TUKAJ JE JUGOSLAVIJA !
Poštnina plaCana — Spedizione in nbbona mento postale IL gruppo.
£fudsfoi tednik
izhaja vsak potek Uredništvo in uprava Trst, Via Carducci 6
Leto I. štev, 8
Trst 15. marca 1946

Cena 5.-lir
Ubijalcem tržaškega ljudstva
Zakaj tako nad narodom besnite?
Zakaj vznemirja vas, zakaj jezi če on svobodno misli, govori?
Zakaj ga vi napadate, morite?
Mar ni bilo dovolj krvi prelite?
Mar nismo dali še dovolj ljudi?
Po novi krvi vam srce hlepi *n rjovih žrtev še od nas želite.
Zaman besnite, zdaj nov čas prihaja,
prihaja neizbežen in gotov
in mi ne bomo več brezpravna raja.
Brez hlapcev spon, brez suženjskih okov, podložni več nikdar, na zemlji rodni živeti hočemo odslej svobodni!
CtrilZlobel
STRELJALI SO V LJUDSTVO
Skedenj |e tržaško predmestje; vanj vodijo široke, tlakovane ceste. Ko pa prideš do prvih hiš na griču, pozabiš, da si v velikem obmorskem pristanišču. Tramvaji in tovarne so ostale pod teboj; tudi velikih hiš ni več. Sprejmejo te majhni zasebni domovi in prava slovenska naselbina, s cerkvijo in trgom na sredi. Mislil bi, da si v srcu Slovenije, da ni tam z južne strani širnega morja.
Pred hišami stoje še vedno ljudje, kot da nekaj čakajo. • Pretežki so bili zadnji dnevi, da bi moglo življenje popolnoma v vsakdanji tir. Saj pridrvi lahko vsak hip zopet od nekod kamijon. Zastave še vedno vihrajo na zvoniku — zakaj bi imele danes drug in drugačen pomen, kot so ga imele v nedeljo?
Streli v množico ...
Pričelo se je prav za prav že v soboto, ko so z naperjenimi brzostrelkami udrli v šolo in nasilno sneli zastave. V imenu demokracije. Sledovi izstrelkov so še v učilnici, v tleh.
Otroci so se prestrašeni razbežali, učiteljstvo je le s težavo mirilo preostale in jih branilo pred nasilneži; starši so prihiteli z dela, da jih čuvajo in protestirajo. Vsesplošno ogorčenje in vznemirje-iiost. Odšli so in obljubili, da ne pridejo več. Bilo jih je malo; zato.
Popoldan so prišli v večjem številu. Da snamejo zastave z zvonika. 'toda zvonovi so ‘ zadoneli v poplah in ljudstvo se je zbralo, da •I1 h brani, svoje zastave. Razobov sene na cerkvi, ki si jo je samo zgradilo.	»
Odšli so brez njih. In Skedenj se je veselil svoje zmage nad vsiljivci. Zvonovi so zapeli od radosti; zastave so ponosno vihrale dalje!
Pa je vendarle treba dokazati ljudstvu, da nima pravice izražati svoje volje. Čas je, da razume, da Je vojna končana in da ga ne po-toebujejo več. Naj ve, da so zdaj
poklicani drugi za to, da odločijo o njegovi usodi. Dati morajo konkreten vzgled prave demokracije.
Zato so prišli v nedeljo vojaški jeepi in civilna policija.
Ves Skedenj je v zastavah, slavolokih in napisih. Ni je hiše, ki no bi odločno zahtevala, da hoče k Jugoslaviji.
Tudi nacifašisti so si zbirali najbolj zavedne kraje-—kogarkoli zadeneš je pravi.
Kamijoni so se ustavili pred cerkvijo. Tako so prihajale še nedavno kazenske ekspedicije med naše ljudstvo, na svoje velike strateške pohode.
Zopet je zadonel plat zvona in ljudstvo se je zgrnilo pred cerkvijo, ker je slutilo, da bo moralo zopet braniti tisto, kar je branilo s krvjo vsa dolga leta.
Pred njim so bile zopet črne uniforme; moriine cevi so kot nekdaj grozile, bilo je vse kot nekdaj.
Prvi streli so šli proti zvoniku; proti rdeči zvezdi, ki je visoko plapolala sredi ljudskih barv. Kak uspeh bi bil zadeti v polno... Toda plapolala je previsoko.
Veliko laže je zadeti v strnjeno množico. Rafali so zaropotali, sovraštvo si je dajalo duška.
Treba je dolgih stoletij in tradicij, da se povzpneš do tako kulturnega dejanja.
Ponosni zmagovalci so obrnili svoja vozila in se odpeljali.
Ljudstvo jé ostalo samo s svojimi žrtvami in jim nudilo prvo pomoč. Nekaterim je ni bilo treba več nuditi. Tudi civilizacija je opravila svoje.
V	Skednju je zopet mir. Disciplinirano prenaša ljudstvo svojo bol, ogorčenje in užaljenost.
Tlak, ki ga je pordečila kri neupogljivih src, je posut s cvetjem. Zastave so v žalnih trakovih. Možje se vračajo na delo, žene k svojemu gospodinjstvu, otroci v šolo.
Vsi pa šo še vedno na oprezu. Besede jih ne morejo več premotiti; dejanja vse preveč kričijo.
V	Nurnbergu sodijo zločincem, ki so mučili in ubijali ljudstva. Med vojno.
V	Trstu opravičujejo izvržke#ki ubijajo — v miru. Radi izobešene zastave.
ČIGAVA JE KRIVDA?
Dne 13. marca je tov. Boris Kraigher, sekretar italijansko-slovanske antifašistično unije na tiskovni konferenci, na kateri so prisostvovali angleški, ameriški, sovjetski, francoski, poljski, češki in jugoslovanski zastopniki agencij in časopisov, podal sledečo izjavo:
V dneh, ko se nahaja pri nas medzavez-niška komisija, ki naj predloži italijansko-jugoslovenske meje,-je stvarno in objektivno poročanje svetovnega tiska o problema Trsta in Julijske Krajine ter o dogodkih, ki se v zvezi s tem razvijajo, velike važno sti. Kot dopisniki svetovnega tiska prihajate iz dežel, ki so prav tako kot naša, odločno sodelovale v osvobodilni domovinski vojni. Prihajate iz Anglije, Francije, Sovjetske zveze. Združenih držav, Poljske, Češke in Jugoslavije, to je iz dežel, ki so prav tako porušene kot naša, ki objokujejo*
milijone padlih borcev, milijone, ki so izginili v nemških taboriščih, v Dachauu, na Rabu itd. Kot taki boste lahko razumeli samozavest, odločnost in vztrajnost našega ljudstva, ko zahteva pravično rešitev in ko hoče dati mednarodni komisiji na razpolago vse sile, da ji omogoči ustvariti objektivno poročilo o stanju pri nas.
Na žalost moramo ugotoviti, da kljub tej povezanosti, ki nas druži iz pretekle skupne borbe in skupnega trpljenja, niso vsa poročila, ki prihajajo v svetovni tisk o položaju pri nas, točna. Zato hi vam rad dal nekaj podatkov o dogodkih zadnjih dni.
Žalostni dogodki v Skednju so odprli vrsto težkih perečih vprašanj. Na žalost del tiska — čeprav zelo majhen — naseda zlonamernim klevetam. Nekateri krogi, ki jim ni v interesu mir, ki si žele neredov,
ki zločinsko izzivajo ua vse nove in nove zločine ter na nova krvoprelitja, te klevete širijo v svet Zavedam se ostrosti te trditve, vendar je na žalost točna. Ljudstvu očitajo, da je sovražno razpoloženo proti policiji, ki da se zato mora braniti. Enotnost in strnjenost zadnje stavke, mirna in dostojanstvena izvedba pogreba ter mogočne manifestacije za Jugoslavijo — vse to je dokazalo, da to ljudstvo ni nevarno nikomur, da je dovolj organizirano in samozavestno, da se ne da izzvati k izgredom. Nikomur se torej ni treba braniti pred njim.
To vprašanje postavljajo samo tisti, ki bi hoteli nadaljnje prelivanje krvi. Sistematično napadanje na slavoloke, zastave, slike maršala Tita, brisanje napisov, moremo smatrati samo kot izzivanje, ki naj kali dostojanstveni mir in red prebivalstva, ko manifestira svojo voljo po priključitvi k Jugoslaviji in zahteva svobodo za izražanje te volje. Dejstvo, da oni maloštevilni in težko kompromitirani krogi, ki se izjas-njujejo za italijansko aneksijo Trsta, niso izobesili svojih zastav, je dokaz njihove slabosti ih pomanjkanja njihove zaslombo pri tržaškem prebivalstvu. Ti krogi, ki jih tvorijo razne profašistične skupine, pred stavljajo — in to je danes po dogodkih zadnjih dni vsakomur jasno — zares pov' sem neznatno manjšino. Prav zaradi te manjšine, zaradi izvajanja , njenih namer, obstaja ta policija. To seveda ne more voditi drugam kot k nedemokratičnemu izzivanju, ki gre v‘korist fašističnim provo-katerjem.
Moramo ugotoviti, da razmere danes \» coni A niso zavidanja vredne. Pričakovali smo od ZVU prijafeliškega odnosa do prebivalstva. Doživljali pa smo stalno tendenco po obtoževanju tega prebivalstva, češ da je nepokorno, in po omejevanju njegovih pravic. Ni čudno, če je vzdušje naelektrizirano. Če prebivalstvo ve, da je vsa vojska v Trstu bila včeraj ob času pogreba in manifestacij v pripravljenosti z nabitimi puškami in mitraljezi, je jasno, rta to ne vodi k pomirjenju. To so vojaške grožnje proti neoboroženemu prebivalstvu, Če uradni komunikeji zavestno potvarjaj« resnico, to nujno ne vodi k pomirjenju vzdušja.
Če danes uradno zapirajo slovenske šola v Trstu kot represalija, ker je dijaštvo stavkalo, vprašamo, kaj je to drugega kot direktno, načrtno izzivanje k novim krvo-prclitjem.
Ali ti ukrepi niso podobni temu, kar je slovensko prebivalstvo Trsta doživljalo y. teku 25 letne italijanske okupacije?
Našo ljudstvo se je borilo za svobodo, si jo je priborilo in si je ne pusti več vzeti* Nadaljevanje na 2. strani
o» ’fjejidw^v :ij>o ririK jj>^ri\.
STALIN JE ODGOVORIL
pri nas
X Julijska Krajina je sprejela mcdzavez-niško razmejitveno komisijo z zastavami, slavoloki, napis’i in velikimi manifestacijami, s katerimi izraža ljudstvo svoje zaupanje v pravično rešitev vprašanja naše zemlje.
X Kot reakcija na to manifestacijo ljudske volje je prišel teror. Začeli so ga izvajati tisti, ki so po prvi svetovni vojni pošiljali na naše ljudstvo teroristične bande.
X To pot jim je. služila civilna policija. Snemanje in trganje zastav z rdečo zvezdo, ustrahovanje ljudstva, požiganje in rušenje slavolokov, aretacije, mazanje in uničevanje slovenskih in dvojezičnih napisov, vse to se je dogajalo ne samo v Trstu, ampak širom cone A. S temi dejanji so skušali šovinisti preprečiti, da bi prišla do izraza ljudska volja in resnično stanje v Julijski Krajini.
X Naše ljudstvo in naše oblasti so protestirale. PNOO za Slovensko Primorje in Trst, je dal izjavo, s katero odklanja odgovornost za dogodke, ki bi lahko nastopili če bi se izzivalno postopanje organov civilne policije nadaljevalo.
X Toda gonja proti vsemu, kar je slovensko in vsemu, kar je demokratično, se ni ustavila. Stopnjevala se je do oblik, ki jih je - zmožen samo fašizem. V nedeljo 10. marca so fašistični organi civilne policije streljali v množico, ki je branila slovensko zastavo na škedenjski cerkvi. Ubili so tovarišico Genzo Giovanno, mater treh otrok in tovariša Bonifacio Giorgia. Ranjenih je bilo 22 tovarišev in tovarišic. Vse to se je zgodilo 10 mesecev potem, ko so združeni narodi zmagali nad fašizmom.
X Odgovor ljudstva je bil veličasten. Gospodarsko ’ življenje Trsta se je na mah ustavilo. Stavka se jo razširila na Tržič, Goi ico in manjše kraje. Povsod je ljudstvo protestiralo proti zločinu brez primere.
X Šovinistični krogi v Trstu so posegli pa drugem sredstvu, ki je tipično za fašizem. Poslužili so se laži in obrekovanja. Skušali so naprtiti krivdo ljudstvu, češ da je nekdo iz množice s strelom izzval incident. Pozivali so na konec stavke. Toda ljudstvo se ni dalo izzvati. Poziv CLN in julijskili sindikatov se je izjalovil.
X V torek, 12. marca se je 150.000 ljudi udeležilo pogreba žrtev. To je bil mogočen izraz žalosti in borbene volje našega ljudstva, da hoče mir, po tolikih letih borbe.. Ves svet je pisal o tem.
X Tudi ljudstvo v Tržiču, Gorici, Kobaridu in drugih manjših krajih se je pridružilo protestu tržaškega prebivalstva.
X 12. marca o polnoči je bila splošna stavka prekinjena. Ljudstvo se ni odpovedalo nadaljni borbi, da doseže garancijo, da civilna policija ne bo uporabljena v proti-Ijudske namene.
X Medzavezniška razmejitvena komisija je imela takoj po prihodu sovjetskega dele. gata Gorašenka svoj prvi sestanek. V četrtek, 14. marca je obiskala vasi na Krasu. Povsod so jo pričakovale navdušene mno<-žice. Ustavila se je na Doberdobu in v Opatjemsolu. Njeni člani so se pogovarjali z delegacijama vasi o življenjskih pogojih, o delu, udeležbi v narodno osvobodilni borbi, o življenju pod Italijo itd. Kamorkoli je komisija prišla, je naletela na enotno voljo prebivalstva za priključitev k FLR Jugoslaviji.
X ZVU je zaprla vse slovenske šole v Trstu, ker so se dijaki in profesorji pridružili stavki vsega ljudstva. Zopetno otvoritev šot je vezala na pogoj, da učenci in starši dajo obvezno izjavo. Zaprte so bilo samo slovensko šole, čeprav so poleg slovenskih stavkale tudi italijanske. Proti temu pri. stranskemu in poniževalnemu odloku so protestirali člani roditeljskega sveta. Tudi PNOO za Slovensko Primorje in Trst te: MOS za Trst sta vložila protestni noti.
Po svetu
*	Poljska. Varšava je sprejela z navdušenjem maršala Tita, ki je na obisku v Poljski in Cehoslovaški. Potovanje maršala Tit;* v bralski državi potrjuje in utrjuje bratstvo med* slovanskimi narodi, skovano v krvavi borbi proti nemškemu- fašizmu.
*	Madžarska. V Budimpešti so bita velika zborovanja in demonstracije pod geslom borbe za demokracijo in proti reakclonar-nhn spletkam. Demonstriralo je preko 300 tisoč ljudi. Množici so govorili zastopniki demokratičnih strank, ki so obtožili reakcionarne elemente, ki se skrivajo v stranki malih posestnikov, da ogražajo madžarsko demokracijo ter izpodkopujejo gospodarstvo dežele in mednarodni položaj, tik pred samo mirovno konferenco.
*	Čeboslovaška. V svojem poročilu o zunanji politiki Cehoslovaške je minister za zunanje zadeve Jan Maéaryk povdaril pomen skupne udeležbe Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA pri reševanju mednarodnih problemov. O odnošajih ' Cehoslovaške do Sovjetske zveze le Masaryk med drugim dejal: Naši odnosi s Sovjetsko zvezo temeljijo na, iskreni in globo ,- liubezni našega naroda do ruskega naroda in na hvaležnosti za pomoč Rdeče Armade pri osvoboditvi CSR. Naša zveza s SZ je trajna, iskrena in stvarna in ne bo nikdar prišla v dvom
Grčija. Podpredsednik grške vlade Kafan-daris, ki je voditelj grške napredne republikanske stranke, je odstopil in izjavil, da se njegova stranka ne bo udea-ila volitev 31. marca. Grški politiki, ki zahtevajo preložitev volitev na poznejši datum, odstopajo eden za drugim. V zadnjih te.dnib je izstopilo iz vlade že 10 ministrov. Predsednik grške vlade Sofulis jo izjavil, da je na njegovo zahtevo po odgoditvi volitev v Grčiji britanska vlada ponovila svojo trdno željo, da se volitve izvedejo določenega dne. Medtem je v Grčiji položaj vedno slabši. Stavke se vrstijo in teror tolp Ksitosov in EDES-a je vedno hujši.
*	Španija. Čeprav je preteklo skoraj eno leto odkar je bil poražen Hitler, podpornik fašističnega režima v Španiji, ee Frajico še vedno drži na oblasti. Angleško-francosko-amc-ikn iziavo ki obsoia Francov režim, je pripomogla k razkrinkanju Francove vlade, a mednarodni krogi jo smatrajo za premalo učinkovito. Angleški liberalni časopis News Chronicle piše: »Svet je pričakoval izjavo, ki bi prišla kakor iz trobent sodnega dne in zrušila Francovo Španijo, namesto toga so dale tri velike sile, samo slaboten glas.« Španski republikanski ' krogi se zbirajo v Parizu in pripravljajo novo vlado na podlagi široke narodne koalicije
*	ZDA. V mestu Savanna se je pričela mednarodna finančna konferenca, ki se bo pečala s problemom ustanovitve svetovnega sklada in svetovne banke, kot določa dogovor iz Bretton Woods. Konferenco se udeležuje 35 držav. Sovjetska zveza je poslala opazovalce.
’ Indonezija. Pogovori indonezijskih in holandskih delegatov so se zopet pričeli. Medtem pa poročajo o novih izkrcanjih holandskih čet na .Javi in o nemirih v Bata-viji in v okolici. Na otoku Cerebesu so se uprle domačinske čete v holandski armadi. Vlada je morala poslati holandske čete, da bi jih pokorile.
Churchill se vzlie porazu svojo stranke (konzervativne) na zadnjih volitvah v Angliji, ni umaknil iz javnega življenja. Postavil se je na čelo svetovne reakcije. To jo pokazal v dolgem političnem govoru dne 5. marca v Fultonu v ZDA. Njegov govor se je glasil nekako takole:
Na eni strani naj bo Sovjetska zveza, na-dmgi strani pa Velika Britanija in Amerika, ki naj se zoperstavijo sovjetski »ekspanziji«, katera baje ogroža svobodo anglosaksonske rase. Ta rasa se mora združiti v mogočno vojaško zvezo, ki bi bila v stanju zaustaviti s silo sovjetsko »ekspanzijo«. Treba je združiti »zapadne demokracije« (seveda pod hegemonijo angloameriške vojaške zveze) nasproti »vzhodnemu komunizmu«. Kajti po njegovem mnenju v vzhodnih državah Evrope ni resnične demo-kracije, temveč policijski režim. Vzor »o- ' svobojene Evrope« je seveda po njegovem Grčija.
Svetovno časopisje se je več dni zapo redoma pečalo s tem govorom. Svetovna javnost ga je sprejela neugodno. Zato se jo tudi iz službenega mesta poudarilo, da je Churchill govoril samo v lastnem imenu in ne v imenu Anglije. Zamisel o anglo-ameriškem bloku proti Sovjetski zvezi in ščuvanje na vojno se upira množicam delovnega ljudstva v Angliji, kakor drugje po svetu.
Churchillovo hujskanje jo prišlo ravno v času, ko vsi narodi sveta vršijo napore, da bi ustvarili pravičen in trajen mir. Zaradi tega je generalisim Stalin v imenu države, ki je največ žrtvovala v borbi proti fašizmu, obsodil Churchillov govor kot grožnjo proti miru in varnosti. ,V pogovoru z dopisnikom »Pravde« je pokazal na pravi namen Churchillovega hujskanja in na njegovo ideološko sorodnost z rasistično teorijo Hitlerja, ker govori o vojaškem bloku angleško govorečih narodov. Toda »zelo malo je verjetno, da bili narodi, ki ne povere annleškega iezika in hkrati predstavljajo veliko večino svetovnega prebivalstva, nripravljeni prenašati novo suženjstvo. Churchillova tragedija je v tem, da on kot trdovraten konzervativec ne razume te lahko razumljive in očitne resnice.«
Na trditev, da so države vzhodne Evrope le pod sovjetskim vplivom in da so v znatni meri podvržene naraščajoči kontroli s sovjetske strani, je generalisim S^-Un odgovoril: »Ne smemo zgubiti z vidika dejstva, da je Nemčija vpadla v Sovjetski« zvezo preko Finske, Poljske, Romunije,. Bolgarije in Madžarske. Nemci so nas mogli napasti preko teh držav, ker so bile tu Sovjetski zvezi sovražno razpoložene
vlade. Kot rezultat nemške invazije je Sovjetska zveza utrpela nepopravljivo izguba 7 milijonov ljudi. Z drugimi besedami povedano, so izgube Sovjetske zveze mnogo večje, kakor pa one Velike Britanije in ZDA. Možno je, da v nekaterih krogih žele pustiti v pozabo ogromne žrtve, ki Jih je dalo Sovjetsko ljudstvo, da je osvobodilo Evropo izpod hitlerjevskega jarma, toda Sovjetska zveza jih ne more pozabiti. Alt se more kdo čuditi, da si Sovjetska zveza, v svoji želji, zagotoviti si prihodnost, prizadeva, da si zagotovi v teh državah vlade, ki bodo napram njej lojalne? Kako je mogoče, razen če kdo ni blazen, takšne ukrepe in težnje Sovjetske zveze označiti kot ekspanzionistične tendence našega naroda?«
Na napad na demokracijo v teh državah pa je odgovor generalisima Stalina sledeč:
»Ko je Churchill govoril o razvoju komunističnih strank, je povedal resnica Vendar pa Je treba omeniti, da ni bil točen. Vpliv komunistične stranke je narasel ne le v vzhodni Evropi, ampak skoraj v vseh evropskih državah, ki so bile pod začasno fašistično vlado: v Italiji, na Madžarskem, v Bolgariji, Rumuniji in Finski, ali pa ki so bile pod nemško, italijansko ali madžarsko okupacijo, kakor Francija, Belgija, Holandska, Norveška, Danska, Poljska, Češka, Jugoslavija, Grčija, Sovjetska zveza itd. Razvoja komunističnega vpliva ni mogoče smatrati kot slučajnega. Sam po sebi je pojav, ki se razvija po naravnem zakonu. Vpliv komunistov se je povečal, ker so se komunisti v hudih letih fašističnega gospostva v Evropi pokazali kot lojalni in drzni partizanski borci proti fašističnemu režimu za svobodo ljudstev. V svojih govorih Churchill včasih omenja preproste ljudi, ki žive v majhnih hišah, katere on s kretnjo velikega gospoda potreplja po rami in katerim zatrjuje, da je prijatelj. Toda te osebe niso tako preproste, kot bt se zdelo ha prvi pogled. Te preproste osebe imajo svoja stališča, svoje politične ideje in vedo, kako se je treba obnašati. To so one osebe, ki gredo v milijone in ki so odstranile Churchilla in njegovo- stranko ter glasovale za laburiste.
To je ljudstvo, milijoni preprostih ljudi, ki so se v Evropi odrekli profaš'stičnim reakcionarjem in raje izbrali levičarske, demokratične stranke. Ljudstvo, ki je videlo komunizem, prekaljen v boju in njegov odpor proti fašizmu, je odločilo, da so komunisti visoko vredni njegovega zaupanja. Tako se je razširil vpliv komunizma po Evropi. To je zakon zgodovinskega razvoja.«
Naravno je, da Churchill ni naklonjen toku dogodkov in da je dal alarm ter se pri tem skliceval na silo. Niti po prvi svetovni vojni ni bil naklonjen uveljavljanju sovjetskega režima v Rusiji Tudi tedaj Je bil plat zvona in je organiziral ono vojaško kampanjo proti Rusiji, katere se je udeležilo 14 držav in ki je hotela preobrniti tok zgodovine.
In generalisim Stalin končuje: »Ne vem, če bodo Churchill in njegovi prijatelji m speK organizirati po drugi svetovni vojni novo vojno kam nanjo proti vzhodni Evropi. Toda če bi pri tem imeli usneha — kar pa je zelo malo verjetna lahko z gotovostjo trdimo, da bodo premagani, kot so bili pred 26. leti«.
Nadaljevanje s 1. strani.
ČIGAVA JE KRIVDA?
Danes ne zahteva nič drugega kot svobodno izražanje svoje volje. Z izobešanjem zastav hoče dokazati resnično etnično stanje okolice Trsta in tako olajšati delovanje medzavezniški komisiji.
Stavka je poleg drugega dokazala, da obstaja čvrsto edinstvo in bratstvo Slovencev in ogromna večina Italijanov v Trstu, dalje je pokazalo razumevanje večine italijanskega prebivalstva, da mu je zagotovljen ekonomski procvit samo v Jugoslaviji, ki je uresničila vse narodnostne pravice za manjšino. Zahtevamo svobodo zato, da lahko to argumentiramo in dokažemo. Hočemo tudi na tem področni pomagati in olajšati delo komisiji.
Kdo to ovira? Tisti, ki jim prihod komisije ni po volji, ker se boje stvarnega stanja pri nas, ker io stanje govori proti njim. Vse oviranje svobode izražanja volje je tako direktna provokacija, ki naj onemogoči tisto, kar pričakuje danes svet od medza-vezniške komisije, ki se nahaja v Trstu.
Precej ostro sem moral govoriti o razmerah pri nas. Toda nič ne more biti dovolj ostro spričo prelite krvi našega neoboroženega mirnega in discipliniranega prebivalstva. Vi, ki ste doživeli vse to v času vojne in ki v vašo srečo danes svobodno v svojili državah prehajate nn izvrševanje novih nalog obnove, mirno, brez skrbi in brez prelivanja krvi, boste razumeli naša čustva, ko padajo po tako težkih letih vojne in protifašistične borbe novo nedolžne žrtve.
In ljudstvo je odgovorilo
Nove žrtve so se pridružile to varišem, ki so padli v borbi v hribih. Isti zločinci, ki so morili za časa osvobodilne borbe, so sedaj umorili zveste sinove Trsta, samo zato, ker so jasno in odločno izrazili svojo voljo po priključitvi k Jugoslaviji.
Takoj po policijskem zločinu je prebivalstvo ovilo razobešene italijanske, jugoslovanske in slovenske zastave z žalnim trakom. Po ulicah se je zbralo in se pogovarjalo o fašističnem načinu nastopanja civilne policije, ki jih spominja ria kazenske ekspedicije terorističnih skupin, ki so v prvih letih po prvi svetovni vojni streljale na prebivalstvo, ki ni hotelo sprejeti fašističnega nauka.
Naslednji dan je bilo mesto mrtvo, čeprav je bilo na 'ulicah več ljudi kot po navadi. Potrti o-brazi so izražali veliko ogorčenje nad zločinom.
Stavki se je odzvalo vse mesto. Vse je bilo zaprto. V dopoldanskih urah je zajela stavka vso cono A V Gorici, Miljah, Tržiču in drugih manjših središčih se je gospodarsko življenje ustavilo. Dan je potekel mirno in brez incidentov. Ljudske množice so še enkrat dokazale politično zrelost, čeprav so
nekateri reakcionarni elementi skušali izzivati. Vodilni odbor splošrre stavke je izdal tr žaškemu prebivalstvu proglas, v katerem je ugotovil, da je bila vojaška uprava že večkrat opozorjena na nevarnost, ki jo predstavlja civilrra policija, kamor- se zatekajo reakcionarji in fašisti — toda zaman.
CLN se je farizejsko poklonil mrtvim in je naprtil krivdo ljudstvu. Pozval je rta nadaljevanje dela. Toda tudi drugi dan je bilo mesto mrtvo. Šele nekaj ur pred pogrebom je oživelo. Iz vseh-mestnih predelov in predmestij so se zgrinjale velike množice, da izkažejo poslednjo čast žrtvam. Žalni sprevod se je začel premikati. Na čelu je mala deklica. nosila križ, spleten iz svežih zvončkov. Sledili so partizani in garibaldinci z zastavami. Za njimi so nosili 250 voncev raznih organizacij in usta nov. Za krstama se je razvila mogočna množica ljudstva. Na trgu pri Sv. Jakobu in v bližnjih ulicah smo videli, koliko nas je. Tam smo se poslovili od tovarišice Gonze in tovariša Bonifacia.
Morje ljudi se je spremenilo v veletok, ki se je zlil po tržaških ulicah. Množica je bila prežeta z enim hotenjem: povedati svetu, da smo siti krivic, ponižanja in
sužnosti. Da hočemo, da se uresniči to, za kar smo se borili, da hočemo Jugoslavijo.
Kdor je gledal te silne množice, je moral čutiti, da v Julijski Krajini ni več poštenega Slovenca in Italijana, ki ne bi razumel, da le priključitev k Jugoslaviji lahko reši ljudstvo podobnih krivic. Volja po priključitvi k državi, kateri zemljepisno, gospodarsko in narodnostno pripadamo, je 12. marca le še bolj narasla v silni, nepremagljivi plaz ljudske volje.
Obisk v goriškem zdravilišču
Nekdo je, narahlo potrkal na vrata moi sobe v goriškem sdravilišfu.
«Naprej»... tNiù.
Potrkat je še enkrat.
«Naprej, prosim!»
Slišala sem, kako je nekdo obotavlja, prijel za kljuko, toda vstopil ni.
«Naprej !» sem rekla ponovno s svojim pi jemajotim glasom.
Tedaj so se vrata sunkoma odprla in n pragu se je pojavila žeua, oblečena v č nino in s Crno rulo na glavi, zavezano n tilniku, kakor si jo zavezujejo Primorke.
V prvem hipu sva bili obe kot prikovan - gledali sva se brez besed. Potem pa so sprostilo Iz mene: «Ti si, mama iz Br, In naredila si tako dolgo pot?»
«Nisem si upala vstopiti, ker nisem bi prepričana, ,\a. si v tej sobi. Tu nerodno n jt n o, da bi motila koga drugega.»
,i\V1fnnf sein se> ,la bi jo pozdravila obema rokama, kakor pozdraviš Človeka 1 ti je neizmerno drag.	’
Poljubila me je na Celo. Jaz pa sem se zazrla v njene oči, ki šo se smejale od nedopovedljive sreče. Razlivala se je preko njenega od sonca in burjo ožganega obraza in ga delala lepega, tako Čudovito lepega.
Sedla je kraj mojega ležišča. V roki j« držala polno papirnato vrečico. Odkrila jo je in rekla: «Češnje sem ti prinesla, druge«» nisem imela. To so naše prve češnje,
ki so dozorele v svobodi. Poglej, kako so lepe in debele ! Drevje jih je tako polno, da se kav šibi od njih. Letos so bogato obro. dile kot že dolgo, dolgo ne, kakor da bi vedele da bomo imeli toliko partizanov.»
«Sedaj, mama, ste srečni, kaj? Vsi vaši in naši napori le nišo bili zaman!»
«Ne, niso bili zaman in srečni smo. Tako smo srečni! Te naše sreče ni mogoče izraziti, Še doumeti je ni lahko. Doumemo jo samo mi, ki smo čakali nanjo skoro sedem in dvajset let., Nisem mogla yeč strpeti doma, morala sem na pot, da vidim našo svobodno Gorico. Vedno sem vedela in tudi v najtežjih dneh, ko so fašisti vkorakali v Ljubljano in ko nam je Mussolini zagrozil, da nas bo strl pod peto rimskega škornja sem verjela in bila prepričana, da bomo doživeli naš največji praznik, ako se bomo uprli...»
«In za doživetje lega največjega praznika si vpregla v delo vso svojo družino in se sebe,» sem jo prekinila.
«Jaz in moji otroci nismo storili nič drugega kot svojo sveto domovinsko dolžnost. Srce in vest sta nam to narekovala. Ali veš, da sta se vrnila moja najmlajša sinova, za katera smo bili prepričani, da ju ne vidimo več. Prišla sta po petih, šestih letih v domovino in vrnila sla se kot Titova borea. V četrti armadi sta sodelovala pri oavobojenju Trsta. Mlajši je kot pilot mno-
gokrat letel nad našo vasjo. Rad bi nas pozdravil in nam dal znamenje, da je še živ, pa se ni upal. Lahko bi njegovo sporočilo zanesel veter v okupatorjevo postojanko. Le za dobro uro sta bila doma, toliko da smo ju videli. Mnogo dela imajo in sedaj ni čas za dopuste. *e to je dosti, dà sta mi ostala; že to je dosti. Veš, v teh dneh mnogokrat mislim na vas vse, ki ste prihajali k nam. Preštevam vas in si v duhu slikam obraze onih, katere ne bomo nikdar več videli. Nikolaja so ujeli. Pravijo, da je moral kopati s'neg v samih kratkih hlačkah in v naj večjem mrazu. Zbolel je na pljučnici in umrl. Mihajla so ustrelili Nemci na Vitovljah. Rastjo so zaklali četniki tik preden so pobegnili. Sami lepi.-nfladi ljudje so bili to. Ljubila sem jih kot svoje lastne otroke.»
Nenadoma je utihnila. Nekaj trenutkov sva obe molčali in razmišljali.
«Se to ti imam povedati,» je povzela znova, «da tudi našega župnika ne bo več nazaj. Četniki so ga zadnji dan umorili in vrgli v Vipavo. Pred tednom dni so .ga potegnili iz vode. Ne bi vedeli, da je on, če ga ne bi domači spoznali po obleki. Nič več nam ne bo govoril o Gregorčiču in o tem, kako moramo ljubiti svojo zemljo. Da, la naša zemlja! s krvjo svojih najboljših ljudi in s svojo voljo smo pribili in zapečatili pravico do nje. Nihče več nam je ne more odvreči. Kdorkoli bi poskusil, bi naletel na odpor, neizprosen odpor nas vseh.»
«In'ti bi zopet vstajala po trikrat v noči.
ko bi partizani potrkali na vrata vaše biše. In hitro bi postavila kotel, da jih nasitiš. Ce bi ne bilo pri hiši praška koruzne moke, bi jo pričarala, da ne bi šli lačni od tebe. V zadnjem trenutku bt pomagala nositi arhive v bunker in bi ostala sama doma, Ko bi sovražnik vdrl v vas. In slala bi pred njim, kakor da tebi naš boj nič ni mar, kakor da ničesar ne veš!»
«Da, vse to in še več: prijela bi še puško v roko in bi jo namerila v prvega, ki bi se upal dotakniti naše lastnine.»
V pripovedovanju se ji je razzarci obraz, v očeh je ugasnil smehljaj sreče; pripravljenost na neizprosno in odločno borbo se je sedaj izražal v njih.
«Mnogo sem zamudila,» je z vzdihom rekla. ®Nič več se ne smem obotavljati, moram naravnost domov. Mnogo, mnogo dela je doma. Posaditi moramo prav vsako krpo zemlje, da ne bo nihče trpel lakote, in na trte moramo paziti, da bomo lahko zalili našo svobodo.»
Naglo jp vstala s svojega sedeža.
«Ne bodi huda, če me ne bo več k tebi, saj veš, da se ne morem odtrgati. Dekleta pa bodo večkrat prišla in ti prinesla češenj. Skoraj se pozdravi in me sama poišči na Brjah», mi je rekla ob slovesu.
Da, mama, ne bo več dolgo, ko te bom obiskala v tvoji hišici na naših sončnih •Brjah. Ko bom prišla, se bom najprej zagledala v tvojo oči. Rada bi našla odsev sreče in zmage, ki Ja bil v njih tisto maj« niško Mitro.
MAHA »AMelA
V soncu so se lesketala bela pa tlala in so postajala vse večja. »Sedem ... osem ... devet..,
Partizanska patrola je opa'zo-vala, kako zana»ša veter ponesrečene letalce.
»Enega bomo rešili«, ugotovi vodja patrole.
Partizan Marko, ki je poznal dobro svoja Brda, je podvomil: »Presneto bomo dirkali, pa še ne vem, kdo bo prej pri njem, mi ali Švabi.«
In že so partizani v diru. Tečejo, tečejo in so ozirajo za padalom. Drugekrati so partizanske patrole hodile v to smer bolj oprezno. Brda so se spuščala v Furlansko nižino in tam doli na robu Brd je sovražna postojanka. Sedaj so pozabili na neVarnost: pred seboj vidijo le belo padalo. Čisto nizko je že in ko so se pognali v klanec, jim je padalo izginilo izpred oči. Tekli so vkreber, med trtami, sopihali, a odnehali niso. Zavest, da dirkajo iz nasprotne strani Švabi, jim je vlivala neizčrpno moč.
»Spet so zagledali padalo. Viselo je z enim robom v vejah drevesa, z drugim se je dotikalo tal. Toda letalca niso opazili. Pač pa je o-pazil on nje. Izmotal se je iz padala in ko jih je zagledal, je skočil za deblo. Pričakal jih je s pištolo v rokah.
»Strela! Ta pa je nevaren«, je Zasopihal Marko, ko ga je zagledal. Partizdnj so obstali, "'oda vsak hip je dragocen. Vodja patrole bliskovito razmisli: »Ostanite tu, mu grem sam nasproti.«
Letalec pa stoji še vedno za drevesom: sila nezaupljiv je. Partizani so bili vsi v nemških uniformah. Zadnjič, ko so uničili poln kamijon Nemcev, so se preoblekli in odvrgli svoje raztrgane cape. Vodja patrole je odložil brzostrelko. Šele tedaj jo letalec razumel, povesil pištolo in stopil izza drevesa.
Vodja patrole je že pri njem. Letalec se zazre v rdečo zvezdo na titovki in spregovori veselo: »Tito, Tito!«
Če bi se partizanu ne mudilo, bi videl, kako se je padalcu razlilo zadovoljstvo po obrazu in kako so se mu zaiskrile oči. Tako pa ga je le zgrabil za roko in ga potegnil za seboj v dir. Letalec je razumel, da ni še popolnoma na varnem. Vodja patrole, ki je mimogrede pobral brzostrelko, je bil kmalu s tovariši v grapi in čez cesto. Toda dirka ni prenehala Bližalo se je brnenje motorja. Švabi so tu!
»Marko, vodi naprej; vidva pa krijta umik!«, poveljuje vodja patrole.
Rafal, drugi rafal; s ceste švab-ski odgovor. Streljali so in se u-mikali. Švabi so odnehali, kajti partizan Marko pozna dobro s’vo^ ja Brda in ve, kako sc izmažeš iz neprijetne situacije.
Zvečer so sedeli v Markovem domu. Sedaj so se že dodobra »spoznali in pobratili. Briška rebula jim je razgrela lica in bili so zelo zgovorni, četudi je bila edina beseda, katero so razumeli' vsi Tito. (John, tako sc jim je predstavil rešeni vojni tovariš, je vzel Marku njegovo titovko in si jo posadil na glavo; svojo kapo pa je dal Marku. Partizani so prepevali in ko so zapeli: »Daleč zdaj so domači kraji...«, je John pritegnil v svojem jeziku. Ta peserp je osta la edina točka vsega nadaljnega pevskega programa tega večera.
Johna so spremljale rdeče zvezde vso dolgo pot, ki jo je prehodil preko slovcmke zemlje. Zavedal
JOHN
sc je, da ni prehod preko Soče lahka stvar in tudi preko proge je bila stvar tvegana. Toda John je bil miren in čutil sc je varnega, kajti v rdeče zvežite je imel silno zaupanje. Nosil je rdečo zvezdo tudi v svoji listnici. Izprosil si jo je od Marka, ki mu jo je rad odrezal s svoje titovke. Saj so mu briška dekleta takoj našila drugo.
»John se je vrnil v svojo domovino in gotovo je tam kazal srečni materi in svojemu dekletu rdečo zvezdo — svoj talisman.
Tudi Marko se je vrnil domov. S tovariši je osvojil Gorico in uničil zadnje sovražne bunkerje na domačih tleh. Sedaj se je vrnil v svojo rodno vas, da bo pomagal graditi, obnavljati. Priden je Marko. Dela in misli na sončno bodočnost svojih dragih Brd. Včasih pa se mu zmrači čelo; preneha z delom in njegov pogled splava preko Brd. »Tod smo se s tovariši borili, tu so mi padali prijatelji, tam nad ono cesto sem bil ranjen. Ne bo vse to zaman?«, mu zagloda črv dvoma v srcu. Potem se še ozre na vas: tam stoje ruševine.
Na tisti hiši, v kateri je zgorelo nekaj njegovih sovaščanov, blesti velika rdeča zvezda. Pogled nanjo mu razprši sive misli. Krepko stisne motiko in se zakoplje v delo.
Oni dan ga je pri delu v vinogradu zmotilo brnenje motorja. Spoznal je ropot: tanki so. Ustavili so se pred pogoriščem, očr-nelim grobom njegovih sovaščanov. Čuje streljanje in smeh. Marko ne ve, kaj bi to pomenilo; steče med trtami k cesti. Tedaj so tanki že z^net ropotali po cesti. Stal je na parobku in začudeno strmel v tanke. Streljali so v rdečo zvezdo; spoznal je to po odkrušenem o-metu^-po belih lisah v rdeči zvezdi. Tankist na prvem tanku je o-pazil Marka in njegovo onemoglo osuplost. Zabavala ga je in z veselim glasom je poklical tovariša z drugega tanka.
»John ...«
Drugih besed Marko ni razumel.
»John, »John«, mu je odmevalo v ušesih, mu bilo v srcu, mu pritiskalo na sence.
Stal je nepremično, zravnan na parobku. V obraz so se mu* zarisale ostre poteze; roka mu je krčevito stisnila motiko prav tako, kot nekoč v zasedah brzostrelko...
D. L.
FRANCE VODNIK
Primorska in slovensko slovstvo
Ozemlje, na katerem pebivajo Slovenci, je bilo v prejšnjih časih nasilno razdeljeno na več pokrajin, kakor so Štajerska, Kranjska, Koroška, Primorska itd. Toda narod, ki se je zavedal svojo skupnosti, je zmerom hrepenel po združitvi. Ta težnja se je zlasti močno pokazala že v minulem stoletju v ideji in programu Zedinjeno Slovenije.
To prizadevanje pa je našlo izraza tudi v naši književnosti. O tem pričajo ne samo veliki prispevki posameznih pokrajin k naši narodni književnosti. Pisatelji iz teh pokrajin so se vedno zavedali, da so člani slovenskega naroda. To so pokazali tako v prizadevanju, da ustvarijo enoten književni jezik, kakor tudi v poudarjanju ideje na rodne skupnosti.
O tem priča posebno tudi delež, ki ga imajo v slovenskem slovstvu pisatelji iz na šega Primorja.
Malokateri del slovenskega ozemlja je ta, ko bogato zastopan v naši književnosti kakor naše Primorje, to je Kras. Goriška in Beneška Slovenija. Začetki naše književnosti na tem ozemlju so sicer skromni, vendar pa že zelo stari. Tukaj so nastali nekateri naši najstarejši literarni spomeniki. Če-dadski evangelij iz 5. ali 6. stoletja je latinski rokopis, v katerem so na .robu napisana imena slovenskih romarjev. Pravnega značaja je čedadski rokopis iz 1. 1497; rokopis obsega seznam ustanovnih maš bratovščine sv. Marije v Črnjevu. Jezik je be ' neško-slovonski, dasi je napisal večino rokopisa čakavski Hrvat. Goriški rokopis U L 1551. so slovenski molitveni obrazci in načrt slovenske pridige, napisane na prvili in zadnjih straneh latinske knjige. Iz istega časa se omenjajo tolminske narodne pesmi, a Gorica se omenja v zgodovini naše ga nižjega šolstva že v 15. stoletju.
«
Reformacija in protireformacija
Nasprotno pa se Trst omenja v dobi reformacije, saj je tam nekaj časa bival Primož Trubar, pomočnik in učenec tržaškega škofa Petra Bonoma. Iz Vipave pa je bil doma Boštjan Krelj, Trubarjev pomočnik in naslednik v vodstvu slovenske protestantske Cerkve. Krelj je pisal v tistih časih najlepšo slovenščino.
V dobi protireformacije pa je izšla v Vidmu drobna slovenska knjižica Italijansko-slovenski slovar, ki ga je izdal fra Gregorio da Sommaripo. O pisatelju vemo le, da je prišel kot dijak 1. 1600 iz Rima v Devin, kjer je vstopil V red služabnikov Marije De. vice. tako imenovanih servitov. Spomin nanj nam je ohranjen v pesnitvi z naslovom Sholar iz Trente. Razen tega, da vse. huje laško-slovenske pogovore, je pomen
Omenjene knjige v tem, da so tu zapisano štiri narodne cerkvene pesmi. Vendarle pa nam je doba katoliške versko obnove dala že tudi vrsto pisateljev slovenskega porekla. Urban Tekstor. škof ljubljanski, sicer ni bil pisatelj, vendar nas zanima ta sin kraške zemlje v tej zvezi zato, ker se je moral za njegovega škofovanja umaknili iz Ljubljane prvi slovenski pisatelj Primož Trubar. Pa tudi sicer je znan v naši literaturi, sa.f nastopa' v Aškerčevi Slovenski legendi in v Pregljevem romanu Magister Anton. Bližnja Kreljeva rojaka st»! bila na primer pisatelj, pridigar in misijonar Primož La. vrenčič z Vrhpolja pri Vipavi, ki si je mno go prizadeval za cerkveno pesem zlasti pa* Janez pl. Leonelli, ki je bil doma pri Sv Križu na Vipavskem. Ta pisatelj, ki je za radi tega splošno znan pod imenom Janez Svetokriški, je bil v svojem času znamenit govornik; izdal je pet obsežnih knjig svojih pridig f)od naslovom Sacrum promptua. rium (Sveti priročnik), ki živahno in nepo sredno kažejo tedanje življenje. V Kilovčah pri Premu so jo rodil nadalje Matija Ku stelic, prav tako nabožni pisatelj, čigar spisi so pisani na splošno v literarni dolenj ščini, kakor jo je uvedel v naše slovstvu Trubar, vendar pa ima njegov jezik tudi marsikatero starinsko posebnost tedanje notranjske govorice. Kot predstojnik bratov-ščine svetega rožnega venca v Novem mestu je izdal med drugim Bratovsko bukvice svetega rožnega venca. Vsi ti avtorji so izšli iz vrst tako imenovanih pisateljev rodovnikov.
Polet v 18. stoletju
Kakor drugod po Slovenskem pa se je pričelo tudi na Primorskem literarno delo v večjem obsegu v 18. stoletju. Cerkveno slovstvo sta gojila n. pr. Pavel Frančišek Klapše iz Kostela in Josip Cusani. Prvi je priredil katekizem, drugi poleg katekizma latinsko-slovensko knjižico za pripravo na smrt. Posebno pa jo omembe vreden lite rami mentor naših preporoditeljev baron Žiga Zois, ki je sicer postal središče litc-ranega življenja v Ljubljani, a je bil rojen v Trstu. Po očetu je bil sicer italijanskega, po materi pa slovenskega rodu.
Po reformah Marije Terezije in Jožefa II se je začelo razvijati narodno šolstvo tudi na Primorskem. Zaradi ljudskega odpora proti nemškemu jeziku je 1. 1777. izdala dvorna pisarna nalog da se knjige za trivi-jalke poslovenijo. Talco som dobili prve slovenske šolske knjige in narodna zavest ss je začela buditi.
V tej dobi se je rodil v Bodrežu ob Soči Valentin Stanič, ki jè postai najznačilnejša
osebnost prve polovice preteklega stoletja na Goriškem. Bil je ljudstvu vodnik, svetovalec in učitelj. Kot kanonik v Gorici je izdal več zbirk pesmi poučnega in verskega značaja. Njegove pesmi pa so večinoma, prevedene iz nemščine. Zanimivo je, da je prevedel Schleglov sonet na Marijo, ki j« prvi slovenski sonet. Stanič je pomemben tudi kot organizator šolstva, razen tega je v Gorici odprl knjigarno in širil slovenske knjige V tu’irv na ip znan kot turist, usta« novitelj gluhonemnice in društva proti trpinčenja živali. Prvi je cepil proti osepni« .nicam (kozam) in poučeval telovadbo, tei je bil v tistem času najodličnejši kulturni delavec na Goriškom Iz njegove šole so izšli politik, časnikar in nabožni pisatelj Andrej Marušič, doma iz Štandreža pri Gorici, jezikoslovec in zgodovinar Štefan Kociančič iz Vipave, dr. Fran Močnik, znan zaradi svojih matematičnih knjig, in Matija Vrtovec, ki je pisal najlepšo slovenščino v razpravah o rimstvu, o kmetijstvu, v pridigah ter občni zgodovini. Med temeljnimi kulturnimi delavci iz Beneške Slovenijo pa je znan Peter Podreka.
Društva in časopisi
L. 1848. pomeni za književni razvoj na obali Jadrana in ob bregovih Sočo začetek nove dobe in živahnejše delavnosti. V tej lobi je nastalo mnogo društev, ki so prire-i jala različne »besede« (družabne prireditve). Taki društvi sta bili tudi »Slavjansko bralno društvo« v Gorici in »Slavjansko društvo v Trstu. Tudi liste so začeli po letu 1848. ustanavljati. L. 1850. je začel izhajati v Trstu Jadranski Slavjan, 1866. ravnotam Ilirski Primorjan. dalje Jadranska Zarja, Edinost, ki je postala pozneje dnevnik ter je izhajala do 1. 1928. ko je bila nasilno ukinjena, Slovenski delavec itd. V Gorici pa so izhajali Umni gospodar. Domovina, Soča. Glas, Narod itd. Razen tega, so izhajali mesečniki, revije in zbirke kakor Cvetje iz vrtov sv. Frančiška. Goriški letnik, Slovanska knjižnica, Svetovna knjižnica, Knjižnica za mladino itd. Od 1860. leta so budile narodno zavest tudi čitalnice.
Goriški slavček
Najvažnejši'goriški pesnik je Simon Gregorčič, ki se jb rodil 15. oktobra 1844. na Vršnem pri Kobaridu pod Krnom. Študiral jo v Gorici gimnazijo in bogoslovje in se 1. 1864. prvič oglasil v Janežičevem Glasniku, ki je izhajal v Celovcu. L. 1867. je per novo mašo na Libušnjem in bil nastavljen za kaplana v Kobaridu, kjer je ustanovil čitalnico. V tem času je ustanovil Josip Stritar Dunajski Zvon, v katerega je Gregorčič pridno pisal. Iz Kobarida jo bil prestavljen v Rifenberk, kjer je bival nart osem let. Nato je šel v pokoj za pol leta in potom nastopil službo kot vikar na Gradišču. L. 1882. je izdal svoje Poezije, ki »so že tri leta nato doživelo drugo izdajo. L. 1888. je izšel drugi zvezek in 1. 1902. tretji zvezek. Gregorčič je umrl v Gorici 24. novem bra 1906. Dve leti po njegovi smrti je izšel četrti zvezek Poezij, ki jih je izdal Ksnven Meško.
Z Gregorčičevo pesmijo se je oglasila v našem slovstvu obmejna skupina, ki je bila dotlej v liriki nema. če izvzamemo Staničevo pesem. Gregorčiča navdaja hrepenenje po duhovnem in narodnem preporodu kakor druge slovenske pesnike 19. stoletja. V Gregorčičevi pesmi se zrcali brezmejna, ljubezen do rodnega ljudstva in njegovega jezika, misel na popolno zlitje z ostalim* -slovenskimi rodovi in vseslovanska misel na rešitev v kulturni in politični zvozi z južno slovanskimi narodi.
Z njim in ob njem je rasel tudi Josip Pa-gliaruzzi-Krilan, Gregorčičev prijatelj in rojak iz Kobarida. Umrl je še mlad kot odvetniški pripravnik. Sprva je po Stritarjevem in Gregorčičevem zgledu pisal v Zvon lirske pesmi pozneje pa je pesnil le pripovedne pesmi: balade in romance v narodnem slogu. Pod vplivom bojev na Balkanu zoper Turke so nastale balade, ki opevajo tragično borbo balkanske raje. V sta« rejšo jugoslovansko zgodovino je segel s svojo najlepšo balado Smrt carja Samuela.
Posebno krepko postavo s Krasa predstavlja »kladivar« Anton Mahnič, ki jo v drugi polovici minulega stoletja zelo vidno posegal v naše literarno in vobče javno življenje. Doma je bil iz Kobdilja pri Štanjelu, bil je booros’ovni profesor v Gorici in pozneje škof na Krku. Posebno je znan kot izdaja, tclj Rimskega katolika, v katerem je priobčeval bolj filozofsko kakor estetične ocene slovensko književnosti. Zlasti je oslro. a tudi krivično sodil našega »goriškeg.a slavčka« — Simona Gregorčiča.
Tej starejši generaciji pripada še Alojzij Carli iz Tolmina, ki »se je uvedel z zgodo-
15. marca 1!)46
= 5
JEtudsIki fedfniA
MIHAIL ŠALOHOV :
Povesi poročnika Gerasimova
Ponoči je nemško topništvo pričelo z obupnim obstreljevanjem. Metodično, s stalnimi presledki, jo bilo iz daljav0 slišali grmenje topov. Nekoliko pozneje smo nad našimi glavami, visoko pod zvezdnim nebom, zaznali železno prasketanje granat. Zvok je bil zategel, naraščal je in se odmikal od nas, dokler se ni nekje zadaj, v sni eri cesto, po kateri sd dovažali na bo jišče vojni material, pokazal ogenj; nato pa smo slišali strašno eksplozijo.
Med odmorom, dokler je v gozdu vladal mir, se je slišalo brenčanje komarjev, ia sosednjih mlak pa regljanje žab, ki jih Je prestrašil topovski ogenj.
Ležali smo pod orehovim deblom. Poročnik Gerasimov, ki je z vejico odganjal nadležne komarje, je mirno pripovedoval o sebi. Takole se je glasila njegova povest, kolikor sem si jo utegnil zapomniti:
»Pred vojno sem bil zaposlen kot mehanik v neki tvornici v zapadni Sibiriji. De vetega julija tistega leta so me poklicali k vojakom. Imam družino — ženo, dvoje otrok in očeta invalida. Kakor je ob slo-vesu navada, se jo žena razjokala ter mi dejala: »Hrabro brani domovino in nas! Le bo treba, žrtvuj tudi življenje — samo da zmagamo.« Dobro se spominjam, da ml .10 šlo skoro na smeh. ko sem JI odgovarjal: »Kaj pa si ti prav za prav — moja žena ali družinski agitator? Jaz sem odrasel mož. Kar se zmage tiče ti povem, da jo bomo fašistom, če bo treba, izdrli iz grla, zato naj te ta stvar nikar ne vznemirja!«
Oče je seveda bil trši toda niti on me ni odpustil brez sveta. Dejal je: »Pazi, Viktor, rodbina Gerasimovih ni običajna rodbina! Že tvoj ded je delal pri Stroganovu, naš rod je na stotine let koval železo za domovino. Glej, da boš v tej vojni tudi ti Jeklen mož! Do vojne si bil rezervni čast mk, zdaj pazi, da boš z vso močjo udrihal po sovražniku!«
»Ubogal bom oče«, sem rekel, l ieti kolodvoru glede sem se spotoma oglasil v rajonskem komisariatu stranke. Sekretar je bil zelo hladen, toda razborit io/.. Ce sta mi žena in oče dala toliko na polkov, sem si mislil, bo sprožil sekretar „jn-av gotovo cel govor, ki bo trajal najmanj pol nre. A zgodilo se je drugače.
Sekretar me je prijazno povabil: »Sedi, Gerasimov, da se po stari navadi pome. nimo preden odrineš«
Ustavil sem se za kratek čas. Oba sva molčala. Potem se je on nenadoma dvignil — in kaj sem videl? Njegovi naočniki so bili nekako orošeni... Kakšni čudeži se gode? sem vprašal. Toda sekretar ,je go vorii; »Vse je jasno in razumljivo, tova riš Gerasimov! Spominjam se te še kot čisto mlađega, ko si še nosil pionirsko kra vato, spominjam se te kot komsomolca, kor komunista izpred desetih let. Pojdi v bor. bo, tolči sovražnike brez usmiljenja! Par lijeka organizacija se zanaša nate.« Prvi» v živlienju sem se poljubil s sekretarjem m zdelo se mi je, da to ni tako hladen mož, kakor se mi je videl poprej..
Od tega doživljaja mi je postalo tako to. Pio pri srcu, da sem zapustil rajonsko tajništvo, razigran in Židane volje.
Tudi žena me je razveselila. Razume se, da žena ne more biti vesela, kadar sprem Ija moža na bojišče. Tudi moja žena je bila nekam otožna. Rada bi mi bila nekaj po-vedala, toda glava ji je postala nekam pra. zna, vse misli so odletele iz nje. Vlak s« io že jel pomikati, ona pa je korakala vštric vagona, držala mojo roko v svoji in hitela
lerjevski režim — toda na koncu je bila to njihova stvar. Nato se je začela vojna v zapadni Evropi. •
Vozil sem se torej na fronto in sem mi: slil: močna je nemška tehnika, torej tudi nemška vojska ne bo slaba. Vrag jih vzemi! Zanimivo bo, meriti se s takšnim sovražnikom in mu streti kosti. Zakaj tudi ml nismo bili 1, 1941. rumenokljune!.
Priznam, posebnega spoštovanja nisem pričakoval od sovražnika — kajti fašizem in poštenje se izključujeta — vendar pa si nisem utegnil predstavljati, da se bomo morali boriti s takšnimi nestvori, kakršnih je mrgolelo v nemški vojski. Toda o tem pozneje...
Konec julija je naš oddelek prispel na bojišče. Sedem in dvajsetega smo prišli v bitko. V začetku, ko smo bili še novinci, se nam je vse skupaj videlo strašno. Nemci so nas zasipavali z minami. Zvečer pa smo se zbrali, da jih krenemo po zobeh. Vigli smo jih iz vasi. V tem spopadu smo ujeli dvanajst mož Bili so vsi prestrašeni in bledi. Spominjam se tistega prizora, kakor bi se odigral danes. Moji borci so se že ohladili, vsakdo izmed njih je donašat ujetnikom vsega, kar je imel. Ta je pri. nesel skodelico juhe, drugi tobaka ali cigaret, tretji čaja. Trepljali smo jih po plečih, imenovali jih tovariše in spraševali, čemu se prav za prav vojskujejo proti nam.
Neki kadrovec, ki je to videl, pa je spre govoril: »Preveč se zavzemate ža sovražnike! Nazivate jih tovariše — toda če bi videli, kaj ti »tovariši« počeniajo za bojiščem, kako ravnajo z našimi ranjenci, bi ravnali drugače.« Po teh besedah je Iz pražni 1 vedro vode in se odstranil.
Kmalu zatem smo prepodili sovražnika pa smo imeli prilikoriHdeti kaj je pustil za seboj... Do temeljev požgane vasi, na sto tine ustreljenih žena, otrok, starcev, pohabljenih trupel rdečearmejcev, posiljene in zverinsko usmrčene žene in dekleta.
Posebno ena izmed žrtev mi je ostala v spominu. Bila je stara komaj enajst let in je najbrže bila na poti v šolo. Nemci »Pred vojno so prihajali v našo tvornico, so jo prijeli in jo odpeljali na vrt, kjer so
govoriti: »Pazi, Vitja, čuvaj se prehlada na fronti!« Jaz pa sem ji hitel zatrjevati, da se bom pazil, s pristavkom, da je na bo jišču odlično in toplo podnebje. Težko sva se razstala, vendar so me njene mile in nesmiselne besede potolažile. Navdala pa me je nepopisna mržnja do Nemcev. Ej, verolomci, sem si mislil, požrli ste dano besedo, dvignili ste nas na noge — zdaj se čuvajte! Plačali boste račun!«
POSTANI
«ČLAN
k.
RDE ČE<GA BRI ZA
Gerasimov je nekoliko pomolčal, prislu škujoč streljanju strojnic, ki so zaregljale pred nami. Ko je streljanje po'hehalo, prav tako iznenada kakor se je začelo, je nadaljeval:
stroji iz Nemčije. Dogajalo se je, da sem pri sestavljanju otipal vsak strojni del posebej. Oglodal sem si ga od vseh strani. Ni se dalo ugovarjati — vešče roko so izdelale te stroje! Citai sem tudi knjige nem-ških strokovnjakov, celo vzljubil sem jih in s spoštovanjem sem gledal .na nemški narod. Bcsnično, včasih mi je bilo celo žal, da tako nadarjen narod trpi nad seboj bit-
jo oskrunili in ubili. Našli smo jo v cve toči krompirjevi njivi — malo deklico, skoro še otroka! — okoli nje pa so ležal«, razmetane s krvjo oškropljene knjige in šolski zvezki. Obraz ji je bil strašno skažep * puškinim kopitom, v roki je stiskala od-pi to šolsko torbo. Pokrili smo jo s šotor, -skim platnom in molče strmeli. Nato so Rt, borci razšli, jaz pa se nisem mogel odtrgat*
najvidnejše mesto, ima tako svojevrsten razvoj, da je nujno osvežiti spomin na one dni, ko je iz najprimitivnejših oblik gverilske borbe prešla v prve vojaške oblike.
Z razsulom Jugoslavije je do zadnjega izginila tudi njena vojska. Toda ljudstvo se je uprlo okupatorju. Majhne skupine pó 20 do 30 mož so bile prve partizanske edi-nice. Takorekoč brez orožja in brez oskrbe so vršili svojo dvojno funkcijo, borbe in organiziranja, z naravnost nadčloveško požrtvovalnostjo.
~	Toda marec 1942 je pomenil preobrat.
Izginil je sneg. ta neizprosen sovražnik vinskim romanom »Zadnji dnevi v Ogleju«	partizanov, Gozdovi so se začeli priprav-
kot prvi goriški pripovednik. Prav tako	triti na novo življenje, ki je imelo prikli-
spada v ta krog pesnica in pisateljica Pav. lina Boljak-Pajkova, ki je bila rojena Iz ,napol poitalijančene rodbine v Padovi in je sele Kot sirota pi i stricu v Solkanu postala zavedna Slovenka. Učila se je pri Stritarju,
P. vplivom njegovih čustvenih novel je jpigala povesti, novele in romane v Kres,
Ljubljanski Zvon, Dom in Svet ter za Mo- v tvuti o ,«111 jo	. cVc>u
■borjevo družbo. Njen pisateljski dar se naj- slovenskih narodno osvobodilnih partizan-,Kolj kaže v risanju ženskih značajev. Znan Ja njen roman »Slučaj usode«.
Tudi Beneška Slovenija nam je dala v dobi svojega poeta. To je Ivan Trinko-Zanjejski, rojen 1. 1863 v Tračmanu »za
Marec 1942:
Osnovanje partizanskih odredov
Glavno poveljstvo partizanskih čet je v marcu 1942 izdalo prvo pisano naredbo o osnovanju odredov. Do tedaj samostojne čete in bataljoni so bili povezani v večje edinke ki so bile sposobne izvršiti večje načrtne in enotne akcije!
Jugoslovanska armada, ki spada med gi novi odredi kot Krimski, Kočevski Do-najbolj junaškimi armadami Evrope na lomitski, Belokranjski, Zapadnodolenjski
Vzbodnpdolenjski in drugi.
Na Primorskem so v začetku 1. 1942 organizirali naši odbori in komiteti prve manjše enote borcev. Ko pa se je preselil na Primorsko Notranjski odred, se je dotok novih borcev silno povečal. Partizanski od-
lecii s° imc]j med primorskim ljudstvom
tolikšno pomoč in oporo kot malokje dru-goc. Južnoprimorski in Severnoprimorski oured sta ustnovila prvo kontrolirano ozemlje na Primorskem.
Na ta način je naša NOV prešla prvo laz voj no stopnjo manjših skupin in čet in se ze bližala 3. razvojni stopnji, formiranju bi igad, ki pa predstavljajo že začetek regularne vojske.
cati iz dolino nove borce. To je bila prva pomlad, ki je zbrala v zelenečih gozdovih tolikšno število borcev, da stare oblike vojskovanja in vojaških formacij niso bile več uporabne. Začela je pomladna rast naše vojske, ki se jc pozneje vsako pomlad ponavljala v vedno večjem obsegu.
V zvezi s tem je glavni. štab tedanjih
fhejo« stare avstrijske države, profesor bo- druga jo bila ustanovljena štajerska grupa
Marec 1871 :
Pariška komuna
Leti 1870-71 pomenita vojaški dvoboj med Francijo pod vodstvom cesarja Napoleona III in vojaško Prusijo pod spretnim vodstvom kanclerja Bismarka. Bitka pri Sedanu je odločila. Francija je bilko izgu-bila, Napoleon III je bil ujet. Tedaj je pa-’
„ _ _____. _ ...	riško ljudstvo vdrlo' v Zbornico in doseglo,
zelo veliko.- Tej grupi so sledile druge. Kot (Ja J’e bilo cesarstvo odpravljeno in progla-
skih čet izda' odredbo o formiranju odredov in grup odredov. Prva grupa odredov je bila ustanovljena na Gorenjskem; štela je 1000 mož, kar je pomenilo za ta čas ž<*
goslovja v Vidmu. Svoje pesmi je objavljal v Ljubljanskem Zvonu in Domu in svetu ter jih 1. 1894. izdal v posebni zbirki. Zani-hiivi so tudi njegovi lepi članki o beneških
Slovencih.
(Dalje prihodnjič.)
odredov, ki je nastala iz treh dolenjskih čet in se je imenovala tako, ker je imela preiti na Štajersko. Na Dolenjskem je nastal Dolenjski odred, na Notranjskem No1 traniski odred. Iz Teh So se razvili pozneje zaradi naraščajočega dotoka borcev še dru-
šena republika.
Vodstvo države prevzame »Vlada narodne obrambe«, ki je bila sestavljena na široki ljudski podlagi. Na čelo vlade je bil postavljen mladi iii radikalni ppriški poslanec, advokat Gambetta; začne kruta, 4 me-sécc trajajoča vojna. Padec Napoleona III
r. mesta in sem kaKor zaklet šepetal: »Bur. kov, Polavinkin, Fizični zemljepis, učbenik za nepopolne srednje in srednje šole.« Ta sem bil namreč prečita! na knjigi, ki je ležala v travi ter mi je bila po vsebin* znana. Tudi moja hči je obiskovala peti razred.
To se je zgodilo nedaleč od Ružina. Pri Skviru pa smo odkrili prostor, kjer so Nemci mučili ujete rdečearmojce. Ste že bil» kdaj v mesnici? Tako približno je izgledalo tam. Na vejah dreves, ki so rasla okrog jarka, so visela krvava trupla brez rok in nog, z napol odprto kožo... V kupu na dnu jarka pa je ležalo osem ubitih mož. In nisi mogel razločiti, kateri del trupla pripada temu ali onemu. Vse je bilo razsekano, na-metano. Med udi je ležalo tudi osem rde. čearmejskih glav — kakor na krožnikih. Tega prizora ni mogoče opisati z besedami. Ne, takšnih besed, ki bi izrazile to grozo, nimamo! Takšno stvar je treba videti. Sicer pa dovolj o tem!« Poročnik Gerasimov je umolknil.
»Ali smem prižgati cigareto?« sem ga prekinil. *
»Prosim«, je rekel, potem pa je zopet povzel: »Lahko si mislite, kako smo se tudi mi poživinili, ko smo videli takšne stvari. Drugače tudi ni bilo mogoče. Saj smo se prepričali, da nimamo opraviti z ljudmi, temveč s pasjimi izrodki podivjanih stvo. rov. Prepričali smo se, da Nemci z isto natančnostjo, ki je služila pri izdelovanju strojev, ubijajo, posiljujejo in ugonabljajo naše ljudi. Ko smo to spoznali, smo se pokorno umikali, toda tolkli smo jih kakor vragi.
V moji četi sem imel skoro izključno sibirske borce. Vendar lahko rečem o njih, da so naravnost obupno branili vsako ped zemlje v Ukrajini. Mnogo našili smo izgu-iili v tej deželi — toda še več je ostalo tam Nemcev. Res je, da smo se umikali, 'oda sovražniku nismo dali niti trenutka oddiha.«
Gerasimov je potegnil dim iz cigarete in nadaljeval z mehkeišim glasom:
»Rodovitna je zemlja v Ukrajini in divna je njena priroda. Vsaka vas se nam je zdela tako domača, kakor da smo v njej prišli na svet. Morébiti smo to čutili, ker smo tam prelivali svojo kri, in kri združuje ljudi. Če smo zapustili takšno vas se nam je srce krčilo v prsih Bili smo žalostni. Odhajali smo dalje, ne da bi®šT bili upali pogledati v oči...«
še ni pomenil padca Francije. Pariz je bil končno obkoljen. Ne borba, temveč lakota je prisilila pariško ljudstvo k predaji. Proti volji Gambette, ki je jako junaško branil interese francoskega ljudstva, je bil pod-jdsan mir, v katerem je dobila Nemčija Alzacijo in Lotaringijo z Metzom.
Tedaj pa izbruhne (18. marca 1871) v Parizu strahovit upor takozvane Komune. Delovno ljudstvo Pariza prevzame vso oblast in sklone reorganizirati državo. Toda vladne čete obkolijo Pariz, ki pade po strahovitih uličnih borbah dne 28.'maja 1871.
Tako je propadel v Parizu prvi po'kos, da bi ljudstvo samo prevzelo vodstvo dižavu v svoje roke.
25 LET NA ODRU
Just Košuta, igralec in režiser Slovenskega Narodnega gledališča za Trst in Primorje slavi 19. marca t. 1. petindvajsetletnico svojega u-metniškega delovanja. Rodom iz Sv. Križa pri Tr-v slu. je začel svojo gledališko karijero ’ : j v Trstu in bil or-gjj ganiznlor in vodja KSfil Slovenskega glc-sU dališča v Gorici, ......	.	dokler ga 1. 1928.
Insisti niso pregnali. Ušel je v Jugoslavijo, kler je vodil svojo gledališko skupino »Istra«, s katero je potoval širom Jugosla-\L\G m propagiral primorsko književnost, dokler se ni naselil v Mariboru, kjer je po-sIaI viden član Mariborskega Narodnega gledališča. Iz Maribora je bil pozvan na ljubljansko dramo, kjer ga je zatekla voj-n/\ Ko so Italijani zasedli Ljubljano, je bil Košuta med prvimi zaprt. Po osvobojenju se je vrnil v Trst, kjer se je priključil skui Pini slovenskih igralcev, ki so ustanovili Slovensko Narodno gledališče za Trst ir* Primorje.
jCfiMfsftl MÈnUk .. '  -——• 1
GOSPODAR
Gozdne zadruge
Vojna vihra in povojne razmere so zakrivile, da so obronki tržaških okoliških hribov goli tam, kjer se je bohotil hrast ter sta gaber in jesen rasla v dobrem sosed, stvu. Danes nam pa zija gola stena ali rjava razgrebana zemlja nasproti. Le tu pa tam še kak preostati zgrbljeni borove alt brinjev grm pričata o lepih borovih ali smrekovih nasadih O hrastih pričajo samo še globoke jame in razmetana zemlja, o jesenu m gabru pa kaka oron-t ta m'adika, ki žalostno niha v vetru, kakor da žaluj*, po svojih dragih, ki jim je neusmiljena sekira prekinila nit življenja.
Kjer je prej bilo prijetno zavetje in si slišal le mrmrajoči gozd, vlada danes nevzdržno burja. Kjer se je poprej v deževnih dneh voda počasi odtekala, bodo sedaj drveli besneči hudourniki in odnašali še ono malo zemlje, ki se je tekom desetletij nabrala pod borovci. Naši pametni ljudje gledajo a zaskrbljenostjo v te goličavo, ker se dobro zavedajo težkih posledic.
Nujno je torej, da podvzamemo potrebne mere kako preprečiti razgoličenje našega gozdnega prostora. Treba je torej skrbeti za nove nasade.
Umevno je, da država sama ne bo mogla skrbeti za vse, ne bo mogla zadostiti vsem potrebam pogozdovanja. Zaradi tega mora tudi zasebna pobuda misliti na obnovo na. àih gozdov. Kakor kmet skrbi za to, da ima pravočasno sadike za trte in razno zelenjavo, bi moral skrbeti tudi za gozdni vrt, temelj naših gozdov Predvsem je dolžnost naših gozdnih zadrug ali zadrug upraviče-nih posestnikov v tržaški okolici, d* s* zanimajo za gozdne vrtove.
Kakim aa| bo Boadai vrt?
vsaksebi v 10—12 cm oddaljenih vrstah. Tako presajene smreke porabiš v 2 do 3 lotih, torej 4—5 letno.
Jelke se redkokdaj vzgajajo v vrtovih, sejejo se kar v gozdovih, presade so enoletne, razvijejo se pa v treh do štirih letih
Macesni so porabni že dvoletni. Navadno se enoletni presade kakor smreke in tri letni porabijo.
Hrasti, borovci, jelše in akacije se navadno ne presajajo. Hrasti so porabni po enem, ostali po dveh letih za pogozdovanje.
Na enem aru (100 m2) zraste:
30.000—	40.000 triletnih' smrek, ali
15.000—	20.000 dveletnih macesnov,
25.000—	30.000 dveletnih črnih borovcev,
7.000—	10.000 štiriletnih jelk,
40.000—	50.000 dveletnih nav. borovcev,
8.000—	10.000 navadnih jelš,
15.000—	20.000 dveletnih akacij,
12.000—	15.000 enoletnih hrastov.
Za to površino potrebuješ semena: smrekovega 5—6 kg, macesnovega 8—10 kg, jel-ševega 5—6 kg, akacijevega 5—G kg, želoda 6-7 kg.
1000 triletnih smrek lahko vzgojiš na prostoru 3 ma. Iz tega je razvidno, da se na prav majhnem prostoru da vzgojiti razmeroma mnogo gozdnih sadik.
Za vsako vrsto dreves izberimo pravi kraj
Naravno, da ni vsak kraj ugoden za vse vrste gozdnih dreves. Nekatera drevesa zahtevajo več zemlje, druga rastejo tudi tam, kjer je plast zemlje skromna. So drevesa, ki uspevajo v osojnem, so pa tudi taka, ki zahtevajo mnogo sonca. Tako na primer zahtevajo že v svoji mladosti mnogo svetlobe: macesen, bor in hrast; v senci pa rastejo lahko že mlade: smreka, bukev in Jelka. Korenine bora, jelke, macesna in
S T V O
hrasta segajo že kmalu globoko v zemljo; nasprotno pa ima smreka korenine, ki se razvijajo v gornjih plasteh zemlje, zato raste dobro tudi na plitkih tleh. Breza in bor uspevata tudi na suhih vročih tleh ter sta glede hranilnih- snovi skromna. Na najslabši zemlji, samo da je vlažna, raseta jelša in vrba. Najboljšo zemljo, svežo, rodovitno, globoko in prhko zahtevajo hrast, brest, javor, jesen, jelka,in bukev. Macesen uspeva dobro v zračnih višinskih legah, kjer se vse koplje v soncu.
Pionirji gozdarstva, ki uspevajo tudi na najslabšem. svetu so navadni in čmi bor, kanadska topola, breza, bela in črna jelša, vrba in akacija.
Ustanovimo sodišča
Da bi so čim prej prišlo do obnovitve naših gozdov in do pogozdovanja še tistih predelov, kjer je pogozdovanje nujno, je treba priskočiti takoj k uvedbi sadišč in drevesnic. Gozdne zadruge, odnosno pripravljalni odbori za ustanovitev gozdnih zadrug, zadruge upravičenih posestnikov in poedinci bi morali tekmovati med seboj z ustanavljanjem sadišč. Pravtako bi morali učitelji zbuditi zanimanje pri šolski mladini za naš gozd in v prostranih, neobdelanih šolskih vrtovih vpeljati sadišča in drevesnice.
Vsi ti bi morali tekmovati, kdo bo po stavil boljše in večje sadišče in drevesnice. S svojim delovanjem bi morali biti vzor vsem in s tem zbuditi zanimanje za naš gozd.
Na delo torej, da bodo naši griči zopet zazeleneli in se razbohotili novi mladi gozdovi, kjer bo naš novi rod našel zadoščenje, gospodarsko zaslombo, oddih in naši kraji novo lepoto.	S4al)ko Cok
Sedem zgodb o krompirju
Pravokoten raven prostor v bližini vod« fcli v gozdu, kjer je zemlja prilično globoka In ne kamenita. Ograjen, da bi živina ne zašla vanj. Zemlja se obdela in pognoji kakor v zelenjadnem vrtu in potem se razdeli v meter do meter in pol široke lobe, ne širše, da jih ob pletvi lahko od obeh strani dosežeš. Za igličasto drevje, ki ga največ gojimo v gozdnih vrtovih, je bolje, če ga gnojimo z gozdno prstjo.
Setev se navadno izvrši meseca marca ali aprila. Prostor za setev pripravi na preprost način. Seješ v vrstah po širini* leh 12—15 cm narazen. Vrste se napravijo • 3 do 4 cm debelo desko, ki jo postaviš navpično preko lehe in pritisneš rahlo v zemljo. V te brazgotine potrosiš seme, ki se je poprej dva do tri dni močilo v mehki vodi, da se napne, pomešaj s pepelom, da se osuši, nakar ga pokriješ z zemljo ali kompostom. Najbolje, da potrosiš kompost sko zi rešeto po vsej gredici. Za smrekovo, bo rovo, macesnovo, jelševo, akacijevo itd. seme zadostuje, če pride 0.5—1 cm globoko v zemljo.
Semenu moraš ohraniti za kaljenje po trebno vlago, mlade rastlinice moraš obvarovati pred mrazom in soncem; Zato moraš posejane gredice pokriti z vejami. Priporočljive .so brinjeve veje, ker iglice n« odpadejo, tudi ko se posuše. Veje pusti na gredicah, dokler seme ne vzkali in ne odpadejo semenske luske. Ptice odganjaj od gred. Po vzkalenju zasenči z vejami gredice s smrekami, mecesni in jelšami.
Želod se sadi v brazdicah, narejenih » desko v razdalji 10—12 cm. Želod se položi v razdalji 1—2 cm in 4—5 cm globoko in pokrije z zemljo. Leh ni potreba pokriti a vejami, niti jih obsenčili.
I» kako ga neguješ?
Med poletjem mdraš setev 3 do 4 krat opleti in če ni zemlja rahla, primerno o-kopati. V hudi suši je treba setvam prilivati. Jeseni v oktobru mesecu moraš smreke, macesne, jelke in jelše zavarovati, da jih srš ne privzdigne, ker imajo kratke korenine. Najbolje je, da lehe med vrsticami pokriješ z mahom ali listjem, ki ga spomladi odstraniš. Hrastom, akacijam in borovcem srš ne škoduje, ker poženejo že v prvem letu močno srčno korenino. Od drugega leta dalje sadike ne potrebujejo več obsenčenja in zalivanja, le opleti jih moraš.
Gozdni vrt se deli v sadišče in drevesnico. V prvem se vzgajajo le naravnost iz semena zrasle sadike, v drugem se pa sadike presajajo.
Dveletne smreke torej presadiš 5—10 cm
Prv« nenavadna zgodba. O gomoljih, ki dozore dva tedna prej.
Prinesli so jih v sobo že meseca marca, mesec in pol pred saditvijo in jih razložili po policah v treh plasteh drug vrhu drugega. Toplomer je kazal 12 do 13®. Da bi vsak gomolj obsijala svetloba, so jih od časa do časa oprezno obračali in gomlji so pognali čvrste zelene kali.
Tako je krompir, ki je dobil potrebno svetlobo in toploto že v sobi, prešel v stanje kaljenja. Pomladi pa je, posajen v vrtu, prinesel obilnejši in zgodnejši pridelek kot običajno.
Gomolje lahko razpostaviš po policah ali košarah ali pa jih nanizaš na sukanec in obesiš na svetlo.
Ako se ti zelo mudi s saditvijo, tedaj vloži gomolje v zaboj z vlažnim žaganjem: plast žaganja v debelili 1 do 2 prstov, nato plast gomoljev. Ko se žaganje posuši, ga poškropi z vodo, da ostane vedno vlažno. Tako je treba pomagati h kaljenju majhnim gomoljem, ki jih pri saditvi ne bomo rezali na kose. V vlažnem žaganju bodo gomolji v dveh do treh tednih vzklili in razvili dobre korenine. Čas kaljenja se bo skrajšal na polovico.
Druga n «navadna zgodba. Gomolj v juho, a vršiček v zemljo.
Pri samem začetku te zgodbe je Miša prehitel Aljošo, rekoč, da pozna tudi on dobro to zgodbo. O Lisenkovem najkoristnejšem načinu saditve krompirja z vršički gomolja, so pripovedovali že v šoli. (In ml v zadnji Številki Ljudskega tednika — Op. ur.) Otroci so pripravili mnoge vršičke žs pozimi.
Tretja nenavadna zgodb». Funi krompirja iz enega gomolja.
Da to zgodbo uresničimo, moramo izbrat! debele, zdrave gomolje; po možnosti go. mol je, ki imajo že kali. Treba je izkopati četrt metra globoko jamico in jo do polovice napolniti z dobro zemljo iz tople grede, pomešano z zrelim hlevskim gnojem ali humusom, kateri dodamo še dve pesti pepela. Gomolje, ki so posajeni v jamici, je Treba zasipati z zemljo 6—7 cm visoko. Ko zrastejo kali 5—8 cm visoko, jih je treba zasuti, stebelca pa prekriti s kupom zemlje, tako da ostanejo zunaj samo vršički. Prekriti je treba po zalivanju ali pd dežju, ko je zemlja vlažna. Na tistem mestu, kjer se vlažna zemlja dotika stebelca, bodo hitro pognale nove koreninice, ki dobavljajo hrano. Tako dobiva rastlina večji »obrok« in se bolje hrani. Močneje se razvijajo podzemne koreninice, na katerih se
tvorijo gomlji za nov pridelek. Ko steblu znova zraste, ga zopet zagrni; tako stori poleti nekajkrat. Vsako novo zagrinjalo zemlje pomeni novo vrsto korenin, novo skupino podzemnih stebelc, na katerih bodo zrasli novi gomolji. Jeseni, ko pobiraš pridelek in razkoplješ jamo, bo ta polna krompirja. Če -jih stehtaš, vidiš, da jih
Kmetijski nasveti
Vprašanje: Kako najhitrai« vzgojim večjo množino vrtnic? (A. M., S. M. M. Trst)
Odgovor: Za vzgojo večje množine vrtnic je treba pripraviti prostor kakor za drevesnico in sploh podobno ravnati. F.no-letne divjake je treba posaditi na'grede kakor podlage za sadno drevje ter jih vzgajati do zaželene višine, kajti enoletni divjaki divje rože so še prešibki in premajhni. Dorasli divjaki se potem meseca junija cepijo ali požlahtnijo z okuliranjem (ceplje. njem na živo oko). Divjake naročite pri kaki večji drevesnici.
Vprašanje: V shrambi imam nekaf fižola, katerega nameravam to lato poso., diti, all razpasla sa jo v njom velika koli. čina nekakih hroščkov? (I. L., Sežana.)
Odgovor: Fižolarja, tako se namreč imenuje ta zajedavec, uničimo tako, da seme razkužimo s toploto ali pa z ogljikovim žveplecem. Fižol postavimo v krušno peč, ki ima 50—60® G toplote ter ga pustimo v njej 1—2 uri. V vroči peči poginejo hrošči, Imbe oziroma jajčka tega rilčkarja.
To bi morali storiti vsi naši kmetje že jeseni. Tako bi najlaže uničili tega škodljivca. Napadena zrna niso užitna, ali jih lahko uporabimo za krmo živini. Pri razkuževanju večje količine fižola, posebno tistega, katerega smo namenili za seme, se poslužujemo ogljikovega žvepleca.
V posode, skrinje ali prostore, ki se dado nepredušno zapreti, naložimo fižol skoraj do viha; nanj postavimo široke posode z ogljikovim žveplecem, nakar posodo dobro zapremo. Fižol ostane v posodi ali skrinji eden — dva dni. Za vsak m’ prostornine, ne glede če je polna ali prazna, uporabim» 30 dkg ogljikovega žvepleoa. Z ogljikovim žveplecem moramo pravilno ravnata, ker strupen plin je gorljiv. V njegovi bližini ne smemo, posebno ko skrinjo odpremo, kaditi ali prižgati vžigali^
Dr. It L
j5 m««* !•••
imaš več kot 12, včasih celo 16 kg, a v jamo si bil prav za prav položil samo en gomolj.
četrta nenavadna zgodba. Deset, pirami-die — deset novih rastlin.
Z ostrim ozkim nožem izreži iz gomolja za rast sposobno oko z majhnim delcem mehke plasti (1—1.5 gramov). Reži tako, da. bodo koščki imeli obliko klinov — piramid; dve tretjini gomolja ti ostaneta —« porabi ju za hrano.
Piramidica vsadi takoj v zaboj, napolnjen z zemljo, v razdalji 2—3 cm, zasuj jih z zemljo, toda no več kot 2 cm visoko in jili • dobro zalij. Ko se pojavijo kali, pokrij jih dva do trikrat z zemljo, da bi se čim močneje razvile koreninice. V topli sobi bo pre-sad dosegel 8—10 cm v enem mesecu, lo presadi na vrt. V jamo, izkopano za sadi. te v, nalij najprej vode. Ker si klici pustil samo majhen košček osnovnega gomolja^ si ji zmanjšal zalogo hrane. Zato ji nadomesti to izgubo takole: dobro pognoji zemljo in skrbno neguj presad. Tvoj trud ne bo zaman. Krompir, ki zraste iz presada, bo imel debele gomolje.
Ta način ima še drugo korist. Za saditev krompirja so potrebni na 100 m2 vrta samo 4—6 kg gomoljev, a če bi sadili cele gomolje, bi jih potrebovali 4 krat več.
Peta nenavadna zgodba. Kako zasadiš ves vrt s tremi krompirji.
Res je, da ne velik — s površino 10 m2. Navadno potrebujemo za tak vrt 50 — 60 krompirčkov. Ti boš pa opravil s tremi. Torej v čem je ta umetnost? Često napravi krompir, ki leži v kleti, dolge bele klice. Ako te klice pazljivo odlomiš od gomolja in posadiš v zaboj z zemljo, z vršički obrnjenimi navzgor, tedaj se te kali ukoreninijo in začno razvijati liste. Dolgo, dobro razvito kal lahko razdeliš tako, da ima vsak del dva do tri popke. Ko leži gomolj, s katerega smo pobrali kali, nekaj dni v topli, svetli sobi, bo pognal iz očesc nov« kali. Tedaj ga lahko razrežeš na koščke, glede na število vzniklih očesc. 6 — 7 koščkov in 13 — 14 kali, ki so se zakoreninile, pa imaš 20 rastlin iz enega krompirčka. A od treh šestdeset in tako boš posadil mali vrt.
àesta nenavadna zgodba. Uči se od Kali-nj inskih kolhoznikov.
Pozimi leta 1942. je Rdeča armada osvobodila vrsto rajonov Kalinjinske oblasti. Prišla je pomlad, pravi čas za saditev krompirja. Toda kolhozniki, ki so jih oropali Nemci, niso imeli dovolj materiala za saditev. Neki moskovski profesor je svetoval, kako naj si pomagajo.
Gomolj, posajen v zemljo, da nekoliko mladik. Ko zrastejo madike 8 — 10 cm visoko, jih lahko dve do tri pustimo v jamici, a ostale odlomimo, oziroma ločimo od gomolja obenem s koreninicami. Iz vlažne zemlje jih je lahko izvleči. Vsaka mladika mora nujno imeti koreninice.
Sedma nenavadna zgodba. O veščem
agronomu kateremu daje rastlina krompirja dva pridelka.
Ta agronom se imenuje Anašin. Poglejmo, kaj je napravil. Pomladi je zasadil gomolje krompirja, ki so že vzklili, v začetku julija pa je izkopal cele grme sadov, obral vse gomolje primerne za hrano, zrahljal zemljo in znova vsadil rastlino brez gomoljev na prejšnje mesto, samo malo globlje. Zemljo je dobro potlačil ter zalil rastlini» » 1 do 1.5 iitrov vode. Ako ni deževalo 3 do 4 dni, je znova zalil. Rastlina so je ponov.. no prijela in dala Anašinu drugi pridelek krompirja še večji od prvega.
Način veščega agronoma je tako enostaven, da ga lahko vsakdo poskusi. Samoi zapomni si: da dobiš dva pridelka iz enega in istega grma, moraš vzeti srednjezgodujo vrsto krompirja »lorh« ali pa zdrave grmu zgodnjih vrst »epikur« in »zgodnja roža«.
Ni potrebno, da izkopljemo cel grm, temveč odkopljimo samo toliko zemlje, da poberemo debele krompirje.
Povedali smo sedaj 7 nenavadnih zgodb, v lesnici jih je pa mnogo več, toda vseh ni mogoče navajati. Kadar človek enkrat doume skrivnosti iz življenja rastlin, bo sam ugotavljal vedno nove in nove.
Radijska zveza z mesecem
Ameriško vojno ministrstvo je objavile», da so učenjaki vojnega signalnega odddel-ka prišli v zvezo z mesecem s pomočjo znane naprave radar. Pri tem so rabili posebne vrste radijskih aparatov, ki oddajajo valove izredno visoke frekvence. Ti valovi so dospeli do mašeča, se tem odbia jali in se vračali v sprejemnik«,
TELESNA VZGOJA
Košarka
Košarka 'je danes ena najboj razširjenih in popularnih telesnovzf/ojnih panou. l‘ri nas ■je znana predvsem po mestih, medtem ko Sc ni zašla med Širše ljudske mladinske krope. Lahko bi zajela tudi podeželske kraje, ker ne zahteva velikega prostora za igranje. Košarko goje lahko moški in Zenske za izpopolnjevanje vsestranske telesne vzgoje. Ker je nujno potrebno, da se Široki ljudski sloji, predvsem naša mladina seznanijo s to igro, hočemo vse tiste, ki se zanimajo za to koristilo igro seznanit i s tehničnimi potreba n i in načinom igre.
Majhno igriSbe, ki dovoljuje hitre kombinacije in hitro prenašanje igre z ene polovice igrišča na drugo, motnost menjavanja igralcev med igro s svetimi molimi, vse to doje posebno tivahnost igri sami in bo našla med naSo mladino gotovo tudi mnogo gojiteljev.
•te samo ime igre nam jasno pove v čem obstoja glavni cilj igre. VreCi togo v lastni kos ki se nahaja v nasprotnikovi polovici igriSCa. Moštvi, ki igrata, imata za cilj vreči togo v lastni koS Cim večkrat in istočasno varovati koš v lastni polovici in preprečevali zadetke nasprotnemu moStvu. —	—
KoS ima premer 4i> cm in je na njem pritrjena mreia, dolga fiO cm, ki je na koncu odprta, da lahko toga pade skoznjo. ObroC je vodoravno pritrjen ng. leseno ploSCo, tako da je gornji rob 3(K) cm nad zemljo. Velikost pokončne lesene plosCc znaša iso x ISO cm, na njej je pritrjen obrob, v katerega je treba vreči togo, da se dogete točka. Na vsaki strani igra po 5 igralcev, ki se lahko izmenjajo med igro s petimi rezervnimi irgalci,-ti se lahko menjajo ob vsakem prekinjen ju igre. Vsi igralci morajo imeti na prsih in hrbtu Številke, da jih lahko prepoznamo.—
Igra traja dva polčasa jìo 20 minul s odmorom 10 minut. V ta čas sc računa samo efektivna igra, vse prekinitve se odbijejo. Tgro vodita dva sodnika, ki imata precej tetko nalogo. Pomaga, jima zapisnikar in merilec časa. Zapisnikar brleti vse dosctenc točke in vse napake, ki jih napravijo igralci. 'Polka, ki je doseSenu v igri, Šteje za
dve točki, a točka iz prostega strela eno točko. Vsak igralec, ki zakrivi Stiri osebne pogreške, se izključi iz nadaljne igre.
Igra mnogo doprimSa k vzgoji skupnosti in tovarištva. Potrebno je vetbanje, da se doseie spretnost celokupnega moStva,
Igra se prične s tem, da sodnik v sredini igrišča vrte togo med dva nasprotna igralca. Igralci nimajo določenih mest, temveč se gibljejo po igrišču po situacijah igre same. Trije napadalci in dva branilca morajo igrati tia vseh mestih in z izmenjavanjem mest stremeti za tem, da Cim vel zmešajo nasprotnega igralca. Zaradi tega mora vseh pet igralecv do cela. poznati način igranja. Vsi morajo znati iz različnih poloiajcv metati togo v koSaro. To je moino po posebni taktiki igre, na katero sc privadi vsako moštvo za sebe.
igra košarke zahteva vsestransko gotovost, taktiko in mnogo lasa igranja in velbanja. Zaradi tega je tudi igra košarke koristna in jo je treba razširiti med. našo mladino.
Uspeh jugoslovanskih nogometašev v Pragi
Zagrebški «Dinamo» in splitski. «Hajduk» stai gostovala pretekli, teden v Pragi in nastopila proti tamkajšnjim nogometnim moštvom. Zanimanje za te tekme in prvo gostovanje jugoslovanskih nogometašev v bratski CchoslovaSki republiki je vzbudila veliko, zanimanje in vsem tekmam skupaj je prisostvovalo okrog 80.000 ljudi. Ob vsaki tekmi je prišlo do izrazu, medsebojno prijateljstvo in do manifestacije jugoslovansko C e.h o slovaškega bratsva. V štirih tekmah, ki sta jih jugoslovanski moštvi odigrali v Pragi, sta doticeli samo en poraz in to proti prvaku. in znani cnajstorici prašiče Sparte, ki je premagala Dinamo z 2:0. Drago tekmo Dinamgrci proti Mariji zmagali z 2:1, Hajduk pa je premagal Viktorijo Žitkov s 4:2 in liohcmias s 3:2. Igralci jugoslovanskih moštev so bili sprejeti povsod na Češkoslovaškem z velikim navdušenjem in simpatijami.
Trije nasveti za naše žene
Lepo in praktično obenem
Rokavi in ovratnik bluze, ki so že odslužili, se odstranijo in dobimo lep telovnik, pripraven za pomladne dni.
Nega naših čevljev
Bolj kakor kdajkoli moramo paziti na našo obutev sedaj, ko je zanjo,taka stiska. Prah in blato nam prezgodaj uničita naše čevlje. Pod posušenim blatom In prahom usnje razpoka; nikdar umiti in ne dobro presušeni podplati pa tudi nimajo tiste tr-pažnosti, ki bi jo lahko imeli pri pravilni negi. Čevlji potrebujejo od vseh predmetov, ki jih nosimo, največ nege. Doma se čevlji zelo pokvarijo, zato jih je treba preobuti takoj, ko pridemo domov. Zelo prašne in blatne čevlje Obrišemo z vlažno krpo ali z-vlažrm gobo, ki je še boljša, ker se usnje po čiščenju z gobo takoj posuši. Po enkrat na mesec namažemo čevlje z glicerinom in jih potem ni treba mazati z mazilom skoro ves teden, ker se svetijo od glicerina. Vsak .večer vtaknemo v čevlje, ki smo jih sezuli, kopita. Včasih pa moramo dati čevljem tudi priliko, da si temeljito odpočijejo! Odpočiti čevlji nam bodo služili dalj, kakor če jih nosimo kar naprej »od rojstva do smrti«. Sezute čevlje obrnemo tako, da se sušijo podplati čez noč. Tudi z ostro, trdo ščetko ne smemo nikoli čistiti čevljev, pa
če so še tako blatni. Ščetka poškoduje usnje, ga razpraska. Namesto ščetke vedno mokro krpo ali gobo.
Sol je izvrstno pralno sredstvo
Sol vsebuje neke kemične, snovi, ki razkrajajo umazanijo. V raztopini bele soli peremo belo perilo, v- raztopini rdeče soli pa barvaste in volnene predmete. Perilo namočimo v raztopino bele soli in počakamo nekaj časa, da se perilo dobro namoči. V tej vodi nato perilo dobio zdrgnemo na pralni deski in ga, predno go damo kuhat, še izperemo v čisti vodi. Nadaljnji postopek s perilom je enak običajnim. V lonec, kjer kuhamo perilo, damo milo ali milni prašek. V soli oprano perilo je zelo belo, zraven pa še razkuženo. S takim pranjem si prihranimo milo, energijo in čas, ker gre delo hitreje od rok.
V raztopini rdeče (živinske) soli pa peremo temne volnene predmete. Za pranje ene volnene obleke potrebujemo Vi kg take soli. V precejšnji količini primerno vroče vode raztopimo sol in počakamo: da se usede, ker ta sol ni čista. V odcejeni raztopini potem namočimo obleko, v vodi blago stiskamo, tako da nam prehaja voda skozi nitke in prste. Drgniti na deski ali mencati volnenega blaga ne smemo. Ce imamo na obleki kake mastne madeže, jih preje odpravimo z bencinom. Predno pa se pripravimo k čiščenju in pranju, obšijemo vse madeže z belo nitko ker v mokri tkanini jih ne najdemo in se tako tudi potem ne moremo nekoliko več pomuditi na takih mestih. No, in ko smo obleko ali karkoli dobro oprale, izperemo še v dveh mlačnih vodah in jo obesimo na zrak, v senco. Predno pa damo komad sušit na obešalniku, moramo obleko lepo uravnati v prvotno dolžino in širino, dati ji moramo prejšnjo obliko. Tako oprano blago se zelo hitro posuši; blago je mehko, prožno, kakor novo. Ker pa sedaj živinske soli ni dobiti, bi pa morda z enakim dobrim uspehom oprale volnene stvari vseh barv v beli soli. Treba je poizkusiti. Pokvariti ne moremo. Ta način pranja volnenih stvari je razširjen pri Norvežanih.
Slovstvene nagrade v sovjetski zvezi
Ce bi lahko rekli, tla ima v Sovjetski zvezi kakšen stan prednosti, potem so to gotovo pisatelji in znanstveniki. Tem so dane vse materialne možnosti za delovanje. Kazen izjemnega položaja, ki ga imajo, prejemajo tudi nagrade.
Znana je ustanova Stalinove nagrade, iz katere nagrajajo pisatelje najuspelejžib literarnih del. V zadnjem času je bila literarna nagrada prisojena romanu «Emilijan l’u-gačev», ki ga je napisal V. S.=kov. V tem zgodovinskem romanu nam pisatelj predstavlja sedemletno vojno; živo nam opisuje, kako ruska vojska tepe armado Friderika 11. in kako zavilirajo ruske zastave nad Berlinom, Nato nas pisatelj pelje v stepe, kjer i-1 vstaja pod vodstvom kozaka 1'ugačevn. iz romana diha veličina ruske duše in težnje tega naroda po svobodi.
Pisatelj romana «Poit Artur», Stepanov, nam oživlja slikovito obrambo slavne trdnjave za časa rusko laponske vojne.
Povest Borisa Garbatova « Neukrotljivi » nam slika življenje in trpljenje sovjetskega ljudstva za nemške okupacije. Ljudje, s katerimi se srečujemo v tej povesti, so neukrotljivi, ker jih podžiga ogenj narodnega čustva in zavest, da pripadajo ve..ki Sovjetski državi. Njihove žive vere v Zmago ni tndgoče omajati.
Sovjetska mladina se navdušuje zlasti nau romanom «Dva kapitana», ki ga je napisal Benjamin Kaverin. Opisuje nam, kako se oblikuje značaj mlademu človeku v napredni državi novega časa.
Tudi poljska pisateljica Vanda Vasilje/rka je dobila Stalinovo nagrado za roman «iz Ljubezni», ki obravnava sicer večno vprašanje romanov : odnosi v človeškem življenju. Njen roman «Mavrica» jo bil prirejen za film in bo izšel tudi v slovenskem prevodu.
Odločilna beseda pravkar pretekle vojne je bila beseda Stalingrad. Junaštvo staliu-grajskih branilcev in vsega ljudstva nima primere v zgodovini. Med njimi je bil tudi Konstantin Simonov, ki je napisal o tej obrambi roman.
Med pesniki, ki so dosegli Stalinovo nagrado, je omeniti mladega beloruskega pesnika Kulešova. Iz njegove zbirke «Brigadna zastava» nam veje duh borbe proti nemškemu napadalcu in ljubezen do rodne gnalo in svojega naroda.
Tip ljudskega pesnika je Aleksander Tvardovski z, bogato narodno govorico in s sočnimi 1 .inskimi prispodbami. Njegov «Vasilij Terkin» je preprost vojak na tronu.
Čudovita je knjiga Gafurja (Julijama, kakor je čudovito njegovo ime: «Prihajam z vzhoda». V tej knjigi pesmi občutimo naravno zlitje uzbeške in ruske pesnil. Hkrati zaživi prod nami daljna uzbeškn dežela, rodni kraji pesnikovi, ki jili je obsijalo so n ce novega sveta.
Pesem tolažnica v žalosti, brez kakršne tudi med nami skorajda ni človeka po stva hotah minule vojne, je spev «Sin» pesnika Pavla Antokolskega, v katerem objokuje na fronti padlega sina.
Vojni pesnik, čigar pesmi so prepevali leningrajski branilci med obrambo, je Aleksander Prokofijev.
'tudi kraljestvo pravljic ni pozabljeno v
Sovjetski zvezi. Pisatelj S. Muršak je napisal ljubko veseloigro po snovi pravljice d hudobni mačehi in ubogi Jerici.
Med prevodi ne smemo pozabiti prevoda: Dantejeve «Božanske komedije», ki ga je mojstrsko izvedel Mihael Lozinski in dobh Stalinovo nagrado.
Vsa ta dela nam kažejo dogodke in ljudi, sedanjost in preteklost narodov Sovjetske zveze.
Posledice nenaravne prehrane
Vojna ]c zlo, ki v marsiCem spreminja načine človeškega Življenja. Ta sprememba je najbolj občutno v prehrani. Neredni in nezadostni obroki hrane so vsakdanji pojav vsake vojne.
Razen tega so vse mogoče skrite in neznane bolezni, ki spremljajo sleherno moj no. Med najznačilnejšimi takimi pojavi je bolezen, ki jo povzroča pretirano ulivanje konzervirane hrane. Malo kakšen predmet je tako značilen za vojno, kot Je prazna konzervna škatla.
V marsičem je druga svetovna, vojna prekašala prvo, še najbolj jo je v uporabi konzervirane hrane, človek je pa, tudi če se skuša temu vdtcgniti, vendarle naravno bitje. Za nenaravno sc narava mašCuje.
Tako sr. maščuje za preveliko ulivanje konzerv z boleznijo, ki ji zdravniki pravijo botulizem. Ta bolezen je razširjena, zlasti v Ameriki, Nemčiji in po drugih za-padnih delelah, ki ljubijo konzervo (.konzerva ni sicer v nikakršni zvezi s besedo konzervativen).
1 -"e	n, siiti pene. snovi, la bacil je na-
vadna v zemlji ih sc prenaša v konzervah po nečistih rokah ter se v slabo pripravljenih konzervah dalje razvija. Ro mviitju pokvarjene konzerve obolenje ne na stoini ta-koj. Hrana je te popolnoma prebavljena, ko se šele poka tej o posledice: bolečine v trebuhu in povraČanjr; vid postaja meglen in trc/Hilnico letke. Telo preneha z vsakim izločanjem, celo slina se posuši. Kolnik podata v nekaj dneh. Skraja so to bolezen ugotavljali, samo po opisanih znakih. Danes jo Sc bolje poznajo in jo dotenejo te po nedol-iMh zunanjih pojavih, ki sc kaleio n. pr. pri vidu: nastopi neke vrste dalekovidnost. Rol ržen je toliko bolj nevarna, v kolikor je njene pn-e. znake lahko zamenjali - znaki raznih, drugih notranjih obolenj.
Povratnika, je treba spoznati, da ga, lahko »toneš. Tudi proti- tej bolezni je orolje za obram bo in za napad : primerno sestavljen protistrup in neki. serum, ki ju v pravi sestavi brizgajo imi koto.
Zaščita pred novo boleznijo ni tetka, že zarjavela škatla konzerve je sumljiva, kaj sele., Ce je opaziti na njej kakšna odprtina. Pri. rasnih mesnih konzervah spoznamo, da je v njih ie bacil, ako imajo okus po saltarmi maslu, f endar ne gre v tem pogledu pretiravati in od kraja zametovati konzerve. Vsekakor ne bo odveč, ako vsako minljivo konzervo temeljito prekuhamo. Glavno skrb, da se konzerve ne pokvarijo s iiovzročiteljem opisane bolezni imajo izdelovalci konzerv. Konzerve jc treba sterilizirali n vročini nad lao« in u/torabljati dobre konzervne posode.
Najboljša, obramba proti novi bolestni pa je naravna hrana, za kakršno je Človek po prirodi ustvarjen.
L a j ik
Čistimo jezik
Pii našem nemškem sosedu smo si izpo-sodiji mnogo besed, o katerih marsikdo ne \e, da so prišle k nam že v prvih stoletjih srednjega veka, posebno pa v teku pokrist-janjevanja.
Hiša, bukve, cesar, knez, hleb, izba, lopa, vitez, Žida, šipa, lina, barva, luknja, kajžu. post, škoda, hip, celo žebelj so nemškega izvora, nekatere med temi celo grškega
P1’- cerkev. Prav tako imamo iz nem sčino: čeber, dreto leščerbo, opico. Seveda rabijo ludi Nemci naše izraze n. pr. pečat, plug in druge. Besede imajo torej svojo zgodovino. Iz naše izbe, ki je nastala Iz starovisoke nemščine, so si Madžari riapra vili sobo, ki se je spet prikradla k nam vez Hrvaško. Soba je madžarska beseda kakor kočijaž (voznik) ali orjak (velikan)
V dobi, ko se je pri nas širil protestai! ližem, to jo skoro vso 16. stoletje, je bii nemški vpliv na naš jezik posebno močan Naši protestantski pisatelji so slovenskim knjigam iz onih časov vtisnili izrazit nem «ki pečat. Kaj pravite k temu sestavku. »Kadar pa k la gospoščina preveliko štivro davek), pravilo, iinže (obresti), nove colo (carine), autšlogo (doklade), tlake nalaga, terja, inu bodo podložniki od hudih hlapcev, županov, valpetov (grajskih oskrbni kov) in biričov obrečeni, ovadeni inu oblegani, štrajflani, v ječo vrženi, od h ih imej, na, zehiel in blaga pahneni, pregnani —«
tako silo inu krivico so ti verni dolžni volno trpeti inu kratko nekar p'unte zače. nati ali sami se maščovati...« Te beseda ie napisal Primož Trubar. Kakor vidite, mrgoli nemških izrazov. Stavek je še po.' sebno zanimiv, ker nam v kratkih besedah nariše ves žalostni položaj naših prednikov tlačanov.
Tristo let pozneje se je nemški vpliv na slovenski jezik še tako zelo čutil, da ]« 1'ran Levstik v svojem znanstvenem delu Napake slovenskega pisanja« 1. 1858 svaril: »Prva napaka je, da glagole stavimo v stavku na konec. V knjigi, ki .leži pred mano, berem to-le: O mraku se že napravi, spet moška oblačila obleče, se dobro v ko. žuhe zavije in tudi par samokresov za pas vtakne. Ali bi ne bilo blogoglasneje: Na. pravi se že o mraku, obleče spet moška oblačila, zavije se dobro v kožuhe in vtakne tudi par samokresov za pas.«
Rekli boste: saj nihče več tako ne piše? Res je, Levstikova beseda je zalegla, čeprav smo imeli nazadnjake, ki so se krčevito držali krive zapuščine davnih stoletij, losip Jurčič, • prvi slovenski romanopisec 1814 -1881). ima še vse polno germanizmov v svojih delih. Šele v zadnjih šestdesetih letih smo knjižni jezik tako očistili, da lahko govorimo o dobri slovenščini. Med našimi pisatelji ima malokdo tako dovršen jezik kot Cankar.
XludsA« Jerfnift -■	1	1
Luna, hčerka naše zemlje
Na samotni .poti okoli Sonca, svojega mogočnega q£eta, spremlja Zemljo njena svetla hčerka, Luna. Marsikdo je v svojih križih in težavah že povzdignil svoje oči k njej in vzdihnil, kakor da bi od nje pričakoval pomoči, ali pa kakor da bi bilo na njej bolj prijetno kakor na našem planetu. Pa sl jo oglejmo, da bomo vedeli, če je : vredno želeti si od nas tja daleč na njene razsvetljene poljane.
Okoli Zemlje kroži Luna v oddaljenosti okoli 381.000 kilometrov, kar je na videz zelo daleč, a v primeri z drugimi nebesnimi telesi je to zelo, zelo blizu Svetloba, ki prebit' na eno sekundo ogromno razdaljo 300.000 kilometrov, rabi od Lune do nas samo eno in eno četrtino sekunde. Ze od Sonca rabi svetloba nad osem minut, od daljnih drugih sonc pa kar mnogo let, mnogokrat kar na milijone let.
Svetloba, s katero nam Luna razsvetljuje' temne nqči in privlači poglede začudenih zemskih prebivalcev pa ni njena last. Izposojena jc od Sonca, kar lahko dožene-mb, če vestno opazujemo njene mene in njen položaj napram Soncu, h kateremu kaže vedno le tisto stran, ki je od njega osvetljena.
Med tem ko kroži Luna z Zemljo vred okoli Sonca, pa obkroži Zemljo v enem letu okoli trinajstkrat, toraj enkrat vsakih 27 dni. Luna je maihno nebesno telo in ima v premeru samo 3480 kilometrov, naša Zemlja pa 12.756 kilometrov, torej bi v .votlo Zemljo natresel lahko okoli 50 Lun.
Od položaja, kako stoji Sonce, Zemlja in Luna, je odvisno, kol j ki del Luno vidimo pri posameznih menah osvetljen. Tako vidimo prvi krajec, polno Luno ali ščip, ko stoji Luna za Žemljo, zadnji krajec, in mlaj. ko je Luna zopet med Zemljo in Soncem.
Prijazno nam sveti Luna — a želeti si "ha njeno površje ei more le tisti, ki razmer na njej ne pozna. Njeno površje je v resnici iz dokaj temnih hribin, ki odbijajo komaj eno štirinajstino od Sonca prejete svetlobe. Pri tem pa je mrtvo in pusto na njej, kajti je brez vode in brez zraka, brez česar pa bitja, ki oživljajo našo lepo Zemljo. ne morejo živeti. Pomanjkanje zraka pa ima dalekosežne posledice tudi v drugem oziru: brez zračne odeje na Luni ni mraka in zmerno topline. Kamor zadenejo sončni žarki, se vse silno hitro razgreje — zraven pa vlada v senci neznosen mraz, ker zrak ne zabranjuje toploti, da ne bi odhitela v mrzli svetovni prostor. Zanimivo jo tudi to, da bi na Luni videli podnevi poleg Sonca vse druge zvezde na črnem nebu, kar na zemlji zato ni mogoče, ker zračna plast sončno luč tako razprši, da je .vse nebo svetlo
Včasih se zgodi, da pridejo vsa tri telesa, Sonce, Zemlja in Luna v isto črto. Če pride Luna natančno med Zemljo in Sonce, tedaj pade Lunina senca na žemljo in imamo sončni mrk, ki ga pa vidi le majhen del prebivalcev Zemlje, kajti Luna jo, kakor smo že rekli, mnogo manjša od Zemlje, njena senca stožčasta in more pokriti le majhen del zemeljskega površja. Drugače’ pa jc, če pride Luna natančno za Zemljo, kar se lahko zgodi ob ščipu. Zemeljska senca je mnogo večja in zgodi se, da zaide vsa Luna v to senco. Tedaj imamu popoln lunin mrk. Če pa pokrije le del sence Luno, je delen lunin mrk. Zanimivo je, da so že stari Babilonci, živeči na ravninah ob reki Evfratu in Tigrisu, kjer se skoro vse leto razprostira nad deželo jasno nebo, vedeli, da se mrki vsakih 18 let ponavljajo in so zato lahko naprej napovedo vali lunine in sončne mrke
Kako blizu nam je razmeroma Luna— a vendar je ne moremo doseči! Teh 33».000 kilometrov je za naša prometna sredstva preveč — nad zračno plast, ki je le nekaj sto kilometrov debela, se ne moremo dvig* niti. Pa tudi če bi se mogli, bi trajalo potovanje dokaj dolgo. Z modernim potniškim letalom hi morali leteti kar en mesec. da bi mogli pristati na Luni. Malo hitreje bi šlo. če bi mogli sesti v veliko gra. nato ter se pustili izstrelili tja gor. Ako bi se to zgodilo v nedeljo, bi nas granata v četrtek že iztresla na zemeljski hčerki, pa najbrž ne preveč mehko
Tisočletja se je človek začuden oziral na nebo in si najrazličncje tolmačil temne in svetle lise na Luninem površju, kroženje žarečih planetov in daljnjih, svetlih sonc. Odkrival in naše! je zakone o čudovitem gibanju tistih neskončno oddaljenih sve-, tovnih teles, ni pa mogel povedati, kakšna in iz česa so. Po tisočletjih človeškega obstoja štejemo komaj tri stoletja, odkar jo človek iznašel daljnogled in druge instrumente, ki so mu odkrili do danes toliko čudežev nebeške prirode. Ker pa nam je Luna najbližja, smo mogli z daljnogledi njeno površje tudi najbolje preiskati in premeriti in dandanes imamo o Luninem po vrš ju tako'odlične načrte, da kar n»;, dosti ne ostajajo za zemeliskimi zemljevidi. Vsaka gora, vsaka razpoka, vsaka količkaj vidna vzpetina je zarisana In izmerjena.
Premnogi predmeti na Luninem površju nas spominjajo na podobne predmete na Zemlji, posebno razna žrela ali.kraterji, go re in gorovja in širne ravnine, ki so prvo zvezdoznance tako motile, da so jih imenovali morja čenrav danes dobro vemo, da nimajo z morjem ničesar opraviti, ampak so to zelo enolične ravnine, ki jih križajo številno globoke razpoke nre'omntce in ce le vrste večjih in manjših žrel. Ravno tu Zrela pa so na mali Luni tako ogromna, dosti večja kakor na Zemlji, da zbujajo naše občudovanje in otežujejo razlago o njihovem nastanku. Kraterji, ki imajo premer 20 do 30 kilometrov, so številni. N« manjkajo pa tudi taki, ki bi vanje lahko položil ves Istrski polotok in še bi ostalo prostora. Pri tem pa najdemo dno teh kraterjev posejano z manjšimi kraterji, ali pa ■ se iz njih dvigajo visoke gore.
Drugič so strmi robovi velikih kraterjev vsi pretrgani in v njih zijajo manjši 'kraterji. Nihče do seda j še ni podal popolnoma zadovoljive razlage, če tudi nas njihova
O spanju
V	»Ljudskem tedniku« sem citai, da ja spalni center v človeških možganih sestavljen iz več plasti, ki ležijo druga nad drugo. Sedaj šele razumem, zakaj se predra mim ob sedmih in popolnoma prebudim komaj ob devetih.
o
Svet napreduje
V	času Julea Verna je trajalo potovanje okoli sveta 80 dni, od tega je potnik porabil en dan za razne formalnosti.
Danes traja potovanje okoli sveta komaj en dan, a za razne formalnosti jih potnik porabi devet in sedemdeset.
o
Stanovanjska stiska
Da je na mesecu stanovanjska stiska, je popolnoma jasno, ker se morajo prebivalci ob vsakem krajcu stisniti, to je pa samo dvakrat na mesec. Na zemlji pa je stanovanjska stiska kar stalno.
O
Kakor kdo razume
Časopisi prinašajo dolge sezname ljudi, ki jih je te dni v Trstu zaprla policija. Kar so zaprli tujih novinarjev, so vso že izpustili in sedaj razmejitvena komisija nemoteno nadaljuje z reševanjem »etniškega vprašanja«. Policija je hotela priskočiti komisiji na pomoč, zato ona rešuje »jetniško vprašanje«.
O
Pijanec razmišlja
Vendar bi rad vedel, za vraga, ali ležim v postelji in sanjam, da se valjam v obcestnem jarku; ali pa se resnično valjam v obcestnem jarku in sanjam, da ležim doma v postelji..	(Kerempuh)
O
Pot v Indijo
Alko bodo res razpustili tržaško civilno policijo, jo bodo poslali v Indijo, ker tamkajšnja policija proti upornemu prebivalstvu premilo postopa.
o
Zadrega
—■ Premišljam, kašen napis naj postavim nad svojo trgovino.
—	Zavisi od tega, kaj boš prodajal.
—	Vse, česar si kdo želi, zato bi pa rad imel napis v kraticah! pa ne najdem nobene več, ki ne bi že nekaj pomenila,
—	Potem postavi napis S. O. S.
—	Ali ta še nič ne pomeni?
—	Pomeni že, toda zaleže ne nHt
O
ČUDEN RECEPT
Zena prosi moža, naj jj zapiše recept usi neko jed, ki ga bo slišal v radijsksm predavanju. Mož se vsede k radiu in poslušai
oblika mnogokrat popolnoma spominja na delovanje ognjeniških žrel. A tam na Luni je vse tiho in mirno, vse je ohlajeno in mrtvo, iz nobenega kraterja ni' videti več dima, četudi dandanas ob času največjih instrumentov mnogi zvczdoznancl še večkrat radovedno raziskujejo površje Lune in iščejo sledov kakršnihkoli, če tudi najnižjih rastlinskih ali živalskih bitij. A Luna osta-, ne mrzla in sovražna vsakemu življenju. Lepa je. ako jo gledamo skozi daljnogled; je del silnega vesoljstva, naše širne domačije — nam pa ne bi mogla nuditi bivališča. In tako se nam kaže tudi ostalo vesoljstvo. Neizmerno je. Bilijone je zvezd, ki ga lepšajo. Tako polno je čudežev, da daleč prekašajo vse, kar si more človeška domišljija ustvariti. A vsa nas uče enega: Za č ! o v e k a je izven Zemlje povsod ali prevroče, ali prehladno. Zemlja je naša mala. lepa domovina. Dovolj je prostorna, da bi lahko spreiela na svoje površje še ne« kaj milijard lindi in še ne bi bilo niti gneče niti pomanjkanja. A enega je treba na tem našem luibem planetu: ljubezni In pravice. da kruh delil bi z bratom brat«, potem b! iz naše solzne doline nastal paradiž — a to je odvisno od ljudi samih.
Kunaver Pavel
Ko je žena hotela kuhati, je brala tale čudni recept:
Roke v bok. Deni pest moke na ramo. Dvigni koleno in pregiblji palce, nato pa dobro premešaj v pol litru mleka. To ponovi šestkrat. Vdihavaj hitro po eno žlico ruma, izdihavaj ter stresi v skledo. Pozor! Vloži se na tla ter naglo steptaj beljake treh jajc. Pripogibaj telo naprej in nazaj, dokler ne zavre, čez deset minut potegni posodo z ognja ter se po životu odrgni s platneno brisačo. Dihaj normalno, še enkrat premešaj, obleci se v volneno obleko ter postav; na mizo z vinskim šadojem. _
Mož je namreč poslušal dve postaji hkrati. Ena je oddajala kuharska navodila, druga pa telovadne vaje.
Kako so Cehi odkrili nemške priprave orožja V 1
Ko je nemška propaganda v prvi polovici 1. 1943 skrivnostno govorila o učinkovitosti novega oržja, ki bo v dogledni dobi začudilo sovražnika, se je češko podtalno gibanje z vsemi močmi trudilo, da »sovražnike« pravočasno obvesti o nemških namenili. Posamezne skupine češkega podtalnega gibanja so dobile tehnične podatke o novem nemškem orožju, toda ostala je dolgo časa tajnost kje, se nahaja tovarna novega orožja. Nemčija so je z vsem svojim policijskim aparatom trudila, da skrije pred vsemi tudi pred svojimi ljudmi, delavnice in skladišča novega orožja. Toda kljub temu so cehi po dolgem iskanju ugotovili, da se to toliko iskano mesto nahaja na obali Baltiškega morja, na osamljenih severonemških ravninah in da se imenuje Penemuende. pehom se je posrečilo dobiti tudi podrobne podatke o poizkusih, ki so se vršili v pustih krajih vzhodne Prusije.
češka skupina je takoj stopila v zvezo z Londonom s točnim poročilom o nemških pripravah novega orožja. Nekaj dni nato je londonska oddajna postaja, ki je bila namenjena nemškim vojakom (Soldatensen-der) javila, da je močna eskadra angleškega zrakoplovstva poponoma uničila mesto Penemuende. Presenečeni Nemci so o stvari molčali. Dva dni nato so javili, da je bil »pri sovražnikovem letalskem napadu ubit maršal Jeschonek« šef nemškega letalskega generalnega štaba in zaupne tehnične službe ter Hitlerjev osebni 'prijatelj.
Nemška vlada je podvzela drastične politične in policijske korake. Minister notranjih zadev dr. Frick je moral odstopiti-In v?o policijsko oblast je vzel v roke Him-inler, ki je vso stvar stroko preiskal. Gestapo je tudi na češkem vodila strogo preiskavo, toda brez uspeha.
To dejstvo je imelo pomemben vpliv na razvoj vojne. Ker je bilo v Penemuende uničeno vse, so morali Nemci naglo zgraditi nove tovarne. Tako je bil prvi strel VI izpuščen selo devet mesecev pozneje. To je zelo olajšalo delo pri invaziji, ki bi bila mnogo težje izvedljiva, če bi Nemci že tri-četrt leta prej sistematično obstreljevali Anglijo.
cokoflovaška podtalna skupina ni niti slutila, da jo tako odločno posegla v vee razvoj vojne v Evropi. Sele sedaj je češkoslovaški narod in z njim ostali svet zvedel, da jo bilo poročilo, ki jo bilo tajno poslano v London, edina informacija, katero so zavezniki sploh imeli in da je na podlagi toga poročila bilo Izvršeno tudi bombardiranje Penemuenda, kar Jo vsaj za daljšo dobo odložilo sistematično obstreljevanje Anglije.
Slovenska poročila vsak dan ob 7.15. 12.45, 20.00, 23.10 — Objava sporeda ,ob 7.10.
Ostali spored od 17, do 23. lil. 1040.
NEDELJA 17. III. — 12.15 Verski govor,
—	12.30 Kmetijsko predavanje — 15.20 O-troška ura — 19.00 Zbor — 19.20 Komorna glasba — 19.50 Predavanje o telesni vzgoji.
PONEDELJEK 18. III. — 12.30 Poljudno
—	znanstveno predavanje — 10.00 Zenska ura — 19.20 Slovenske narodne pesnit — 19.30 Skladbe L.M. Škerjanca : izvaja skladatelj in operna pevka HussujCva.
TOREK 19. III. — 12.30 Predavanje o prosveti — 19.00 Mladinska ura, - sodeluje mladinski zbor Iz Proseka — 19.20 Obvestita svojcem -- 19.30 XX ljudska glasbena ura.
SREDA 20. III. — 12.30 Zdravniško predavanje — 19.00 Oddaja odreda Jneoslovan-ske Armade — 19.30 Literarna ura.
ČETRTEK 23. III. — 12.30 Predavanje o tisku — 19.00 Koncert sopranistke Potrate Pavle _ 10.15 Slovenščina za Slovence — 19.30 Orkester Prevorsek.
PETEK 22. III. — 12.30 Politični komentar — 19.00 Komorni zbor pod vodstvom dl-rlg. Ubalda Vrabca — 19.30 Obvestila svojcem — 19.45 Češka narodna glash"
SOBOTA 23. III. — 12.30 Predavanje — 19.00 Pestra glasba — 19.30 Oddaja za konec tedna.
Križanka št. 6
L.	2	3	■ V	4	5	6 D
7	T	r\ .	P	V	R	£
9	r	c	10	1!	tL	*
B	12	(» '	J-	13	IH	
•k K	H	15	A			B
18 !	17 L	H	•9	l	■	19«
	£	i		1111	21	M
23.	r	S	23	£	V A	
lis.	mi	v	/\	fU	25	r
ti	20 rs,			27	B	o
	K			V	%	lili
i	32. A	H	33	B	R	%
33 0	B	36		i	p	r/
’p	0	L	J		K	i
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. glavno mesto zvezne evropske republike, 7. kratica pri naštevanju, 8. italijansko število, 9. v starih časih je oznanjal nevarnost, 11. okrajšan veznik, 12. ne samo enaka, temveč prav ta, 15. reka v Švici, 16. italijaaski spolnik, 18. vprašalna členica, 20. označba za nasprotnike ljudstva, 21. razum, 22. igralna karta, 23. svojilni zaimek, 24. dva enaka soglasnika, 25. glej 16. vodoravno, 26, zemljepisni pojem, 29. reka v Jugoslaviji, 31. egipčansko božanstvo, 33. okrajšano moško ime, 35. dva skupaj, 37. industrijska rastlina, 38. pripadniki slovanskega naroda.
Navpično: 1. domača žival, 2. hlapljiv« tekočine, 3. pristanišče Sovjetske zveze, 4. najgloblje v morje segajoč del zemlje, 5. predplačilo, 6. je edini pošteni vir za pre« življanje, 10. mesto, ki je med vojno zaslovelo po vsem svetu, 13. enote ploskovne mere, 14. predsednik Prezidija ljudsko skupščino v Jugoslaviji, 17. stavbno gradivo, 19. drzno, pogumno, 21. prenašajo pe-gavico, 24. domača žival, 27. grič pri Beogradu, 28. finsko pristanišče, 34. osebni za« imek (množina), 36. kemični znak za alu< niinij.
Rešitev križanke štev, 5
Vodoravno: 1. levičar, 6. in, 7. Ra, 8. reven, 10. in, 12. cele, 13. Cer, 15. nag, 16. Eden, 18. na, 19. amen, 22. Ivan, 24. on, 26. Adam, 28. lop, 30. aga, 31. oven, 33. as, 34. točen. 35. až, 36. te, 37. veteran.
Navpično: 1. Lidice, 2. en, 3. Irec, 4. Čaven, 5. renegat, 9. elan, 11. Neda, 14. remi, 17. Neva, 20. nada, 21. Molotov, 23. naga, 25. novo, 27. masten, 29. pečat, 82. Neže, 36. ta.
Odgorirjt df. MIRKO KORŠI0. Založb* Primorskega dnevnik», Trst,— Rak« Ztdruin« tlakam* v Trsta,
Jja boljšo voljo