i^BMiii—Murni m Posamezne Številko« Navadne Din 1'—*» ob nedeljah Din 1*50. -.»TABOR* izhaja wsk •tropj«. Telefon iaUnrb. M. 210. UPRAVA h cah«i« * ■Ud it. ^ pritfičje, dana. T«lo» iv ^ifts/J- 0 'jr:; mm liiiHniril fiml po st noov rovu U.7S7. N« naročila bna i ; Naroda aa »TABORA*, Številka: 190 I Maribor, petek 24. avgusta 1923 M: (Hlada Jugoslavija^ . _ ............. •' XIporattl Se zaton o zaščiti države. : Beograd, 23. avgusta. (Izv.)- PoVelj- 'jočim! uporabi zakon!- o zaščiti države. — *dk 5. orožniške brigado je poslal' vladi <;Vlada je, poročilo^ vzel a na zrianje ter jga poročilo, v katerem pravi, da stafVka.tr- odposlala sl potrebnimi i oveliskih rudarjevi nima materijalrieiga krajinski! upravi za-Slo enačaja, ampak ima izključno političen!. ljani, "x“ j, ter predlaga, uaji so proti stavku^ '' i iristrukci i am i po-1 Slovenijo v Liub- ■"Cii,h ■ Radikalci za nove skupščinske volitve? s 6 o g rad; 23. avgusta. (Izv.) Kadi- danjega parlamenta ter razpisi novih yo- gla&a, kako lahko država naglo Vzpostavi- Svoj kredit, če to odločno hoče. Presojo plačilne 'sposobnosti Nemčije potom mednarodne strokovne komisijo nota odklanja, kor je za to po vfirsaiUaki: pogodbi kompetentna r eparaci jska-komisi j a.. London’, 22. avg. Lord: Curzon, ki je Sprejel francosko noto vi kopališču, je nanagloma odpotoval y -London', da prisostvuje sejam jnin. .sveta, o-francoskem odgovoru. v • Pariz, 22. 'avg. Poiffičarei jo Sinoči prekinil bivanje v Lovrarii iri se vrnil V Pariz. V'četrtek prisostvu je seji miri1, sve- ijalni krogi označujejo ravnokar iavederte liteV^V teh volitvah upajo jradikaloi ftal ta pod predsedstvom' Milleranda. Poinca-bcin.ske volitve vi Srbiji in Črni gori kot absolutno zmago, ki bi jim1 prinesla lio-l re bo raz ozi rancos o po 1, i ,*eHeralno poskušajo za pove parlameri- rriogeno večino, nakar bi lahko vzposta-arne volitve. Ministrski predsednik Pa- yili hoinogerio radikalno'vlado, ki bi vla-i ^ baje namerava predlagati po svojem’ dala, .brez-.ozira na oppzici jo.,: j |^°®f^tku iz inozemstva kroni razpust se^ Vlada in Radičev beg v Inozemstvo. Radičev neuspeh v Londonu. « Ostro razpoloženje med radikalci. j •*3e0oven* potovanju v inozemstvo. O no štedijo z riajhujšimi izrazi. V širših ^pot&tu posvetovanj vlada 'ni izdala nika- radikalnih krogih prevladuje mnenje, da L poročila; in! se zagrinja v strogo ta-i je sl tem' hrvatsko vprašanje Stavljeno z L ™tvenost. Dognano pa je, da vlada pre- dnevnega reda. Šo vedno se zelo mnogo dobi iti stanje reparacijakega vprašanja, Pariz, 22. avgusta. »Temps« piše v uVodniku, da Isi francoskimi odgovorom končno prenehajo vsa; varanja. Skupna svata reparacij, kii jih mora Nemčija plačati, je določena na 50 milijard zlatih mark. Francija ne more odstopiti odsVo-jo minimalne zahteve, da dobi 26 milijard. List upa, da bo nova nemška vlada to tudi uvidela,.iri ftašla pot do Sporazuma S Francijo. 1 ANGLEŠKI KONZUL V ZAGREBU/ POMAGAL’RADIČU PRI BEGU. B eograd, 23. avgusta. (Izv.) V ožjih e®a fetalna poročila od našega poslanika govori, da se bo na Hrvatslcein, zlasti Pa j političnih1 krogih' s© govbri, da ho naša -Lioridoiiti. Dosedaj ta poročila niso po- proti Radičevim! pristašem uporabil za- vlada potom! našega poslanika v Loridoriu j. ®ci<4 posebnega in! pomembnejšega, ikon o zaščiti države, vendar pa je to na- kazila; anigleški vladi željo, naj odpokli , Se, da.se je Radič doslej sestal ziranje v; zadnjem času znatno popustilo.! g0 sy<>jega konzula v Zagrebu, ker vlada i**.10 2 Nekaterimi novinarji, na katere Zatrjuje se, da se bo ta zakon uporabil le gipi0gno prepričanje, da je angleški kori- ^ priporočilna pisima iz okolice bra- 'jm' _^Urton. Obiskal! je tudi nekatero /v,. arake prijatelje LToyda Georga. 10 f če bo hrvatska republikanska seljačka istrarika še nadalje rovarila proti državi. Večina radikalne stranke zahteva, da so zul vi Zagrebu' podpiral Radiča ter tudi pomagal pri begu v inozemstvo. Jniu te.- ®®ffra-tt,'23. avgusta. (IzV.) H kolt- brezobzirno izvedejo vsa določila ustave, j -^erajgnje Seje se je ministrski Svet .V, poučenih krogih1 se zatrjuje, da Se bo! ^^bnoi bavil V zvezi z zadnjimi komii* na Hrvatskem1 v kratkem izvedla razde-'^ejemj glavniega odbora Hrvatsikc i-e^ litevi na oblasti, kakor; go predvidene -y< blikaask© jseljačke -straniko fls iz Radi- .oigtavi.. potovanjem! v. inozornstvo. Četudi' ^Koliko lahko letos ižvbzimo iz države? ; Izvoz žita in sliv cenijo ria 1,781 milijonov dinarjev. : KBiehoifgr«!'d,;:S0,.iavsušta. !(Izv.) Po urai- dinarjev. Ječmena 'Se bo pridelalo 3C-0.000 fSiih*podatkih 3© letos zelo ugoden! izglcd tori. Po kritju domače potrebe ostane i*** ''izvoz žita iiti' posušenih sliv. žstev 1730 ton za izvoz. Ovsa bomo lahko izva-ffes.ee se ceni na 1,550.000 ton. Za! draia- .zili krog 700 vagonov v skupni vrednosti ^'.Potrebo potrebujemo okroglo l^OO-OOO krog 15% milijonov dinarjev, bliv bo .^o da ostane za izvoz še 35.000 va- odpadle, za izvoz krog 4.000 vagonoV za kar reprezentira povprečno x?ied~ 160 milijonov-dinarjev. Celokupni izvoz Milijarde dinar jev. Koruza Se ra- žita iri sliV se ccni na 1,781 milijonov di-j?a l40-000 tori.,Za izvoz bo odpadlo' nar jev, kar bo v znatni meri pripomoglo ’ iL 0 ■^^‘ vagoriov v vrednosti 2.t)03.0fi PONESREČEN JAPONSKI POD-MORNIK. 85 mož posadke utonilo. Tok io, 23. avgusta. (Izv.) Podmornik, ki je bil1 že le pred kratkimi po najnovej-žih načrtih' zgrajen’, še je včeraj na po-skušnji vožnji potopil. Od posadke «e je rešilo Samo 11 jn.ož, s^si ostali1,,85?mpž, 'so utonili. I.T' i : -•’?’! -'j' Srnao in nemški Kulturburid. No vi Sad, 23. avgusta (Izv.) V Obrov-cu So člani Srnao napadli lokale nemškega Kulturbunda ter prisilili prisotne, da so se odstranili. Nato so pozno v- noč oddali signal za požar, nakar so ljudi, ki m prihiteli ria ulico, pretepli. [Več mladih deklet jo bilo ranjenih. j; i| ^agottovj^vrednosti •2.,903.000 k izboljšanju naše rArgovjnsko bikn!(Jii:< p-^oKo 1*1 madžarsko šolstvt) v Vojvodini. *S-a d, 23.. avgusta, bisko-fctfd VK^emSki paralelili ra-redi' »ai vSeh' i,-vali madžarske paralelke, lahko študirči-'SR^ • ^ Scednjihu-šolah. Madžarom 3e, j.o.na madžarskih paralelkah v Scpli.- t; j ta Nemška vlada za stabilizacijo gospodar' skih razmer. 13 ct 1 j n', 23. avgusta. (Izv.) V včeraj-aVg. V »Dodatku«-ise ria 7 štrarieh pobije-1 šliji fcaibinetni seji so se določile le sploš-•■VBve0gra-, 22 priški' -»P-n- angieške .teze. [V oddelku »legalnost ne smterniee. Med najvažnejšimi sklopijo ^'liduaobjavlja radiogrami, da So izvr^' okupacijo Rnhra«- so citati iz prejšnjih) treba omeniti ustanovitev deviznega fon- ®usija in Jugoslavija’. . je akcijo nemške marke. Razpravljalo se jo «Bne' WiriSSS'ra*nl!h: zaV<5ZniSkih: konlereItc’ rl'!’da za osiguranje prehrane in podporno ®iaviijo in »ovj^i™ "Rnoi-?« iti™.' Oddelek »Okupacija Bahra« izvaja, da , v> teMski predsltavrii :i‘ C 30 že dobiJ/stmkitno-instrukcije v tem —- .7. .. . 1 . - - , .... ČPOglodu. Afco molskovska-^vlada želi živeti r>or sIede reparacij. Akcija jo oila po- nja ceri! premogu sc ne smatra ukinjenje LV- .. ... 1 , /iiH-lrn »vjlSal-iAn ai Io Va rl‘i ca r\n r1ii *NTi I fin\filrn n o ni>Amf>nr f pitnVP/*. TlViP.flha StflTlO” VlUgC®]; Mo- Vfeniski' predstavnik vt Pragi g Eazare- »kuPacija izvršena samo iz stvarnih raz- tudi o preskrbi š premogom. Kot sred- «■ logov, da so izvrši pritisk ria nemški od- stvo za preprečenje nadaljncga narašča J odnošajihl z 'Jugoslavi jo, bo- ;četka ..mišljena tako, da se nudi Nemčiji t^ di!oT/*rrijoifwi.!:"_;j_„.i: "-ji.-—v. 'dobrohoten in iskreni six>razum. Poincare cii-Odriošaji v najkrajšem ca- , . . . „ v vzpoata^IJe-rii. Pogajanja bodo šo (la 3® ocIpor orgariizirari iz Berri- J teesea vf,-Pragi. Misli Se, da pride š' pa- Za l3l!u6a]*’ da 'se'<«>Tlsti Pasivni odP°!’' offraidai do' definitivnega iaporazuSna. okupacija Ruhra bistveno ^premem.; 'Evakuacija bi se vršila progresivno v pri- 1«IWU)CILNA* FAZA V REPARACIJ. t7:: '-' SK-EM VPRAŠANJU., - davka ria premog, temveč uvedba stano vitnih' ceri. BORZA. " C-ur ih, 23. avgusta. (Izv.) Predborza. Pariz 30.87, Beograd 5.80, London’ 25.19, Berlin! 0.0001, Praga T6.20, Milan! 23.80, tVj braitMavskem' »S3'o>i dne 12. trn. je objavil g. L. Ruhmasi dapi§J iz Ljubljane, ki! tvl .rijem poroča o razanei/ rali med angosilov. dijaštvom. Njegova pažanja so dokaj točna in objektivna. 'Ni/ zamolčal napak llaše omladine, ikii! pa^| .v največji meri napake starejših, Sap ke, ki jih srečujemo v vsem fcašcarii jav nem življenju. Posebno pozornosti pofive* ča razmeram rila ljubljanskem! ščui. Dočim ise je ria zagrebškem to !Beo«| grajskem vseučilišču) organiziralo idija^K štvo izključno le po jpolitičriihi istrankaK^ se y Ljubljani cepi kulturno. Iijnbljaa[-( skega dijaka zanimlai predvsem razmerjem med napredkom in klerikalizmotB. CejHj trall-nio tajrilištvo Jugoslov. napredne o< mladirie združuje veliko večino Ijubljatf-A skega dijaštva in je pjegov reprezentaiK črii orgari. Klerikalizem je-^loveri^ca PP&A cij ailitela. Na zagrebški uni-verri. im»/ Svoj zadnjo trdn javo ria vzhodi*. MedfceiA ko ima iv Ljubljani 200—300 ljudd, j® do*/ segel v) Zagrebu oti volrtvaJi ui ateadenfits Sko podporriO društvo le 80 gl-ašoV (všedj? je bilo približno 1000). Zagrebški f ni akademiki so bili za ustanovitev! J Ke reprezeritati'vrle dijaške orga kakor jo imiajo na pr. Čehi, to ljubi klerikalci Se ji upirajo, a tudi vt Bfil Vrste že prodira ta ideja bol j IM bodjl Med ljubljanskim' 'inl zagrebškimi i štVom! vladajo ozke vezi. Ljubljana ja »Vidovdan« in »Jurisilav Janušič« vijo ‘»Mlada Jugoslavija«. Tudi tniied ; grebškim naprednim dijaštvom dujo jugoslovanska orientacija, polit realna, kulturno žsintotičria iri gospoda* ško kooperativna. Ni Sicer toliko iris ri osti in1 brezkbmlpTOmiiSHOšiti Jfioil Ijani, veridar pa je miselno gi! čno, intenzivno iril rodovtitno. NajžalofttriojŠo hlikio Hudi Beogtaiii nfa inici jative, trima tradičd joneliiegia. I jaškega življenja, kajti predi skoraj- vsi Srbski dijaki študfraE-tPtil nima' notranje discipliriia Tudi je beograjsko dijaštvo- najbedriejše. | jo energijo izčrpava V partizaHSkffi jih. Idejno se beograjsko dijaštvo Hel i ro osvoboditi spon 'srbskega tiacioc itta„ zastarelega, šablonskega m1 gut livnega naciorializma, Beograd ima 1 vico sc razprostreti idejnio- -po-vs©) < slavi ji, toda najprej se mora navzeti _ _ gosTovanslva in! ga izražati jaantetiSdi©, aa^ kaj ako mn res) leži' s|a srcu: jedinsiivo, more delati izjeme tmed ZagrefeosrS L jubl jano. Jedin^vO. pa Hi 'Hege marveč enakost pri pravicaK iri 'stih'; jod irilstvo- ni- pred aalrii patent. Mlada geiieracija -rigotavlja Maš sllovaški prijatelj — &e 3 biu ja. Mislimo, da ise bo-osivoibbdilai od'! srečrie preteklosti iri da jo bo objela m»9 bodočnosti1, ki bo dala omHadirili abramOSffciil zaupanja ir* poguma, da Ko miogla >iamkw stojno kritizirati' današnje razmer©, H današrije ljudi. Mlada Jugoslavija zače+ nja to delo pri sebi in to je pravi Najprej hoče obvladati samlega Sebe iri biti j? reS^ niči jugOslovariiska. Znlati vladati; to j^ današnji iri jutrišnji problemi Jugoslaviji ja Omladina se mora pripraviti! mafij, dd bo lahko enkrat rekla, dal mladim Jug« ■Slovanom rie more jo in :rievismcjo- wlada^ * jih-Stari očetje. fmieri z izvršenimi plačili. Francija bi pričela sodelovati z nemškimi organi, okupa-l Newyork 553.25, Dunaj 0.007775, žiig. krone 'cfjski istroški bi se znižali. PoriovriO -pov-j 0.0078, dar ja, da okupacija nima He političnih Zagreb, &3. avgusta. Pariz 5.375—5.425, • : ’«t»'-*]riili iini ne anekslj8kih nameHov. Nemčija lahko Švica* 17.375-^17.40, London 4.37—-4.38, Ber- 1:! P®ues dopoldne je hitro plača, kar mora plačati, iri s tein lin 0.018—0.022, Dunaj 0.134-0.1855, Praga žoRa' knjiga, ki vsebuje teamia pospeši pozitivno evakuacijo. Poiri- 2.82—2,83»,Milanj 4J3—4.145, Newyorjk 95— eško note.o^i^^e. fla* 1 95.15, ^ ~ ^ \ . . » Odgovor Angliji. — Važne mi- nfetrske seje y Parizu in Londonu. □ p DUTa raxn:i} Umetniška razstava kluba „Grohar" na lndu»lrl|aI«o-olM^ vzorčni izložbi je odprta ^ 8. do 18. tire. □,mrrxg3Pg^ «<**» sm. Politične vesti. yavdijenco. Poro-l^.T Staee*hfcaSi, občin« Cirkovce v. da. j© dr- Korsašeo zaprosil- dvorni I olcraJT|er^! glavarstvu ptujskem, povabil ’ na Bleda za Sprejemi tk avdi-I^^O 'hišo 14 tamkajšnjiK bogatejših pari kralju. Odkar se je Korošec P^estnikov na posvetovanje, Ha katerem: zvezal' z Radičem', so je veduo izogibal 80 skI?®arodov. ' !.c * Slovaška klerikalna-ali avtonemisti- :.žt(a isfranka je doživela popoln polom. pNjfina ljiudska hranilnica v Ružemberku u je-akrnaihlrala, tojera časopis »Slovak« ena-:fko. Enaka usoda čaka vse neiskrene ^Strarfke, ki jne Slone na močnih idejah’ -Tudi prt -nas. ' i— - - ■ Dnevna kronika. ... k- ^Kralj in' kraljica ostaneta na Bledu j,&e do konca Septembra in1 počakata tam' jjfnia veseli1 dogodek v rodjbini. Prvoroje •»eč bo torej rojen v Sloveniji. —> Za našega poslanika pri Vatikanu ‘•Ob;imenovan dr. 'Jos. Smodlaka. , Spomenik dr. Rad. Razlagu. Zadnje Silni Sta «e mudila pri Malinedelji blizu ^Ljutomera dr. Goestl in dr. Mohorič iz ^Ljubljane. Zanimala sta Se za spomenik, f-katerega nameravajo postaviti Malone-|'del jčai® svojemu odličnemu rojaku dr, ^Razlagu. J4 ;— Kar je reS, jo res! Testenine »Pe-^Ikatete«, kakršne se izdelujejo v zadnjem l&asu, so-tako okusne in tečne, da se jih . feplošno 'hvali. Gospodinje, zahtevajte .jili - jž®ri' trgovcih! T" £. £!IL1~------ iesa, do katerega bi' imeli v prvi vrsti pravico občinski kočarji, katerih je 27, protipostavno. Z izsekanjom! občinskega gozda so kočarji, ki so itak največ ji reveži -irt tlačani teh magnatov, najhujše prizadeti, ker so tako prišli ob drva in bodo na zimo morali naravnost zmrzovati,-ostali pa 'bodo tudi brez stelje za svojo živino. Zato pozivamo agrarni urad in okrajno glavarstvo v Ptuju, da podvza mo ta primerne korake, da se ti magnati kaznujejo in' se reši vsaj ono, kar se še rešiti da. Ker so vsi omenjeni posestniki pristaši SLS, prosimo, da prinese to-vest tudi »Slov. Gospodar«. - Srednješolski študij v inozemstvu j.> ministrstvo prosvete prepovedalo in Se spričovala inozemskih srednjih šol ne bedo prizHala. Le v izjemnih slučajih daje dovoljenje minister prosvete. — Razvitje prapora Orjune v Šoštanju Projeli smo iz Šoštanja: V neposredni 'bližini začasne avstrijske meje proti Koroški pripravlja naša organizacija na velevažni postojanki vojašnico narodnih borcev za bodoče dni.. V teh kratkih besedah je povedano vse. — Šoštanj _ nemškimi velekapitalom infa ognjena tla, prosimo torej vse bratske organizacije I narodna društva in prijatelje našega po ■ I kreta, da s častno udeležbo pri razvitju našega prapora, ki vrši 2. septembra tl., posvedočite vsem našim številnim proti vnikem voljo in moč narodnih vrst Podprti po lepem odzivu sleherne organizacije in vseli poštenih narodnih delavcev našemu vabilu ;na. poset pomembne svečanosti, bomo mogli iz našega So stanja osrčja šaleške doline — zanesti ideje nacijonalizma proti Celju in Dra vogradu. To obljubo bomo držali do zad njega moža in pozvali vse narodne elemente tik do koroške meje na vztrajno podrobno narodno delo, jih vzgojili s ustanovitvijo novih in’ okrepitvijo dosedanjih organizacij, da bomo zmožni vsake žrtve, da bo naš pokret zmagovit! Razvitje našega prapor j a, — prvega na bivšem' Spodnje-Štajerskemi ozemlju — v Šoštanju, poprej, narodno tako ogroženem’, tudi 'sedaj še po nemškem kapitalu omadeževanemi kraju, kjer se sistem ati Nek SeignoBos: Katoliška cerkev 19. stoletju.*) |'Eff=yč?r:>?!{pj:3bT-- ■ Motto: ii.,!' Zgodovina je učiteljica j 'Ž*.' življenja fr' Re^iavraeijaeerkve. Organizacijo k-a-pO^iSke oerkve so močno zamajali dogodki |franeoske. revo-luicije inl prevrati v evropejskih' državah. Francija je uvedla versko r5 ve bodo, odivzela duhovščini gmotno moc j iaad lajiki, vodstvo ‘matrik, nadzorstvo žolaani in cenzuro knjig. Dežele, v skimi sektami in čelo z židovskimi izdaj stvoru.« V Nemčiji je vsak knez zase-uredil cerkvene zadeve Svoje dežele in skušal ohra niti oblast nad duhovščino. Ta kriza je cerkvi nekoliko škodovala, a (kmalu si je ibila zopet opomogla. Poslej niso več škofov izbirali iz vrst velmožev, kot v 18. stoletju, temveč iz vrst duhovnikov in so bili navadno siromašnega rodu, vzgo jeni v duhovniških seminarjih. Papež Pij VII. je obnovil v eerkveni državi prejšnji red, obnovil’ je tudi red jezuitov (1814.), ki je bil L 1772. razpuščen’. Katoliki so se razdelili na dve Stranki. "CZrt5*c» v| Ena je učila, da papež, ki je v vseh za-.Pod vphvomi Pranje od- devah cerkvenega nauka nezmotljiv, Jerala revolucija, 'so storile enako; v| predstavlja celo cerkev, da je predsta- rOSemciji15f?o bUe porušene - države cerkve-•vffife1 knezom 1814 je duhovniško ob l,ila«t in dolžnost, biti katoliški vernik, ob ;^a zgolj, y Španiji in v italijanskih ^državah. Prancua je, ostala pri NapoLe- ^enovem' konkordatu. Pawrje uiJPX,; /n^a stranlCa Jc ^tevala za ;iupeljaWa verska svoboda tudi za prote-r Ham&e iri)'izraelite, češ temi je cerkev, 4Sveta in neoskrunjena Kristusova neve-tfe^.-p<)fiitavl:jena.v! ifitoiivisto -s; krivover- -ja klnijigie: Ch1. Sfeignolios- —' K. |®6Sfei:S: »Histoire co^mporaiste-..- depai is vi tel j vseh’ narodnih cerkva in da je cerkev »popolna družba«, ki se ravna po lastnih zakonih in je zategadelj docela nezavisna od posvetnih vlad. To strujo so v Franciji imenovali »ultramarttanci«. Druga stranka je zahtevala za narodne je tudi, da imla vlada oblast nad duhovščino. To so bile v Fratfciji tradicije 'gallikanske cerkve, vi Nemčiji in Avstro-Ogrski pa tzv. »josefinizeml«, ki je bil ,m>eljan za časa Jožefa II. •j ^en31Jmrii» ki‘Se jel -v.fijiK vzgojevala dumovBcma, so bili večinoma pod vod-stvoml u-ltramontanskih SnejiihoV. ,.Na- no' podpirajo vsi arialčijonalni elenienti in ruši ugled države in domovinska ljubav. mora dne 2. septembra strniti vse naše vrste k mogočni manifestaciji naše večno žive ideje, kr mora in' bo zmagala! Dne 2. septembra vsi v Šoštanj! — Gospodinjski tečaj pri Mali Hedelji. V nedeljo 19. tm. je priredila malonedelj-ska kmetijska podružnica tombolo v prid gospodinjskemu tečaju, ki se naj bi o-tvoril pri Malinedelji blizu Ljutomera — Znižani vizum in 33% znižana vožnja za osebne in brzovlake je dovoljena po-setnikom VI. vzorčnega velesejma v Pra 'Ki v dneh od 2.—9. septembra. Brezplačna pojasnila daje Čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Comlpany, d. d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. — Obletnica Narodne čitalnice v Kra nju. Dne 1. in 2. Septembra slavi Narod, čitalnica vi Kranju Svojo 60-letnico. Pri tej priliki odkrije na hiši, kjer je bival in umrl rraš pesnik Simon Jenko — rojak iz bližnje kranjske okolice — spominsko ploščo. Spored proslave bo sledeči: V so boto 1. sept. ob 20. uri slavnostni občni zbor Narodne čitalnice; ob' pol 2l, uri vprizoritev Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«, 'sodeluje g. JVTilan »Skrbinšek, režiser narodnega gledališča v Ljubljani; v nedeljo 2. isept. sprejem1 gostov pri jutranjih vlakih; ob 11. uri zbiranje k sprevodu v Narodni čitalnici; ob 11. uri odhod irt odkritje spominske plošče na hiši, kjer je bival pesnik Simon Jenko; obisk grobov S. Jenka in F. Prešerna; ob 13, uri banket v gostilni g. P. Mayerja; ob 15. uri ljudska veselica v Narodnemi domu. Kdor hoče prenočiti v Kranju ali Se udeležiti banketa, naj to tiaprej s po roči propagandnemu odboru Narodne či talnice. — Jugoslovenska Matica v Ljubljani, Izkaz prejemkov v juliju 1933: Podružnice: Višnjagora 1500; Ormož 3600; Strni-šče 50; Šoštanj 600; Trebinje 359; Kostanjevica 237; Kranj 2100.75; Sevnica 2500 Moravče 2367; članarina, vplačana pri pokrajinskem odboru v Ljubljani 939 D darovi 2008.75; razni prispevki 1478.20. Skupni prejemki znašajo 17.739.70. Izdatki pa so znašali 26.760.45; primanjkljaja je bilo torej 9020.75 Din, ki se je pokril iz prebitkov prejšnjih mesecev. Ker so naloge Jugoaloven.ske Matice vsak dan večje, je nujno, da tudi vsi njeni prija telji stopnjujejo svoje delo. Podpirajte Jugoslovensko Matico, -da rešimo našo zemljo! ~ Veliko morsko psico So ulovili! rureže ribiči v Bakru. Dolga je 4 m ir? tehta nad 700 kg. Dan' poprej so videli ribiči morsko psico v družbi morskega psa in; upajo, da tudi njega kmalu.tvjo v/jo. ', ; i": ■:%, Občinskih volitev v Beogradu se je po poročilu »Preporoda« udeležilo komiaj 60 odstotkov upravičenih volilcev; preko 80o volilcev ni glasovalo in1 ker so vsi ti volilci, ki niso glasovali, neradikali, je to dokaz, da so dobili radikali pri občinskih volitvah komaj eno četrtino gla kmalu izginili, a nove katoliške generacijo so bile ultramontansikega duha. — Bivša aristokracija in’ narodna duhovščina (v Franciji gallikanska) je bila nadomeščena z demokratično duhovščino, ki je bila vajena ubogati papeževa povelja. Tako je bila cerkvena vlada o-sredotočena in je postala močnejša. Liberalni katoličani. Katoliški nauk zametuje versko in tiskovno svobodo; papež Pij VIL je protestiral zoper u-stavo iz leta 1814 in zoper nizozemsko u-stavo, ker sta obe jamčili za to dvojno svobodo. Toda okoli leta 1830 je ustanovilo nekoliko mladih katoličanov katoliško liberalno stranko, ki je skušala cerkveni nauk spraviti z novimi liberalnimi nazori. Liberalna katoliška stranka ni zalite-Vala za cerkev ne predpravic in ne državne podpore, temveč je hotela zgolj ono Svobodo, ki; So jo liberalci dajali posamezniku: pravico udruženja, pravico po- sesti in šolstva. Pravili so: ker je cerkev edina nositeljica resnice, ji ni treba uporabljati nasilja, marveč ji zadostuje ze sama svoboda, da sl g pridigovanjem in podučevanjeni ohrani ogromno večino vernikov in moč v družbi. l aka stvanka je nastala v treh deželah, kjer vlada ni dajala duhovščini svobode: na Irskem, v Franciji inv Belgiji. Na Irskem je dosegla, da SO bili razvte-proti katollfcom:, ^‘^29.). Sov1, čeprav* So zmagali. »Preporod« os ro j kritizira one pezavedneže in omahljiv slabiče, ki si pri volitvah niso upali n® dan1 S svojo barvo. List ima popolnoma prav. Tudi pri nas je žal vse preveč a-kih ljudi, ki radi. kritizirajo iu zabav-? ljajo, ne upajo si pa sami aktivno P05201 ,y tok razvoja. >— Popoln solnčni mrk bo letos dno 1 < sept. Najbolj se bo videl v Mehiki Ur) je odšlo tja v svrho študija že 10 .ekši-«*, dicij. _ -..id® — Razdelitev Burgenlanda. Avstrijs J listi se te dni živo zavzemajo za ukini e , samostojne zvezne dežele Burgenlaid | in razdelitev med Štajersko in avstrijsko. Če se zahtevana razdelitev j izvrši, bodo prizadeti najhuje bur£en landski Hrvati, ki bodo tako oropa®, skupnosti in raztrgani med dve dež® j Morda mislijo Avstrijci pri, Burgenlanda tudi na to. . ., i — Habsburško fantazije. V Se so v glavnem' mestu Madžarske slav , 50-letnico združitve Budima iri Pefte eno tsamo mesto Budimpešta. Ob tej P . liki je bila otvorjena tudi zgodovin5 , razstava, katero je otvoril bivši avS ski nadvojvoda Josip Nadvojvoda J®31: je v svojeni govoru zatrjeval1 navzo® ’ da bo Budimpešta kmalu postala ■■A glavno mesto zedinjene Ogrske P01^ zlom Habsburžanov, ■?: ‘i >.,w < -s Kultura in umetno^ x Nova Evropa. Izšlia jo 6. številka knjige revije »Nova Evropa«, ki i®"W. trikrat na mesec v Zagrebu. Nova ka prinaša sledečo vsebino: Držav* dučnosti (J. Znbovič), J/ugosiove^^j jugoslovenskog odibora 'bineta g. Pašiča (C.). Književni P1 Ji Vesti S one Strane: Vašington u (J. M. Petrovič). Pismo iz Nemafi^f v* Žimhrek). Knjige f listovd: Druga m _ _ uswm: jjruiga -1 Revolucija, III. iri IV, overjenika f' dar Borko, novinar, Jurčičeva' uL ^ 'kofc reprezentativno in v siTokem nrejevanoi-T^vijo toplo ixriporoča3tf®* - Turistika in šport* Turisti, obiskujte Slainto podje^; ':^; podpirajo stremljenja planincev, ^ serirajo v turfstoVskih1 glasilih, dosedaj še niste naročili inserat, vP°sjjt; te najkasneje do 31. avgusta besedij.j.. založnika Planinskega - koledarja^' bor, Krekova ulica, 5. CEVABČICI, RAŽNJIČI, GJIJLBA^ srpski specijaliteti pe^l ge se i P*0^; « Ui . . t ’ m ^[a prostora s ® ''Csii' mariborske izložbe ^ v Belgiji1 je v imenu Svobode ae, (L 1831) zakone, ki so dali duhovi1!11 zavisnost od vlade, vi Franteiji Pa htevala najprej svobodo šolstva, Pa je Lamenais zahteval »loči od države« kakor v Ameriki. ^ Ti liberalci so bili v bistvu ej&< ici, saj so priznavali papežko ne0®1 no vrhovno oblast. Toda papežu G*®^ ju XVI. niso ugajali njihovi naz°rl’ ^ sodil je Ibil tudi belgi jsko ustavo, je priznavala versko in' tiskovno . do. Z encykli'ko iz leta 1831 je francoske liberalne katoličane. *yJZj9ti vzrok zla«, je pisal, »leži v brezbriz^ (indiferentizmn), tem pogubnem' da se lahko v katerikoli veri zve. Če živimo pošteno iri pravično.— ** ja ga smrdljivega vira prihaja bedaS ^ zmotno annenje, da je treba vsakomW . jamčiti svobodo vesti1.. Temu s0 družuje tudi tiskovna svoboda, ird boano mogli nikoli dovolj blagur^nai8' prekleti'...« Po tej obsodbi, je ^^lioaJii’ nehal delovati, oštali liberalni jevaJ so se -udalr ali pa so na tihem' Ba, an0vila li propagando. V Italiji se J'e.USjfti0val* klerjko-liberalna družba, ki za ujedinj-enje Italije. . Pij IX. Naslednik Gregorja^" ^ Stai, ki si je riadel ime Pija^^^. plemič, doma iz oerkvene dr**fr’ kc-jJ,-, ste Je leta 1792. in je bil s - ■■ P 'Sasanu Mariborske vesti. Maribor. 23. avgusta..1823.. Z RAZSTAVE. % * * |f • • t ®Heprijazmemu pisareiiju firvat-**«SaMblokaškega časopisja in sumljivi' • “Molčečnosti naših domačih klerikalnih 1stoiv je obisk razstave trajno dober. .Vsi .3**settniki so presenečeni nad izredno le-finimi izdelki industrije in! obrti; asti pa tudi vrtnarstva, ki M nastopilo _ azen v Mariboru še na nobeni razstavi. velesejma. Vsestranska hvala privab-■ a vedno nove odlične goste ih strokov-.3» e. Tekoml včerajšnjega dne je poseti-.. razstavo med dragimi več poslancev, a Se rta licu mesta prepričajo o ifldu-rtji a n obrti na najsevernejši meji naše ;_J'.ave-. te dni se pričakuje tudi obisk ; 'nvvatelja razstave, N j. Veli kralja Aleksandra. Za zadnje dni razstave pripravlja ve-zd°(^sek nova presenečenja, da tako p IJn551 koristno z dobrim in prijetnim, 'bo ^ °bi čajnega koncerta godbe »Drave« _ nastopim v prihodnjih dneh več pev-. 1 društev. Pripravlja se tekma lepoto« a™ ^;karjev. Zmagalo! dobe kraS-^_darila. V prid otroške 'bolnice se pri-dokt+i^™^0?3 9 Primernimi in krasnimi ,v. Pričakovati 'je, da bo v ta do-hameri vsakdo .'doprinesel stvoj K-o—b-'-M ČASU KISLIH KUMAR. ^ ^f j Porečete k Radičevem! begu.1? btfti" Saj ni vredno, da se s. tenvpu-em bavimio. efiako smo se pogovarjali na °dn preko Pobrežja. ^.g^enkrat zakriči nekdo: »Gtejrtamira- if0g kup. Kje, kje? Hitro na teleks in e' ^er®ev,a'nit poročat. Imamo ptič-šuhim Da*a slava. Tako in) enako je 'ir" ^ kje je Radiči /';•§< -v-0’ t0®, ga ne vidite? _ ga je tmnogo! — ^ * en& da je debel*., daj- c5£ *? vidim. ,° “k* Pa lepa; dve čeli’ gredi ga je, ko b' iv-yidi. No, glejte tam:-le, oh ka-j,n, . 1 “d dober S pravim1 vinskim! kisom lp_ Nakrmi ali dalmatinskimi oljem! pri-p. 'Jen, se oglasi1 moja tovarišica «— ,t,rftl0j'ka! Marihorčart-iz^Tezna me jo pa (rrS^O^lodal. . Mihelhov. ■ *—1 \ lfiv r SIdKE.1 • § “Pošti zahteva stranka- zrtamko v ter vpraša, je-li poštnina za ^ ^tstadt« jeden dinar. Dobi odgovor, tetaju 1>raviv »Karlova«« in ne Karlih to pojasnilo se razkači 'stranka 5a^^oza: sše boste že morali nami pri-tCoraj ’,®k» hočete med nami živetiT!« — Se grozili! —* Ker se poslu- joča uradnica Bi: Čutila opravičeno zavrniti to predrzno in zagrizeno sovražnico našega življa naše države, storimo Sj-to mi ter povdarjamo: Ne mi, ampak eni <še -bodo morali korenito prilagoditi iia-šimi .pravjcatn,.«ieer adijtrv Reich! i Mihelrtov. ' • *-o—.. NA VESELIČNEM PROSTORU RAZSTAVE VSAK VEČER PLES. ESO Vstopnina za vsak plesni parček 1 Rim -M' —v v ' & bi Imenovanja. Za profesorja 8 stalnim mestom' so imienovani na drž. gimnaziji vi Mariboru dr. Janko Glaser, Jakob Cimerman in Adolf ValeS, ha drž. realki pa Viktor Cotič im Ivan Ravnikar. ^ m Odlični gostje Iz Sušaka v Mariboru. Cenjeno občinstvo si dovoljuje L slovenski športni klub Maribor vljudno obvestiti, da 'bode gostoval v Mariboru v soboto dne 1. in nedeljo dne 2. septembra tl. prvak našega Primorja JugoslaV. sp. klub »Orient« iz Sušaka, ter nastopil V prijateljski tekmi z našimi klubom. JŠK »Orient« uživa ob naši sinji Adriji velik ugled in razpolaga S prvovrstnim moštvom. — Prosimo VaS, da pokažete tukaj na severni meji baše države bratom) iz Sušaka svoje simpatije na ta način, da posetite v obilnem številu tekme, •katere se vršijo V navedenih dneh vsik-dar ob 17. uri popoldne na igrišču Maribora v Ljudskem' vrtu. — SŠK Maribor priredi tudi 'svojim gostom! zabavni večer 8 plesom1 v dvorani pivovarne Gotz ih sicer v soboto dne 1. sept. tl. ob 20. uri .zvečer, pri kateri priliki siadelnj-e tudi' glasbeno in1 pevsko društvo »Drava«. * TVabimio isfotako, da polnoštevdlno pose-tite to prireditev. Za jed ih pijačo bo preskrbljeno. Druga društva v Mariboru irt okolici pa prosimo, da' še na te tekme in prireditev našega društva blagohotno o-zirajo in v teh havedenih dneh’ in časih ne prirejajo svojih morebitnih' nastopov .in) veselic.—-Odbor I. SL Š. K. Maribor. m Kavarna »Promenada«. Dnevno od '.13., oib nedeljah ih praznikih' Od 16. ure koncert prvovrstne salonske godbe ob' vsakem vremenu. Izvrstne pijača, sladoled ih domače pecivo. (m1 Klub kolesarjev iff motociklistov »Peron« v Mariboru vabi vse svoje člane in člahice, da tega »sestanka sigurno udele~ žijo. ni Veselica ha razstavišča IOVI. Kakor je že včeraj nek nepoklicani na tem mestu čisto po nepotrebnem! izdal tajnost, se vrši v nedeljo od 19. ure dalje ha razstavišču velika ljudska veselica z bogatim) vzporednih, ki bo nudil- občinstvu veliko smeha in1 razvedrila, m Mariborčani so se poboljšali Mariborčani so postali v) zadnjeml času izred- marodneoT^ ^rani liberalce ih pristaše JSji Rinjenja, Sploh je bil v, Ita- 1848 ^ -u?11 revoluciji iz leta ije, ^ i. S svojimi prijateljL Hotel .v _ n denkverri državi' vladal sam! s Coeko ^ 1*49 privedlo nazaj fran- fee Skleail je, da sedaj za- deli laj5V ri>or, ki so v njem Se- iVa}^ jP® naj bi im!el zgolj posveto-iha, fll Končno je zbežal iz Ri- Poskusa anjjjg 1 začel izlia ja!ti, v Rim-u Ča-hiaftj ^Tv°®®k® civilizacija;«, ki je tol-'nov*t; ej? .Pa;peŽ3 IX-5 botel je ob-Izaeni™ čije zkkfvi so padli i^zBastiHo. j!}ra-.?ra-' !WSei evropske vlade so Se pre linja 08w°lucije leta 1848. ih socializ Stvom 30 is^a^® sporazuma z duhovni 3» šol lei?ar m;0e j® vzrasla. V Franciji 'ijtof' ® ^ebodai omogočila duhovščini Špahfil- kwtohžbih učnih' zavodov. V. ‘bapež ^ 0. 1855) je 'je iS -eel bbv konkordat, s katerim meča- » ,P^tz??nal hezavtenost cerkve, slo-Piavn ^ kar pomeni, ha •! pip ri^ie od državne moči. gTa verskih zadevah' katoliške cerkve. Nato je papež Pij IX. šetavR komisijo bogoslovcev, ki je imela izdelati splošno-razlago nalog, ki jih imia cerkev v moderni družbi rn ki bi haj še enkrat po-vdarila, kakšne in.čegave zmote so bile ^obsojene. Papež Se je začel bojevati 8 sardinskim! kraljestvom, ki je 1. 1850 odpravilo cerkvena sodišča ih izročilo hekatere samostane posvetni upravi. Ko si je sardinsko kraljestvo prisvojilo tieko cerkveno provinco, je papež prekinil ž njim vse stike. Združitve ozemelj, ki so se pojavljale v imenu narodnih načel, {Garibaldi!) je papež smatral za obliko revolucije, ki jo je bil obsodil že leta 1848; ni hotel priznati italijanske kraljevine, izobčil je bil z cerkve vse, ki #o se udeležili »zločinskega, upada« v! hjefcove pro-vincije ih j® proglasil, da cerkev potrebuje posvetno moč, »Katoliška cerkev,« je dejal, »jedofcrla kot božja naprava obliko popolhe družbe. Zato je delo posebne božje Previdnosti... da je papež dobil posvetno moč-., in.da Se poslužuje te političjie svobode, kil mu' je toliko potrebna, če Koče izvršeVath svojo duhovno meč, ia- y^K«®Pjobla-st.* •; Xf. " f-'-^ > no pridni, mirni, ne prepirajo se več, ge Pijančujejo, he razgrajajo, kratkomalo, v. Mariboru vlada rajska sloga ih mir. Tako vsaj povedo poročila policijskega ko-misarijata, ki nam! že tri tedne stalno javlja: nič novega! Uganka nam je le, kakemu nadnaravnemu pojavu je pripisovati to nenavadno in čudno izpremembo. Ali je temu vzrok pojemajoča vročina, dopust šefa policijskega komisarijata, g. nadsv. Kerševana, ali pa morda celo razstava?, Bilo bi res dobro, če bi oblasti dognale pravii vzrok in potem skrbele za to, da tudi nadalje tako ositane. Če je povzročil to dopust g. rtadsvetnika Korše-Vana, haj so mu dopust takoj podaljša, če pa razstava, pa ibi tudi bilo dobro stopiti v stik z razstavnim odhorom radi podaljšanja. 4h Kavarnh v mestnem parkn. Dnevno od is 17. do1/s!9. ure ih od 20. do 24. ure koncert. Sladoled ih domače pecivo. Mariborske šole. Državno moško učiteljišče v Mariboru. Dne 6. sept se vrši vpisovanje tujih gojencev v Ib in' III. letnik; v IV. letnik se he sprejemajo novi gojenci. Dne 7. šopC so ponavljalni in hakhadhi izpiti, dne 8. sept. je vpisovan je V L letnik, 11. Sept. pa vpisovanje vadničarjev ih bivših gojencev. Podrobni podatki pa črni. deski zavoda. — Ravnateljstvo. . Sprehodi po razstavi. v ; FRANC CVERLIN, ;^I!rS5^ : krojaški mojster ih trgovina oblek, -Maribor, Aleksandrova ccSta 28. pod jetja-V Mariboru se po pravioi prišteva podjetje Franc Cverlih, ki ima tudi trgoViho izgotovljenih oblek lastnega izdelka. Podjetje dobavlja blago direktno ml prodh centa, kar mu omogoča solidno postrežbo in zmerne cene. Delavnica je najmodernejše urejena ih lahko izgotavlja obleke po naročilu v najkrajšem času.. Razstavljeni predmeti dajejo podjetju na> lepše .spričevalom ih priporočilo. RAZINGER-VENIER ključavničarska ih mehanična delavnica Maribor. . r^,;.Y Med podjetja, ki so po preobratu-prešla y slovenske roke, spada tudi ključavničarska inl mehanična delavnica Razinger-iVenier v Mariboru, Iz male ključavničarske delavnice ista' nova lastnika v) teku enega leta napravila moderno ključavničarsko in- mehanično delavnico, urejeno z najmodernejšimi gteoji? na električni pogon. Poleg tega je podjet- ; je u-rejeno za avtogenično varjenje, kar znači zopet nov napredek. Na razstavj je podjetje razstavilo na poseben način konstruirano turbino, ki vzbuja občo pozornost. Slične turbine je podjetje pred kratkim zgradilo v Breznu in deluje oh ■malenkostni vodni Sili yi splošno presenečenje zelo povoljno. Opozarjamo ha to vse industrijah®,Jci ohratuiejp z' vodno silo. ( TOVARNA-USNJA VILJEM FREUND, Klavniška ulica Med največja mariborska industrijska podjetja spada tovarna usnja Viljem Freund, ki obstoja že nad 25 let. Sedanji lastnik, ki je kupil tovarno pred 12. leti, je podjetje tekom časa tako razširil ih moderniziral, da se po vsej pravici prišteva med najmodernejša ih največja jugoslovenska podjetja te vrste. V začetku je izdelovalo podjetje samo črno rn rujavo kravje usnje, usnje za podplate in jermenje. Takoj po preobratu pa je podjetje spoznalo veliko važnost nsnarske industrije za -našo državo ter je Svoj obrat nemudoma povečalo in preuredilo na najmodernejši načiri t strojnim pogonom. Tudi način1 produ kci D© se je s tem znatno izboljšal ih izpopolnil, tako, da je danes Freuhdovo usnje znano po vsem tu- in inozemstvu. Leta 1920 je bilo uvedejo strojenje S feromoip,\ i Na drugih' Surovinah" potrebuje pofL jetje letno 20 vagonov raznih ekstraktov^ i 50 vagonov drevesnega cresla, 10 vagh4 hoV apna, ih 2 vagona mašiti. Iz itfozenS* stva dobavlja podjetje samo kemikalije* ki jih v tuzemstvu hi mogoče doibiti. S; (svojimi izdelki zalaga podjetje večtiMohSal-. domač trg, zlasti v Sloveniji B HrvatSkJ.r znateh del pa se .izvaža -tadak^M, foozetBk^ •Ste«. ■ 'i;1 ' 1 'x;:- alojzij pregobh, v«- krojač, Ruše pri MariHbra.^^^; Da naši podeželski ohrtipki pcsNfUCiSi he zaostajajo za mestnimi, dokazujejot! krojaški izdelki, ki juhi je razstavH S dir; jektu X, oddelek1 Vili, stojnica K? kzo^-jač Alojzij Pregled iz Ruš, gpocijati#! za obleke iz usnja. Ta panoga krojaške^ obrti je bila pril pas) do pedaamo Ss 0 povojih. Izdelki g. Pregleda pa dofcaaaa*! jejo, da Smo se tudi tu povzpeli im pre«! cejšn jo višino. Razch moških lukenj j®] usnja je razstavljeni ženski kostum iz tem n ja, nadalje razne ženske torbice, čepfagi dz usnja itd, kar priča, da je g. Phegledi V resnici' epecijalisfc. .Opozarjamo ribffljS*! sitvo Pa te izdelke teh knojažat*fee8jed(g^ vsakomohtoplo pripoaMČamioL MjjllMieSititil ANTON MARUŠI^? mizar, Maribor, Fratdmpahten(i£«dlti8^ Med! naj.bolj6e SJiio-t&it predava s. pabovaln Lmutdj .Tu rančičv j& $ Izparirodiii zadružni zbor. kovinarske Ker/jo obrtna* oblatit razpel j avJ-ia> lOToEtcivPizadiBUMnega načelstva, kii.Sae žJepiJttolito dner7. aprila 1923 pri glavnem! Madr.užnomi zboru,, is© "yrši y, ■ sloboto dne 25. avjfusfcji 1923 ‘oli 19. uri (7.) zvečer v ihotelw;*K<)Sovo« !v»'Mariboru,'■Cfrajslki trg &fclv tevanrcdni •zadnižiu »bar- Kovinarske otreiB^stadniff^-v:.Maribora.• y«i zadruž-SttkrBe vabijo, da'so tega zbora točno in •pol7iožtevilno>'aile]sobm ml - y ab lli.:-—> Za dr. ko« tolsarr P. Btureš. ^Legitimacije za graški velesejem, £i %eK‘^rSSv>!tf času 0x1 3. do 9. septembra sr 'Ckndcu, sef dobe tudi pri' ravnateljstvu Mariborsko tiskaraie d. d., Maribor, Jur-■čičevafTiTica 4. S to* legitimacijo-intfai vsak ^pofietiMkl »vyv <•« H ^ v,„ Gospodarstvo. g Produktne borze 22. avg. No v i S a d: pšenica baška 337.5—340, banatska 330— 345, ječmen baški 275, ovesi baški 255—2f>5, koruza baška 280—285, moka baška s>0« 560. Beograd: pšenica 320—325, koruza 280—285. Zagreb: pšenica) baška 337, moka »0« 525, »2» 530. g Zagrebški kraljevski sejem!- se vrši ta teden. Prignalo se je krog 7000 konj iri 5000 rogato živine. Teški kmečki konji po 15—20 tisoč din. za par, lahki 12500—17500, žrebeta enoletna 1500—3750 Din., dveletna 5000—6000 din. Goveda so se kupovale največ za Avstrijo in Italijo. Ceno za 1 kg žive teže: biki 15—45.50, voli I. 15—17.50, II. 13—14.25, III. 11—12, krave I. 10.75—13, II. 0.50—10.50, III. 7.50—8, teleta po 950— 1500 za komad, ■■ ' ' ; !V g Hmelj. ,.XX. poročilo Hnieljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov doma-in drugod. Žatee, ČSK, 18» avg. 1923. Od dne 15. tm1. je silna vročina prenehala, podnevi imlanio oblačno in bolj hlad-rio vreme, noči so pa navadno prav mrzle, kar ne pospešuje okobulenje. Zaželjcne izdatno padavine tudi ni bilo in vsled tega so tudi kobulo lo pomalem! razvijajo. -Če ne bo V kratkemJ zadostnega dežja, bodo kobule, katere se sedaj začenjajo tvoriti iz-cvetja, ostalo male. iV zdravih, zgodaj obrezanih legali se okobulenje Vršii še precej pravilno, in se bo z obiranjem* pričelo okoli 26. tm. Upanje na novo letino se torej ni zboljšalo, pa tudi ne poslabšalo — vendar je gotovo, da bo iata prav mala irt da bodo cene primerne stroškom. Glede množine letošnjega pridelka ostane pri naši zadnji cenitvi, to se pravi, priclelali bodemo blizu Vs lanske množine. Plačuje se do 3050 čK za 50 kg hmelja iz leta 1922. Končno razpoloženje na trgu jo mirno —1 certe čvrste. (1 čK — 2.8125 D — 1 kg pride torej; na 686.24 j K.) g Ušfaiiovni občni zbor strokovne za- v Ljubljani, Gabrovšek V Kranju, Sttlvs v Maribora, za namestnike: a . Pajk v Celju, J. Rečnik v Mariboru Ivan1 Ilobcin v Ljubljani, za preglcf ni sta izvoljena ing. Turnšek in! Leoiw Tratnik. Načelnik je prečita! proracu za loto 1923, ki jo bil soglasno SPre^e ■ delegata k deželni zvezi obrtnih zar ^ je izvoljen' načelnik Mihelčič, za „ Arega namestnika Bogataj. Na predloS , FranChettija so izvoli za izpi‘ašo''ra komisijo predsednik in/dva' prišli i in sicer 1 prisednik iz srede pomocnis . ga zbora Izvoljeni so predsednikom jn j Turnšek, namestnikom! Saks. Za P{*s® J niko za dobo treh let: [Vojnovič, Mihelčič in Arhar. Taksa za vajene® preizkušnji se določi na 50 dinarjev, jemnina na 20 dinarjev. Občni zb«r sklenil,