Stev 131.
v LlDUHanl, v sobDto flne 10. lunifa 1922.
1 Naročnina "—j—i
za državo SHS: sa celo teto naprej Dlu. 120-— za pol leta „ .. „ 60-— aa oetrt leta „ • • » 30"-n en mesec „ .. „ 10"—
za inozemstvo: eelolemo ..... Dm. 2.6-— mesečno ..... „ 18*—
5=5 Sobotna izdaja: &
v Jugoslaviji. . . Din. 15'— v inozemstva ... „ 35 —
Posamno Slev. 75 par.
Leio L.
~ Cene lnseiatomis
Knostolpna peUtna vrsta mali oglasi po K 4'— In K B —»i veliki oglasi nad 45 mm tJ-^ Siae po K 8 —, poslana Itd.) po K 12 —.
Pri večjem naročila popnst.
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka ln dneva po prnz-nikn ob 5. ml zjutraj.
Mesečna prlloijo: Vestnik SKSZ.
__Uredništvo je T Kopitarjevi nllot štev. B/m.
Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telet itv. 50, npravn. fitv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račnn poštne hran. ljubljanske st. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, zagreb 39.011, sarajev. 7263, praške in dunaj. 24.797
Zaščita narodnih manjšin.
Beseda narod ni fraza, dasi jo frazerji čestokrat zlorabljajo v svoje postranske svrhe. Narod je živ organizem, ki ga poleg jezika ustvarja nešteto drugih atributov ljudstva, ki se čuti kot edinica, kot velika družna v človeštvu. Ta živi organizem, ki ga je stvorila narava, reagira tudi na vsak pritisk, naperjen proti njemu, ako je zdav. Obramba in odpor zatiranih narodov torej ni nobena umetno vprizorjena hujskarija poedincev, kakor so to še vsikdar kričali v svet tlačitelji, ampak je to povsem naravna in opravičena pojava v življenju vsakega zatiranega naroda, ako ni že popolnoma zastrupljen in v agoniji. Narod, ki se ne zna ali noče braniti, ki vidi okoli sebe tisoč in tisoč vprašanj, ne vidi pa da je sam v svoji nacionalni eksistenci ogrožen, bo propadel, izgubil svojo nacionalno individualnost in bo hlapec tujcu.
Problem narodnih manjšin je v praksi ostal nerešen tudi po svetovni vojni, dasi je velika antanta na vsa usta oznanjala svetu, da se bori za malo, zatirane narode. Na mirovni konferenci v Parizu so imeli zastopniki malih držav strašne težave, da so rešili vsaj nekaj nacionalnega ozemlja. V senžermenski mirovni pogodbi pač določa osem členov o zaščiti narodnih manjšin v Avstriji, pa še to je ostalo vse samo — na papirju. Določitev koroškega plebiscita sama je bila ena velika krivica, prizadeta slovenskemu narodu. Ni glasoval slovenski narod kot tak, marveč tisti drobec slovenskega naroda, ki ga je prej sto in stoletja sistematično zastrupljal tujec, gospodar. Pač je bilo v pogodbi poskrbljeno za italijanske manjšine v naši državi, dasi nikjer ne žive kompaktno, ne pa za slovenske in hrvatske manjšine v Italiji, ki tvorijo naravnost ogromno večino kompaktno živečega prebivalstva na svojem ozemlju.
V Čehoslovaški in Jugoslaviji je ostalo precej Nemcev in drugih narodnosti, zlasti na Češkem, kjer jih je okrog tri milijone. Mi zastopamo načelo nacionalne pravičnosti; zato mislimo, da bi se dalo in moralo govoriti tudi o zahtevah in željah nacionalnih manjšin, ki živijo v naši državi. Nikdar pa ne bomo šli med tiste naivneže, ki mislijo, da je naša prva dolžnost, brigati se predvsem za nacionalne manjšine drugih narodnosti v naši državi, naše nacionalne manjšine v drugih državah pa prepuščati milosti drugih narodov. Imamo preveč skušenj v tem oziru in kongres lige narodov, ki se je ravnokar brezuspešno končal v Pragi, nas v tem našem mnenju samo še podkrepljuje.
Stara izkušnja, še bolj pa izkušnja zadnjih let nas uči, da govore Italijani in avstrijski Nemci o zaščiti manjšin le tedaj in v toliko, kolikor hočeio prikrivati krivice, ki jih sami delajo drugim, ali pa kolikor upajo doseči kaj zaščite za svoje nacionalne manjšine v drugih državah. Morda je Dickenson na praškem kongresu lig zveze narodov s svojo resolucijo mislil dobro, toda dejansko je bila samo ofenziven poizkus tistih narodnosti, ki same našim rodnim bratom v sosednih državah odrekajo vsako pravico do nacionalnega življenja in ki govore o zaščiti narodnostnih manjšin ofici-elno v najlepših besedah, kadar mislijo, da morejo tako prikriti svojo staro avstrijsko metodo v zatiranju slovanskih narodov v podvojeni meri. Ni še dolgo, kar je deželni upravitelj koroški Groger, notabene socialdemokrat, maziljeno sladko govoril o rav-nopravnosti nemških in slovenskih državljanov; kdor je ta njegov govor, namenjen samo za inozemstvo, bral, bi bil lahko do solz ganjen nad pravicoljubnostjo koroških Nemcev, če ne bi vedel, da je uganjal g. Groger samo grdo hinavščino. Ko sta hotela govoriti na konferenci lig zveze narodov zastopnik koroških Slovencev in zastopnik avstrijskih Čehov, nista dobila niti besede. Ni-li to — ironija konference za ✓zaščito« nacionalnih manjšin.
Zato popolnoma odobravamo odločen nastop jugoslovanskih, čeških, poljskih in romunskih de' ' k! so napraviti ex-odus in s ten	> in določno izrazili,
da se taki k	ne smejo sklicevati
zgolj v name	maskirali pod lepo
donečimi pre	tonalni fanatizem Ita-
lijanov in avstrijskih Nemcev proti slovanskim narodom. Naši slovenski Korošci — ne plačane nemčurske duše — bi bili zadovoljni, ako bi imeli desetino tega, kar imajo naši Nemci v Jugoslaviji. Ne samo, da koroška deželna vlada ni otvorila niti ene slovenske šole, da je izgnala slovensko inteligenco, njen naraščaj umetno in sistematično zatira, niti dveh privatnih slovenskih šol, ki bi ju koroški Slovenci iz
privatnih sredstev radi vzdrževali, še do danes ni dovolila otvoriti in ju tudi v bodoče ne misli in to kljub jasnim določilom senžermenske mirovne pogodbe.
Mi s svoje strani bi bili pričakovali od naših delegatov le, da bi bili maškerado v Pragi razkrinkali prej s pozitivnimi predlogi, predno so bili prisiljeni, da so se poslužili skrajnega sredstva in razbili s svojim odhodom konferenco.
Belgrad, 9. jun. (Izv.) Nocoj je imel ministrski svet sejo, na kateri pa ni razpravljal o konferenci državnikov male antante, ker zunanji minister dr. Ninčič ni bil navzoč iu se je peljal na kolodvor, da se poslovi od češkoslovaške misjie, ki se je z mininistrskim predsednikom dr. Bene-šem nocoj povrnila v Prago. Na tej seji ministrskega sveta so razpravl jali o delovnem programu narodne skupščine. Ministrski svet je mnenja, da je treba predvsem predložiti zbornici načrt volivnega zakona. Volivni zakon naj se izvede kratkim potom v zraislu člena 133 ustave, (skrajšani postopek za izenačenje zakonodaje), ne pa po določbah člena 141. Na dnevnem redu je bila tudi debata o državnem proračunu za leto 1922 in o inozemskem posojilu, ki se
je ravnokar sklenilo. O teh dveh predmetih se ima baviti narodna skupščina. Ministri so se postavili na stališče, naj se volivni zakon reši v narodni skupščini kratkim ■potom tekom dveh dni. Po proračunu in inozemskem posojit-V. ,naj se na dnevni red narodne skupščine siivi zakonski načrt o izenačenju neposrednli davkov v državi in o agrarnem zakonu. Ministrski svet se je potem bavil z okrožnimi volitvami. Obstaja vprašanje, ali naj se volitve izvedejo v roku, ki ga določa ustava, kar bi se imelo zgoditi v kratkem, ali pa naj se volitve od-gcde do jeseni. O tem vprašanju ministri še niso edini. O tem predmetu so bo debata nadaljevala na prihodnji seji ministrskega svela.
Uradni teror proti ljudstvu,
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Danes je poslanec Stjepan Barič posredoval pri notranjem ministru dr. Marinkoviču radi preganjanja kmetskega prebivalstva po okrajnem glavarju Penconu v sinjskem okraju. Ljudstvo so namreč brezvestni ljudje na-hujskali, naj ne podpisuje pozivnic k vojaški službi, ker se bodo vsi vpoklicanci smatrali kot dobrovoljci ter bodo morali
potovati na svoje stroške k vojaškim četam. Poslanec Barič povdarja, da so vpoklicanci pripravljeni iti radevolje v vojaško službo, medtem pa razvija okrajni glavar Pencon strašen teror nad ljudmi, ki niso krivi in so nedolžni. Minister je obljubil, da bo zadevo preiskal in ukrenil potrebne korake.
Kralj Aleksander in kraljica
Ljubljana, 9. junija. (Izv.) Danes ob 1. popoldne se je pripeljal na južni kolodvor v Ljubljani dvorni vlak s kraljem Aleksandrom in kraljico Marijo, ki sta snoči odpotovala iz Belgrada na Bled, kjer ostaneta nekaj tednov. Na peronu južnega kolodvora ju je pričakovala ogromna množica občinstva, ki je priredilo kraljevi dvojici navdušene ovacije. Kralj in kraljica sta se prikazala pri oknu svojega vagona in se radostno zahvaljevala za ovacije. Občinstvu je bilo zabranjeno stopiti s perona in iti bližje k vlaku, pa so nekatere matere poslale kljub temu svoje otroke k dvornemu vlaku, kjer so male deklice izročale kraljici cvetje. Kraljica je vesela sprejemala cvetlice in se zahvaljevala za neprestane ovacije. Kralj je stal poleg kraljice smehljajoč in odzdravljajoč občinstvu. Množica je pela medtem tudi državno himno, »Lepo našo domovino? in »Naprej«, končno pa so ženske same zapele še »Po jezeru«. Ko se je vlak začel pomikati dalje, sta kralj in kraljica ves čas veselo od-zdravljala množici, ki je burno vzklikala mlademu kraljevemu paru.
Bled, 9. junija. Točno ob 3 je privozil na svečano okrašeno blejsko postajo dvorni vlak z novoporočenim kraljevskim parom. Ko je kralj s svojo družico izstopil, je najprej pregledal častno stražo, nakar sta ga pozdravila vladni svetnik Mencinger, okrajni glavar v Radovljici in dr. Polak. Zatem se je kralj razgovarjal z generalom Majstrom in Daskalovičem. Po sprejemu se je kralj takoj odpeljal v svojo vilo. Pred vilo so mu narodni Blejci po stari slovenski šegi »zašrangalir ter ponudili njemu in kraljici čašo vina, ki jo je kraljeva dvojica z vidnim veseljem sprejela. Blejska občina in tujsko-prometna zveza sta poklonili kra-ljioi krasen šopek. Na Bledu vlada svečano razpoloženje. Bled in okolica željno pričakujeta krasnih slavnosti, ki se bodo jutri večer vršile od 8. dalje na blejskem jezeru.
Darujte za gladujoče v Rusiji!
Napoved protiakcije juge-fašistom.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Poslanci Jugoslovanskega kluba Vulič, Stanovnik, Ne-manič in Gostinčar so vložili vprašanje na notranjega ministra radi napada fašistov na župnika fra Bajiča v njegovi pisarni v Metkovicu. V vprašanju izjavljajo poslanci, da bodo pričeli s protiakcijo, ako se ne onemogoči fašistovski teror.
Katoliški škofje v Jugoslovanskem klubu.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Danes je pet jugoslovanskih škofov, ki so se udeležili kraljeve svatbe, posetilo Jugoslovanski klub, kjer so se v daljšem razgovoru informirali o raznih cerkveno-političnih vprašanjih.
Dr. Beneš v narodni skupščini,
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Danes je bil predsednik parlamenta dr. Ribar napro-šen od češkoslovaškega poslanika dr. Kaline, naj obvesti načelnike vseh parlamentarnih klubov, da želi češkoslovaški zunanji minister stopiti v stik s posameznimi parlamentarnimi klubi. Nato se je vršila v predsedništvu parlamenta konferenca, kjer so se izmenjala razna mnenja. Ob tej priliki je izrazil dr. Beneš željo, naj bi jugoslovanski poslanci posetili Češkoslovaško. V imenu ,ugoslovanskega kluba je prisostvoval konferenci posl. Barič.
ZAKON O MINISTRSKI ODGOVORNOSTI SPREJET.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Danes dop. je bila seja narodne skupščine. Na dnevnem redu je bila razprava o zakonu o ministrski odgovornosti. Za zakonski pred-log je glasovalo 151 poslancev, 49 pa proti. Jugoslovanski klub stoji na stališču, da je ta zakon samo zakon o ministrski neodgovornosti, vsled česar je galsoval proti. Prihodnja seja parlamenta bo jutri dop. Na dnevnem redu bo volitev odbora za izvedbo agrarne reforme v Dalmaciji. V odbor volijo 31 članov posameznih klubov.
Pred »Jernejevo nočjo« na Reki.
Reka, 9. junija. (Izv.) Po nečuvenem terorju, ki je vladal toliko časa v mostu, se je povrnil mir na Reko, toda le na videz. Prebivalstvo živi še vedno v velikem strahu. Na grobu pri zadnjem spopadu ubitega vojaka Grinaldinija je dejal tajnik reških legionarjev Earbieri, da se bodo legionarji maščevali nad všemi onimi, ki se ne priznajo k čisti italijanski misli italijanske Reke. Zaradi tega ne more biti nihče v dvomu, da v zvezi s tem govorom ne prihajajo vsak dan novi fašisti in legionarji na Reko, in sicer z vseh strani Italije, tudi iz najod-daljenejših mest. Glavni odbor splošne akcije je izdal oroglas, v katerem med drugim veli, da je vsa ljudska sila pripravlje na in da samo čaka na povelja načelnikov posameznih oddelkov. Dokler italijanska oblastva ne dosežejo razorožitev in izgon avtonomističnih tolp z jugoslovanskega ozemlja, se ta ljudska sila ne more razorožiti.
Reka, 9. junija. (Izv.) Nacionalistični elementi na Reki izjavljajo, da pripravljajo Jernejevo noč. Zaradi tega je šel poseben odbor avtonomistov in Jugoslovanov k italijanskemu opravniku Castelliiu in vojaškemu poveljniku generalu Spreaficu ter je zahteval od njiju varstva. Dobil pa je odgovor, da ne moreta jamčiti za varnost, ker vlada v mestu veliko razburjenje. Medtem so v razne pedobčine prišli močni oddelki fašistov, oboroženi do zob in javno groze jugoslovanskemu življu s pokoljem.
Demonstracije v Zagrebu.
Zagreb, 9. junija. (Izv.) Snoči ob osmih je vojaška godba priredila mirozov po ulicah in cestah mesta. Godbi se je pridružila večja skupina akademske omladine, ki je nosila v sprevodu državno zastavo. Ko se je godba povrnila po končanem mi-rozovu v vojašnico, je šla akademska omladina pred univerzo, kjer je vzklikala kralju, kraljici, Jugoslaviji itd. Istočasno je priredila tudi akademska omladina, prista-šica blokašev, protimanifestacije po mestu. Med drugim je ta sprevod vrgel nekaj kosov opeke v upravništvo »Pokreta«. Ko je jugoslovanska omladina to slišala, je stekla pred upravništvo lista in je oddala nekaj strelov iz .revolverjev proti blokaškim akademikom, ki so tudi streljali. V tem spopadu je bilo nekaj oseb lahko ranjenih. Medtem so poklicali telefonično na pomoč policijo, ki je prihitela na lice mesta in razpršila dijake. Tudi sicer so bili manjši spopadi demonstrantov na Preradovičevem trgu in pred poslopjem Musikhalle«, kjer, se je vršil slavnostni ples.
Zagreb, 9. junija. (Izv.) Pri snočnih demonstracijah v zvezi z mirozovom vojaške godbo so bili trije redarji ranjeni. Enega je zadela opeka, ki so jo metali dijaki, enega pa strel iz revolverja. Poškodbe so le lahke. Razen tega sta bila vsled strelov ranjena tudi dva dijaka, in sicer eden član jugoslovanske omladine, drugi pa pristaš blokašev. Ranjenih je bilo tudi več drugih oseb, na katere so priletele opeke. Težko ranjen pri vsem spopadu ni bil nihče.
Državljanska vojska na Irskem.
London, 9. junija. (Izv.) Uradno po-' ročajo: Vzdolž obeh bregov reke Longh Erne prodirajoče angleške čete na Trškem so zadele na odpor in zašle med sovražne oddelke, ki so jih obstreljevali, nakar je nastopilo angleško topništvo. V boj so posegli tudi oklopni avtomobili. Angleške čete so popolnoma očistile ozemljo Pettigo in Belleek. Britanske čete ne bodo več prodirale, ako dobe jamstvo, da se napadi ne bodo nadaljevali.
London, 9. junija. (Izv.) Griffith in lord Churchill sta se razgovarjala o ukrepih, kako bi se preprečili spopadi na ul-sterski meji.
London, 9. junija. (Izv.) Trije bataljoni angleških čet, podpirani po topništvu in letalcih, so jeli davi obkoljevati mesto Belleek, ki so ga držale iregularne čete. Po topniškem obstreljevanju so angleške čete najprej zavzele utrdbo imenovanega mesta, nato pa mesto samo.

Pismo iz Gorice.
Težka preizkušnja kraljevega prihoda v Gorico za nas Slovence je hvala Bogu minila. Če hočemo biti popolnoma odkriti, je bil kraljev obisk v Gorici ponesrečen; vse večje množice ljudstva so se valile po goriških ulicah tedaj, ko so imeli vojni oškodovanci svoj impozantni shod. Našo ljudstvo z dežele se niti brigalo ni za kralja, nasprotno se je ta dan Gorice celo izognilo. Blamaže Italijani niso mogli prikriti, bila je preveč jasna. Bilo je pač skrajno neprevidno, da je vlada izpustila v deželo kralja prav tedaj, ko je odlašala z resno akcijo za vojno odškodnino in je za-smehljivo prezirala potrebe ljudstva. Radi tega razpoloženje tudi med Furlani ni bilo sijajno. Zadeva vojne odškodnine pa je tudi danes rešena le s par obljubami in s par nebistvenimi odredbami.
Na tem mestu moramo omeniti škandalozno vedenje nekaterih komisarjev, ki so s pomočjo strahovlade nad našim ljudstvom ustvarjali prave Potemkinove vasi in čarali kraljevi dvojici iluzorične slike pred obraz. Ti ljudje hočejo po hrbtih našega ljudstva lezti v višino, ali si vsaj vloviti eno izmed ob taki priliki dežujočih odlikovanj. Posebno nesramno je bilo dejstvo, da so stali fašisti, tisti ljudje s črnimi srajcami in debelimi palicami, oficielni požigalci in pretepači povsod v prvih vrstah. Lepa častna straža. S tem ie vlada priznala tudi njih dejanja. Skozi prizmo tistih z našo krvjo okrvavljenih črnih srajc bo naše ljudstvo presodilo tudi obljube kraljeve in srbohrvatsko govorico kraljičino, pa naj je to na tega ali onega še tako dobro vplivalo. Naše ljudstvo niso več šolski otroci, ki bi verjeli legendam šolskih beril o vladarju, ki je podaril miloščino. Ljudstvo je samo ■berač, lačno in raztrgano in še tistega ne dobi, kar mu po zakonu pristoja. Z resnim dejanjem pomoči vsem, ne z legendami o milini, lepoti in dobroti, bo mogoče vcepljati patrijotizem — v prvi vrsti še Italijanom samim. Ta čuvstva so prevevala nas vse ob prihodu kralja.
Ljudstvo pa gre svojo pot dalje. Ono se organizira, da bo združeno kot en mož lahko nastopilo v boju za svoje pravice. »Kmetsko delavske zveze« se od dne do dne bolj širijo. Na Binkošti in v pondeljek se je vršilo sedem shodov KDZ v idrijskem in cerkljanskem okraju, mej tem v Črnem vrhu, Idriji, Šebreliah in šentviški gori. Na teh shodih so bile sprejete tudi važne resolucije, ki zahtevajo, da naj se na Goriškem organizira politično društvo ./Edinosti kot samostojna organizacija. S tem daje svoječasnemu tozadevnemu sklepu pododseka političnega društva »Edinosti« v Gorici tudi naše organizirano ljudstvo svoj pečat. Naj bi se zadeva v splošno korist izvedla.
Kongres fine narodov.
ZASTOPNIK KOROŠKIH SLOVENCEV ZAPUSTIL ZBOROVANJE.
Praga, 9. junija. (Izv.) Zastopnika češkoslovaških in slovenskih manjšin v Avstriji sta se skupno z zastopniki male antante in Poljske odpovedala nadaljnjemu sodelovanju na kongresu društev lige narodov, ker nista mogla obrazložiti svojega stališča, dasi sta se že takoj početkom debate priglasila k besodi. Slovence je zastopal dr. Petek iz Koroške, Čehoslovake pa poslanec Klimeš z Dunaja.
Kovinarska stavka na češkem končana.
Praga, 9. junija. (Izv.) Po več mesečni stavki so se kovinarji zopet vrnili k delu. Plače so jim bile znižane na 68 odstot-
kov. Vsled skoro trimesečne stavke so izgubili kovinarji 7 do 8 odstotkov letnega zaslužka.
PROSLAVA KRALJEVE POROKE Vj PRAGI.
Praga, 9. junija. (Izv.) Povodom poroke kralja Aleksandra z princesinjo Marijo je priredila češkoslovaško-jugoslovanska liga manifestacijsko svečanost v starem rotovžu. Na tej svečanosti so govorili zastopniki češkoslovaškega parlamenta, senator Zahorsky, jugoslovanski in romunski poslanik ter v imenu češkoslovaške vlade minister Udržal.
PAŠIČEVA KONFERENCA RADI BOLGARSKIH KOMITAŠEV. •
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Včeraj je ministrski predsednik Nikola Pašic dalje časa konferiral z grškim zunanjim ministrom glede zaščite mej potom Jugoslavije in Grške pred bolgarskimi komitaši.
DR. ŠIMRAK ZA DALMATINSKE VINOGRADNIKE.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Danes je poslanec dr. Janko Š i m r a k naslovil v imenu Jugoslovanskega kluba na ministra za kmetijstvo in vode Puclja vprašanje glede dalmatinskega vinogradništva. V tem vprašanju poudarja posl. dr. Šimralc, da je vinogradništvo najvažnejša panoga narodnega gospodarstva v Dalmaciji, kljub temu pa se ljudstvu onemogoča izvoz vina, obenem pa tudi rešitev pred lakotjo. Nadalje naglaša, da imajo v šibeniškem okraju kmetje radi slabega prometa ogromno množine vina, ki ga morajo prodajati pod ceno. Najboljše vino se prodaja po 1 dinar in 1 in pol dinarja. Ako bodo letos trte obrodile, bodo moral j kmetje prodajati vino še za mnogo nižp ceno. Končno vprašuje ministra, ali hoče ministrstvo za kmetijstvo podvzeti vse potrebne korake, da se ljudstvu omogoči prodaja vina in da pride tako narod do kruha.
POVRATEK DR. BENEŠA.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Nocoj ob 7.40 je odpotoval iz Belgrada češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš in se povrne v Prago. Na kolodvoru so se od njega poslovili ministrski predsednik Pašič, zunanji minister dr. Ninčič, višji uradniki ministrstva za zunanje posle in osobje češkoslovaškega poslaništva. Na čast dr. Benešu je bila postavljena na kolodvoru častna četa kraljeve garde z godbo.
IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Za danes popoldne je bila napovedana seja demokratskega kluba. Na dnevnem redu so bila važna vprašanja, zlasti glede volivnega zakona in glede proračuna. Finančni minister dr. Kumanudi je izrazil željo, naj se proračun na vsak način stavi do 16. t. m. na dnevni red narodne skupščine in naj se debata o tej stvari konča do konca meseca.
BOLGARSKI VOJNI MINISTER 0 WRANGL0VCIH.
Sofija, 9. junija. (Izv.) V sobranju je izjavil vojni minister Daskalov na vprašanje glede zadeve Wranglovcev, da so ruski generali organizirali armado kljub vsem dogovorom, po katerih so jih sprejeli v Bolgarijo kot begunce. Ta vojaška sila pomenja državo v državi, ki si je nadela za cilj, da mora biti pripravljena, da v danem trenotku stopi v akcijo in tako ogroža notranjo varnost dežele. Minister je obdolžil opozicijo, obstoječo iz ljudske stranke, demokratov in radikalcev, da se je v boju zoper agrarno vlado pridružila pustolovskim načrtom Wranglovcev. Končno jc izjavil, da so vse odredbe, ki jih je vlada ukrenila, naperjene zoper ruske generale, nikakor pa ne zoper begunce. Bolgarska
vlada ne bo nikoli odvzela beguncem azil-nega prava.
REPARACIJSKA KOMISIJA O DOBAVAH JUGOSLAVIJI IN BELGIJI.
Pariz, 9. junija. (Izv.) Reparacijska komisija se jo na današnji seji, ki je bila sklicana dopoldne, bavila z vprašanjem dobave blaga Jugoslaviji in Belgiji.
UKRAJINSKI VSTAŠI PROTI BOLJŠE-VIKOM.
London, 9. junija. (Izv.) Ukrajinski vstaši so navalili na skladišče streliva boljševiških čet. Nastala je ogromna eksplozija, ki je ubila 37 vojakov sovjetske vojske in baje tudi devet ljudskih komisarjev. — Boljševiške oblasti so zaradi tega aretirale v Moskvi več sto oseb, ker se boje revolucionarnih nemirov.
ČEŠKI POSLANIK V BUDIMPEŠTI.
Bratislava, 9. junija. (Izv.) Novi češkoslovaški poslanik in polnomočni minister v Budimpešti je predal državnemu upravniku Horthyju svoja poverilna pisma. V svojem nagovoru je pri sprejemu povdarjal potrebo ožjega sodelovanja obeh držav, zlasti na gospodarskem polju. — V svojem odgovoru je upravnik Horthy zagotovil poslaniku pomoč mažarske vlade pri njegovih stremljenjih.
ODSTOP NIŽJEAVSTRIJSKEGA DEŽELNEGA GLAVARJA.
Dunaj, 9, junija. (Izv.) Dosedanji deželni glavar Ivan Maier je iz zdravstvenih ozirov odstopil.
MONARHISTIČEN LIST NA DUNAJU.
Dunaj, 9. junija. (Izv.) Z včerajšnjim dnem je pričelo na Dunaju izhajati glasilo avstrijske državne stranke: Die Monarchie kot tednik.
VELIK POŽAR V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 9. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je vnel v skladiščih drogerij-ske tvrdke Gabor et Comp. v Budimpešti požar, ki je uničil večino tamkaj naloženega blaga. Škodo cenijo na 40 do 60 milijonov kron.
-f Kmetijski list in katoliški shodi.
Ker glasilo ministra Puclja prav dobro čuti, da ojačenje verske katoliške zavesti med ljudstvom pomeni najbolj temeljito izpod-kopavanje liberalizma, na katerem je osnovana samostojna kmetijska stranka, se je v svoji številki 8. junija t. 1. strašno raz-koračilo zoper katoliške shode in napoveduje, da bo samostojna stranka napela vse sile, da »to brezvestno klerikalno izrabljanje vere ubije.« Potem se sklicuje na različne cerkvene kneze, ki da so proti katoliškim shodom. Naposled grozi cerkveni oblasti z reformacijo in Ricmanjem, ako ne bo prepovedalo vse katoliške shode, kakor to zahteva samostojna kmetska stranka. Mi smo mnenja, da bo poziv »Kmetijskega listam pustil cerkveno oblast popolnoma hladno. Pozivi in nasveti ali pa celo še grožnje, ki prihajajo od strani stranke, katera zagovarja kancelparagraf in je po svojem mišljenju vseskozi liberalna, ne morejo imeti nobenega učinka, ker operirajo z neodkri-tosrčnimi, lažnivimi in duhu cerkve popolnoma nasprotnimi argumenti. Na katoliških shodih se ne izrablja vera v politične namene, marveč se povdarja, da je vera prva in poglavitna zadeva nc samo zasebnega, temveč tudi javnega življenja. Na katoliških shodih se zahteva krščanska zakonodaja v smislu občega blagra in socialne pravičnosti; krščanska šola in boj zoper razkristjanje političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. To je popolnoma po programu cerkve, seveda pa ne po pro-
gramu svobodomiselne samostojne kmetijske stranke. Kar pa se tiče reformacije in Ricmanj, naj se »Kmetijski list« rajši ne smeši s takim zastarelim orožjem. Slovensko ljudstvo je preveč prosvetljeno, da bi zamenjalo najnaprednejšo in najkulturnej-šo krščansko vero s kakšnim protestantov-skim pietizmom ali celo pravoslavjem ali s kakšno »narodno« cerkvijo, ki bi bila le štafaža pribičevskega jugoslovanskega nacionalizma. Res, »nevarnost je velika«, kakor pravi »Kmetijski list«, toda ne za katoliško vero in cerkev, ampak za Puclja in njegovo stranko.
,+ Dr. Ivan šusteršiž je sedaj dobil dovoljenje za povratek v domovino. Tako naznanja zmagoslavno »Kmetijski list«, — glasilo ministra Puclja in SKS. Čez drn in strn — šusteršičevi pristaši Pogan, Škr-bec in tovariši pa so poslali dr. Š. povodom njegove 60 letnice zaupnico v obliki diplome. Diplomo mu menda izroči delegacija z g. Volto na čelu. Nepotrjena je vest, da si je dal dr. Š. renovirati in zlakirati stare redove in medalje, da ne bo treba »kr. kovačnici ordena u Beogradu« kovati novih za usluge v borbi proti avtonomi-stičnemu programu SLS.
& Fingirani konti ne dajo spati gospodom okoli »Jutra«. Da bi pomirili svoje silno razburjene živce, pišejo, da je imela takrat, ko sta obstojala konta Markovic in Lavrič, »klerikalna« Zadružna zveza še 60 milijonov v Jadranski banki, ki je morala vsled tega na zunaj veljati kot nevtralen zavod. Zato so bili nujno potrebni fingirani konti, da se ne bi izvedelo, da je »nevtralna« banka z ogromnimi vsotami podpirala demokratske mladine. »Jutro« jo res v strašni zagati. Prej je pisalo, da je bil v Jadranski banki osredotočen samo denar iz naprednih gospodarskih krogov in da je zato čisto naravno, da banka pod pira napredno stranko. Sedaj pa naenkrat pove, da je bilo v banki tudi 60 milijonov »klerikalnega« denarja in da so zato bili potrebni fingirani konti. Mi pa pravimo; Kjer se pošteno dela, tam ni treba no-benih fingiranih kontov.
H- Le hitro na dan! »Jutro« ponovno — topot svečano — obeta, da bo od krilo tako strašen »klerikalni« panama, da se bodo »klerikalci« praskali za ušesi. Skušnja nas uči, da demokratskim obljubam, četudi so svečane, ni prav nič ver> jetL Zato gospodje, le hitro na dan s »klerikalnim panama« 1 Zdaj je pravi čas. Če boste še čakali, se zna zgoditi, da boste zagazili tako globoko v blato, da vas tudi najhujši »klerikalni panama« in »praska nje za ušesi« ne bo moglo več rešiti.
.+ Mi smo štirje... Pa ne v Sloveniji, ampak v Bosni. Tam v lepem Sarajevu so šli štirje gospodje na sprehod. Bilo je že pozno v noči. Ali so gospodje prišli ravnokar iz gostilne ali iz kavarne in so si šli hladit razgrete glave v hladno noč, tega zgodovina ne pove. Pa to je končno vseeno, Glavno je, da so bili gospodje precej glasni. Kričali sicer niso, niti »živijo« ne, am pak govorili so tako glasno, da jih je slišal stražnik in celo razumel, kaj govore. Govorili so pa tako strašne stvari, da jih je stražnik povabil s seboj. Štirje gospodje so sicer stražnika začudeno pogledali, toda stražnik je stražnik. Odšli so ž njim v uradne prostore, kjer je zahteval službujoči uradnik njihova imena. Gospodje so bili: major Gardič, invalid, potem sarajevski okrožni načelnik Nikolič, potem tajnik Pa-šičev g. Popovic in dr. Srskic, bivši predsednik sarajevske vlade. Na vprašanje, kaj so gospodje zagrešili, je povedal stražnik: Govorili so po noči p r o t i v 1 a d i! — Taki gospodje, pa govore proti vladi — to ni mogoče. Gospodin oberpolicajac v Sarajevu čisto gotovo ne bo zaprl štirih gospodov, ampak policaju bo dal pošten nos zaradi neprevidnosti.
Rusije.
(Spisal Vladimirov.)
(Dalje.)
Čital sem zopet znano mi odredbo o madjarskih častnikih, ki jih šc vedno nc pustijo domov. Njim so se pridružili v zadnjem času tudi ujetniki iz rusko-poljske vojne. Madjarske častnike zadržujejo zato, ker so na Mažarskem po padcu boljševizma pobili, oziroma zaprli beli teroristi mnogo komunistov, med njimi tudi nekaj ruskih. Moskva je protestirala proti takemu postopanju in zahtevala osvobojenja zaprtih voditeljev. Ker se pa Pešta zanjo ni nič zmenila, so se v Rusiji spravili nad madjarske častnike češ da so ti kot inteligenca boljševizmu nevarni in je boljše, da jih imajo pred svojimi očmi, kakor pa da bi jih odpustili domov, kjer bi utegnili razšir jati proti bol jševiške ideje.
Stopil sem v pisarno. Par madjarskih Judov — komunistov seveda — je opravljalo uradne posle. Pri zglasitvi so zahtevali vse, kar potrebuje po ruskem vzorcu »pašportNa vprašanje, s čira da som se pečal pred vojno, sem odgovoril, da sem dokončal gimnazijo. Napisal je hitro v registracijsko knjigo: študent. Oporekal sem
mu, češ da to ne odgovarja čisti resnici; če sem bil študent, zdaj nisem, pa tudi ne mislim več. On pa jc trdil svoje in me zagotavljal, da to ne igra nobene vloge, samo da se spolni zahtevano vprašanje, sicer pa da mi ta naziv nikakor ne bo delal ne-časti, še manj pa sramote. Mislil sem si, ker je že napisano, naj pa ostane iiv mu nisem več ugovarjal. Toda če bi bil jaz tedaj samo slutil, kakšne neprijetnosti in težave mi bo pozneje napravila ravno ta beseda, bi mu bil raztrgal papir in ukazal napisati namesto nje besedo »čevljar«, besedo, ki so se nad njo ob prihodu v domovino spotikali policijski komisarji.
Dal mi je potrdilo o zglasitvi in naročil, naj se oglasim čez teden dni, kadar bodo legitimacije gotove. Ob koncu maja pa je bilo v časopisu oglašeno, da bo transport, ki sem nanj čakal, odhajal ne proj ko v sredini junija.
Tedaj se je začelo prodajanje in nakupovanje in pripravljanje za pot. Vse, kar bi me utegnilo nadlegovati na poti kot nebodigatreba, sem vlekel na taškent-ski bazar, kjer se spravlja v denar vse do raztrgane srajce in starih, ničvrednih šte-bal. Nakupiti pa je bilo treba tudi mnogo-česa, predvsem turkestanskih sadežev, kakor sq: kišmiš ali naše. rozine, urjuk ali
suhe marelice, suhe višnje, riž in moko povrhu, stvari, ki se v evropski Rusiji prodajajo z izbornim dobičkom. Za to misel me je še bolj vnel prihod dveh Rusov, Aljošain Fedja po imenu, mojih soslužil-cev. Nekaj tednov prej sta si izprosila dvomesečni dopust in sta šla, Aljoša v Sama-ro, Fedja pa še dalje v simbirsko guber-r.ijo. Zdaj sta se vrnila oba nazaj v Taškent, ne da bi bila izrabila svoj dopust. Oba sta pripovedovala o grozni draginji v Samari in onkraj nje in strašne stvari o nastopajoči lakoti. Radi smo jima verjeli, sodeč po njuni zunanjosti. Odhajala sta polnolična, a prišla? Iz kosti in kože so jima plašno gledale prestradane oči, ki so vsakomur, koga so pogledale, kričale: lakota.
16. junija je bil določen dan za posadko v vagone, ki so bili pripravljeni za transport na tovorni postaji. Najel sem voz za dvanajst tisoč rubljev, naložil nanj ves mrtvi in živi tovor in se odpeljal na postajo. Na poti se nam je pripetila mala nezgoda; zajela nas je ploha, ki je v poletnem času za Taškent skoro neverjetna redkost. Voznik je gonil in priganjal konje, da se je zabojček z razno robo prevalil z voza, se razbil in razletel. Zategnili smo pod gosto staro platano in vedrili.
sEto ničevd« (to nič ne de), je rekel
voznik in pristavil: »Dež v začetku potovanja pomenja srečo na poti.« Spomnil sem se širokoobsežnega pomena besedico »ničevč«, ki jo za Rusa tako karakteristična. Molče sem pritrdil in pomislil, da zna imeti voznik navsezadnje še prav.
Dolga vrsta tovornih vagonov, določenih za transport, je stala na tiru. Okrog njih se je sukalo in pehalo vse polno ljudi.
»V kateri vagon?« sem vprašal Juda iz plenbeža, ki je z revolverjem ob boku hodil sem in tja in ukazoval.
»Sam ali z družino?«
»Z družino.«
»V vagon x na sredi sestava.«
»Koliko nas bo v vagonu?« — »Sedem družin.«
V omenjenem vagonu je ležala prtljaga in raznovrstna roba vse vprek, razmetana in nastavljena, da se obrniti nisi mogel.
»Koliko vas Je že?«
»Pet družin,« je odgovorila razkuštra-na ženska z otrokom v naročju, ki je bil ves zavit v veliko, toplo ruto.
»Moja bo šesta. Malo prostora, prosim, kamor zložim svojo roba« (Dalje.)
H- Bolgarija in kraljeva poroka. Bolgarski poslanik g. Todorov je obvestil ministrstvo vnanjih zadev kraljevine SHS, da bo on zastopal specialno bolgarsko odposlanstvo pri poroki kralja Aleksandra. Ker je pa bil zapisnik oficielnih zastopstev že zaključen, ta »bajaganska ponudba« ni bila sprejela kot resna. — Včasih pravijo na Slovenskem, da je izgovor dober, pa če ga pes na repu prinese. Ampak za ta slučaj seveda to ne velja. To je le tako rečeno.
+ Izjave dr. Beneša v Belgradu. Dr. Beneš, ki se je udeležil ženitovanjskih svečanosti v Belgradu, je sprejel tudi nekaj časnikarjev v avdijenci in jim dal o političnem položaju kratka obvestila. Gede Male antante je rekel, da vidi pri vseh prizadetih činiteljih mnogo dobre volje, da se dobro prijateljstvo ne skali. Na vprašanja pa, če je res, da se bo sklenila posebna, za 20 let veljavna pogodba med državami Male antante, jc odgovoril dr. Beneš, »da se sedaj o tem še ne more govoriti.« — Kakor pa vedo povedati najnovejša poročila, se je tozadevna pogodba že sklenila.
'+ Centralna komisija za nove italijanske pokrajine ie imela 7. t. m. otvoritveno sejo svojega drugega zasedanja. Predsednik senata S a 1 a t a je imel obširen govor, v katerem se je dotaknil vseh vprašanj, ti-čočih se vseh novih pokrajin. O avtonomiji je rekel, da ji mora določiti meje parlament. Dotlej ne sme zaradi tega, ker je av-tonomist, nihče veljati za manj patrioti-čnega in nobena zahteva se ne sme odbijati samo zaradi tega, ker prihaja iz vrst Slovanov in Nemcev. Ob kraljevem obisku so narodne manjšine pokazale, da to državo ne-le spoštujejo, amoak so ji udane. Sicer pa bodo proti vsaki zlorabi avtonomije, ki jo bo parlament dovolil, stali budno na straži odrešeni Italijani.
'+ Črnogorsko vprašanje. V italijanskem parlamentu je poslanec Chiesa znova pogrel črnogorsko vprašanje. Novega ni povedal nič. Pogrel je nehote le staro resnico, da Italijani silijo na Balkan.
+ Amnestija v Romuniji ob priliki poroke princesinjc Marijole se je razprostrla na 170 komunistov, ki so bili oproščeni; 80 komunistov je ostalo v zaporih, in sicer: teroristi, razširjevalci propagandnih spisov, zlasti po vojašnicah, in tisti, ki so hranili pri sebi razst.reljevalna sredstva. Med 170 izpuščenimi komunisti sc nahajajo večinoma taki, ki so bili obsojeni zgolj zaradi tega, ker so pristaši III. internacionale.
,+ Avstrijsko vprašanje se zelo poost-ruje. Gospodarski položaj republike jc namreč naravnost katastrofalen in dežela se bliža stalnemu neozdravljivemu bankerotu. Švicarski frank je poskočil na 3000, dolar nad 15.000, angleški funt nad 70.000 in v Curihu je krona padla že na 0.04, dunajska deviza pa še nižje, na 0.03 in tri četrt. Temu primerno raste draginja do bajeslovne višine; tako jc meso v enem dnevu poskočilo za 800—900 K. Ako se Avstrija finančno ne ozdravi, se bodo velesile morale hočeš nočeš, prej ali slej baviti z vprašanjem priklopitve k Nemčiji. Stvar seveda ni brez nevarnosti, ker bi potem lahko prišla na vrsto revizija pariške mirovne pogodbe sploh.
'4- Vprašanje alijanse med Francijo ir Italijo, o kateri sc je zadnje čase govorilo, je baje zopet odloženo. Anglija stoji na stališču, da "se morajo pveje razčistiti vsi problemi, predvsem nemški, ruski in turški, preden je mogoče misliti na alijanso.
Popolari in socialisti v Italiji so se vsled dogodkov zadnjih dni nehote drug drugemu zelo približali. Socialisti, ki so že tri leta v načelni opoziciji proti vladi, so uvideli, da je ta taktika samo v škodo ljudskim interesom. To spoznanje pa ni moglo v socialistih popolnoma prodreti, ker so se bali v tem slučaju potrebe sodelovanja s popolari. Fašistovski vsianek v Bologni pa je socialiste vendarle izmodril in zato nameravajo zdaj sprejeti načrt don Sturza, naj popolari, socialisti in demokrati stvo-rijo vlado, ki bo vzpostavila državljanski red in se lotila najbolj nujnih socialnih reform. Za krščansko ljudsko stranko je to sodelovanje važno v toliko, ker bo od socialistov izsilila pravično šolsko postavoda-jo v prid svobode pouka.
+ Kaj meni Siinnes o položaju? Znani Hugo Stinnes je z ozirom na posvetovanja bankirske konference, ki naj preskrbi Nemčiji mednarodno posojilo, izjavil, da kakšno majhno posojilo ne bi doseglo svojega namena, ker bi se marka le začasno umetno dvignila, potem bi se pa inflacija zopet nadaljevala. Nemčiji in celi Evropi se more pomagati le, če se vse gospodarske razmere izpremene in če se vprašanje trojne odškodnine korenito revidira. _ Stin-nes je dejal, da je boljše, če Francija zasede še več nemškega ozemlja, ker se bo prepričala, da bo imela le še večje izdatke, dosegla pa ne bo nič.
-f- Grško-turške sovražnosti se zopet začno? Trdijo, da Trockij v kratkem odpotuje v Angoro. kjer se sklene vojaška konvencija s Turčijo. Baje so Rusi že odposlali Turčiji čez Kavkaz veliko vojnega materijala, med drugim tudi tanke. — Grčija je imenovala v Mali Aziji novega gene-ralissimusa v osebi Hadjanctisa, ki je že
odpotoval na svoje mesto. Novi general jc baje zelo brutalen in ga jc vlada imenovala zato, da vzpostavi disciplino v zelo demo-ralizirani grški armadi.
+ »Journal des Debats« označuje nalogo, katera se pripisuje mali antanti, v članku z dne 8. junija t. 1. jako dobro z besedami, da ta zveza »tvori bistveni politični pogoj za varnost Francije«.
+ Preobrat v japonski zunanji politiki? Glasilo daljnjevzhodne republike v Či-ti poroča, da japonski kabinet zdaj resno misli na odpoklicanie japonskih čet iz vzhodne Sibirije in na vzpostavitev dobrih političnih in trgovskih odnošajev z Rusijo.
—	Pevskim zborom ljubljanskega in kamniškega okrožja naznanjamo, da bo skupna prireditev obeh okrožij dne 16. jul. pri D. M. v Polju. Danes smo razposlali zborom podrobne načrte. Note za mašo naročajte v svojem interesu pri Pevski zvezi v Ljubljani, če jih potrebujete. Pripravljajte se pridno! Agitirajte živahno za udeležbo! Naša prireditev mora biti vzorna. Za vsa pojasnila pišite: Pevska zveza, ljubljansko okrožje v Ljubljani, Ljudski dom! — Odbor. — Seja ljubljanskega in kamniškega okrožja bo v sredo ob 4 popoldne v Ljudskem domu. Točno vsi odborniki!
—	Jutri v nedeljo dne 11. t. m. se vrši ob pol 11. uri dopoldne v Rokodelskem domu (pritličje desno) občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila predsedstva in revizorjev. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev novega odbora. 4. Referati. 5. Slučajnosti. Dolžnost vseh naših obrtnikov je, da se po možnosti udeležijo tega občnega zbora. Začetek je točno ob navedeni uri.
—	Organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS obvešča prizadete svoje člane, da je zaprosila Jugoslovanski klub v Belgradu, da zastavi svoje sile, da se odpravijo znane trdosti v naredbi o draginjskih dokladah, t. j. določba, po kateri državni sluge, ki plačujejo 5 Din neposrednega davka, izgube pravico do c!rap. doklad in naredba o maksimiranju drag. doklad za nižie uslužbenstvo.
-r Z naše univerze. Bogoslovna fakulteta je izvolila za dekana v šolskem letu 1922/23 rednega profesorja dr. Jos. Src-b e r n i č a, pravna fakulteta rednega profesorja dr. Rada K u š e j a, tehniška fakulteta pa rednega profesorja dr. Rikarda Zupančiča. Prodekani bodo v bodočem šolskem letu na bogoslovni fakulteti dr. Fran G r i v e c, na pravni dr. Metod Dolenc, na tehniški pa dr. Karel H i n -terlechner.
—	Med deputacijami mest na poročnih svečanostih v Belgradu ni bilo delegacij mest Ljubljane in Zagreba. — Ljubljana ni bila reprezentirana, ker je vlada občinsko zastopstvo sama razpustila, Zagreb pa zato, ker njegova velika večina pripada opoziciji, ki je poročne slavnosti bojkotirala.
—	Princ Jurij in kraljeva poroka. Princ Jurij je najstarejši sin pokojnega kralja Petra in bo po njegovi smrti zasedel kraljevski prestol, če se ne bi pred vojno odpovedal na korist svojemu bratu Aleksandru. Princ Jurij je odšel nato v Pariz in London, kjer se je posvetil raznim študijem. Te dni se jc vrnil v Jugoslavijo in so razni listi poročali, da je prispel na poroko svojega brata. To pa po vesteh zagrebških lstov ne odgovarja dejstvu, ker se grebških listov ne odgovarja dejstvu, ker se val in ni bilo njegovo ime v programu poročnih svečanosti nikjer omenjeno.
—	Velikansko navdušenje. V Belgradu je bila ob poroki policija tako navdušena za dobrobit kraljevskega doma, da je moral neki naš veleposlanik, ki je došel iz inostranstva na kraljevo poroko, čakati še nekaj čez polnoč, preden so ga policisti pustili v njegov hotel. Spal ni od jeze celo noč. Pač pa je jako dobro spal minister Pucelj. On je tako nedolžna oseba, da se ga še policaj ne loti.
—	Nekaj, kar so vsi pozabili. Kadar smo čitali v starih dobrih časih poročila o cesarskih in kraljevskih svečanostih, so vsi hotelijerji nestrpno pričakovali, kakšen jc bil menu. To pričakovanje je bilo sedaj zastonj. Jedilni list je izostal.
—	Iz demokratskega »Zagreber Tag-blatta«. »Unsere Konigin ctc. — spricht alle modernen Sprachcn und ist besonders der Kunst ergeben.« — »Zagreber Tag-blatt« je pozabil dostaviti: »und zeigt gro-fies Interesse fur Šport.« — »Neue Freie Presse« je vedno tako pisala o visokih go-speh in tam so že vedeli, kaj se spodobi.
—	Blagoslovljenje novega Doma v Vodicah se vrši v nedeljo 11. junija s sledečim sporedom: Ob 1. uri popoldne pred Domom sprejem gostov, Orlov in Orlic; nato sprevod po vasi. Ob 2. uri pobožnost v cerkvi. Ob pol 3. uri blagoslovljenje v Domu, govor in petje. Ob 4. uri telovadba na župnijskem travniku. Ob 5. uri prosta zabava. Bogat srečolov. Pri slovesnosti sodeluje dijaški moški in mešani pevski zbor pod vodstvom g. dr. Fr. Kimovca in polno-številna Kamniška godba.
—	Sprejem učencev v prvi razred ljubljanskih srednjih šol za šolsko leto 1922-1923. Na I. drž. gimnaziji, drž. realni gimnaziji (Poljanska cesta) in drž. realni gimnaziji (Beethovnova ulica) bo vpisovanje j učencev v prvi razred v nedeljo, dne 25. I junija 1922 od 8. do pol 12. ure. Učenci 1 naj se priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list in obiskovalno izpričevalo zadnjega razreda ljudske šole. Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismeno. Sprejemna preizkušnja prične v torek 27. junija točno ob 8. uri zjutraj.
—	Katoliška slovenska izobraževalna društva, ki so že dobila okrožnico Slovenske Straže, prosimo, da čimpreje sklenejo poslati ustanovnino 200 K Slovenski Straži, da vsaj na ta način pomagajo našim Primorcem in Korošcem. Te dni je poslalo ustanovnino Katol. slov. izobr. društvo v Komendi in pa Prosveta frančiškanske župnije v Ljubljani.
—	Direktna avlomobilna zveza Ljubljana —Bled. Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani otvori v soboto, dne 10. junija automobil-no zvezo iz Ljubljane na Bled in sicer vsako soboto in dan-pred prazniki. Odhod iz Ljubljane ob 16tih izpred Jadranske banke. Automo-bil se vrne vsak ponedeljek in dan po praznikih ob sedmih zjutraj iz Bleda od pošte. Vozil bo luxuriozni auto-omnibus za 16 oseb, v katerem ima vsak potnik svoj lastni fotelj. Vozna cena je iz Ljubljane na Bled 60 Din, za tja in nazaj 110 Din. Ročna prtljaga prosta. V predprodaji se dobivajo vozni listki v pisarni automobilne prometne d. d. Jadranska banka drugo nadstropje, soba št. 44 aH pa po telefonu, telefonska številka Jadranske banke — Automobilna.
—	Zverinski umor. Iz Poljan pri Toplicah nam poročajo: Na binkoštno nedeljo se je zgodil v Podstenicah strašen zločin. Mlad fant je zaklal 70 let starega moža, ker ga je ta posvaril zaradi nesramnega obnašanja. Stari Franc Kraker s Kunč-ne, župnije Topla Reber, je prišel na Pod-stenice obiskat svojo vnukinjo. Peljal jo je v ondotno gostilno in je prisedel ž njo k mizi, kjer so bili že delavci iz tovarne v Rogu, po večini sami mladi fantalini, ki so se obnašali do omenjenega dekleta skrajno nesramno. Kraker je pobaline posvaril z malo bolj ostrimi besedami, cla se naj obnašajo dostojno in da naj ne klafajo in ne preklinjajo tako nesramno. To je pa mlade podivjance tako razjezilo, da so sklenili, starega moža ubiti, ln res, ko je Kraker precej nato vstal, da gre domov, je priletel za njim z odprtim nožem, besen kakor kaka zverina, osemnajstletni fantalin Fr. Hočevar iz Bele Cerkve in je zadal staremu možu pet smrtnih ran, eno naravnost v srce, tako da se je ubogi Kraker takoj zgrudil mrtev v mlako krvi. — Višji šolski svet, poglej sadove brezbožne mladine!
—	Zavod za slepe v Ljubljani priredi s svojimi gojenci v Novem mestu v čitalnici dne 10. junija; v Kranju v dvorani Ljudskega doma dno 13. junija; v Ljubljani v filhnrmonični dvorani dne 19. junija; v Celju v dvorani Narodnega doma dne 24. junija 1922 javne produkcijo. — Prijatelji in dobrotniki slepe dece, udeležite se polnoštevilno prijetnega večera; prepričajte sc sami o Iaslno-tvornosti in življenskih silah naših slepih gojcncev. Pokažite jim z obilnimi prispevki svoje sočutje v dejanju! Čisti dobiček jc namenjen za zgradbo bodočega zavoda-vzgajališča za slepe, po katerem tako željno hrepeni slepčeva duša. Fiat luxl Da, prižgite jim luč v njihovi temi, žrtvujte, kar je v vaši moči, da čimpreje postavimo slepi deci nov dom, najlepši pomnik na kraljevo poroko! — Začetek ob 20., konec ob pol 22. uri. — Vstopnina: sedeži po 6, 5 in 4 Din, stojišča po 2 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za zidanje lastnega doma, sc preplačila hvaležno sprejemajo.
—	Kamniška šolska mladina priredi v nedeljo, dne 11. junija v Kamniškem Domu, v nedeljo, dne 18. junija pa v Narodni Čitalnici v Kamniku priljubljeno Ribičevo otroško igro: V kraljestvu palčkov. Pri predstavi sodeluje konservatorislinja gdč. Milka Novakova. Začetek predstave ob petih popoldne.
—	Za Slovensko Stražo. Ljudska posojilnica v Ljubljani je na občnem zboru naklonila Slovenski Straži E00 kron. Hvala. Posnemajtel
—	Desetletni morilec. V Šibeniku sta sc nedavno sprla dva desetletna dečka. Tekom prepira je eden izmed njiju pahnil svojega tovariša v morje, kjer jc utonil. Mladoletnemu zločincu so prišli šele čez več dni na sled.
—	Veliki gozdni požari v Kanadi. V Kanadi so gozdni požari vsako leto v poletju prccej v navadi. Vendar se v takem obsegu kot letos še niso dosedaj dogajali. Samo v provinci Qucbcc gori nad 60 velikanskih gozdnih kompleksov. Škoda jc ogromna.
—	Smrtni polet. V Lausanni v Švici jc tc dni strmoglavil zrakoplov, v katerem sta bila pilot in neki potnik. Oba sta bila takoj mrtva.
—	Strašen čin ciganov v Banatu. Pred par dnevi je večja družba potujočih ciganov obkolila samotno posestvo bogateča bannškega kmeta Novaka v bližini Sente, ubila gospodarja, njegovo mlado ženo, sina in vnuku ter odnesla mnogo denarja in vrednosti. Ta ciganska četa je v okolici Sente izvršila že mnogo krvoločnih nasilstev in jo
oro?.ni5tyn ?r> ilnlw> 7.nsleduje,
—	Velika mcdicinska iznajdba? Listi poro-čfjo: Na kongresu medicincev v Plyniouthu je francoski zdravnik R^nč Cruchet poročni o svojih poizkusih prenosa krvi ovnov v človeško kri. ki da so vsi uspešni. Angleški bakteriolog Beatty iz
Liverpoola, predsednik tega kongresa, je izjavil,'
da obstoja na podlagi teh poizkusov veliko upanje, da se bo mogla odslej mesto mrtvega seruma pre-cepiti v človeka živa kri imuniziranih živali ter na ta način obvarovali človeka ne samo prad običajnimi infekcioznimi boleznimi, nego morebiti tudi pred jetiko, sifilisom, škrlatinko etc. eic.
—	Zopet krvav dogodek v Zagrebu. Nedavno smo javili o samomoru dveh mladih ljudi v Za-grehu. 18. t. m. pa je medicincc Nussbauin v bližini Zagreba oddal \eg strelov r.a -vko ;r,c.:; nko m. 3°,„tež^° 1-anil v Rlavo- Nato pa je .-■■!»m ■obe ustrelil. \ zrok — nesrečna liiibc/en.'
—	Samomor podpolkovnika. V zagrebu se jo ustrelil vpokojeni podpolkovnik Ferdo	Bil je živčno bolan.
—	Smola slovenskih tatov v Zagreb:1. Miha 1'au, rojen 1. 1878. v Kamniku, jo pred par dnevi ob belem dnevu vdrl v Zagrebu v neko tuje stanovanje. Ko so ga pri tem zalotili, sc je izgov#ial, da je bil pijan in da je mislil, da se nahaja v svojem stanovanju. Ker pa je imel že precej dragocenosti pripravljenih, da jili odnese, mu ta izgovor ni pomagal. — Joaip Podkrajšels, rojen 1907. v Ljubljani, je \ii!el, da nekemu vozniku, ki je peljal po llici v Zagrebu, gleda iz žepa lislnica. Prisedel je k njemu na voa in mu izmuznil denarnico., Ko je pregledoval njeno vsebino, ga je zmotil policaj in povabil s seboj na stražnico.
—	»Diplomat*. Milan Pelrovič iz Valjeva v Srbiji se je te dni vračal iz Pariza, kjer so ga vsled! njegovih sumljivih zmožnosti odpustili iz službe trgovskega pomočnika. Ker mu ie zmanjkalo denarja, se je ustavil v Brodu, šel v hotel in se tu izdal kot član naše diplomatske misije v Parizu in kot narodni poslanec. Ker mu bratje Hrvati, ki srbskim diplomatom ne zaupajo ravno preveč, niso verjeli, jim jo najpreje kazal svoje francoske do-: kumente. Ker pa kljub temu ni mogel ničesar >za-raditk, jo pričel preklinjati. Vsled tega ga je po-, licija povprašala za legitimacijo in dognala, da je' njegov »diplomatski pasoš:. samo navadna legitimacija trgovskega pomočnika. Diplomat bo vsled tega odsedel par dni v posebnih prostorih brodskega sodišča.
—	Rasialjenje oblasti. Pri protokolaričneim zaslišavanju due 28. junija in 23 novembra 1921 i sta France in Ana Pogačnik v Zavrstniku očitala, finančnemu nadpregledniku Ivanu Florijančiču pod-; kupljivost in pristranost v službi. Obsojena sta bila j vsaki na 300 dinarjev globe. — Branjevka Marija Kozinc iz Ljubljane bo morala plačati 50 Din glo-i be, ker je opsovala policijskega stražnika Blaža-Razbornika rekoč: : Ja, že vem, kako je; namesto; da bi ščitili nas, ki Vas plačamo, pa držite s tatovi in z barabami!<
—	Opozarjamo na današnji oglas tvrdke M i n i m a x , katera izdeluje svetovno znano najboljše ročne brizgalne.
V1- •	: U '	"1 ... .. . >:.
š Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje priredimo tudi letos iz Maribora in sicer dne 10. julija. Ako pa hočemo dobiti v ta namen poseben vlak, moramo najpozneje do 22. junija vedeti število udeležencev. Zato prosimo vse tiste, ki se mislijo* gotovo udeležiti, da se n a j k a s n c j e d o 20. j u n i j a javijo svojim župnim uradom. Preč. gg. duhovnike pa vljudno pro--simo, da to vernikom takoj še lo nedeljo; oznanijo in zbirajo udeležence ter nato romarskemu odboru v Mariboru, Cirilovaii tiskarna, do 22. junija po dopisnici javijori skupno število romarjev.. Vsak romar plača pri prijavi 5 Din za legitimacjio, ki jo dobi od pripravljalnega odbora. Cene za vozne karte še niso znane in jih objavimo j pozneje. Za sedaj naj se pobere le 5 Din od vsakega udeleženca za legitimacijo, j Zneski za vozne karte se bodo plačevali, pozneje. Ako se oglasi zadostno število romarjev iz Posavja, se priredi poseben-, vlak tudi iz Brežic. Prosimo torej še en-) krat. cla se vsi romarji prejkoprej prijavijo, pri Romarskem odboru. Za slučaj, da se] oglasi veliko romarjev, bomo šli v 2 od-, delkih in sicer 10. julija iz Maribora in 24.: julija iz Celja, da ne bo gnječa prevelika.: Cene bodo letos za 50 odstotkov višje, kot lani.
š Konjice. Jugoslovenska Matica, podružnica Konjice, je darovala v spomin poroke, kralja Aleksandra I. K 23.000 za neodrešene, brate. Ta znesek se je nakazal Pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
š Iz Ljutomera nam pišejo: Železniški inženirji trasiraio železno progo med Ljutomerom in' Ormožem. Danes so zaposleni blizu Ivanjkovcev. Ljudstvo silno težko pričakuje železniške zveze z Ormožem, zakaj sedanja proga preko špilja, gre deloma po avstrijskem ozemlju in je vse prej kakor sigurna. — Ako ne pride kaka uima, smemo' pričakovati na jesen vsepovsod lepih pridelkov:-! travniki so lepi, da nikoli tega, rž, pšenica nam obeta hvaležno mlatev, sadja bo dosti in vinska trta. ki jc baš sedaj v cvetju bo dala — kolikor sc da iz sedanjih znakov sklepati, večji vinski pridelek ko lansko leto. — V narodnem oziru se razmere izboljšujejo. Nemški duh ie iz trga domala izginil. — Cene vinu so od 28 kron naprej. — Tudi od nas je šel marsikateri vagon lepo pi-tanih volov preko granice. Za domačine je dobro meso od krnv in bikov, a še to moramo plačevati po 52 kron za kilogram.
g Fr. Verbic, Blagosnanstvo. V času, ko smo se začeli baviti tudi Slovenci intenzivnejše z gospodarskim življenjem, ko je zainteresirana potom zadružništva veČina naših javnih delavcev na gospodarskih vprašanjih tor so mora radi vedno rastoče draginjo hočeš nočeš, vsakdo pečali s cenami svojih dnevnih potrebščin — v teh okolščinah smatramo za dolžnost, da opozorimo našo čitatelje na aktualno, ilustrirano knjigo prof. Fr. Verbica »Bla-goznanslvoc, cena t. zvezka 11 Din, 2 zvezka pa 21 dinarjev. Naloga blagoznanstva jc podajati znanja o blagu, o surovinah, iz katerih so izdeluje, o načinu predelave, o glavnih ponaredbah, o metodah po katerih se da določili pristnost in kakovost blaga. Avtor podaja točen pregled ogromnega gradiva in siccr oplsujo v 1. delu anorgansko, v 2. delu pa organsko blago. Z ozirom ua omejeni prostor
obdeluje natančnejše predmete, ki imajo pomen za svetovno trgovino, ali pa za naše domače prilike, kakor pridobivanje živega srebra, premog, šoto, poljedelsko in mlinsko industrijo itd. Lepo jo obdelano poglavje o tolščni, posebno pa opozarjam na ono o tekstilni industriji. Ako pomislimo, (la je to prvo slovenska knjiga te vrste, da je moral ustvariti pisatelj vso terminologijo, zbrati po časopisju raztresene podatke o jugoslov. narodnem gospodarstvu, moramo to delo g. prof. Verbica z njegovim točnim, lconciznim in plastičnim stilom toliko višje ceniti in se lo pridružiti pohvali kritika v »Slov. Naroduc in >Trgovsketn listu . Knjiga no bo služila dobro le v šoli, posegel bo s koristjo po njej tudi trgovec, uradnik, ki ima posla z gospodarskimi zadevami, žurnalist, delavec ua zadružnem polju in vsakdo, ki hoče izpopolniti svoju humanistično izobrazbo.	Fr. Žaren.
g Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšenica 16.70 K, ječmen 1200 K, oves 12.00 K, poruza 13.00 K, pšenična moka (š!. 0) 22.50 K. — Tendenca čvrsta.
g Konferenca južne železnico t Benetkah. Konferenca južne železnice so vrši v Benetkah dne 15. junija. Predsednik dr. Fall je odpotoval ie v Benetke.
g Znižanje izvozne rarinc na premog t Češkoslovaški. S 1. t. m. je znižaua izvozna carina na premog in vse gorivo, ki se proizvaja iz premoga, od 3 na fž %.
g Prometni davek na Ogrskem. Na Ogrskem so vpeljali 1. 1921 prometni davek. Samo v Budimpešti sc jc plačalo 1. 1921 iz naslova tega prometnega davka 1800 milijonov ogrskih kron davka. To jc približno dvakrat toliko kot jc bilo preraču-njeno.
g Stinnes v Pragi. Kakor poročajo N. L., je kupil Stinnes v neposredni bližini Prage sladkorno tvornico, ki že dalje časa nc obratuje. Stinnes namerava preurediti tvornico v skladišče za železne izdelke nemškega izvora.
g Proti draginji in za zmanjšanje gospodarske krize na Češkem. Prehranjevalni odbor v Pragi jc te dni pretresal vprašanje, kako bi sc zmanjšala draginja ter odpravila gospodarska kriza. Posvetovanja sc jc udeležil trgovinski minister inž. Novak ter prehranjevalni minister Saba. Trgovinski minister jc dejal, da bo njegovo ministrstvo vse potrebno ukrenilo, da se bo zmanjšala draginja.
g Življenje v češkoslovaški republiki. Kakor sc da posneti iz poročila češkoslovaškega državnega statističnega urada, so dnevne potrebščine razmeroma še najcenejše na Češkem, a najdražje na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Kar sc tiče živil, še ni razloček tako velik kakor v cenah obrtnih predmetov. Najdražje jc v Bratislavi in Kožicah, a Košice zavzemajo vsekako prvo mesto.
g Čehosloveška inozemska trgovina. V prvih treh mesecih je zavzemal prvo mesto izvoz lesa, premoga in šote, namreč 15,675.257 stolov (v I. četrtletju 1. 1. 16,787.838 stotov). Drugo mesto je pripadlo izvozu kovin z 1,629.616 stoti (lani v islo.tr. času 1,176.291 stotov), na tretjem mestu je bil sladkor z 974.468 stoli (1. 1921. 761.213 stotov), na četrtem mestu jc bilo železo in železni izdelki s 485.837 stoti (proti 492.496 slotom v lanskem letu), na petem steklo in stekleni izdelki s 307.852 stoti (301.245 stotov v 1. 1921.), potem jc prišel papir in papirnati izdelki s 168.904 stoti (v 1. 1921. 238.598 stotov), sedmo mesto jc zavzemal izvoz glinastih izdelkov s 150.910 stoti (proti 221.401 stot 1. 1.). Največ sc jc izvozilo v Avstrijo, in sicer 7,441.218 i.totov (proti 6,405.179 stotom v 1. 1921.), na drugem mestu je bila Nemška s 7,179.498 stoti (leta 1921. 8,499.208 stotov), na tretjem mestu Madžarska z 2,225.372 _ stoti (proti 2,483.024 stotom leta 1921.). Mnogo češkoslovaškega blaga se jc izvozilo tudi v Belgijo, na Francosko, Laško, v našo kraljevino in v Zedinjene države. Ves izvoz je znašal 20,523.906 stotov (proti 20,772.435 stotom v isti dobi 1. 1.). — Glede uvoza v I. četrtletju t. 1. zavzema prvo mesto les, premog in šota, in sicer: 3,269.887 stotov (proti 3,725.797 stotom v isti dobi lanskega leta), na drugem mestu stoje rude z 1,027.991 stoti (proti 1,979.682 stotom v lanskem letu), žito, slad, sočivje 1,043.143 stotov (proti 1,549.286 stotom v isti dobi 1921. 1.), kuhinjska sol 652.299 stolov (327.888 stotov 1. 1921.) itd. Največ so uvažali na Češko Nemška, namreč 2,001.165 stotov (proti 5,787.210 stotom v minulem letu), potem Madžarska 639.160 stotov (proti 590.754 stotom v 1, 1921.), na tretjem mestu jc avstrijska republika s 536.406 stoti (proti 861.982 stotom 1. 1.). Ves uvoz češkoslovaške republike v I. četrtletju t. 1. znaša 9,206.790 stotov (proti 11,099.724 stotom lanskega leta).
g Izvoz iz Romunije. Kakor romunski list »ViioruU službeno poroča, sc dovoli izvoz žita žetve nove letine izvzemši pšenico. Da sc pospeši gojitev pšenice, namerava vlada onim, ki bodo sejali pšenico, dajati posebne premije, ki jih bo krila s povišanjem na izvozne davščine drugih vrst žita.
" Dobava papirja za pakovanje- eksploziv. Pošiljajo nam- Uprava smodnišnice v Kamniku razpisuje na dan 20. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne drugo ofertalno licitacijo glede dobave 28.200 kg papirja za >pakovanje« eksploziv. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobavn raznega materiala. Odclcnjc za mornarico v Zemunu želi nabaviti potom direktne pogodbe razni materijal, kakor železni minij v prahu, laneno olje, barve, kavčuk, terpentinovo olje, sikativ, čopiče, ključavnice (žabice), vrvi, žarnicc itd. Ponudbe je poslali imenovanemu odelenju najkasneje do 20. junija t. I. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki jc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom sa vpogled.
BORZE.
Zagreb, 9. jun. (Izv.) Dunaj 0.42S—0.46, Berlin 23.75—24.50, Budimpešta 7.50—8, Bukarešta 46—48, Italija 353-363, London 305-308, Nev
York (ček) 0—67, Pariz 620—630, Praga 134 do 137.50, Švica 1320—1325 Valute; ameriški dolarji 63—66, češkoslovaške krone 0—132.50, francoski Iranki 610—615, napoleondori 200—0, nemške marke 24—27, romunski leji 0—50, italijanske lire 352.50—355, švicarski franki 0—1310.
Belgrad, 9. jun. (Izv.) Devi/.e; Berlin 24, Italija 351, London 305, Pariz 610, Praga 131, Budimpešta 8.15, Dunaj 0.48, Bukarešta 0—48, Ncw York 0—67.50, Švica 0—1320. Tendenca: zmerno padanje antanlnih deviz in naglo padanje devize Dunaj.
Curih, 9. jun. Berlin t.79, Nevv York 522.75, London 23.19, Pariz 47.475, Milan 26.875, Pra*a 10.10, Budimpešta 0 58, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.035, avstrijske kron.-0.0375.
Berlin, 9. jun. (Izv.) Dunaj 1.955. Budimpešta 3260, Milan 1493.10, Praga 563.75, Pariz 2621.70, London 1298.35, New York 288.S8, Curih 5223,05.
Praga, 9. jun. (Izv.) Dunaj 0.23, Berlin 17.523, Rim 267.75, Budimpešta 5.575, Pariz 469.50, London 232.25, New York 51.50, Curih 989, avstrijske krone 0.27, italijanske lire 264.75.
Dunaj, 9. jun. (Izv.) Zagreb 56.97—57.03, Belgrad 227.58—227.82, Berlin 53.95—54.05, Budimpešta 17.67—17.73, London 70.975—71.025, Milan 818.70—819.30, Nevv York 15.794—15.806, Pariz 1444.50—1445.50, Praga 30940—3C9.60, Sofija 110.20 do 110.30, Curih 3038.75—3041.25. Valute: ameriški dolarji 15.694—15.705, bolgarski levi 107.95 do 108.05, nemške marke 54.05—54 15, angleški funti 70.475—70.525, trancoski franki 1437.50—1438.50, italijanske lire 813.70—814.30, jugoslovanski dinarji 227.58—227.82, romunski leji 100.94—101.06. švicarski franki 3923.75—3026.25, češkoslovaške krone 308.90—309.10, madžarske krone 17.72 do 17.78.

lj Vse gospodične, ki so prejele vabila za sestanek v Mestnem domu, kakor tudi one, katerim jih vsled naglice dela nismo mogli več dostaviti, naj se blagovolijo zbrati v nedeljo, dne 11. t. m. ob 8. uri zjutraj v avli univerze, kjer se jim bodo razdelili znaki in cvetlico. Obenem se najvljudneje naprošajo, da skušajo prinesti po možnosti tudi cvetlice s seboj. — Odbor za akademski dan PDJA.
lj Načelno važna sodba vzkUcnega senata deželnega sodišča ljubljanskega glede označenja cen. Neki ljubljanski trgovec ni imel v izložbi označene cene sladkorja in kakava, pač jc pa iincl v prodajalni razobešen na vidnem mestu generalni cenik vsega blaga, katero jc prodajal. Okrajno sodišče jc prizadetega trgovca oprostilo, ker je bil sodeči sodnik mnr-nja, da jc z razpoložitvijo generalnega cenika v trgovini zadoščeno postavnim predpisom o označevanju cen življenskih potrebščin. Proti sodbi jc državno pravdništvo prijavilo vzklic, o katerem je razpravljalo vzklicno sodišče ljubljanskega deželnega sodišča pod predsedstvom višjega sodnega svetnika dr. Modica, o zadevi je referiral svetnik dr. Skaberne. Drž. pravdnik dr. Hodžar je zahteval, naj se sodba ljubljanskega okrajnega sodišča dvigne, ker morajo biti tudi v izložbi cene življenskih potrebščin označene. — Predsednik vzklicnega senata je razglasil sledečo sodbo: Oprostilna sodba I. instance sc je razveljavila in sc je prizadeta stranka zaradi ncoznačenja cen kakava in sladkorja v izložbi obsodila na 24 ur zapora in na 100 Din globe. Pomoten jc bil nazor I. inštance, da zadošča v prodajalni razobešeni generalni cenik predpisom glede označenja cen življenskih potrebščin. Izložba tvori bistven del trgovskega obratovališča in sc morajo zato v njej ccne življenskim potrebščinam bodisi posamezno ali s splošnim cenikom, ki pa mora biti viden, označili.
lj Zadruga mcsarjec in prekajevalcev naznanja svojim članom, da se preskušnja vajencev za pomočnike, kakor je bilo sporočeno, ne bo vršila 16. t. m., ker so nastale ovire zaradi šolskih spričeval. Kdaj se bo vršila preskušnja, se bo članom pravočasno naznanilo.
lj Krojaška zadruga v Ljubljani naznanja, da se vrše pomočniške in mojsterske preizkušnje tekom julija t.l. S potrebnimi izpričevali in z učno pogodbo opremljene prošnje za pripustitev k preizkušnjam je vlagati do 25. t. m. pri načelstvu zadruge, Gosposka ulica 5.	(K)
lj Koncert 10. junija od 20. do 23. ure na razglednem vrtu hotela »Južni kolodvor«, Kolodvorska ul. 43. Vstopnina prosta. 2294
lj Zdravstveni izkaz ljubljanske mestne občine. (M 28. maja do 3. junija je umrlo 15 oseb (U moških in 8 ženskih), med temi je bilo 9 tujcev. Umrli so: 1 vsled življenske slabosti, 3 vsled jeti-ke, 3 vsled srčno hibe, 7 vsled raznih drugih naravnih smrtnih vzrokov in 1 vsled samomora. Rodilo se je skupaj 24 oseb in sicer 9 moških in 15 ženskih. Od nalezljivih bolezni je bil prijavljen samo 1 slučaj davice.
lj Kaznovana nesnaga v gostilni in v prodajalni. Posestnica, trgovka iu gostilničarka v Ljubljani, 1. 18G6 v Velesovem rojena Ivana Brenčič, se je zagovarjala pred ljubljanskim deželnim sodiščem, ker je dno 20. aprila 1922 posebua komisija ljubljanskega mestnega magistrata ugotovila v njenih gostilniških in trgovinskih prostorih naravnost gorostasno nesnago, gnjilobo in smrad. Med živili, ki so se prodajala, so bile skrajno umazane cunje, perilo in odpadki podgan. Klobase so bile ple-snjive in gnjile. Gostilniški goslje so vsled slabe hrane in pijače hodili bljuvat na dvorišče. Na posodi so sc držali že več dni posušeni ostanki jedi. Niti tople vode ni hotela dati Brenčičeva natakarici, da bi bila lahko osnažila posodo. Deželno sodišče je prisodilo Brenčlčevi 4000 kron globe.
lj Policijska kronika. Zaprli so Jakoba Bo-štjančiča, ker je ukradel 25 parov podplatov v vrednosti 1950 kron. — Janku Blagajni je bilo ukradeno raznedga blaga v vrednosti 30.000 K. Od ukradenih reči jc dobil večino nazaj. — Gospodu dr. Gabrijelu Piccoliju je bila ukradena kopalna obleka v vrednosti 1000 kron.
lj Izgubil se je v četrtek dopoldne od kavarno »Prešenu do južnega kolodvora potni list na ime Matevž Govekar. Ker je na potnem listu natančen naslov, se prosi, naj ga pošten najditelj vrne ua isti naslov proti nagradi 10 lir.
lj Na*la se je na Rakovniku pri procesiji pom-padura z nekaj denarjem. Dobi se pri Frančiški Kušar, Nova Vas 78 na Viču.
lj Naila se je včeraj, 8. t. ni. v Ciril-Metodovi ulici levo od realne gimnazije, lUfljijša vsota denarja. Dobi sc v upravi lista«
Narodno filstlaSSšee.
D r a m a.
Sobota, 10. junija. Svatba Krcčinskcga. Red C. Nedelja, 11. junija. L.ilioin, Gostovanje g. Trbuho-viča. Izven.
Ponedeljek, 12. junija. Svatba Krečinskcga Red A—li.
Torek, 13. junija. Zaprto.
Oper a.
Sobota, 10. junija. Triptychon. Red A—L. Nedelja, 11. junija. Triptychon. Izven. Ponedeljek, 12. junija. Zaprto. Torek, 13. junija. Lakme. Red B—D. Sreda, 14. junija. Triptychon. Red C.
pr Dr. Čcrinov svečani koncert jc bila zadnja točka, ki je vrsto slavnostnih prireditev v Ljubljani dostojno završila. Razen Griegovc »Poklonitvcne koračnice«, ki tudi nosi znake Griegove glasbe: jasno pregledno motanje kratkih, izrazitih, včasih za naša ušesa nekoliko eksotičnih motivov, razpredajočih krog duše neko mistično meglico, so bile na vrsti samo slovanske skladbe: Smetanova »Vltava«, polna mehke romantične poezije od tihega ljubkega žuborenja do zmagoslavnega pohoda mimo starodavne Prage; dalje Rimskega Korsakova nam že znana prelestna - Noč na Triglavu«, ki je kol skladba izborno delo, pa jo prevejana in-strumenlacija še posebej obda z bajnim žarom in zlasti v III. delu s čudno eksotičnim bleskom, ognjevito strastvenostjo, tako da nam živo pričara pred oči domišljije. skrivnostne pravljične prizore od tihe noči, ki razpenja težke peruti raz vrh Triglava po naši utrujeni zemlji do razkošne, z orientalskimi dišavami prepojene, omamljajoče Kleopatrine dvorane. Simfonični del sla zaključila dva Dvo rakova >Slovanska plesa« iz op. 46, št. 2 in 1. Morebiti se še nikdar nisem tako živo zavedel naravne neprisiljenosti Dvorakove (pa prav tako tudi Smetanove) glasbe, kot to pot. Brez vsakršnega nepotrebnega glasbenega razpravljanja te v teh skladbah postavi in medias res — na sredo življenja ter ve takoj veliko lepega in prijaznega povedati in te brž povabi, da se mu komaj utegneš zahvaliti, preden sc takoj nato ž njim veselo zavrtiš. Najbolj učinkuje pri obeh lista neiskana neposrednost glasbene misli in njen pogosto tako neverjetno preprosti izraz, da se človek prvi hip skoraj vpraša: ali se tako sploh sme govoriti, dokler silni razmah ne dokaže, da ta preprostost ni rojena iz slabosti, ampak iz elementarne moči. Seveda so vsaj enako pomembni živi ritmični in melodični kontrasti, ki se glavnim temam muzajo izpod pestrega plašča, tako da je vse skladbe takorekoč sama melodija, tkana iz raznobarvne preje, da nikjer nc zaslediš šiva, kaj šele poči. — Orkester je pač daleko najlepše igral »Noč« in prvi ples, živo sočno, v resnici polnozvočno.
Gčna. Z i k o v a , ki se je med tem časom podvrgla nosni operaciji — želimo tej izvrstni, razboriti pevki iskreno, da se ji zdravje zatrdno ustanovi —, je pela štiri pesmi: Lajovčevo nežnovdano, pobožno, naivno »Begunko«, ki pred vsem deluje z nasičenimi nenavadno pestrimi dissonancami (neprestano svetogorsko zvo-njenje), Škerjančevo »Vizijo«, čuv-stveno pesem, ki učinkuje na človeka kot srednjeveška slikana okna, ki se skoznje blišči opoldanje solnce, Ravnikovo j »V razkošni sreči«, ki se v drugi polovici | silno mogočno, bogato razvija in se ji bar-| ve prelivajo kot v valujočem oceanu. Ravnik naj gre le mirno svojo pot, je dobra, dasi vodi ob strminah nad globokimi prepadi. In še R i s t a S a v i n a z zadržanim žarom pisano prisrčno skladbo: »Ljubica, zdaj je dan«; naš samospev raste, se bogati, se vedno bolj odteguje zunanjim vplivom in poglablja vase, da z drugo besedo povem; vedno bolj izrazito slovenski postaja. Naj bi le vedno našel umetnike, ki ga bodo peli z ljubeznijo in umevanjem kot navzlic omenjeni težki oviri tudi to pot gdčna. Z i k o v a. G. B a 1 a t k a ji jc bil na klavirju veren spremljevavec, kar naj spreime kot zasluženo pohvalo.	K.
pr Prvi nustop Prhnorja.-. Prvikrat nastopi javno na koncertnem odru v Ljubljani v ponedeljek, dne 12.junija t. 1. vokalni kvartet : Pri-morje<, obstoječ iz gg. Banovca, Pečenka, Rajerja in Zupana ter izvaja 11 večjih in manjših del naše izvirne glasbene literature. Vsi imenovani gg. so gojenci konservatorija Glasbene .Matice, kjer obiskujejo solopetje, 2 izmed njih, Zupan in Bano-vec, pa sta tudi že nastopila v manjših vlogah v našii operi. Kvartet, kalereda vodi g. Marolt, vadi z vso resnostjo, veliko vztrajnostjo iu s pravim umetniškim razumevanjem naše starejše, kakor tudi najnovejše glasbene literature, kar svedoči skrbno izbrani program, kaWega izvaja na leni prvem svojem koncertu. Koncerl se vrši v Filliar-monični dvorani in je njega začetek točno ob pol 9 zvečer. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice.	(K)
pr Jos. V. Myslbek umrl. Dne 2. t. m. jc umrl v Pragi po osemdnevni bolezni največji češki kipar prol'. Jo«. Vaclav Myslbek, ustvaritelj mnogih uio-numentaluili pomnikov slavnih Čehov, svetnikov in J>rejšteyjJnih kiparskih del tako dekorativnih ka-
kor portretnih. Njegovi najboljši umotvori dižijo Narodno gledališče, Palackega most, Češko hranilnico, Narodni muzej, kip sv. Vaclava na Vaclav-skeni trgu, Žižke itd. Za češko upodabljajočo umetnost je Myslbekova sinrt težak udarec. V njem niso izgubili Čehi samo klasičnega popularnega umetnika in ustvaritelja raznih postav češkega ba-jeulovja, ampak tudi znamenitega učitelja in človeka čistega češkega kova. Rodil se je v Pragi 1848. leta. Kar pomeni za češko slikarstvo Mann, za češko godbo Smetana, to znači Myslbek za češko kiparstvo.
i vestnik.
d Zabavni klub »Danicev in »Zarje« prosi vse svojo članice, da se v prid P. D, J. A. oglasijo vse kot prodajalke cvetlic ob cvetličnem dnevu v nedeljo 11. t. in. — Zbirališče v nedeljo ob 8 zjutraj v avli dež. dvorca.
Seja vad. zboru Orliške podzveze se vrši danes ob 3. uri popoldne v prostorih O. P. Udeležba vseh vaditeljic obvezna.
Okrožnim odbornikom in vadileljskhn zborom ljubljanskega orlovskega okrožja. Danes je v zvezni pisarni ob 8. uri zvečer važna seja, katere naj se udeleže vsi vaditelji odsekov ler krožkov in tudi odseki Moste, llrušica in D. M. v Polju. — Okrožni predsednik.
Ljubljana, dne 9. junija 1922.
Porota jc razpravljala danes o obtožbi, katero jo vložilo državno pravdništvo proti Andreju Pelauu s Sludenega pri Postojni, ki je obdolžen, da jc v zvezi in po dogovoru dne 10. januarja 1921 zvečer skupno z Anionom Zrirnškom na cesti s Planino v Strnišče zavratno usmrtil 16 letnega Alojzija Jenčika s Planine, na kaleregU jc petkrat ustrelil. Nato sla sc polastila Jeučikovih volov in voza in prodala v Senožečah gostilničarju Antonu Sturmu in Ivanu čehoviuu za 6.200 lir. Morilca sta bila 12. januarja 1921 aretirana pri Starem tišlarju v Ljubljani. Pelan je imel pri sebi še 15.220 kron in 25 lir denarja, 1500 lir jc pa še shranil pri go-slilničarki Ani Kranjčevi ua Kožljeku, Dalje je pa Andrej Pelan tudi obtožen, da jo dno 27. avgusta 1920 na Planini s Francom Molkom ukradel \Vin-disckgraetzu 50 kg gonilnih jermenov v vrednosti nad 4000 kron. Andrej Pelan je tudi obtožen, da jc v noči od 28. na 2!). novembra 1920 na Gorenji Planini ukradel Francu Mariušku kravo in vola, in v noči od 10. na 11. oktobra v Mlinih pri Planini Andreju Milavcu vola. Andrej ''elan žc v šoli ni bil nič kaj prida in jc bil sposoben za vse slaho. Ni bil star še 14 lel, ko ga je okrajno sodišče v Logatcu obsodilo zaradi tatvine na 2 meseca zapora, I. 1919 pa na 48 ur zapora. Zaradi tatvine je bil kol voiak obsojen enkrat na 3 niescce in drugič na 1 leio ječe.
Razpravo jc vodil višji svetnik Pernuš, vo-lauta sta bila svetnik Eberie in sodnik Zupančič, obtožbo jc zastopal prvi državni pravdnik Dorne-nico, Pelana je zagovarjal dr. Krivic. Splošno je Pelan priznal svoje zločine, samo glede na Jen čika je trdil, da ni vedel, če. strelja na Jončnika in da je streljal zalo proti Jenčniku, ker jc slišal v temni noči v gozdu šum. Pelan ni taji k vda je kradel v Jugoslaviji kmetom govejo živino in da je utiholapljal ukradeno živino v Italijo, J\jec jo je prodajal. Iz. tihotapca je postal — zavijtni roparski morilec. Ker je deželno sodišče v Trstu naznanilo da nc rciiektira na izročitev Petana, je o zadevi morala razsojali ljubljanska porota. Razprava jc trajala od 9. do 13. in od pol 16. naprej. Predsednik, nadsvetnik Pernuš, je ob četrt na 17 zaključil dokazovanje. Porotni senat jc stavil porotnikom 5 glavnih vprašanj in sicer: t. glede ua zavraten umor, 2. glede na tatvino gonilnih jermenov 27. avgusta pri Windischgraetzu, 3. glede n;; tatvino 50 kg gonilnih jermenov oktobra 1920, 4. glede na latvino krave i.i vola Mariušku iu 5. z ozirom na tatvino vola Andreju Milavcu. Prvi državni pravdnik Donieuico jo v kvejam govoru povdarjal, da je bil 8. marca .1922 Petanov tolovajski tovariš Anton Zrimšek ravno k;'radi tega "ločina, zaradi katerega se je danes Pelan zagovarjal, obsojen na 12 let težko ječe; Pelan je pa zahteval, naj ga izročimo Italiji, da ga bodo sodili Iržaški porotniki. Ponudili smo Petana italijanskim oblastem, katere so nam pa naznanile, da ne marajo za njega in da naj ga mi sodimo. Po zagovoru dr. Krivica in po resumeju predsednika porotnega senata nadsvetnika Pernuša, so se pouali porotniki v posvetovalnico.
(Sodba: Dosmrtna ječa.
Porotniki so soglasno potrdili 1. glavno vprašanje glede na zavraten roparski umor kakor tudi 2. in 5. glavno vprašanje, ki razpravljata o tatvini gonilnih jermenov pri \Vindischgrcetzu in tatvine MilavŽevega vola iu z 10 da iu z 2 ne tatvino Ma-rinškovega vola in krave zanikali so pa ž 9 ne iu s 3 da vprašanje o tatvini 50 kg gonilnih jermenov.
Predsednik porotnega senata, višji svetnik Pernuš, je razglasil na to sodbo, s katero se jc obsodil Pelan v smislu 34 in 136 k. z. z ozirom ua § 40 1;. z. v dosmrtno težko ječo. V razlogih je predsednik povdarjal: Odgovarjajoč določilom našega kazenskega zakonika bi se bil moral Pelau obsoditi na smrt. Ker je pa Pelan inozemec in ker se je zločin zgodil v inozemstvu, smo se morali ozirati na italijanski kazenski zakon, kateri določuje za umore časovne kazni, za kvalificirane umore pa kazen ječe za vse žive dni. Pelanov zločin je kot zavralen roparski umor dvakrat kvalificiran in se je moral obtoženec 7.a to obsoditi v dosmrtno ječo.
Predsednik nadsvetnik Pernuš Pelanu: >ALi ste zadovoljni s sodbo?« Pelan je glasno in z ve-1 selim glasom zaklical: »Zadovoljen sem, zadovoljen! — »Ali se nc boste pritožili proti sodbi? — >Ne!« — »Ali precej nastopilo kazen?« —■ »Da, precej k	~
Danes, dne 10. junija 1922, sta razpisani dve razpravi. Prvi sc bo zagovarjal Fr. Vidmar iz Pod-gore, ki jo obložen uboja. Druga razprava obeta biti Licnzačna. Zagovarjala se bosta Belgrajčana: policijski činovnik Milan Matijašič iu policijski agent Aleksander Toskanovif, 4ri sla službovala pri obmejnem komisarijatu na Rakeku. Obtožena sta zaradi zlorabe uradne oblasti. Belgrajčana bosta zagovarjala dr. Josip Furlan in dr. Perič; razpravi bo vodil nadsvetnik dr. Skaberne, državno pravdništvo bo zastopal državnega pravdnika namestnik Lavrenčak.
Zelo prijetno deluje pri drguenju hrbta, rok, nog in cciega telesa, kot Uosmetikum za negovanje kože. zob in ust, lekarn. Feller-ja prijetno diSeči »Elsafluidc. Jc mnogo močnejši in boljši kot Franc, žganje in žc 25 let priljubljen. 3 dvoju. stekl. ali 1 špecij. stekl. z ovitkom in poštn. pošlje za 72 K: iiugoa V.Fellor, Stubica donja, Elsatrg 134, Hrv«
SLOVENEC, dne 10. junija 1922,
Podpisani sem bil po drugih osebah zapeljan, da sem gosp. Lovru Schiiirerju očital, da je goljufal; ker pa to ni dokazano, preklicujem s tem te žaljive očitke.	A, ŠKOF.
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10.
Naprodaj fe
šivilja na dom ^'if^t
ter za vse drugo šivanje, prav pridna,	išče dela. "^SC Naslov pove uprava SLOVENCA pod štev. 2292.
Poštena ŽENSKA
Vsled sklepa občnega zbora z dne 6. junija 1922 se bo razdelilo 60 nagrad po 50 K za daljšo dobo let pri enem in istem gospodarju služeče posle.
Prosilci, ki dokažejo nepretrgano službeno dobo najmanj 10 let in ki so že 5 let vlagatelji Kranjske hranilnice, naj sc zglasijo do 30. junija t. L pri tajništva Kranjske hranilnice.
Ljubljana, dne 7. junija 1922.
Kranjska hranilnica.
lep senčnat vrt, pripravna tudi za kak-šno manjšo tovarno. — Naslov: Restavracija »AMERIKA«, Glince pri Ljubljani,
VELIKA ZALOGA
klobukov in slamnikov
se dobi pri
katera se razume na vrt, zelenjave in druga dela — zelenjavo čez domačo potrebo bi prodala na trgu v svoj izkupiček — dobi takoj službo. — Zglasi naj se pri: FR. PUST, StreliSka ulica St. 33.
Sprejmemo potnika
za Ljubljano in okolico.
Naslov iz prijaznosti v upravništvu »SLOVENCA« pod štev. 2276. ::
tovarnar v Slobu, pošta Domžale. Prevzemajo se ludi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVAČEVIČ i TRŠAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica ši. 5. Sprejemanje v sredo. Zdoga v Celju, Gosposka ulica 4.
DEČKA
Sprejmem
(polnojarmenik) naproda;, z gospod, poslopji, zemljiščem in pritikl.; vse je moderno urejeno. Posestvo je ob žej. Fiir-stenfeld—Dunaj na Štajerskem. Interesenti dobe pojasnila pri H. ČERNE, Ljubljana, Poljanska cesta št. 6. 2287
pridnega in zdravega, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo ilfinnpo v trgovino - kot - UbCIlOa t mešanim blagom. M. Presker, Rajhcnburg.
Iščem SLUŽKINJO
v pomoč in nadomestilo gospodinji za vsa hišna dela in kuhinjo, k dvema osebama, v prijaznem kraju. Samo resne osebe od 30 let naprej imajo prednost. Dobra oskrba m dobra plača. Nastop takoj. Naslov pove uprava »SLOVENCA« pod Stev. 2215.
v Kočevju št. 112, s 6 sobami, električno lučjo, vodovodom, velik sadni in zelenjadni vrt,	takoj naprodaj za
4500 dolarjev.	2298
v Mariboru, obstoječe iz štirih sob, električne razsvetljave, takoj zamenjam za lepo stanovanje v LJUBLJANI. Cenj. ponudbe pod šifro: »Maribor — Ljubljana 2277« na upravo SLOVENCA.
Najboljši mavec (gips - sadra) zopet v zalogi! — Izborno umetno gnojilo za deteljišča, trošenje travnikov, zeljnikov, važno za ajdo itd.' — Izborno sredstvo za konzerviranje gnoja in razkuževanje hlevov. — Cena za 100 kg 100 Din, iranko postaja Kranj.
lesnaindustrijska družba z o. z.
Ljubljane, Dunajska cesta 66
izdeluje vsakovrstne ža« luztje in sprejema vsa v to stroko spadajoča po« pravila.
Brzojavke: VVeissbacher Ljubljana. Telefon 111.
se vrši dne 10. junija 1922 ob 1. popoldne Pred igriščem štev. i
(poleg gostilne RUS). Prodajalo se bo: trgovinska oprava, sodčki, baloni, pohištvo, obleka in več drugih stvari.	2267
Strojnika, gaterista
Najstarejša slovenska
Na predlog Josipa Malin, posestnika iz Ljubljane, Karunova ulica štev. 5 se vrši v nedeljo, dne 11. junija 1922 ob 3, uri popoldne na licu mesta v Karunovi ulici štev. 5
IVAN BRICELJ, Dunajska cesla 16
v Ljubljani se priporoča. Izvršitev ločna. Cene zmerne.
Za restavrante!
PIANIN0 1
upravi lista pod štev. 2288.
Za kavarne! naprodaj. Vprašati v
zemljišča, vložek 57, kat. obč. Trnovsko predmestje, ki obstoji iz hiše štev. 5 v Karunovi ulici ter vrta pri hiši.
Vzklicna cena znaša 240.000 K. Pred pričetkom dražbe jc treba položiti v roke sodnega komisarja kot vadij 240.000 K.
Natančnejši podatki na razpolago v pisarni podpisanega, Sodna ulica 11, ob uradnih urah.
Notar kot sodni komisar:
Dr. KAROL SCHMIDINGER L r.
na drobno na debelo
Ljubljana, Sv. Florijana ulica 23
priporoča svojo bogalo zalogo kuhinjske posode, orodja, kovanja in drugih poirebščin.
Naprodaj je v lepem kraju
polkrito, proda Gospodarska Zveza v Ljubljani.	2286
Arhitekt in mestni stavbenik
Lastne garaže in delavnice.
VILJEM J RES
J*^ Velik, železen, malo rabljen
in ribnikom. — Več se poizve: Poljska cesla štev. 13, Ljubljana.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Telef. inter. št. 103. Ustanov, leta 1850.
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Tovarna
Velalco zalego
Na prodaj je srednje velik, moderno opremljen
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ulica 4. Barva vsakovrstno blago. :: Kemično čisii obleke. :: Sveilolika
ovratnike, zupcstnice in srajce.
Podružnico: MARIBOR (Gosposka ulica 38), NOVO MESTO (Glavni :: irg), KOČEVJE štev. 39. ::
tvrdke KOLOSEUS, Wels (širjava 92 cm, daljava 200 cm, viso-. čina 78 cm, primeren za kako večjo gostilno z večjo, zračno kuhinjo, katera ima visok dimnik, jc J^ naprodaj sredi julija t. \.
HOTEL NA BLEDU
To letovišče, ki slovi žc po svoii naravni lepoti, bo imelo po nastanitvi kraljevega dvora ogromen obisk najfinejše družbe. Cena zmerna. Resne ponudbe na: I. POGAČNIK, Ljnbljana, Barvarska steza štev. 6.
FRANC DOLENC, Kranj
za žganfekutio priporoča tvFdSca
FRANC HITI, LjaMjjana, Sv. MapfiJua cesfia št. 2.
je naprodaj.	Več po-
vedo v Kolodvorski ulici št. 27, Ljubljana.	2266
mm mi m sm
GOSPOSVETSKA C. 2. - LJUBLJANA
SivatrJ sSrojji in stroji za p>2atera|e.
lzborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Došlo je ravnokar ved-
*-'*'	rad.
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zaiogi
HARMONIJ S^eg!,' popolno
v dobrem stanju, proda FR. ŠUBIC, Pernice 108, p. Medvode.	2297
2HJEJ, pa&lgasse, stenice, šifisarkS
in vaa golazen mora poginiti, ako porabljat« moja najbolje preizknšomt in splošno hvaljena jrcilstva, kot proli poljskim in hišnim mišim K 16, za podgane K 20, za tjgurke Ji 20; za steni oo K is uničevalec moljev K lo iu 20; proti mrčesom K 10 in 20; mazilo proti u3om tir) ljudeh 14 10 —; in šivlul K 10-—; za uži v obleki lil perilu K 10 ln 20; proti mrčesu na aadju in zolenjaal proti mravljam in m ;o K. 1'ošilja po povzetju Znvn.i /.a okaport
03. Jiin -or, Potrlajsiia ul. 3. Ssjjrob 39.
Tr.-ovoem pri ve6|em ofljesm popust.
Zagreb, Strossmaijerova ul. 6,
Zahtevajte ponudbe I
pripravna za obrt ali za skladišče, po ceni naprodaj. Kupec dobi takoj 1 sobo. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 2296.
Izvrševanje ksllolltnlh ta! fn asfaltovanja prevzema
in ima vedno v zalogi
KarboiineJL katran, lesni cement, strešno lepenko,
Dr. ing. MIROSLAV KASAL
Oblastveno poverjeni stavbeni Inž. la mestni stavbenik
uusuANa,	13.
Stavbeno podjetja in	ffl
tehniška pisarna za	V^jvA betonsko, železobe-
tonske in vodno	/^P^sll/ji zgradbe, arhitekturo
ter vsakovrstne viso-	^jBmvtar
ko stavbe.	ffVjjZK
Izvršitev! • ProicKtiranje! &JX\
rabljen, naprodaj za 4000 kron. Vprašanja na upravništvo »Slovenca« pod štev. 2245.
Cereslt 1.1, d.
Ljubljanska komercijalna družba
Ljubljana :: B3eiweisova cesta štev. 18.
Udruženje jugoslov. akademske omladine iz anekt. Pri morja javlja tužno vest, da je njegov marljivi član in bivši predsednik, tovariš
pravnik
dne 5. t. m. v Lokvi pri Divači po dolgi mučni bolezni umrl, Spomin na dragega pokojnika, katerega bridko pogrešamo, nam bo vedno svet.
V Ljubljani, dne 7, junija 1922.
Odbor U. J. A. O. iz anekt. Primorja.
prodam večjo množino
po zelo nizki ceni od 50—90 cm dolge. Ivan Samilk, Mratzjj,
m—m
Delniška glavnica: K 20,000.000'-
SIOVENS
Rezervni zakladi: K 6,500.000--
PODRUŽNICE: Novomesto, Rakek, Slovenigrad«
LJUBLJ&MH, Šelenburgova ulica štev. 1. Izvršuje vse bančne posle naJSočneje ln najkulantneje.
Telefoni št 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNfl
Inšpektorat za Slovenijo
J. Belušič, Ljubljana
Resljeva cesta št. 3 !1,
Z R PLESKARSKA IN LIC/IRSKA DELA
SE NAJTOPLEJE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PRECASTIT1 DUHOVŠČINI
00 TONE IARLGR] 00
PLESKAR IN LIČAR n LJUBLJANA n KOLODVORSKA ULICA 6
Cenj. obCinstvu priporočam svetovno znane ŠtVSlne Stroje
Tf.
v vseh opremab za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, igle
za vse sisteme. Edino le pri
iidUBmmflfl. sv. Pettfa nasip 7.
Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlico, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje.
„pri nizki ceni" Ljubljana,
Sv. Petra cesta 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim
perilom in kravatami NA DEBELO IN NA DROBNO.
POTREBŠČINE ZA KROJAČE IN ŠIVILJE.
! O G a B M ■
;	Pruourstno specijelno angleško in češko sukno, modnE ■
■	in športne obleke, pelerine, pouršnike, raglane, dežne « l	plašče, perilo i. t. d. priporoča turdka	Š
■	n
1	Drago Schcuab,	:
S	[preje Schuuab B Bizjak], Ljubljana,	2
V	B
2	Duarni trg sten. 3. — Pod narodnu kauarno.	|
m	m
■	lllliasii>>ll*li[i9Bi)ii(iaiigiingggiBBaBisaannsisii<RBEga
Popolnoma varno naloiite svoje prihranke v
iHijir.no. z.
(poleg nunske cerkve).
Hranilne vloge se obrestujejo s
mr 4°/o
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštnoček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo ua službene prejemke, proti poroštvu i. t. d.
pianine, harmonije, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikalij na debelo in drobno. —
Alfonz Breznik, b. uč. Glasu. Mat., Lju&tjana, Kongresni trg 15-
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova ulica št. 19. — Telefon 527.
EKSPORT.
EKSPOOT.
gj	GBV»B-WKI.	^
Veletrgovina fiaSosklfi ■
talili Sil«, orad Premor.
Krasna solnčna lega. Na vznožju Alp. Izvrstna oskrba. — Cena :: 40 Din za hrano in sobo. ::
01
Cena samo 30 Din za hrano in sobo. — Priglasitev na Penzijo
Grintovec, pošla Tupaliče pri Ktanju.
Prvovrstna Puch kolesa
pnevmatiko in drene potrebščine kupite najceneje pri ivrdKI
IGN. VOK,
Lfubljana, Sodna ulica štev. 7.
• v
emisRa vina.
JCaprodaj je več sto hektolitrov izbornega namiznega vina. jtatančen zapisnik je vedno razpoložen v prodajalni konsumnega društva v Semiču.
m
SS Ul II
Sv. Andraž v Halozah, žeSez. poslala
priporoča svojo bogato zalogo namiznega, kakor sortiranega vina, iz haloških in ljutomerskih goric, posebno pa garantirano pristna ma-šna vina. Solidna dobava po ugodnih cenah. V sredini vinogradov. — Cene brezkonkurenčne.



d. d. d
LJUBLJANI
Tsmemi zmm za pr
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima 6ehodova&ki in angleški koks za livarne in
Naslov:
Pnin: imi za premog I. i v Lilijam, Miklošičeva cesta 15/11.
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeli na podlagi štirih siarih delnic eno novo & 500 K, prištevši 5 % obresti od nominale 500 K od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
2.	Novi delničarji dobe delnice po kurzu 780 K, prišlevši 5 % obresii od nominale 500 K od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
3.	Delnice lretje emisije porlicipirajo na čistem dobičku za leio 1922.
4.	Delnice se bodo izdajale po 25 komadov skupno in se bodo izročile pod-pisovateljem proti vrnitvi začasnega potrdila v približno dveh mesecih po končani subskripciji.
5.	Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svei do 5. julija 1922. Po preteku lego roka se bo povrnila vplačana protivrednost za nedodeljene delnice.
6.	Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. junija do 30. junija 1922, in sicer pri:
a) Ljubljanski kreditni banki, podružnica v Mariboru,
b) Centralni banki d. d. Zagreb, podružnica v Mariboru,
cl Trgovski banki d. d. Ljubljana, podružnica v Mariboru,
č) »Dravi«, lesni industrijski delniški družbi v Mariboru, Aleksandrova
eesla štev. 51.
Naša družba se je v dveh letih svojega obstoja izredno razvila, tako da sicer visoka delniška glavnica nikakor ne more več zadoščati. Ker je popraševanje po izdelkih naše tovarne za upognjeno pohištvo v Zbelovem vedno večje, tako da komaj zadoščamo naročilom, moramo tovarno primerno razširiti. Delni znesek povišane glavnice se bo uporabil za nadaljno moderno ureditev našega podjetja v Mariboru, kjer smo vpeljali strojno in stavbeno mizarstvo. Prepričani smo, da bomo tudi leto 1922. zaključili z lepim čistim dobičkom, ki bo čisti dobiček leta 1921. v znesku 1,738.270 K 83 vin. še izdatno presegal.
Sloves, ki ga uživajo naši izdelki in sploh naša družba, si hočemo tudi v bodoče ohraniti.
V Mariboru, dne 1. junija 1922.
pravni svet »Drave«,
industrijske delniške družbe, Maribor.