Jože Toporišič
NAGLASNI IN OBLIKOSLOVNI TIPI V AKADEMIJSKEM SLOVARJU SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA'
v skladu z razpravo Naglasni tipi slovenskega knjižnega jezika- so osnova naslednjih preglednic štirje naglasni tipi: nepremični, premični, končniški in mešani. Naglasno mesto je pri prvem tipu zmeraj na istem zlogu (štetem od začetka besede), npr. korak -a; pri drugem je pomaknjeno za en zlog proti začetku besede samo pred ničto končnico, npr. potok potoka; pri tretjem je naglas na končnici (tj. na sklonilu ali osebilu), samo pri končnici -0, in tu in tam tudi pri dvozložni končnici, na zadnjem zlogu osnove, npr. steber stebra stebroma; pri četrtem je naglas bodisi na osnovi bodisi na končnici, npr. sin sinii sinu). (Redke posebnosti zunaj teh štirih tipov, npr. vogal vogla pri sam. m. spola, v preglednici niso zajete.)
Pri glagolu gre v bistvu za dva naglasna tipa: nepremičnega {delati -am] in premičnega (nositi nosim). Končniški (grem gremo, šel šla -6) in mešani (bil bila bilo) sta ohranjena le v reliktih. Glede na izrazito oblikoslovno podobo glagola pa je nepremični naglasni tip razdeljen v dve skupini: v I. so glagoli, ki nimajo naglasa hkrati neposredno pred -ti (-či) in pred sedanjiškim -m: delati -am A, fard^i berem B, povedati povem C, v II pa tisti, ki imajo naglas neposredno pred -ti in -m (končati -am). V III tipu so glagoli, ki imajo naglas na različnih zlogih ali že v nedoločniku (pisati/pisati pišem) v nedoločniku in sedanjiku (trepetati -ečem).3 (Boljša razdelitev bi bila v dva glavna tipa, premičnega in nepremičnega; pri taki razdelitvi bi sedanji tip II postal IC, tip III pa II).
Ožji tipi so v preglednicah označeni z arabskimi številkami, podtipi so zapisani pod njimi do naslednje arabske številke. Podtipi se ločijo od tipov bodisi v osnovi bodisi v končnici, in sicer po kvantiteti in kvaliteti naglašenega samoglasnika ali sploh po glasovju, večkrat tudi po premenjenem naglasnem mestu v posamezni obliki. Pri podtipih se v preglednicah navajajo najprej premene v osnovi, nato v končnicah, kolikor le gre.
O uvrstitvi besede v kakršenkoli tip ali podtip odloča pri samostalnikih kateregakoli spola* zapis im. in rod. ednine (pri množinskih samostalnikih seveda množine), pri pridevnikih zapis oblik za im. ed. vseh treh spolov, pri gla-
' Ta predlog je obravnavala in potrdila posebna komisija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Njeni člani so: A. Bajec, T. Logar (občasno), J. Rigler, S. Suhadolnik F. Tomšič, J. Toporišič (poročevalec o tej zadevi).
' JiS 1965, 56—79.
= Na predlog članov komisije sem svoj prvoni predlog glagolskih naglasnih tipov, ki se opira na razpravo Glagolski naglasni tipi našega knjižnega jezika (JiS 1957/58) in upošteva vse glagolske oblike z neavtomatiziranlm naglasnim mestom, preuredil tako, da za prvo orientacijo pri iskanju naglasnega in oblikovnega vzorca v preglednici služita nedoločnik in sedanjik, ki sta zapisana v glavi slovarja. Tako so nastali tipi I, II in III. Zaradi lažjega zapisovanja intonacije je na Riglerjev predlog tip I razdeljen na A, B in C.
' Pomožno grafično členitev samostalniških tipov po spolih je predlagal S. Suhadolnik.
____ 155
golu zapis nedoločnika in sedanjika, kar vse je v preglednicah tiskano krepko, v slovarju pa se tiska v glavi gesla. Ce podtip na podlagi teh podatkov ni razviden, se razločevalni podatek v preglednicah piše razprto, v slovarju pa navaja v zaglavju gesla. Razprto tiskane oblike iz preglednic so variante oblik iz tipa, če imajo (v slovarju) kvalifikatorje in, ali, tudi (prosta, alternativna, manj vredna varianta); če takega kvalifikatorja nimajo, so edine dopustne.
Samostalnik, pridevnik in glagol imajo samostojne preglednice. Kar je v oklepaju, ni razločevalno za podtip, temveč odloča o uvrstitvi besede v podtip.
SAMOSTALNIK I. NEPREMIČNI TIP
2. sip.:  1. lipa -e rod. mn. -0; vile vil (ovca -e)   ovac st^a (-e)
2. povest -i, or. ed. -;o; binkošti -i nit (niti)
3. misel -sli, or. ed. -ijo; jasli -i deber (-bri)
4. podražitev -tve, o.r. ed.   -i/o mati -tere -jo
5. dežurna -e rod. irun. -ih
/starši -ev
M. sp.: 6. korak -a, mest. ed. -u, im. mii. -i, rod. nm. -ov, mest. mn. -ih, or. mn. -i;
otrok (otroka) otroci      otrok otrocih o/roki
kmet (kmeta) -je
vol (vola) /žepu/ -eh -mi
grob (groba) - ö v j
(steber) -bra
(kolar) -rja
(komite) -eja
(fante) -eta
finale (-a)
sinko (-a)
sluga (-a)
7. dežurni -ega S. sip.: 8. mesto -a, iim. mn. -a (ökmo -a)      Ö k n a drevo -esa oje (-6sa) žrebe -eta jagnje (-eta) vime -ena
9. božje -ega
II. PREMIČNI TIP
Ž.sp.:  1. zibel -eli
M. sp.: 2. razred -eda, im. mm. -i
(sosed -eda) - ; e
S. sip.: 3. rame -ena
(tele) -eta
III. KONCNIŠKI TIP ¦
2. sip.:  1. steza -e, rod. mn. -d .in stez; nečke nečak in nečk (pečka -e) p e č d k
2. debfer -bri, xk. edi -ijo in -ijo
156
M. sip.: 3. steber -brä, rod. mn. -öv in dv, mest. mn.    -ih, daj. in. or. dv. stebroma
-eh
(pes psa) psoma
(dež) dežja
/drva dfv, oir. drvmi
S. sp.: 4. dno -ä, rod. m>n. -öv in -öv, mest. mn. -eh, or. lan. -emi, daj. or. dv. -öma; (tlö -k) t al . tli
(sence -a)sencinsenec sencema
IV. MEŠANI TIP
2.sp.: 1. voda -e -i -o -i -6; -e -d -črn -e -äh -ämi; -i/-e mn. -äma (noga -e) nog
2. stvar -i -i stvar -i -j6; -i -i -em      -i -eh -mi; -i mn. -ema käd (kadi)
(noč -i) n Ö č i noči
M. sp.: 3. grad -ü, daj. in mest. ed. grada, mn. -övi -öv -ovom -ove -ovih -6vi, d-v. -ova (most -Ü) mostu
(bog) -ä daj. stil. bogu
(rog -ä) roga
(las -Ü) -ie-0-em-e-eh    - mi,  lasa
S. sp.: 4. srce -ä, daj. in mest. ed. srcu, or. ed. -em, im. mn. srca (srebro -ä) srebru
(gorje -ä) -em
(morje -ä) stil. morja
Kako se tipi sklanjajo v celoti, tj. kakšne so sklonske oblike za vsa števila, uči slovnica (prim. Slovenski knjižni jezik 1 ali Slovenska slovnica). Tam so obravnavane tudi redne premene osnove (dekla — dekel, ladja — ladij) in končnic (mesto — 7ice, tož./im — tož./rod. itd.).
PRIDEVNIK I. NEPREMIČNI TIP
1. ljubezniv -a -o pidsl. -o, prim.    -ejši,   prim, prisl. -ejej-ejše
(mil -a -o) -ejši, -eje/-ejše (splošen) -šna (-o)
temen temna -o/-ö - o j - 6             -ejši -ejej-ejše
bogat (-äta -o) -ejši -ejel-ejše
(visok -6ka -o) višji više/višje
slovenski (-a -o) -o/-i ...... .......-
II. PREMIČNI TIP
1. debel -ela -o, prisl. -o, prim, -ejši, prim, prisl. -ejel-ejše (velik -Ika -o) več; i večelvečje
III. KONCNISKI TIP
1. temen -mnä -ö, prisl. -ö, piiim.    -ejši,    prim, prisl. -ejel-ejše
IV. MEŠANI TIP
1. Md -a -o/o, prisl. -o,      prim, hujši, prim, prisl. huje/hujše
star (stara -o/o), -o I - ö             -ejši,                         -ejel-ejše
(težak) težka -o/-ö, -öl -o        težji, •                     težejtežje
(grenak grenka -o/6) - 61 - o             -ejši,                        -ejel-ejše
temen (-mna -o/-ö) -öl-o            -ejši,                         -ejelejše
157
Vse v preglednici nenavedene sklonske oblike — tudi določna za m. spol ed. — se po mestu naglasa ter kvantiteti in kvaliteti naglašenega samoglasnika in [ar] ravnajo po obliki za im. ed. ž. spola. Pri primerniku se vse oblike ravnajo po edini zapisani. Vse oblike, ki se ne dajo razbrati iz preglednice, so zapisane v geslu.
Pridevniki na -ski, -ški in -čki imajo stilsko zaznamovano prislovno obliko napravljeno z obrazilom -i (slovenski).
V končniškem naglasnem tipu imajo dvozložne končnice naglašen zadnji zlog končnice (temnega). Stilsko zaznamovane so v osnovniku vse razen ime-novalnika (in enakega mu tožilnika) ed. oblike za moški spol.
V mešanem naglasnem tipu končnica -6 v im. ed. s. spola kaže na enako naglasno mesto in kvantiteto in kvaliteto naglašenega samoglasnika še v im. in tož. mn. in dv. oblik vseh treh spolov ter v tož. ed. oblik ž. in s. spola. Inačica -6 je stilsko neznamovana le v povedkovi rabi {je čisto), zaznamovana pa v prilastkovni (čisto srce). Samo tip -o se rabi pri določni obliki. Tip temen je
— prav kakor temen — stilsko nevtralen, le prislovna oblika temno je rahlo stilsko zaznamovana. Naglas težak je prosta varianta naglasa težek.
GLAGOL
V okviru posameznih glavnih tipov I A B C, II in III so tipi, označeni z arabskimi številkami, določeni na podlagi glasovnih značilnosti končajev, tj, iztekov nedoločnika (in sedanjika): najprej so glagoli na -ati, nato na -iti, potem -eti ali kako drugače (delati, dvigniti, sedeti, pasti). V vrsti IB4 in IB5 je ta posebnost, da pred -ti lahko ali sploh ni samoglasnika (pasti) ali pa je namesto -ti končaj -či (striči). — Pri tipu IB odloča o pripadnosti k posameznemu tipu tudi kvaliteta naglašenega o ali e: klati — köljem (4), brd(i — berem (1), plesti —• pletem (5).
— V tip IB2 gredo tudi glagoli na -uti -lijem (čuti) in -eti--ejem ali -ojem
(deti, peti).
Oblike sedanjika so — kolikor je glede na nedoločnik mogoče — razvrščene po zaporedju -am -im -em -jem. (Oblike so na -jem, če je pred njimi samoglasnik (bijem), če pa soglasnik (žanjem), jih je pojmovati kot oblike na -em.)
I. NAGLAS NA ISTEM ZLOGU, NE HKRATI NEPOSREDNO PRED -ti IN -m
A NAGLAS NI NEPOSREDNO PRED -ti IN -m
1. deiati -am -ala    -al     lezal-an   -ana   -anje   -at (bJiskati -am)     -ajo   -ajte   - ä j t e -ala
(gledati -am)     g I e j I g I e j -te
2. (slišati -im)       -ijo    -i       -ite    -al     -ala    -an   -ana   -anje   -al
3. rezati režem     -ejo   -i       -ite .'o- -ala   -an   -ana   -anje   -at (bdsati bdšem)            b a s d( e
(brisati brišem) brisala
4. pesfovali -ii\em-ujejo-uj     -ujte  -oval -ovala-ovan-ovana    -ovanje   -ovat
5. pdčiti -im -ijo    -i       -ite    -11     -ila    '-en   '-ena       'enje     -it (buljiti -im)      ¦ -Ji a
158
6. dvigniti -em     -e/o        -i       -He    -H -Ha    -jen   -jena -jenje-it ^
7. videti -im -ijo -i       -ite    -el -ela    -en    -ena   -enje -et-
B NAGLAS NEPOSREDNO PRED -ti, NE PA PRED m»
1. brati berem      -ejol-ö    beri   -ite    bral        -ala    -dn    -dna   -anje -ät
2. biti bijem -jejo       -j       -jte    bil bila   -t      -ta     -tje    -t   j
(piti pijem)       -jo pil '
3. deti denem       -ejo   deni       -ite    del/del    dela   -t       -ta     -tje    -t
postati -nem)   postani postal -dn    -dna     -anje
4. Ardsti Jtfddem   -ejo       -i       -ite -el     -la     -en    -ena   -enje krast
stil. k r ä 1  k r ä 1 a (tresti tresem) -6 -ite
(sfriči s(rižem)      s t r i z i s t r i g e 1    s t r i ž e n stric
(žeti ždnjem) žel/žel    žela    -t      -ta     -tje    -t
(vzeti vzdmem)     vzemi        -ite vzel -t      -ta     -tje    -t
5. piesti pie(em -ejol-6 pleti        -ite     pletel     -tla pleten -ena   -enje   plest
, pletel
stiL p I e I    plela (peči pečem) peko peci pekel pečen peč
C NAGLAS NE NEPOSREDNO PRED -ti IN NEPOSREDNO PRED -m
1. povedati povem-e;o/-edö     -e//-e/     -e;(e -edai -ala -an -ana- anje -at
2. vedeti vem       -ejoj-edö     vedi       -ite -edel -ela -en -ena -enje -et
IL NAGLAS NA ISTEM ZLOGU NEPOSREDNO PRED - ti IN -m'
L ravnati -am -ajo          aj -ajte -al -ala    -an     -äna   -anje           -ät
(kopati -am) kopal kopat
(dati däm)          dado d d i
2. držati -fm. -ijo/-e    drži -ite držal -ala    -an     -äna   -änje držat (ležati -im)                       Ježi ležal ležat (s(äti s(o;im)                    s t o j -t e stal stat (spati spim)                        spi spdJ spät (dišati -im) d 1 š a n      -ana
3. žgati žgem -ejoj-ö       -i -ite -al -ala    -dn    -dna   -änje  -ät (tkati tkem) tkal -at
4. dušili -im -ijoj-e    duši -ite -H -ila    '-en    '-ena '-enje -it (množiti -im)                množi pomnožil
(dežiti -im) d e ž i
5. vrteti -im -ijoj-e     vrti -ite -ell-el -ela    -en     -ena   -enje -et (žeieti -im)                       želi želel želel (bedeti -im)                     bedi
6. sireti -em -ejol-o       -1 -ite stri   -la     -t       -ta     -tje    strel (začeti začnem) začel   -la     -t -ta     -tje    -t (dospeti dospem)                           -ell-el   -la     -t -ta      -tje    -t
1. deti dem -ejo    dej/dej -te del/del   -la     -t       -ta     -tje     -t
(jesti jem) yedö jedel   -dla jeden -ena -enje jest
stil. j e I jela
8. cvesti cveiem -ejol-ö       -i-ite -el   -la     -en     -ena   -enje cvest
stil. cveJ cvela
' Ta skupina ni doliončno sprejeta.
159
III. NAGLAS V SAMEM NEDOL. ALI NED. IN SED. NA RAZNIH ZLOGIH
1. zidati/zidati zidam   -a/o   -aj    -ajtel-äjte zidal  -aia    -an     -ana   -anje/änje -al
- a I a
2. vezati/vezati vežem -e/o -ite vezal -äla   vezan -ana   -anjel-änje -at
- i t e - al a
{bljüvali/bljuviti bljujemhl j ü j -Ufte
3. sJužiti/siiižiti -im    -i/o     i      -itel-ite   služil -ila    'služen'-ena '-enje -it (biodlti/biöditi -im) blödi   blodite   blodil blodit
4. dahniti/dd/inlti -em -e/o   -i -itel-ite   dähnil-ila    dähnjen -jena -jenje -it
5. tiepet&ti (repečem -ejo -i    -ite trepetal -äla    -an      ana   -änje     -äl [peljati peljem pel j i -i te peljal pel j at (orati or jem) oral o r ä t (se/äti sejem) s e j I s e j -te se j 61 se jat
7. razumeti razumem -ejo    razumi-ite    -el     -ela    -Ijen   -Ijena -et
6. itupoväti kupujem -üjejo-üj-üjte -oval -ovala-ovan   -oväna-ovänje   -ovät (kovati kujem) kovdj kovdf
8. (očiti (očim -i/o    toči   -ite točil   -ila      'točen '-ena      '-enje   točit
9. kreniti krenem       -ejo   kreni -ite krenil -ila krenjen    -jena     -jenje krenit
Kako se najde glagolski tip, če imam nedoločnik in sedanjik, naj ponazorim z glagoli reči — rečem, zavreti — zavrem, seziiti — sezüjem, snovati — snujem, pokositi ¦— pokosim, pisati tudi pisati — pišem, voziti — vozim.
Reči rečem: nepremični glavni tip (I ali II), naglas neposredno pred -či, ne pa pred -m (torej IB), naglašena samoglasnika široka (torej 5), ker na -či, njegov podtip (peči); skupaj: IB5 peči.
Zavreti -em: nepremični glavni tip (I ali II), naglas neposredno pred -ti in -m (torej II) končaj -refi -em (6); skupaj: II 6 streti.
Sezüti -lijem: nepremični glavni tip (I ali II), naglas neposredno pred -ti, ne pa pred -m (torej IB), sedanjik na -jem (torej 2); = IB2 bi jem.
Snovati — snujem: premični glavni tip (III), končaja -ovati--ujem (= 6);
skupaj: 1116; po podatku iz zaglavja (snoval) vem, da gre za podtip kovati.
Pokositi -im: nepremični glavni tip, (I ali II), naglas neposredno pred -ti in -m (torej II), končaj -iti -im (3); skupaj 113 dušiti, pri čemer pa za oblike na -en -ena in -enje upoštevam premeno po jotaciji, torej pokošen itd.; v zaglavju gesla sem prebral obliki pokosi in pokosil, torej gre za podtip množifi-pomnoži/.
Pisati tudi pisati pišem: premični glavni tip (III), dve obliki nedoločnika (= prvi del preglednice), končaja -ati -em (= 2); skupaj: III2.
Voziti — vozim: premični glavni tip (III), ena oblika nedoločnika (= druga polovica preglednice), končaja -i(i -im (= 8), z upoštevanjem jotacije pri oblikah na -en -ena in -enje; skupaj: III8.
Utemeljitve premikov nasproti doslejšnji knjižni normi bodo podane v naslednjih številkah Jezika in slovstva. Tako tudi besede z dvema naglasoma, ki pa jih uvrščamo v posamezne tipe na podlagi zadnjega naglasa.
160