s~yučuee.
62 o^//7^ />
fri^ka Domovi ima

AMfc^.? i IN SPIRIT POR6IGN IN UNGUAG€ ONLY
NO. 3
S«mnig Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 6, 1975
LETO LXXVIL—VOL. LXXVII
Kissinger proučuje spore ns otoku Cipru
Novi grobovi
Anna Snyder (Žnidaršič)
V 85. letu starosti je pretekli
___ . [ četrtek ponoči umrla v Euclid
Poslanika ZDA v Grčiji in General bolnišnici Anna Sny-Turčijl sla bila pozvana der> 297I9 Grand BIvd., rojena domov na posvete O' Ipiu. v 3en02(v*ih pri Kresnicah, od WASHINGTON. D.C. — Cipr- koder je prišla, v Ameriko v sko vprašanje je ključ do odno- starosti 18 let, vdova po leta sov med Grčijo in Turčijo ter 1935 umrlemu možu Josephu, med tema dvema državama in mati Stanleya Snyder, Ann Ce-ZDA. Grčija se še vedno drži šaro, pokojne Josephine Rumin-zaradi tega, ker ZDA lani niso ski, ,Mary Krnc, (Phoenix, Ari-preprečile izkrcanje turških o- zona) ter Alice Biro z Grand boroženih sil na Cipru, Turčija BIvd., pri kateri je živela, 12-pa se upira pritisku ZDA, da naj krat sl a ra mati, 15-krat prastara pokaže dobro voljo napram Gr- mati, sestra Josephine Grozdek ciji, da bo mogoče ciprski spor ter pokojnih sester in bratov, začeti reševati.	J Bila je članica Društva Sloven-
Položaj v Grčiji je jasen, ker ski dom st. 6 ADZ in Podruž-je dobila država trdno vlado nice št. 50 SŽZ. Pogreb je danes Konstantina Karamanlisa s trd- iz Grdinovega pogrebnega zavo-no večino v parlamentu in; s na Lske Shore BIvd. s po-
v parlamentu m i s podporo javnosti. Težava je v tem, da Turčija nima vlade, ki bi se lahko opirala na večino v parlamentu. Sedanja vlada le o-pravlja nujne posle, dokler ne dobi Turčija nove z večino v narodni skupščini. Tako vlado iščejo in sestavljajo brez. uspeha od lanskega septembra.
Med tem se bliža čas, ko bodo ZDA morale po sklepu Kongresa ustaviti Turčiji vojaško pomoč. če ne bo predsednik ZDA mogel ugotoviti, da je Turčija pokazala dobro vbij o in popustila pri reševanju spora na Cipru. Tako je razumljivo, da je državni tajnik Kissinger posvečati temu vprašanju večjo pozornost. Pbzval' :je dbmov po-' slanika v Atenah1 in v Ankari, da mu poročata 6 položaju v o-beh glavnih mestih. Ti je obiskal med terh tudi načelnik zunanjepolitičnega1 odbora Predstavniškega doma kong. Wayne Hayes, demokrat iz Ohia; in se tudi zanimal za poglede obeh vlad na ciprski spor.
M odkloni! mj§ zmm pdporo raleku
WASHINGTON, D.C. - Predsednik Ford je odklonil podpis zakonskemu predlogu, ki bj povišal zvezno podporo mleku in ceno tega dvignil pri galonu za nekako 12 centov. Dejal je, da to povišanje ni nujno in da bi pospeševalo inflacijo..
Kongres je povišanje odobril ob koncu svojega zasedanja od 80% na 85% “.paritete”, ki ‘temelji na stroških farmarjev pri ; preskrbi mleka.	j
Četudi je predsednik Ford izjavil, da je povišanje, nepotrebno, je poljedelski tajnik Earl L. Butz ceno mleka z upravnim u-krepom povišal za nekako polovico tega, kar je hotel Kongres. Izjavil je, da je to potrebno, ker da je cena mleka padla, ko so farmarjevi stroški ostali enaki.
grebno mašo v cerkvi Naše Gospe Karmelske v Wickliffu, nato na pokopališče Kalvarija.
Vincent Pece
V	81. letu starosti je pretekli petek umrl v Mapleside nego-vališču Vincent Peče, 1160 Norwood Rd., rojen v vasi Rodine pri Trebnjem, od koder je prišel v Ameriko leta 1915. Bil je brat pokojnega Edwarda in pokojnega Alberta, kateri je umrl v Jugoslaviji. Pogreb bo jutri ob 9.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zgvoda, 6016 St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 10. uri, nato na pokopališče Kalvarija.
! Kropljenje danes od 2-5 pop. in od; 7-9 zvečer.'
Mary Lipar
V	81. letu starosti je umrla v Nursing Home v Millersburgu, Ohio, Mary Lipar, 1485 E. 1751 St, vdova po leta 1973 umrlemu možu Franku. Od njenih šestih otrok , živita hčerki Angela Gr-danc' in Anna Sawchik. Pogreb bo jutri ob enih popoldne iz Gr-dinOvega pogrebnega zavoda na Lake Shore BIvd. na pokopališče Vernih duš.
Materi zdravniki ¥ Veliki Brifamfi proti “meievmju”
LONDON, Vel. Brit. - Večje število. zdravnikov specialistov, zaposlenih jv okviru javne zdravstvene oskrbe\ v bolnišnicah, je javno obsodilo' omejevanje dela, ki ga je objavilo vodstvo te skupine v podporo zah- Doslej tevi po višjih plačah in posebno
Predsednik podpisat nov trgovinski zakon
Ko je predsednik Ford v petek podpisal nov trgovinski zakon, je izrazil dvom v modrost njegovega vezanja trgovinskih ugodnosti ZSSR na njeno sprostitev izseljevanja.
WASHINGTON, D.C. — Kongres je po dveh letih, razpravljanja in zavlačevanja pred Božičem. odobril nov trgovinski zakon, ki je nujno potreben za nova trgovin ska pogaj am j a, predvidena za prihodnji mesec. Predsednik Ford je zakonski predlog, ki ga je Kongres sprejel in mu ga poslal v podpis, pretekli petek podpisal, pa pri tem izrazil resen dvom v modrost in smisel vezanja trgovinskih ugodnosti Sovjetski zvezi na sprostitev' izseljevanja iz nje.
Sen, H. Jackson in njegovi tovariši v Senatu so vztrajali na zahtevi, da mora ZSSR olajšati izseljevanje, p-gdysppa Židov, če hoče biti deležna posebnih u-godnosti v trgovanju z ZDA. Državni tajnik Kissinger je sen. Jacksonu izjayil, da je dobil od ZSSR tako zagotovilo, nakar je Senat zakonski predlog odobril. Tik pred glasovanjem je Moskva javno protestirala proti tej vezavi trgovinskih ugodnosti na določila ZSSR o izseljevanju Židov. Nekateri sodijo, da utegne imeti to -določilo slabe posledice na ameriško-sovjetske odnose. -Novi trgovinski zakon je pomemben v drugih, temeljnih določilih. ker, omogoča predsedniku ZDA. uspešna pogajanja v zaščito ameriške -mednarodne trgovine, pa tudi ameriškega-domačega gospodarstva.
------o—----
Francoski predsednik ¥ ‘stikih’ z [|8idslvom
NAJVEČ BREZPOSELNIH
V ZADNJIH 13 LETIH
PARIZ, Fr. — Predsednik republike Valery Giscard d.’Es-taing je ob svojem nastopu lani v maju dejal, da hoče vzpostaviti in vzdrževati neposredne stike z ljudmi, s preprostim svetom, ki ga je vlada do neke mere dotlej zanemarjala.	WASHINGTON, D.C. — Go-
V tem smislu je -predsednik	. ■ , ■	-'
,	.. , ' r,- o , „„ spodarski zastoj, ki ga čutimo
republike Valery Giscard po- 1	.	0	, o
1	.	, .v, -i v	od jeseni 1973, je bil vse do sre-
zval v predsedniško palačo za J	, J	.
božič štiri pobiralce smeti	de preteldega .ieta kojoaj dobro
odpadkov, ki so delali v bližini 2aPazen- Brezposelnost se je
predsedniške palače. Nekaj časa zala dotleJ na »koh "a-to pa
V decembra 1974 je brezposelnost vztra jno in naglo rastla, od 6.5% v novembra se je dvignila na 7.1% in nevzdržno raste dalje. Napovedujejo, da bo v teku par mesecev dosegla 8%. Brez posla je preko 6.5 milijona ljudi.
čina izmed predloženih načrtov predsednik še ni izbral.
se je z njimi razgovarjal, ko so skupaj zajtrkovali, nato pa je vsakemu poklonil purana in steklenico šampanjca ter jih odpustil končat njihovo delo.
Del javnosti je predsedniku republike to povabilo preprostih delavcev štel v dobro, levičarski nasprotniki pa so se norčevali z vprašanjem, če jim bo predsednik morda obisk v novem letu vrnil tako, da bo šel on pomagat njim pri pobiranju smeti.
Predsednika, se zdi, da te o-pazke niso dosti prizadele. Za Novo leto je šel v starostni dom, kjer je malical s 34 njegovimi stanovalci in stanovalkami, ki so ga vsi veseli pozdravili. Ob odhodu jim je dejal: Naravno je, da vas predsednik obišče in pokaže bratstvo, ki naj ga ima Francija do vas!
je v jeseni začela hitrejše rasti,
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v sredo, 8. januarja, popoldne ob 1.30 redno sejo v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Po: seji bo zabava in prigrizek. Zadušnica—
V sredo ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Tonyja Krampela ob 2. obletnici
Meany poziva k hitrim ukrepom
George Meany, predsednik njegove smrti, prvi močan skok je bil v oktob- AFL-CIO, je dejal, da so podat- Seja_
ru, sledil je drugi v novembru, ki o stanju zaposlitve v decem-j Društvo sv. Ane št. 4. ADZ oba pa je presegel decembrski brni pokazali jasno, da je prvi'ima v sredo, 8 januarja, ob sed-z 0.6%, največji od oktobra 1960. sovražnik na gospodarskem pod- mih zvečer sejo v navadnih pro-
ročju zastoj. Predsednika Forda štorih. Po seji bo zabava, je pozval, naj' ukrepa naglo, da ne bo gospodarski zastoj prešel v gospodarsko depresijo.
Prva nesreča F44
SAIGON, J. Viet.. ~ Novo mornariško borbeno letalo F* 14 je tekom vaj treščilo v Južno Kitajsko morje. Oba pilota so nepoškodovana rešili iz morja.
To je prva nesreča tega letala, odkar je bilo vključeno v redne pomorske letalske sile. Ponesre-
Wilson pczral unije, naj nehajo s širajki
Ko je britansko gospodarstvo v največji zagati po dragi svetovni vojni, je predsednik vlade Wilson pozval unije, naj stiske ne povečujejo z nepotrebnimi štrajki.
LQNDQN, Vel, Brit. — Predsednik vlade Harold Wilson je v svojem domačem volivnetii 0-krožju pozval delavske, unije, ki predstavi j aj o g 1 a v n o podporo njegovi delavski stranki in vladi, naj prenehajo z nepotrebnimi divjimi štrajki, ki povzročajo pri nekaterih podjetjih izgu-
Glavni vzrok tolikšnega porasta števila brezposelnih je zastoj v avtomobilski industriji, ki je segel izredno na široko in prizadel tudi industrije, ki so z avtomobilsko povezane.
V stiski je tudi postavljanje stanovanj, vsa stavbena industrija jev krizi že od. jeseni 1973 in le malo izgledov je, da bi se mogla naglo popraviti in izvleči iz sedanje stiske. Tudi zastoj v tej gospodarski panogi ima svoje posledice v drugih, ki so z njo povezane.
Največji porast od let 1957-58
Porast brezposelnosti v zadnjih dveh mesecih je bil največji od gospodarskega zastoja v letih 1957-1958, ki je veljal doslej za naj večjega v letih po drugi svetovni vojni. Sedanji, se zdi, da ga bo presegel. Število brezposelnih je preseglo 6.5 milijona in je največje od predvojnih let, ko je bila seveda skupna delovna sila številčno dosti manjša. Odstotno; je bila brezposelnost večja — 7.4% — avgusta 1958.
Predsednik zaskrbljen
, Predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen je dejal novinarjem, da so predsednika Forda gospodarski strokovnjaki opozorili, da utegne brezposelnost v ZDA tekom prihodnjih mesecev doseči in tudi preseči 8%. Nato je izjavil:
“Predsednik je v skrbeh. Njegov gospodarski program, ki ga sedaj sestavljajočima cilj vrniti
po plačanih 'nadurah.
Ti zdravniki naj bi po skle-1 IZREKI V LETU- 1974 pu svojega vodstva omejili delo	:	: , č ,	,
v bolnišnicah ha 38 ur, kot je tol Prof- A. W. Scott, star 9'0 let: po zakonu določeno, neozjraje*- večja prednost gtapo^ti je v se na potrebe bolnikov.	! tem, da pozabimo nekatere stva-
..Nekateri .. zdravniki v sami
čila so se pa pireje tri taka. letala
pri,poskusnih letih,	i o . ,	•	,,	,.,	^	-------j~j~,	- —j ------
Letalo stane $17.8 milijonov,1 zah^aj^.	tudlv pred zdravje in ustaljenost ameriške-
oslej je bilo zgrajenih 113 od , .	^	pov anji
skupno 334 naročenih.	.1
-—'—o . • ;
Vatikan za večje razumevanje z judi
VATIKAN. — Katoliška cerkev želi povečati napore za “vzajemno razumevanje in spoštovanje” med kristjani in judi s teološkimi razgovori, skupnim delom za socialno pravičnost in po možnosti s skupno molitvijo.
Vremenski prerok
Večinoma oblačno z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 42.
skupini so odklonili to zahtevo in jo obsodili javno kot nezdružljivo z zdravniškim poklicem. Vsak zdravnik je v prvi vrsti vezan pomagati bolniku, potem šele misliti na svoje plačilo.
Vodstvo te zdravniške organizacije trdi, da podpira njegovb akcijo do 80% vseh pripadnikov te skupine.
Prijava nedržavljanov
Direktor urada za vseljevanje in naturalizacijo opozarja vse nedržavljane, da se morajo tekom meseca januarji prijaviti pravosodnemu tajništvu na posebnih obrazcih, ki se dobe na vseh poštah in v vseh uradih Immigration and Naturalization Service. Kdor se ne bi prijavil, se izpostavlja nevarnosti hude kazni ali celo morebitnega izgona iz ZDA. Nedržavljani te dežele, ne prezrite te važne prijave!
ri, ki smo. jih čitali in jih moremo zato citati znova z enako temeljitosto in zanimanjem.
James McCord:	Nekdaj sem
predaval kazensko pravo na kolegiju. Boljše bi bilo, da sem ta predavanja poslušal, kot da sem predaval.
Richard Nixon: goljuf!”
“Jaz nisem
Kissinger: Ciniki niso nikdar zgradili kake katedrale.
ki jih britansko gospodar-v sedanjem trenutku ne zmore.
Gospodarski poznavalci trdijo, da je Wilsonovo svarilo opomin
mu gospodarstvu, vključno š sedanjim tokom nezaposlenosti.”
število' zaposlenih padlo
Pretekli mesec se je število zaposlenih zmanjšalo za 560,000. to se je žgodilo že tretji mesec zapored. Skupno je bilo v decembru zaposlenih 85.2 milijona Amerikancev, nekako pol mili-j j ona manj kot v decembru 1973.
Med pisarniškim in trgovinskim uslužbenstvom je pri belih dosegla brezposelnost v decembru 4.1%, kar je največ od leta 1958, ko so začeli te podatke 'zbirati in objavljati.
Med delavstvom vseh vrst je zaposlenost padla v preteklem mesecu od 8.2 na 9.4%, v produkciji se je dvignila na 8.6%, kar je še enkrat toliko, kot je bilo pred enim letom. Med stav-binci je brezposelnost dosegla 15%, največ v zadnjih 13 letih.
Najhujše je prizadeta vendar avtomobilska industrija, kjer se je brezposelnost dvignila od 8,5% na 20%!
Posebno velika je brezposelnost med mladimi ljudmi — 18.3% in med črnci — 12.8%.
Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue.
Pridne Amerikanke
Chicago, 111. — Pravijo, da še vedno nekako polovico vseh a-meriških gospodinj vlaga stadje in sočivje za zimo.
Zadnje vesti
Meaitif sklical delavske vodnike na milen posvet
WASHINGTON, D.C. — Predsednik AFL-CIO George Meany je pretekli teden sklical nujen sestanek predsednikov vseh lio unij, ki so vključene v AFL-CIO, da izdelajo program za “ustalitev gospodarstva in postavitev Amerike k delu”.
Sestanek je določen za 23. ja-vrste v zad-
Nižje obresti
Federal Reserve Board, Klije nuag in bo prvi te eno glavnih sredstev za ureja- jdPh 6, letih.
o
delavstvu, naj ne začenja divjih nja narodnega gospodarstva, je štrajkov; ker'bo s tem spravilo .pretekli petek po objavi porasti
v nevarnost obstoj podjetij, pri katerih je zaposleno. Če bodo zaradi takih štrajkov ta podjetja zašla v polom, jih yteda jZ tega ne bo reševala.
Znana avtomobilska družba Leyland Motor je objavila odpust 12,000 delavcev, ker štraj-ka 250 delavcev za uglaševanje avtomobilskih motorjev v pod-
brczposelnosti ha 7.1% znižal svojo obrestno mero od 7.75 na 7.25%, da bi dal npvo pobudo gospodarski dejavnosti.
Volkswagen odpustil 86,000 delavcev
WOLSBURG, ZRN. - Volks-wagen, največje podjetje nemške avtomobilske industrije, je odpustilo za ta teden 86,000 od svojih skupno 111,000 delavcev,
Predsednikov program
Predsednik Ford bo svoj gospodarski program objavil v po- ker je v prodaji nastopil močan ročilu o stanju Unije, ki ga bo zastoj.
osebno podal Kongresu pred vi-j Objavili so, da bodo cene poro zahtevi po povišanju plač. ( doma 20. januarja. Napoveduje- Volkswagen avtomobilov na tu-Aston Martin podjetje, znano'jo, da bo med drugim predložil jem trgu ostale nespremenjene, po vsem svetu zaradi svojih po- j 'znižanje davkov za skupno pre- doma pa jih bodo povišali za sebnih avtomobilov, je pretekih ko 10 bilijonov dolarjev. Točne- 3.5%. teden zaprlo svoja vrata.	! ga obsega znižanja, pa tudi na-
SVETI TRIJE KRALJI — Danes so Sv. trije kralji, nekdaj na Slovenskem “tretji” Božič, ko smo kadili, kropili in zapisovali nad vrati G M B, začetnice imen Treh modrih.
Število žrtev potresa v Pakistanu raste
PATAN, Pak. — Armadni helikopterji so odkrili dve drugi od potresa uničeni naselji v goratem predelu severozahodnega Pakistana. Število mrtvih je po-rastlo na preko 5,200, število ranjenih pa preseglo 16,000.
Pakistanska vlada je izjavila, da potrebuje vso pomoč, ki jo ji svet more v tem usodnem času nuditi.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik G. R. Ford je imenjoval 8-čIansko posebno komisijo pod načelstvom podpredsednika ZDA N. A. Rockefellerja z naročilom, naj preišče, koliko je resnice na trditvalb, da je CIA vohunila nad državljani ZDA v 'domači deželi.
CHICAGO, 111. — Charles Bartlett je v soboto v listu Chicago Sun Times objavil sestavek, v katerem trdi, da ima Sovjetski partijski vodnik L. L Brežnjev levkemijo in da je bil v tem glavni vzrok odpovedi njegovega obiska v Egiptu sredi januarja, »lične vesti so zadnje dni prišle tudi iz drugih privatnih virov. Sovjetska. zveza k tem vestem molči.
WASHINGTON, D.C. — Izjava Kissingerja, da bi ZDA v skrajni sili, če bi bilo gospodarstvo industrijsko razritega sveta pred polomom zaradi oskrbe z oljem, uporabile svoje oborožene sile za za sedbo oljnih polj na Srednjem vzhodu, je naletela na ostro zavrnitev in obsodbo v Iranu, Libiji in Alžiriji, pa tudi v samih ZDA, kjer so nekateri člani Kongresa izjavili, da je bila izjava škodljiva in zgrešena.
WASHINGTON, D.C. — Sen. Hugh Scott, vodnik republikancev v Senatu, ter demokratska kongresnika John Bradamas iz Indiane in Henry S. Reuss iz Wisconsina so včeraj na treh različnih TV spo-rednih prišli do istega zaključka, da je znižanje zveznega dohodninskega davka nujno za poživitev gospodarstva, ki je zašlo v obsežen zastoj.
HOBART, Avstral. — Britanska tovorna ladja, naložena z rudo, je sinoči trčila v most preko Derwent reke na otoku Tazmanija in ga en kos podrla Most je padel na ladjo in jo potopil. Število mrtvih pri nesreči je po poročilu policije najmanj 10.
SAIGON, J. Viet. — Pokrajinsko glavno mesto Phuoc Binh 75 milj severno od Saigona je še v rokah vladnih sil, ki se branijo pred napadajočimi rdečimi že pet dni. Njegova usoda se vendar zdi zapečatena, ker imajo vladne sile edino zvezo z zaledjem s helikopterji Pri obrambi mesta pomaga vladno letalstvo.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 6, 1975
Ameriška Domovimi
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
fcMblislied daily except Wei., Sat, Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 meseca
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 3 Monday, Jan. 6, 1975
SR Slovenija je po splošni sodbi doma in v svetu najrazvitejši in najnaprednejši del SFR Jugoslavije, izreden je njen vojaško-strateški pomen, ker zavzema znana ‘Ljubljanska vrata’, skozi katera vodi glavna pot iz Italije in z obale severnega Jadrana v notranjost Srednje Evrope!
Za ZDA, vodnico in varuhinjo svobodnega sveta, je zato posebej pomembno, da je prebivalstvo v SR Sloveniji naklonjeno stvari svobode in prijateljsko razpoloženo do ZDA. Prav za ta cilj naj bi delala slovenska oddaja “Glasa Amerike”, ki jo, sedaj kratkovidneži v Washingtonu hočejo ukiniti!
•m
Mm	MM
BESEDA /Z NARODA
Dvakratno fsožšševanje slovenske njujorike srenje!
NEW YORK, N.Y. — Sloven-; ške slovenske skupnosti. In oče
Kratkovidni Washington
“Glas Amerike” je uradni glas ZDA preko radia vsemu svetu. Od vsega početka te ustanove pred 30 leti je bila v njegov spored vključena tudi slovenska oddaja. Četudi je kratka, vsega le pol ure na dan, skupno 3.5 ur na teden, je vendar bila za Slovence doma in po svetu velikega pomena. Onim v Sloveniji je posredovala novice, ki jih domača sredstva obveščanja niso prinašala, pa prav posebno tudi ameriški pogled na svet in zlasti še na Jugoslavijo.
To je bilo in je danes prav tako važno, ker so jugoslovanska sredstva obveščanja ZDA sorazmerno nenaklonjena in ker vodniki sedanjega jugoslovanskega režima vedno znova kažejo svojo očitno sovražnost do ZDA in vsega, kar te predstavljajo. ZDA naklonjene ali vsaj prijaznejše izjave dajejo ti ljudje je tedaj, kadar od njih pričakujejo posebne koristi. Ne smemo pozabiti ali spregledati, da je sedanji režim v Jugoslaviji komunistična diktatura, njeni vodniki in predstavniki so predani komunistični stvari in načelno dosledno sovražni “kapitalističnim” ZDA in njihovi politiki.
Zdi se, da nekateri odgovorni ljudje v Washingtonu tega ne morejo ali pa nočejo dojeti. Noben pameten Ame-nkanec slovenskega rodu ne more zagovarjati ali se zavzemati za sovražno politiko ZDA do dežele svojega rojstva, oziroma porekla, prav tako pa ne more nihče, ki mu je a-'t meriška svoboda res pri srcu, podpirati sedanji komunistični režim v Sloveniji (Jugoslaviji).
Ameriška Domovina se skozi vso dobo svojega izhajanja — sedaj že 77. leto — vztrajno zavzema za slovenske narodne koristi, te brani in skuša vedno znova tudi odgovornim v Washingtonu te koristi tolmačiti kot skladne s koristmi ZDA,
Prav zato nas je močno prizadelo, ko smo bili obveščeni, da je U.S. Information Agency, v katere upravo spada radio “Glas Amerike”, sklenila slovensko oddajo po 30 letih nenadno ukiniti zaradi tega, ker ni več “potrebna, ko vesti iz svobodnega sveta tja brez ovir prihajajo”. Posebej nas je zadelo, da je v načrtu le ukinitev slovenske oddaje, kot da so razmere v Sloveniji glede sredstev javnega obveščanja različne od onih v ostalih delih Jugoslavije.
Če se v vodstvu U.S. Information Agency niso in se ne bodo premislili, bo slovenska oddaja na “Glasu Amerike” umolknila z zadnjim januarjem 1975.
Trdijo, da naj bi bilo to v zvezi z varčevanjem, ki da je potrebno v boju z inflacijo.
Prepričani smo, da bi bil ta prihranek z ukinitvijo slovenske oddaje na “Glasu Amerike” tako majhen, da tega ni niti vredno omenjati. Posebno je to očitho, če pomislimo na pomen, koristnost in uspešnost te oddaje.
ZDA so se odločile za slovensko oddajo ob samem začetku “Glasu Amerike”, ker je bil tedaj v Jugoslaviji priznan kot uradni jezik srbsko-hrvaško-slovenski. Vsi vemo, ta takega jezika ni, da pa obstoje srbski, hrvaški in slovenski jezik. Razlika med hrvaškim in srbskim je pa tako majhna, da jo Srbi in Hrvati dostikrat ne znajo sami jasno navesti. Slovenski jezik je med tem jasno ločen in ustaljen kot samostojen jezik, ne morda kako narečje, kot so ga svoj čas nekateri skušali predstavljati.
Pred 30 leti so se ZDA odločile upoštevati tedanje jezikovno stanje v Jugoslaviji in so pri tem vztrajale vse doslej. To je naravno in edino možno, saj se položaj tam ni v tem času prav nič spremenil. Modrijani v vodstvu U. S. Information Agency so z napovedjo ukinitve slovenske oddaje na “Glasu Amerike” pokazali jasno svoje nepoznanje razmer v Jugoslaviji, pa tudi smotra svojega lastnega dela.
"Glas Amerike ’ naj bi širil stvarna poročila o dogodkih po vsem svetu, preavsem pa v ZDA, tolmačil ameriška stališča, načim življenja, ameriško svobodo in demokracijo. Kje je bolj potrebno to širiti kot v državah pod komunističnimi diktaturami? Jugoslavija je komunistična diktatura, pa naj njeni prijatelji v Washingtonu trdijo o njej, kar hočejo!
Kolikšna je svoboda obveščanja v Sloveniji, je posebno očitno pokazala v novembru 1974 sodna razprava proti pisatelju in novinarju Dragu Jančarju v Mariboru. Ker je prinesel s seboj iz Avstrije knjigo, ki piše drugače o “na-rodno-osvobodilni borbi v Sloveniji” kot uradna propaganda, so ga obsodili na eno leto zapora. Le kako morajo gospodje pri U.S. Information Agency ob tem trditi, da obstoja v Sloveniji možnost svobodnega obveščanja?
Kdor jim je to natvezil, jih je grdo potegnil! Bilo bi potrebno v to reč temeljito posvetiti, da bi se dognalo, kako in na temelju čigavih podatkov in priporočil je prišlo do tako nemogočega in za ZDA škodljivega sklepa.
Močan “dokaz za Svobodo obveščanja” v Sloveniji nudijo sodni' postopek, preiskave in kazni, ki so jih deležni verska lista ‘Družina’ in ‘Ognjišče’ ter salezijanske ‘Knjižice’. Upamo/ da so “strokovnjakom” pri U.S.LA. te stvari
ci v velikem in razsežnem mestu — kot je New York — smo pač nekaj morda kar čudovitega, če se pogledamo kot narodna skupnost, ki je ni nikjer zaznati, vsaj ne vidno in tudi ne pomembno.
Zakaj ne vidno? Cisto enostavno in preprosto povedano: preveč smo razpršeno naseljeni po vsem-Njujorškem. Pa še stare predsodke imamo drug do drugega, čeprav jih znamo pri-
Ivan, eden od pripadnikov sta rej šega rodu, se prav težavno vživlja v našo skupnost na Osmi. Stari grehi in potem odtujenost. Pa menda je zmeraj in za vsakogar težak občutek tuj stva med svojimi rojaki. Da, zares živi so predsodki med nami in še manjka srčne odprtosti drug do drugega.
Vendar dr. France Puc je s svojim sinom zdravnikom Francetom spet prišel med nas in
krivati. Nikdar nismo bili in ni- počutil se je menda kot doma!
smo v širšem kot bratje in sestre ene družine. Vse preveč je takšnih, ki se vstran drže. Ni jim do tega, da bi prišli v našo sredino na slovensko njujorško Osmo k Sv. Cirilu. Krivi so menda obojestranski stari grehi. In v starih grehih je zmeraj še nekaj proklestva, pa čeprav se pokaže v obledeli podobi. To odkrivaš v naši slovenski srenji, ko se srečuješ s slovenskimi ljudmi in navežeš z njimi razgovor o naši sredini na Osmi, ki je zaenkrat še stalna in od časa do časa kar življenjska.
In pomembno? Nikakor ne moremo biti pomembni za druge — kakor smo močno pomembni za nas same — če svoje številčnosti ne strnemo, če svojih sposobnosti ne poklonimo skupnosti, če nekaj pomembnega ne ustvarimo, da bi obrnili pozornost drugih na nas, na naše delo, na našo kulturo in morda na vse tisto pomembno, kar nas ločuje od drugih in kar nas naj bi sredotežno vleklo v skupnost, ki ji pravimo slovenska.
Pa navzlic vsem tem negativnim dejstvom je na njujorški slovenski Osmi včasih le lepo.
Ob koncu decembra se moja misel gnjavi le s tem, kako smo zaključevali leto, ki smo ga zapisovali s štirimi številkami — in sicer 1 9 7 4.
December je bil kar lep. Ob koncu imamo kar pomladne dni v zimi. Čudovita narava! Pa tudi čudovita srenja naša! Miklavž jo je še sklical. Božič pa jo je kar dvakrat zvabil v sredino in vidnejšo skupnost. Nekaj čudovitega, če pomislimo, da se je to zgodilo na “tujem”, ko doma del skupnosti sploh ne po- mojstrsko spremljal organist zna več božiča, da ga del lahko Franjo Kostanjški, samo le mimogrede praznuje po Tone Jenko nam je po tej pe-
Vodnik ure dr. Zdravko Kalan nas je pozdravil. Takoj nam je del božični karti v podpisovanje. Eno za Katie Pavlic, ki ne more več priti med nas. Je pri svoji nečakinji na Long Is-landu. Karti sta bili podoba starih jaslic iz serije letošnjih božičnih kart, katere je izdala Liga Sloven skih Amerikancev, Inc. Razložil nam je, zakaj je izbral prav to, in ko smo podpisovali, sta na harmoniki igrala v duetu — Franjo Kostanski in Kori- Klezin.
In ob sklepnih akordih nam je vodnik ure želel, da bi Božič v naših srcih zmeraj sijal! In začel se je odvijati program ure, ki je bil ves božičen.
Helka Puceva nam je podala Antona Novačanovo pesnitev: Betlehem. Pesnitev je sestav štirih sonetov, v katerih pesnik poda dogajanja od cesarjevega razglasa o popisovanju prebivalstva do momenta, ko Jožef pripelje Marijo v rodni kraj Betlehem in vse do —
trenutek še in Dete se poraja napolni jok njegov pečino borno,	, (
pastirčki pa zanetijo ognjišče.
Za tem nam Lucija Jelsevar-jevajpoda Jakoba Šešerkovo pesnitev:	Nocoj... V prostem!
stihu lepo teko besede in “luči strnejo, potopljene v siju betlehemske zvezde...” '
Lucijine mehke besede komaj izzvene po dvorani, že se vanje vlove mehki akordi večno lepe pesmi: Sveta noč, blažena noč. Z resnično občutenostjo jo je tokrat pela Marinka Ravnikar Zupančičeva. Na klavirju jo
vsem težaškem delu dneva. Vendar v- tem delu našega naroda na Slovenskem je božič do-življen najmočnejše in najiskrenejše. Tu ni božičnega lišpa. Tu i je le utrip duše ih duha, ki vsrkava in napolnjuje.
Koliko je bilo tega v nas, naj vsakdo presedi sam zase! Koliko je bilo v nas notranjega dr-
smi prebral Ivana Preglja božično razmišljanje v njegovi črtici: Iz šole ... V tej črtici pisatelj govori tudi o slovenskih jaslicah, ki so zmeraj žalostne, ker v njih ni primorskih. Pisal je pred drugo svetovno vojno! A v njih še /fdaj ni koroških. Kdaj bodo celotne primorske in ali bodo koroške še kdaj padle v sloven-
pride sv. Gregor. V lepi zimi in božičnem času pa so pokazali, da znajo biti koledniki, sv. Trije kralji. In tako so Gasper, Matej in Barnard še svoja imena spremenili in pred nami so stali kot Trije kralji...
In spet smo zaslišali zvonove ter božično zgodbo o njih. Pripoved je o cerkvi čudovitih zvonov svete noči. Je zgodba, v kateri je nagrajena ponižna in o-troška plemenitost do bližnjega. Zgodbo nam je živo in mirno podal ing. Simon Kregar.
Miklavž nas je pohvalil zaradi naših dišečih klobas in kislega zelja. A to nedeljo smo imeli še okusni golaž, ki sta ga za srenjčane pripravili ge. Frančiška Ravnikar in Marinka Zupančičeva.
Lepo smo prvič tako božiče-vali za deset dni pred Božičem in devet dni pred Svetim večerom.
Med tem je eden od srenjča-nov več delal kot mi vsi skupaj, da bi srenja naša v drugič v lepem božičevala — v cerkvi' sv. Cirila na Osmi.
V cerkvenem oznanilu od nedelje, 22. decembra, sem bral tole:
“Hvala vsem faranom, ki so darovali za božični uspeh v fari. Posebna hvala Karlu Klezinu, da imamo tako lepo in čisto cerkev. Klezin 'je prišel trikrat. Prvič je umil in popravil Strop; drugič stene in jih prebarval; tretjič pa je prenovil kipe. Karl Klezin je daroval svoj čas iti trud, da imamo lepo cerkev ..
In v lepi cerkvi smo imeli lep sveti večer. Cerkev je bila vsa pripravljena za sprejem srenj-čanev. Pa teh je prišlo, da smo jo napolnili. Imeli smo lepo petje. Nepričakovano nas je obiskal dosedanji župnik sosedne pravoslavne cerkve sv. Save v New Yorku otac Dimitrije Dimitrije-vič. Tudi ta obisk se je lepo duhovno uvezaval v skrivnost Svetega večera, ko se je Kristus v tej noči rodil za vse kristjane in ko se je Bog učlovečil za vse ljudi, ki so dobre volje ...
Doznavam, da so srenj čani o-fcogateni odšli ta Sveti večer na svoje domove. Drugi dan, na Sveti dan, se nas ni veliko zbralo, ne pri osmi in ne pri deseti maši. .. Bil je deževen in mračen dan, a v cerkvi lepo petje, še nekam lepše, bolj ubrano kot prejšnji večer... Na Sveti dan. ni bilo Charlia Guardije. Bila je pa Marinka Zupančičeva, ki'je spet pelo solo v pesmih: Radu j se človek moj ... in pa v Noč božična ... Ta dva dneva in pa na decembrsko srenjsko nedeljo lahko šteje za svoje doslej najuspešnejše nastope.
Raztreseni vsepovsod po Nju-jorškem drug drugemu kličemo: Srečno novo leto!
Na nedeljo, 19. januarja 1975. pa se zopet srečamo v skupnosti srenj ski na prosvetni uri. Kako •le j bomo v novem letu začeli in kako nadaljevali v skupnosti, za-visi samo od naše zavesti in naše pripravljenosti žrtvovanja za to majhno narodno skupnost.
Tone Osovnik
tovo mnenje pred tem letom in| po 1. 1948. Ivan Dolenec piše:
“Z Dedijerjem se je Tito obširno pogovarjal o sporu s SZ (Sovjetsko zvezo) in je pri tem rekel:	“Nikdar v zgodovini ni
bila osebnost tako podložna državnemu aparatu, ta pa aparatu obveščevalne službe, kakor je danes v ZSSR. Nikjer ne ravnajo z ljudstvom tako nehumano kakor v ZSSR.” (Dedijer, 562.)
Ob času, ko Jugoslavija ni bila varna pred napadom Sovjetske zveze, je drastično povedal Tito, kaj razumejo v tej državi pod besedama “mir” in “napadalec”. Njim pomeni mir: Stoj. ne premakni se, počakaj, da te pogoltnem. Kakor hitro se s tem ne strinjaš in se braniš, si napadalec in si velika nevarnost za Sovjetsko zvezo.” (Slov. por.. 18. marca 1950.)
O svobodi, ki vlada v SZ, je rekel Tito, da je tam zaprtih 15 milijonov ljudi. (Slov. por., 18. marca .1952.)
O terorju, s katerim se je v SZ vzdrževal komunizem na vladi, je povedal Moša Pijade: “V letih 1936, 1937 in 1938 je izginilo v SZ nad 3 milijone ljudi. To ni bila buržuazija, ker je bila že poprej likvidirana, to so bili komunisti ruskih in neruskih narodov.” (Slov. por., 7. avg. 1951.) (Če bi to število žrtev enakomerno razdelili med dneve, bi jih približno prišlo na dan 2700.) Usmrtitve so bile večkrat združene s hudim mučenjem, med katerim so “krivci po večini priznali” svoje zločine. Seveda se o tem ni smelo javno govoriti... če bi si kdo upal vprašati za usodo enega izmed mnogih ujetnikov, je bil sam takoj aretiran. (Slov. por., 8. dec. 1951.)
Dober komentar k Titovim besedam o nesvobodi v SZ je podal Ivan Kairaivanov: “Človeška osebnost ni nikjer tako vklenjena, tako preplašena in zasužnjena kakor v Stalinovem carstvu, kjer vlada brezdušna p o‘l i c i jska birokracija ... Nič čudnega, če so tisoči in tisoči ljudi, večinoma znanih članov partije ali sami komunisti, govorili preklinjajoč Stalinovo tiranijo, da so to strašnejši dnevi nego kakršni koli pod carizmom.” (Slov. por., 11. dec. 1951.)
Najbolj pretresljivo je poročilo o SZ z dne 8. nov. 1952, da je v SZ v 2200 taboriščih nad 100 milijonov ljudi na prisilnem delu, v satelitskih državah pa
900,000. Ljudje so obsojeni na 5 do 25 let prisilnega dela. Pri tem jih umre 20 do 30 odstotkov na leto. “Glede večine koncentracijskih taborišč v ZSSR šo trdile .bivše žrtve teh taborišč, da je bil v primeri z njimi Dachau prava počitniška kolonija.” (Ta primerjava je seveda hudo pretirana. Res bo samo to, da se je po nemškem polomu pri Stalingradu položaj jetnikov v Dachauu nekoliko izboljšal. Prav te dni, ko pišem te vrstice, mi je pripovedoval partizan, ki je preživel v Dachauu 27 mesecev. Jaz sem se čudil, kako je v tem peklu mogel vzdržati nad dve leti, pa mi je bil razložil to z izboljšanjem po jeseni 1942.)
Kdor je poslušal pripovedovanje oseb, ki so leta 1944 in 1945 doživele prihod sovjetske vojske v Jugoslavijo, je slišal hude tožbe o nasilstvu vojakov. O tem je Slov. por. dne 21. feb. 1953 sporočil tole: “Skupno je našim oblastem prijavljeno, da so posamezni oficirji in vojaki Rdeče armade izvršili na ozemlju Jugoslavije 1219 posilstev, 359 poskusov posilstva, 111 posilstev z umorom, 248 posilstev in poskusov uboja ter 1204 ropanj s telesno poškodbo.”
Še bi se marsikaj lahko dalo navesti, kar je v omenjeni knjigi Ivan Dolenec (str. 184-187) priobčil. Naj navedem le še tole:
“SZ je veljala kot nekak vzorec komunistične države, kamor so se hodili učit ali vsaj opazovat razmere tudi iz Jugoslavije. Kdor je opazoval množično ubijanje ljudi pri nas v prvih povojnih mesecih, se je nehote vprašal: Ali ni bilo to nesmiselno pobijanje vsaj deloma posie-'dica sovjetskega vzgleda in šole?
Prišel bo čas, ko se bo tudi pri nas ugotovilo, da so premnogi trpeli predvsem zaradi tega, ker so poznali resnico o komunizmu v SZ in o njegovih metodah. Takrat bo zahtevala pravičnost, da se tudi tem • mučencem da vsaj skromno zadoščenje, ne zaradi mrtvih, saj ga ne potrebujejo, ampak zaradi poštenosti do zgodovine in zaradi poznejših rodov, ki se bodo iz žgodovine učili.”
*
Tako naj ta spis vsaj malo da razmišljanja, da je to, kar se je takrat od enih in istih ljudi o komunizmu in Stalinu pisalo, bila laž. Sedaj to oni sami dokazujejo in razlagajo.
VESTI



Takrat !až, zdaj resmea!
• ^	(Dalje)
Škoda, da bi preveč prostora v Ameriški Domovini porabil geta, koliko hrepenenja po ple-j sk° celovitost, da bi lahko naš’ če bi v celoti ves spis‘objavil,
M. Tekavec:
menitenju, dobroti in žrtvovanju! O tem sodbe dati ne morem, zato i bom raje zapisal, kar sem vidnega ta božični čas zaznal v srenji naši — slovensko-i njujorški.
Na tretjo decembrsko nedeljo smo cerkvico svojo kar lepo posedli in dvorano pozneje kar čedno napolnili, ko je bila spet srenjska prosvetna ura. Med nas je spet prišel. Ivan Ručigaj, oče Emila, o katerem sem govoril v Zapisu novembrske, ure. Tu bi
rad poudaril misel iz začetka j stanjskega. tega sestavka. Emil Ručigaj se^ Jože Vodlan nam je recitiral je uveljavil osebno v našem me-! Alojza Gradnika: Božična noč. stu, a ne kot Slovenec. Nič ni | Do pomladi bodo Pucevi fantiči
.	,	------•---------- oivan i *	---- ^ m	i----j. lil.c.vi ion
znane. Ce jim niso, potem pač ne vrše svojih dolžnosti!- | dosegel po-zaslugi naše mjujor-* Polže pustili zalizane, dokler
narod iz vse duše v polni božič-i ko je tako aktualen za spoznani radosti zapel: “Slava Bogu i nje resnice. Do 1. 1948 se je po-na višavah in mir liiufem I veličevalo Stalina in tudi ječe
so se polnile tako, da ko se je znani Tone Seliškar od Izseljenske Matice seznanil ob obisku v Clevelandu z rojakom, ki se je vrnil z obiska domovine in ga vprašal, kakšen vtis je nanj napravila nova Jugoslavija, ta odgovoril: “Ječe so polne, hlevi pa prazni...”
Znani kulturni delavec/ zdaj pokojni Ivah Dolenec, ima v knjigi “Moja rašt” (izdala Slov. Kulturna Akcija, Buenos Aires, 1973) zanimivo poglavje:	Naj-
večja sreča za Jugoslavijo. Vsaj mene zanima, kakšno je bilo Tj-
višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . ..”
V to žalostno misel vdere vesela fnelodija harmonikarjev v, duetu, Franjo Kostanski in Kori Klezin. Magda Vasiljeva in Marjanca Kalanova nam zapojeta: Glej zvezdice božje... Precej neučinkovito klavirsko spremljavo je dal Simon Kregar, po mojem bi vse drugače zapeli ob spremljavi Franja Ko-
Za boljši zrak v Anhovem
Tovarna “Slonit” je postavila na glavni dimnik za odpraševa-nje rotacijske peči ogromen filter, ki zajame dnevno od 100 do 150 ton pčahu. S starim so uspeli ujeti le okrog 30 ton.
Prav tako so montirali filtre na pakirnici cementa in štirih drugih najbolj občutljivih krajih. S tem so izboljšali pogoje dela. in zavarovali okolico pred onesnaženj em.
Izboljšanje prometa pri Ankaranu
Gradnja nove slovenske obalne ceste je še vedno daleč pred nami, položaj pa se je precej izboljšal ob dograditvi “ankaranske deteljice”. Promet se s- podvozi in nadvozi hitro in nemoteno odvija brez zastojev. Prav to križišče je bilo trd oreh v turistični sezoni, ko je bilo treba v vročini čakati po uro in več. Z lesitvijo tega vozla pa se odpirajo novi v Kopru in Izoli.
Versko trdna župnija
Župnija Beltinci v Prekmur-ju je gotovo versko ena najbolj močnih v Sloveniji. 70 družin ki imajo živeče duhovnike, je dokaz njihovega življenja pr veri.
To se odražd tudi ob nedeljskem obisku sv. maše, obisku
verouka in karitativni dejavnosti. Tudi organizacija dela je zelo lepo urejena, ki jo vodi župnijski svet. Sedaj so obnovili velik prezbiterij v smislu nove liturgije. Duhovniki pa pripravljajo božično svetoletno tridnev-nico. ^
Zopet potniški vlaki v Kamnik
Minulo je že šest let, odkar je po kamniški progi peljal zadnji vlak. Tovorni promet je v tem času sicer nekoliko nazadoval, za industrijski razvoj pa kaže na izboljšanje.
Zaradi obremenjenosti cest in počasnega odvijanja predvsem v prometnih konicah pripravljajo načrte za obnovitev potniškega prometa, ki bi zelo prav prišel predvsem delavcem, ki se vozijo v Ljubljano na delo.
'Enake načrte z železnico imajo, v Slovenj Gradcu.
Jesenice skrbe za delavce
Jeseniška železarna ima v samskih domovih prostora za 450 delavcev. Na tem območju primanjkuje moške delovne sile in jih zato vabijo iz južnih republik. Za boljše počutje samskih delavcev železarna preureja samske domove v garsonjer-skem stilu.
,ev- Leon Kristanc:
Slovenske jaslice v Ameriki
(Nadaljevanje)
pesmi. Jaslice so bile v temi,
sredi novembra sem se pre- cerkev pa bogato in okusno raz-pl in ko sem v udobnem sta-fMan ju razobesil tudi povečano •iko jaslic, se je kolega soka-[an pozanimal. Povedal mi je,
P ima cerkev svojevrstne ja-ace: pastirji vseh velikosti, De-|ce večje kot Marija in Jožef, fevček iz vezanega lesa (ply-j0°d) in vse na tleh v presbite-|ju. Vprašal me je, če bi v krat-pa času — do Božiča je bilo le P tednov - napravil cerkvi res Rnerne. Takoj je klical trgo-1110 v San Fransicco in odgovor * bil ugoden. Obljubil sem mu,
: °n naj govori z župnikom in pskrbi denar. Župnik ni bil avdušen, nasprotno - “da bo še pmislil” se je izgovarjal. Ka-fai1 je imel denarne vire zago-rv|jene. Dnevi so minevali, les ; rasel v gozdu. Na večer Vznika Brezmadežne (8. de-epber) je po večerji župnik rlsel v sobo, gleda sliko in pra-
' “Sem se odločil - pa jih na-[avi’T Zahvalil sem se mu za pPanje in pristavil, naj mi da rsto med tednom. “To je pa , zadeva” je z nasmehom
pomnil, voščil “lahko noč’ sel.
svetljena in oltar ves v cvetju lepih poinzet, katerih' ducat je bližnja cvetličarna poklonila cerkvi. Kolega - mašnik, visok in vitek po postavi - je v spremstvu 6 tih strežnikov pristopil. Odmolili so pristopne molitve, pokadili oltar, kor je odpel “Kyrie, Christe Eleison”. Luči so ugasnile in izpod kora se je pa že pomikal po cerkvi med klopmi urejen sprevod, otroci so bili oblečeni v običajnih nedeljskih oblekah, le dekletce, ki je nosilo Detece na blazinici, je bilo oblečeno v dolgo belo obleko in ogrnjeno z rdečo ogri-njavko ter z lepo ui’ej enimi dolgimi lasmi.
Kot prva je stopala dekle z visoko držečim angelom v rokah, par korakov za njo dekle z Marijo in fant z Jožefom, v sredi pa punčka z visoko dvignjeno blazinico z Jezuščkom -za njimi so pa sledili po 4 deklice in 4 fantki s prižganimi, visoko dvignjenimi lučkami (vigil lamps). Melodije “Silent - Holy Nighf” so blaženo zvenele po
zakristijo, sta mu veselje in sre-,sem na poštnini moral še precej
ča sijala z obraza, sledil sem jim. Tam sva si voščila lep in vesel Božič, katerega sva že uživala, saj sva ga oba zaslužila. Vstopila je dvojica v srednjih letih, meni nepoznana; opazil sem ju pa že v cerkvi, sedela sta v prvi klopi. Kolega mi ju predstavi: Dr. in Mrs. Salvo in Gloria Giufree -ter pristavi, da sta onadva že poravnala vse stroške; drug dru-
doplačati. Celotno so bile lepe in pomenljive, predstavljale so njih namen: Učlovečdnje - rojstvo Boga - Odrešenika sveta. Bile so po pesmi: “O, ve lesene jaslice in ti ubožni hlev, kako nocoj bogate ste, ve res ste dom Kraljev.”:
Odstranili smo jih po končani osmini takratnega praznika “Razglašenje Gospodovo - Sveti
Vseslovensko romanje v Sveto deželo od M. do IS. februarja !$7i
Mnogi bodo romali v Svetem : daj a baziliko. Je to eden najlep-letu 1975 v Rim, pa tudi Sveta1 ših prostorov, ki so bili še na dežela bo posebno v tem letu : razpolago.
gemu smo čestitali in si izme- Trije Kralji” (6. januarja) , kar
in I prostorni in temni cerkvi, ki je prisluhnila čaru Svete noči. Nežni sprevod se je bližal obhajilni je segel v roko: “Jutri mizi, kjer je pred oltarjem ob rI’avi prvi dve sv. maši in prav 1 svitu sveč stal mašnik s strež-v nedeljo, ostalo pa vse ' niki in s solznimi očmi , motril
.. Kolega je nestrpen pri-| tel in se pozanimal. Ves sre-■11 mi
&ko
rePusti meni”.
V
ležn.
'prihajajoče. Angel
se je ustavil
soboto na praznik Brezma- Pred presbiterijem, pri vhodu P e sem se odpeljal v dežju v sta obstala Jožef in Marija, osta-t milJ oddaljen Aptos - Santa li so bili ob straneh, dekletce ;rUz že ob morju, kjer so imeli z Detetom je stopilo pred maš-r ezijanci svoje semenišče in je nika> ki ie že z robcem v roki 111 ravnatelj moj rojstni rojak pričakoval prošnjo, katero so vsi' £ pranc Knific - sedaj že nad glasno in razločno izrekli: “Pre-rle* neozdravljivo bolan v St.' častiti gospod mašnik - prosimo, .l’ancis Ksawer bolnici v New' blagosl°vite te podobe! Jezuščka [°rku- Tam so imeli gozdič, ka-i In Marijo ter Jožefa in jaslice, fraga Mi
so pa morali posekati da bo vsak, ki bo tam molil, v
načrtov cestne uprave. Tam'prošnji in molitvi uslišan”.
, jMtlo posebne vrste hrastovje j Duhovnik je v molitvi biago-
! ePim lubjem, kakor nalašč slovil in pokadil ter isto opravil
,'e hlevček in ograjo. Pozno zve- [tudi pred jaslicami. Izročili so
' r Sem privozil domov. Kolega mu kipe in jih je postavil na pri-le že
njali voščila. Zanimala sta se, kdaj bom maševal - “Ob enajstih in otroci bodo peli”, me je prehitel kolega.” Lepo, nama je prav všeč, potem pa zopet nasvidenje po maši” in sta se poslovila. Bil je zdravnik z ženo, jaz sem pa že postal za dva prijatelja bogatejši.
Naj še popišem jaslice same. Na lesenem podstavku so bile dobra dva metra dolge in dober meter široke. Hlevček je bil postavljen ne prav v sredini v ozadju, za njim so bile malo črez
tukaj ni navada in jih odstranijo že po Novem letu. Župnik ni nasprotoval; prvikrat jih je pa v cerkvi omenil šele naslednji Advent, ko je želel, naj jih postavimo - brez pastirjev in živali - že pred praznikom Marije Brezmadežne: Faranom v vzgled in vzpodbudo, naj se vsaka družina potrudi, da bodo> obhajali in praznovali Božič pred jaslicami — “Let us put Christ into Christmas!” jim je naročal. Pri slovenski-hrvatski fari v San Francisco jih, še vedno odstra-
j - rezerviral vse potrebno v ■ati Fraj-^jg^ Naslednji popol-I J! sern se odpeljal v 13 milj od-Oakland, kjer sem bil že %r° uPe^an v mizarski delav-1 primorskega rojaka Mr. ^Mza Makuca in mi je rade-[j, dovolil, ker je bil sam itak dan zaposlen v bližnji to-$e l' Po potrebi mi je zvečer [jj rad pomagal. Tudi žena Pav-
Hon rad'a PcPriisla’ če sem jo če Sl* Za Pomoč. V pondeljek, g. pg^Pdra sem se lotil dela in v
pravljeno mesto. Dekletce pa je samo od sebe pokleknilo, poljubilo je Jezuščka in ga poklonilo mašniku, ki ga je tudi poljubil in položil v preprosto napravljene jasli.
Luči so se prižgale in v odlično razsvetljeni cerkvi, pred ljudstvom, prevzeto , od skrivnosti Svete noči, je mašnik zapel “Gloria in Excelsis Deo” in nadaljeval s sveto mašo. V pridigi je v kratkih besedah podal pomen polnočnice in veličino Bo-
'.Pred zadnjo adventno ne-^žiča, potem v kratki pavzi kazal Že ^ je nevidno pomagal - mepi - ves čas sem bil med mi-
j0-“j,Sem vse izgotovljeno - sv. | na jaslice ter nato pristopil k
0s, speljal domov. Kolega je’nistranti v obstranski klopi -so ^ fante in še isti večei' ter mi čestital in ljudem povesi Jl e ' pokrajina, hlevček in dal, čigavo delo so jaslice in t]e. elcce " postavljene v obšir- tudi vsa zamisel sporeda lepe Lj2 Presbiteriju pred obhajilno polnočnice. On me je takrat L °' župnika ni bilo doma in predstavil fai’anom - kar je na-z j utr a j
začuden gledal. Pri 0^ I^u jo le pripomnil, da bo ^es^°Pravil polnočnico pri šol. L Lrak v konventu, v cerkvi je
Pa
^Se nama prepustil. Tiha že-
Se mi je izpolnila, povedal
pMal.
kolegu in je takoj so-
Sva v konvent in sem raz-sestri ter jo prosil, naj
fcrbi 5 fantkov in
LOS"0 12 druŽin
deklic po-številnimi
bo pa tudi ona a pri vaji. Po kosilu sva
y za polnočno procesijo. V Popoldne naj pridejo .k
J1! Vse ostalo
ZVedel,
s k0,
jp iegom razpostavila pastirje bj °Vce ter vodnjak in kar je b0° Potrebno uredila. Kakš-far,Presenebenje je bilo za vse V v nedeljo, ko so prihajali -eV k mašam!. In je bil isti tlim ’®veti večer”! Organi-bii 'll.Sem tudi dal note z melo-p0j°. Svate noči” bogato izpo-cerk'leno F° skladbi ravnatelja jcer,V: kora v ljubljanski stolni Jgjp ^ sv. Nikolaja profesorja rbrh e Stanka Premrla, da jo je vSa 110 Preigrala in sem ji dal fjjj Potrebna v navodila. Maša je a takrat še vsa latinska.
Fr
^ ostorna cerkev je bila da-Fred polnočjo že natrpana, lv0iu so peli običajne božične
vada župnikova - ki so do takrat mislili, da sem gost v župnišču in jima za praznike prišel v pomoč. V imenu faranov še mi je iskreno zahvalil za jaslice, “ki so cerkvi v ponos in bogat okras, saj so naj lepše v škofiji”, je rekel.
Po odpeti veroizpovedi - “Credo” - je organistinja intonirala melodijo, pevci so zapeli: “Holy Night, Silent Night.. .” in že je vsa cerkev poprijela, mašnik je nadaljeval s svetim opravilom. Med povzdigovanjem so otroci j klečali razvrščeni v presbiteriju1 in visoko držali prižgane rdeče | lučke, dekletce med Jožefom in j Marijo ter s sklenjenimi rokami j v sveti hostiji molili novoroje- j nega Jezuščka - učlovečenega' Boga - Odrešenika. Vsi so tudi prvi prejeli tam sv.-obhajilo, h kateremu je pristopila menda vsa verna množica, saj sva oba dolgo, dolgo obhajala, da sem se že bal, da mi bo okvarjena in občutljiva roka omahnila.
Navadno se po zadnjem blagoslovu ljudje .kar drenjajo proti vratim, ker se vsem mudi domov, takrat so se pa vsi pomikali v ospredje k jaslicam in se je cerkev le počasi praznila. Ko je mašnik s strežniki stopal v.
vrh raztrgane htrehe razporeje- nijo šele ob Svečnici, kot je bila
navada v domovini. Te navade se drži tudi naslednik pokojnega župnika Rev. Vitala Vodušek, ki je Hrvat po rodu. Kako se njegova slutnja, izrečena ob obisku slovenskih jaslic v San Franciscu, približuje uresničitvi - kot že obljubljeno, bom pa kaj več skušal napisati prihodnjič.
Vsem naročnikom in čitate-Ijem Ameriške Domovine, njenemu uredništvu in upravi, vsem prijateljem in znancem želim obilje božičnega vesela v božji ljubezni ter zdravo, srečno, bla-goslovljeno-in naši zemlji svobode, kakor tudi naši slovenski domovini in vsemu svetu mirno leto Gospodovo 1975.
S toplimi pozdravi!
ne lepe smrekce, za njimi pa starinsko obzidje Betlehema -zelo posrečena slika v okviru iz starikove mlade hrastovine. Ob straneh sta bili po dve večji'sm-rekci in v'ospredju po ena rdeča in bela poinceta. Valovita pokrajina z nekaj skalovja in s starinskim vodnjakom je bila obdana z ograjo iz ravnih starikavih hrastovih debele. Tudi zvezda z “biserom” v sredi ni manjkala. Električna razsvetljava je bila skrbno izpeljana, da niso bili kipi zasenčeni. Najbolj sem bil v zadregi za mah, kateri v teh krajih sploh ne raste. Na prošnjo mi ga je poslal nečak Jože iz Clevelanda, OHIO. Poiskal in dobil ga je na Slovenski pristavi in suhega odposlal. V teh ogromnih daljavah in deževnih ter snežnih razmerah se je : pa naužil vlage ter je tako kar precejšnja škatla, dobro povezana dospela znatno težja, da
Rak je hud morilec
Razne vrste rakastih bolezni so zdaj po vsem svetu krive povprečno 10 do 15 odstotkov vseh smrti.
Cheese Stuffed Meat Loaf
cilj vernikov z vsega sveta.
Romanje v Sveto deželo je za vsakega nekaj velikega; edinstveno doživetje, ki ga ni mogoče pozabiti.
Tudi Slovenci bomo romali v Sveto deželo, da obiščemo kraje, kjer je živel naš Odrešenik. Videli bomo kraje, kjer je oznanjal svoj nauk, jih posvetil s čudeži, s svojim trpljenjem in smrtjo, dokazal pa tudi svojo božjo moč z veličastnim vstajenjem.	;
Obiskali bomo seveda tudi mesto Nazaret, “cvet Galileje” ga imenujejo. Mogočna kupola nave bazilike Marijinega Oznanjenja nam bo že od daleč kazala pot do svetega prostora, kjer je “Angel Gospodov oznanil Mariji”, da bo postala Mati božja in nam posredovala Odrešenika.
Svet je ta kraj, saj je tu začetek božjega življenja na zemlji, ki je postalo vidno z rojstvom Jezusovim v Betlehemu, doseglo svoj višek na križu in v velikonočnem jutru.
Svet je bil ta kraj kristjanom od vsega početka, izkopanine zadnjih desetletij pričajo o tem/ Leta 1989 so pa frančiškani, varuhi svetih krajev, dovršili tukaj novo, veličastno baziliko, ki jo smemo imenovati “Moderno sveto pismo iz marmorja in dragocenega stekla”. Nova stavba, umetnina sama na sebi, je polna umetniško dovršenih kipov, slik in posebno mozaikov, ki predstavljajo podobe iz Starega in Novega zakona.
V baziliko in na krasni; obširni dvor, ki jo obdaja, prinašajo narodi z vsega sveta mozaike, j ki navadno predstavljajo Mari-. 'jo in narodne patrone, kakor jih | tisti narod posebno časti.
Tudi Slovenci bomo ob priliki našega “vseslovenskega romanja” v. Sv. deželo v mesecu februarju 1975 darovali baziliki Marijinega Oznanjenja lep mozaik kot darilo našega naroda.
Dobili smo lep prostor v do-minatnem vogalu dvora, ki ob-
Ueh LoafScte"01' fare'Wisln'ide Test Kitchens suggest Cheese
1 lb. ground beef 1 lb. ground pork 1 10-oz. pkg. Wispride Sharp Cheddar Cold Pack.Cheese
Food
2 cups fresh white bread crumbs (about 4 slices)
2 eggs
]:■, cup chopped onions 2 teaspoons Worcestershire sauce
1 teaspoon Maggi Seasoning 1 teaspoon salt 14'^teaspoon pepper 1 10-oz. pkg. frozen chopped spinach, thawed and drained /-1 cup chopped onions 1 egg
teasppon salt Fash nutmeg
Preheat oven to t>50 “F In large bowl, combine beef, pork, h pkg. Wispride Sharp Cheddar Cold Pack Cheese Food, bread numbs, 2 eggs, cup chopped onions, Worcestershire sauce, Maggi Seasoning salt and pepper; mix well. In small bowl combine spinach, cup chopped onions, egg, salt and nutmeg;
VIn X	foil-lined loaf pan, place % meat
mixture, forming cavity in center; place spinach mixture inside cavity and top with remaining meat
BAKE at: 850°F. TIME: labours
Coo! 10 minutes; remove from pan. Place remaining Wispride sharp Cheddar Food in pastry bag and decorate meat loaf. Garnish with hard-cooked egg slices.	Makes 6 servings
Mozaik bo izdelan po načrtih pok. prof. Staneta Kregarj a. Predstavljal bo Marijo kot “Mater Slovencev”, zraven bosta pa še naša narodna patrona sv. Ciril in Metod. Velikost: 120 cm širok, 250 cm visok.
Slovenci izven domovine, s Koroške, tržaškega in goriškega ozemlja, iz zapadne Evrope, kakor tudi iz Amerike in drugod, bomo romali v Sveto deželo v času od 11. do 18. februarja 1975.
V nedeljo, 18. februarja, se bomo zbrali vsi v Nazaretu k skupnemu bogoslužju in blagoslovitvi našega mozaika pod vodstvom škofa dr. Staneta Leniča.
Vabimo rojake Slovence, da se čimprej prijavijo za to naše veliko skupno romanje pri svojih krajevnih duhovnikih.
Prosimo tudi za prispevke za kritje velikih stroškov za mozaik.
Mozaik bo res dostojno potrjeval našo prisotnost v krogu katoliških narodov sveta, bo pa predvsem dokaz naše ljubezni do Marije, pa tudi izraz naše hvaležnosti kakor tudi prošnje Za pomoč in varstvo v bodoče. Cena romanja 7,900 šil. ($520).
Prijave sprejemata: Dušnopastirski urad, Viktringer Ring 26,'9020 Celovec/Klagen-furt, tel. (0 42 22) 85 3 48 in
Ferdinand Babnik, Pfarramt 6370 Reith bei Kitzbuehel. Oesterreich, telefon (0 53 56) 5415.
MORDA SE VRNE — Grški kralj Konstantin se bo vrnil na prestol, če bo ljudsko glasovanje prihodnji rr\esec tako odločilo.
Svinec v krvi vzrok nagnjenja k zločinom!
LONDON, Vel. Brit. — Uničevanje, razbijanje in drugi zločinski načini ponašanja v našem času naj bi bili dp neke mere posledica prevelike količine svinca v krvi mladih in starih divjakov, trdi skupina britanskih profesorjev.
Visoka mera svinca v krvi povzroča preobilje dejavnosti in kršitve zakonov tako v mladih kot v starih ljudeh, trdi skupina britanskih profesorjev.
Že dolgo je znano, da svinec škoduje možganom, jetram in ledvicam, sedaj pa sta prišla prof. D. Bryce-Smith, kemik na Reading University, in prof. H. A. Waldron, predavatelj socialne medicine na univerzi v Birminghamu, do zaključka, da vpliva svinec v krvi v precejšnji meri tudi na človekovo ponašanje.
Preskusi,, ki sta jih navedena izvedla, skupno s preiskavami, kažejo, da ibi bilo mogoče pre-nekatere kaznjence-jetnike odvrniti od zločinskih nagnjenj, če bi jim le spravili svinec Jz krvi.
Zvezni proračun bo imel 23 bilijonov primanjkljaja
WASHINGTON, D.C. — Kongresna študija je prišla do zaključka, da se bo sedanje zvezno finančno leto končalo 30. junija 1975 s primanjkljajem 23 bilijonov dolarjev, med tem ko so ob začetku proračunskaga leta računali kvečjemu na 20 bilijonov primanjkljaja.
Povečani primanjkljaj ima vzrok v gospodarskem zastoju, ki zmanjšuje davčni dohodek, povečuje pa izdatke za socialno skrbstvo, zlasti za brezposelno podporo in ustvarjanje novih, javnih delovnih mest.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Prijatsl’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI™
Večja pažnja na “odsotne” očete naj zmanjša izdatke
WASHINGTON, D.C. General Accounting Office, organ Kongresa, je mnenja, da je najboljša pnt za zmanjšanje izdatkov za vzdrževanje “odvisnih > oftok in njihovih mater večja | Pažnja nad “odsotnimi-” očeti.
Nekateri od teh imajo dohodke do $12,000 letno, pa se za
EUCLID CONDOMIIUM
Brick - 6 years old. Completely redecorated. Built-ins with matching refrigerator. 2 bedrooms, IVz baths. Babbitt Rd., across from E. 237 St.
Asking' $21,900 — owner 486-5684.	(x)
NAPRODAJ
niša s štirimi spalnicami za eno družino, na 723 E, 157 St. blizu cerkve in šole Marije Vnebov-zete, v dobrem stanju, vsi novi parket pojdi. Ogled od-5. do 7. ure zvečer čez teden in ob nedeljah ves dan. Garaža, lep vrt, v Collinwoodski naselbini. Se proda zaradi selitve,
-(8)
EUCLID
od E. 260' St. nova Colonial hiša, z aluminij am obita, tri spalnice, jedilna soba, vdelane omare, polna- klet, popolno karpetirana, kvalitetno delana. V srednjih tridesetih.
OD ROUTE 91
Eastlake, zidan ranč, osem let star, tri spalnice, jedilna soba, den, polna klet. V lepem stanju, blizu šol, $35,900.
NOVI DOMOVI
od Rt. 91, krasna hiša z srednjimi vrati, ranč tipa, tri spalnice, velika kuhinja z vdelane omare, IVz kopalnica, formalna jedilna soba, dvojna priključena garaža. Kvalitetno delana. Tudi loti se dobijo. Vam zidamo po vaši volji.
UPSON REALTY
UMLS
499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9.
(6)
V	najem
E. 77 St. ‘blizu St. Clair Ave. se oddajo štiri sobe,- spodaj, v najlepšem stanju, karpetirano, in prenovljeno. Furnez in driveway. Nič živali. 361-5943. ________________________-(10)
V	najem
se oddajo tri neopremljene sobe s kopalnico spredaj, zgoraj. Odraslim. Na E,- 71 St. blizu St. Clair. Kličite' 361-0939 po peti uri popoldne.
(4)
PRI IGRANJU TENISA — Skozi ogromno okno Osrednjega športnega kluba v Moskvi v Sovjetski zvezi se vidijo igralci tenisa. Ta postaja v Sovjetski zvezi baje Vedno priljubljenejši.
otroke ne menijo”, se pravi da ne skrbijo za njihovo vzdrževanje. Veliko “odsotnih” očetov dejansko ni odsotnih, dom zapustijo le, kadar pričakujejo obisk nadzornikov, če jih ti presenetijo, se izdajajo za sorodnike ali goste, “Zapuščene” matere pa nato dobivajo dalje podporo za “odvisne” otroke.
Tidijo, da je takih slučajev dosti, in bi jih bilo mogoče omejiti, če bi se le odgovorne oblasti za to dejansko zavzele.
V NAJE fl
hiša 6 sob spodaj, 6 sob zgoraj, |po nizki ceni, samo odrasli. Kli-i čite 431-1043 ali 881-1691.
(4)
Help wanted Male or Female
Oglašajte v “Amer. Domovini”
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(xi
DVOJICA
dobi delo, da bi skrbela za apart-mente v visokem poslopju. Se dobi v zameno opremljeno stanovanje in dobra plača. Kličite 481-2914.
]	(4)
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 6, 1075
■ A A
: \ ' r
— —•aOOOOOCOOOOOCOQOGOOOOOQQPOQOOOQOOOOOOOOOOPOQOOC
VELIMIR DEŽELIC:
KRAGULJ
ROMAN IZ 9. STOLETJA

Saj je vender vse veliko cesarstvo znosilo* sem zlato, slonovo kost in diragulje, da bi se zgradila cerkev Hagije Sofije. Tri sto pet in šestdeset centov zlata je pogoltnila. Deset tispč ročnih delavcev^ je gradilo. Stavbeniki, kiparji in slikarji so vložili vse znanje lin vso izvedenost, da bi ustvarili; najlepšo cerkev sveta ali da -pi ti in spesnili
noči, pred zoro. v jutru, opoldne, pod večer in v prvi mrak donijo v samostanski cerkvi' moški gla-spvi, pojoč psalme, kantike in himne v slavo božjo. Enkrat molijo vsi skupno; drugikrat se delijo v dva zbora in izmekoma pojp. Tretjikrat pa moli en sam lepi glas, a vsi mu v zboru odgovarjajo.	...	. j
Lepo je hvaliti Gospoda in pe-.rčipke iz marmcjrja, kot je rekel j ti Njegovemu imenu: Najvišji! Prokopij; zakaj to ni stavba, zlo- Naznanjati v jutrih milost žena kamen na kamen, tu vse ^ Njegovo in resnico Njegovo, v živi, tu — ko da so kupola, syo- nočeh.
di, loki, stene ir? stebri pripeti z zlatimi sončninii žarki na sam nebeški svod...
Mladi'Konstaptin je tu ponavljal stihe pesnčka Pavla Sjlen-ciarija, ki je, slaveč Hagijo Sofijo, zanpsno klical:
Kdo bi te izpel, vri; marmorja nebeškega?
Marmorno stebrovje — dve vrsti pomladnih* sadnih dreves.
Zidovi' v barvah cveto in tla so ko cvetna poljana.
Štiri vitke podslombe, a na njih se loki pleto,
loki neizmermo smeli, loki nad loke gredo.
Oči se pno vse više in više, od svoda do svoda,
končaj bodo siegle do venca v vencu tisočih o£en.
Tu lije svetloba, tu žarek pripleše !z Žarkom.
Kupola žari v sijaju ko velika zlata čelada.
Teme se kupole te, mislim, dotika ipeba.
Pesmi o lepoti cerkve svete Modrpsti je filozof Konstantin dodal besede iz zgodb Salomonovih j
Ne „ sijaj in srebro, marveč
sprejmite rajši, nauk božji; in
znanje rajši ko čisto zlato. Zakaj . ,
, ..J1 .	,	, .	,	. jjakonov, ki so prejeli dijakonsko
bobsa je modrost ko drago ka- ,	.	,
. •	.	.	.	v	, .1 stopnjo	svetega reda, je malo,
•	v«	vroo	-r»otrv»11 cvi oii	crxrov'i . A °	° ' °	'
še manj	pa je hieromenihov, to
je, duhovnov.
“Resnično,” piše Zlatoust!, “moli lahko tudi vsakdo sam, V svoji sobici, a nikakor ne tako, kakor bi molil v cerkvi, v zboru, kjer mnogi z eno dušo kličejp Gospoda. In samca ne posluša Bog tako ko one, ki molijo v zboru. Zakaj tu je skladnost v večglasju, občestvo mnogih, povezanost v ljubezni. Tu se klici bratov družijo. Duhovni so vodniki v molitvi, da teče glas množice varno do neba k Bogu.”
Koprnenje za molitvijo v veliki družbi je zbralo ljudi v samostan Studion. Molitev, delo, uboštvo, post in čezmerno bedenje je povezalo stotine redovnikov v bratstvo. In oni, ki so se vsemu odrekli, so našli tu vred-, note vseh vrednot.
Visoko filozofijo in angelsko življenje imenujejo Carigraj-čani življenje v samostanu Štu-dionp, zakaj menihi preživljajo tu dneve v molitvi in delu..
Samostane! so tu obrtniki vseh vrst: tkalci, krojači, čevljarji, pletarji, rezbarji, a največ jih je, ki izdelujejo knjige in jih prepisujejo; in takih, ki preslikujejo sirke. Nekateri so umetniki, književniki in učenjaki. Hierodi-
menje; in vse najmilejše stvarij. se ne morejo primerjati z njo. Kaj ne kliče njodrost? In razum pe- daje svojega glasu? Vrh viših, na poti, na križiščih stoji modrost. Pri vratih, ob vhodu v mesto, kjer se odpirajo duri, kliče: “Brežumneži, spametujte se, naučite se, ljudje, modrosti!” Ko je nekoč Konstantin zapuščal cerkev svete Modrosti, ga sreča logotet in ga vpraša: “Filozof, rad bi vedel, kaj je prava modrost, kaj je filozofija?”
A filozof Konstantin odvrne takoj s svojo hitro pametjo in pove z malo biesedami mnogo: “Prava filozofija je iskanje vsega božjega in človeškega: kako bi se člodek, ki je podoba božja, čimbolj približal Bogu.”
JA.NIS
Težnja za molitvijo v veliki družbi, in za angelskim življenjem v samostanu Studionu je bila tudi častitemu menihu, slikarju Epifaniju, Vse na svetu. In Bog je dal, da se je proti koncu življenja vrnil iz Soluna v carigrajski samostan Studion. Še več, radi visoke starosti in svetega življenja so ustregli Epifaniju, da preživi še teh malo dni v isti celici, v kateri je nekoč živel veliki njegov vzor, sveti Teodor Studita.
Starček se je radoval nad tem ko dete, a malo se je tudi pootro-čil pod starost. Zapuščal ga je vjd in roke sc se mu res že zelo tresle, a hotel je, kakor se je izrazil, v polni zrelosti življenja
“Bil je patrijarh Janis, ki je (naslikati svoje najboljše delo, učil herezijo: isle smemo častiti1 Oddavnaj je že nosil povsod s
seboj lepo čisto deščico iz ebenovine ih se končno odločil, da na
ikon!”	(2t :sv. C., knj. V.)
V Carigradu/okrog leta 849.
Pobožna cesarica Teodora je1 to ploščico naslika podobo. Skrb-poslušala svet Idgoteta Teokti- niči vseh kristjanov, pobožni cesta, sorodnika Konstantinovega, sarici Teodori, jo bo napravil, ter sklicala v Carigrad veliki Cesarici, ki je bila že za živega cerkveni zbor; in ta je obsodil cesarja Teofila mučenica; njej, napade in boj zoper svete podo- ki je za ljutih preganjanj v sa-be kot krivoverstvo, sovražnika mem dvoru pod škrlatnimi zave-
svetih podob, patrijarha in čarovnika Janisa izobčil, 19. februarja 843 pa je slovesno slavil nedeljo pravovernosti.
Po stoletnih preganjanjih se obnovi in pomladi opustošeni carigrajski samostan Studion, stari ščit cerkvje in prave vere. Razgnani redovniki se pomalo z vseh strani sveta vračajo pa tudi novi se posvečajo, potem ko so si odrezali lase in oblekli črne halje iz grobe raševine.
Stanovalci jugozapadnega dela Carigrada znova slišijo, kako dnevno šestkrat ječijo udarci ob zvonki semantron in kličejo menihe k skupni molitvi. O pol-
sami skrivala svete ikone; njej je začel častiti starček Epifanij slikati pismenke: naslov, pesmico iz samih rož, cvetov, metuljčkov in zlatih kukcev. Sam je spesnil to pesmico v čast svetim ikonam, zdaj pa jo je zapisoval in s slikami krasil na deščici iz ebenovine. In kakor je nekoč cesarica Teodora skrivala svete podobe pod škrlatnimi zastori, tako je zdaj duhoviti starček Epifanij skril med svoje stihe križ iz škrlatnih rož, a te rože so bile zložene v sledeče pismenke:
Častimo svete slike!
(Dalje prihodnjič) •
KOLEDAR
društvenih prireditev
JANUAR 1975
11.	— Slovenski športni klub
priredi “zimski včer” — večerjo in ples — v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igra Sonet.
12.	— D.D. Lilija poda igro “Teta
na konju” ob 3:30 popoldne na Holmes Ave.
18. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju.
FEBRUAR
8. — D.D. Lilija priredi “Maška-
I 9. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (Pancake and Sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 12.30 popoldne.
22. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road Okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5. popoldne.
APRIL
rado” v Slovenskem, domu na 5. — D.S.P.B. TABOR priredi Igrajo Veseli
Holmes Ave.
Slovenci.
9.— Slovenska šola pri Sv. Vidu
pripravi kosilo v farni dvorani od 11.30 do 2. popoldne.
Marec
2. — Misijonska znamkarska
akcija (MZA) pripravi kosilo i v šolski dvorani pri sv. Vidu. i Kosilo bo na razpolago od ] 11.30 do 2. popoldne.
26.	— KONCERT pevskega zbora KOROTAN v SND na St. Clair Ave. Po koncertu zabava s plesom. Igra Ansambel “VESELI SLOVENCI”.
27.	— Pevsko društvo PLANINA priredi ob štirih popoldne koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights.
JUNIJ
26.-27.-28.-29. — Poletni karneval in bazar pri Sv. Vidu.
13. - 14. - 15.—Z.D.S.P.B. TABOR
preredi spominsko proslavo 30. obletnice pokolja slovenskih domobrancev in četnikov na Slovenski pristavi.
JULIJ
20.—Belokranjskih klub priredi
“Belokranjski piknik” na Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli svatje”.
OKTOBER
18. — Klub nevburških sloveni
skih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
16. — Slomškov krožek postreže
z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. vidu od 11.30 dopoldne do 2 ure popoldne.
It’s Time
spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples.
Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30.
6. — Mladi harmonikarji obhajajo desetletnico svojega obstoja s koncertom v farni 8. — Belokrajski klub priredi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek “martinovanje” v SND na St. ob 3.30. Po koncertu domača j Clair Avenue. Igrajo “Veseli zabava.	Slovenci”.
NOVEMBER
8.— Štajerski klub priredi svoje
martinovanje v farni dvorani pri( Sv. Vidu Začetek ob 7.'
'v
zvečer.
GRAND CANYON, globoka deber, se zajeda ponekod več sto metrov globoko v okoliški svet. Kjer se nekaj razširi, je možno videti zemeljske plasti drugo na drugi. Spada med največje prirodne zanimivosti naše dežele.
i ,
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase« vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
DARUJTE
ZA
TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO
SLOVENSKO USTANOVO!
March of Dimes Time.
TM S SPACE CONTRIBUTED BY THE FUBUiCi-irR
GLASBO BO MOGOČE ČUTITI, NE LE SLISATI — To trdi Howard Wachspress, ko razlaga svoj “glasovni bodril-nik’!. S tem naj bi bilo mogoče glasbo “čutiti”, ko prenaša tresenje, ki ga ta povzroča v napravi, na kožo.
Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103