PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. I A^^č?™nJvrov,n' Cena 600 lir - Leto XL. št. 277 (12.000) Trst, četrtek, 22. novembra 1984 Italijansko delavstvo noče več samo nositi vseh bremen Včerajšnja splošna stavka za davčno pravičnost korak na poti obnavljanja sindikalne enotnosti RIM — Z včerajšnjo 4-urno splošno stavko za pravičnejšo davčno politiko in proti sklepu Confindustrie o neplačevanju zapadlih decimalk draginjske doklade je italijanski delavski razred vsaj delno obnovil nekdanjo akcijsko enotnost. Na vseh shodih od Sicilije do Furlanije - Julijske krajine so vsi govorniki, ne glede na ideološko pripadnost, poudarjali predvsem potre-n° in nujo po enotnosti. »Sami nismo svobodnejši, smo samo šibkejši,« je poudaril generalni .tajnik lGIL Luciano Lama v Genovi. Podob-Pe misli so izrazili tudi drugi sindi kalni voditelji, ki so obenem zahte-yali premostitev še obstoječih razhajaj in plodno razpravo o vprašanjih, kl razdvajajo sindikalno enotnost. V tem skupnem jeziku so le incidenti med govorom generalnega tajnika UIL Benvenuta v Milanu dokazovali, da delavci niso še pozabili »a žrtve, ki jim je naložil na rame sporazum' o ceni dela. Benvenuiu so preprečili, da bi dokončal svoj govor. Tako ravnanje so takoj obsodili vsi sindikalni voditelji kot neumestno, sektaško in delavskemu razredu škodljivo dejanje. Navsezadnje je bila včerajšnja stavka v podporo prav tistega dela sporazuma o ceni dela, ki se nanaša na vladne obljube o pravičnejši davčni politiki, in ki predvideva plačeva nje tudi zapadlih decimalk draginjske doklade. Seveda stavka ni hotela biti v podporo sedanji vladi, le poziv, •naj uresniči sprejete obveznosti in naj brez izvotlenja izpelje Visentinijev davčni paket. Franco Marini je za CISL v Rimu poudaril, da mora vlada najprej doseči plačevanje davkov in šele nato poseči po klestenju socialnih storitev. Camitijev namestnik je tudi poudaril, da delavstvo ne išče družbenega spopada, a se zavzema za uresničitev ustavnega načela, ki je podlaga vsem zahodnim demokracijam, in sicer »enakost vseh državljanov pred davčno upravo«. Kričeče nasprotje med zneski, ki jih državi plačajo odvisni delavci in zneski, ki jih plačujejo trgovci in razni svobodni poklici, je bilo prisotno na vseh shodih širom po Italiji. Delavstvo torej mukoma gradi svojo novo enotnost. Včerajšnje splošne stavke se je po prvih podatkih udeležilo od 60 do 80 odstotkov zaposlenih. V političnih vrstah pa še vedno vlada splošno sumičenje in medsebojno obtoževanje. Celo med samimi delodajalci ni enotnosti. Saj bo javna uprava plačala z decimalkami zapadlo točko .draginjske doklade, posnemali pa jo bodo še Confcomercio, Confapi (mala industria), Intersind (javna podjetja), Confesercenti in drugi, tako da je Confi ndustria vedno bolj o-samljcna. V Gorici stavka že v torek GORICA — V goriški pokrajini je bila splošna stavka že v torek dopoldne. Včeraj je bil namreč v Tržiču in nekaterih drugih večjih krajih na terri območju napol praznični dan zaradi praznovanja patronov in so zato Protestno stavko anticipirali za en dan. Na sindikalnem shodu, ki je bil na Plovnem trgu v Tržiču, je govoril član vsedržavnega vodstva sindikalne ribeze CG1L - CISL - UIL Silvano Veronese. Stavki so se pridružili tudi hijaki iz skoraj vseh višjih srednjih šol, stavka pa je uspela predvsem v industrijskem sektorju. Množičen odziv na stavko tudi v tržaški pokrajini BSEjtjXy 1131 f fr F n li 51. zasedanje mešanih italijansko-jugoslovanskih zbornic v Poreču Letošnji uspehi spodbuda k uresničevanju novih možnosti gospodarskega sodelovanja VLASTA BERNARD POREČ — Izredno ugodno gibanje blagovne •menjave med Italijo bi Jugoslavijo v prvih deve-si/ mesecih letos, v kateri sta se uvoz in izvoz koraj povsem pokrila ob nenehni rasti, je ne-vorrino najpomembnejša pozitivna ugotovitev vseh govornikov, ki so posegli na včerajšnjem uvod-‘ ertV plenarnem delu 51. zasedanja mešanih trgovinskih zbornic Italjug iz Milana in Jugital iz ^rada, v poreškem hotelu Pical. 1° pa seveda ne pomeni, da na dnevnem retri ^ascx*anja lega mešanega telesa, ki že skoraj ri desetletja spremlja, spodbuja in skrbi za čim lari nej®i potek gospodarskega sodelovanja med ■"®anskinui sosedama, ni vrste odprtih viprašanj, re' katerih rešitev gospodarska gibanja ne moji0 dolgo čakati, če obe državi doživljata te-(i Vne trenutke neprizanesljivega boja z gospo- . ^kim zastoiem ir* ta toliko t.pžii 7.a .Timoslavi- jo in Mzad, m zastojem, je ta toliko težji za Jugoslavi-prav od rezultatov njenih stabilizacijskih del aevanj v največji meri odvisno tudi so-g010vanje z Italijo, enim njenih najpomembnejših te p katolik in potem Slovenec, pač V morata biti ti dve čustvi v človek harmonično povezani. Negativen pa je bil odnos Pr?^j> vatel ja do Antona Mahniča. Ocita^ mu je ideološko ozkost. Po njem ) katolicizem postal klerikalizem v P? Uličnem smislu, boj za oblast. ‘ sledice Mahničevega delovanja P naj bi vplivale tudi na nekatere ao godke po vojni do danes. Sledila je precej živahna razpra va, vendar Kovačič ni direktno 0 govarjal na vprašanja. Zaključil P je z mislijo, da se mora sl°vens^i. cerkev integrirati v slovensko 1r’g rodnostno skupnost in v slovens družbeno stvarnost. . . j • Tržaški karabinjerji so včeraj P . slavljali v vojašnici v Istrski u1 svojo zavetnico Mario Virgo 1 l"e ter 43. obletnico bitke pri Culdl‘‘ berju v Etiopiji. Po verskem obreo se je poveljnik tržaškega karabinjerjev pod polk. Antonio bc rosi spomnil nekdanje bitke. Dokument podprla večinska koalicija ob nasprotovanju KPI in PSI Pokrajina izdelala program kulturnih prireditev Odprtost do sosedov, o manjšini še vedno premalo Tržaški pokrajinski svet je na svoji ponedeljkovi seji odobril program kulturnih dejavnosti za prihodnje leto, ki ga je predložil odbor, neposredno obrazložil pa sam predsednik Marchio. Program, ki obsega dvanajst tipkanih strani, so podprli svetovalci večinske koalicije LpT, KD, SSk, PRI in PSDI, vsi ostali — ko-numisti, PSI, MSI in neodvisna levica — pa so bili proti. To je prvič v zadnjih letih, da pokrajina izdela Program kulturnih prireditev, potem ko se je doslej skoraj izključno omejevala na razdeljevanje finančnih sredstev kulturnim ustanovam. V središču pozornosti ponedeljkove razprave sta bila dva dokumenta : Prvega, ki je bil odobren, je predložila večina, drugega, ki je bil zavrnjen, pa komunisti ob podpori Čoka (PSI) in Ornerà (neodvisna le-yica). Odborov program se v svojem uvodu naslanja na filozofijo, da je Trst italijansko mesto, ki se mo-fa odpirati do vseh svojih komponent ln do vseh sosedov, zlasti na Bavarsko, Avstrijo in Jugoslavijo. V njem, ce lahko tako rečemo, je čutiti neko n°vo mittelevropsko zanimanje, medtem ko še vedno prihaja premalo do izraza specifika slovenske manjšine kot polnopravne komponente tržaškega življa. Program sicer govori o potrebi po tesnejših stikih s Slovenskim stalnim gledališčem in z Glasbeno matico in tudi o nekaterih pobudah za uveljavitev kulture medsebojnega spoznavanja in sožitja, kar pomeni nedvomno korak naprej, nekaj več o Slovencih pa bi lahko napisali. To so odboru tudi očitali komunisti in Čok. Slednji je dejal, da pokrajina še vedno premalo upošteva Slovence in da odraža omenjeni program »kulturno filozofijo« Liste za Trst. Če podrobneje pogledamo pobude, ki jih misli pokrajina uresničiti pri hodnje leto, bi omenili razstavo velikega avstrijskega slikarja Oskarja Kokoschke, ciklus madžarskih filmov, simpozij o ameriški sodobni književnosti in festival evropskih manjšinskih gledališč v sodelovanju s skupino »La contrada«, poleg nekaterih drugih umetniških in glasbenih prireditev v 'povezavi z univerzo in z drugimi javnimi ustanovami. Sredi decembra letos bo pokrajina priredila na tržaški Pomorski postaji razstavo o kmečki arhitekturi na Krasu, ki jo je pripravil arhitekt Semerani, spomladi pa bo dala pobudo za predstavitev večje študije o zgodovini delavskega gibanja na Tržaškem, ki jo je izvedel Deželni inštitut za proučevanje odporništva. Ob priliki' razstave o kraškem stavbarstvu bo pokrajina s pomočjo nekaterih naših bančnih zavodov izdala tudi dvojezični katalog, na predlog odbornika za kulturo Kareja (SSk) pa istočasno 'priredila okroglo mizo o teh vprašanjih. Resolucija KPI, ki jo je orisal Spa-daro, je glede odnosov s sosedi po- stavljala na prvo mesto potrebe po sodelovanju s Slovenijo (odbor jo nikoli ne omenja, a govori vedno samo o Jugoslaviji). S tem v zvezi so komunisti predlagali, da bi pokrajina v letu 1985 priredila v sodelovanju z manjšinskimi organizacijami v zamejstvu in z Unijo Italijanov za Istro in Reko posvet o kulturnih izmenjavah na obmejnih področjih, s čimer pa se večina, ki je resolucijo zavrnila, ni strinjala. Komunisti so sporazumno s Čokom tudi predlagali širši simpozij o kulturi sožitja v našem mestu, Odstop predsednika Sklada za Trst Predsednik Sklada za Trst Gianfranco Carbone je včeraj zjutraj odstopil. S tem korakom je socialistični predstavnik potrdil usmeritev strankinega deželnega vodstva, ki je dalo na razpolago ta mandat po izvolitvi novega deželnega odbora z namenom, da se kolikor mogoče razčisti politična situacija na Tržaškem, kjer je PSI v opoziciji. Carbone je v neke vrste poslovilni izjavi podčrtal, da je upošteval stališče deželnega vodstva PSI in da se bo upravni odbor Sklada za Trst sestal komaj bodo razčiščeni odnosi znotraj deželne vlade. »Če bodo med tem preverjanjem prišli do izraza novi odnosi med PSI in med tržaško koalicijo, bo predsedstvo Sklada za Trst lahko element stabilnosti,« je dejal Carbone, «v nasprotnem primeru bo morala PSI na vseh ravneh na novo proučiti politični položaj.« To pomeni, # da se po »rešitvi« deželnega problema sedaj spet odpira vprašanje u-pravljivosti tržaške občine in pokrajine, saj bi znala PSI v prihodnjih dneh vse ostreje pritisniti na svoje zaveznike na deželi in zahtevati vstop v tržaško večino. Carbone bo opravljal predsedniške dolžnosti do izvolitve novega predsednika, Spričo razvoja dogodkov ni izključeno, da bo nasledil samemu sebi. Simpozij o manjšinski problematiki Deset let po zelo uspeli mednarodni manjšinski konferenci bo tržaška pokrajina dala pobudo za simpozij o manjšinski problematiki v luči gospodarskih procesov. Tako je na ponedeljkovi seji sklenil pokrajinski svet, potem ko sta se o potrebi po novi manjšinski konferenci že pred časom izrekli Slovenska skupnost in KPI. »Deset let po tej dragoceni izkušnji,« piše v programu pokrajinske uprave, »smatramo za potrebno priklicati v Trst nekatere znanstvenike, ki so sodelovali na konferenci in tudi tiste, ki so v teh letih pokazali zanimanje za to problematiko in za poglobitev določenih praktičnih in teoretičnih aspektov. Menimo, da bo ta pobuda zanimiva in aktualna zlasti v tem trenutku, ko je tudi pri nas na obzorju rešitev manjšinskega vprašanja.« Vprašanje, postavljeno politikom in odgovornim ustanovam Leto 1984: posvečeno pozabi prizadetih? Tiskovna konferenca, ki jo je v po-P^cljek sklicala enotna sindikalna tederadja CGIL - CISL - UIL ban-čnih uslužbencev na sedežu 'Razsodila za pravice bolnikov, je presegla Očrtane meje, saj ni bila le priložnost Za opozorilo, da bančne ustanove niso razpoložljive do zaposlitvene poli-Uke v korist prizadetih, ampak tudi za soočanje med predstavniki krajevnih Oprav in socialnih ter sindikalnih sil o vprašanju, kako pomagati fizično in Psihično prizadetim do vključevanja Pa delu. Izhodiščna točka je vsekakor padalk- da je pokrajina v zadnjih treh Jetih imela na razpolago tri milijarde lr iz družbenega sklada EGS za okviren načrt vključevanja prizadetih v fvet dela. Program vključevanja se oo zaključil sredi polovice prihodnjega lota in zelo verjetno je, da pokrajinski operaterji ne bodo izkoristili vseh razpoložljivih sredstev iz enostavnega razloga, ker v svojem delu nale-ijo največkrat na zaprta vrata. Poglejmo nekaj podatkov: od septembra eta 1982 je bilo vključenih na delo krog 120 prizadetih. Naj podčrtamo, aa se lahko poslužujejo finančnega klada EGS le tisti prizadeti, za kate-j Je dokazano, da so sposobni za de-.p m ki so vpisani v sezname trža-.Kega urada za delo. Poseg pokrajine *5,!zam'šljen' za dve kategoriji uporab-k°v: za osebe, ki potrebujejo le daljšo pripravniško dobo pred redno zaposlitvijo in za one, ki potrebujejo šele izobraževanje. Pokrajina je vsekakor »zaposlila« (seveda začasno, saj je odvisno od delodajalca, če spremeni pripravniško dobo v delovno mesto) 50 prizadetih, medtem ko je v omenjeni dobi nudila izobraževanje 70 osebam. Če pogledamo podatke po sektorjih, izstopa med upravami tržaška občina, ki je sprejela na delo 20 oseb, 10 pa jih je po poizkusni dobi zaposlila. V glavnem so zaposlene v domovih za ostarele in v drugih socialnih službah, nekaj jih dela tudi v muzejih in knjižnicah. Večina prizadetih je vsekakor dobila delo v zadrugah, ki so nastale v okviru bivše psihiatrične u-mobolnice, kot so kmetijska zadruga »Monte San Pantaleone« in »Lavoratori riuniti«. Okrog 20 je sledilo in še sledi izobraževalnim tečajem:, ki jih prirejajo razne javne inštitucije, kot so Irfop, Enaip in Ancifap, ravno toliko pa raznim tečajem za keramiko in druga obrtniška dela v okviru Centrov za vzgojo in zaposlovanje. Če je torej podatek o uspehu vključevanja prizadetih — vedno v okviru načrta EGS, ki je sicer edini na tem področju — na prvi pogled zadovoljiv, ne smemo pozabiti, da bi lahko bil še veliko očitnejši. »Predvsem bi bilo potrebno,« je poudaril bivši predsednik pokrajine Clarici, »da se v to ak- cijo vključijo vse politične sile, kajti ne moremo si pričakovati, da bodo le trije operaterji, kolikor jih sedaj šteje ta pokrajinska služba, rešili številne predsodke, ki jih do prizadetih i-majo delodajalci.« Omenjeni podatki namreč pričajo, da so bili tako industrijski kot obrtniški in terciarni sektor popolnoma odsotni na pozive pokrajinskih operaterjev. »Skušali smo prebiti zid predsodkov, vendar brez uspeha. Prepričani smo, da bi se le po političnem posegu javnih uprav in odgovornih politikov stvari spremenile,« je dejala v ponedeljek operaterka Irene VittoreUi. Občinski odbornik D'Alessandro je izrazil svbjo pripravljenost, da bi problematiko premaknil z mrtve točke in je povedal, da je v tem smislu že imel dogovore s pokrajinskim odbornikom Locchijem, da bi skupaj priredila srečanje s potencialnimi delodajalci, ni pa sprejel ponudbe sindikalnih predstavnikov, da bi pri akciji sodelovali tudi sindikati. Prav oni, ki so dali pobudo za tiskovno konferenco in opozorili javnost, da bi tanke ter drugi podobni zavodi, kot so denimo zavarovalnice, lahko dali velik pospešek k boljšemu vključevanju prizadetih, saj so v Trstu med e-dinimi, ki ne pozna jo gospodarske krize. Leto 1982 je bilo posvečeno prizadetim, naj bo leto 1984 posvečeno pozabljenim prizadetim? (nf) Priprave na predstavitev tržaške kulture v Parizu Po daljšem premoru smo prejeli tiskovno sporočilo tržaške občine, kjer je ponovno govor o kulturnih manifestacijah, ki naj bi bile v jeseni prihodnjega leta v Parizu in ki bodo posvečene tržaški kulturi. Uradni naslov prireditve bo »Trouver Trieste«. V sporočilu je rečeno, da so se na vabilo Italijanskega inštituta za kulturo v Parizu, ki prireja manifestacijo v sodelovanju z osrednjimi pariškimi kulturnimi ustanovami in pariško občino, zbrali predstavniki tukajšnjih javnih ustanov, ki bodo sodelovale pri realizaciji velike manifestacije. Na sestanku so bili prisotni ravnatelj Italijanskega inštituta za kulturo v Parizu Fernando Caruso, Domenico Mazzurco v imenu vladnega komisarja, intendant za spomeniško varstvo Luigi Pavan, predsednik tržaške pokrajine Giovanni Marchio, predsednik Avtonomne tržaške pristaniške u-stanove Michele Zanetti, predsednik Tržaške turistične in letoviščarske u-sanove Al vise Barison, predstavnik dežele F-JK, tržaški župan Richetti, odbornik za kulturo Arnaldo Rossi in prof. Luciano Semerani. Kot zapisano v poročilu, bo del razstave namenjen tudi možnostim razvoja našega mesta. Večji del raz stave pa bo seveda posvečen kulturni sedanjosti in preteklosti. Detajlni program bo pripravil Italijanski in- stitut za kulturo. Okvirno pa se ve, da bo največ pobud v Pompidoujevem centru. Velik del razstav in prireditev bo posvečen likovni umetnosti, književnosti in drugim umetniškim dejavnostim. Govor pa bo tudi o znanosti, o psihologiji, psihiatriji in psihoanalizi in, kot nadalje piše sporočilo, o sožitju med različnimi skupnostmi in etnično-jezikovnimi manjšinami. Kaj bodo lahko konkretno Francozi videli, še ni znano, saj sodi to v program, ki ni še izdelan. Menimo pa da bodo imeli Italijanski inštitut za kulturo v Parizu in tudi že omenjeni predstavniki tržaških javnih ustanov nelahko delo in sicer to, da prikažejo tržaško kulturo čimbolj objektivno. Pa ne samo to, nalogo bodo imeli, da odkrijejo vse kvalitete in tudi probleme. Pariška manifestacija bo konec koncev pomenila obraz Trsta obrnjen v Evropo. Žalostno bi bilo, če bi bil ta obraz le polovičen, oz. če bi kazal na kako grobo diskriminacijo. Vemo, da je krivično kritizirati stvari, ki so šele v delavnici; kritiziramo lahko le končni proizvod. Kljub temu pa je nam Slovencem le dovoljeno izraziti skrb, kako bo z našo prisotnostjo v Parizu, saj pomenimo nemajhno kulturno prisotnost v Trstu. Upamo, da bodo to našo prisotnost prireditelji zabeležili tako, kot jo zaslužimo. Včeraj sta se sestala S predstavitve Ferrarijeve knjige Psi in mačke v Trstu »V MENI ŽIVI TUDI SLOVENSKA KULTURA« dJri.naio Ferrari je v svojih proznih “h pravi pesnik, ki išče v kraškem oveku prave vrednote in ima smisel ne ^kfšne podrobnosti in fenome-čan , ze tedinjajo iz zavesti Trža-ul '. Gre- skratka, za avtorja, ki in Pnza<*eya dograjevati svet sožitja vNazumevanja ter ne gleda na Slo-r>čm-e S f°lMornimi očmi, ampak z od« 1 Alture in pristnega človeškega sim°Sa' Trstu mi mnogi očitajo rarPatijo Slovencev«, je dejal Fer- ie 1 na tikovi predstavitvi knjige Nor* e 9otti a Trieste« (bila je v nj foarskem krožku), »vendar v me-htv,Zlfo tudi njihova kultura in nji-nov Jezik.« Pred stv a zelo velikim številom občin- Uan ‘■uunji r erranjev merami oaP??" Predstavil časnikar krajevne Uinj ltao-)anskega dnevnika Mario Co-jev' j* ie Poudaril predvsem avtor-znn/- ibezen Frasa in njegovih vkl • TSU- V razpravo so se potem Autpv nekateri, med temi tudi rifa !a Gr“ber Benco, ki je vzposta-Jnoii ^rolete med Slataperjevim poj-UgotanJem Krasa in Ferrarijevim in °rila, da je Ferrari jev odnos ve Darujte v sklad Mitje Čuka liko bolj globok in realen, saj gleda na to ozemlje kot na prostor združevanja in medsebojne oploditve in ne ločitve. Skratka, tudi knjiga »Cani e gatti a Trieste« je poskus objektivnega literarnega opisa ljudi in krajev, ki živijo ob Tržaškem zalivu in v njegovem zaledju. V Miljah aretirali moškega zaradi poskusa izvoza valute Po divjem zasledovanju je v torek zjutraj miljskim karabinjerjem uspelo aretirati moškega, ki je malo prej poskusil z avtomobilom izvoziti iz I-talije v Jugoslavijo več kot pet milijonov lir. Gregorio Passarotti, tako je 26-letnemu mladeniču ime, doma iz kraja Sommalombardo pri Varese ju, je ob 7. uri privozil s svojim BMW na mejni prehod pri Korošcih. Finančnim stražnikom je sprva izjavil, da nima nič prijaviti, ko pa so začeli Vecchietova razstava na Opčinah Slikarske razstave so postale v Prosvetnem domu na Opčinah že skorajda nepogrešljiva komponenta tamkajšnjega bogatega kulturnega življenja. V teh prostorih sta že v letošnji sezoni razstavljala Magda Tavčar in znani sloven ski slikar Jože Tisnikar. Tokrat se je domačemu, pa tudi drugemu občinstvu, predstavil tržaški slikar Franko Vecchiet, sicer vodja galerije v prostorih Tr žaške knjigarne, ki je v torek zvečer odprl v teh prostorih razstavo okrog 12 svojih novih grafik - lesorezov. V imenu domačega društva je slikarja in vse navzoče pozdravila Maja Možina Fonda, ki je nato predala besedo Paolu Facchiju, profesorju filozofije na tržaški univerzi, ki je spregovoril o slikarju samem ter o njegovih grafi kah, kot tudi o mapi treh grafičnih listov, s katero je Vecchiet stopil, je dejal, v odprt prostor, kot bi dospel do nekakšne nove pom ritve ter zapustil dosedanje temačne in črne oblike. Dejal je, da se umetnik ukvarja s številnimi de javnostmi, od tiska do slikarstva, od inštalacije do kiparstva ter da poučuje lesorez na Mednarodni šoli za grafiko v Benetkah in da je imel do sedaj že 18 samostojnih razstav ter sodeloval še na mnogih drugih razstavah. Po ogledu lesoresov, brez podnaslovov in podnapisov, ker je želja umetnika, da si vsakdo sam razloži njegovo delo, je sledilo še predvajanje video-tapa »XILOTELEMAT1C«, ki ga je realiziral za svoje diplomsko delo Aldo Castclpietra na temo slikarske ustvarjalnosti Vecchieta. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure vse do 2. decembra ter jo toplo priporočamo vsem, ki je še niso videli. stražniki s pregledom, je kar naenkrat zaprl vrata avtomobila in na vso moč odpeljal nazaj proti Miljam. Njegova vožnja je bila tako vratolomna, da je BMW v enem od ostrih ovinkov zavozil s ceste, se nekajkrat prevrnil in obstal na strehi. Voznik se v nesreči ni huje poškodoval. Kar peš je nadaljeval svoj beg, a kmalu mu je odklenkalo. Karabinjerji so ga ob 9. uri izsledili in ga a-retirali. Pri sebi je imel 5 milijonov 100 tisoč lir. Možje postave so ugotovili, da je Passarotti, po poklicu o-brtnik, imel že opravka s pravico zaradi goljufije. Včeraj so ga premestili v koronejske zapore pod obtožbo izvoza valute v tujino. Strastni kadilci... Policija je prijavila sodstvu 26-let-nega Paola De Marcha (Ul. Paduina 4) in 25-letnega Roberta Karisa (Kor-zo Saba 36), ker naj bi 2. novembra ponoči vdrla v bar »Barriera« na istoimenskem trgu in odnesla 55 zavojev cigaret, tisoč telefonskih žetonov in 40 tisoč lir v gotovini, v skupni vrednosti poldrugega milijona lir. V nespodbudno dogodivščino je vpleten tudi 37-letni Gaetano Iacofci, ki se bo moral braniti pred sodniki zaradi obtožbe, da je ukradeno blago kupil in preprodal. Vsi trije zlikovci so stari znanci policije, De March nosi celo rekord, enajstih prijav zaradi tatvine (v obtežilnih okoliščinah). De Carli in Mirošič Včeraj sta se sestala član osrednjega vodstva PSI posl. Francesco De Carli in jugoslovanski generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Razgovor se je nanašal tudi na položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in na postopek zakona o globalni zaščiti. Govor je bil tudi o bodočih obiskih pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije in Hrvaške. O Tržaški župan Richetti je te dni sprejel na vljudnostnem obisku kapitana Wu Ču Mima, poveljnika ladje za prevoz kontejnerjev »Uni Fortune«, ki je odprla novo plovno progo Trst - Daljni vzhod. Srečanja se je udeležil tudi predsednik pristaniške ustanove Zanetti. Po kratki bolezni nas je ne-' nadoma zapustila naša draga Giuseppina Corsi (Koršič) vd. Budal Pogreb bo danes, 22. novembra 1984, ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Ronkah. Žalujoči: hčerka Bruna, zel Alfredo, vnuk Marino, užaloščeni Antonio in drugo sorodstvo. Trst, Ronke, 22. novembra 1984 V ricmanjski Babni hiši Uspela razstava vin Tudi letos je v Ricmanjih izredno uspela razstava in pokušnja domačih vin, ki jo je že šesto leto zapored priredilo KD Slavec, v sodelovanju z vinogradniki iz Ricmanj, Loga in Pulj. Na letošnji razstavi, ki se je odvijala v prostorih Babne hiše, je sodelovalo 58 vinogradnikov, ki so predstavili 45 vzorcev belega in 33 vzorcev črnega vina. Ricmanjsko društvo polaga v to prireditev nekoliko drugačen smisel kot v običajne kulturne večere in pričakovanje se tudi letos niso izja lovila. Ne samo vaščani, temveč množice gostov iz najrazličnejših krajev tržaške pokrajine so v soboto in nedeljo preplavile Babno hišo in se ob prijetnem okusu vinske kapljice letine 1984 razživeli; v soboto zvečer je za razvedrilo poskrbel ansambel Platana iz Kopra, v nedeljo pa je za pristen umetniški užitek poskrbela ricmanjska godba na pihala, ki jo vodi Enio Krizanovsky. Prihodnji petek, 23. novembra, pa bo v Babni niši družabni večer, na katerem bodo vinogradniki, ki so sodelovali na razstavi, prejeli spominska priznanja ; razstava namreč nima tekmovalnega značaja, zato bodo nagrade prejeli vsi- sodelujoči, ki so (razen ene izjeme) del letošnjega vinskega pridelka darovali društvu in s tem občutno pripomogli k uspehu razstave in pokušnje, (ris) gledališča S S G Piero Chiara: »Delitev« gostovanje v slovenskem Ljudskem gledališču v Celju do 24. t. m. VERDI V torek, 27. t. m., bo na sporedu tretja opera na repertoarju in sicer Chri-stopherja W. Glucka »Orfeo ed Euridice«. O operi bo v ponedeljek, 26. (•m-. ob 18. 30 v mali dvorani gledališča- Verdi (Ul. S. Carlo 2) spregovoril kritik in muzikolog Piero Buscaroli. ROSSETTI Jutri, 23. t. m., ob 20.30 bo na sporedu »Brasil Tropical«. Predstava izven abonmaja. Ponovitvi v soboto in nedeljo. Za abonente 20-odst. popust, v soboto popoldne 30-odst. AVDITORIJ Danes, 22. t. m., ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo »L’amore delle tre melarance« s skupino novih Podrcccovih lutk. V abonmaju - odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasa Zi Protti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 23. t. m., ob 19.30: Koncert simfonikov RTV Ljubljana. Mala dvorana Danes, 22. t. m., ob 20. uri: »Devet mesecev«. Režija Marta Meszaros. V soboto, 24. t. m., ob 10. uri: B. A. Novak »Kdo je naredil Vidku srajčico«. Okrogla dvorana V nedeljo, 25. t. m., ob 20,, uri: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«. Satirična monodrama. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 23. novembra, ob 20. uri: E. O'Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Predstava za abonma S - petek B in izven v gledališki dvorani v Solkanu. kino Ariston (Cappella Underground) 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Moonlighting«. Režija Jerzy Skolimowski. Jeremy Irons in Eugene Lipinski. Eden 15.30 — 22.00 »Scuola erotica di Josephine«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 — 22.15 »Uno scandalo per bene«. G. De Sio, G. Calambra. Excelsior 16.30 — 22.15 »Top-secret«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Giochi d’amore sulla neve«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Chewing gum«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Bruce Lee contro la setta del serpente«. Grattacielo 16.30 — 22.00 »Nick lo scatenato«. Mignon 17.00 — 22.15 »II futuro è donna«. Aurora 16.30 — 22.00 »A tu per tu«. Paolo Villaggio, Johnny Dorelli. Capito! 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Momenti blu«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 — 22.00 »Lucida follia«. Režija Margarethe Von Trotta. Anna Schy gulla. Radio 15.30 — 21.30 »Desiree e la sua carne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »L'immagine allo specchio«. Prepovedan mladini pod 14. letom. V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Drago Jančar DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI danes, 22. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED D in E (mladinski v sredo in v četrtek) jutri, 23. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED H in I (mladin- ob 20.30 — ABONMA RED A (premierski) v soboto, 24. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED B in F (prva in druga sobota po premieri) v nedeljo, 25. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED C in G (prva nedelja po premieri in popoldan na dan praznika) SLOVENSKO > STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU vabi na SREČANJE S, PISATELJEM DRAGOM JANČARJEM Njegova nova dela bo predstavil Andrej Inkret. Srečanje bo danes, 22. t. m., ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava mednarodnega združenja grafikov. Andrej Jemec razstavlja svoje najnovejše slike v pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10. V umetnostni galeriji Rubens v Gradišču (GO) razstavlja svoja dela do 30. t. m., tržaški slikar Enzo Marši. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Nadaljuje se razstava grafik Franka Vecchieta. V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., razstavlja svoje črno-bele fotografije na temo »Pomlad na avtocestni trasi« Saša Ota. Razstavo prireja Foto Trst 80. koncerti Società dei concerti — Tržaško koncertno združenje V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert MADRIGALISTOV IZ PRAGE. Dirigent Janis Sva-topluk. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: teL 200-121. Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V spomin na Marijo Molan-Jerončič V torek so na Reki pokopali Marijo Molan, rojeno Jerončič, ki se jo starejši Tržačani spominjajo, saj je bila tukaj rojena in prebivala pri Sv. Ivanu. Spominjajo se je kot pridne in požrtvovalne učiteljice, ki se je dolga leta ukvarjala v svojem poklicu s handikapiranimi otroci, več let pa je bila tudi ravnateljica šole v Portorožu. Naša svetoivanska pesnica Marija Mi joto va je bila prijateljica pokojnice. »Rada bi povedala svoje občutke ob tej smrti, pa jih ne znam drugače, kot s to kratko pesmico,« nam je dejala. »Jo lahko njej v spomin objavite?« Odšlo si draga tudi Ti?! Živahnost tvojo, tvoj razum, boš darovala zemlji, kot vsi! Toda ne, ne! Tvoj odkrito nasme-[jani obraz ni umrl, ker sem ga ukradla jaz — in ga [zakopala vase, ko tebe več ne bo. Poklicala si v spomin najine skupino nasmejane in žalostne čase. KD KRAŠKI DOM prireja gostovanje folklorne skupine KUD TEKSTILAC iz Belega polja (Črna gora) in koncert ansambla TAIMS "z Opčin danes, 22. novembra, ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Briškolada! V Ljudskem domu v Trebčah jutri, 23. t. m., od 19. do 22. ure. Ob 21. uri bo pel vinske pesmi moški pevski zbor V. Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Vabi KD Primorec. KI) Rdeča zvezda - Salež sklicuje svoj 7. občni zbor, ki bo v nedeljo, 25. t. m., ob 16.30 v 1. sklicanju in ob 17.30 v drugem sklicanju v telovadnici osnovne šole L. Kokoravec - Gorazd v Saležu. Sodelujeta domači moški pevski zbor in ženski pevski zbor KUD J. Pahor po vodstvom Majde Škrlj. KD Vesna prireja v nedeljo, 25. t. m., ob 17.30 v Domu A. Sirk v Križu koncert Vrabčevih pesmi v izvedbi zborov Tabor z Opčin. Ob 17. uri bo odprtje razstave izdelkov domače kovačnice. KD Primorsko - Mačkoljc sporoča, da bo v nedeljo, 25. t. m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah imelo v gosteh dramsko skupino SKD Tabor z Opčin s komedijo Josipa Tavčarja »Pekel je vendar pekel«. Režija Drago Gorup. Vabljeni! čestitke Novopečenemu doktorju DAVIDU MALALANU iskreno čestitata Ivana in Franko. Danes praznuje rojstni dan naš dragi mož in oče LADI iz Gropade. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Danes praznuje 17. rojstni dan LARA STRAIN. Vse najboljše in kar si sama želi, ji voščita mama in oče. Danes praznuje rojstni dim DORA GOMBAČ. Vse najboljše in da bi bila vedno zdrava, ji želi hči Silvija. Svojemu tajniku DAVIDU MALALANU čestita ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu na ljubljanski univerzi Koordinacijsko združenje kraških vasi V Ljubljani je iz političnih ved diplomiral naš DAVID Z njim se veselimo uspeha pevski zbor in dramska skupina KD Primorec - Trebče razna obvestila Glasbena matica obvešča, da bo skupna pevska vaja mladinskega pevskega zbora jutri, 23. t. m., ob 17.30 na Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29. Mladinski krožek Breg vabi na ples, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Danes, 22., in jutri, 23. t. m., bo na oddelku za slovansko filologijo (Ul. dell’Università 7) predavala prof. Breda Pogorelec o jezikovnih problemih v dobi reformacije. Vabljeni! SPDT vabi danes, 22. novembra, ob 20. uri na predavanje alpinista Petra Podgornika na temo »Odprava v Groen-landijo«. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, II. nad. OBVESTILO Urnik sprejemanja oglasov in raznih objav za PRIMORSKI DNEVNIK: — razni oglasi in objave : Oglasni oddelek — Ul. Montecchi 6/U3. nadstr. — telefon: 775275 vsak dan od 8. do 13. ure — samo osmrtnice in sožalja — do 20. ure — Redakcija Primorskega dnevnika — telefon 794672 — božična in novoletna voščila — Oglasni oddelek — do vključno 1. decembra 1984 — od 8. do 13. ure (po tem datumu rte moremo jamčiti objave) včeraj-danes mali oglasi Danes, ČETRTEK, 22. novembra CECILIJA Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28 —- Dolžina dneva 9.14 — Luna vzide ob 6.26 in zatone ob 16.09. Jutri, PETEK, 23. novembra KLEMEN Vreme včeraj: temperatura zraka 10,6 stopinje, zračni tlak 1012,7 mb pada, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovanni Tesei, Giulia Cobez, Luca Berlingerio, Antony Cosulich, Michele Penzo, Nicole Husel, Calipso Postogna, Alice Sorrentino, Maurizio Cerri to. UMRLI SO: 75-letni Sineve Finzi, 86-letna Maria Predonzan vd. Luchet-ta, 92-letna Carla Gabriz vd. Del Gallo, 65-letni Nereo Hauser, 92-letna Ines Veronese vd. Saitz, 64-letni Marino Caris, 86-letna Carmela Volpe, 77-letna Giuseppina Rodella, 80-letni Francesco Pi-schianz, 81-letna Edgarda Laneve, 76-letni Aldo Galterosa, 77-letni Ovidio Pugliese. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). darovi in prispevki V spomin na Tamaro Frančeškin daruje Danila Košuta (Križ) 10.000 lir za kriško godbo Vesna. V spomin na mamo Renate Kralj darujeta Marija in Pepi Pečar 10.000 lir za bazoviški dom. V spomin na Frančiško ICrižmančič vd. Petaros darujeta Marija in Pepi Pečar 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. PRODAM motocikel benelli 125 sport 2C, letnik maj 1983, v dobrem stanju. Cena 1.700.000 lir. Tel. na 040/228-695 popoldan. URADNIK, z veliko dobre volje in z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 0481/78127. PRODAM golf diesel v dobrem stanju. Tel. 040/211-158. KUPILI bi rabljeno šolsko knjigo »Prvi koraki v naravoslovne vede«. Tel. na št. 213-921 ali 211-678 po 19. uri. PRODAM zasebniku stanovanje v dobrem stanju: soba, kuhinja, kopalnica, stranišče, shramba, balkon, dvigalo v bližini Trga Garibaldi. Tel. 757-339. PRODAM renault 4 GTL, letnik 1980, 26.000 km, v dobrem stanju: 4.500.000 lir z možnostjo dogovora. Tel. na št. 040/910-905. PRODAM dobro ohranjena tridelna lakirana lesena vrata za garažo, dimenzije 3 x 2 m. Telefonirati na št. 200-170 od 13.30 do 14.30 ali na št. 208-693 od « 20. ure dalje. . ODDAM v najem čistilnici in likalnici v Nabrežini in Križu z možnostjo servisa. Zanimivi ceni. Tel. 040/291-191 ali 200-617. PRODAM na Vrhu (Sovodnje ob Soči) zazidljivo zemljišče z razvalino in odobrenim gradbenim načrtom, IVA 2%. Telefonirati na št. 0481/779-331. V NEDELJO, 11. t. m., okoli 19.30 - 20.30 sem izgubila na Proseku zlato uro. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Ura«. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst menjalnica 21. 11. 1984 Ameriški dolar 1.860.- Kanadski dolar 1.400.— Švicarski frank 746.— Dan»xa krona , 170.-— Norveška krona 211.— švedska krona . 214.— Holandski fiorini 548.— Francoski frank 200.— Belgijski frank 29.- Funt šterllng . 2.290.- Irski šterllng . 1.900.- Nemška marka Avstrijski šiling 87.75 Portugalski eskudo 1L—* Japonski Jen . 6.— Španska pezeta 10»- Avstralski dolar 1.400.— Grška drahma . 14.— Debeli dinar . 8.25 Drobni dinar . 7.75 mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TH5T - ULICA F.’FILZI 10 (2 qi-4«36_ «LINEA» ... AOUASCUTUM! Angleški stil. Priznani krojaški mojstri so sešili plašče, površnike, lodne in izredno elegent-no krojene dežne plašče. Njihov stil: Aquascutum of London! Bogata izbira v trgovini «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst. informacije SIP uporabnikom I Plačilo telefonskega računa Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za VI. dvomesečje 1984 In da so objave v časopisih trenutno edini način terjatve. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših lokalnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki |o jenska in njena stvarnost Novi mesečniki za novo žensko Banalno ugotovitev, da se svet spreminja, prav gotovo poznamo vsi. Kljub površnosti in posploševanju, na katera se opira, pa vseeno odraža staro ljudsko modrost, da »gre svet naprej«. Nedvomno so danes na delu tega korakanja drugačnemu svetu naproti ženske oborožene z izkušnjami in rezultati prizadevanj ženskega gibanja zadnjih let. Siloviti protesti žensk, ki so pred leti pretresali Italijo, so namreč pustili vidne sledove na raznih področjih. Danes pa učinke protestov, oziroma »žensko preobrazbo«, bistro upoštevajo tudi v tistih krogih, ki jim je bolj do zunanjosti kot pa do vsebine. Tudi če se tokrat ne spuščamo v obravnavo vsebinskih sprememb, do katerih je prišlo na splošno vzetem področju ženske problematike, moramo pač ugo^ toviti, da se je bistveno spremenila podoba sodobne ženske, ki jo precej slično rišejo zagovorniki kot tudi oporečniki ciljev in namenov ženskega gibanja. Kot se večkrat dogaja je protestni val, ob plimi ali ob oseki, zajel vse ženske, ne glede na njihovo osebno angažiranost, zaznavno pa je pljusknil tudi na obalo. _ Čemu ves ta »modri« uvod? V bistvu gre za ironično - resno razmišljanje ob ugotavljanju, da se v kioskih z naslovnih strani revij samozavestno smehlja vedno večje število žensk, oziroma tako imenovanih uspešnih žensk. Medtem ko je ženski angažirani tisk v hudih težavah in se dejansko iz dne va v dan bori za lastni obstoj, pa so bolj kot kdajkoli prej bojevito nastrojene tako imenovane tradicionalne ženske revije. Italijanski ženski tedniki, ki že leta izhajajo in ki so se ob splošni krizi tudi znašle v težavah, so prešli v protinapad. Po eni strani so se vsi oblikovno obogatili, istočasno pa so se vsebinsko preusmerili in sicer tako, da so namenjeni ozko določenemu krogu žensk, vsebinsko zasnovo pa pogojujeta predvsem socialna in kulturna raven uporabnic. Založniki, ki morajo in skušajo (če seveda želijo biti uspesm) zaznati premike v družbi (svoje znanje in odkritja sicer uporabljajo pred vsem v poslovnem ali pridobitiniške namene), so šli korak dlje: odkrili so namreč, da v italijanski družbi nastopa »nova ženska« in tej ženski, ki ima med drugim večjo kupno moč kot v preteklosti, so namenili nove revije. Sicer je sličen pojav bolj specializiranih in oblikovno izredno bogatih revij moč zaslediti tudi na splošnem ali »moškem« tržišču. Tako so pomembnejši tedniki začeli izdajati mesečnik, v zadnjem času pa se je uveljavila vrsta °zko specializiranih mesečnikov (na primer o računalništvu), ki gredo zelo dobro v prodajo, kljub relativno visoki ceni. Na takšnih premisah in na ugotovitvi, ki jo očitno zagovarjajo založni ki, češ da je sodobna ženska »zmagovalka« ali najuspešnejši subjekt v današnji družbi, so osnovali nekaj novih mesečnikov za in o ženskah. Tako sta se novembra prvič pojavili v prodajalnah »Donnapiii« (težko prevedljiv naslov »Bolj ženska« ali »Ženska je več«) ter »Vital« (ta naslov pa je ze bolj razumljivi izraža pa vitalnost). Ob tem je še zanimivo dejstvo, da re^ vi.fi izdajata založnika, ki že izdajata druge ženske revije (prva namreč sodi v bogato in številno družino izdaj Mondadori, druga pa v okvir hiše Rusconi, ki se je tokrat povezala z Hachette). Usmerjenost revij lahko razberemo iz uvodnikov, ki sta jih objavili v svoji prvi številki. Mirella Palotti, odgovorna urednica revija »Donnapiu« je na primer zapisala, da je revija nastala in da je namenjena tistim ženskam, ki hoče in zna »živeti čudovito dogodivščino, da je ženska«. Biti ženska, pravi Pallottijeva, je najprivlačnejši način doživljanja življenja, ker ti omogoča, da lahko narediš (če hočeš seveda, pripominja) vse, kar naredijo moški, istočasno pa lahko doživiš to, kar lahko doživi in naredi samo ženska. Takšen pristop do življenja, ki naj bi ga ženska zmagovita previhrala na belem konju (prispodoba je naša), pa terja od vsake posameznice velik nabor, fizični in psihični. Zato naj bi po reviji segale in jo tudi soustvarjale taste ženske, ki sodijo, da se morajo v življenju uveljaviti kot posameznice in ga potem kot skupek uspešnih posameznic tudi pogojevati. Mit uspešne posameznice, ki je tokrat poleg vsega, lepote, negovanosti in inteligence namreč, še krepka in zdrava, poveličuje tudi prav tako novorojena revija »Vital« s podnaslovom, revija za osebe, ki se ljubijo. Od govorna urednica Maristella Bicollo je tako predstavila svojega novorojenčka: »Vital« se je rodil z elanom. Revija je sveža, v polni formi, navdušena... super la ti vno vitalna. Kajti »Vital« je življenje, namenjena je zaljubljencem v življenje«. V posledici lepo izpiljenih in tudi briljantno napisanih stavkov (to je sicer ena izmed prednosti italijanskega jezika) pa med dni-gim pravi, da je revija namenjena vsem tistim, ki hočejo zmagati za vsako ceno in če so poraženi, se ponovno postavijo na noge. Kakšne pa naj bi bile bralke revije, oziroma ženske, ki bi se prepoznavale v vitalističnem »Vitam«. Najprej morajo biti posebne, sicer pa so »nekaj posebnega« vse ženske, razloži takoj M. Bicollo, ker so resne, pa razigrane, sanjave in konkretne igrive ter preudarne, zapeljivke ter zapeljane. Nato še pove, da »nadžensk« ni, razen v risankih, da pa vsaka ženska more in mora poskušati, da postane »boljša ženska«, oziroma »ženska super«. Zato se vabilo glasi, oziroma vale Va: poskusi tudi ti! (z »Vitalom« seveda), (bip) V torek v gledališču Rossetti Cocciantej Jo ga vidiš, kako se sprehaja po °aru tržaškega gledališča Rossetti ?e ti pravzaprav zasmili. Tako maj-,®n- nebogljen in (verjetno nesre-,en- Ali vsaj tak se nam hoče ponzati v svojih pesmih. Vendar ko Jcarcl° Cocciante sede za svoj kla-r- se nenadoma spremeni. In ra Knieš, kako se je ta, sicer plah nt za fem glasbenim inštrumentom v Polnoma realiziral (kot pravimo). Jiegov raskav glas se idealno u-ZjL z glasbeno spremljavo, pri tem U* Cocciante sprosti vso svojo agre-rnost, s igm pa pridobi na gotovo-‘ ,u°se, kar je seveda porok za u-sPeh. ce črnobela in so le redki stari moj-tn nekoč svoje odtise akvarelirali. ^daj pa večina grafikov odtiskuje , arvane liste in pri mnogih mojstrih J® danes barva malone pomembnejša °d motiva, od črteža, od vsebine. In če iz galerije pri tržaškem Ljud-r..em vrtu stopimo v središčno gale-1JO »Torbandena« v istoimenski uli- čici, bomo ugotovili, da gre v bistvu za razstavo z istimi značilnostmi, le da je ta razstava že mednarodnega značaja, kajti poleg vrste vrhunskih italijanskih mojstrov je tu še lepo število znanih tujih mojstrov. Sicer pa začnimo najprej z nekaterimi imeni: Renata Guttusa smo že omenili pri naštevanju umetnikov, ki razstavljajo v »Cartesiusu«. Guttuso je zastopan v »Torbandeni« kar s štirimi mojstrskimi listi, medtem ko je Capogrossi zastopan bolj skromno, prav tako je bolj skromno zastopan Fiume, vtem ko je galerija dala na ogled le eno delo slovitega Carla Carraia in še to je čmo-bela risba iz davnega 1916. leta. Pa tudi F ini jeva ima le čmo-bele odtise na tej razstavi, vendar pa štiri tipično njene zares lepe, nežne kompozicije. Gentilini razstavlja tu tri barvne odtise, na razstavo pa so prispele štiri grafike slovitega Marca Chagalla. Tudi sloviti Moore je bolj šibko zastopan, iz vsakega njegovega dela pa je očitno, da gre za mojstra, ki mu je kiparsko dleto bolj priročno. Nekaj več je Marina Marinija, Afra in Campi-glia, da se ustavimo le pri nekaterih. Kot v galeriji »Cartesius« tako tudi v »Torbandeni« prevladujejo figurati vci, seveda v vseh svojih najrazličnejših in povsem osebnih inačicah, kot tudi prevladuje barva, celo močna barvitost, kakor na primer pri Marinu Marini ju, pri Guttusu, pri Miroju, pa tudi pri Campigliu, to je pri njegovih tipičnih »šahovskih figuricah«. In tudi pri dragih. Čeprav smo že v začetku rekli, da gre za prodajni razstavi, sedaj ponavljamo, da gre za razstavi, na katerih vidimo dela velikih domačih in tujih mojstrov in to kar lepo število mojstrov na razmeroma majhnem, vsekakor omejenem prostoru. Razstavi bosta potrajali do konca meseca. FRANC UDOVIČ Kontinuiteta v arhitekturi PORTOROŽ — V organizaciji Obalne galerije Piran in Društva arhitektov Slovenije se bo jutri v Portorožu začel mednarodni seminar z naslovom »Kontinuiteta v arhitekturi«. Seminar se bo zaključil v nedeljo, na njem pa bodo razpravljali znani strokovnjaki. Posebno zanimiv bo jutrišnji dan, ki bo posvečen arhitekturi na Slovenskem. O tem bodo spregovorili Damjan Prclovšek, Marco Pozzetto, Stane Bernik, Marko Pogačnik in Bojan Brecelj. V soboto bodo nastopili s svojimi referati gostje z Dunaja, v popoldanskem delu pa bo tudi govor o Krasu in okrogla miza o kontinuiteti v arhitekturi. Nedeljski del seminarja bodo zapolnili predavatelji iz Benetk, Rima in Milana. V vabilu na seminar med drugim tudi piše, da se »danes vprašujemo po tisti kontinuiteti, ki se kaže v vpetosti arhitekturnega dela v širši kulturni prostor«. Trio v a-molu je M. Ravel napisal lete 1914. Skladba, polna različnih barvno-zvočnih odtenkov, daje zaradi različnih ritmov vtis nestabilnosti. Nestabilnost pa smo slišali tudi v intonaciji godal, ki pa ni bila toliko opaž na zaradi pestrosti impresionističnih harmonij. V izvedbi te skladbe je zazvenel trio včasih kot orkester (Fantolini assez vif), drugič pa smo ga doživeli komorno izpovedno (Passacail-le très large). V drugem delu koncerta smo slišali enega izmed najbolj znanih Men-delssohnovih triov: Trio št. 1 v d-molu op. 49. V izvedbi te skladbe je prišlo do izraza vse bogastvo melodij in melodičnih motivov. Skladbo so izvedli s prefinjenim občutkom za dinamično nainsiranje in fraziranje. Igranje in interpretacije Tria iz Tokia so bile do podrobnosti izdelane (naštudirane) : vsaka fraza, vsak motiv, vsak zvočni učinek, a vendar je izvajanje izzvenelo nekoliko brezosebno in hladno. Publika je nastopajoče nagradila z dolgim aplavzom. MIRKO SLOSAR Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Kratki, krhki in lirizirani drobci V zbirki »Pota mladih«, ki jo izdaja Mladinska knjiga in je namenjena izključno prvim natisom mladih piscev, je izšlo besedilo Brine Švigelj - Mérat z naslovom »April«. Avtorica, ki je občasno objavljala v slovenskih revijah, že nekaj časa živi v Parizu, kamor je postavljeno tudi dogajanje v besedilu »April«. Sestavo, osnovno intonacijo in slednjič tudi domet te drobne knjižice (96 strani) precej natančno opredeli pisateljica na začetku besedila: »Te črke, te besede, te stavke, to obviselost v zraku, nezmožnost napisati koherenten tekst, s tem mislim stkati dogajanje (...) moja zdajšnja resnica je v fragmentarnosti, le skozi tisoč kotov, odbliskov, pasaž ti jo lahko povem«. In res je »April« sestavljen iz mnogih drobcev, ki v precej kultiviranem, nekajkrat pa tudi v iskano izbranem jeziku pripovedujejo — ves čas v prvi osebi — o tem, kako glavna junakinja (ki je docela poislena z avtorico) doživlja svet in se odziva nanj. To so kratki, krhki, večidel lirizirani drobci, ki skušajo ujeti in izraziti občutke samote, tujosti, nerazumljenosti, ki jih doživlja avtorica v času svoje druge nosečnosti in nekdaj tesnega, a zdaj razpadlega prijateljevanja s plesalko Klaro; to so tudi bežni, a hlastni in razgreti razmisleki o pisateljevanju in umetnosti na- sploh — skratka: besedilo »April« je serija odkritosrčnih zapiskov občutljive in razmišljujoče narave, ki skuša svoja občutja in spoznanja posredovati v literarizirani obliki. A zgodi se, da se ti drobci ne zlijejo v skladen, dopolnjujoč se mozaik, ampak ostajajo — za bralca — precej razpršeni in poljubni: ko da je avtorica le preveč zavezana poročanju o svojem življenju in ga ne more preosnovati v literarno vel javne jše in prodornejše besedilo; »April« se tako z (relativno) artistično čistostjo svoje pisave odmika od neposrednih dnevniških zapiskov, a o-staja nekje na polovici poti do literature. A. BERGER TONE SVETINA Med nebom in peMom 300. ■p “Vzemi, kar hočeš, če ne, jih bodo pobrali drugi!« udi Osojnik se je natovoril s tobakom in živili ter vT.iahal. Lojze bi ga imel rad pri sebi, pa kaj, ko je ‘I mož v letih in potreben na terenu. . , Ko so pozajtrkovali in razvrstili vojsko po polo-aHh, je že prišel kurir s hrvaške strani in poročal, jta Kredo proti njim v precejšnjih razmakih deli dveh na,i>anskih pehotnih divizij, ki jih na hrvaški strani i ls° mogli razorožiti; zaznali so dele divizij M urge Vel - vacerata" Nekaj ur, preden se je privlekla prva .^Lka oborožena kolona, je prispelo precej manjših, na pol razoroženih skupin. Pol ganski poveljniki jim ob pogledu na utrjene lai- ie zasec* z mnogimi težkimi strojnicami niso de-v .l Posebnih težav. Po kratkem pogajanju so začeli izteki odmetavati orožje. Na sedlu je bilo mnogo konj Iaul. pa tudi tovorna vozila in vprege so bile vmes. S|. Na pomoč je tudi tu priskočilo kmečko prebivalki hodnih in revnih zaselkov na obeh straneh po-tuiac^ s* kilo nado vsaj malo opomoglo s kapi- V Orožja je bilo toliko, da niso vedeli kam z njim. krn U-Poglavu je bil Gortanov odred. Z njim vred so elje tovorili orožje in municijo dalje v Istro. ne Kevno prebivalstvo je dobilo veliko opreme, hra-(j0 ln cigaret. Večino uporabnih stvari so zvlačili Na Munah so razorožili tri generale in osem polkovnikov. Ker niso delali problemov, so jim poleg konj pustili tudi pištole. Precej italijanskih vojakov je prestopilo v partizansko vojsko. Večina pa jih je to odklonila z utemeljitvijo: »Dovolj imamo te nore vojske, domov si želimo k ženam in otrokom.« Kdo jih ne bi razumel? Tudi Lojze in Pavle sta pdgrešala dom. Ko se bo skidala vsa ta vojska, se bodo začeli vračati zatporniki. čakala sta, da se bodo vrnili mati, oče in Marija. Pa Kristina in Karlo bosta prišla z Dolenjskega. Verica in Janezek sta bila že doma; a za Jože tal ni nihče vedel, v kateri enoti je. Ne le Italijani, tudi partizani so si želeli konca vojne. Z nočjo so na sedlu zakurili ognje. Modrikasta noč se je spuščala po vse nižjih hribih in vzpetinah proti morju. »To ni k naj za partizane!« je dejal Pavle, ki je ljubil visok, strnjen gozd pod Snežnikom. »Lojze, čimprej peljiva to vojsko nazaj, saj vidiš, da tu ni gozdov in zavetja.« Tudi drugi v štabu so bili tega mnenja, vsa nova vojska pa je čedalje bolj silila v domače kraje. S severa je bilo slišati bobnenje topov in eksplozije letalskih bomb. Vsi so slutili, da prihaja iz bivše Ljubljanske pokrajine nemška ofenziva. Vedeli so, da Nemci ne bodo pustili Italijanov dalje brez boja, in to jih je navdajalo s strahom. Po dveh dneh je bilo Lojzetu dovolj kosmatih obrazov prašnih Lahov, smrdečih po znoju, ki jih je gnala ena sama želja, da bi čimprej ubežali zlu in se zatekli v naročja svojih žena. V teh ljudeh je slutil mnogo majhnih in velikih tragedij, ki sta jih povzo-čila vojna in razdor med ljudmi. Štabovci in komandirji so ga kar naprej spraševali, kam se bodo obrnili, ko bo zmanjkalo kolon za razoroževanje, ko bodo pojedli zaplenjeno hrano in ko se bodo začeli boji z Nemci. Kam? Pravega odgovora ni vedel niti ni dobil nobenega povelja. Stik z Borom, sekretarjem komiteja komunistične partije, so izgubili »in stik z višjim štabom prav tako. Sedlu se je s severa bližalo deset konjenikov. Prihajal je komandant slovenske vojske Stane Rozman s spremljevalci. Poskakali so s konj in se napotili k štabnemu šotoru. Lojze se je izprsil, oblila ga je rdečica, a premagal je tremo. Poznal je Bračiča, tudi z Beblerjem se je že pogovarjal, toda Staneta si je predstavljal drugače —- premajhen se mu je zdel za poveljnika. Toda njegov nastop in način govorjenja mu je dal slutiti, da ima opravka s človekom posebne volje in moči. Poročal mu je o razorožitvi motorizirane divizije in delov dveh drugih divizij, katerih orožje, oprema, konji in avtomobili so ležali povsod po sedlu, od koder so jih kot mravlje odnašali prebivalci. »Praviš, da si Maslov, Karlov brat iz Brkinov?« Prikimal je. ‘»Tovariš komandant, dobro delo ste opravili. Zapomnil si bom vaša imena.« Stane je vzel iz vojaške torbe blok in si zapisal imena članov štaba. Okrepčali so se s konzervami in vinom. Potem pa so si skupaj ogledali velikanski plen. Tudi Stane je razmišljal, kam z orožjem. Sam je bil s spremljevalci namenjen k Hrvatom, da bi se z njihovim štabom pogovoril o skupnem nastopu v bližajoči se nemški ofenzivi. Preden se je zavihtel na konja, je ukazal: »Vse, kar ste zaplenili, oddajte štabu v Lupoglavu, hrvat-skim partizanom. Nemci bodo kmalu tu, mudi se jim zasesti jadransko obalo, posebno pa vojno luko v Pulju.« KOŠARKA: kvalifikacije za SP »Plavi« po pričakovanju Belgija — Jugoslavija 72:89 (33:39) JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 25 (13:15), A. Petrovič 6 (0:1), Zorkič 8, Ivanovič 2, Sunara 18 (2:2), Radovič 5 (1:2), Vrankovič 4, Petovič, Sunara 12 (2:2), Mutapčič 9 (3:4). BRUSELJ — V prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo je Jugoslavija sinoči po pričakovanju, toda ne brez težav premagala Belgijo. Tekma je bila izenačena vse do 30. min., ko so »plavi« prevzeli pobudo v svoje roke in tudi zasluženo zmagali. »Plavi« niso igrali najbolje, saj so bili utrujeni od potovanja in turneje po ZDA, vseeno pa so tehnično toliko boljši od Belgijcev, da zmaga ni bila v dvomu. Pri Belgijcih je bil najboljši Sunney, ki je dosegel 25 točk. Eden od sodnikov pa je bil Italijan Martolini. Prihodnjo tekmo bodo Jugoslovani igrali v Novem Sadu (28. t.m.) proti Nizozemski. Danes »azzurri« za SP PAVIA — V okviru kvalifikacij za svetovno košarkarsko prvenstvo, bo danes stopila na igrišče tudi italijanska reprezentanca, ki se bo v svoji prvi tekmi pomerila s Turčijo. Največja novost pri »azzurrili« bo odsotnost Meneghina, ki se je po olimpijskih i-grah odločil, da ne igra več v državni vrsti. Olimpija boljša od Pepperja V drugi tekmi košarkarskega turnirja Alpe Adria je ljubljanska 0-limpija s 108:93 (49:39) premagala Pepper iz Mester. Najboljša pri 0-limpiji sta bila Vilfan (33 točk) in Kovačevič (18), pri Pepperju pa Bor-ghetto (28) in Shelton (17). ITALIJANSKI POKAL Bancoroma — Land System Brindisi 116:97 (61:42) V prvi jugoslovanski nogometni ligi Sarajevo še v vodstvu Včeraj so igrali 14. kolo v prvi jugoslovanski nogometni ligi. Sarajevo je doma premagalo Velež in tako o-hranilo prvo mesto. IZIDI 14. KOLA Partizan - Ri jeka 1:1; Sarajevo -Velež 1:0; Hajduk - Dinamo ( Vinkov-ci) 3:0; Dinamo (Zagreb) - Sloboda 2:0; Osijek - Vardar 3:1; Priština -C. zvezda 1:1; Budučnost - Sutjeska 2:1; Radnički - Iskra 3:1. Danes : Vojvodina - Željezničar. LESTVICA Sarajevo 21; Hajduk 19; Partizan in Željezničar 17; Osijek in Budučnost 15; Vardar, Velež, Iskra in Radnički 14; Dinamo (Z), Rijeka in Sloboda 13; C. zvezda, Sutjeska in Priština 11; Vojvodina in Dinamo (V) 9. Vojvodina in Željezničar imata tekmo manj. Žico hoče igrati tudi v državni reprezentanci SAO PAULO — Žico je zagotovil, da namerava igrati z državno reprezentanco v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo*' v Mehiki. Prve tekme brazilske vrste bodo že junija, Tesna zmaga Francije Francija - Bolgarija 1:0 (0:0) STRELEC: Platini v 63. min.' (11 metrovka). PARIZ — V okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo je sinoči Francija, čeprav je bila vseskozi boljša, le z golom prednosti odpravila trdoživo Bolgarijo. Gol so Francozi dosegli, potem ko je sodnik zaradi igranja Markova z roko (po našem mnenju nenamernega) v kazenskem prostoru dosodil enajstmetrovko. LESTVICA SKUPINE 4 Francija Jugoslavija NDR Bolgia ri ja Luksemburg 2 2 0 0 5:0 2 1 1 0 3:2 2 1 0 1 7:3 2 0 11 0:1 2 0 0 2 0:9 V A ligi izključenih kar osem nogometašev MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je v A ligi izključila kar osem igralcev, in sicer za dve koli: Camevaleja (Udinese) in Nicolini ja (Ascoli), aa eno kolo pa: Maradono (Napoli), Bria (Juventus), Cefestinija (Napoli), Tempesti llija (Como), Viganoja (Cremonese) in Zengo (Inter). V B ligi pa so izključeni : za tri kola Cicco (Pescara), za dve koli: Calonaci (Empoli) in Poli (Cagliari), za eno kolo: Ambu (Monza) in Borghi (Catania). Skansi izključen RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je v A-l ligi izključila trenerja Honkyja Petra Skansija. Za eno kolo je bil med drugimi izključen tudi Della Fiori (Au-stralian). Cadè dal ostavko CAMPOBASSO — Giancarlo Cadè je dal ostavko kot trener italijanskega nogometnega drugoligaša Campobassa. Njegovo mesto je prevzel, 41-• letni Bruno Mazzsa. OLIMPIJSKE IGRE SZ in Kitajska v vodstvu SOLUN — V 3. kolu šahovskih o-limpijskih iger v Solunu je med moškimi Jugoslavija igrala neodločeno z Romunijo, Italija pa je doživela polom proti Angliji. Nekaj izidov : SZ - Madžarska 3:0 (1 prekinjena); Jugoslavija - Romunija 2:2; Nizozemska Indija 2:1 (1 prek.); Italija -Anglija 0:4. LESTVICA: 1. Sovjetska zveza 11 (1 prek.); 2. Anglija 10; 3. Islandija (1 prek.) in Nizozemska 9; 5. ZRN in Romunija 9,5; 7. Jugoslavija 9. ŽENSKE — nekaj izidov: Španija -Sovjetska zveza 0,5:1,5; Jugoslavi ja - Poljska 0:0 (3 prek.) ; Anglija -Kitajska 0:2 (1 prek.). LESTVICA: 1. Kitajska 8 (1 prek.) ; 2. Bolgarija 7,5 (1 prek.); 3. Sovjetska zveza 6,5; 4. Jugoslavija in Poljska 5 (3 prek.). Karpov in Kasparov zopet remizirala MOSKVA — V 23. partiji šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka sta Karpov in Kasparov, ki je imel bele figure, zopet remizirala. To je že 17. zaporedni in 22. skupni remi. Vodi pa Karpov s 4:0. Prihodnja partija bo jutri. ob robu naših nogometnih igrišč Križ: zanimanje ne upada Dolina: prevelika napetost Nedeljskemu derbiju v 2. amaterski nogometni ligi v Križu med Vesno in Zarjo je sledilo res veliko ljudi, zato smo brez težav zbrali nekaj mnenj in vtisov. Žal zaradi pomanjkanja prostora ne .moremo vsega zanimivega, kar so nam povedali, tudi napisati. EDOARDO VIDONI (Križ) : »Vesni sledim že dolgo let, vendar le, ko igra doma.« »Ste opazili kakšen napredek pri naših ekipah?« »Rekel bi, da ne. Vzrokov je več. Mladine je vse manj, a hoteli bi igrali tudi brez treninga, brez požrtvovalnosti, tako pa ne gre.« MAKS KRIŽMANČIČ (Bazovica) : »V ospredju mojega zanimanja je nogomet. zatem sledi balinanje.« »Navijač precej trpi na tekmah?« »Lahko rečem, da še kar trpi, jaz še posebno.« DARJO ŠVAB (Križ) : »Zanimanje za nogomet ne upada, kampanilizem je še vedno živ. Žal, je mladih vse manj, ne samo v športu. To občutimo tudi v šolah, kjer morajo združevati razrede.« PAVEL FACHIN (Trst) : Nekoliko nas je presenetilo, da smo na nogo- metni tekmi srečali tudi Pavla Fachina, odbornika smučarskega odseka SPDT. »Kaj te je prineslo?«, nas je zanimalo. »Pripeljal me je sorodnik, ki igra pri Vesni.« »Kaj meniš o pogovornem jeziku na igriščih?« »To je težek problem. Lepo bi bilo, da bi se slišala samo naša govorica. Vendar treba tudi upoštevati, da na primer v Križu mladi sodelujejo prav na športnem področju, in če to pomaga k zbliževanju, me ne moti.« MIRO ŽAGAR (Bazovica) : »Vedno sledim svoji bazovski ekipi. Imam 62 let in že od mladih nog mi je nogomet Všeč.« »Največja težava slovenskega nogometa?« »Ni več družin, ki imajo dosti otrok. Ni izbire igralcev.« (D. Bizjak) Nedeljskemu derbiju v Dolini med Bregom in G a jo je prisostvovalo še kar zadovoljivo število navijačev, ki so takole komentirali tekmo: LUDVIK GRGIČ (Opčine) : »Igra je bila precej ostra, predvsem v drugem polčasu. Izid se mi zdi popolnoma pravilen. Najboljša v vrstah Gaje sta gotovo bila Branko Grgič in Dubani. •SILVANO KLABJAN (Dolina) : »Igra je bila precej izenačena in zato se mi zdi neodločen izid pravičen. Breg, ki je igral na domačih tleh, je morda premalo pokazal, da bi si zaslužil kaj več. Mislim, da je bil Jež najboljši v vrstah Brega.« MIRA GRGIČ (Padriče) : »Derbija nisem videla od vsega začetka, vsekakor mislim, da je bil glavni protagonist sodnik, ki je bil precej pomanjkljiv. Ekipi sta bili povsem enakovredni in zato je neodločeni izid prav gotovo zadovoljil obe enajsterici.« DRAGO OTA (Boljunec) : »Rezultat je bil povsem pravilen in igra obeh ekip je bila še kar dopadljiva. Podčrtati pa moram, da na srečo ni bilo hujših prekrškov, kljub temu da je bilo ozračje precej napeto, kar se na „ žalost ponavlja na vseh naših derbijih. Res si tega ne morem razložiti : zjutraj smo bili v Trebčah vsi enotni, popoldne pa smo se zaradi nogometne žoge gledali kot mački.« ALEKSANDER MUŽINA (Gropada) : »Igra je bila precej trda, borbena, skratka, zagrizen derbi. Zato je rezultat 1:1 popolnoma točen. Nekoliko več so morda pokazali Brežani, Gaja pa je ustvarila več prodornih nevarnih akcij ter zadela tudi prečko.« MARINO ZOBIN (Mačkolje) : »Sodnik je bil precej površen in tudi igrišče ni bilo najboljše, saj je bilo razmočeno in blatno, zato nismo mogli pričakovati boljše igre. Nogometaši so bili tudi precej nervozni, o čemer priča pet rumenih kartonov. Zelo lep je bil gol, ki ga je dosegel Mitja Zonta.« (B. Rupel) šport na primorskem naše šesterke v mladinskih ligah Koper jesenski prvak Koprski nogometaši so z osvojitvijo naslova jesenskih prvakov v slovenski nogometni ligi dosegli svoj največji uspeh doslej. V odločilnem srečanju so na domačem igrišču pred 2.000 gledalci s težavo premagali dobro moštvo Kovinarja z 1:0. Po tekmi so v Kopru pripravili nogometno slavje, kakršnega tam ne pomnijo. Čeprav so Koprčani igrali oslabljeni, so spodbudno začeli, odločilni zadetek pa je padel šele v 67. minuti. Strelec je bil Stepančič. Zelo pomembno zmago so dosegla tudi novogoriška Vozila, ki so doma premagala Šmartno s 3:1. Vozila so na 4. mestu s 4 točkami zaostanka za vodilnim Koprom. Tokrat je bila uspešna tudi Izola, ki je igrala 0:0 v Celju, vendar je še vedno na zadnjem mestu. Gladki zmagi sta v drugi zvezni li gi dosegli ženski odbojkarski ekipi Nove Gorice in Kopra. Obe sta s 3:0 premagali Gradačac. Od primorskih ekip v slovenski ligi za moške je zmagal le Salonit (z Brezovico 3:0) in je prvi na lestvici. Izola je klonila v Šempetru 2:3, Bovec pa je že prej izgubil s Turbino 0:3. Od moških rokometnih moštev v slovenski ligi je zmagala le Ajdovščina, in sicer doma proti Ponikvam s 23:22. Ostala rezultata: Krško -Jeklotehna 26:20, Ormož - Astra Jadran 28:27. Uspešnejše pa so bile rokometašice. 'REZULTATI: Burja - Kočevje 22:21, Šmartno - Jeklotehna 23:25, Mlinotest - Fužinar 32:15. Burja in Jeklotehna sta vodilni ekipi na lestvici. V slovenski košarkarski ligi za moške je Koper prijetno presenetil v Škofji Loki, kjer je zmagal s 93:82, Sežana pa je izgubila proti Heliosu 91:114. (Davorin Koron) MLADINCI Torriana — Val 3:0 (15:13, 15:9, 15:8) VAL: Cej, Mučič, Vogrič, Boškin, Kocjančič, Paulin, Zavadlal. Proti močni Tomani so »plavo-rde-či« doživeli tretji poraz. Tekma bi lahko potekala drugače, če bi v prvem setu pri vodstvu 13:8 naši fantje ne popustili in dovolili nasprotniku, da osvoji set in potem še tekmo. (Zip) MLADINKE Dom Agorest — Olympia 3:2 (15:3, 13:15, 15:9, 4:15, 15:8) DEČKI Vis — Bor 1:3 (6:15, 15:3, 13:15, 1:15, 6:15) BOR: Metan, Italiano, Jablanšček, Starc, Klemente, Capellini, Sedmak, Mahnič, Marega, Jercog, Gombač. V tekmi proti Visu so Borovi dečki pospravili še par točk. O tekmi kot taki ni kaj veliko povedati. Borovci so prvi set osvojili z lahkoto, saj jim nasprotnik ni nudil nikakršnega odpora. Zaradi tega so Stublujevi varovanci popustili, tako da je nivo igre zelo padel. Le v zadnjem setu so borovci prikazali navidez malo prijetnejšo odbojko. Velja povedati še to, da se je Jablanšček med ogrevanjem poškodoval, zaradi tega ni igral in je bil napad precej oslabljen. (Marko Kalc) Sloga — Inter 1904 1:3 (13:15, 10:15, 15:10, 9:15) (trajanje setov : 22 min., 22 min,., 12 min., 16 min. ) SLOGA: Gulič, čač, Hrovatin, Krpan, Ipavec, M. Komar, Filipčič, To-gnetti, Sain. Slogaši so izgubili ključno tekmo s tržaškim Interjem in tako niso obdržali prvega mesta na lestvici. Poudariti pa velja, da so igrali medlo in neučinkovito, tako da je imel Inter pravzaprav lahko pot do zmage. Pešal je predvsem sprejem, ker so bili slogaši netočni, preveč prostosti pa so dopustil*"nasprotnikom tudi v napadu. (Ivo Simonič) DEKLICE OMA — Breg 0:3 (8:15, 2:15, 10:15) BREG: Elena in Elizabeta Žerjal, M. in C. Velikonja, Maranzina, Tavčar, Možina, Malmenvall, Komor. TRAJANJE SETOV: 15, 10, 15. OMA je nekaj več odpora nudila le v tretjem setu, ko so Dolineanke nasprotnice začele podcenjevati. Vsekakor velja poudariti dobro kombinatorno igro v napadu naših deklet v prvih dveh setih. Naj omenimo, dn ni bil° delegiranega sodnika in je zato P° dogovoru obeh ekip sodil tekmo Evgen Maver. (Rado Gruden) SPOROČILO BRALCEM Zaradi stavke, zaradi katere včeraj niso izšli časopisi, smo morali prenesti tudi objavo nekaterih naših običajnih rubrik in tudi celo vrsto člankov. Bralce prosimo za razumevanje. naši v raznih namiznoteniških prvenstvih MOŠKA C LIGA Adria — Kras 5:2 Tescaroli - Colja 2:0 (21:11, 21:15); Franz oso - Bole 2:1 (18:21, 21:18, 21:15), Corda - Štoka 2:0 (21:17, 21:12); Tescaroli - Bole 1:2 (21:18, 16:21, 17:21); Garda - Colja 2:0 (21:17, 21:19); Franzoso - Štoka 1:2 (21:23, 21:5, 15:21); Corda - Bole 2:1 (11:21, 21:13, 21:14). Kraševci so v soboto doživeli v A-drii pričakovan poraz, saj sestavljajo videmsko ekipo solidni igralci, ki si po porazu v prejšnjem kolu z vodečo E-dero res niso mogli privoščiti ponovnega spodrsljaja. IZIDI 4. KOLA: Adria - Kras 5:2; Liberale Castelfranco - Gutalin Padova 5:3; Redentore Este Duomofol-re Treviso 1:5; Edera Cordenons -Berton Quiriniana Videm 5:1. LESTVICA: Edera 8; Adria 6; Castelfranco 6; Kras 4; Duomofolgore TV 4; Gutilin Padova 2; Redentore Este 2; Berton Quiriniana Videm 0. (Z. Skupek) PROMOCIJSKO PRVENSTVO ŽENSKE Dom — Kras B 5:4 Fabbro - Obad 1:2 (21:8, 18:21, 20:22); Lutman - Guštin 2:0 (21:5, 21:14); Zalateu - Marušič 0:2 (15:21, 15:21); Lutman - Obad 2:0 (21:12, 21:9); Fabbro - Marušič 2:0 (21:14, 23:21); Zalateu - Guštin 0:2 (9:21, 15:21); Lutman - Marušič 2:0 (21:11, 21:16); Zalateu - Obad 0:2 (15:21, 23:21, 15:21); Fabbro - Guštin 2:1 (21:14, 19:21, 25:23). V promocijskem prvenstvu so do-movke po izredno izenačenem srečanju premagale Kras B s 5:4, saj je odločitev o zmagovalcu padla šele v zadnjem dvoboju, ko sta stopili za mizo Fabbro in Guštin. Potem ko sta o-svojili vsaka po en set, so v odločilnem setu odločali predvsem živci. Naj- prej je Fabbrova zapravila »match -žogo« pri stanju 20:19, nato pa Gušti-nova (21:20). Šele pri stanju 23:23 je domovka dosegla dve točki in tako priborila zmago svoji ekipi. Pri zmagovalkah zaslužijo pohvalo vse tri igralke, saj so se požrtvovalno in odločno borile ter dale vse od sebe, da bi začele prvenstvo z zmago. E-nako pa velja tudi za krasovke, saj bi se z malo več športne sreče vrnile z gostovanja z zmago v žepu. (MAL) Kras A — Kras C 5:0 Žigon - Prosen 2:0 (21:10, 21:6); Škrk - Škabar 2:0 (21:10, 21:5); Pu-rič - Lupine 2:0 (21:5, 21:6); Škrk - Prosen 2:0 (21:11, 21:13); Žigon -Lupine 2:0 (21:5, 21:12). Srečanje med A in C postavo Krasa se je končalo v korist prvih, ki so gladko premagale mnogo mlajše in neizkušene sovrstnice. Kras polaga vse upe na A ekipo, v kateri nastopajo poleg starejših in izkušenih Ži-gonove, Puričeve in Škrkove še perspektivna Tanja Ukmar. Prva ekipa Krasa si je letos zastavila cilj napredovanja v C ligo. (Z. Skupek) MOŠKI Fani Olimpia B — Mladina 5:4 Cisidin - D. Košuta 0:2 (9:21, 0:21); Dodini - A. Sedmak 2:0 (21:12, 21:8); Miani - D. Pahor 2:0 (21:14, 22:20); Dodini - D. Košuta 0:2 (19:21, 14:21); Cisidin - D. Pahor 0:2 (15:21, 14:21); Miani - A. Sedmak 2:0 (21:14, 21:7) ; Dodini - D, Pahor 1:2 (15:21, 21:17, 13:21); Miani - D. Košuta 2:1 (13:21, 21:18, 21:17); Cisidin - A. Sedmak 2:0 (21:12, 21:11). Po enakovredni in zagrizeni tekh11 je kriška Mladina v prvem kolu moškega promocijskega prvenstva tesn° izgubila proti moštvu Fani Olimp1® B. V kriškem moštvu se je zelo P°" znala odsotnost Tenceja. (A. Sedmak) Kras — Grandi Motori 2:5 Doljak - Mian 0:2 (22:24, 12:21)! Legiša - Torbianelli 0:2 (11:21, 12:21)! Milič - Mian 2:0 (21:15, 21:17); If; giša - Radojkovič 0:2 (11:21, 18:21)> Milič - Torbianelli 0:2 (14:21, 22:24)- Krasovi igralci so v promocijskem venstvu v krstnem nastopu d oži ve® raz. Tržaški igralci so bili premo-d za Krasovke, edini, ki se je ena-vredno upiral izredno dobro razp®-(enim gostom, je bil Robert Mileje osvojil obe točki. Za las pa m uspelo osvojiti še tretje, ko se J. zadnjem srečanju pomeril z najbolj' n nasprotnikom, mladim Torbi anelerò. V zaključnih udarcih pa je •žačan prisebnejši in odločil sreča-e v lastno korist. (Z. Skupek) ta teden ob odbojkarski mreži Poraza nista zaskrbljujoča mnenje trenerja andreja žagarja Tudi nekaj optimizma Pretekli konec tedna sta med zamejskimi ljubitelji odbojke in našega športa v Trstu precej pozornosti vzbudila poraza naših združenih odbojkarskih ekip Mebla in Friulexpor-to. Marsikdo se je spraševal, kako Je to mogoče, če pa so v teh dveh ekipah zbrane tako rekoč najboljše in najbolj obetajoče slovenske odbojkarice. Vendar mislimo, da razlogov za nekakšen preplah ni in je treba takoj poudariti, da poraza nista zaskrbljujoča in z njima nadaljnji u-spešni potek prvenstva za obe eki-Pi ni kompromitiran. Če se na kratko zadržimo pri Meblu, lahko ugotovimo, da je bil poraz v Pordenonu za boljše poznavalce odbojkarskih prilik morda celo pričakovan, čeprav ne tako prepričljiv. že pred prvenstvom je namreč ekipa iz Pordenona, prav v tekmi z Meblom v Nabrežini, dok ciz ala, da sodi med boljše ekipe B lige ln je nanjo treba resno računati. Vedeti pa je treba, da je Meblo va podskupina pri vrhu izredno izenačena in verjetno kakovostnejša od konkurenčne podskupine, kjer vodi ekipa Tregarofani iz Padove, ki jo je Meblo pred prvenstvom v gosteh brez težav premagal. Tudi ostali rezultati v podskupini Mebla potrjujejo ugotovitev, da kljub porazu v Pordenonu uvrstitev Mebla v skupino za napredovanje še ni vprašljiva in šele takrat bo treba pokazati prav vse, kar ekipa zna in kar še namerava do tlej uigrati, da se bo lahko enakovredno vključila, še z nekaterimi ekipami, v boj za napredovanje. Merda je bil za nekatere še bolj presenetljiv poraz mladinske združene ekipe Friulexporta z videmsko šesterko PAV. Mnogi so po uspešnem startu v Gorici pričakovali zmagoviti pohod naše mlade ekipe v C-2 ligi, vendar je treba pri tem takoj povedati, da je Friulexport startal v ligi s prvenstvenim ciljem zagoto- vitve obstanka v prvem delu tekmovanja in da ekipa nima pred seboj imperativa takojšnjega napredovanja v višjo ligo. Njihova dosedanja nastopa in ostali izidi v prvih dveh kolih v podskupini so potrdili, da je cilj realen in uresničljiv. Sobotni poraz z ekipo, ki je glavni favorit za napredovanje in uvršča v svoji sredi mnogo bolj izkušene i-gralke od naših deklet, pa je predvsem posledica neizkušenosti naših mladih igralk, ki pa so kljub vsemu dokazale, da po tehničnem znanju za nasprotnicami ne zaostajajo, temveč jih v določenih elementih celo prekašajo. Vse to, še posebej pa izredna borbenost, redno treniranje in precejšen napredek v primerjavi z lansko sezono, vzbuja realen op timizem za rezultatsko uspešno nadaljevanje prvenstva, kar pa ne pomeni, da moramo od te ekipe zahtevati napredovanje za vsako ceno. R. Gruden naši nogometaši v mladinskih ligah NARAŠČAJNIKI San Luigi — Vesna 3:0 (3:0) VESNA: Martinuzzi, Bembi, Sedmak, Zarotti, Micheli, Švab, Vascotto Kuzma, Tence, Mondo, Radioni. Križani so v nedeljo visoko izgubili Proti ekipi San Luigi. Tega so nedvomno sami krivi, saj so že v prvih minutah tekme, ko je bil rezultat še P1 * * *"1 neodločenem izidu, z Vascottom zastreljali 11-metrovko. Vesni je to-j rat manjkala predvsem učinkovita gra v napadu ter na sredini igrišča, KJer naši niso znali na pravilen način nrgaruzirati akcij in pa preprečevati Pobudo domačinov. (A. Kostžiapfel) Zarja — Forlitudo 3:1 (1:0) ZARJA: Purič, Tomez, Ferluga, {fer®Rch, Leban, Carli, Stein, Castel- ’ f itocco, Kalc, Zerbo, Zettin, Greeni, Perosa. STRELCI ZA ZARJO: v 10. min. pjjTshch, v 60. min. Kalc, v 70. min. Po petih neuspešnih prvenstvenih tekmah je združena- ekipa Zarje končno zmagala. Kljub jasnim izidom, so se morali zarjani pošteno potruditi, da bi premagali dobro razpoložene nasprotnike, sicer pa bi bil remi pravičnejši izid tekme. V prvem pol času so gostje vodili igro in večkrat prodrli v kazenski prostor zarjanov, kjer pa jih je odlični Purič z odločnimi posegi zaustavil. Igralci Zarje so dosegli vodstvo s srečnim protinapadom, po izenačenju pa so v drugem polčasu zaigrali bolj učinkovito ter dosegli še dva zadetka. (B. Primožič) Muggesana — Breg 9:0 (3:0) BREG: Petronio, Coren, Boneta, Bandi, Olenik, Di Gennaro, Zeriali, Sancin, Vouk, Simonetti, Ota (Ni-netto), Cicotti. Breg je visoko izgubil z najmočnejšo ekipo skupine. Igralci Muggesane so bili namreč boljši od Brežanov v vseh elementih igre. Naši so se dobro borili v prvih tridesetih minutah igre, ko so si ustvarili dve zreli priložnosti za gol. Nato je sledil monolog Muggesane. (M. Švara) OSTALI ŽIDI: Montebello - Roiane-se 0:2, Zaule - Campanelle 0:0, Donilo - C.G.S. 2:2, Opicina - Olimpia 1:6. LESTVICA: Muggesana 16, Olimpia 13, Roianese 11, S. Luigi 9, Fortitu-do, Vesna, Domio, Campanelle in Zarja 7, C.G.S. in Zaule 6, Opicina in Montebello 5, Breg 2. NA GORIŠKEM Sovodnje — Torriana 1:5 (1:0) SOVODNJE: Contin, Lakovi* Hmeljak, Z. Černič, Copresti, Tomšič, Lavrenčič, Argentin, S. Černič, Gulin, Grillo. Po odločilnem prvem polčasu, ko so naši tudi povedli, je v nadaljevanju naše moštvo popustilo in tudi prejelo pet zadetkov. Tudi odlični vratar Sovodenj ni mogel preprečiti visokega poraza. Sovodenjci so večkrat napadali nasprotnikova vrata, številnih priložnosti pa niso izkoristili. (A. C.) Trditve, da je Stefanel v letošnji sezoni zelo kompaktna in homogena ekipa, so se pokazale kot pravilne. Na vseh i-gralnih mestih razpolagajo z dobrimi in kvalitetnimi igralci, ki so tudi zelo uspešno skom-ponirani v celoto, če smo v Treviso odhajali s tihim upanjem po presenečenju, smo morali že po desetih minutah igre priznati, da so nam domači košarkarji dali pravo lekcijo. Rezultat se je namreč bliskovito višal v njihovo korist in ob izteku 12. min, je znašal kar 30:10. V teh minutah smo izgubili veliko število žog ob nekoliko ostrejši igri domačih v obrambi ter zelo neuspešno metali na koš domačinov. Sodnika nam res nista bila naklonjena, vendar smo tudi sami veliko krivi za la razplet. Ob vsem tem tudi nismo imeli časa, da bi se dobro ogreli, saj nam je za ogrevanje in predstavitev sodnikom bilo na razpolago borih 20 minut. Drugič bo potrebno bolje načrtovali potovanje. Domači so od lani izgubili Metliko in Gioma. dobili pa so res dobrega centra Riga, ki je prej nastopal v A 2 ligi. Branilo se je z obrambo »mož moža« precej agresivno, tudi z velikim številom drobnih prekrškov, ki pa jih sodnika nista kaznovala in smo na ta račun izgubili veliko žog. Ob slabem odstotku meta in skrom nem skoku v napadu je bil slab začetek neizbežen in je vplival na potek celotne tekme. Ko smo za silo uredili naše vrste in zgostili obrambo ter pospešili prehod v napad, smo razliko začeli zmanjševati. Ob polčdsu so domači vodili še s 13 toč- *-kami razlike. Do sredine drugega polčasa smo se jim približali na 8 točk, toda ob nekaj napakah in ob odhodu Marka Bana z igrišča v 15. min. je bil poraz neizbežen. Škoda, da so posamezniki v zadnji minuti povsem vrgli puško v koruzo in dovolili domačinom, da so razliko 9 točk ponovno povečali na 14, kar je bil tudi končni izid. Precej več discipline v igri in pa realnejše gledanje na sodniške od ločitve bi nam morda poraz lahko bistveno omilili, toda glede na začetni zaostanek za 20 točk, je bila zmaga zelo zelo daleč. V soboto nas čaka še drugo težko gostovanje v Vidmu. Če hočemo doseči ugoden izid, bo moral vsak posameznik dati svoj doprinos, toda ne z individualnimi akcijami', temveč v kolektivni igri. V sklopu priprav smo v torek v liepnu odigrali trening tekmo z ljubljansko Ilirijo, ki sodi med močnejše ekipe v Sloveniji. Tudi način igre je precej podoben igri našega sobotnega nasprotnika. Ob dokaj slabi vesteh iz Trevisa pa še malo optimizma. Robert Daneu je že za čel trenirati in se bo čez kakih 10 dni ekipi že priključil, mladi Vremec pa tudi igra vse bolje in bo v bodoče nanj lahko vse več računa ti. Tako bomo izboljšali igralski jond in tudi konkurenca bo postala vse ostrejša, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na ekipo. Rezultati v tem kolu so spet postregli z nekaj presenečenji. Največje je nedvomno zmaga Ravenne v Padovi, tesen poraz Modene v Vi-cenzi. V soboto ob 18.30 igramo v bližnjem Vidmu in upamo, da nas bo na tribunah bodrilo tudi precej naših navijačev. TORKOVA PRIJATELJSKA TEKMA V REPNU Jadran — Ilirija Ljubljana 106:88 (56:47) JADRAN: Klavdij Starc 12 (2:2), Ivo Starc 10 (1:2), Rauber 6 (0:2), Ban 39 (16:19), Čuk 10 (0:1), Žerjal 2 (0:2), Gulič 10 (3:4), Vremec 15 (1:2), Sosič 2, Vassallo. ILIRIJA: Medcdovič, Sivka 16 (6:6), Mržek 10 (2:2), Medved 22 (4:4), Mehle 4 (0:1), Umek 4, Kralj 2 (2:2), Šušteršič 10 (2:2), Mikovič 2 (2:2), Ivanuša 11 (3:7), Perovšek 7. PM: Jadran 23:34; Ilirija 21:26. 3 TOČKE: Ivo Starc 1, Ban 1, Gulič 1, Perovšek 1. mladinska košarkarska prvenstva ROKOMET — D LIGA Kras za las MLADINCI ®0r ' Kontovel Electronic Shop B 72:81 (39:41) BOR: Pregare 20 (0:1), Perčič, Jo-6, Vecchiet 2, Smotlak 4, Parisi A' Kovačič 10, Volk 27 (5:9), Žerjal kontovel Electronic shop: saj 18, (5:6), Pertot 2, Devetak 7 p 3), Starc 32 (1:5), Sedmak 8 (2:2), ^niden 9 (1:2), Košuta 5 (1:3), P. in Busan. Opombe: PON: Vecchiet (30), Smo uak (31), Kovačič (40). PM: Bor 5:10 , Kontovel E.S. 11:21. Meti za tri toč-nft . 3, Starc, Parisi po 1. Sod- 2.a: Saponaro in Pisani. i„ ,rovc* so v uvodnih minutah za-jivf 1 zeto dobro in povedli z delnim vKiT1 .34-'15. Takrat so se Kontovel ci _rali in do odmora nadoknadili žaljeno. j drugem polčasu so domačini h ah mnogo slabše, brezglavo v V r!1 ln Preveč popustljivo v obrar Dri v-r0v*h vrstah je dobro igral V .... K'ritovelu pa imata največ za: zmago Ušaj in Starc. (Cancia) Kontovel Electronic Shop A ferroviario 33:134 (17:58) s kontovel e. s.: Luksa 2, Pc r_ lras, Cunja, Gregori 2, Daniet Paro 10, Stanicca 2, Venier 1. P^vstoi. ki so igrali v okrn E„ y1: sp gladko izgubili proti e bi|„ “viaria, že v prvem polčasi živ(vi'"aZV‘^no’ da bo domača ekipa koi t! Ppkoč poraz, saj so gostje . adigrali Kontovelce in so i tr<>h;|)n£a večali prednost. Pohvalil tvnv,i .t° ‘n Stanisso zaradi p lnosti. (Dimitrij Danieli) {J5 - Barcolana 73:82 (30: 6 J ,T: Aleksij Tavčar 2, Gra SenSSV‘w Škerlavaj 2, Persi mivpi ' Borvic, Boris Tavčar 2, T^h- ’ Fabčič 16. PU'tfin tokrat 80 poletovci poražen. Post V/tBdšče in tako zapravili i Na . s' priborijo prvi par t načenaCevUnje bUa tekma Precej ločnn, „„ V l,1' ritouti pa so gostje šern P°vedli zaradi premoči pod nan-ii,ler Je. imcl Semen že 4 os« delu 'n Je moral na klop. V je hii J? hvalevredno boril Pers edina, ki je prodiral na ko drugem polčasu je Polet zopet igral v popolni postavi. Vsi so zaigrali zelo koncentrirano, dokazali veliko mero borbenosti. (Štefan) LESTVICA: Kontovel E.S. B 6, Libertà», Ferroviario in Barcolana 4, Scoglictto in Bor 2, Polet in Kontovel E. S. A 0. NARAŠČAJNIKI Kontovel — Inter Milje 117:68 (71:26) KONTOVEL: Kompare 5 (1:2), Šik 2 (0:8), Rupel 4 (0:1), Gruden 4, Sedmak 4 (0:4), Čebulec 34, Cingerla 9 (1:2), Dolhar 8 (2:5), Sterni 38 (4:7), Stanissa 9 (3:6). V četrtem kolu košarkarskega prvenstva naraščajnikov so Kontovelci z lahkoto odpravili skromno ekipo In-terja iz Milj. V prvem polčasu so se Kontovelci dobesedno razigrali v napadu, saj so skoraj vsako akcijo zaključili s košem in si s tem pridobili lepo prednost. V nadaljevanju je zaradi visoke prednosti Kontovelcev trener Emili poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. To so gostje izkoristili in preprečili, da bi domačini rezultat še povečali. Pohvale je vredna vsa ekipa, posebno pa Sterni in Čebulec, saj sta skupaj dala kar 72 točk. (M. Rupel) Ferroviario — Bor 99:25 (42:14) BOR: Gašperini 7 (1:4), Lip polis 4 (2:4), Turk 6 (0:2), Cecco 2, Birsa 6 (2:6), Pan jek. Orologio, Blaževič. V četrti prvenstveni tekmi se je Bor srečal s solidno ekipo Ferroviaria. V napadu sta dobro igrala Gašperini in Birsa, kljub temu so bili domačini hitrejši v protinapadu in so z dobro in hitro igro zlahka prišli do koša. (Vascotto). Polet — Don Bosco 49:132 (35:71) POLET: Kocman 27 (4:8), Ciani, Bogateč, Berdon 4, Fonda, Sardoč 6 (0:2), Sosič 8, Kalc 4. PON: nihče. PM: Polet 4:10; tri točke: Kocman 3. V tej tekmi so poletovci pokazali viden napredek v igri. Dobro so igrali predvsem v prvem polčasu, medtem ko so bili v drugem nekoliko slabši. V Poletovi ekipi bi pohvalili predvsem Sardoča in Sosiča. (Goran Kocman) OSTALI IZIDI: Ricreatori - USS Leascst 75:68 (39:38), USS Leasest -Libertas 85:83 (43:43), SGT - Santos 81:78. LESTVICA: Don Bosco in SGT 8, Ricreatori 6, Santos, Libertas in Ferroviario 4, Kontovel in USS Leasest 2, Inter Muggia, Polet in Bor 0. DEČKI Bor — Alabarda 50:56 (26:26) BOR: Acerbi 2, Bole 3 (1:1), Race 6 (1:4), Krasna 4, Antoni, Gašperini Na balinarskem turnirju v Ljubljani Selekcija ZSŠDI enajsta Kakovostnega balinarskega turnirja za 14. memorial Romea Bassina, ki ga je v Ljubljani priredilo tamkajšnje športno društvo Zarja, se je udeležilo šestnajst četverk, in sicer trinajst območnih reprezentanc iz Slovenije, reprezentanci Zagreba in Reke ter naša zamejska selekcija ZSŠDI. Na štirih stezah so se ves dan odvijali zagrizeni boji, končno prvo mesto pa je osvojila Nova Gorica, ki je v finalnem obračunu premagala Sežano s 13:4. Tretja je bila Postojna, četrta pa Ljubljana. Selekcija ZSŠDI je zadovoljivo opravila svojo nalogo in se je v tako hudi konkurenci uvrstila na končno 11. mesto. Zamejci so odlično igrali proti reprezentanci Notranjske, proti kateri so nanizali trikrat po štiri točke in povedli kar z 12:0, nato pa zmagali s 13:8. Uvrstitev med prvo osmerico pa jim je preprečila ljubljanska Zarja, ki je izkoristila prednost domačega igrišča in slavila s 13:5. Vsekakor zadovoljiv nastop naših. (B. S.) 12, Pertot 5 (1:2), Cupin 6 (0:1), Bajc 11 (1:5). Pohvala v obrambi gre Ivanu Bajcu, v napadu pa Maksu Krasni. Borovci so izgubili, ker je bil v drugem polčasu izključen trener Vascotto, manjkala pa je tudi tehnično - taktična priprava. (B. Vascotto) OSTALI IZIDI: Sokol - Bor 0:2, Don Bosco - USS Leasest 86:51, Santos -Ferroviario 39:103, Ricreatori - Anci-fap 136:38. LESTVICA: Don Bosco, Ricreatori in Ferroviario 8, USS Leasest 6, Alabarda. 4, Libertas, Bor in Santos 2, Sokol in Ancifap 0. PROPAGANDA Turnir S. Sebastiano Bor — Libertas 90:63 (45:27) BOR: Arena 16 (0:1), Pavlica 28, Oberdan 14 (4:7), Prelec 10, Milone 2, Azman 8 (2:4), Gregori 2, Bajc 8, Presi 2, Pregare, Jelerčič. Borova ekipa propagande je brez težav premagala solidno ekipo Liber-tasa. »Plavi« so zaigrali zelo dobro predvsem v prvem polčasu, ko so z agresivno obrambo in hitrimi protinapadi nadigrali nasprotnike. Tokrat so bili naši dobri tudi v skoku pod košema. V drugem delu so borovci i-grali bolj sproščeno in napravili tudi nekaj napak. Poleg »običajnega« Pavlice bi omenili presenetljivo dobro igro Prelca. (Luka Furlan) ob zmago Musestre — Kras 16:14 (11:7) KRAS: D. Milič, Glavina, B. Budin, L. Budin 2, Raseni, Skupek, A. Milič, Maglica 8, Sardoč, Sanna 4, Trampuš, Sossi. Krasovi rokometaši bi kmalu poskrbeli za pravo senzacijo. V prvem delu so imeli večkrat priložnost, da dohitijo domačine, izkazal pa se je zlasti vratar Krasa Dario Milič. V nadaljevanju so krasovci igrali še odločneje, na koncu pa so jim žal pošle moči, kar se je predvsem poznalo pri strelih na vrata. (Z. Skupek) obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. PRIMOTOR CLUB obvešča, da bo srečanje članov in vseh, ki bi radi pristopili k društvu danes, 22. novembra, ob 20.30 na Proseku v gostilni »Pri Luxi«. SK DEVIN sporoča, da lahko posreduje po izredno ugodnih cenah sezonske in tedenske smučarske karte za sistem žičnic Kohla - Bohinjska bistrica. Informacije po telefonu 200-236 in 208-551 do vključno 29. novembra. BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BANKA POOBLAŠČENA ZA DEVIZNO TRGOVINO GLAVNICA IN REZERVE LIT 5.037.190.411 Vsi bančni posli In usluge Zanesljiv partner v zunanji trgovini Dolgoletne izkušnje v izmenjavi z Jugoslavijo In deželami vzhodne Evrope SEDEŽ TRST — Ul. Filzi 10 — AGENCIJA: DOMJO 227 — Tel. 831131 Telefon: Centrala (040) 61446 — Telex: 460264 BANKRD Devizno tržišče (040) 68727 — Telex: 460116 BCTEX Naročnino Mesečno 10 000 lir - celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številka 20 00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180 00. letno 1800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun io Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 ljubljena Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modu« (šir 1 st. viS 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'' IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski M dnevnik 22. novembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (0401 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeie 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Seme« član kafijenske zveze Časopisnih založnikov FIEG Večino žrtev ne bodo nikoli mogli prepoznati Katastrofalni požar v mehiškem glavnem mestu povzročil 303 smrtne žrtve in nad 1.200 ranjenih CIUDAD MEXICO - Mehiške oblasti so objavile dokončne podatke o žrtvah, ki so izgubile življenje ali so bile ranjene v katastrofalnem požaru, ki se je vnel v skladišču centralnega podjetja za razdeljevanje plina. 303 osebe so izgubile življenje, 1263 pa je bilo ranjenih. Številke so nekoliko narazen glede na tiste, ki so jih objavili takoj za požarom, ko so oblasti ugotovile, da je bilo 4.128 ranjenih, od katerih dobra tretjina zelo hudo. Tudi kar zadeva smrtne žrtve so najprej govorili o 400 mrtvih, vendar se je to število včeraj znižalo na 303. Pri tem je treba povedati, da je večina trupel popolnoma zoglenela, tako da je nemogoče ugotoviti njihovo istovetnost. Oseminštirideset ur po tragični nesreči kakih 400 otrok še vedno čaka na starše, ki so jih izgubili v trenutku eksplozije. Ogenj so v torek zjutraj obvladali in ga popolnoma obkrožili, povsem pa je zoglenel pas kakih 300 metrov okoli skladišča, v katerem je prišlo do eksplozije in v katerem se je vnel požar, četrt milijona prebivalcev tega mestnega predela je ostalo brez strehe nad glavo, saj je ogenj uničil vsaj 20 blokov delavske četrti. Kot smo že poročali neposredno po dogodku, ko vse podrobnosti še niso bile znane, se je vse pričelo ob 5. zjutraj, ko je avtocistema trčila z nekim drugim vozilom v notranjosti velikanskega skladišča. Kmalu nato je prišlo do druge eksplozije, ko je o-genj zajel skladišče, v katerem je bilo več kot 10 tisoč plinskih jeklenk. Eksplozija, ki ji je sledilo drugih 7, je zamajala vse hiše v središču mehiškega glavnega mesta, ki je oddaljeno od kraja tragedije kakih 20 km. Ogenj in dim sta segala 1500 metrov visoko. Hudo ranjene so odpeljali v domala vse bolnišnice mehiškega glavnega mesta. V bolnišnicah pa ni bilo prostora za lažje opečene, zato so organizirali improvizirane ambulante tudi v cerkvah. Požar pa odpira vprašanja razsežnosti tega velemesta, ki je že doseglo 17 milijonov. Promet in preobljude-nost lahko v vsakem trenutku povzročijo katastrofo, ki bi utegnila imeti nepredvidljive posledice. Že pri tem požaru bi bila katastrofa še večja, če bi ognjeni zublji zajeli bližnje nabiralnike plina, v katerih je bilo na milijone litrov vnetljive snovi. V Zahodni Nemčiji ostalo 192 Poljakov BONN — Seznam problemov, o katerih naj bi se zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher te dni pogovarjal s svojim poljskim kolegom, se je povsem nepričakovano povečal še za enega. Za to so poskrbeli poljski turisti, ki so med svojim križarjenjem izbrali politični azil v Zvezni republiki Nemčiji. Za kaj takšnega Genscher ni kriv, pa tudi njegov poljski kolega ne, vendar bo pobeg 192 Poljakov s potniške ladje Stefan Batory, zasidrane v hamburškem pristanišču, kot senca padel na dvostranske pogovore, na katerih naj bi govorili o vprašanjih gospodarskega sodelovanja in iskanja težavnih poti k zmanjšanju mednarodne napetosti. Ni prvič, da se Poljaki s svojega križarjenja na Zahod niso več vrnili v domovino. Tudi pred desetimi leti jih je kar 60 zaprosilo za politično zatočišče v Zahodni Nemčiji. In tudi takrat so se pripeljali z ladjo Stefan Batory. V sedanjem primeru je ostala v Nemčiji kar ena tretjina od 608 potnikov. Kakšnih 100 jih je zaprosilo zatočišče v Hamburgu, ostali pa v drugih mestih. Po tridnevnem postanku je poljska potniška ladja odplula v Rotterdam. Kdo je izumil igralne karte FIRENCE — Kdo si je prvi zamislil igralne karte? To vprašanje gotovo ni življenjskega pomena za strastne kvartopirce, ki nas znajo včasih tudi malce pozabavati s svojim strmim pogledom, glasnimi vzkliki in počasnimi, togimi, premišljenimi gibi, v neki sveti zamaknjenosti, ki že kar spominja na spiritistične seje. Ne, kvartopircev ni bojda nikoli mučilo to vprašanje, pač pa so ob njem napenjali možgane zgodovinarji. Kar cela kopica jih je skušala razvozlati to uganko in prišli so do zanimivih ugotovitev, ki pa so v svoji različnosti nezanesljive in zato nedokončne. No, večina raziskovalcev minulega je prepričana, da so se igralne karte dodobra udomačile že v srednjem veku, a ne zgodovinarji, ne filozofi, ne cerkveni možje ne vedo, kje je igralnim kartam tekla zibelka. Po vsej verjetnosti so k nam zašle z Daljnega vzhoda, podobno kot šah in fižolčkanje, pa morda še kaka podobna družabna igra. Mednje, ki še ne vedo, ali so karte indijskega ali kitajskega izvora, se rinejo tisti, ki menijo, da so karte najprej vrgli v Franciji ali celo v Italiji. Spočetka so menda služile v bogoslužju ter so bile nekakšen pred-dohnik poznejših molitvenikov. Prvih kart seveda niso krasili piki in asi, temveč so to bile podobe manj znanega, a žlahtnega taroka, očeta vseh igralnih kart. Sličice, upodobljene na teh kartah, so se v teku stoletij resda spremenile, vendar so ohranile alegorične prvine tedanjega že visoko razvitega umskega potenciala starih ljudstev. Neki zgodovinar vztraja, da so karte prišle k nam iz Egipta, spet drugi pa to tezo zavračajo s trditvijo, da so tarok k nam zanesli Qigani, ki jim danes pravimo Romi, in da je tedaj 22 kart upodabljalo 22 črk prvobitne abecede, simbolov poglavitnih skrivnosti pradavnih indijskih svečenikov. Hudičeve podobice so že od nekdaj vznemirjale do-bromisleče varuhe omike, vse od tedaj, ko so kvartopirci v slepi dobičkaželjnosti pričeli z njimi zaigravati cela premoženja. Obnje so se spotikali tudi pesniki in že v Dantejevih časih nanje naslavljali ostre puščice. Časi so se menjavali, vstajala in padala so kraljestva, karte pa so ostale, z ljudstvom, iz katerega so izšle, v zabavo vsem, ki jim je igra ljubša od stikanja po njih preteklosti. Bolgarija izgnala mladoletnega italijanskega cirkuškega igralca SOFUA — Bolgari se kar naprej ukvarjajo z Italijani. Za zadnji primer je poskrbel 17-letmi Alberto Balli, doma iz okolice No vare. V kraju Svilengrad, ki leži v bližini turške meje, so ga Bolgari našli brez slehernega dokumenta. Včeraj je v spremstvu dveh funkcionarjev italijanske ambasade in enega bolgarskega funkcionarja Balli priletel v Milan. Prva njegova skrb je bila, kaj bo k vsemu temu rekla njegova mati. Alberto Balli je s 30 tisoč lirami ilegalno prečkal jugoslovansko mejo. Prelisičil je bolgarske graničarje, ki se jim v zadnjih letih kaj takšnega še ni zgodilo, in brez denarja in brez kakršnega koli dokumenta z avtosto-pom prepotoval vso državo, namenjen v Turčijo. Preživljal se je kot cirkuški igralec s tem, da je »bruhal ogenj«. Nekega dne so simpatičnega plavolasca legitimirali in s presenečenjem ugotovili, da je v državo Prl' šel na črno. V zaporu v Plovdivu, posebno pa v Sofiji je prvič ugotovil, da ima težave z dihanjem. O svojem zdravju in tudi o svojih odnosih s starši, ki ne živijo sporazumno, bo imel sedaj dovolj priložnosti za razmišljanje. Takšne pustolovščine za Gallija niso nobena novost. Pred leti je na podoben način pripotoval v Francijo-Španijo in Holandsko. V vseh teh državah se je preživljal z bruhanjem ognja. Od povsod, in tudi iz Bolgarije so ga izgnali brez procesa. Za prizanesljivost Bolgarov se ima Galli pohvaliti posredovanju italijanskega veleposlanika Giovannija Battistinija- Trinajst let »poštenega« dela LONDON — Maria Unsworth je »pošteno« delala kot čistilka 13 let v hotelu Burford v kraju Dorking in bi najbrž delala tam še naprej, če ne bi nekega lepega direktor pogledal v njeno torbo, ki jo je Maria pustila v svojem avtu. Kratek pregled je potrdil njegov sum, saj je bila torba polna hrane, ki jo je Unsworthova odnesla iz hotela. Ker jo je direktor prijavil policiji, so preiskovalci v njenem stanovanju odkrili pravo skladišče ukradenih stvari : pet kristalnih svečnikov, 426 brisač, 1.500 kosov .jedilnega pribora, 27 kg sladkorja v kockah, zložljivo posteljo, 180 prevlek za blazine, 236 rjuh, 383 svitkov toaletnega papirja, 1.3 posod za kuhanje kave, 10 kuhalnikov, 60 pepelnikov, 27 kg masla, več vaz, večjo količino mila in, za konec, sedalo za stranišče. Vse je bilo v naj lepšem redu in ženska vsega tega nakradenega blaga ni nikoli rabila. Sama Unsworthova je bila presenečena nad količino ukradenih predmetov, ki so jih našli v njenem stanovanju. Njen zagovornik je razložil sodnikom, da sta pač za njegovo varovanko dva ponesrečena zakona in da ji je nakradeno blago »dajalo občutek varnosti«. Sodniki so psihološke motivacije do gotove mere tudi upoštevali, saj so Unsworthovo, ki je stara 48 let, obsodili na 250 tisoč lir denarne kazni in na 3 leta pogojne j svobode. KALA 31. RIŠE: VALTER VALÉÌT5T? PO IVANU RIBIČU PRIREDIL^ 91. »Pa tudi za to sem se domenil, da bom za gozdarja v teh naših gozdovih...« K rei ga je lopnil po rami. »Ko ustrelite drugega volka — vam bom že jaz izplačal nagrado,« se je nasmehnil Franjo. Toda volkovi so se množili in kmalu je bila čreda spet manjša za glavo. Krel je postajal zamišljen in je nekega dne obšel soseščino. »Veste, da sem storil, kar sem mogel. Toda zver je prebrisana, kakor bi vohala moje misli. Ne pridem ji sam do živega. Če vam je prav — gremo jutri vsi skupaj nanjo.« Ob svitu je bil že vsak na svoji poti. 92. Franjo se je vzpenjal v strmino proti Marija-ninemu potoku, ker mu je tako svetoval Krel. Nikdar še ni bjl slišal o volkovih v tem delu hribovja. Kmalu pa je našel, česar se ni bil nadejal: v mehkih tleh, ki jih je razmočil dež, je zagledal sled volčje tace. Takoj za njo drugo, tretjo... V Franju se je prebujala nestrpnost lovca. Potisnil je naboj v puškino cev, jo prijel z obema rokama, da bi jo mogel vsak čas dvigniti, in previdno stopal navkreber, proti naraščajočemu šumenju zdivjanega vodovja. 93. Tik pred vstopom v skalovje je spet naie na sled. Bila je obrnjena proti kamniti st ■ proti izviru. Z vajeno stopinjo je previdno s ^ pai ob razpenjeni vodi. Ostro je opazoval, ki6 ... bo kaj zganilo v grmičju. Tam je najbrž v° ^ brlog — ker čemu bi sicer zver silila v to k lovje? Prav pred skalo, kjer ga je vedno skrbe • ali bo srečno privedel čredo čeznjo, se je 9 movje res vzgibalo... Ne, ni se zmotil —- 9r čje se je spet zganilo. Franjo je prislonil Pu® k licu in skrbno pomeril na gibajoče se ve|6