295. stevilka. Ljubljana, nedeljo 24. decembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKINAROD, Ishaja vu:ik dan, izvzemSi ponedeljke in ilneve po prazni cih, ter velja po pošti prejeuian za a v Btro - opera ke >ie*«l« lh ćelo leto ltj ^ld., za pol lctti 8 jjld., %M fetrt leta 4 £ld. — Za Ljubljano i>t\i% poAiljaiij* nn dom za ćelo leto 13 #ld., za četrt leta 3 tfld. 30 kr., za eu musec 1 g\d. 10 kr. Za pt »cilj »nje n» doui se računa 10 kr. zh meaec, 30 kr. zh ćetrt leta. — Z« tu je deiele toliko već, kolikor poitnina iznaša. — Zti gospode učitelje uh ljudskih aoluh iu s» fijake velja iniiaiu cena in aicer: Za Ljubljanu za četrt leta 2 gid. 50 kr., po poftti prejeiuan zh četrt leta 3 gld. — Za oznanila bb plačnje od ćetiristopn« petit-vrste 6 kr., ćo ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. će bc tri- ali večkrnt tiska. Dopisi naj ne isvole Iranki ruti. — Rokopisi se ne vraćaj o. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej niši &t. 3 „gledali&ka stolba" O pra vni 6t vo, na katuro naj ae bl».govol(jo pođiljati naročuiue, reklamacije, oznauila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiii. Zaradi božičnih praznikm iziđe pri-hodnji list v ćctrtck. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče na-roČnina na zadnje četrtletje 1876 in naš list stopi v deseto leto svojega javnega delovanja. Prosimo, da ne le vsi stari gg. naročniki ob pravom času naročnino ponove, nego, da naš list tuđi v one narodne kroge spravijo, kan-ior do /daj nij prodiral, ker le potem bode inogoče tuđi listu samemu boljšiin biti in duševno bo-gatejšim. ,^Iot. ftarocl*" velja: Za ljubljanske naroenike brez pošiljanja na dom: Za ćelo leto , ... Uš gld. — kr. Za pol leta.....<* „ &O „ Za četrt leta .... 3 „ 3O „ Za en mesec .... 1 „ IO „ Za pošujanje na dom se računa 10 krajc. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S poširjanjem po pošti velja: Za ćelo leto.....Itt gld. — kr. Za pol leta .. . . M „ — „ Za četrt leta ... -4- „ — » Za en mesec..... 1 „ -40 n Za gospode u^itolj«* na ljudskih šolah in za ciljtike velja ziti-lailtt cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta St gld. *O kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ JIU9M9Kistfacijn „Stav* /T«#•«*/«••. 0 božici. In zopet je prišel denašnji lepi dan, ob katerem kršćanstvo praznuje lep praznik miru in sprave, praznik prihoda nebeskoga odreše- nika na ta svet, polni strasti in razpora, boja in nepokoja. In kako nahaja ta praznik vesoljni politični svet? Pač miru ne nahaja nikjeri, strašno mnogo pak zatiravane pravice, ki željno pri-čakujo, da bi jej došel odrešenik osvoboditelj. Mej vsemi veliciini narodi pak je sigurno baš slovanski narod oni, ki ima naj već tr-pinov, Čakajočih odrešenja, upaj očih osvobo-jenja. Prvi in največji mučeniki so naši bratje pod Turčijo. Njim se odrešenje uže bliža. Uže sede možje skupaj, ki ukrepljejo o izbolj-šanji njih osode, in čeravno njih misli in težnje jako narazno hodijo, v tem so jedini pred svetom, da tako ne srne ostati kakor je bilo. O nas, o naših željah in upanjih denes nećemo govoriti; znane so tuđi. Le prepri-čanje naj izrekamo, da je v našem narodu dan denašnji mogočno naraslo veselo u p anj e , da se končno i mi Slovenci resimo iz zdanjega stanja negotovosti glede svojega narodnoga obstunka iu narodnega razvitka kot Slovnni; da pa nas mora to upanje k živemu delovanju bodriti, katero bode storilo, da bodemo veliki dan, svojega političnoga prerojstva res tuđi sami zaslužili in se ga tem bolj veselili. Morda nij nič odveć, če baš ob denaš-njem velikem prazniku izrekamo veselje, da nas Slovence v domaćem taboru nahaja jedi-nostne in složne. Naj tako ostane tuđi na dalje, naj nas vedno bolj veže sveta Ijubezen do domovine, do naroda slovenskoga in jezika naših očetov; nauk pak, ki smo ga iz baš preteklih časov in domačih borb vsi skupaj zadobili, nainreč da le vsi skupaj, spoštujoči mej soboj vsacega, kdor se hoće posvetiti narodnomu delu, le tako nioremo do čusa priti, ta nauk bodi globoko vtisnen pri vseh naših domovinskih podvzetjah. Rusi in Po I jaki. Iz Rusije. [Izv. dop.| Najnovejši in najvažnejši politični dogodljaj prošlega tedna jo zaupnica poljskega mesta Varšave car ju. Kakor Moskva predstavlja prvo mesto ćele Rusijo, tako je tuđi Varšava mati vseh drugih must ruske Polonije; ona je bila mati ćele nekdanjo poljske države, mogočne slovanake države. Na njo se je gledalo in se gleda, kaj tvori v političnom obziru. Za to Varšavska zaupnica za-vzema za Moskvo prvo mesto mej vsemi zaup-niciuni carju, kolikor se jih je uže pošiljalo i se jih še pošilja našemu svitlemu vladarju. Moskva in Varšava, evo vam stolici dveh slav-janskih plemen, kateri sta si bili od ranih let historije slovansko sovražni na svoj gibelj, kateri si v prevažnem trenotku, v katerem ae stroji milejša osoda Jugoslovanom, podajata bratski svoje roke, da bi skupno delali z& obćo svrho Slovanstva. Adresa je podpi-sana od visoke aristokracije poljske, živeče v stolici, na obrežji vislanskeni; verovati smeiiio, da je njen vir čisti in ne prisiljeni, torej iskreni. Razmere mej Poljsko in llusijo se bodo na ta način skoro popravile, vse disonance zlile se bodo v en blagozvočui akord, katerega bodemo prozvali soglasje poljskega i ruskega p lome na. I tako nam nij treba še posebno poudarjati, ka poljski rogovileži, živeči v Parizu in Londonu, kateri so pripravljeni služiti pod vsakim praporom, ne samo Napoleona III., no i krutejšega vraga kistek* Indoevropci in Semitu (Spisal K. Glaaer.) Ker se ravno sedaj odločuje najvažnejše Tprašanje devetnajstega stoletja, boj mej iz-točnimi Slovani in Turki, izmej katerih so prvi k indoovropskemu, drugi k se mitske mu plemenu prištevajo, bode zanimivo elišati sodbo, katero je o teb pokolenjih iz-rekel temeljiti poznavatelj staroindoevropskega jezika in slovstva, prof. Lassen. V svojej knjigi: „Indische Alterthumskunde, Leipzig 18G7. 1. 4U4— 497« piše ta mož sledeče: Posebna uarava indijske dežele (Sprednja Indija, poluotok, šteje sedaj 7G.059 Dm., 240 milij. prebivalcev) in zgodovina njenih probivalcev je indijski narod ćelo po svoje razvila; v njem 86 nam javljajo duševne zniožuosti azijskoga naroda v prvotnoj obliki. Bogatejši nadarje-nost indoevropskoga plemena, pouzročivši ve- lika dela, pokazuje se nam kot najvišji ini najvažnejši dar narave. Malo narodov na svetu ima toliko zmožnost samostojne omike; od drugih pokolenj samo Kitajci in Egiptčani; od kavkaškega Indoevropci in Semiti. Zgodovina nas uči, da izmej teh dveh zavzima indoev-ropsko prvo mesto, ker se pri Semitih duševne moči ne razvijajo tako harmonično, kakor pri Indoevropcih; strast, močna volja, individualnost in bistra pamet odlikuje Semita; razmer sveta do ulovečanstva Semit ne more ločiti od razmer sveta do svoje osobe; objektivno si ne more ničesar predstavljati: njegovo mišljenje je subjektivno in samopašno. Njegovo pesuištvo je lirično in izražuje veselje iu žalost, Ijubezeu in sovraštvo, občudo-vauje in zauičevanje; zbirke arabskih pesnic to spričujcjo. Ce pesuik razširi krog svojega mišljenja, stori to samo zavolj tega, da bi svoje pleme kot individuo drugim v nasprotje postavil. Epos, v katerem se osoba pesnikova predmetu umika, se mu ne posreći; še manj je kos dramatični poeziji, v katerej se mora pesnik še bolj samega sebe znebiti. Indoevropci imajo še zraven lirične druge vrste pes-ništva; samo ti imajo narodno dramo, sumo ti so ustvarili velike junažke pesni, ki v prav-ljici shranjena sporocila o velikih delih starih časov v krasnej obliki potomceiu predočujejo, in razlagajo, kako je to ali ono ljudstvo o posvetnih rečeh mislilo: to je pesniško delo celega naroda. Semitu ne manjka predmeta za epos, ne manjka mu pravljic, ki jih tuđi pesniško lepša in raz^irja, pa tega ue stori, da bi jih v lepo celoto zedinil; posamezne pravljice shranjuje kot najstaršo zgodovino V svojem spominu. Od drugih lepih uinutuostij mu najbolj ugaja muzika, v katerej se nemirna duša izražuje. V kiparstvu iu slikarstvu so se le Indoevropci mojstre pokazali, pa še mej temi ne vsi narodi. Tuđi modroslovja manjka Semitom, ki so se glede te vednosti pri Indoevropcih vgnjez- slavjanskega juga — Turkov , i volčje solze nekaterih avstrijskih fantastov v Krakovi in Lvovu, podajoćih svojo bratsko roko Mađaroni, nemajo za naše Poljake in sploh za našo go spodarstvo nikacega značenja, i ga tuđi inieti ne morejo v prihodnjosti, če se toki krvi znova polijejo na slovanskem jugu. —r. \ Govor slovenskoga poslanca g. Hermana. V drŽtvnem zboru 6. dec. „Ne bom se motil, je rekel, Če trdim, da pretresovanje državnega proračuna davkopla-Sevalce vsako leto stane črez milijon gld. Saj jih je ćelo brezvspešna razprava o premembi politične uprave glede za to porabljenega časa stala skoraj 100.000 gld. Kako lahka bi bila obravnava in ne bi se nam bilo treba vsako leto toliko mesecev po Dunaju potikati (veselost), če bi se iz državnega proračuna iz-ločile tište reci, ki pravilno spadajo pod oblast đeželnih zborov, ki bi jih veliko ceneje in pod nadzorništvom dežele tuđi bolje in vestneje opravljali. Imeli bi potem v vsaki deželi le enega vladarja in deželnemu zboru odgovor-nega načelnika in naniesto 34 le 17 edin-stvenih, tedaj močnih deželnih vlad, io držav-nemu zboru bi ne bilo treba pritoževati se o trniastih namestnikih, ker bi se potem žanje nič veČ ne brigal. Notranje političnb reče t. j. upravne, verske, šolske in narodne zadeve bi se potem obravnavale v deželnih zborih, kjer bi toliko hrupa ne delale, in imeli bi to dvojno korist, da bi država s svojimi velikimi državnim! nalogami ne imela strankarsko vlade in da bi se jej tuđi glede notranjih političnih Vprašanj ne bilo treba ravnati po migljejih vnanjih držav. Jasno je, da bi pod tak i mi samostojnimi vladami dežele kolikor mogoče cvetele in da bi se vsled tega vkrepila tuđi država. Će pretresamo značaj in zgodo vino Avstrije, bodemo našli, da na eni strani imamo državo, na drugej pa samostalne dežele v tej državi, in da vse tisto, kar se je vmes vtaknilo ter hoče vse pogoltniti iu se imenuje država nema pravega temelja. Ta razloček je treba pred očmi imeti v porazumljenje naših državnopravnih zadev in v prevdarek, se li naše ustavne razmere stri-njajo z bistvora Avstrije. Ker še le prilasto-vanje notranje uprave dežel dela državo in si je Dunaj to upravo prilastil, imenoval sem oni dan oficijelno državo dunajsko in ne po krivici, ker centralizem obstoji v prilastovanju uprave. Graja, ki mi jo je takrat dalo visoko predscilništvo, bila je pretirana, ker sem o državi, n monarhiji vedrio spoštljivo govoril in tuđi vedno bom. O oficijelni državi bo to pa le tolikanj mogoče, kolikor se ta država drži mej ■ nravnosti. Če državni proračun Se tako nntančno preudarjamo, ga vendar ne bodemo zboljšali; primanjkljej bode čedalje večji, ker je državna uprava dražji, ki s svojim sistemom, t. j. s svojim obstankom dežel, od katerih živi, čedalje bolj slabi. Sistem je državo denarno preobložil, krajnih davkov po deželah nij zmanjšal, ampak jih je še zvik^al, uprave in zadržanja nij zboljšal, ampak Se bolj spridil. Kaj je država storila za povzdigo tuđi od one stranke nedavno tolikanj slabo popisovanih brez-vladnih zmedenih zadev raznih dežel, katere hočejo uniciti? Nič! Te nadloge paše ne po-stanejo bolje, ce jih vlada proglasa za pretirane, da bi ljudstvo pomirila. Krivda je v sistemu in rešitev v odpravi njegovi. Prizadeval si bom to Škodljivost vse-stransko pojasniti, in to tem bolj, ker se skoraj vsi predgovomiki sučejo v kolobaru in se pritožujejo o slabih nasledkih, ki pa iz-virajo h sistema, na katerega se opirajo. Eden gospodov predgovornikov je sicer hotel državi ki je po svojem sistemu uže odgospodarila, /opet na noge pomagati s tatvino cerkvenega premoženja, z zakonskimi in samostanskimi po-stavami in s preganjanjem jezuitov. (Veselost na desni.) Kaj pa potem, Če bode zapravljeno tuđi cerkveno premoženje? (Veselost.) Tuđi pogreša pri ministrih zadostno odločnost pri boju z deželami in. s cerkvijo. Naj se potolaži, ker vsaj ve, da ga Bkoro nij bilo ministerstva ki bi bilo dežele, cerkev in narodnosti tako hudo prijemalo, kakor sedanje, ki se morebiti ravno zarad tega toliko časa vzdržuje. Ne bom se tedaj spodtikoval nad ustavoverno stranko, ki se ravno vsled sistema obrani, ki je dostikrat ravno najboljšim Ijudem za-vezal oči. Če si centralizem natanko ogledamo, nij nič družega, kakor brez privoljenja dotičnega deželnega zbora storjena in brez tega privoljenja nedopuštena odpoved pravic deželnega vladarja na korist dinasta dunajskega ali za-menja vladarja deželnega s cesarjem, se ve da uže precej star dinastičen greb, ki bi se pa dal in tuđi moral brez posredovanja kakega I tujega drnštva po zopet oživi jenem deželnem vladar ju ozdraviti; ker ne cesar kot tak, ki se opira na skupno državo, ampak deželni vladar v družbi z deželnim zborom je gospod in la>tnik dežele. Dežele 80 uže bile, 5e predno sta bila cesar in država, in bodo ostale ko države morda uže vet ne bo. Dežele so deli in stebri države, one so glavna reč, in nij prav, da na Dunaji tako brezozirno, ćelo sovražno z njimi ravnajo. Silne pripomočke, je rekel neki ud gospodske zbornice, ki je trdil, da se pred časni-karstvom dunajskim uklanja, silne pripomočke bi bilo treba proti deželam napeti, Če se ne-čejo ukloniti dr^avnemu velifavtvu. Pa kakšne pripomočke hočejo proti deželam Še napeti, katere so uže dovelj tepli s prelomljenjem dane besede in z zapadlimi pravicami, z ob-l'žnim stanom, konfiskacijami, zapiranjem, od-pravljanjem soduij, razpuščenjem deželnih zborov, nadležninri volitvami itd. ? Državno ve-ličastvo! To je veličastvo dunajske birokracije, ki se redi ob potu dežel, katerih pravice pa misli, da sme z nogami teptati. Dežele, ki dneva težo in vročino nosijo, pač zaslužijo, da se pred njihovim veličastvom človek vsaj tako globoko vkloni, kako pred dunajskim časni-karstvom. Centralizem deželam krivično jemlje pravice, in nasprotovanje, ki ga najde, priganja ga čedalje veći sili in uže iz upravnih ozirov k poravnanju vsih posebnosti, k prednosti enega naroda na škodo druzih, tedaj k ved-nemu nasprotju s pravicami, posebnostmi iu občutki narodov. Centralizem pridi vladarje in vladane, in od tod prihaja, da narodi imajo ministre centralističke države za hud princip in jih sovražijo. (Veselost na levi.) Koliko moč centralizem državi daje, priča njena se-danja slabost. Centralizem je kriv neslanoga c. k. vlađnega liberalizma, o katerem narodi nič vedeti nočejo. Dh jih mnogo le z nevoljo v tej visokej zbornici sedi, mnogo sedežev pa da je ćelo praznih, da se zastopništvo ljudstva ne opira na podlogo splošnje ljudske volje, da narodi in stranke vedno nad seboj lajajo, ima sistem na svojej vesti. Kaj je češko-pemski narod dru-zega grešil, kakor da si ne pusti vzeti svojega deželnega prava? Ali je s tem zaslužil to, kakor ž njim na Dunaju ravnajo, kar se mora naravnost malovredno (gemein) imenovati? (Nemir in oporekanje na levi.)u (Dalje v prilogi.) dili. Njihovo mišljenje zavzima v takej mori njihovega duha, da si ne morejo samo čiste misli kot predmet predstavljati in splošno in potrebno od posebuega in slučajnega ločiti. V svojem veroizpovedanju je Semit sebič-než in oduren; Jehova je samo Bog Ilebrej-cev, kateri sami ga poznajo; vsi drugi bogovi bo ćelo krivi in se resnice ćelo ne udeležujejo ; Ce neče biti Alah sam bog Arabcev, ampak bi hoče ćeli svet podvreči, je ravno tak sebič-než; tuđi on vsakemu drugemu bogu odreka pravico in resnico; ne zadostuje, da ga spoznaš; samo v tej obliki ga moreš čestiti, da je Mohamed njegov prerok. Po svojem nauku morajo biti Semiti intolerantni in nagnjeni fanatizmu ; držijo se trdovratno svoje postave : to priča njihova zgodoviua. Svetovna zgodo-vina pred Mohamedanci nij poznala narodov, ki bi se silo spreobračali druga ljudstva k svojej veri; Ilebrejci nijso mogli po svojej veri Jehovo drugim narodom vsiljevati. Od starih veroizpovedanj samo budaizem pozna misijone, ki pa so bili ćelo mirni. Stari narodi so sploh prizanesljivi in dopuščajo tuđi bogo-vom drugih narodov veljavo zraven svojih in radi priznavajo občno jedro v raznih oblikah. Rimljane in Grke poznamo od te strani; tuđi! Aheniedi, izvzemši Kambiza, so dopuščali ve-roizpovedanjem enokopravno se razvijati v svojem kraljestvu, Brahmani so marsikaj tujega vcepili v svojo vero in še le talerat, ko so jim Uudisti nevarni postajali, so začeli svoje nasprotnike preganjati. Prizanesljivost v ver-skih rečeh je vtetneljena v prostejšem mišljenju, ki se ne briga v tolikej meri za obliko. Da so to premišljevanje ne raztegne preveč, hoćemo zunanjo delovanje teli dveh velikih pokolenj s kratka razjasniti. Lastnosti semit-skega duha, strast, trdovratna volja, neome-jena vera na izključljivo veljavo, samopašen značaj dela Semite pripravne izvrševati velike in predrzne čine. Nagojenje do predrznih pod- vzetij, vztrajajoč pogum, brihtnost in bistra zmožnost, porabiti ugodne razraere in sredstev, pri tujcih najdenili, se poslužiti, so jasne lastnosti Feničanov in potem Arabljanov in kot vojaki, mornarji in predrzni kupčevalci so In-doevropcem do ćela kos. Uže zgodaj so urav-nane države z določenimi mejami osnovali; pa neokretno sainosilje, robata samopašna volja jih je tukaj zaviralo; semitske državne osnove nijso tako dobro uravnane: postava ne prešine v dostojnej meri vseh Semitov. V svojem boju z Indoevropci za svetovno vlado so onemogli; Indoevropci mogočno napredujejo in si zvunanji in duSeviu svet osvojujejo: oni koprne po svetov-nem vladarstvu. Mej njihovimi posameznimi panogami pa se nahaja velika raznovrstnost, utemeljena deloina po sedežih, deloraa po zgo-dovinskih dogodjajih. Priloga „Slov. Naroda" Je St. 295., 24. decembra 1876. Predsednik govorniku seže v besedo: Govornika nijsem dobro razumel. Če je pa, ka-kor se mi dozdeva, rekel, da se mora obnašanje te visoke zbornice proti Čeho-Slovanom imenovati malovredno, moram to grajati. Herraan (nadaljevaje): Da-si visoko čis-lam ta uže od nekdaj slavni narod, s katerim bi se morala Avstrija ponašati, moram vendar le reci, da je marsikaterega poniževanja sam kriv. Saj bi moral vendar le uže poznati okus dunajskih krogov. Če se njegovi najboljši možje, če se najplemenitnejše rodovine na Dunaji še za nekatere avtonomne službe vredne ne zde, zakaj jih pa voli ? Saj je dovolj Chabru-sovih, „trinkgelda" željnih in prusaških inož, pa gospodarskega napredka, odpadnikov, ustanovnikov, puntarjev itd. Če češki narod take ljudi voli, naj bo prepričan, da se bodo njegove volitve na Dunaji potrdile. Umevno je, da o njem na Dunaji nečejo nit vedeti. ker znano je, da tistega ne ljubimo in se ga bojimo, kateremu bi morali biti hvaležni, pa smo mu storili krivico. Državnopravne zadeve naroda češkega ne zanimajo samo tega naroda, ampak vse tište, katerim so naravna načela v državnem življenji draga. V tein so edini vsi poštenjaki vseh narodov, ki omenjeni narod občudujejo, in mu skazujejo svoje sočutje z iskreno željo, da bi bilo stanovitno, in da bi zmaga njegova kmalu konec storila pravičnemn njegovemu boju za svobodo in pravico. Saj zmaga tega naroda pomenja ob enem određenje tuđi druzih narodov od more centralizacije. Centralistićni sistem je v Avstriji zbu-dil mejnarodni prepir, ki jej sedaj tolikanj preseda. Oficijelna Avstrija nikdar nij hotela biti pravična slovanskim svojim narodom, katerim vendar tolikanj hvaležnosti dolžuje. Za zvestobo vračala jim je nehvaležnost, ter njihovim pravicam in čutilom nij prizanesla. S premislikom je dopudčala, da so jim drugi narodi delali krivico, ter je napravila, da je ene navdajal srd, ene pa strah pred povračilom. Namesto da bi bila narode mej soboj spravila, jih je še razdvojila. Po svojem prebivalstvu in geografični legi imela je Avstrija prvo dolžnost na pomoč hi-teti zatiranim narodom na južni svoji mej i. Pa Avstrija se ne more ganiti; bolna je vsled nepravičnosti svoje do narodov slovanskih, bolna vsled svojega sistema, bolj bolna in za vstav-Ijanje bolj nezmožna kakor bolni mož (Turek) sam. Še taisto mrvico simpatij, ki si jih je bila v vs taj niskih deželah pridobila z velikimi žrtvami, je zopet izgubila. Slabost in sunilji-vost si še nikdar nijste src naklonile, in Slo-vani pa katoličani na jugu brez dvoma vedo, česa bi se jim bilo nadejati, če bi prišli pod vlado hiše Habsburške. Na eni strani v strahu pred svetom slovanskim, na drugej pa pred negotovo poželjivostjo po novih deželah, na Dunaji početkom o vzhodnjega vprašanja nijso imeli jasnega, naravnega cilja in konca. Od tod tista politika, ki je zdaj z eno, zdaj z drugo vojskovalno stranko bila zdaj prijazna, zdaj sovražna, ter žugala z žuganjem, ki so veliki vladi ne pristuje, in zdaj teinu, zdaj oiiemu obetala svojo zvezo, ter se dala osobito le siliti in ničesa nij dosegla, kakor nezaupunje in mrzeuje pri vseh. Avstrija je sedaj v ne-varnosti, da se bo od nje prozročeno vzhodnje vprašanje resilo brez nje, ali pa da jo bodo razdrobili, če se bode vtikala. Ravno tako brez tolažbe je cerkveno politično ravnanje oficijelne države. Nezadovoljna z zmeisnjavami v svojih svetnih zadevah, se utika tuđi še v cerkvene, ki ju nič ue brigajo in o katerih nič ne ume. Tuđi se pri točki „ministerstvo za bogočastje" nasvtJtujejo re-solucije, ki deloma pomenjajo proganjanje katoličke cerkve. Tn je treba pojasniti. V vsa-kem narodu so bili in so še zmirom posa-mezni nasprotniki cerkve katoliske. Splošnegu proganjanja cerkve pa nikdar nijso pričeli narodi, ker le predobro vedo, da brez vere ne inorejo obstati, in da zaničevnnje zasluži narod, ki duhovne svoje zanirujo. Tako proganjanje pričelo se je vseluj od zgoraj, od kraljev, državnih gospodsk iz zapovedljivosti, lakoinnosti, nenravnosti . . . Naravnoat poudar-jain, i hi govorim splošno. Nekdaj so katoliško cerkev zatirali z ognjem, merein, zdaj jo za-t i rajo s postav-uni. \' ta naincn si naroće liberalne ministre in z njihovo pomočjo liberalne zbornice, katerih od većine sklenjeni sklopi, kakor pravijo, se niorajo potrditi, ker jih ho-čejo potrditi. IIočojo li kralji ob enem biti juipeži in hočejo mar liberalne zbornice vla-darje svoje narediti za papeže, da v svojo last dobe tuđi papeževo oblast ? Većini se-danjih prinčev manjka prave državniške od-reje; — pa pazijo naj, da tuđi oni ne padejo; ker od časov proroka Samuela sem še nijsem nobenega videl, da bi bil srečno končal, ki se je s cerkvijo sprl. V Avstriji cerkvi sovražni liberalizem nij bil prav udomaćen in nam je bil še le po ti-stem državniku pripeljan v deželo, ki sedaj ples kaže angleškim žlahtnim gospem in go-spicam. (Veselost.) Z rohnenjin proti 25 ško-fom dalo se je znamenje k Sčuvanju proti ka-toliški cerkvi. Katoliška duhovščina je še od-tlej tako crna in ničvredna. Dotlej se je o slu-zabnikih cerkvenih govorilo s tištim spošto-vanjem in prizanašanjem, ki ga ta mnogobrojni, potrebni, koristni in vestni stan zasluži in po pravici zahteva. Zdaj pa jo novo-šegni državi katoliška cerkev brez vseh pravic (vogelfrei) in vsak fakin si sine brez kazni v njeno obleko čevlje obrisati. (Veselost na levi.) Kdo zamore našteti vse britkosti in pohujšanje, ki gaje oficijelna država prouzročila s svojim zgledom, s svojo vnemarnostjo proti zločinstvom do cerkve, s svojinu postavami, ki jih zapo-redoma vleče na dan, da jo v verige kuje in ponižuje, njo, ki je njena najkrepkejša pod-pora, njena največja dobrotnica. Nehvaležnost oficijelne države do katoli-ške cerkve je ravno tako crna in neumna, kakor je bila in je še nehvaležnost do neke znane vnanje države in do lastnih narodov, ki so jo v hudih časih resili. Nič se nij zabranilo ter se ne bo, in če se s cerkvijo nij še hujši ravnalo, temu nij krivo pomanjkanje volje ampak pomanjkanje poguma. Pri državni praktiki pa, ki jo barbarsketmi kulturoborcu, kateri pri vsem nravnem svetu srd vzbuja, na ljubav zatajila načelo legitimnosti: in pogodila se s puntom, ki nij prvikrat uaroilov speljala na pol-ska tla uporu, potom jih pa zapustila, treba se je vsega bati. Slabu vest tega sistema hudo zadrege prizadeva g. ministru bogočastja, kateremu naklada težko nalogo ob enem biti liberalnomu iu konservativnemu. Toliko se zamore reci, da je ta ekscelencija, odkar je po nekem najpokornejšom prodavanju crkev vsled neke znane verske resnice vsa drugačna postala, in mi tedaj veo ne v prvotnoj, ampak v cisto novi cerkvi živimo, v razdevanju te nove, po čisto birokratičneni stališču rojenu Stre-inajerjeve in Lehmajerje curkve uže precej storilo. (Veselost.) L. 18G0 je cesar deželi, kateri je za edi-uost v veri kaj mar, potrdil postavo, ki varuje to edinost. Zamorec t. j. dežela, je svojo dolžnost storil, in g. učnemu ministru se je nedavno peAčici protestantov na ljubav zljubilo to deželno postavo konfiscirati. Da je bilo vsled tega prebivalstvo one dežele brez potrebe hudo razburjeno, za državo pać nema posebnoga pomena; vprašati pa ae moramo, kako da morcino pri takih okoliSčinah dežele še delati dežclne postave, in kdo bode za cesar-jev podpis še kaj dal, Če jih srne vsak mini-ster konfiscirati, in čuditi se moramo, kako lahko državno veličastvo dunajsko cerkvi in deželam klofuto za klot'uto daje, bodi si tuđi samo zato, da svojo poljudnost nekoliko pre-novi; ali ministra, čegar stol se uže maje, ob-drži, bi se li bilo moglo kaj tacega zgoditi, če bi bil vladar omenjeno postavo podpisal kot grof Tirolski, ne pa kot cesar V Ko se je nedavno cesarju razodelo, zakaj da visoka zbornica z vlado nij zadovoljna, ob-žalujem, da nihće cesarju nij povedal, kako nezadovoljni so narodi z vlado in z državnim zborom. Će bi se bil prenehljej verskega po-stavodajanja naznamoval za uzrok te nezado-voljnosti in razodelo koprnenje po kaki klošter-ski postavi, moram reci, da ljudi vse kaj dru-zega boli. Zlasti samostane naj bi država pustila pri miru, spominjaje se, kako malo časti si je pridobila, ko je svoje dni stikala po sa-mostanih, po zaprtih nunah, mnihih in ušlih judovskih deklicah. Težko se nahaja dežela, kjer bi se tako brezumno vladalo, če se sploh o vladanju se srne govoriti. Cerkev naj bi se v boj spustila in državno oblast, ki se pre-vzema, ki pa vkljub temu ali prav za prav ravno zarad tega nema nobene veljave, prisililo, da se zopet drži mere. Če bi se bilo vkljub nravni puščavi, v katero je sistem pripravil oficijelno državo, reklo, da ga nočejo popustiti, bi se mi taka trditev zdela obrekovanje. Tega ne morem verjeti, ker bi bila taka trma nenaravna, državno neprevidna in brezsrčna. Tuđi zato tega ne morem verjeti, ker menda veste, da ao pravice in dolžnosti vladarjev in vladanih oboje-stranske, in da smejo narodi zahtevati, da se pametno in nravno vladajo, ker imajo tuđi Čut in ne postanejo tem zvestejši, čem bolj se tr-pinčijo, ker nijso dolžni poprijet: se neprilične samovoljne vstave, in ker pogodba z njimi nij milost, ampak dolžnost mogotcev. Prepričan sem marveč, da so v merodajnih krogih pripravljeni za porazumljenje; prepričan sem pa tuđi, da so tuđi ustavoverni aploh od zgoraj zažejeni spravi ne bi ustavljali, zato mi pa tuđi ne priđe na misel samo nj ej očitati krivdo netolažljivih naših razmer. Ker si ne morete na vnanjein pridobiti src, pridobite si jih vsaj pri lastnih narođih." Politični razgled. Notrstnje dLefcele. V Ljubljani 23. decembra. Finančni odsek ,(/«rj)Of/r/.c *h<>»*-Mic<* je imel sejo, v katerej so udje te zbornice živo tožili o slabem gospodarstvenom stanji, v katerem se nahujamo. klvsttr se bode po praznikin vmii iz Teste na Duuaj, kamor i)ridejo tuđi ogerski ministri, da se bodo pogajanje zarad nagodbe na novo začelo. Magjarski in neinški časniki Srbijo ljuto napadajo zarad ziiane^a strela na ladijo „Maros." Vsa vočja mađarska glasila „Hon1", ,,Kll(inor/' „Kgyetortes" itd. so zato, da naj avstro-ogerska vojska posede Bel-grad, zlasti tvrdnjavo. To bi bilo, pravijo, jedino pravo zadostenje. — Tuđi oficijalna „AViener Abendpost" prinaša noto kneza Wre-deja, ki jo je izioeil bil zarad „Itadetzkega" in v katerej je žiigal, da si bode naša monarhija sama pomagala, te se enakega kaj napada ponavlja. Stresanje na „Maros" je tako žalostHO ponovljenje. Zato je stvar resna. Kumutiskn vlada je v senatu odgo-varjala na neko interpelacijo o vnanjej politiki v skrivnej seji. Iz itima se piše poljskemu „Czasu", da se uže priprave delajo 2a slučaj, ko bi papež umri in bi se naslednik volil. Kardinali bodo vsi skupaj tačas v Vatikanu s svojo nav-zočnostjo inponirali, ko bi se italijanska vlada hotela vinešavati. Iz si.trn se poroča da vsak dan mnogo Grkov izseljuje se iz Epira, Tesalije in Ma-cedonije v Grško ker se boje turškega nasilja. Turki namrefc vse poberć za davek, živino denar, živež itd. JVevnfiei državni zbor v lierlinu je 22. decembra zapiral sam cesar Vilhelm. V prestolnem govoru je dejal, da bode državni zbor, kadar se zopet snide, samo mirna dela notranjega razvoja delati mogel. Tek ob-ravnavanj oblasti j evropskih o orijen-talnem vprašanji dajejo upanje, da se bode prizadevanju cesarjevemu in miroljubivim spraTljivim nanaenom onih velevlasti], ki so neposredno udeležene, posrećilo, vprašanja tako resiti, da se obstoječe dobro razmere ne bodo motile. Cesar bode tuđi dalje prijateljsko, nesebično posredovah Dopisi. Iz Celju 21. decembra. [Izv. dopis.] Naša Čitalnica je po dolgem počivanji nam v radost zopet oživela. Pretečeno nedeljo, 17. decembra, napravila je dokaj lepo veselico s petjem, dramatično predstavo, tombolo in plesom, ter tako naredila močen korak v novo življenje. Da se je pri tej veselici program razširil, zahvaljevati se je najbolj nekaterim mladim novim moćem, ki so se pri igrah moćno trudile, hvalevredno dobro igrale in se za prvifi dobro obnesle. Predstavljale ste se igri: „Gluh mora biti" in „Sam ne ve kaj I hoče" na občo zadovoljnost občinstva; posebno! nam je zadnja dopadala ter vzbudila mnogo smeha. Odbor dramatičnih predstav je pa tuđi pravo zadel, da je izbral te igri za prvo predstavo. Pohvalo zasluzijo tuđi pevci, kateri, daBiravno se še ne vadijo dolgo, so nas ven-dar jako očarali. Mej pesmami so nam najbolj dopadale: „Slovo" in „Rožica". Ako se bo v našej čitalnici tako pridno delovalo za veselico, kakor se je pri zadnji, ter z dramatičnimi igraini in petjem nadalju-jemo, smemo upati, da si borno privabili s tem še mnogo novih udov. Čitalnica bo vsled tega popolnem oživela, krepka postala, in na-dejamo se, da bo tako imela s časom lepo bodočnost. Žalostni moramo biti, ako se ozremo v preteklost, ter ogledamo zgodovino naše či-talnice. Bili so žali Bog ćasi, ko se živa duša nij brigala za to, dolg čas in mlačnost vladala sta dolgo tu, tomni oblaki so jo pokrivali in neprijetna sapica pihljala je po njej, in navz-lic temu se vendar nij našel dolgo časa usmi-Ijen človek, ki bi jo bil rešil tega jako ža-lostnega položaja. Za hrbtom najdemo tuđi, da še ćelo odborniki in nekateri krstili botri obiskali so čitalnico le takrut, kadar uže nij bilo drugače mogoče; v časnikih pa smo čitali 0 njej le redkokrat. Res je, da so bile razmere jako čudne, kakor so tuđi nekoliko še zdaj. Ravno zaradi tega je bilo pospeše-vanje in marljivo delovanje toliko potrebnoj se. Hz 14 l'fctift ji» 2'2. dec. [Izv. dop. | Ker „Slov. Narod" rad odpira svoje predale tuđi šolskim novicam, zato hočem tuđi jaz od tukaj 1 jedno potočati in ta je: bivši nadzornik Kus-ter je odstavljen. Ta novica bo vse učitelje pri nas jako močno razveselila. Uže takrat, ko je bil za nadzornika imenovan, vprašal je „SI. Narod": ali nijste boljega imeli? In res, tačas ko je bii nadzornik za poskusnjo, .slabo se je obnesel, slabo je goapodaril, za to se mu je zd;»j zaklicalo: Proč z mesta. Pa preziraju vse drugo, je bila velika neprilika tuđi ta, da je ta nadzornik kot učitelj učencem prosto dal kak dan, ko je šel nadzirat, zato je pa pa vćasih cei teden solo imel. Otroii so te-daj sedeli v žoli *Š3 ur in nokateri, ki so imeli še posebno uro SS ur. Ali se je potom čuditi, če mladina pesa; šola je po tem zares hiralnica. Z odstavko tega nadzornika je tuđi ta neprilika odstranjena, vlada nam je eukrat ustregla. Novo imenovan' nadzornik je Kranjski profesor Pirker, brat ljubljanske ga P. On je miren mož, uže dalj časa na šolđkem polju delujoč in tukaj priljubljena osoba; učitelji bodo precej zadovoljni, ker novi nadzornik bo gotovo delal tako, da do koristil učiteljem in ljudskej soli, in da popravi, kar je prejšnji nadzornik slabega storil, ki je le nasprotoval učiteljem in zaviral šolski napredek. Da mace stvari. — (Nova vladna sve to valca.) U radni list prinaša novost, da je minister Lasser iinenoval g. Avgusta Fladunga okr. glavar-ja, in vodjo prezidijalno kaiicelije daliuatiti-skega n&niestnika (liodiča), g. barom Pasco-tini-Juriško vica, za vladna svetovalca v Ljubljani. Kako da poslednji, s svojim slova nski 111 pridovnim imenom, vendar šo iz Dalmacije v Ljubijano priđe, to nam še nij razloženo. — Da g. pl. Wurzbarh, ki je menda užedelo svetovalčevo opravljal, nij imenovan, to tuđi opažaj 0 oni, ki 0 tem govore 1 po Ljubljani. — (V čitalnici ljublj anskej) gospe denes ob 11 dopoludne dole 50 šolskim otro-kora vso novo obleko. — (Čitalnica v Kranji) ima dne 24. t. m. občni zbor v čitatničnej dvorani h ka-teremu uljudno vabi vse častite ude Odbor. — (Kateri bo iztožilV) Piše se nam iz Središča: Neki kmet je imel njivo zelja I nasajenega,, na katero so ga pa zajci pravi pridno hod ili jest. On si zdaj misli, kako bi bilo napraviti, — streljati in loviti jih je pre-povedano, kjer je imel neki gospod ta lov v najemu. Ko je zelje zrelo bilo, poseka ga, le eno glavo z nojvišjim kocenom pusti in njo izotli, to otlino pa z močnim duhanskim toba-koin. napolni. Okolo pa obloži kanmenih plosč, da bi lažje zajci do zelne glave dosegli, kadar pridejo jest. /ajci pridejo in začnojo to glavo glodati, pa komaj so nje nekaj objedli, so uže začeli kihati, kjer jim je tobak prišel v nosnice, in pri tem kihanji so pa z glavami na kamnite plosče treskali in po tem kihanji so si glave potolkli in v malih urah je več mrtvih zajcev okolo želim glave ležalo. Primeri se pa, da najemnik tega lova to najde i ti gre kmeta tožit. — Kmet priđe pred aodnijo, vpra-šan, kaj tla je z zajci storil? odgovori: zelje nij bilo za zajce nasajeno, tuđi njim nijsem rekel, tobak a nosljati, vsled tega .jaz tuđi nij-sem kriv, da so kihali in se pobili. Nasprotno je pa, da so zajci kakor samonioriki kazni vredui. Zdaj pa boni juz vas, kakor najeumika Ilova, za tobak tozil, katerega so mi zajci po-šnofali. — (O javni varnosti) v Trstu piše „E".: Pri nas v Trstu je ta grda laska šega tako v navado prišla, da človek 0 belem dnevu nij varen živenja. liilo je 12. t. m. ko ,jo neki gospod držal nekega fanta, ki mu je hotel den.ir v cerkvi iz žepa ukrasti in ga dal straži blizo cerkve, da ^a zapre. Straža pelje tatu v ječo zraven kanala; kar naglo se nabere velika množica malovrednih postopačev, kakor je v Trstu navada ter začno na stražo kričati: „Spusti ga!" Ko priđe stražnik na ru-deči trg, priđe mu stražnik Kosir na pomoč, ki je teško hudobneže odganjal, da nijso vzoli ujetnika. Množica se vedno množi, tat leže na tla in noče dalje, zdaj čuti str.ižnik KoSir, da jo zaboden v defcno stegno. Eno minuto potera je bil zopet str. Martineli z bodalom zaboden v hrbet, mej tem pa jo tat ušel. Davkarski uradnik Miani vidi, kam je tat. ubegnol, pokaže ga magistratovi straži Gerolinu in ko se je to zgodilo, uže je zopet nekdo zabodel uradnika. (lerolin potegne svoj meč, zgrabi morilca in ubrani, da ga nij so drugi maloprid-noži odtrgali, ter ga pelje v ječo. Uradnik je smrtno, druga dva lažje ranjena. Morilca so poteni peljali v bolnico, in ranjeni so ga pre» cej spoznali, on je Lah iz videmskega okraja ter ima Se le 120 let. Tatu in še druge štiri tovariše je zaprla policija kmalu potem. Vbo hudo iz Italije prihaja, ali bi ne mogla vlada zabranjati, da tako nevami Ijudje ne bi krde-loma v Trst zahajali? Čujemo, da je policija veliko število Lahov iz Trsta i čez mejo od-pravila. — Mrtvega nagoga fantiča so našli tekoči teden v nekem grabnu blizu „Vile Ne-koru; kakor so zdravniki konstatirali, imel je uže tri tedne, nečlovcško mater iSče sodnija. — V blaznico je bilo sprejetih protekli teden 7 osob, ki so pamet izgubile. — (Slovensko gledališ5e.) V petek 22. t. m. igral se je znan dvodejanski igrokaz „Zblamela je". Gledalište je bilo slabo obiskano, igralo se je pak prav dobro. Gosp. Schmidt (Ilarleigh) in gospodična Pod-krajškova (Ana) polagala sta gorki čut v svoji igri, ter izpeijala nalogi z mnogim razumom. Ilavno tako je g. Kocelj (doktor) vrlo stal na strani prvima, in ž njim bi bili skoro najbolj zadovoljni, — ako ne bi morali registrirati zopet neko prav nadležno spodtikanje v govoru, — o katerem res ne vemo, ali mu je kriva natorna napaka, — ali pa slab spomin. — Gospodična Nigri-n o v a (Nelly) se nekoliko ogreva na našem odru, in je simpatična, kakor se vidi, vsemu občinstvu, pa kar nam ponuja, to vse je še premalo premišljeno, premalo preštudi-rano, nezrelo. Upamo pak, da vidimo kmalo kaj boljšega od nje, talent ima gospodična, pa to še nij dovolj. Gospoda Šusteršič (VVilkins) in Trnovec (Lord Maxwell) bila sta nam prav po volji in obžalovali smo, da je bilo tako malo občinstvo navzočega. Opaziti moremo tuđi, da jo šepetalec včasi prav nadležen. VohUuio. Za one, ki so na prsili in pljučah bolni. Oni p. 11. kupovalci, ki želo iz vrst ni snužuiški /elišcui alop, ki ^ra «Ulo. 27. j:mu;irj;t 1H7(J <»d lota 1855 Bumu jaz izd Injem, pravoga dobiti, naj od mene jušno /ahtovnjo: i§'Uhelmt»v snfšniileiželišvnt Z.;q>ečaton:i originalna fl;*Sa po 1 gld. 25 kr., za zavijanje posubo 20 kr. Glavna asaloga pri Fr. Wilhelmu, lokarju v Nounkiichnu. .Skl;idišća bo oznanjajo pri anunsah, ki zduj pa a daj izhajajo po večjih časuikili. Tržne een« ▼ Ljubljani 23. decembra t. 1. Planica hektoliter 10 gl. 20 kr.; — rež 6 gld. 70 kr.; — jeČmen 5 gld. 20 kr.; — oves 3 gld — 80 kr.; ajda 6 ffld. 40 kr.; — prosd 5 gld. 40 kr.; — kornza 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 10 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; tnaala kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — jpeh trisen — gld. 62 kr.; — Speh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 2'/» kr.;— mleka Uter 7 kr.; govednini* kilogram 48 kr.; — teletnine 54 kr.; — svinjsko m<-»ti f>2 kr.; — Bena 1O0 kilograinov 3 gld. 05 kr.; — slame 3 gold. 05 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. 50 kr.; — mehka 5 gld. 50 kr. Dtmajska borza 23. decembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcib 60 gld, 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru H6 30 1860 drž. posojilo 109 . 50 Akcije narodne banke 818 — Krodi ne akcije 134 10 London . l'J5 7<) Napol. 10 04 C. k. cekini 5 95 Srebro 114 <»O Graške spiritne drože dobivajo se vsak dan sveže (frišnu) v prodajalnici Bteklenuga blaga goBp. ITraniou, Kolinana na glavnem trgu ft't. 2'M iz prijaznosti do (a78—♦>) A. Schneideija. ^B Menj ko pol kilograma (1 funt) se ne prodaje. Ohranitev zdravja obstoji večjidel v ČiSčenji in snažnosti snkov in krvi, ter v pospešitvi dobrega preb.tvunja. To doseČi je najbuljSi in zđatncjgi pripoinoček : Dr. Rosa oživijavno mazilo. I>r. Kuma oživljavno mazilo zad'stuje vsein terjatvain mtjpopcilnejS**, onu oštrija ćelo i:e-lavnost prebavenja, nai v;uja zdravo in činto krv, in život pridobi zopot svojo prijSnjo moć in tdravjtt. — Ono jo ;ia vae bolezni prebavonia, posebno za zarinjenost teka, kMo se riganje, tiapiltoratijf, bru lutnje, želodčni krt, zasliženje, krrarnico (zlato žito), 2>>'e"n^"'i('>Un šelodea z jedili itd., gotovi in ozdravljivi pripoiuoček, kateri si je pridobil zaradi izvrstmiga učinka v kratketn času splošno razsirjenje. Velika stekknira I golil, mala staklenica ">0 kr. Na stotino pri znan jevalnih spiaov jo r:iz-položenib. KazpoSilja so na frankovane dopise proti poštnein povzetku na vse kraje. Gospodu li. Fragnerju v Pragl! Jaz priznavani poln hvaleznosti in kot za Bvuto dolžnoBt, poročati, da mi jo to od Vas poBlano dr. Kosovo ožir/jevahio mazilo za mo.jo setii'tn let trajajoČo, hudo čut nit no holezen in slabo prela trnje izvrstno ozdravljovalo, tor da sem skoro ptipolnem zdr-tv. Ćelo leto uze nijttem mogel oprnrljati »roja službo, 6 »tesecev ležat ttem v bolnici na Dunaji, a vsi priponvički bili so zastonj. jedino le ta čroz vbo najizvrstnejši pripoinoček osdravel me je strašnih in noprctrpljivih boleznij. To-ilaj naJBrčnojša zahvala in prosim, da mi pri-liosljote so dve steklenici dr. Ilosuvoga oiiv-Ijovalnoga mazila. Kajetan Strohmai/cr, 1. r. St. Egid v Nemvaldu (v s. Av.) 30. jan. 1874. Glavna zalog-a: V lekarni B. Frarjnerja, Kleinseite, na voglu Spornergasse št. 205 v Pragi. V Ljubljani: pri lukarjili U a br i ol l'ic co 1 i, Eraziuus liiraiču in Josipu Svobodi; vKočcvjit pri And roj u Braunu; v <*«>■ lovcu: pri dr. Unu Borju, 'ekarju. Vuc h'karne v Artstrijit kakor hi ti i recjitlvl materijalne ftacune iinttjo zaloge tega užici jer al-ttega mazila. Tamo so tuđi dobiva: Prašio univerzalno Mšno mazilo, gotovi in poskušuni pripoinoček za ozdruvonjo vseh prisadov, ran in oteklin po 25 kr. in ;n kr. Mazilo sa oghšenje. Poskušetio in zaradi mnogi» zdravninkih poskušiinj znano kot nujgotovcjši pripoiuočuk za ozdravonjo močito oglušuuili, tor za prido-bitev popolnein izgubljenoga slulia. 1 stcklii-nica 1 gold. hv. velj. i<»ii—12) Pravo, nedišeče, okusno Olje iz sala iorM jeter iz Hormona v I%orvo|(IJI, f r i š n o došlo. Dobro ^đravilo proti prsnim in pljuč-nim bolečinam. (38i—6) V flašah po 70 kr., z naukom, kako ae rabi. Pravo bo dobiva pri Viktor)n Trnko«xy, mnstni trg at. 4, lekarna „pri sainorogu" v Ljubljani. Vqptti V»nlnilrnTn kat"ri bi vPrav kraf-V btJIIl UUmiAUlll, kom g.iSll biii rarti,.,,. 8'ni od svojega trpljenja po tisočkrat dobro se izkazMvSim zdravljenji, »e branje slavne, v KH Tuuiaih izšle, f>00 strani uiočnu knjige: Dr. Airy"s N'iitiirheilmothode ne moro dost priporofi»tti. ('min ti() kr. avst. volj. dobiva so po vsakej knjigartii. ;ili pa proti pofiiljaniu 12 nism. tnark po f> kr. tuđi direktno od RichttVn Verlaps-Anstalt in Leipzig. IH Spričevala, katt-rib je v knjigi veliko tiskanih, so porok teinu, da nihfio ne bode nezadovoljan položil te ilustrirane knjigo i/, rok. V'spehi govore! Hl (380—5) Posestvo je iz proste roke po nizki ceni na prodaj nad n<'dvo(lnut pri Ljubljani. Njiv je kacih 10 oralov, druze^a pa nail 40. Na poseutvu je tuđi malin pa kajžn, kakor tuđi 1 magazin. Tuđi sadja je veliko, kor je velik vrt zraven. Natančnoje so izve pri posp. županu v Medvodah. ' (410—a) Po določenih fabriknih cenah. Ilabi se uže več ko I1- milijonov komadov. (re;, 1RO fastulli prlziinnj. 51etna garancija s certifikatom. Na Kranjskem jeta zaloga pri (174—1B; Franju Detterju, glavni trg, St. 1R8 v Ljubljani. Drug pošten, priden in neoženjen inarsfi pomagač, ki pa neni>ko razumi in tuđi nekoliko govoriti zna, dobo takoj službo. Niitanćueje iz dobrotljivosti pri gospe Ani Hartmann, v Ljubljani, gospodske ulice št. 8, II. nadstropje.__________(411-2) NaJnoToJAl ItnliJauMki tcotlbcnl iiihIrmneut je ud vnaIi goilbenih avtoritet pri znana Ocarina Ocarina na kat eri ćelo vaak nevošč Človek uzo p«» nekoliko urnb vajo leliko igra najlopSo kotusidn Neizrefieno molodični in dobro d«meSi glas dela ocarino z:t priljubljen godben salonski instrument, in kor je tako ne-Knansko po cuni, iuia vsakdo ugodno priliko, narediti si prijotno zabavo. — ('onu so z navodom vred gr. I_______II______III_______IV_____V_______VI___VII gl.l.—, «1. 1.50, ffi.-£.—, gi. ii.oO, gl. 3.40, gl. 4.40, gl 5.40. St. IV. in V. ubrani za spremljevanje z glasovirom. — Dobiva so edino 1» i'/. sMadišča IIIiij«c in iflaNo \ rblcn. — Polkovnici: Ilorvatovlć, Or<>KKović, llijA < olali- Aniić, Tvma IVik«»lić. Valji za gotov noveu naroeu ntijroanje 10 komadov, dobi vajo komad po 1 gld. in trauoo poši janje. (.'ona ove velike in umetniško izvedene slike je tako uaujhuna, da jo vsak kupiti more. Broz ovo slike naj ne bo nijedna obitelj, koja so imeresujo za rat Srbije in Crno gore s tursko caroviim. {349—17) ruje,. 22. decembra: Pri Slona: Mahr iz Gorice. — gr. Pače iz 1'oiioTiči. — Pelikan \t Grade*. — fBerger iz Kranja. — Podlogar ix Dolenjskega. Pri H«ll4i: Krenzir iz Dunaja. — Ardonag iz Trsta. — Goslet h Hrast-rika. — Stolovskj* iz Dunaja. — Pirnat ii Trsu. — Jentl is Danaja. Dorško olje iz sale kitovili jelcr, /s Bonjena na Norveyskem; rumeno 1 steklonica HO kr.; nepromočivo brez okusa in daha 1 stekle- nica 80 kr.; se žtdeznim jodirom 1 stuklenica 1 gold. Da 8e ponarejevanjn izogno vtisneno bodn nioje ime na vsakej steklenici. (r.3-4i» Gabriel Piccoli, lekar, na dunajskej cesti v Ljubljani. i antiartritični antirevmatični i ! kri Čistilni čaj 1 (kri Čistee proti revraatjzmii in protinu) 1 je kot ■ zimsko zdravljenje i edino gotovo vspesno kri člstilnc zdravilo, I ker bo ga prve medicinske avtoritete , „v Evropi" i z najboljsim vspehom rabile in potrđile. Odloćno dober, učinek izvrsten, vspeh odlićen. ■ 4 > Z doroljonjem c. k. 4 dvorno piaamo valod« aklepa. 4 Punaj 2 4 | I'roti iioiiiirpjnnju J ' zavarujo vuisiveuu J marku, ki jo jio- J Dunaj, 18. maja 1870.J Varovan z najvlijim ■ patentom nj. u. kr. • Veličanstvo. Duiiiij, 7. dec. 18JJH.. Ta čaj čisti ves organizem; kakor nobeno drugo sredstvo preiaki^jo vse dele telesa iu oddaljuje z notranjim rabljenjem vae ne5iate, zatezane bolezenske snovi iz njoga; tuđi je učinek gotovo trajen. Temeljito nsdravijemje protina, revmatizma, otroČjih in zastaraniti trduvratnih boloznij, vedno gnojcčih se ran, kakor tuđi vseh Bpolovnih in kožnih boleznij, mozoljov na tolesu in obrazu, gob, aifilitičnih oteklin. B*0Mei»no *tg*»r; v i K o r in i n u : Hermes ('(Mlolini, lekar; vGuriti: A. Kranzitni, lckar; v (jradci: J. ltur^l«itn«r, lekar; v Guttaringu: S. Vutteil; v 1 llormaguru: Jos. M. liicliter, jekar ; v K a r 1 o v c u : A. K. Katkir, i lekar; v (J elovci: Karei kičmenih":; v Kranji: Karol Šuvnik, lekar; v Mariboru: Aiojzi Kvandcst; vMotliki: Mi'vetl MuttM', ' lekar; v M o /. i r j i: Ivan Tri buć ; v Ptujeui: V,. (Jiiod, lekar; v I li u (I o 1 f o v o ni : I lom. Kizznli. .ekar ; v S a m o b ci r u : F. Srli\vui'Z. lekar; v T r b i ž u : Alujzi v. l'rean, Jokar; v Trstu: .1. Seruvailo, 1 lekar; v lioljakit: Matli. Fiirst; v Varaždinu: llr. A. llaltci-, i lekar; v s I D v. Histrici: Ivan .lanos, lekar; v a 1 o v. (.* r a il u i : Jo«. Kaligju*ii>, lekar. (59/—1) Svetinjo naprerfka pri Dunajskej razstavi 1873. Srebrno svetinjo Lincernke razstme 1875. Visoko čhslaneiiin duhovenstvu. Stef. Berlyak, mešćan in cerkvenih paramentov fabrikant priporoča se za i/.dflavanj ■ vsak\ vrsto cerkvenih del, kaVor tuđi talare, duhovenske suknje itd. in to po n aj n i žj i ceni. Drag. Berlvak, zlatovezka, priporoča se za i/.dolavanje baldahinov, zastav, stavnic za pevska, strelna, veteranska in požarna društva. Ornati za apliciranje su spiuJL'Luaju. Vezenine, za katore je tuđi snov priilejana, sprojemajo so za montiranje in se izdeljujejo najekrbnejše, odgovarja se tuđi na vsa natočila s poštnim povratom. (37^ — 4) To vama na Dunaji VIII., riaristengasse št. 7. Zaloga „ „ I., Grilnangergasse št. 6. Za ćlancie! wm ^^^^ ^^^^b ^m^^b ^*m^^ ^^^^h ^^^^m ^^^^ ^^m^m ^m ________Za dagaciel________ Prave kite iz zdravih človeskili las od 60 do 100 cent. dol^e, polne iu dobele, brez vlog in broz primešanja uuieteljnih las, da da so češojo in pero. Za trajno in trosirano delo ee jamči in cone so jako nizke, samo gld. 2.50 do g!d. 6. Naročbe na deželo se proti poprejšnji vpoailjatvi mustra, proti povz«*(ju urno in reelno izv«jajo in nedostatno se rado zauienja. l34|^» Da je za komoditeto čest. dam priložnejše, ima podpisani tuđi veliko zbirko »pccijwIit.et.iiUi 1h» vaeb barv in vrst. Dalju se tuđi vsakovratiu- Iuniiu dolu naj-ceinjao izvraujejo in se stara za nova monjavajo. L. BllsilllirO, frizeur, I (361—6)_____kongresni trg, naspmti „kazino" v Ljubljani. | Zadame! Za dame! Prsne in pljučne bolezni n»j bodo kakordne hoto, ozdravijo se nnjgotovejše z \ WUhelniovim snezniskim zeljiscmm alopoui, ki jo po zdrnvniNkih prnvilib nnrejen od Franca Wi 1 he 1 ma, lekarja v Ncunkirchnu. < Ta sek se je na i/redno ugoden način skazat proti bolezni ni \ v vrata in prsili, gri)>i, liripavosti, kadiju in nuhodu Veliko kupo-valcev zagotavlja, da odino njemu se iiuajo zahvaliti za prijotno spanjo. Posebno dober je ta sok kot varstvo pri moglah in ostrem vremenu. Ker jo jako prijetnega okusa, je otrokom korišten, napljučah bolnim Ijudem pa potreben; pevcem in govornikom potrebon proti ', nučistemu glasu ali celo hripavosti. Da ja to res, kažejo uiuogu spričula. — V dokaz navnjaiu sledeča priznavalna pisma: Gospodu Francu VVilhelmu, lekarju v Nminkirchnu. Bčronic, pošta Konigstadtl, 28. fubruarja 1876. Prisrčno hvalo Vašemu blagorodju, da ste mi poslali Vaš VVilhelmov snefcniški /eliščni alop, čutim, da mi ju ta alop pri mojej pljučnej bolezni dobro atoril. prosim Vas torej, da mi še 2 ttaai Wilhelmovcga snežniškuga zeliščnega alopa po poštnem povzetji poiljete. Z vsem spoštovanjom Vaš hvaležni Franc Koaelka, učitelj. Gospodu Francu VVilhelmu, lekarju v Nounkirchnu. Boskovic, 2. junija 187š;.ovanjeiu 092—2) ____ Morlc "*xK ■■i Oni p. n. kupovalci, ki moj izvrstni snožniški zeliščni alop, ki ga uže od leta 1855 nupravJjatn, pruvign dobiti Solo, naj vsulej jasno zahtevajo Wilhelniov snežiiiski zeliKciii alop. Foduk rabljenja se vsaki flaši prida. Zapučatena originalnu llaSa stane 1 gold. 25 kr. in se vedno frišen dobiva pri narejircu sauiem I?r. 11 lllielilill^ lekarju v Neiuikirchiiu, Nižje Avstrijsko. Zad' lovanju so računa na 20 kr. Pravi VVilbclmov uuužniški zeliščui alop so dobiva tuđi le l»ravi pri mojih gospodih jemuluib v Ljubljani: I*cter I^asMiiik, v P o s t o j n i : J. A. KupIVi'ticImiiiU, lekar; v Zagrebu: Sfg. iMittlltacll, iokar; v C t> I j i : llauitibut'hnvu lekarna in F. Housi'her; v CJ i a