W1TJIBI1) AHS (He. mrs AUTggimP BY » APT Of OCTOBM t. lill OK MM TO PO« omoi OF W»W TOIK. ». T. Ofte Pm\ A. B. Bnrfrtofi, F. Vajveftjl slovenski datndk t Zdrnienih državah. Velja aa vse leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki- largest Slovenian Dally In the Unit »d States. Issued every day except Snndays and legal Holidays. IV 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered aa Second Clafi Matter, September 21, 1903, at tt trn Port Offioa at New York. N. Y., under the Art of Oongreas of March 3, 187». . TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 248. — ŠTEV. 248. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 22, 1921. — SOBOTA 22. OKTOBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. PRETEČA ŽELEZNIČARSKA STAVKA CENTRAL RAILROAD OF NEW JERSEY POROČA, DA SE JE PRIGLASILO VEČ LJUDI ZA DELO KOT BI JIH MOGLA SPREJETI ŽELEZNICA. — KOLIK O BI JIH ODŠLO NA DELO? Washington. 1). r. 21. oktobra.'bo ostalo na delu v slučaju, da bi V zadavi preteče stavke želez- stavka v resnici izbruhnila. ničarjev. ki naj i• i se pričela dne '•'Ah oktobra ris' temelju {»oživa na stavko od sf ran i petih glavnih bratovščin železničarjev, je bilo ;' /namavati naslednje nove razvoje : Posvetovanja meri /elezniškiin delavskim svetom ter predsedniki Kot se glasi. se j){> vršilo med delavei Pennsylvania železnice, ki so zaposleni v delavnicah, novo glasovanje glede stavke. Objavilo se je, da je vsak trenutek pričakovati od strani Meddržavne trgovske komisije odlo- itve gle i 1 f mogoče doseči nikakih odločilnih uspehov, n.l-kar so se načelniki železničarskih bratovščin zopet vrnili v Cleveland. Knajst unij. ki imajo skoro tri četrtine železniških uslužbencev dežele ki >o sicer razpoloženi za stavko, katera pa še ni bila odre- nr< sT;ivko felezniČ jena /n teli en« j>t unij. je čakal skrčila tozadevne caio nadaljnih razvojev v zvezi s kon-fereneo med ■"lani železniškega delavskega sveta tei načelniki petih bratovščin. Predsednik meddržavne ti^ov-ske komisije Mef'honl ter poslujoči generalni pravdni k Goff sta se posvetoval) s predsednikom Hard ingotu glede |>oInžaja. /♦•le/nice na iztoku dežele so daje v liste o^bise. v katerih iaeejo 'zurjene železničarje, da i/jxdni-jo mesta ».tavkarjev. ki bi postala prosta. . »• bi se stavita v resnici prieela Centra' Railroad of New »'erne v je dobila nato toliko prijav iri prošenj, d« j«' objavila, da /m enkrat popolnoma preskrbijena in da ne more upoštevati nadaljnih prošenj z.i sprejem v službo. Zelezniee so nadalje objavile, da bodo priči (e s »vpraševanjem med svojilli uslužbenci, da Ug^to-vp, koliko dosedanjih t/službencev ska komisija pristojbine. Cleveland, «>. 21. oktobra. — P«» svojem povratku iz <"hieaga. kjer so se včeraj načeiniki petih \elikih bratovščin železničarjev posvetovali s člani železniškega delavskega sveta, je izjavil predsednik Lee. da je položaj z ozirom ar.jev popolno-1 u:n neizpremenjen. r- ^. "•' ----. ' • 'tt jf^i wi ■ i" i Slika nam kaže javno vežban je 104 mladeničev, ki bodo postali te dni redni newycrški policme-ni. Oni, ki hoče postati newyorški polieman, mora iti skozi trdo šoPo vežbanja in učenja. Umevno je, da mora biti telesno in duševna popolnoma zdrav. ALEKSANDER JE BIL BAJE RANJEN Pri zadnjem atentatu ga je zadel drobcc bombo. Tozadevna poročila krožijo po Zu^rebu. JAPONCI NE BODO GOVORILI 0 PRISELJEVANJU Dunaj. Avstrija. 21. oktobra. Potniki, ki prihajajo sem iz Zagreba. pravico, d*» vladna poročila o bolezni kralja Aleksandra .f* I n'so resnična. On ne boleha na »-nefjn slepega '-revesa. pač pa se in rana v želodcu noče zazdravi-1«. To rano j- dobil pri atentatu, h i je bil vprizorjen nanj. v Bel-gradtt. Raje mu je obtičala v že-I''deii krogla .ili pa drohec bom-| be. Takoj po atentatu je rekel, naj a odpeljejo v Par«/, češ. da ima I večje zaiip inje do tamošnjih zdravnikov. BOMBNE ZAROTE PROTI AMERIKANCEM Atentati na Amerikance stoje v sveži z nekim procesom v Massachusetts. Tokio, Japonsko. 21. oktobra. Japonska delegat ija za konfe-tenco glede razorož^nja. ki se bo ^ rvila v Wa-ihin-torm. je dobila naredilo, naj ne spravlja na kon-ter#n*i na površje vprsšanja priseljevanja. Tukaj se je dvignilo vprašanje iaforoževanja na k pa se "lasi. da se ska na Francijo, di lazpravo o tem pndmetu. Glede tega vprašanja se glaai. da niti PETROLEJSKA KOMPANIJA. ZMAGALA. Mexico City. Mehika. 21. oktob-i. Mehiško vrho* no sodišče je lobrito posi.»panje Airuila Oil ompanv. ki ni hotel i plačati treh pnem. vendar j milijonov davkov državi Vera naša Japon- <'ruz in sicer raditega. ker je i-br. preprečila niela d*ti.»na družb i kontrakt z državo Vera < ruz. na podlagi ka-tepega je plačevanje davkov od generalni maj »r Tanaka ni avto-!s?rani te družbe /a državo Vera li/iran nastopiti definitivno v j t rnr omejena na letnih 35.000 pc-inenii militari-tov. zov. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah ac> potoni nate baMk^ Izvršujejo p« Bilki ceni, z&n-sljiro in hitro. VteraJ m> bile naše rene sledeče: Jugoslavija: fUxpeiHia na zafeje poAce In lipta^uje "Kr. poštni črkovni urad" In "Jadranaka banka" v IjaMjani. 300 kron......$ 135 1,000 kron......$ 4.30 400 kron......- 1.80 5,000 kron......$21.00 500 kron......$ 2.20 10,000 kron......$41.00 Italija in xasedeno ozemlje: In izplačuje "Jadranska banka" t Razpošilja Train. 50 lir 100 lir 300 lir Donaju. 1,000 6,000 ? i 500 lir 1000 lir $ 2.50 $ 4.60 £12.90 Nemška Avstrija: in izplačuje $21.50 $42.50 'A3rialit»ebe Bank" kron f 1.30 10,000 nem-avstr. kron $11.00 kron $ 6.00 50,000 nem.-avstr. kron $50.00 dinarju sedaj ni alaina. Iz teta razloca nam ni n>piti bi M« m večkrat neprKako-natanine cene vnaprej. ▼ rake. ki njenih podrui-' podaje, Id boda velike ko-nafie banke. po Nm Tork PRANK BAESER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New Tork Pariz, Francija 2». oktobra. — V Iifši i.ukrtjšnje«ja ameriškega poslanik« Ilerrieka je eksplodirala bomba. Sl.ižabnik. ki je odprl paket, vsebujoč boinbo, je bil rosno poskndovaa. Poslanik Ilerrick je dospel par miunt po eksploziji na svoj m Kopalnica, v ka-i<'i i je služabnik odprl paket, je l>ila vsled sile eksplozije nopol-r "tna porušena. Tudi v drusrih delili hiše je napravila eksplozija \eliko škode. Paket je bil napravljen /. veliko pozornostjo, kot da vsebuje osebno darilo za poslanika. Tudi je Itil naslovljen na njepra samega ter oddan tekom dofxddne v poslaništvu. a odtatn so pa poslali v stanovanje poslanika na Avenue Messina. Služabnik, kateremu sc je zdel paket sntnljiv. ga je od- NEMŠKI GOVOREC AMERIŠKI POSLANIK Ameriškim poslanikom v Nemčiji bo najbrž imenovan kongresnik Houghton. Washington, D. 21. okt. — V vladnih krogih smatrajo za go-tovo stvar, da bo šel v Nemčijo kot poslanik kongresnik Alanson I"». Iloujrfiton, iz države Xew 'i ork. Ob istr-m času se glasi, da bo imenovan Ellis Lorimr Dresel, i*i je posloval v Berlinu kot ame- FOCH 61 RAD VIDEL AMERIKO Rad bi jo videl v miroljubnem delovanju, potem ko je občudoval niene napore v vojni. Pariz, Francija. 21. oktobra. — Xa predvečer svojega odpotovali ja v Združene države je podal maršal Fo-h poročevalcu čikaške "Tribune" naslednje ugotovilo: — Vesel sem. da morem oditi v Združene države, da vidim Ameriko v njenem miroljubnem delovanju, potem ko sem občudoval riški komisar trr podpisal mirov- .rapore tega velikega prekoatlanti-no pogodbo z Nemčijo v imenu škega naroda, ki je v veliki meri Združenih držav, ameriškim po- pripomogel k zmagi zaveznikov, slanikom v Avstriji. F Amerika nam je v velikanski A , , . rT , meri pomagala z možmi, materi1- Kot s« gla« podpira Honghto- >lom in denaripm X7dnkovita na republikanska strankina orga-l.SOYdeiPŽba Zdruežnih držav je senzacija v XoW Torku. |veda krila sorazmerno kratko do-Tlngliton j»» razventega dobro-bo v boju, katerega so morali vo-usposobljen za to mesto, ker «ro-'jevati prosti narodi proti eesar-vori gladko nemški in francoski.'sl vom- ki so teptala z nogami Zaključil je svoje študije v IIa-jYSako Pravico. Kljub temu pa je vard kurzu v Berlinu. Goettin- ameriški narod upravičeno lahko gen in v Parizu. V-navadnem živ-!I>onos*»- da ^ v odločilnem tre- nutku vojne v veliki men pnpo- Ijenju je predsednik Corning ste- . . . ... , , . -- i klaren, ki ima j pri. nakar te prišlo d.» eksplozije.; . . , . _ " ! delavcev. TNijegove sposobnosti se nesel v kopalnico, kjer ga je od- i", "" .*". r....... "V'" mogel k zmagi zaveznikov s tem. . ... , . .. ; klaren, ki imajo zaposlenih -MXJ0 rja se je brez obtavljanja vrgel V zadnjem času je dobU posla-j , - " " '----oT" konflikt ter vprizoril napor, ki nik viv delilnih oise.n in v i ^ P™«™. Star je_ 53 let Je asholutno brez vsake primere. Mlada amerikanska armada, vei- pretilnih pisem in seer v ] , , . . , _ ! ter doma iz ( ambrvjge. 3lass. zvezi s slučajem dveh Italjanov. j ... .... „ . • ... , , , . . i Washington, D. C., 21. okt. — nam je pnsla na pomoč iz tako Snem in \ anzet 11, kt sta bila te-I & » , * ,, . . , . . . Ofieijelno se je danes tukaj obja- .velike razdalje, je tudi lahko po- kom preteklega poletja stK>znana .. i ' . * t . \ ilo. da se bo takoj po izmenjavi .vsem upravičeno ponosna, kajti krivim umora v Massachusetts in t ............-- Vi trenutka naprej, ko je zadala svoj prvi udarce, je pokazala vojaške kakovosti najvišjega zna- \sa znamenja kažejo, da je pro-'i-ameriško razpoloženje italjan-skili anarhistov dejai •_a poskušenega bombnega atentata. V pretilnih pismih, ki so dospe : 1 . v ameriško ponlaristvo. se je j glasilo, da bodo jx>slaniki že "dobili" ler poslali poslaništvo v j zi-ak. Pari2, Franeija. 20. oktobra. — Vsi pariški detektivi so dobili naročilo. naj poiščejo sled zarotnikov, ki so ogrožali življenje ame i riškega i>oslanika. V poslaništvu | se sedaj ne sprejema več zaprtih ! paketov. Sacco in Vanzetti sta bila spoznana krivim, da sta dne 5. aprila preteklega leta oropala denar Slater Jc Merrill Shoe Co. v South Baintree v Mass. Pri tem roparskem napadu sta bila ubita plačilni mojster 1'ompanije Parmen-Ter in njegov spremljevalec Be-lardelli. Pet oseb je bilo 'areti-lanih v zvezi s tem roparskim umorom, a le Sacco in Vanzetti sla bila stavljena pred poroto ter spozna krivim umora po prvem ledu. Sodnik Webster, ki je vodil obravnavo. je dovolil zagovornikom rok do 1. novembra tekočega leta. da pripravijo prizivno postopanje. V svojem nagovoru na porotnike je rekel sodnik: — Pri izvajan ju naših postav ni cikake razlike med strankami ter ratifikacij mirovn • pogodbe z Nemčijo od pok lica to polovico , • , . 'ameriške oknpacijskc sile v Xem- - . , , - , . . ki varaš te- ..... . <'<.ia ter olwudovanja vredno pri- .ji, k. znaša približno 13,500 mppo mladoRtnoga navduSeiija. po mož. Nemška vlada mora plače- in Junaštva.* Nati za vzdržanje te okupacijske # _ Francija ni pozabila in tudi le. katero se namerava skrčiti ne more nikdar pozabiti sijaj- AMERIKE NI VEČ MED ZAVEZNIKI ZAVEZNIKI SO IZPUSTILI AMEfcIKO KOT "Ž NJIMI ZVEZA NO SILO" V VSEH SPOROČILIH, TIKAJOČIH SE VERS AIL LSKE MIROVNE POGODBE. — KONEC OFICIJELNIH ZVEZ Pariz, Francija. 21. oktobra. — Od včeraj naprej bo formula, ki je postala tako splošno znana. — namreč "zavezniki in ž njimi združene sile" izginila iz ofieijel-nih komunikejev, tika jo tih sc izvedbe versailiske mirovne pogodbe. Ker je washingtonska pogodba z Berlinom sedaj odobrena ali ratificirana, je ena izmed "pridruženih sil*' izginila iz velike kombinacije, ki je zmagala v vojni ter uveljavila mirovno pogodbo. Prva primera te izpremembe sc je završila včeraj zvečer, ko je izdala reparacijska komisija ko- mentov stisnila roki munikej. v katerem se prav poseb- i zopetnega zbližan ja kot je bila podpisana v Berlinu, sprejeta in da jo je na predpisani način odobril senat. Ko bo tozadevni dokument prišel v Berlin ga bo ameriški komisar Drcssel izročil nemškemu zunanjemu ministru. baronu Rosenu. V zameno p«? bo dobil nemški dokument i^t«' vsebine. Mr. Drcssel in baron Rosen bosta nato podpisala kratek protokol, v katerem bo ugotovljeno, da jo bila zamena odobril-nih dokumentov zavrsena*. Uradniki v držnvnfin flcpart-lnentu so izjavili, da si bosla oba zastopnika po zamenjavi doku- znamen.)" in novega PROFESOR LORENZ PRIDE V AMERIKO. no omenja interese zavezniških prijateljstva med obema narodo-vlad. ne pa onih prejšnje, ž njimi tna. združene sile. Interesi te sile so I Kakorhitro bo dospelo v Wash- sedaj zavarovani potom njene mi- ineton kabelsko poročilo, da j- rovne pogodbe, sklen jene z Berli-j bil dokument s protokolom vred nom. j podpisan, bo predsednik izdal Ta komunikej se tiče stališča re |svojo mirovno proklamacijo. So- paraeijske komisije napram Lou- j glasno z uradniki državnega de- cheur - Rathenau dogovoru, na j jiartmenta. ni nobenega vzroka. t< melju katerega naj bi Nemčija zakaj bi se m> mogla f.i zamenja- dobavila Franciji v teku treh let va za vršit i tekom naslednjih šti- stavbinskega materijala v vred- nnajstih dni. nosti sedmih tisočev milijonov ----- zlatih mark. Po pardnevnem raz- mišljevanju je komisija sklenila. "da popolnoma odobrava splošne principe, na katerih se je zgradi- ____ !o dogovor". Ob istem času pa T , 4 , , ... ... , . . . i London. Anglija. L'f). oktobra.. pouflarja komisija, da involvira' , i . ,. , Profesor A. Lorenz, po celem sve- dogovor gotova o«ldaItenia od, versaillske mirovne pogodbe in tn rnfUli ",n Proslavljeni kirurg, da je vsled tega izven pravosodja P'^ebnost zdravljenje komisije. Komisija pa je kljub te- pohabljenih otrok, bo prišel kon-mu izročila vprašanj« različnim j eem tega meseca v .Združene dr vladam, zastopanim pri komisiji zave. lia svojem obisku. Tekom s.priporočilom, da ugodno odlo- svojega prveira obiska v Ameriki čijo v tem dogovoru. , je dobival profesor Lorcnz visoke V zadnji klavzuli tega ofieijel- honorarje, a sedaj prihaja, da s-ne«ra dokumenta je fraza, ki zna- 7ahvali Ameriki ' za vse. kar je ci konec oficijelnih zvez med sjori|a dnnajsko ,:trokp> jZdruženimi državami in zavezniki. Že enkrat prej se je izustilo to frazo, a takrat se je zjrodilo to na prošnjo ameriške vlade. Washington, I>. r\ 21. oktobra. na polovico sedanjega obsega. KONCESIJA ZA FRANCIJO. Pariz, Franeija. 21. oktobra. — Velikanske koneesi }:* za Franeijo 1 odo najbrž važne določbe mirov- nega napora, katerega je vprizo-rili celi ameriški narod in tudi ne more pozabiti, da je Amerika žrtvovala 75.000 svojih otrok, ki >o padli v boju. boreč se stray ob strani z našimi vojaki, da zago-tove zmago prostosti in pravice. Ko ga je poročevalec vprašal za njegovo mnenje glede razo- — Mirovna pogodba med Združenimi državami in Nemčijo bo formalno proglašena najkasneje tekom dveh tednov, kot se je izvedelo danes v državnem depnrt-mentu. Tozadevno proklamacijo bo izdal predsednik Harding. Pogodba, ki jo je formalno odobril senat Združenih držav, je dospela danes v državni department. Naslednji korak v eeli zadevi ho izmenjava odobrenj z Berlinom. Dokument, tikajoč s« te izmenjave, je bil pripravljen že danes, da ga predsednik Harding I podpiše. Najbrž bo že jutri poclan z diplomatično pošto v Nemčijo. 'Dokument, tikajoč se izmenjave, obstoja le iz dveh členov, ki izvajata, da jc mirovna pogodba. ne pogodbe med Francijo in tur- i > , . ^ . _ , ško nacionalistično vlado v An- rOZenj^' ^ Tke! l t — KazorozenjeT Katero deželo naj se razorožil? In splah. kaj je vprašanje razoroženja ? Gotovo je gori., V diplomatičnih kro»ih se stna-tia to mirovno pogodbo kot direkten udarec v fice Anglije s tem, da je skušala uveljaviti milna bližnjem iztoku in da je pozvala Grke v London. neskončno zaželjivo. da se doseže neke vrste dogovor glede tega vprašanja. Vsakdo ne zavzema za formulo samo. a razoroženje je princip praktičnega udejstvova-nja. katerega je treba jazno definirati ali ugotoviti. er BOJAKL NABOCAJT3 8B ITA "OLAJ NARODA" NAJ. r VBCJI SLOVENSKI DNKV- I ŠPANSKA NOČE a inntttenr REKRUTOV tudi ne sme biti nobene. Prosim vas torej, da se ne pustite uplivati \*led dejstva, da sta obtožena Ita- Barcelona, Španska. 21. oktobra. — Včeraj je dospelo semkaj 46 Amerikancev. ki so zaman skuša- INDIJANSKA PIJAČ?A REŠENA i vil je, da bo ]K»svetil vse svoje moči ubogim otrokom, ki potrebujejo nje;rov» pomoei. Prebiva! stvo Dunaja ne more odplaeati vseh dobrot, ki jih je dobivalo iz Amerike, a ]>• v svo;-ni srcu hvaležno ter tudi skuša d;:ti svoji hvaležnosti. < hi sam ponuja svojo zdravniško službo, da dokaže, kako globok ut's je napravila nanj ameriška jtonmr. V nadaljnem je rekel profesor Lorenz. da noee 'ldreti v krosr ameriških kirurgov. da pa bi bil .srečen. • e l»i mo;_'el ameriške kirurge prepri'-a , j ti o priprorito*-.t» svojiii metod. m< d katerimi jih je več. !;i so p >po! noma neznan" in ki pripuš ;i i > zdarvljenje v slučauh. kater« je smatralo dosednj neozdravljivim .Na ta način pokaže lahko svojo hvaležnot za pomoe katere je bil on sam delež"i v teku zadnjih lel. ljana. Obtožena sta upravičena !i vstopiti v špansko Tujo legijo, do istih pravic in obzirov kot ee !da bore v Afaroka Proti Mam-bi prišli njih predniki semkaj e I kancem. Pos!ani. hodo naz«J ▼ ladjo "Mavflower". |New York. Oricijelno se je zanika- lo ugotovila, da so španski legio-narji slabo plačani iti da se grdo Sacco in Vanzetti sta radikalca ter imata, v Ameriki veliko prijateljev, ki so že zbrali $60.060 za njih obrambo. postopa ž njimi. (To je zelo verjetno. o čemur nam priča francoska Legija tujcev). Washington, D. C. 21. oktobra. — Pevote (pejot>. keteresa ime ! iiujejo nekateri indijansko žganje j ier eden izmed zadnjih preživelih ? iz družine John Barleyeorna, je bil včeraj rešen, vsaj začasno, za ameriškega Indijanca. Prošnja, katero je naslovil senator Owen, demokrat iz Oklahc-me. v čigar žilah teče indijanska kri. je napotila senat, da je izbrisal iz hišne predloge določbo, ki avtorizira urad za indijanske zadeve, da zatre uporabo pejota. o-pojne pijače, napravljene iz kak-tusovega fižola. Senator O'.ven je povedal senatu, da se rabi to pijačo pri indijanskih verskih obredih. Senator Cnr-tis iz Kansasa. nadaljni član senata, ki je tudi indijanskega izvora, je posegel vmes ter rekel, da se uporablja to pijačo pogosto tudi izven verskih ceremonij, a senat je podprl prošnjo senatorja Owena iz Gklahome, kj je na ta način rešil Indijancem edino opojno pijačo, ki jo še imajo, kajti prodaja žgaja za Indijanee je bila Se pred uveljavljenjem prohi-bicije prepovedana. PROSIL JE GOVERNERJA. DA GA PUSTI UMRETI Indianapolis. Indiana. 21. oktobra. — -faz zaslužim smrt. je izjavil Rav P.T-se. IT b't stari mladenič iz Terr^ Haute. Tnd., kat--r< ira se je obdolžilo umora njegove ljuhiee. I.ujize Villontrhbv. stare 17 iet. v nekem pismu na -vernerja. v katerem je slednjega prosil, naj ga pošlje na električni stol. V ječi ji* bil izza 13. septembra, ko so našli na postelji \ njegovem domu truplo njegove ljubice. 7. dvema kroglama v glavi. Pisal je: — Jaz nočem živet' še nadalje ter v«s prosim, da me pošljete na električni stol. ŠTIRJE DIJAKI UBITI. Chicago. III. 21. oktobra. — Štirje dijaki z vseučilišča Illinois so bili ubiti, ko je neki vlak v bližini tega mesta zadel v njili avtomobil. Namenjeni so bili v Princeton, N. T., da se vdeleže tamošnjih iger. vTLAS NAHODA, 22. OKT. 1921 "GLAS NARODA" •LOVENIAU DAILY _____w»m< and Publish«« by ftLOTKNIC PUBL1SH1NO COMPANY fl HrpartUool "*ANK tAKIER. Pr—LOUIS SENEOIK, ►Mac« ot But at Cortl*ndt IMM Of Str«*«. th* Corporation and SCTough ot Manhattan. •f Abo«« Offtctart: N•"» York City. N. Y. "Qlaa Naroda** mki dan Inrxamil nodatj In pvasnllwv. Za t Jo loto volja i lat km Amarlko Za Now York ia colo lota I« Canada tUM xa pol lita Za pol lata - SKomnitvo za c«lo lat« Za tet rt lota " '< ti m mm pa« lata •rjo mo 97J00 • LAt NAKUPA (Vole * bodo simpatije javnosti na njegovi strani ali ne. Kapitalistično časopisje, je vedno proti štrajku. Strajk je le tedaj uspešen, če je organizacija dosti močna in edina, če so delavci pripravljeni vstrajati do konca in če je vodstvo dobro. Zdi se. da vsega tega železničarjem manjka. Marconi skuša stopiti v zvezo z Marsom. Marconi križari s tvojo ladjo po Sredozemskem morju ter čaka na brezžična brzojavna sporočila s planeta Marsa, na katerem baje žive razumna, človeku podobnr bitja, ki so dosegla večjo stopnjo razvoj.*., kot pa človek. i S. k! a j. ko jo prišel odlični znanstvenik Sir Oliver Lodge na dan 7 izjavo, tla zvez« n>ed zemljo in Marsom mogoča, je bilo opa-♦ oživljen je zanimanja za poskuse, s katerimi se peča zna- • H križari v svoji jahti "Elettra" po Sredo- •tiUi>at.iU *iloskusi prebivalcev Marsa, da stopijo v stik s prebivali-i zemlje. Z oeirom na te poskuse ne izjavi Marconi ničesar, kadar se oglasi v tem ali onem pristanišču in tudi njegovi številni gostje, Iti stopijo na kopno, ne vedo povedati drugega kot da sedi osamljen v svoj kabini, obdan od brezžičnih brzojavnih strojev, ne le po cele ure, temveč po cele dneve in celo noči ter pozablja na spanje, jedi in počitek. ' Tokom takih dob žtudiranja ga nihče ne moti razen, če ga Marconi sam pokliče. Nikdar no pove ničesar po končanem delu. Nikdo zadovoljen s svojimi znanstveni ne ve, ali je napredoval v svojih poskusih, kajti govoril bo šele tedaj, ko bo kaj dejanskega dosegel. Jahta "Elettra" je nalašč zgrajena za eksperimente kot so oni, s katerimi se Marconi sedaj peča. Najboljša stran njene opreme je, da se lahko Marconi žnjo odpelje kamorkoli hoče in da ga ne more nihče motiti pri njegovem delu. Vec kot enkrat je namreč izjavil, da je samota absolutno potrebna za osredotočenje misli in da je brez osredotočenja misli vsak resničen uspeh nemogcč, posebno pa v tej najnovejši med vsemi znanostmi, kateri je posvetil celo svoje življenje. Marconi se najrajši mudi,na tej jahti, čeprav ima na kopnem več kot pol ducata popolno opremljenih laboratorije? in postaj. Prostor na jahti je seveda -»mejen, a kljub temu deJa rajši na jahti kot pa na kopnem v prostornih laboratorijih. Kakšen uspeh bo imelo sedanje križarjenje po Sredozemskem morju, ne more nihče vedeti, vendar pa jamči sloves največjega elektrika na svetu, da bo dosegel nekaj pozitivnega, in Marconi sam izjavlja, da so ta pričakovanja povsem upravičena. Marconi bo vprizoril tekom naslednje zime nadaljno križarjenje po Sredozemskem morju ter povabil na potovanje največje strokovnjake sveta z ozirom n:i elektriko. Pravijo, da je Marconi že naprosil Edisona, naj pride v Evropo ter postane član družbe znanstvenikov, ki bo križa rila tekom zime po Sredozemskem morju. Gotovo bodo povabljeni na to križarjenje še drugi francoski in angleški znanstveniki. Ni vrjetno, da bo povabil senator Marconi tudi nemške in avstrijske strokovnjake kajti videl je preveč grozot vojne v Italiji in Franciji. Namerava pa zbrati krog sebe za dobo naslednjih petih ali šestih mesecev največje tozadevne strokovnj -iKe po vseh zavezniških deželah. Ali hoče mogoča pojasniti t*m strokovnjakom neko novo razkritje, sredi prostranega morja, v popolni osamljenosti/ Treba je priznati, da ^o to zaenkrat le govoričenja, ki pa niso brez vsake stvarne podlage. Jahta "Elettra" je vajena odlične družbe. Kadarkoli pride ta ladja v kako sredozemsko pristanišče prihajajo na krov učenjaki, kjer jih Marconi povabi, da se vdeleže malega križarjenja. Ti povabljeni gos»i. katere sprejme »veseljem žena iznajditelja pogosto sploh ne vidijo Marconija. Če je na sledu kakega važnega razkritja ali če je zaposlen's kakim velikim poskusom v svojem la boratoriju nima niti toliko časa, da bi prišel na krov ter pozdravil svoje goste. Senator Marconi je v tem oziru nad postavami olikane družbe. Odlični možje politike, znan-stva, ki so pogosto na njegovi ladji, ne vidijo nikdar njegove delavnice ali le skozi vrata. Senator Marconi si ni izbral Sredozemskega morja izključno le radi milega podnebja, temveč tudi radi dragih ugodnosti, katere nudi to zaprto morj»». Dobro vreme je brez dvoma velike važnosti-, ker olajša poiskuse, a glavna prednost, katero nudi Sredozemsko morje, je ta, da zadene Marconi na veliko manj brezžičnih brzojavnih valov, na katere bi drugače brez dvoma zadel, na kopnem ali pa v Atlantiškem oceanu, Tireko katerega prihajajo neprestano brezžični brzojavni vali. Za svojo epohalno nalogo, da namreč določi, če hoče Mars ali kaka druga sila, ki je zaenkrat neznana človeškemu duhu, stopiti v zvezo z nami, potrebuje slavni iznajditelj okolice, kjer je najmanj takega vmešavanja od strani brezžičnih brzojavnih valov oddanih s te ali one postaje. Celo Pacifiški ocean bi nudil veliko manj mirnega in čistega ozračja kot ga lahko najde Marconi na Sredozemskem morju. Senator Marconi se ozira na leta in dobo luiru z velikim navdušenjem. Tekom vojne je posvečal dosti svojega časa in Bfrokovnega znanja stvari zaveznikov ter eksperimentiral le s stvarmi, ki bi lahko pripomogle h konečnemu porazu centralnih zaveznikov in njihovi zmagi. Njegovo delo v tem oziru je bilo neprecenljive vrednosti. Med presenetljivimi problemi, katerih se je lotil in tudi rešil, je bilo razpošiljanje brezžičnih brzojavnih sporočil z aeroplanov. Ljudem, ki niso poučeni v znanosti elektrike, se ne bo zdelo to ničesar posebno čudovitega, a vsakemu. ki je sprejel vase le osnov-ne pojme te znanosti, so se morale zdeti tozadevne ovire nepremagljive, kajti, kadarkoli se je hotelo izvršiti kako delo s pomočjo električnega toka, je bilo potreba, da je vsaj en konec toka v stiku s trdno zemljo. Edinole na ta način je mogoče iznebiti se toka in treba se ga je iznebiti tako uspešno kot mora odteči voda z kolesa mlina, če se hoče kolo vrteti. Spraviti električni tok, proizvoden na aero-planu, ki hiti naprej z naglico stotih milj na uro, v stik z zemljo, je bilo očividno težaven problem, a Marconi ga je uspešno rešil v družbi svojega inžinirskega štaba. Značilno je za Marconija, da ni nikdar zahteval zase kredita za to iznajdbo. Rekel je, da je treba uspeh pripisovati delu Številnih, ne pa delu posameznega. On Peter Zgaga V temni dobi izza leta 1914 pa do današnjega dne se je zablisni-lo. Dogodilo se je nekaj tako lepega, da je kot balzam za utrujeno in okorelo srce. Na Dunaju živi , slavni zdravnik dr. I.orenz. ki ima j izvanreden dar za zdravljenj po- j habljenih otr<»k. Kjer drugI s^Zrav-' niki izgube vse svoje upanje, pri-1 de Lorenz in napravi čudež. Pred vojno je bd v Ameriki. Ozdravil je hčer čikaškega milijonarja Armourja, katera ni mogla štirinajst let stopiti na noge. i sil je kraljevski plačan. Tzbruhm-ja je vojna in žnjo vred pomanj- ! kanje. In ko je bilo vojne konee.' je bilo pomanjkanje največje. — i Dunajski otroci so umirali kot j muhe. Umirali so na najstrašnejši J bolezni, ki se ji pravi — prazen j /elodec. Amerika je pomagala. — j Pošiljala je velikanske zaloge ži- i vil v nesrečno mesto ter rešila na j tisoče otrok. j Sedaj zopet priha ja dr. Lorenz v Ameriko. Poslalo ga je dunajsko mesto, naj zdravi zastonj revne ameriške otroke. To naj bo nagrada za tzkazano uslugo. 3fugiiBl0tm«0ka Ustanovljena 1. 1898 Kalni. 3lri>ttirta Inkorcorirar-a 1. 1900 GLAVNI UF.M) v ELY, MINN. Glavni odborniki: Pret ufcravuhki Dr. JCS. V. GRAHEK, S45 E. Ohio BK. N.S., Pittsburgh, Pm. Nadur*** oftar: MAX KEKŽlfNIK, Bo* 8~Z. A.ork sorins* Wjo. MOHOR MLAr_>lC, 2003 So. Lav. n dal* A«ne., CtKign, H«. F A AN K SKRABEC, 482S Washington S'., Denver. 0<*o. Porotni txP>or: LEONARD SLABODNIK., Box 489, My, M»o«-GREttOB J. PORE!'TA. Box 170, Black Diamond Wa«fc. FRANK ZORICH 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., RoekdaW, Joliet, I1L PA ULJ ERMENC, 539 - 3rd Street, La Salto, IU. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan. I1L - Jeduotino n.adiio glasilo: "Gla« Varode". =--- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi Jedarae poSilJa-tvo naj se po5ilji:jo na jrlavnega tajnika. Vse uaj se p-^Silja na predsednika i>or»>tut*sni. odbor', za sprejem noviA Oanc— in bolniška spričevala naj se pošilja n? vriiornegr zdravnika. Jugoslovanska Katoli>ka Je«lnotji to prii»oro!wiehu. Po- je rekel v svojem zadnjem član-sebnost teli tankov obstoja v tem. ku, objavljenem v nekem zdrav-da se lahko gibljejo tia kupnem in niškem mesečniku: *;N'aša telesa po vodi. Poskusi pa so se končali >o tovarne strupov. Telo proizvaja z nesrečo. končali ki bi postala .se mnogo'v 24 urah toliko strupa, da nas j večja. d>wni došla hitra pomoč. Ko lahko usmrti, seveda v slučaju, da je tank preplul '»koli :NH» metrov so odvajalni organi zamašeni ali !na vodi. s«' ie začel polniti z vodo da ne delujejo. Ti telesni strupi |in s** kmalu potopil. :{o častnikov , ki s.> s»» nahajali v tanku, je bil po trudapolneni deln reienih. P * » . . * 'toplieni tank b do dvismili iz v« Moj Bog, kam bi šli dandanes (b Rr> (1,(ŽPne vzmk ,k(kt.Titv ljudje s pijačo, če bi bili še saloni J odprti' SEVERNA MALA ENTENTA. Starec ('lenienceau si je sam prerokoval smrt in }•■ sedaj res precej nevarno zbr.iel. Možak je podoben slaremu. tr-1 .* " jnasteinu slovenske!-* t kmetu, ki >i je zadal /.a živi j'-nsko nalogo uničiti svf»je«»;> soseda. Za svoje otroke se ne brin®. Samo. da je so--ed uničen, potem lahko umre . , Judek je vprašal svojega očeta, kaj je pravzaprav beseda 'biznis'. — \ eš. — j" reke!. — če ti prodaš človeku obleko, katero hoče imeti, ni bizni.-• laj. če mu pr« ne mara. Po zaključku konTerenr-e v H»*l so - k 1«* t 111 < ika. Est on ^k zavati »>erio»ličn »brambo svojih tiat-Icih in ekonom Taka konfijTeiiea .j v RJgi. Nu itj ". iipn» Km dni zadnje -»k : n g'"on; u na baltiške držav i in Litva, ohdr-• konference za }M>!itičnih. di{ na drugo. skupno delovanje »»ne*njenifi ri%di baltiških drža.v. ki m; v .»ru>iize .it4ia»-:ja anja i jih nu. ^o zdrav ju in življenju tako škodljivi, da ni narava preskrbela silim enega ali novi iz noTraiijo>ti ter poživi ves sistem. < e niinat - Trinerjevega tirenkeira \"iiia doma ta kupite danes, ko domov, pri svojem lekar-ali prodajalcu zdravil. ( A dv ertim en t > i'v/sD MS !Wšš| greste na rji i Xeka ameriška ladja je napravila rekord : v štiri:i dneh je priplula iz New Yorka v Lonenar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa po New York Bank Draft. KADAR STE NA POTU v staro domovino in s* nahajate v New Yorku, m* Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede v redi t ve Vaših denarnih zadev pr{ ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje. Zajamenčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pegrji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prdšeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine jj--, in črnegore. -- Frank Sakser State Bank Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spi»ala Karolina Svetla. (K-nec.; VIL [razprostiralo za gostilno, a medtem se je bolj in bolj oddaljeval in se nehote hližal svojemu pose-LukaŠ je, godcem na čelu, stvu. Tega si ni bil prej s vest, do-napotil S svojimi - plesalkami v go-jkler ni stal skoraj tik ob plotu Milno, in vsi, ki *■■ bili zdravih svojega vrta. Tu je nenadoma za-n«-/ m močnih plju", so mu sle-j(rul rad <-sten vzklik. Nekdo iz hiše dili. da l»i se p< šteno ^»zabavali1 mu je tekel naproti; bila je služ- vsako malenkost je pazila, vsakega opravila se je lotila z ljubeznijo, na ničesar ni pozabila. Rea z lučjo v roki bi ne bil našel njej enake! Ko se je ozrl proti zibelki, 400-letnica prvega objadranja zemlje. K AKUSTIČNI NAČRTI. nad katero jo je tako cesto videl K sklonjeno od skrbi, »e mu je jelo Z ozirom na poročila, ki jih je se je podal Magellan s petimi Rjavila dunajska "Arbeiter Zei- jtung"' o novih načrtih habsburške ADVERTISEMENTS. Letos praznuje svet štirištolet-jda nieo onega znamenitega dogodka.'ladjami na pot. je človek (prvikrat ob jadral j Že leta 1516. je jadral v enakeanProPa»fande.- pišejo češkoslovaški j {V™^ ia '/nml i/\ " o« T\m*I L' ^ 1 « ..._____ ^ _______ _ - r\ * * i i - ■ licti «1 o »a fi o .wv. »f __* ____! NAJ SE ZGLASI JOSEPH VOHTE, ki je bival leta 1917. v Little Falls, X. Y., in poz lie je baje odšel v Forest City, na in naplesali I.ukaš je hotel Vendulki na! kljubaj pn živeti noč v veselju in srce trgati, sedaj šMe ga je pre-'"''T na j-1 namenu pogumni Diaz de Soliš ob Hsti da so ti načrti samo^teoretič-,FKAXK SAKSFR STATH HVNK niagala prava bridkost. Zaka je^ ™ last-, brazil jsk i obali proti jugu in do- N*crt v glavnem dom na moz- S2 Cortlamlt St N>w y fc ' ' ni bilo več tu zakai ie oravza- * 001 P«5!*1«*!' da Je zemlja res- spel v široko ustje reke La Plata. 1,ostl revolucij v nasledstvetiih dr-j___' ' ' eč tu, zakaj je pravza prav šla od njega ? Ker je ona La Plata, nično okrogla. Znamenitemu Ma-|ioda ko je šel z nekaj tovariši na žavah.in to posebno v Ceškoslova-' ~ bolj spoštovala mater njegovegafe"™ t predr»čili položaj v teh dr- 21. posrečilo izpeljali ta dokaz, j lana; zapustil je Španijo dne 20. '-avah v svojem smislu, govorili so , i • i -i • • . Ko je lota 1506. umrl Kolumb, j septembra 1519- od I a Plata ie ° m'-«ogib«ili prevratih-: ki bo- lasno. da je služkinja na tihem' ; , , . i i- , .se je poslovil od tega nehvaležne-1 jadral dalje in srečno dospel dne 'lo nuei:l Aa naraviUl posledico, da lastnega otroka nego on sam — In tudi če bi bila desetkrat'j.yij kriva, je konwuo zakričal tako| ga sveta v mnenju na jih štirih uotih v * da je na svo-A meri ko" od- njegove str<»ške. jkinja. - Ali ste <11110 vi? je zaklicala (Pikajoča ol> zibelki skrčila po ga je sjjoznaJa. i koncu. — ali ni že zaslužila radosti J i dobrih tovarišev in' - kdo naj bo. aku ue jaz? Imeni, da l»i imel dekli«, ki ne ]K»znajO tiste prisi-j — .Mislila sem, da se Ijeiu« sramežljivosti in ga znajo mi tudi gosjMxiinja. cen i t i in spo zaslugah.' Luka« s« jo ustrašil, < Nan»0il je tudi krč mar ju, naj zla slutnja. VV,m - kl ?riili 2 1,J1,n- pridu°i - * n>rašalzne-;j»^ najmanjšega upmija, da|2T"vega začetka cilj njegovih v,- z neftevilnimi nevarnimi prinaša pija«-e na njegov račun, gotovim glasom _ Odkod naj se! 1 s«' • T^L-nat ..........J ^ . u ne\anuini ker so to njegovi mili goaftje. Krača? ' Plesal je neprenehoma s polnoj Mesto da bi odgovorilo, je dekle kupico v rok dekl to brezplačno. 21. oktobra do ozkega^preliva nuni vz.pastavi donavska mo- sk>dovitim 7 i^ia... yw.i-..:«uarhiia s luibsburško «lin:i^tii i - . - . , _ , w zaceisa enj njego ■ a Kdaj vzela! Takrat semjiikih mornarižkih Ujetij. eerim ]x»sejaniini pretoki in zajetlami, v ADVERTISEMENTS. I- . . . I lil muniuiinuiu prujril, . H»seian Ijo za to poveličeval m povzdigo- ^ • . • , , A *J.t I.. i . ! , . L* pred njegovo smrtjo, poseb- katerih se ie večkrat zdelo da iii i\al do neba in nobena njena last- w, - - 1* j • . ^-ueio. aa 111 Streli so ni ocean ■ L- - 1 . . . , . , - ,uo ipa po njej, so spoznali, da je mogoče iadrati dalie oki. Komaj je spustil iz pričelo jokati. ;nost mi m tako ugajala. Kar ime- -Amerika-. nJ;kolik<; ^ Ila-'Wli oT držal je zopet drugo Raj se vctidar ge dnvn. Jker sem si vzel drugo? Stvori« J • ' ^ J V T . 7' T ' 3 J 1 Jadral A,a-ellan s doliod do In- nn ladjami — dve *ta st> mu "bdi že so iskali do- razbili - 1 - ' • ,ll-ton ale, katera ima vdaj plesati; ka.š 1 Zakaj nisi šla že davno spat ? si vzel drugo? Seveda ona!pjraj0£ na ta ^aein t saka j'' horfela biti prva pri nje-jZakaj plače.š? [sama me je milila k temu; ko je't]:je Zlasti vztrajno nu. \saka je imela zanj samoj — Kako bi ne stala tukaj 111 jo-|vid,'la- ni hotela, da bi me radi nje' go«i>odinja j. lu ---- Združeni Bratje štev. iS docku. Pa., v soboto 29. oktobra A v e. siaoKe !) de: mal nivi kar 11». >>d njih razialila mu ni bil de in ognjevite pogle- kala. » je manjkalo, da se mu! primi A«ieei t; - v-. pl!ek° SIl'°kfga nior-JiU št^-o Prešeren iz PittsbUagha je|pri hoji. Pišite taJtoi 00 to prosio eunjl Aineu- KI je bilo takrat izredno mirno, . ... , . , IDOekuSnjo, ker je v resnici čudovita v bližini Paname; ko pa so do-'za kar ie dobilo ime Tihi 'U vablJwl°' da naiil napelo ^tvar ter je pomagala ozdraviti kile. ki mine bi bila vsaka I ^ kompaktnost celine, to je, Danje ^tekefzrinem n°kaj in čla- ^ b"e ^e mo.ki pesti. vsena- nice so vstopnine prosti, za nečla- "T": n,;be |l,eI ' VOC ^J« a. da jem vec dal na besede »četka vedno čist kakor suho prositi za poljub, od vsake bi tosrčnosti in reda. Xa vsakega je z^ato» vedno se je bolj ozirala naj jih oc- za mesecen1^ a mor- je | p lieha Poskufiajte in piSite »'PoiJnjepa kupona. takoj, služeč se Zastonj za kilo. W. S. Rice. Inc. -!70 a Main St.. Adams. N. Y Fogljite mi popolnoma. brezpLačno za poskusno zdravljenje vzorec va-5e«ra pomirjujočega sredstva za kilo. • me.................................. Naslov ........................ st..pil iz kroga in zJezel /a najbolj Mali črvi ček jo je že poznal, ka.kolbotl° vsi ljudje smejali, radi mene j I jala pokoncu, nego da bi dala svo- -skrito mizo v «rostilni. od koder!se jej je smejal, ko mu je dajala jne daj več poznati ne očeta'jemu ženinu tik pred poroko samo se ni dalod nikogar več izvabiti ti. dobrr. vedw, kdo skrbi zanj ;!,u ja ni hotelo biti konec. Nastala je ašna lakoma, mornarji so umi-drug za drugim, hraneč se s - Hli „e: ne. teKa vendar nejtapee in poten,, ko se je bila nad ^TL^" sti.n! Takoj jutri pojdem k'njirn tako raztogotila in ga ,«tela,'^ J '' /"slMn »J»>»- k" Knjige! Knjige! KNJIGE. p.sepetal, da «rori pri bila odšla ? mu je dekle t roko oči-1 "o«*a, te?ra zadavim! A kje naj'dovolj ,;em Angleško-slovenski Besednjak — Kern .......... abrednik ............... angleški tolmač .. .... vr, Kd., r^uu toke. Jadrali so dalje in dospeli Pravilo dostojnosti si ze radi tega belila lia|HJsk| 71 a. otoke ki ye Slovensko-nemAki si viku in kriku je \ laaai oKoiujverno, odi- nje.(Trdo vezana.) .......... Je, da morajo biti zelo razposaje-J ker je »»ilu poštena — saj ima člo-!Prej zaslediti stara Martinka. 'ušla nevesta raje med tihotapce •SI,0,.?P?nfik(*a OT likal. 2. zve»»k 1.00 11. zv.: ItreLii-elj: Kako sem se jaz likal. zvezek 1.0«) 14. zr.: Breneelj: Ljubljanske sliko. e staraj je imela sedem, ki so jahali 1110 Molukov čez Indijski ocean 111 okrog Afrike ter dospel dne 6 RAZNE POVESTI IN RMTAM. septembra 1522 z eno ladjo in 18 - — - sa,i. 1 kavk:iškil> gora ..........•-... i 4. zv.: I*raški .ludek, jM.vest, II. i natis ........................ I S. zv. :T»1 indijske pmesti...... ,75! /v.: Kraljičin nečak. Zgnske^a .... .75 10. zv.:Zvest! sin. jM.vest iz vlade ' Akbnrja Velikega ............ .75 11 tako priliznjeno smeliljale. ne da da je o-"itanja svoje la.stne sliižki- j«»kolu njene hiše niti najmanjše^! \ streljal, tako tla sosedin je, ki so s* l»i jih bil pro*il da to. Kako tror- nje poslušal do konca, bih. 11111 je.šuma. Pogledal .40 darjiml je >kozi okno vjbile zbale pod lipo zaven cerkve, li lin-d njenim jokavim ipripove-'njeno sob«., bila je j>razna: tiho-'da bi videle svatbeni sprevod od no ga je sicer ljubila in vem kakti premišljeno njim. kako jh»š njeni nameni, kak*, mu je na po-' prebudil iz neumnih sanj. ki so ga podnevu zelo nerada mudila v polnoma dru^ način izkazovrl* 1 dolgo mučile brez vzroka in iz ka-'gozdi s svojim bremen015. Goto-!v .'I ........t---i---- J - " 1------------ j--— ' ... n ..v ... •'V* jeuo je ravnala z dovanjern zelo čuv.Psr o yv o-.v paru. se je samo posmeirJa, ako , 41 1 a «M)ve>r' — ".......... -_____. , — Amerika, posebna celina. Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, Kalun ...... Bomarira, povest .............. Sisto e Šesto, povest iz Al.rueev iii- . Slike in povesti, K saver Mošk.t nn študent naj bo, — Naš vsakdanji resnic- kruh ........................ monla i. jutri to, kar je Se.laj |doka*a,i. konm oi njiju »e prav-jnjene korake, Slej. m«d drevescijee. iko to delajo d^ljudie,-^ ^ I se ie o rikjiz.nl o nekai '»1,-to«^ ^ cT-^k" ^ctajaaA nova anoa. -Viageiia- bratoma Vojnimir ali pogarwtvo '12. zv.: IMeča iu l»ela vrtnica. jm>-est ......................... zv.: Korejska brata, črtka iz .35 j misijonov v Koreji .. 1-5. zv.: Boj in zmaga. huronskega gla- iz z^xlnvine k:> • Brazil- I m.vest A mana ..................... 14. zv.: Prisega varja, [xtvest na indijskih misijonarjev zv.: Mlada mornarja, invest .ss'nt. zv njemu zatrjevala z iM-siedo in du-jzaprav jjodi krivica. poplavljala ravnotako goreče Lukaš ni vedel, kako je komu drugemu, od katerega se nadeja, da bi jo utegnil vzeti. Da bi razžalil nevesto, je jel občevati z prišel i v vjbo, kako je pristopil k oknu, ruta. A ni bila sama, s seboj je pri-kjer je za življenja svoje ranjkejvodla neko žensko, najbrž« kako still tako pogoKtoma premišljava- znano donašalko; pred tujo osebo se je prikazalo nekaj pisanega,!sklenrl je prepustiti skrb! svojim'1" ^^ drtb^. ^gella-! bila je to njena kockasta, volnena sinovom in predlagati Martink' I™'? -T 1>0 OStal° V Z Vel", t Mit« a n i Kitu t u: .......:____________. 1ogvekakini lju po poroki jezil nanjo. Ali je ho- Jem... tel zlomiti njeno tmo in jej še na- Zaman je stopil od okna, da bi skočila izza hrbta svoje tete. se dalje dokazovati zgolj iz k ljubo- se ira lotile druare misli; ni se ho- privita k njemu, dve tresoči roki valnosti da .ie on gospodar in ho- tel udati svojim občutkom in se sta se oklenili njegovega -vratu — če to ostati vse življenje? Jo je-li pustit omehčati od njih. ni hotel in poljub stokrat bolj vroč nego res zelo jezilo, kar jej je napravil? niti poslušati glasov v sebi, ki so,kdaj pod trepetliko mu je zagorel Kaj mu ponve, ko sc Hnide ž njo' govorili v prilog njegove neveste.ua ustnicah. Lukaš je svojo neve-Niti na misel mu ni prihajalo, da — a naj j» pogledal, kamor in na|sto prijel okolo pasu. jo "vzel v bi mogla svojo grožnjo uresničiti, kar je hotel, povsod so se poznale jsvoje naročje in jo. ne da bi spre-tega ni amatral za mc»ŽJio. |sledi njeaie delavnosti. Kako jejffovonl besedice, nesel zopet, do- Ljubi Lukaš je mislil, da se še bilo vse snažno, kako lep red je mov. vedno sprehaja po podju, ki ae je vladal pri najmanjši stvariei! Na' • * • tinkc, ga je bila Vendulčina teta medtem že zagledala. — Lukaš, Lukaš! je zavpila kakor obsedena proti družici, ki je s sklonjeno glavo korakala zraven nje. Takoj nato je za^ilišal vzklik, ravnotak, kakor takrat, ko pod trepetliko, da bi ga uihč-e ne videl. Martinčina spremljevalka je .35 SPISI ZA MLADINO. naj bi po njegovem vzgledu tudi svojim kostem privoščila koneeno počitka in tako preživela Še par let v zdravju iu zadovoljnosti. Najbolje bi bilo, da bi se kar precej vzela, da jima ne bo v njiju praznih kočah preveč dol ča« od brezdelja: tako bosta vsaj malo posedala in poklepetala med seboj. Mart inka je bila s tem zadovoljna in se jela takoj pripravljati na možitev. Bilo je prav pred oklici, zato je stari Matouš tako vriskal, in ko je Mar+inka svoje sosedinje pod lipo pogostila, ni vzela od nobene nazaj stekleničiee rozolja. Vsaka jo je morala izprazniti do dna. Niti ena družica se ni izkazala Kob za mladi zob, pesmice .35 Dedek je pravil, pravljice in krst. Invest ....................... Zvonarjev/i Mk Zanimiv* povest iz delete ...................«WlTVENIKL Peter Zgaga ... .i.. +.....50! „50 Rajski glasovi: "Omnium Serbe". n .. vunuum^uc z orozjem ................ Na eni zandjih ministrskih sej Knjige družbe Sv. Mohorja so razpravljali tudi o ponudbi . Duhovni boj (304 str.) ...... francoske družbe "Omnium Ser-1 Mesija (1. zv > .....* be", ki bi rada zgradila v Jugo-1 M,«t,im <2- zv.) sla vi ji tvornico orožja in zahteva ' .. . .. S,lisa' K' , . . Knjiga za lahkomiselne ljudi, velike predpravice in koncesije., Sj(Lsal j Cankar.............. Kakor javlja "Pravda", na mini- pet tednov v zrakoplovu ........ strski eeji ponudba ni bila odobre- Amerika in Amerikanci.......... na. ker so se ji uprli demokratje. I Kak^r znano, je eden glavnih ak- LJUDSKA KNJIŽICA — iPOVESTX cionarjev te družbe PaSičev sin Ra .50 .30 1.75 2.0C 5.0« de PaŠič in še nekaj "uglednih" članov belgrajske "porodice". — Značilno je že ime te družbe: slovenski bi se ji reklo: "Srbija last-vseh". Zapreke za koncesijo so , res velike, ni pa dvoma, da bo po-tako radodarno, da. sosedinje se.nudba prej ali slej odobrena. — niti niso spominjale kaj podobne-] Družba naj le napravi lepo okrog-ga, d asi so bile skozi toliko let pri |0 korito, okoli katerega se bodo 1. zv. Znamenje štirih. Povest de tektivn Sherlock Holmes .....60 2. zv. Darovana. Zgodovinska po-povest iz dobe slovanskih apostolov..........................60 3. zv.: Jernar Zmagoval, r^jrest. — Med Plazovi, tiro)ska povest. .60 v usnje vezano v kost vezaZ.*» Sveta ura: v p?itno vezano v usnje vezano v k<»rt vezano .30 .30 ^30 .30 .30 JI« .35 JiO .30 .30 .30 .30 .40 1.80 1.70 1.00 2.00 1.80 vsaki svatbi. Sicer je stala Mar tinko njena radodarno^t par lepih grošerv, a zato je bila zelo počašče- lahko zvrstili vsi, ki so potrebni in se igrali "ringa - raja" na državne stroške. Proračun vojne- na. — bjudje so Še dolgo govorili jra ministrstva za prihodnje leto o tem. kako sijajno je proslavila ho znašal gotov ože dvojno svotoi možitev svoje nečakinje. Palouc- od letošnje. Rade P.iŠič bo še zelo kove VenduHte. 'bogat gospod. Opomba: Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni t ee-niku.. Knjige pošiljamo poštnine prosto. ZEMLJEVIDI. Združenih držav.................15 Kranjske dežele .................10 Zemljevid Evrope ..............30 Velika stenska mapa ..........2.50 Zemljevidi: New lork. Illinois, Colorado, K»usas. Motana, Minnesota, Wyoming. West Virginia in Alaska — vsaki po.........25 Pennslyvania ................. ,50 Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York GLAS Ni 44 (Nadaljevanje.) / Albert je bil ves zlomljen. Njegovo trpljenje je bilo veliko. Čutil je. tla >e .'- je bila kn.sna in slišal je kon>» cej»eTati v lilvu in služabnike 1 «i i t i seiuintja. Pred svojimi o«"ini je imel celo slik<» svojega bogastva in moči. Ali moram r«*s izgubiti v>e !o - je mrmral. - Komaj bi se rt m /,!>»• od|H\e«lal br«>/ obžalovanja t emu sijaju. Mis.-I na Klaro pa «• J« ka.ti |Hi-t:»jalo je hladn««. ) govina. Pred kratkim so poročali avstrijski časopisi, da se je bla- «■ kno t : -.-.lei p<>l.«i kamina. V upanju, da bo prišel! ^vni »jroinet v dunajskih skladiščih pomnožil za 23 odstotkov na-isli. m- we I v rok«- ve «"-m1 list. v katerem se je nahajalo I prani letu 1913. . . '/onšei Vi»t«- pa s«, plesal * pred njegovimi oč-• Navzlic tem st rokovnjaškim mnenjem, pa vlada na Dunaju vi-! i' list. Vat- j-- > k I« ■ n i I pi-ati Klari. Sedel je za pisalno ] fcarna hausse-špekulaeija v vseh valutah. Menimo, da je devizna in .Mo ja iskreno ljubljena Kla;*. — Ni mogel na- j valutna dunajska borza ogledalo za notranje razmere, ki vladajo v -n-! mož-ani s«, odpovedali službo. |avstrijsk: republiki. Strah pred bodočnostjo, nezaupanje v možnosti se i- že bi i/ r. lo uit.o. ga ie premagala utrujenost in f 1,ove-a ™zv«,ja *ta kriva. <5 » nima dunajski trg skoro nobene ponud-kjer j«* zaspal a njegovo spanje je bilo prekinjeno i v 1llj!n dfVBail valutah, da pa je efektivna in špekulativna po- i r« budil, ko so se vrata njegove so- ! Konečno, 1 legel j«* na zof od mučnih sanj. Ob poblesetih zjutraj se je ......dpria / \ • 'ik:!ii trus« «-m a[-(.jj nekoliko zaostajajo za valuto, tako da nastaja vedno večja Vstop)! j«, neki služabnik, brez sap«-, kajti priteikel je po stop-| vrzel med obema. Vendar to še ni nobeno znamenje skorajšnjega iz-njicah navzgor. j boljšanja avstrijske krone. To bo mogoče edinole potom kreditne tJospod, j<- rekel, — bežite, skrijte se, rešile se. hitro. Tu- akcije, ki pa leži še v daljni bodočnosti. , treba po njih ogromna. Temu dejstvu je pripisovati, da se devizni teža ji dnevno dvigujejo in da izkazujejo efektni tečaji živahno tendenco navzgor. Te- kaj so . .. Polici, Sledilo nit oče Ta bar. Kom is — Ali marin ! • ki komis.ir v uniformi se je pokazal na pragu knjižnice. j«- večje število ljudi. med katerimi se je nahajal tudi; ki pa s* ie «lržal k;:r najbolj mogoč v ozadju. 1 i ir se je približal Albe"i»i. st«' vi. »e vprašal,. - - Louis. Albert. .Khetcau de Com- Italija, Češka in zapadna Madžarska. i>i »rti i 1. jem — h»»n r<» grb jrr Konca gOfjMld. ii- je dvignil rn!c • k j .'e izgovoril '>bičjjnčeta Tabaret, pa je nato dostavil: Izgubljen sem! Medtem j«' komi-ar stavljal vprašanja kot so običajna j>o vseh izvršenih areta«*ij«h. so m* ostali uradniki razpršili po stanovanju 1«-r ga pričeli preiskovati. Dobili so povelje, d« se morajo pokoriti or.tu Tabaret. Siari -;io/ jih je vodil. k/> s., odpirali predale in premikali pohištvo. Zaplenili s.. pree"i predmetov, ki so bili last mla-de«*a trrofii. pisma. !-«,k«>nise in «lrugo. S prav pose>>nim veseljem pa je p >l«./;l oče Te!ar«'t svoji roki na trotove predmete, katere je skrbno opisal v svoj m »»fieijelnem poročilu: \ prvi sobi: «ak;.lnici. «»]>remljeni z vsem mogočim orožja neko zof«», zlomljeno '»o^lal«"«*. T«> bodalce j«- imelo pose-•a i, ki ni sl|, ..n onim, kot se jih navadno prodaja. Nosil je »ta ter pri«"et»n- (*-rk« A. t'. Zlomljeno j«» !;ilo nclrako v sredi, ali ostrine ni bilo mogoče najti. Na vprašanje je inla«li grofi izjavil, da ne more |x ved-iti. kaj j« jx»sta|o iz k«.nea. 2. V spalnici. Hlače, še vedno mokre, noseče znake blata ali | pridni. * ela »»na stran pokrita z zelenim mahom, kot da je dotični plezal preko /idu. V bližin' kolena deset centimetrov dolga luknja. Hlače niso bile obeš-ne v garderobo, temveč potisnjene med dva kovčega. Jk X žepu zgoi-at opranih hlač par sivih rokavic. Dlan tlesne rokavice j«> kazala r^'euka-to mar«»g«». proizvedeno od trave ali mahu. K«»n«-i prstov ogt:ljeni. I. Dva para •"•evljev. le |»:ti očiščen, a š.' vedno moker. Dežnik. pred kratkim inoktr. •"> v.-liki sobi. imenovan; "knjižnica'*, škatlja smodk tra- '»ti k o vrste in na kandmi v« Č ustnikov i/ jantarja in morske pene. Ko je zanznamov. ! rad iji pn Imet. s«» je oče Tabaret približal policijskemu komisarju. — -laz imam vs«\ k;ir si morem želeti. — je zašepetal. Tudhjaz sein končal. — j> odvrnil komisar. _ Ta dečko tukaj ne ve. kako bi r.a-topil. Ali vidite! Tdal se je takoj pri prvem napadu. Mislim. «la boste imenovali to pomanjkanje izkušnje. — Predno bo dneva konec. — je odvrnil amaterski detektiv šej>etaje. ne b«> thk«» prepaden. Seiiaj. naenkrat zbujen. saj veste ... Vedno jih aret rajte zgodaj zjutraj. Primite jih v postelji, še predno se prehude. Govoril sem z dvema ali tremi služabniki Prij>ovedujejo nekatere činlne povesti. — Z«»lo dobro. Bomo ž. videl i. Sedaj pa moram hiteti, da najdem preiskovalnega sodnika, ki bo že nestrpen. A'bert se je priče! počasi prebujati iz omotice in otopelosti, v katero je padel. k«» je vstopil p«di«-ijski komisar. — Gosp^»d, — je vprašal. — ali mi dovolite, da izpregovorira v vaši navzočnosti p-r bese konstalicati. da li je bilo prav. začeti dis-jkusijo z ogrskimi državniki, ker je imej poset it dijanskega zunanje-I ga ministra na Dunaju edino svrho posredovanja, in z druge strani se mora vprašati, da-li ni Italija postopala'premalo obzirno proti naši naprosila šele teden dni kasneje. Ministrski predsednik in dr. Ben«-š sta lotlej vedela, dn je en teden prej bila Italija naprošena intervencijo. Mad ja raka vlad« je dr. Beneša r> tem posredovanju obvestila. O napetosti radi tega, o kateri so pisali nekateri listi. «la je obstojala med italijansko in češko vlado, ne more biti govora, in je ta verzija sigurno imela povod v dejstvu, ker se je po pomanjkljivih poročilih moglo sklepati, de je italijansko posredovanje prišlo š«>!e za češkim, v resnici pa je bilo ravno narobe. Mi delamo v sporazumu z Veliko antanto in s Češkoslovaško. Končno je izjavil poslanik, da ima Italija samo namen, ''preprečiti vojno v srednji Evropi, ki je ne bi prenesli izmučeni narodi'' grozdje! grozdje! grozdje! Grško srednje jagode, zelo čiste, cena ........boksa. Californij&ko Barbers, velike jagode .......... $11,— boksa. Malaga, velike jagode .................................$7.50 Fige, po 25 funtov v boksi ...................... $3.— boksa. fešplje, i mi 13 funtov v boksi .................. f2.50 boksa. Brinje, 10 funtor ...............................$i.«o Turški d uhan, 1 funt f2. Za poskus pošljem % funta bokso za $1. Z naročilom pofiljite $2.00 ai* za vsako bokso grozdja. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 — 11 Avenue, New York. N. I. DOCTOR LORENZ EOINI SLOVENSKO GOVOAEČI ZDRAVNIK ftPECUALtST MCŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih la kroni&Jh bolezni. Jas sam ie zdravim na£ 2S let ter imam skuinje t vseh botealii ln ker mam slovensko, zato vas morem popahmit rs za meti in spoznati vaio I bolezen, da vas ozdravim la vrnem moč ln adravje. 23 let sem { pridobil posebne skuSnJo pri ozdravljenju moških bolezni Zato se morete popolnoma zanesti na mene. moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Na odlaAsjte, ampak pridite čim p reje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, maaulj« In lloo ao toiesu. bolezni v ortu. Iz. padanje laa. bolečin« v kostc*i. star« ran«, tlvčn« bolacnl, oolabolost. b«l«ml v mehurju, ledlcah. leirah In teloucii. naealco. revmatlzem. katar, zlat« ill«, naduha ttd. Uradne ure ao: V Dondeljek. eredah la vetk^i od S. zjutraj do S. popoldne. V torVlh, i«trtklti m sobet&h od I. ur« zjutraj do a. ur3 i»«8a. oa nedeljah pa do *. ure popoldne. PO PO&TI NE ZDRAVIM. RRIDIT« OSEBNO- NC POZABITE 1MB IN NASLOV. - Dr. LORENZ <44 ?*m a™ Pittsburgh, pa. Nekateri drugI zdravniki raMj« tolmač* (*a vas razum«Je. Jez nam fervat. •ko če is etareoa kraja, zato vae tail« adravkn. k« / ti n vi I a \ ' 1 r ; ••je v d r "J i m.-« h Nervozne, oslabele žene,' ki trpe na bolečinah v križu, v bokih ali na stranah, na senzaciji, ki tla&i Človeka k tlom in dela v spodnjem telesu težo. na glavobolu in ner-du pri naravnin funkcijah, dobe odpomoč, ko vzamejo Regulator (Severjev Regulator). Priporočen le za zdravljenje tistih posebnui lastnosti neredov in hiranja, ki so jim podvržene ženske. Dobite ga pri svojem lekarju še danes. C«na $1.25. W. F. CEDAR SEVERA RAPIDS CO. IOWA I metja. Ker pa se je tudi ta sistem ! Borba za poligamijo v Franciji, rekvizieij izvajal jako po^TŠno, j Progresivno ]>adanje števila preje povzročil ne samo poslabšanje i bivalstva v Franciji tako zanima gospodarskih prilik, ampak popolno desorganizacijo dela. Barbari so navalili na rimsko cesarstvo. Vodile so se številne in dolge vojne. Vrednost denarja je padala dan za dnem in- nastopila je popolna desorganizaeija. Država je ostala popolnoma brez moči in propad je postal neizogiben. Gospodarske sankcije proti Nemčiji ukinjene. _ Vest ZASTAVE! VICTOR NAVHISEK, 331 6ram St., CMEMAU6H, Pi Gospodarska kriza v tretjem stoletju. Gospodarska kriza tretjega stoletja po Kristusovem rojstvu, ki je nastopila za časa Aleksandra Severa, imo mnogo sličnega s sedanjimi evrooskimi gospodarskimi krizami. Se ver. tudi tedanje politične krize so v marsičem podobne krizi 20 .stoletja. Popolna politična desorganizaeija, notranje in zunanje vojne, izzvane vsled vpadov barbarov v deželo, so — spremljale staro gospodarsko propast rimskega cesarstva. Denar rimskega cesarstva je takrat izgubljal na svoji veljavi in padal od (Ijie do dne. Tz prometa so izginili kovani novci, posebno zlati in srebrni. Kriza je pričela že za časa Septima Severa (193 — 211) in j<> dosegla svoj vrhunec za časa vladanja Aleksandra Severa, ko je inu'1 nekdaj srebrni "denarius" komaj še ,t 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso za viznm 60 ecotov in takso za knjižico en dolar. Vsega skupaj torej štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo teli imeti potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati /a vizum 60 centov. [COMMOUC CČMMU TBAMSATLAMTUJUE 1 Express Postal Strric« Direktna služba t Jugoslavijo preko Havre s velikimi parniki na 2 in S vijake LORRAINE ............ 29. okt. PARIS..................2. nov ROCHAMBEAt ........ 9. nov. LAFAYETTE .......... 12. nov. Za. družin« mdlnw Izbora« usodnosti tretjega- r&xreda — k&hae s ivema. Štirimi, Šestimi In Minimi poatoUamL Val tak« potniki Mr leleini lK* t i zborno atuSbe ln m, vatad kater« J« mana Franootta erta. Za nadalje Inform« die rpnlaJU pri lokalnih agentih FWKWCH UIN«. COSULICH ČRTA Direktno potovanje t Dubrovnik (CravDsa) in Trst. BELVEDERE .. ARGENTINA . PffES. WILSON .. 9. nsv. . 26. nov. -.3. dec. Cene za Trat In Rek« Pre«. Wilson »11S In «S tfavka. Ar^antlr.a In Belvedere |1G3 in davka. Potom listkov Isdanih tx tw*> k reje v JuyosUvljl In Srbiji. Razkošne ugodnosti prvima, dru- K«pa ln tretjes* razreda. Potniki tretj^fft razreda dobivajo tmplačiio vino. PHELPS BROTHERS h Co. Psnmptr Dopartmant 2 West Street Hew York