doliču. Prijave sprejema PD Kranj. Jeseniški hokejisti okrepljeni Jesenice - Na Jesenicah so s strahom pričakovali prestopni rok sai je bilo moc na podlagi govoric sklepati, da bo več odličnih hokejistov zapustilo moštvo. Napovedi se na srečo niso uresničile. Nasprotno - ekipa Zl-kratnih državnih nrvalrm; co ic. i r*^.,«------ —1„ „1____-i_ r ■., . 21-kratnih državnih prvakov se je pred novo sezono celo okrepila. Iz Vcjvo" >rvat, Šuvak in Tičar, iz Kranjske gore so Drišli ---------------r. - i ■ n » wr< dine so se vrnili Miha Horvat, ouvok in ncar, iz rvranjsKe gore so prišli Smolej, Tišler, Razinger in Kelih. Moštvo Kranjske gore bo zaradi odhoda štirih igralcev precej okrnjeno in bo potrebno najti zanj ustrezne rešitve. Na Jesenicah napovedujejo, da bo led v dvorani pod Mežakljo že 20. avgusta. Jeseničani bodo še pred začetkom državnega prvenstva nastopili v tekmovanju za karavanški pokal, kjer bodo poleg njih igrali še ljubljanska Olimpija ter avstrijska prvoligaša Beljak in KAC. »Zelezarje« čaka letos tudi tekmovanje v pokalu evropskih prvakov. V prvem kolu bodo prosti, v drugem pa se bodo pomerili s švicarskim prvakom Davosom. Uprava hokejskega kluba Jesenice je sklenila, da bodo vstopnice za ogled tekem v novi sezoni po 200 dinarjev. Že od 1. avgusta dalje pa so v prodaji stalne vstopnice za 3000 dinarjev. Cena je vsekakor ugodna, saj bodo ljubitelji hokeja lahko videli v novi sezoni okrog 40 tekem. J. Rabič Načrtne priprave za svetovno prvenstvo KRANJ — Celoletne načrtne priprave in delo za mednarodne kolesarske uspehe je v zaključni fazi. Lahko rečemo, da je bilo delo res tako, kot so si ga sami zamišljali, saj naši kolesarji na mednarodnih dirkah nizajo uspehe za uspehi. To je pokazala tudi nedeljska mednarodna dirka Po ulicah Kranja. V teh dneh pa tečejo-zadnje priprave na letošnje svetovno prvenstvo, ki se začne 28. avgusta v Trevisu v Italiji. Zvezni kapetan in trener naših kolesarjev Franci Hvasti ima pri sestavu moštva za ta nastop kup težav s tekmovalci. Ropret je bil dolgo bolan, Lampica pestijo poškodbe kolena, Ugrenovič in Glivar pa sta nesrečno padla na državnem prvenstvu na stezi v Zagrebu. Prav zato se je porušil koncept reprezentance za ekipno vožnjo in bo sedaj ta reprezentančna vrsta spremenjena. Vozili bodo Papeš, Smolej, Marn in Ropret, v kombinaciji pa je tudi Čerin. Na dirki po Slovaški že nastopajo Čerin, Bulic, Jure Pavlic, Penko, Z. Pavlic in Lampič. Papeš, Smolej, Marn in Ropret bodo imeli tridnevne priprave v Preddvoru. Nato bodo nastopili na dirki v Italiji. Po tej dirki bo spet na vrsti Preddvor in nato spet štiri dirke po Avstriji, ki bodo dolge 540 kilometrov in bodo izredno močne, saj bodo nastopali tudi poklicni kolesarji. Nato bodo odšli vsi štirje na skupne priprave v Preddvor in Col San Martino v Italiji. Tu bodo od 20. avgusta pa vWdo odhoda na svetovno prvenstvo. Druga ekipa, Tajhmaster, Željko Pavlic, Glivar, Polanc in Cuderman, bo v sredini avgusta nastopala v Italiji. Po rezultatih na vseh dirkah bo nato zvezni trener Franci Hvasti izbral deseterico, ki bo nastopala na svetovnem prvenstvu. Vsekakor imajo naši kolesarji še vedno dovolj možnosti, da potrdijo letošnje res izredne mednarodne uspehe, -dh 11 mio. za halo Jesenice — Telesnokulturna skupnost jeseniške občine se je že lani začela pripravljati na obnovo in dograditev športne hale v Podmežakli. Že leta in leta se na Jesenicah dogovarjajo, kako bi halo dogradili, vendar nikoli niso zbrali dovolj denarja. Vsa leta so pri izgradnji P°" membno prispevale delovne organizacije v občini, vendar pa pro; grama za dokončno izgradnjo ni bilo. Delegati telesnokulturne skupnosti so zdaj sprejeli sklep, da se za dela v prvi fazi — za fasado, predelne stene in strop — nameni 11 milijonov dinarjev. Jeseničani se zavedajo, da bodo halo gradili več let, do leta 1990. Poleg drugih del nameravajo izolirati strehe, tako toplotno kot akustično, in zgraditi manjšo večnamensko športno dvorano za letne športe in večje prireditve. y okviru programa sodi tudi ureditev ostalih športnih površin v športnem parku v Podmežakli- D. S. Tomo ČESEN * JALUNG KANG peta gora /f\ na svetu VL/ Mednarodni planinski tabor na Vršiču Kako dobro pridejo trije dnevi počitka v bazi. V glavnem le jeva in spiva. Vsa pozornost je obrnjena k steni. Čisto zares že gre in vsakega se po-malem loteva mrzlica pred odločilnim naskokom. Včeraj so šli Pavle, Janko in Marjan spet gor, danes so na vrsti Franček, Silvo in Slave, jutri greva s Čito, za nama pa se bodo zapodili Filip, Peter in Johan. Vemo, čeprav se to ne govori, da eni od teh skupin mora uspeti. Če bo le vreme. Zadnja dva dni je na hribu spet razsajal veter in zdaj, ko je vse mirno, smo ponovno vedrih obrazov. Spet odhajava. Morda zadnjic, kdo ve. Miško vrti kamero. Popoldan je prišel na enko še Tone. Domenimo se, da gresta naslednji dan z nama še dve šerpi. Pavle je danes prišel že do tabora 4, 8100 metrov visoko. Dobro se je počutil in čakal Janka in Marjana, da prideta za njim. Pa nista. Nekje na pol poti sta pustila opremo in se vrnila in tudi Pavletu ni preostalo nič drugega, kot da gre za njima. Na štir-ko je prinesel le šotor, spalno opremo in hrano sta imela onadva. Ko sva naslednji dan srečala Pavleta pri sestopu, je bil redkobeseden. Saj vem, mnogo težje se je obrniti, kot pa iti dalje. In dan potem bi morda lahko stal na vrhu svojih sanj. Na dvojki sta šerpi daleč za nama. Potem pride Pemba in pove, da ima oni drugi silne težave I želodcem. Prinesel je tudi njegov tovor. In res, Dawa pride šele čez kaki dve uri, ves zelen v obraz. Naslednje jutro je odšel z nama le Pemba. Nosil je dve kisikovi bombi, midva pa vse ostalo. Malo pod trojko smo srečali Slavca, ki se je vračal. Imel je težko noč in zdaj se po vrvi spušča nižje. Dan je dokaj miren. Šotorčka stojita na ozki polici v strmi steni pod skalno pregrado. Čita sicer prisega na posebno višinsko hrano v prahu, a ko zakuham klobase v juhi, se jim ne more upreti. Adijo višinska hrana, že leti čez steno. Tudi Pembo je vonj prema- mil in z žlico v roki je prilezel k nama. Potem sediva kar zunaj, naslonjena na granitne plošče. Pred seboj imava svet, o katerem sem toliko prebral, toliko slišal, toliko presanjal. Vreme je krasno, Kangbačen imava pred sabo, Everest in ostali so mnogo dlje, previsne skale nad nama pa zakrivajo pogled na Jalung Kang in Kanč. Vidim Tibet, točno tak je, kot sem si ga predstavljal že v šoli. Skrivnosten, zapuščen in prazen, a v tem trenutku neverjetno blizu. Baza je nekje daleč, da komaj opazim oranžne šotore. Sporočiva, da je z nama vse v redu. Po radijski zvezi slišiva pogovor Toneta s taborom 4. Danes sta tam Franček in Silvo, ki se dobro počuti, Franček pa se vrača. Šotor sta Proti 8000 m je kisika vse manj postavila in Silvo bo tam prespal. Pr1 naslednji zvezi že slišiva njegov sla botni glas, pravi, da se bo zjutraj vrnil. S Čito se spogledava, skrbi naju zanj. Ko pridemo zjutraj do gladkih plošč, je takoj jasno, da sta imela tu Filip in Peter težko delo, preden sta napela vrvi. Čita spleza čez in namesti še lestev za Pembo. Vzameva mu še nahrbtnik. Šerpe so sicer precej vzdržljivi in močni za hojo, ko pa Je treba splezati težko mesto, povsem odpovedo. Tudi s Pembo sva imela probleme. Kljub napeti vrvi in lestvi sva rabila slabi dve uri prepričevanja, prošenj in celo glasnega godrnja nja, da se je privlekel čez previsne plošče. Na srečo se je Silvo že vrnil in nama pomagal. Pred nami se je odp*" lo zgornje snežišče, ne strmo, zato pa toliko daljše. Vrh je tako hudičevo blizu, ampak veva, da to ni res. Cita ima težave z želodcem. Malo pred štirko ujamem Pembo. Sprašuje, koliko časa še . . . Odgovorim, da čisto malo in upam, da je res tako, saj ne vem točno, kje je šotor, le približno-Verjetno je postavljen v kakšni razpoki v zavetju, pa se ne vidi. Lep? Sa prosim, naj gre še naprej, za vrnitev ima še dovolj časa. Greva le za sledovi derez in končno se tudi šotorček prikaže. Pemba odloži kisik in se ta' koj obrne. Samo pomahava si še. Srečno, pravi. Ura je dve popoldan-Osem ur smo potrebovali, osem ur garanja in trpljenja, hlastanja za zrakom. Čito pričakam s čajem. Klju° utrujenosti sva dobre volje. Seveda, bilo bi nenormalno biti spočit, tu nad 8000 metri. Sploh si ne upam na glas povedati, da greva jutri na vrh. Pravzaprav tez; ko verjamem. Prvič sem v HimalaJ' in jutri imava možnosti, da osvojiva osemtisočak. Najin prvi. Za naju Je jutri dan, ki ni vsak dan. Tak danje človeku ponudi le nekajkrat, morda le enkrat v življenju. Čita je že izku' šen himalajec. Na Everestu je bil ze čisto blizu, a se mu je vrh izmuzni'-Kaj bo jutri? Dve leti je živel in g»rai za ta hrib in zdaj sva tu. Odvisno samo od sebe. V tistem trenutku posta' ne pomemben samo jutrišnji dan, vse delava samo za jutri. Vase nalivava velike količine vode, samo tekočina te tukaj zgoraj drži pokonci. Vsi ogromni napori z veliko naglico črp8' jo tekočino iz telesa. V bazo sporočiva: počutje dobro, ju tri greva proti vrhu. Zjutraj se še enkrat oglasiva. Mladi planinski vrisk vrh Prisojnika N» mednarodnem planinskem taboru mladih planincev je sodelovalo 36 otrok - Na Vrsicu so se počutili izredno prijetno - Planinska zveza Slovenije ie bila po petnajstih letih spet gostiteljica - »Presenečen sem, da se po hrSpozdra Ruth Niedremaier iz Nizozemske Christel Tschol iz Liechtensteina Michiel Klumperbeek iz Nizozemske Marco Tieghi iz Milana Vršič — Planinci in alpinisti so združeni v mednarodni planinski zvezi UIAA, ki za najmlajše planince vsako leto v drugi državi pripravi mednarodni planinski tabor. V minulih letih so bili tabori večinoma v Italiji in Nemčiji, letos pa je bil po dolgih petnajstih letih planinski tabor pri nas, na Vršiču. Planinska zveza Slovenija in mladinska komisija sta bili gostiteljici 36 mladih planincev iz Liechtensteina. Italije, Tirolske in Nizozemske, v mladinskem taboru pa so sodelovali tudi naši planinci s Ptuja, iz Kobarida, Slovenj Gradca in Tolmina Na Vršiču so bili teden dni, opravili so več planinskih tur na okoliške hribe, se popeljali na izlet v Bohinj, na Bled, v Trento in v Mojstrano ter preživeli izredno prijetne dni. »Namen mednarodnih planinskih taborov za mlade planince <>vsem brezplačni di izredno dobri planinci. Mivhiel Klumperbeek, 12 let, iz Hola^J. »Na Vršiču sem skupaj s sestrico, zelo «tt všeč. škoda, du moramo oditi, saj se pri le že začenja. V planine pa so me sturši i»«l»V'* pri treh letih. Postal sem navdušen K^^^Mer-navdušen, da me je moral reševati že hel1 j jj,vi*i Tedaj me je bilo malo strah, ko sem m01""1 f (0 helikoptersko vrv, a daleč ml tegu, da «>' J Odvrnilo od planin, tudi težkih in ncvarii"1- Mano Tieghi. voda i/. Milana, pravnik klan »Meje so ustvarili politiki, ne U«*1^' \0> & sem prepričan, da ne moreš poznati "^''^'jvM' ne poznaš njenih ljudi. Zato sem iz nM,n id' lami namerno odšel v preprlčunju, du l,el,Vt.,0j{l«;i česar o vušl deželi. Prijatelji so me prosi"- IT, Jr še za nas. In pogledal sem ter spoznal. ,,H prt>se-redno gostoljubna de/ela prijaznih U1""-,^ netilo me je, da se v hribih |M»/.dravljute. prvič doživel pri vas.« Sedej PETEK, 16. AVGUSTA 1985 OGLASI IN OBVESTILA 11. STRAN (^S^JM^ISIGLAS Predpis za preprečevanje črnih gradenj je kratek in jedrnat: rušenje. Zadeva ne traja več kot eno dopoldne. Predpisi, zaradi katerih nastajajo ta arhitektonska skrpucala, so obširni in zapleteni, in uslužbenci po občinskih pisarnah se trudijo mesece in leta, preden pripravijo človeka do tega, da obupa in prične graditi na črno. Slovenija AAALTfT enostavna in poceni rešitev za pripravo malte MALTIT®, pesek in voda, to je vse, kar potrebujemo za pripravo malte za zidanje in ometavanje. Malta, pripravljena z maltitom, se poleg enostavne in poceni priprave odlikuje v primerjavi s tradicionalnimi maltami še po mehanski odpornosti, odlični sprejemljivosti, dobri obdelovalnosti in odpornosti na zmrzovanje. Za pripravo malte v prostorninskem razmerju 1:3(1 del maltita in 3 deli peska) potrebujemo okoli 290 kg maltita na 1 m* malte. Pri tem razmerju dosežemo marko malte M 2,5. Pri prostorninskem razmerju 1:1 pa potrebujemo okoli 720 kg maltita na 1 m 3 malte in dosežemo marko malte M 10. MALTIT® lahko kupite v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in naši trgovini na drobno v Anhovem, telefon (065) 51-030. SALONIT ANHOVO industrija gradbenega materiala, anhovo INFORMACIJE: TOZD BLAGOVNI PROMET KIDRIČEVA 20, 65000 NOVA GORICA TELEFON (065) 24-411, telex 34320 ANHOVO YU ^MERKUR kranj VAM NA VELIKEM RAZSTAVNEM PROSTORU NA GORENJSKEM SEJMU NUDI: • belo tehniko in akustične aparate • male gospodinjske strojčke • ročno in električno orodje • verige za motorne žage • kompresorje in varilne aparate • trajnožarne peči za centralno ogrevanje • bojlerje in šivalne stroje DEMONSTRACIJA IN PRODAJA PROIZVODOV I/o I i i k a 61110 LJUBLJANA □Jfll amas flt lesna slovenj gradeč TO je partner! SlPOREX — zidalni bloki — izolacijske plošče IZOLIRKA — bitumenska skodla JUB — Jubocid — Lesakril UNIOR — ročno orodje ALPETOUR SOZD Alpetour Škofja Loka TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: PROMETNIKA I. za DE Tržič Pogoji: — srednješolska izobrazba prometne smeri ter 2 do 3 leta delovnih izkušenj, od tega več kot eno leto na področju transportne dejavnosti. Poskusno delo traja 2 meseca. Pisne ponudbe z opitom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour Skofja Loka, Titov trg 4 b. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Delov, Sl v,"> i ■ t /111 •' r i • ■ homo sklenili /a nedoločen čas. Na p)p dela 1. septembra lHHf) Vi !fUv° ? dokazili o izobrazbi pošljite v 11 dneh po obju •L** OŠ. Kandida P0 Pretek. Komisija za delovno razmerje OS Ivan Tavčar (iorenja vas °kjavlju prosta dela in naloge UClTEIJA TEHNIČNE VZGOJE "*~ predmetni učitelj tehnične vzgoje na OS. Kandidate borno o izbiri obvestili V L8 dneh DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB ŠTUDENTJE, H0N0RARCI Bi prodajali časopis Gorenjski glas? Dvakrat na teden vas v jutranjih urah rabimo, da bi najbolj brani časopis na Gorenjskem prodajali pred tovarnami. Vse informacije dobite v upra vi ČP Glas na Cesti J L A 16 v Kranju, telefon 28 463. /O ljubljanska banka OBVESTILO Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske, Poslovna enota Tržič obvešča vse občane — varčevalce, da bo zaradi adaptacije stavbe poslovne enote LB TBG v Tržiču na Trgu svobode 1, v času od 15. 8. do predvidoma 31. 8.1985 poslovala samo ena blagajna za dinarsko in ena blagajna za devizno poslovanje. Zato prosimo vse občane, da se za urejanje vseh denarnih zadev v čimvečjem obsegu poslužujejo ekspoziture v Bistrici pri Tržiču, ki je kadrovsko okrepljena, tako da bo lahko opravljala vse bančne storitve v povečanem obsegu; delavci tovarne obutve »Peko« pa izplačilnega mesta v delovni organizaciji. Prosimo vas, da obvestilo z razumevanjem upoštevate. 12. STRAN OGLASI, OBJAVE PETEK, 16. AVGUSTA 198j —> Cenjene stranke obveščamo, da bomo našo prodajalno v Radovljici 19. avgusta 1985 preselili v nove prodajne prostore v Cankarjevo ulico št. 82 (ob Ljubljanski banki) S: ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46 Odbjpr za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta dela oziroma naloge 1. VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH NAPRAV I. 2. TEKSTILNO-KEMIJSKI TEHNIK - PRIPRAVNIK 3. UPRAVNI TEHNIK - PRIPRAVNIK Pogoji: pod 1. — obratovni elektrikar (IV. stopnja zahtevnosti usmerjenega izobraževanja) in 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju električnih naprav, zaželeno poznavanje elektronike, poskusno delo traja 3 mesece; delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas; pod 2. — tekstilno-kemijski tehnik — pripravnik (V. stopnja zahtevnosti usmerjenega izobraževanja); delovno razmerje bomo sklenili za določen čas — 6 mesecev (zaželen moški za izmensko delo v proizvodnji); pod 3. — družboslovna usmeritev — smer upravni tehnik (V. stopnja zahtevnosti usmerjenega izobraževanja); delovno razmerje bomo sklenili za določen čas — 6 mesecev. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh od objave na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestilitv 30 dneh od objave oglasa. Informacije vsak dan od 6. do 14. ure. Ponovno objavljamo prosto kadrovsko štipendijo TEKSTILNO-MEHANSKI TEHNIK (V. stopnja zahtevnosti usmerjenega izobraževanja) — 1 štipendija) Kandidati naj pisne prijave pošljejo na gornji naslov na ustreznem obrazcu ali pa se zglasijo osebno v splošni službi vsak dan od 6. do 14. ure. NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — KRANJ ooooooooooo ooooooc o o o o o o o o o 1 IZREDNA PRODAJA ŽENSKI SALON Titov trg 7 ženski plašči 9732 din krila 2794 din ELITA - HIŠA VAŠEGA NAKUPA! ELITA — HIŠA VAŠEGA NAKUPA! OBRTNO PODJETJE TRŽlC Trg svobode 33 Komisija za de'.»/na razmerja objavlja prosta dela in naloge KALKULANTA Pogoji: — srednješolska izobrazba gradbene smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Zaradi narave dela imajo pri izbiri prednost moški kandidati. Stanovanja ni! Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Vse prijavljene bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. O > o MURKA vam v svoji poslovalnici Železnina nudi več vrst kvalitetnega hrastovega parketa. Pričakuje vas MURKA ŽELEZNINA -LESCE- O < O I O < o 3E r»AHj Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja m potrebo po delavki /.a opravljanje nalog ClSTILKA - ClJVAJ Delo obsega: — čiščenje prostorov in okolice obrata/ — čuvanje obrata. Pogoji za opravljanje dela: — končana osemletka, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — smisel za čistočo, — poštenost in vestnost. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. OD 30.000 din mesečno Poskusno delo traja 1 mesec. j. Nastop dela je možen takoj; delo se opravlja v p<>P0 0» danskem času. Kandidatke naj pošljejo vlogo v 8 dneh od objave naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška 53 c. ^ murha i — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO alples/železniki 30 let kovi*1' omese' KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBČINE RADOVIJICA Komisiju za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge - VODOVODNEGA INSTAIAI ERIA (8 delavcev) Pogoji: KV vodovodni instalater ali KV delavec ske stroke, 1 leto delovnih izkušenj z ene čno poskusno dobo. - VOZNIKA TOVORNEGA VOZIlJ\ SNAGI (1 delaven) ^g Pogoji: KV voznik z vozniškim izpitom C kuteg°r^u. 2 leti delovnih izkušenj z enomesečno Pob sno dobo. Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: Komuna ^ gospodarstvo občine Radovljica, Kadrovska si 84240 Radovljica, Ljubljanska c. 27, v 14 dneh. PETEK, 16. AVGUSTA 1985 OGLASI IN OBVESTILA 13. stran (mmmmmcAJis PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD ZA PTT PROMET KRANJ, JESENICE, ŠKOFJA LOKA objavljajo naslednja prosta dela in naloge: I. TOZD za ptt promet Kranj: L DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK (pismonoša) -3 delavci 2. PREVZEMANJE, PREDELAVA IN ODPRAVLJANJE POŠTNIH POŠILJK — 2 delavca 3. USMERJANJE PTT POŠILJK - 2 delavca II. TOZD za ptt promet Jesenice , 1. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK - več delavcev III. TOZD za ptt promet Škof j a Loka: 1. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK - 4 delavci Pogoji: pod 1. — končano usmerjeno izobraževanje — ptt manipulant, — končana osnovna šola ali osnovnošolsko izobraževanje ter vozniški izpit A ali B kategorije; Pod 2. — končana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanje ter vozniški izpit B kategorije; pod 3. — končana srednja šola, osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pod 1. traja Poskusno delo tri mesece, pod 2. en mesec, pod 3. tri mesece. Yse informacije in prijave sprejemajo TOZD: v Kranju, Poštna ulica 4; na Jesenicah, Titova 17; v Škofji Loki, Titov trg 9, vsak dan od 6. do 14.30, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. SGP GRADBINEC n. sol. o. KRANJ, Nazorjeva 1 OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO ■J bo v petek, 16. avgusta 1985 ob 16. uri v centralnem skla-d,šču na Kokrici. V prodaji bo: ""~ 2 kom Kombi Zastava 750, letnik 1979, izklicna cena 60.000 din !"* 2 kom osebni avto Z 750, letnik 1976, izklicna cena 50.000 din . ' osebni avto Z 101, letnik 1978, izklicna cena 150.000 din - osebni avto Z 101, letnik 1979, izklicna cena 120.000 din Peč za centralno kurjavo TAM Stadler 25000 ccal, razna dvigala, betonski mešalec, črpalke za vodo, varilni aparati, bru-s0ni stroji, vrtalni stroji ter razni aparati in materiali. Ogled predmetov je možen na dan licitacije od 13. do 15. ure v Centralnem skladišču na Kokrici. Na licitaciji enakopravno n&stopata družbeni in privatni sektor. Licitacija se vrši po na-cfc|u »ogledano — kupljeno«. Varščina 10% od izklicne cene ?*\*omtt najmanj 100 din po predmetu se plača eno uro pred o°t i ^° nu kraju licitacije. Vse stroške prepisa lastništva in a'e stroške kakor tudi prometni davek plača kupec. J^citirani predmet mora biti plačan in odpeljan s kraja lici-Wc,J»' najkasneje v 10 dneh po dnevu licitacije, po tem roku w*apade tudi varščina. lijeno kovinska obrt UK0 KROPA ^0rnisija za delovna razmerji/ r&zpisuje prosta dela in l*k)ge ^ Varilca ^goj: Ustrezni izpit za elektro in Pismeno varjenje in dve i Prakse. k °U0I)JA1UA ^goj: Poklicna šola in 2 leti de-»ovi Pi 'ne prakse. Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske Kranj TEMELJNA BA^KA goRENJSKE KRANJ delovna skupnost Kranj, Cesta JLA 1, razpisuje eno kadrovsko Stipendijo za diplomiranega inženirja računalništva (Vll/l). Kandidati naj vložijo prošnje z zahtevano dokumentacijo v kadrovski službi v 15 dneh po objavi razpisa. SVET SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED Bled, Prešernova 32 razpisuje prosta dela in naloge PROFESORJA FIZIKE IN MATEMATIKE Pogoj: ustrezna VIS izobrazba Nastop dela 1. septembra 1985 Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo. ČISTILKE ZA ŠOLO V RADOVLJICI Pogoj: končana ali nedokončana osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo. Poskusna doba 1 mesec. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova 32. ISKRA KIBERNETIKA KRANJ TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE Ponovno objavljamo javno dražbo KAMIONA TAM 60/T/B/PA, nosilnost 2,4 t, letnik 1977, izklicna cena din 300.000,-. Javna dražba bo v torek, 20. avgusta 1985, ob 11. uri na tovarniškem dvorišču. Ogled je mogoč isti dan eno uro pred dražbo. Interesenti morajo plačati polog v višini 10 % od izklicne cene in oddati svoje ponudbe v zaprtih ovojnicah. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek in ga poravna kupec. Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe. Dražba bo opravljena po sistemu »ogledano — kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. ItltlTl Tel Komisija za odpis in odprodajo osnovnih sredstev ter drobnega inventarja SERVISNEGA PODJETJA KRANJ objavlja prodajo osnovnih sredstev, ki bo 19. avgusta 1985 ob 12. Uri v prostorih Servisnega podjetja Kranj, Tavčarjeva 45, Kranj: 1. zastava kombi K 435, vozen, izklicna cena je 200.000,00 din 2. razbijalno pnevmatsko kladivo RKKR, izklicna cena je 5.000,00 din. Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo 19. avgusta 1985 pred licitacijo. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti kavcijo v višini 10 % od izklicne cene osnov-pega sredstva. Prometni davek plača kupec. ^Krf P°nudbe pošljite na lov ^opu, Komisija za dele [r* razmerja. Rok prijave 5 dni od objave oglasa. Ažurni veterinarji 8. do 23. H. I«»h;, IN N i«. t^OBClNI KRANJ M L do ^ ure *lvln°-fJsko veterinarski /.uvod *4 125-779 ali 22-781, J^jj*« do 7. ure pa na tel. OHClNO ŠKOFJA JNIMIEJ PIPP, dipl-*«*" ^k°«jtt U>ka, Partizanska 47• tel. 60-360 J* OBClNl KADOVUl *N ItSBNICE J^ON (ilOBOCNlK. >l vet., Iam*. Poljaka 1101 3/». tri. 74-62» ZCP CESTNO PODJELJK KRANJ Jezerska cesta 15, Kranj Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja prosta dela in naloge: — 3 delavci — 1 delavec — 3 delavci — 1 delavec 1. vzdrževanje ceste — za enoto Kranj L, II. — za enoto Radovljica — za enoto Škofja Loka — za enoto Jesenice Pogoji: priučen delavec — cestar z internim strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo. 2. Čuvanje kamnoloma v kamni gorici — 1 delavec Pogoji: osnovna šola, tečaj za varnostnika, potrjeno pooblastilo za nošenje orožja od oddelka za notranje zadeve pristojne občine, 6 mesecev delovnih izkušenj, trimesečno p ,I usno delo. Odbor /.u delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge: i Čiščenje deijvvskega naseija — 1 delnvee I'(igo ji i .snovna šola, lahko brez delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. Delo združujemo /a nedoločen i as s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave I dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po ob-I i. i nu naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbira I h« n.i zakonitem roku Kandid.iti bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa IZBRALI SO Zl\ VAS Ženski komplet, izdelan iz kvalitetne šetland volne, je v prodaji v vseh Almirinih trgovinah. Kupite ga lahko tudi v novi trgovini BPTna Deteljici pri Tržiču. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽELEZNIKI razpisuje dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Kandidati morajo imeti poleg splošnih predpisanih pogojev še: — višjo ali srednjo izobrazbo upravne, splošne ali ekonomske smeri, — od 3 do 5 let delovnih izkušenj na takih in podobnih delih, — da je aktiven družbenopolitičen delavec in ima pozitiven odnos do samoupravljanja, — da ima stalno bivališče na območju KS Železniki. Ponudbe z dokazili in opisom dosedanjih del naj kandidati pošljejo na svet KS Železniki v 15 dneh po objavi tega razpisa. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Prijavljeni kandidati bodo o rezultatu razpisa obveščeni. ALPETOUR ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO TURISTIČNA AGENCIJA BRION!, eno- ali večdnevni izleti v Istro z ogledom Brionskega otočja IZBOR IZLETOV za zaključene skupine po domovini in k sosedom POČITNICE, ugodnejše cene v septembru BENETKE, 1 dan, avtoous, odhod 31. 8. SALZBURG, 1 dan, avtobus, odhod 14. 9. GROSSGLOCKNER, 1 dan, avtobus, odhod 14. 9. ČSSR, več programov v septembru in oktobru, UGOD NO - STARE CENE RIED, Avstrija, mednarodni kmetijski sejem FRANKFURT, mednarodna razstava avtomobilov, odhod 17. 9. MUNCHEN, razstava mineralov in fosilov, odhod 17. 10. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Kompas Jugoslavija, TOZD hotel Bled, Komisija za delovna razmerja objavlja Jugoslavija prosta dela in naloge NATAKARJA — 3 delovna mesta za kavarno in restavracijo Pogoji: končana gostinska šola, KV natakar, pasivno znanje dveh tujih jezikov, tečaj iz higienskega minimuma, 2 leti delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kompas Jugoslavija, TOZD hotel Bled, komisija za delovna razmerja. usluga Podjetje obrtnih storitev Stražišče Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 4 DELAVKE/CE za delo v pralnici Pogoji: — osnovna šola (delovne izkušnje zaželene). Poskusno delo traja 80 dni. Pisne j jave sprejema uprava podjetja v 8 dneh po objavi. Izbira bo opravljena v zakonitem roku, kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa. MIMž^IEEGLAS 14. STRAN MALI OGLASI — OBVESTILA PETEK, 16. AVGUSTA 1985 MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam VRTNO UTO 150 x 250, primerno za čebelnjak. Gmajnica 85, Komenda 9725 Prodam ZAJCE in smučarske ČEVLJE št. 46. Pipanova 37, Šenčur pri Kranju 9815 Prodam suhe smrekove OBLOGE (napušč). Telefon 62-618 popoldan 9958 Ugodno prodam KOZE in MLADICE. Evgen Čufer, Jagršče 20, p. Cerkno 9986 Prodam od 45 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 124, Podnart, tel. 70-379 9829 Prodam suhe smrekove DESKE, debeline 50, 25, 18 cm, 10 kub. m., telefon 26-567 zvečer 10034 Prodam BIKCA simentalca, starega 5 tednov, za pleme. Urbane, Za-draga 13, Duplje 10043 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4,5 kW in 80-litrski BOJLER. Branko Koder, Kokra 41/B, Zg. Jezersko 10048 ZMAJA lancer prodam. Telefon 064/24-438 10049 Prodam 10 tednov stare JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE. Sta-nonik, Log 9, Škofja Loka 10051 Prodam KOSILNICO lavarda (BCS). Telefon 42-382 10055 Prodam več LIPOVIH HLODOV. Terezija Možina, Forme 6, Žabnica 10093 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice ali za zakol. Strahinj 38, Naklo 10094 Prodam 50 vreč APNA in MOPED APN-4. Štefan Hudobivnik, Krakovo 46, Naklo 10095 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 9 tednov, ugodno prodam. Boštar, Hotemaže 7, Preddvor 10096 Prodam 3200 kosov nove cementne STREŠNE OPEKE in »GRUŠT« (32 špirovcev in 8 leg). Informacije po tel. 061/832-258 od 15. ure dalje 10097 Prodam SANSUI receiver 50 W in 2 x 100 W ZVOČNIKE, cena 100 SM. Telefon 41-076 10098 Ugodno prodam 3 kub. m PESKA — separacija do 0,4. Telefon 25-678 10099 Prodam 500 kosov modularne OPEKE in nov VENTILATOR. Jože Žagar, Povije 8, Golnik 10100 Oddam MAJHNE PSE. Angela Hubat, Šmartno 33, Cer k lje 10101 BASSET HOUND PSE prodam. Bled, Kolodvorska 29 10102 Ugodno prodam 250 kv. m KRITINE ETERNIT in mlade PSIČKE, pasme dalmatinec. Šenčur, Rožna 32, tel.41-021 10103 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. Oblak Vinko, Oprešnikova 16, tel. 25-798 10104 ŠARPLANINCE, stare 7 teddnov, odličnih staršev, z rodovnikom, prodam. Ciril Kalan, Voklo 14/B, Šenčur 10105 DNEVNO SOBO PO-PO hrast, staro eno leto, ugodno prodam. Dolenc, Pr.ebačevo 44, Kranj 10106 Poceni prodam OTROŠKO SOBO in 3 klasične RADIATORJE. Telefon 064/23-954 popoldan 10107 Prodam 800 kosov rabljene cementne STREŠNE OPEKE folc. Kranj, Kalinškova 43 10108 Zamenjam GAJBICE za smrekove suhe DESKE, prve vrste. Pot v Bitnje 57, Stražišče 10109 Prodam 3 kub. m suhih borovčevih DESK, debeline 20 mm, 10 prm suhih bukovih DRV in 8 prm smrekovih DRV (ostrešje). Telefon 40-681 10110 Prodam 6 OKEN, 80 x 90 60 KOMBI PLOŠČ, 7.5 cm in PEČ alpterm. Telefon 064/24-623 popoldan 10111 Prodam malo rabljen ženski ŠIVALNI STROJ singer. Demšar, Zg. Bitnje 132 pri puškami 10112 Prodam GAJBICE, cena 400 din. Podreča 52, Mavčiče 10113 HLADILNIK gorenje, 140-litrsk.. otroško STAJICO in globok otroški VOZIČEK prodam. Kranj, Šolska 5, tel.22-797 10114 Za demit fasado prodam po starih cenah 375 kg EMULZIJE, 1300 kg suhe MALTE, 160 kg BAVALITA. Telefon 064/23-890 10115 Prodam ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO (trosed in 2 fotelja): Po dogovoru lahko tudi samo trosed. Informacije: Kranj, Tuga Vidmarja 4, stanovanje 24 10116 Dobro ohranjeno 200-htrsko LTH ZAMRZOVALNO SKRINJO prodam. Marija Zupančič, Kranj, Staneta Žagarja 21, tel. 24-682 10117 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Blaž Urbane, Podbrezje 110, Duplje 10118 Prodam traktorski KULTIVATOR I ježem in TROSILEC umetnega mojila ter PRIKOLICO za osebni lvto, lahko za obrtnika ali za manjši traktor. Zg. Bitnje 18, Žabnica 10119 Prodam dobro ohranjene pocinka ne ŽLEBOVE in 120 kosov SIPO-REKSA, debeline 7,5 cm. Frlic, Zev-nikova 5/A, Kranj, tel. 27-937 10120 Prodam cvetoče OLEANDRE. Ogled do 12. ure. Naslov • .^lasnem oddelku. 10121 Prodam 100-htrsko PREŠO za sadje. Strahinj 6 10122 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni Blaž Zor, Visoko 25, Šenčur < 10123 Prodam DESKE 25 - 50 m bukova DRVA. Kurirska 11, Primskovo 10124 Prodam GAJBICE in rabljen HTADILNIK Mavčiče 44/A 10125 Prodam samohodni OBRAČALNIK, 4-taktni MOTOR. Jože Košir, Moste 61 pri Komendi, tel. 061/841-089 10126 Prodam lepo mlado KOBILO. Dvor je 44 10127 Prodam 5 kub. m SIT KOPO RA 5 cm, II kvalitete. Telefon 38-232 popoldan 10128 Prodam skoraj novo BCS KOSILNICO, ker sem nehal kmetovati. Ogled vsak dan. Fran< Hribar, Šob-čeva 14, Lesce. tel. 74-013 10129 Ugodno prodam raztegljivo MIZO in jedilni KOT. Bergelj, Pot na Jošta 11, Stražišče, Kranj 10130 Prodam trikilogramski PRALNI STROJ candy. Telefon 50-719 10131 Prodam dve OVCI. Stane Dobre, Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v jami 10132 Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRIBJO LTH. Kranj, Predoslje 45 10133 Prodam novo žensko gorenjsko NARODNO NOŠO. Zg. Brnik 43 10234 Prodam TRAKTOR FEND, 12 KM. Moste 63, Kamnik 10135 Prodam DESKE za opaž ali pob-jon. Češnjevek 5, Cerklje 10136 Prodam BIKCA, starega 4 tedne, za pleme ali za zakol. Janko Šparo-vec, Zg. Duplje 26, Duplje 10137 Od sobote dalje prodajamo rjave JARKICE. Golniška c. 1, Kokrica 10138 Prodam RADIOKASETOFON sharp z ločljivimi zvočniki. Trubarjev trg 1, Kranj 10139 Prodam osem mesecev brejo TE-LICO. Šenčur, Kranjska 9 10140 Ugodno prodam MOTOKULTIVA-TOR honda F 600 s priključki. Telefon 60-291 dopoldan 10141 Prodam ŽAMANJE, razžagano na 1 m dolžine. Kalan, Poljšica 6, Podnart, tel. 70-225 9997 Ceneje prodam 50 SALONITK, 5,5-valne, izvozne kvalitete. Kern, Tenetiše 47, Golnik 10142 SURF alpha-fascination, letnik 1984; 50 kv. m žganega lepljenega OPAŽA in RAČUNALNIK spectrum 48 K z jovstikom, nov, prodam. Sašo Štiherl, Župančičeva 13, Kranj, tel. 061-212-011 dopoldan 10143 Prodam DIRKALNO KOLO na 10 prestav. Kranj, Gregorčičeva 12 — 10144 Zelo ugodno prodam skoraj nov PRALNI STROJ. Nada Našič, tel. 37-872 Prodam 300-litrski KOMPRESOR, 0—15 bar, cena 60.000 din. Zg. Bitnje 136 pri puškami 101146 KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI prodaja ŠKRILNO STREŠNO OPEKO. Informacije po tel. 66-171 dopoldan 10147 Ugodno prodam 28 kv. m ITISO-NA. Telefon 23-369 10148 Poceni prodam balkonska notranja VRATA. Telefon 74-569 10149 Prodam 50-litrski električni BOJLER tiki in kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK PEG. Telefon 24-068 10150 Ugodno prodam vse KNJIGE te" nekaj DELOVNIH ZVEZKOV za I letnik usmerjenega izobraževanja. Perčič, Tenetiše 50, tel. 24-291 popoldan 10151 PEČ ferrotherem SF 32, novo, prodam za 19 SM. Telefon 75-044 10152 Prodam brejo SVINJO. Hlebce 30, Lesce 10153 Prodam železni KURNIK za prašiča. Zg. Brnik 74, Cerklje 10154 Prodam SMREKOV OPAŽ (pob-jon). Naslov v oglasnem oddelku. 10155 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR iskra azur, še v garanciji. Telefon 41-104 10156 AVTO RADIO stereo kasetnik, nov, prodam po nabavni ceni. Telefon 26-232 10157 SURF imgrad prodam. Telefon 22-395 10158 Prodam žensko USNJENO JAKNO št. 38. Kranj, Juleta Gabrovška 23, pritličje de$no KERN 10159 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO. Vrbnje 14, Radovljica 10160 Prodam jalovo KRAVO, ki ima še 7 litrov mleka. Arnež, Repnje 42, Vodice 10161 Ugodno in poceni prodam staro popolno SPALNICO. Telefon 74-228 10162 Prodam dva BIKCA, stara po 8 tednov. Luže 16, Šenčur 10163 Prodam KRAVO simentalko z mlekom za rejo ali zakol. Zg. Brnik 28. Cerklje 10164 Prodam 3 mesece stare JARKICE. Jože Urh, Reber 3, Zasip pri Bledu 10165 Prodam PŠENICO. Telefon 061/611-137 f 10166 Prodam CIRKUI.AR brez motorja. Telefon 60-347 po 20. uri 10167 Prodani ohranjen črno-beli TELEVIZOR. Telefon 89-151 vsak dan 10168 Prodam hrastovo OBLOGO, vzid-ljiv ŠTEDILNIK in AVTO RADIO. Sr. Bela 12, Preddvor, tel. 45-220 10169 40 % ceneje prodam 2200 kosov STREŠNE OPEKE trajanka. Vida I.eban, Alojza Travana 7, Jesenice 10170 Prodam novo PEČ kuppersbusch, še v embalaži, 10 % ceneje od trgovinske cene. Jerič, Savska loka 5, Kranj 10171 Prodam bukova DRVA. Ogled v soboto, Jamšek, Malo Naklo 4, tel. 22-564 dopoldan 10172 Prodam DNEVNO SOBO »Dragi ca« z mostom, malo rabljeno (omara, raztegljiv kavč in dva fotelja). Alojz Šmejic, C. 4. julija 34. Tržič 10173 Prodam 30 rabljenih SALONIT PLOŠČ, gradbeno BARAKO, dimenzij.' f> x 6 m in 100 kv. m HERAKLIT IZOLACIJE. Telefon 50-369 v soboto in nedeljo 10174 Prodam SUŠILNICO za les, znamke »Žičnica« Ljubljana. Ogrevanje z lesenimi odpadki — žagovina, cena 20 SM: Mizarstvo, Podljubelj 40, Tržič 10175 Prodam malo rabljeno SEDEŽNO GARNITURO za 32.000 din, kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) za 8.000 din in 6 KNINGIPS PmŠČ, 2 3)1 m za 10.000 din. Simo-novič, Zg Bitnje 54, Žabnica 10176 Prodam 1MANINO .Foerster«. Telefon 61-215 - Klem. ič 10031 Ugodno prodam SIRI- imgrad D 2. malo rabljen. Pave, tel. 26-803 10323 Prodam k«.tu,. s'EPF.ŽNO GARNITURO (temno rdeč karo) in ŠOTOR za 4 osebe. Janez Gartner, Podlub-nik 154, Škofja Ix>ka 10324 Prodam NEMŠKE OVČARJE, brez rodov nika, stare 8 tednov To maž Potočnik, Tavčarjeva c. 22, Škofja Loka, tel. 62-492 1032f Prodam novo KOMBINIRKO s 5 operacijami, delovna širina 25 em in ZASTAVO 750, letnik december 1980. Telefon 66-897 popoldan 10326 Prodam rogovo športno KOLO, 24 col, na 5 prestav (otroško). Peter Čadež, Binkelj 28, Škofja Loka, tel. 61-802 10327 Prodam VOGALNIKE 19 cm, 100 kosov. Bernik, Stara Loka 143, Škof-a Loka 10328 Prodam POMIVALNI STROJ. Sp. trg 9/A, Škofja Loka, od 20.30 dalje 10329 Prodam novo MOTORNO KOSILNICO odžačanka diesel, licenca figa-ro, cena 42 SM. Matija Rihtaršič, Bukovica 13, Selca 10330 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Habjan, Brode 5, Škofja Loka 10331 Novo trajnožarečo PEČ za centralno F 32, desna, ugodno prodam. Franc Bobnar, Gorenja vas — Rete-če 11, Škofja Loka 10332 Prodam tri mesece brejo SVINJO in štiritaktni OBRAČALNIK reform. Stanonik, Smoldno 3, Poljane 10333 Prodam 6 mesecev starega BIKCA in PEČ za etažno centralno ogrevanje central 17 K. Berce, Lajše 8, Selca 10334 Prodam jalovo KRAVO, ki ima 5 1 mleka dnevno in 6 mesecev starega BIKCA in TELIČKO. Voglje 64, tel. 49-076 10335 Prodam brejo KRAVO. Češnjevek 21, Cerklje 10336 Prodam TELIČKO simentalko za pleme. Zg. Brnik 69, Cerklje 10337 Prodam MOTOKULTIVATOR (bencin - petrol) KOSILNICO alpi-na ter greben bočne kosilnice 170 cm in 200-litrski kompresorski REZERVOAR. Telefon 21-668 po 20. uri 10338 Prodam tri- tedne staro TELIČKO frizijko, A kontrola. Vehovec, Rupa 16 . 10339 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO (kavč, 2 fotelia). Telefon 25-208, Stare, C. 1. maja 63/8 10340 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in športno rogovo KOLO na 10 prestav. Jezerska c. 22/A, Kranj 10341 SERVIS CANDY -PRALNI STROJI RAJKO KNIFIC, T. Dežmana 4, Kranj sporoča novo telefonsko številko: 38-540. Se priporočamo! Prodam TRAKTOR minior praktik, s prikolico, primeren za vrtičkar-je. Anton Nahtigal, Voglje 65/a, Šenčur 10342 Prodam rabljeno PRIKOLICO SIP 17-kubično in 7 tednov staro TELIČko. Škofjeloška 28, Kranj 10343 Prodam lep jedilni KROMPIR sor-temo, cena 50 din. C. 26. julija 5, Naklo 10344 Prodam SURF tornado 36 ali round, dobro ohranjen, 8 m. Telefon 75-666 ah zvečer 45-160 10345 Prodam »kub. m mletega SIPO-reksa, primeren za podložni beton. Štefan Močnik, Cerklje 73/a 10346 Prodam seme enoletne trave, 300 din za kg. Voglje 65, Šenčur 10347 Prodam tri leta star barvni televizor ei Niš. Telefon 50-789 zvečer 10348 Prodam dobro ohranjeno otroško POSTEIJICC). Pintar, Planina 21, Kranj 10349 stereo stolp sehneider team z equaliserjem in daljinskim upravljanjem 70 W, FOTOAPARAT s filmom ali brez fleša, cena po dogovoru, prodam. Telefon 25-514 ali 44-624 10350 Prodam 1000 kilogramsko tehTNICO. Gonče 6, Golnik 10351 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca, za rejo. Ažman, Suha 5 pri Predosljah 10352 PRALNI stroj obodin, prodam. Hribernik, Begunjski 7, Kranj 10353 Poceni prodam rabljeno streŠNO opeko špuak, mali in veliki, in plemenske ZAJCE in /.Al K LJE. Tu-pahče 43, Preddvor 10354 Prodam ZIBELKO z jogijem za 7.000 din in chiccovo okroglo STAII-CO za 5.000 din. Telefon 22-434 10355 Ugodno prodam košek, zložljiv VOZIČEK (marala), nahrbtnik, STOLČEK in BANJO. Pavla Tootill, Zlato polje :t, Kranj 10356 KOZOLCI - vrtni, okrasni 2,2 x 2 m, prodam zelo ugodno. Možna montaža na mestu, po dogovoru. Prebačevo 1H, tel. 49-044 10357 Prodam dve kravi, eno jalovo, ki še dobro molze in brejo, zelo dobro mlekarteo. Močnik, Carmanova 2, Medvode, Pot na kegljišče 10358 Prodam vzidljiv, železni KOTI.I za kuhanje hrane za prašiče. Peric, Mlakarjeva 40, Šenčur 10359 Prodam bukova DRVA. Bntof 152, Kranj 10360 Ugodno prodam TRAKTORSKO PRIKOLICO, enoosno s kasonom. Telefon 82-861 - Int. 47 10361 Prodam MOTORNE ŽAGE in sestavljen osebni avto KMW, oranžne barve. Milica Prešeren, Begunjska 13, Laaaa LWW Prodam mlado KRAVO I teletom ali brez. Verbič, Grad 24, Cerklje 10363 Poceni prodam RAČUNALNIK 00 modore VC 20. Telefon 42-195 10364 KUHINJSKE ELEMENTE gorenje G-ll, in kolo junior, 5 presi.is, prodam. Betonova 13/A, Kokrica, Kranj, tel. 24-127 10365 Prodam ohranjen črno-beli teleVIZOR Telefon 21 092 10366 Prodam KASETNIK hitachi 1) 800, ojačevalec sony 2 x 50 W tu ner miza. Telefon 28-159 K 1,167 Prodam 2 kul. m suhih borovih plohov ter 2300 kg betonskega ŽELEZA, premera 10 mm, po 100 din za kg. C. na Belo 6, Kranj 10368 Prodam dve dobro ohranjeni PONT KOLESI. Telefon 064/74-078 10369 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Telefon 75-501 10370 Prodam raztegljiv KAVČ za dve osebi. Razpotnik, Pot v Bitnje 58, Kranj 10371 Prodam PLASTIČNI OMET za 100 kv. m fasade, nezastekleno OKNO glin, 80 x 120 z roleto ali menjam za cement in smrekov opaž. Delavska 13/A, Mojstrana 10372 Ugodno prodam OJAČEVALEC sony, KASETOFON sharp in prenosni stereo RADIOKASETOFON ter zvočnike marantz, s carinsko deklaracijo. Telefon 28-436 10373 KUPIM Kupim rabljena GARAŽNA VRATA. Telefon 23-276 10177 Kupim rabljeno SALONITKO. Telefon 40—583 10178 Kupim KOSILNICO BCS ali podobno. Ponudbe s ceno na naslov: Janez Studen, Moše Pijadeja 5, Kranj 10179 Kupim CISTERNO za olje, prosto-stoječo, pločevinasto ali plastično, od 1500 do 2000 litrov. Peter Bergant, tel. 064/22-193 ' 10180 OSTREŠJE - špirovce dolge 9 m, kupim. Kuralt, Stara Loka 4, Škofja Loka 10181 Kupim teden dni starega BIKCA simentalca. Anton Gabriel, Zg. Dobrava 33, Kamna gorica, tel. 79-600 10182 Kupim motorno KOSILNICO alpi-na, lahko tudi pokvarjeno. Medja, Nemški rovt 19, Bohinjska Bistrica 10309 Kupim LES za ostrešje. Partizanska 15, Kranj, tel. 23-955 10310 Kupim star ŠROTAR in dvoosno PRIKOLICO. Jezerska c. 92, Kranj, tel.22-808 10311 Kupim teden dni starega TELIČKA simentalca. Telefon 70-125 10312 Kupim 1/2 kub. m suhih smrekovih DESK. Marija Gorjanc, Kranj, Ljubljanska 36, tel. 27-931 10313 VOZILA ZASTAVO 101. karambolirano, letnik 1976, prodam. Bašelj 75 10061 Prodam osebni avto I^ADA karavan, letnik 1979. Informacije po tel. 83-841 od 20. do 21. ure 10183 Prodam nerabljeno MOTORNO KOLO 14 TL. Informacije po tel. 22-682 zvečer od nedelje dalje 10184 Kupim MOPED APN-4, cena dc 2 SM. Kogovšek, Izgorje 6, Žiri 1018f ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do marca 1986, ugodno prodam. Telefon 80-606 popoldan 10186 Prodam R-4, letnik 1981 in TO-MOS avtomatic. Bizant, Britof 9, Kranj 10187 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 19« 1. Olševek 2, Preddvor 10188 Od ŠKODE 1100 L, letnik 1973, prevoženih 75.000 km prodam motor, deferencial in vrata. Vinko Svetina, Koritno 9, Bled 10189 FIAT 125-P in PEUGEOT 504. dobro ohranjen, prodam. Ogled možen vsak dan. Pogačnik, C. l.maja 10, Kranj 10190 Prodam I.ADO, letnik 1977 ali zamenjam za drug avto. Pečanac, Janeza Puharja 10, Kranj 10191 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1972, registrirano do maja 198«, cena 9 SM. Košir, Loka 20, Tržič 10192 Prodam DIANO, letnik 1976. Dr-novšček, Virmaše 98, Škofja Loka 10193 Prodam FIAT 1300, letnik 1977, za « SM. Telefon 064/22-987 popoldan 10194 ŠKOIX) 110, letnik 1976, poškodovana leva in desna zadnja vrata, prodam. Ogled popoldan. Cvek, C. 1. maja 07 (stolpnica na Planini) 10195 Prodam JAWO 350 ccm. Filipovič, Frankovo 60. Škofja Loka 10196 Prodam VISO CLUB, letnik 1982, z dodatno opremo, prevoženih 21.000 km. cena 950.000 din. Telefon 061/011 533 10197 Prodam ZASTAVO 750, vozno, neregistrirano; ter prvo košnjo. Naslov \ oglasnem oddelku 10198 KUPIM motor od R-16. Gorjup, Dolenja vas 21. Selca 10199 Prodam I.AVFRDO 500 sport, prva registracija marca 1984, kot novo; in M/. IS 250, letnik 1981, /.elo ohra njen. Kavčič, Sorska 14, Škofja Loka, tel 064/62 389 10200 VLSI'O, starejši letnik, obnovlje no, registrirano, prodam. Sašo Sti herl, Župančičeva 13, Kranj, tel. 061/212 011 d,.poldan 10201 Poceni prodam ZASTAVO 750, registrirano do 11. 5. 1986. Stane Pjev-čevič, Podljubelj 29/A, Tržič 10202 126-P, XII/83, 15.000 km, ugodno prodam. Čevljarstvo Tešič, S. Bokala 5, Jesenice 10203 Prodam ZASTAVO 1300, po delih Telefon 25-142 10204 Prodam JUGO 45, letnik 1983, 27.000 km, registi iran do |unija 1986, najboljšemu ponudniku Ponudbe pod šifro Temno moder 10205 Prodam OPEL KADETI C 1200, prevoženih 75 ono km, letnik april 1976. Ogled v SLAŠČIČARNI Tržič 10206 ZASTAVO 750, starejši letnik, obnovljeno in registrirano, prodam za 9 SM. Telefon 21-062 10207 Prodam IM t 11 IK)NY EXPKESS Vidmar, Mlaka 83, Kranj 10208 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977, vozno. Naslov v oglasnem oddelku. I020M Prodam MOPED tomos APN-6. Voglje 64 10210 /.AS l'AV< ) 101 M, letnik 1982, pro dam. Oprešnikova 39. tel. 25 968 10111 Prodam Gol.TA, letnik 1979. s plinsko napravo Kostovski, Kranj, Janeza l\iharja 1 I D? 12 APN !'., prodam po t.u i « eni Tele fon 24-414 1021.'! K A TRIO, letnik 1974, prodam po delih. Marjan Petek, Visoko 4/B 10214 Prodam LADO 1600, letnik 1978. Telefon 47-033 10215 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, športni volan, prage in obrobe. Vrhovnik, Mlaka 3/A 10216 WARTBURG standard, letnik 1971, neregistriran, prodam. Kranj, tel.26-486 10217; DIANO, letnik 1980, prodam. Telefon 25-406 po 15. uri 10218 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, cena 20 SM, registrirano do januarja 1986. Ogled popoldan. Ciril Sitar, Kokrica, Grosova 12 10219 Prodam 126-P, letnik 1980. Telefon 24-435 10220 FIČKA, letnik 1977, prevoženih 57.000 km, prodam. Telefon 24-605 10221 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Ogled po 19. uri. Janez Lenarčič, Zg. Senica 22/C, Medvode 10222 Prodam WARTBURG, po delih; In globok OTROŠKI VOZIČEK. Lozar, Tominčeva 20, Kranj 10223 Prodam R-4, letnik 1982; ter OTROŠKO POSTELJICO. Telefon 38-104 10224 Prodam novo desno stranico z obema blatnikoma za ZASTAVO 750. Telefon 81-721 dopoldan 10225 Prodam MZ 125, po delih z oklepom. Telefon 69-011 10226 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Slavko Sodja, Hlebce 4, Lesce 10227 WARTBURG, starejši letnik, registriran, ugodno prodam. Telefon 23-512 10228 Ugodno prodam DIANO, letnik 1978, registrirano do marca 1986. Jeglič, Podbrezje 86, tel. 70-202 10229 Prodam SPAČKA za rezervne DELE, letnik 1976. Jovanovič, Planina 6, Kranj 10230 KUPIM novo ali staro streho za ZASTAVO 101 mediteran. Telefon 69-523 10231 Ugodno prodam PONY EXPRESS. Telefon 77-477 10232 ZASTAVO 101 de lux, dobro vzdrževano in obnovljeno, prodam. Ško-fic, Lojzeta Hrovata 10, Kranj 10233 Prodam FIAT 126-P, letnik 1979. Telefon 37-224 10234 Ugodno prodam R-4, letnik 1975, registriran za celo leto. Telefon 50-135 10235 Prodam KOMBI ZASTAVA 430 K, letnik 1978, registriran do maja 1986, cena 10 SM. Mizarstvo, Podljubelj 40, Tržič 10236 Prodam ZASTAVO 1300. letnik 1970, cena po dogovoru. Telefon 064/77-035 10237 Prodam R-4 TL special, letnik 1978. Visoko 2/A, Šenčur, tel. 43-056 10238 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Janez Vari, Kamna gorica 59/A 10239 Prodam TOMOS elektronk 90, športno opremljen, z vso dodatno opremo. Telefon 064/21-325 10240 Prodam brako PRIKOLICO. Telefon 24-390 10241 Prodam ELEKTRONIC «0, kot nov, letnik 1981. Marjan Burgar, Žerjavka 4. Trboje, Kranj 10242 Prodam ZASTAVO 750 Perčič. Tr-stenik 9, Golmk 10243 Prodam FIAT 126-P. letnik 1980. Arhar, Šolska 7, Škofja Loka 9872 Prodam FORD 15, starejši letnik. Volarič, Frankovo 68, Škofja Loka • 10244 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirano do aprila 1986. Ogled zjutraj. Andrič. Planina 23 10245 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. registrirano do 28. 5. 1986. Cerklje 261 10246 Prodam R-18, letnik 1982. Telefon 75-814 10247 126-P, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. 'Telefon 62-926 10248 ZASTAVO 101 C 1300, letnik 1981, prodam. Bernik. Poljšica 27, Zg Gorje 10249 Za 126 P prodam menjalnik in no ve bate 'Tomaž Pintar, Sr. Bitnje 83, Žabnica 10250 ZASTAVO 128. letnik 1982. prodam. Milan Milanović, Mecletova 1, Kranj — popoldan 10251 GOLF, letnik 1979, po delih pro dam. Telefon 064/81 827 10252 Prodam OPEL KADETI' de lux, starejši letnik, registriran do konca leta, gara/mm Naslov v oglasnem oddelku 10253 Prodam JUGO 45, letnik 1984, še v garanciji in HI-FI korting, zvočnike hitachi, 2xl00W in zvočnike JVC 2 x 120 W. Telefon 27-935 10254 VVARTBURG, starejši letnik, registriran, poceni prodam Kranj, Ko krica, Kuratova 18, tel. 25-456 10255 Prodam P( >NY EXPRESS. Telefon 33 808 102.:»6 Prodam R II. po delih Radanovič, Grajska 7. Bled 10257 l'godno prodam rabljen ALFA ROMEO, letnik 1975. Telefon 82 861 — int 26, dopoldan razen sobote in nedelje 10258 Prodam ZASTAVO 750 de lux, le tnik 1976. registrirano do 21. 5. 1988. Darko Leper, Proletarska ti, Trži.' 10259 Prodam ZASTAVI > KM mediteran, letnik 1981. Partizanska pot 10, Ko krica, Kranj 10260 Prodam NSU 1200 C. letnik 1972, registriran do avgusta 1986, cena 12 SM Ogled v sobot.., 17 8. ves dan. Lovio Hancu, Fm/garjeva 4/A, Lesce 10261 TOVORNI AVTO Z-810 kiper ka-son, 1,5 t, brez motorja in akumula tor 140 A, se nerabljen, ugodno pro dam. Dušan Mine, Ljubljanska 28, Bled 102(52 Prodam AVTOMATIC A 3 MS, še v g.n un. i|i Lire Valter, I lm i. e 10263 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1974, karoserija stara dve leti Telefon 23 338 10374 Prodam obnovljeno ZASTAVO i'.'>0, registrirano do 7 7 1980, letnik 978. Ivica Jurkič, Cankarjeva 1, Tr-kič 10375 Prodam ,11'GO 45 Telefon 75 926 10.114 FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za trse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. -p? 23-893 (pri Prešernovem gaju) Prodam MOPED, 4 brzine elektronk s smernikom. Albin Žagar, Ju*et? Gabrovška 3/A, Kranj 1°31° Prodam VW 1600 TL coupe, letni* 1973, cena 9 SM. Grad 57, Cerklje 10316 Prodam WARTBURG karavan. Zg-Brnik 61 1031' JAWO 350, preurejeno, prodaj Zupane, Koritno 19, Bled l03.1* Prodam ZASTAVO 750, starejši!«" tnik, za 6 SM in leto star TRAKTOR zetor 7011. Fajfar, Ljubno 101 1031» Prodam AMI 8, letnik 1975, gen«; ralno obnovljen, registriran do ap*l' la 1986. Igor Brečko, Koritno }'' Bled 10320 Prodam ZASTAVO 1300. Telefon 50-040 popoldan l03^ Ugodno prodam R-18; in KUPI* macesnove deske, debeline 30 mJ«/ Miran Dolar, Zabreznica 53/C, Žirovnica, tel. 80-494 103 Ugodno prodam ČOLN maestr«1 18. Telefon 064/41-144 popoldan STANOVANJA^ Tričlanska družina išče v ŠW> ' Loki STANOVANJE. NUJNO! g^. na Fras, Frankov« naselje 170, SK^ j a Loka \v\- Pri Bledu oddam večje STANUJ. NJE za dograditev manjšega. 1 fon 064/77-961 popoldan in ^ete^^ V Tržiču ugodno prodam stareL STANOVANJE, 41 m',' za Šifra: vselitev septembra Nujno iščem SOBO ali GARSfr NJERO v Kranju ali Škofji ^k'o267 fra: Uslužbenka ,tg V Kranju prodam STANOVANJ* 64 kv. m (dve sobi in kabinet), vse« vo letos. Plačilo po dogovoru. » ^ fon 35-076 1U aij Nujno potrebujem SOBO, sama j kot sostanovalka. Pomagam gospodinjstvu. V okolici škofje ^ ah Kranja. Anita Miloskovska, r* zanska 47, Škofja Loka, tel. 61 j^tf Najamem enosobno STANpVjj ene NJE v Kranju. Telefon 24-300 1 Septembra oddam v najem c»~ sobno STANOVANJE na l>laninJ,VL 10 mesecev. Šifra. Predplačilo 1^. Najamem dvo ali trisobno S . NOVANJE v Kranju ali oko'«'1 Z dobo enega ali dveh let. 1 50-316 PRIREDITVE^ GASILSKO DRUŠTVO MAVČj^ priredi v NEDELJO, 18.8. v*!«r VRTNO VESELICO /. bog.it'"V^a. lovom in kegljanjem za kas" Zabaval vas bo ansambel 1» ~. RUPAR1A. Za jedačo in PM^zaskrbljeno. Vstop prost. VABIJO o82 SILCI! !,ako Skupina SEX APPEAL vabi vs SOBOTO na PLES na terasi n< ^ BOK v PREDDVt >R .A«0- Ansambel SI BILA vabi V SW ob TO. ob 19. ur. in NEDELJA- \' 17. uri na VRTNO VESELK^Uf) PREDDVOR 1 jjn OO ZSMS VELESOVO 1< i Za ledaeo m 1 )•" '' R^nj« hijeno Bogat ire. el.i\ m k''': [0^H za denarne nagrade! afTftf* GASILSKO DRUŠTVO B'1 jX-priredi v NEDELJO, 18. 8. m:ljJ\l' retkom ob 15uri VELIKO J\e\(r SKO VESELICO /. bogatim ^fej" vinu, ki bo v gozdu nasproti r8| /' (H \ /.a ple 111 1 11 -.vedrilo '"^[h" ansambel JURČEK. V slučaj« sjl- ga vremena bo prireditev v ^tfa skem domu. K udeležbi vubij ^ SILCII IZGUBIJENO^ V Naklem sem 6. 8. izguDU ^l* . sivim okvirom Poštenega lja prosim, da |ih prinese v V JNjf' NGP.Pmnone. ,......g dlskoO'« Mem -»np^i ( »d Pnmskovega do p^tej -..■ima ■ em izgubila HAL" ,j M, najditelj jo lahko odda v U'«" i()3u' kra I lekor Kranj NAJDENO N.il.a.j.pap.G^;; SUJJJS na nogi 15. uri Dobi se: /.atekel s,- lov ski V'* Komer, Pot nu Jošta 6, POSESTI Kupim ali vzamem - s. 1 elo d., ......k\ ''1 '•' ' rel»c,- , m,se RRI \ VltlfK '\UĆ^ Gozd Martuljek-Ilanica. IZDELUJEM STILNE KARNISE -NARAVNE IN LUŽENt PETERNEL. . Predoslje 85/B. ^ MEK, 16. AVGUSTA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE — KRONIKA 15. STRAN (^IMIS^ISSGLAS H 061/572-543 10270 v'Poženiku 19 (Cerklje) prodam starejšo HIŠO z vrtom, ob potoku, Primerno za obrt. Informacije 17. av-na mestu. Poznejše pismene informacije: Jenko, Mengeš, Toma Brejca 10 10271 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO relaciji Železniki—Škofja Loka— ^nj- Naslov v oglasnem oddelku 10272 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Škofje Loke. Bogdan Rudolf, 'rankovo naselje 46, Škofja Loka 10273 ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici rF^nja, kupim. Naslov v oglasnem "^delku 10274 Iščem primeren PROSTOR v Kra-?lu. Približno 25 kv. m za mirno obrt. naslov v oglasnem oddelku 10275 T prodam GARAŽO ob cesti 1. maja. lelefon 33-052 - Kranj 10276 Prodam polovice HIŠE z vrtom, *g iz Kranja. Telefon 37-060 10277 'scem PROSTOR za manjši go-janski lokal v Radovljici ali Škofji «Mq. Šifra: Dobri odnosi 10278 , Na Bledu ali bližnji okolici nujno S$«n manjšo HIŠO ali STANOVALE- Telefon 064/77-028 od 20. ure ualie 10279 zaposlitve upokojenka sprejme manj-* uela na dom (sestavljanje, raz-**nie, lepljenje ali pakiranje). Sem nateJična. Telefon 25-326 10280 v,., ei» žensko za pomoč pri ClŠCE-Zv ie ^ ponedeljka do petka, pKa3 ur dnevno. Zaslužek dober. >7le Demšar, gostilna, Škofja Loka, tevtrgio 10281 ^čiščenje POSLOVNIH PRO-j^ROV v dopoldanskem času dt>TrlUre) P°lno zaposlim delavko za J°čen Čas. OD dober. Informacije "tel. 25-212 vsak dan po 19. uri 10282 r^bim DELAVCA pri žagi. Albin 8&r, Juleta Gabrovška 3/A, Kranj 10283 ali^TAKAR išče službo v Kranju "'<*olici. Šifra: Kranj 10284 „^Poslim KLEPARJA splošne ^•Telefon 75-814 10285 H r|dno delovno razmerje sprejem ŠIVILJO ah žensko, ki se vsaj 30,w spozna na šivanje. OD olc'^°din. Ponudbe pod: Bližnja ollca Kranja 10286 Obvestila hi.^EKTROINS TALACIJE na novi Ulit* ADAPTACIJE vam nudi obr-7'Telefon 60-584 8284 Telef DNI PREVOZI in SELITVE Rf?on 26-124 C?LETE: k OH. 'esene, Gran , na">čite ■Očkova 75-610 9128 lastične in ža-IPILERJEVIM, Radovljica, tel. v -- viW 9130 "> PrCrste vodovodnih NAPELJAV UahtT^AVIL opravimo hiti R Teteton 25-504 10080 milT TECAJ KROJENJA in Slin x.J^ v Kranju obvešča vse učenke TO^Li tke. k. so se prijavile za l* 8 iq 12' 8' 1985, da se ta tečaj začne M0fe 85 °b 15.30 zaradi dopusta. vhtn ?, Je še vpis. Delavski dom, sJVl-. tel. 47-256 10287 »U, imem zidarska DELA. Na-c v oglasnem oddelku 10288 'rriamJen<' str;,nke obveščam, 'da v'lW sPrernenjeno telefonsko šte-*Kftl POPRAVIIjO gospodinj ltt aparatov Zibert. tel. 38-764 SEl Loki. Informacl |e VJKTRoinstaIACUK Vk^ojev in 10289 Vf,, , VK '» PREVI )ZE do 2,5 t, V 10 % SEJEMSKI POPUST za elbosil SILIKONSKE KITE na Gorenjskem sejmu v hali A ASTRA blagovnica Kranj Neprevidnost se je maščevala Škofja Loka — V lakirnici škofjeloške tovarne Jelovica se je v torek, 13. avgusta, ponesrečil 33-letni Milan Mavec iz Kranja. Ko je nadzoroval čiščenje lakirnega stroja, je med njegovim obratovanjem segel z roko h kovinskemu valju. Stroj mu je zgrabil roko in mu posnel kožo. Pomoč so mu nudili v zdravstvenem domu v Škofji Loki, od koder so ga napotili v ljubljanski Klinični center. Zaradi požara zastoj Kranj — Zaradi okvare na visokotlačnem stroju za vlivanje aluminija je v livarni Iskre Ki-bernetike v Kranju v sredo, 14. avgusta, izbruhnil požar, ki je napravil za 6 milijonov gmotne škode, zaradi ognja in okvare pa je stala tudi proizvodnja. Na stroju se je poškodovala cev, v kateri je hidravlično olje. Popustila je objemka, olje je brizgnilo iz cevi na bližnjo peč s tekočim aluminijem, ogretim na 750 stopinj Celzija,in se vžgalo. S peči se je ogenj razširil tudi na visokotlačni stroj. Škoda v požaru, ki so ga pogasili poklicni gasilci iz Kranja, je velikanska, kolikšna pa je še zaradi izpada proizvodnje, za zdaj ni znano. LOTERIJA h'ranko 10290 popra - naprav. Kodnč, tel. cJSni« 10291 V i^gosU! obveščam, da je tti-^8 H*yOLONA« ponovno odprt od °fclŠ£?iie- VABIMO VAS, DA NAS Ud,;,^' 10293 >n tehnUiem GRADBENE NACRTE I*0 2» o dokumentacijo, potreben 7*riKlas»l<'v gradbenih del. Te-B^Jfl 10294 sAn? <-'■• kului-j«- 'a železo in iarej Kramar, Tržič. Virje 3/A 10295 rn,, ene goste obvešča- Eja k° gostilna »MA-Eft MARinSkk« na- Hu« 7ttradl l»tnega do-C w»Prta do 15sep- 1 POROČAMOl HVa a ^b Slfig« ETER Adergas TE 1,,A •'raprotna polica oh i^U tenisu. SPOl>IN.lSKO po- SiLProRU'. "» Škofjeloški cesti v >h J? Pnpiavo kosila m varstvo $1^ *>»Oobve*nih otrok. Naslov v V.-*1** oddelku ah tel. 23-835 po 1030? JUhebno Re*Jsko hišo gorenjski v. glas ZAHVAIJV Ob nenadni, boleči in prerani izgubi naše ljube mame, babice in tete MARIJE SUHADOLNIK roj. vi.tehnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so num ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na /udnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Mariji Stenšakovi za večletno zdravljenje in dr. Igorju Kocijančiču za nudeno pomoč v zadnjih urah njenega življenja. Posebno zahvalo za pomoč pa smo dolžni družinam Ivano vjm, Volarjevim, Tabajlnirn in ftinkovičevim. Hvala tudi g. župniku za lepo opruvljen obred in ganljive besede ob njenem odprtem grobu, cerkvenim pevcem, pevcem DU, sodelavcem tovarn«' Tekstilindus — Tkalnica I in osnovne šol«' ter vrtca Mavčiče. si ENKRAT VSEM iskrena hvaiaj žalujoči: sin Marjan /. družino, hčerka Slavka z družino ter ostalo sorodstvo Hren, 9. avgusta 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica VIKTORJA KAVČIČA iz Praš 33 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo izrekamo družbenopolitičnim organizacijam KS Mavčiče za iztečeno sožalje, vence in vsestransko pomoč, govornikoma za besede slovesa, kranjski godbi in pevcem iz Žirov za petje ža-lostink, SO in sodelavcem Save Kranj. Iskrena hvala Kliničnemu centru Ljubljana za dolgoletno in vsestransko zdravljenje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Praše, 13. avgusta 1985 ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče FRANČIŠKE ZUPANČIČ se zahvaljujemo sosedom, družini Šlibar, sorodnikom, znancem in osebju zdravstvenega doma Bled za vso pomoč, ki so jo nudili in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi kolektivu hotela Kompas Bled in ostalim za darovane vence in cvetje ter g. župniku za pogrebni obred. VSEM, KI STE JO SPREMILI NA ZADNJI POTI, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA VSI NJENI Tiho kakor si živel brez slovesa si odšel, leto dni že v grobu spiš, a med nami še živiš 14. avgusta mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš nepozabni, dobri mož in skrbni oče JOŽE URH VSI TE ZELO POGREŠAMO! Žena Katarina in otroci z družinami Mavčiče, 16. avgusta 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ALOJZIJE BENEDIČIČ iz Ljubnega se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Prisrčna hvala tudi KS Ljubno, sodelavcem kadrovskega sektorja Sava Kranj in kolektivu Iskre Oto-če za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Zahvala tudi duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za petje žalostnik in govorniku za poslovilne besede. Še enkrat zahvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrazili sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Ljubno, 14. avgusta 1985 Ob nenadni boleči izgubi našega dragega sina in brata JERNEJA BOLKA učenca II. letnika SŠEDU iz Predoselj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Iskrena zahvala vsem sorodnikom in sosedom za izkazano pomoč, njegovim bivšim in sedanjim sošolcem ter kolektivom tovarne Sava in Varnost Kranj. Posebno se zahvaljujemo govornikom, g. duhovnikom za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Hvala tudi ministrantom, pevcem in zvonarjem. ŠE ENKRAT ISKRENA HVAlJ\ VSEM, KI STE KAKORKOLI POMAGALI IN SOČUSTVOVALI Z NAMI! VSI NJEGOVI Janez Čop z Meteorjem. — Foto: D. Sedej Plemenska žrebca na Rodinah Lepotca sta doma pri Honu Pri Honu na Rodinah redijo dva plemenska žrebca, haf-lingerja in norika — Domača tradicija vzreje konj — Veselje do dela z njimi Rodine — Gospodar domačije pri Honu na Rodinah je 71-letni Ivan Čop, Honov ata. Domačini ga dobro poznajo, saj se je vse življenje ukvarjal z rejo in vzgojo konj, s konji je bil v gozdu ali na polju. Ljubezni do konj se je navzel tudi njegov sin Janez, ki je pred dvema letoma sprejel v rejo dva plemenska žrebca, haflingerja in norika. »Doma v hlevu imamo pet plemenskih kobil, v rejo pa smo sprejeli še norika Meteorja in Haflingerja Štukka. Za naše razmere je najbolj primeren srednje težak kmečki konj haflinger, ki kljub sodobnim kmetijskim strojem na kmetiji lahko veliko pomaga,« pravi Janez. Honov ata »Kmetje smo veseli,« nadaljuje Honov ata, »da se je tudi na Gorenjskem konjereja kar dobro postavila na noge. Pred desetimi leti se je začela reja konj opuščati, kar ni bilo prav, saj je konj še vedno najbolj zanesljiv. Sam sem imel v hlevu vedno konja in še danes mi je žal, da smo pred leti prodali kmečki voz, nazadnje pa smo starega spet kupili.« Pri Honovih redijo dva plemenska žrebca. »Plemenska žrebca morata imeti dovolj skrbne nege,« pravi Janez, »s konji se je treba veliko ukvarjati. Žrebca sem ukrotil in naučil, da zna delati. Že mlad mora znati, saj lahko pride na plemenilno postajo, kjer bo njegova pomoč še kako do-, brodošla. Konja bosta pri nas štiri leta, nato jih zamenjajo in dobimo druge. S konji moraš imeti veliko veselja in potrpljenja, ukrotiti jih moraš, da postanejo mirni in ubogljivi. Naših dveh se danes nihče ne boji in sploh ni nevarnosti, da bi se komu kaj zgodilo.« « Pri Honu je kmetija velika, domačija ugledna. Štukko in Meteor sta avstrijskega porekla in pri polnih Honovih jaslih se prav gotovo odlično počutita. Kadar opravljata svoje delo, sta, razumljivo, utrujena in bolj ješča ter ostajata večinoma v hlevu, drugače pa ju Honov ata ali Janez redno spuščata na travnik in se z njima veliko ukvarjata. Prav je, da ima tudi občina na Jesenicah veliko posluha za spodbujanje konjereje, kar kmetje že občutijo. V takšnih razmerah pa je tudi več uspeha in ne zmanjka dobre volje. Honova žrebca sta v dobrih in zanesljivih rokah, kar vedo vsi bližnji in daljnji kmetje, ki vozijo kobile k žrebcem. Prihajajo celo z daljnjega Ljubelja, iz Loma, iz vasi pod gorami tja do Zgornjesavske doline. D. Sedej DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 17. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA od 7. do 18. ure — pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, PC Planina I, PC Planina — center, Kranj, PC Britof, PC Labore, PC Preddvor, PC Kokrica, od 7. do 13. ure — Diskont Kranj, od 8. do 12. ure — Diskont Naklo, od 7. do 17. ure — PC Šenčur, od 7. do 19. ure — Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure — Klemen-ček Duplje. ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, Mesnica Groharjevo naselje JESENICE Živila Kranj, trgovina Center, Jese* nice, Delikatesa, posl. 5, Jesenice TRŽIČ Mercator Bistrica, Živila, Jelka, Tržič, Mercator, Cesta JLA 6 V nedeljo, 18. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne: Od 8. do 11. ure — Gorenj ka Cerklje, od 7. do 11. ure — Delikatesa Kranj in Naklo v Naklem Čipkarice spet v Železnikih V soboto, 17.,in v nedeljo, ^..avgusta, bo v Železnikih 23. tradicionalni čipkarski dan. Turistično društvo Železniki, ki je organizator celotne prireditve, bo v soboto pripravilo otvoritev čipkarske razstave v prostorih galerije muzeja. Nastopil bo tudi pevski zbor iz Železnikov. Zvečer bo na prireditvenem prostoru pred plavžem igral ansambel Obvezna smer. V nedeljo popoldne bo pro-menadni koncert pihalne godbe Al- Kamen spotike ples, nastopili pa bosta tudi folklorrn skupini z Visokega pri Kranju in 1 Selc. Seveda pa ne bodo pozabili n tekmovanje čipkaric, na katerem s bodo pomerile spretne čipkarice, * se za tekmovanje lahko prijavijo tu* di pol ure pred pričetkom. Po razrešitvi rezultatov in podelitvi nagr^ bo za veselo razpoloženje poskrbe ansambel Oglarji. D. Gortnar Odpadki v Pod brv z ju h — Ob cesti pred naseljem Podbrezje je pravo smetišče, ki očitno nikogar ne zanima, pa vendar hudo kazi okolje-Prav nič prijeten ni pogled na plodno koruzno polje, če očesu zraven tega ne more uiti leglo odpadkov. — Foto: F. Perdan Tone Andrejčič — Čika Tonči TRANSVERZALE 12. Transverzala kurirjev in vezi-stov NOV Slovenije — Vezna planinska pot, zaradi izredne dolžine je razdeljena na štiri odseke, skupaj je 88 kontrolnih točk. Obhod je 30 dni. Pot je markirana s Knafelčevo markacijo, kjer pa je ni, je označena s TV. Po-hodnik dobi za en prehojeni odsek bronasto značko, za dva srebrno, za tri pa zlato značko. Malo značko dobi za vse tri, za štiri odseke pa mu pripada velika značka, ki jo podeljuje Odbor za transverzalo na svečanosti ob dnevu republike. Malo značko pa se prejme pri Podjetju za PTT, na katerega območju stanuje. Vodnike in dnevnike dobite pri vseh večjih poštah in Planinskih društvih, PZS in knjigarnah. 13. Jezerska planinska pot — Točkovna planinska pot z 18 kontrolnimi točkami. Obhod 7 do 8 dni. Označeno s Knafelčevo markacijo. Upravitelj je PD Jezersko, 64206 Zg. Jezersko. Po-hodnik prejme diplomo. V dnevniku so opisani posamezni dostopi na kontrolne točke, od tega nekatere v mejnem pasu, zato je potrebno dovoljenje UNZ. Za prehod meje na Savinjskem sedlu in Jezerskem sedlu zadostuje potni list ali maloobmejna prepustnica. 14. Savijska pot — Krožna planinska pot s 26 kontrolnimi točkami, obhod traja 7 dni. Označena s Knafelčevo markacijo in dodano ^rko S. Upravitelj je MDO za Sav.ujsko pot pri PD Zabukovica, 63302 Griže. Vodnik, dnevnik, značka. 15. Loška planinska pot — Krožna planinska pot z 32 kontrolnimi točkami, za obhod se potrebuje 10 do 12 dni. Knafelčeve markacije z dodano črko L. Upravitelj je PD Škofja I ,ok,i, 64220 Škofja Loka. Dnevnik, značka. 16. Po poti kmečkih upornikov — Točkovna pešpot z 12 kontrolnimi točkami, pot traja 5 do 6 dni KnafelČe ve markacije so samo ob poti na Ce-sargrad, drugod niso potrebne, ker so kontrolne točke razni kraji, do katerih se pride tudi z javnimi prevoznimi sredstvi. Šest kontrolnih točk je na Hrvatskem. Dnevnik (s seznamom, kje so žigi) in značka. Upravi telj je PD Bohor, Senovo, 68280 Brestanica in Občinska zveza prijateljev mladine Posavja, Krško, Cesta krških žrtev 63. 17. Badjurova krožna pot — Krožna planinska pot z 18 obveznimi kontrolnimi točkami, 3 so neobvezne. Obhod traja 4 dni. Knafelčeve markacije. Upravitelj je PD Litija, 61270 Litija, Valvazorjev trg 12. Vodnik, dnevnik, značka. 18. Šaleška planinska pot - Kro zna planinska pot z 21 kontrolnimi točkami, obhod traja 5 dni, Knafelčeve markacije z dodano črko Š. Upravitelj je PD Velenje, 63320 Titovo Velenje. Vodnik, dnevnik, značka (ki jo PD podeljuje na svečanosti ali naslovniku pošlje po pošti.) 19. Trimčkova pluninsku pot — Vezna trimpot s 6 kontrolnimi točkami, Knafelčeva markacija z dodano črko S. Pot vodi po Savinjski poti od kontrolne točke 1 do 6. Uporublj% se Vodnik po Savinjski poti. Upravitelj je OTKS Žalec, 63310 Žalec, Aškerce va 15. 20 Ciglar jeva pot od Druve do Jadrana — I 6 YU — Ta vezna planinska pot i 26 oziroma 31 obveznimi kontrolnimi točkami je del Evropske pešpoti E6 od Baltika do Jadrana. Obhod je 12 do 14 dni. Markacija je rdeč krog z rumeno sredino. V Sloveniji vodi pot od Radeljskega prelaza. Pot je treba prehoditi peš, če prekinemo, je treba pot nadaljevati v kraju prekinitve, kar se potrdi z žigom v posebni razpredelnici potne knjižice. Število kontrolnih točk in čas hoje sta odvisna od možnih variant poti. Neobvezni kontrolni točki su» Radelj (ne Radlje) in Rijeka. V SR Hrvatski sta dve obvezni in ena neobvezna točka. Pot je občasno označena še z E6 v rdeči ali rumeni barvi, kontrolne točke pa s tablo. Značko prejme po-hodnik takoj, in sicer v Kastavu ali v Radljah. Upravitelj je Poslovodno združenje gozdnogospodarskih organizacij (Odbor pešpoti E6), 61000 Ljubljana, Miklošičeva 38/III. 21. Planinska trim pot po občini Sevnica — Vezna in krožna planin ska pot s 37 kontrolnimi točkami, obhod traja 5 dni, označena je s Knafel čevimi markacijami. Krožna pot je na relaciji Sevnica —Šentjanž na Dolenjskem—Tržišče—Sevnica, vezna pot pa je Sevnica —Planina rud Sevnico—Lisca—Loka. , . . X (m nuduljujv) Zbiljsko jezero Kmalu žabe namesto rib Zbilje — Na Zbiljah nas velika tabla napoti k jezeru. Obeta nam jedačo in pijačo, vožnjo s čolnom po jezeru, razvedrilo ob glasbi in prenočišče. Ko pa pridemo k jezeru, nas čaka grenko presenečenje. Pogled se ustavi na zanemarjenih klopcah, ki so bile nekdaj zelene. Vrata čolnarne so zaklenjena, razen ob sobotuh in nedeljah. Pa še takrat morate imeti srečo, da si lahko za 200 din na uro in kavcijo sposodite čoln. Ob vsakem času pa gostom, zlasti ribičem, že sedem Id oddaja čolne domačin Viktor Re/.elj. Tudi samo jezero, ki je nekdaj privabljalo mnogo ljudi, je danes zanemarjeno. V njem najdemo veliko vodnega mahu, skladovnice konzerv, cigaretne škatlice in še marsikaj. Za umazanijo v jezeru nekateri krivijo gradnjo hidrocentrale, drugi samo skomignejo z rameni. Vsi pa so si edini, da bi o krivcu ne smeli razmišljati preveč dolgo. Zbrati je treba sredstva in moči ter jezero očistiti, urediti okolico. Svetla točka ob Zbiliskem jezeru pa je Gostilna Jezero. Ze dobro leto in pol se trudita gostom ustreči Marjeta in Franc Prudič. Pa kaj, ko gostov jezero ne privlači več. Le ob lepem vremenu jih je nekaj več. Tu je še avtocesta, manjkajo pa tudi table, ki bi opozarjale na gostil-' no Jezero. Zavedati se moramo, da umazano jezero in zanemarjena okolica še nikoli nista privabila gostov. Kdo je kriv za to? Mogoče Turistično društvo Zbilje? Krivcu, kdorkoli že je, priporočamo, da se /budi iz globokega zimskega spanca in da jezeru in okolici povrne nekdanji sloves Medel poskus čiščenja jezera je odstranjevanje s palico. Primer vreden posnemanja, pa kaj, ko je jezero preveliko. Franc IVemelc je Član ribiške dru.-inc / ■ Kranja tri stalen obiskovalce Zbiljskvga j,■■em. »Jezero še nikoli ni bilo tako umazano. ('e se ne bo nič spremenilo, bomo namesto rib kmalu lovih .-abe.« T. Bilb.ja Obiskovalcem, zeljnim vožnje po jezeru, tvoje čolne že sedem let daja domačin Viktor Hezelj. Foto: F. Perdan