i«haja dne IO. In »O. vaak»g> mt9mtCa. _ Urediiiltvo in apnivnillvo t (iortd, VU C. FavetU 9. — Tlaka Narodna Tiakam«. lz.l^Jalel] |» ndgor. urednik Prance Podberfič. — Cena ogkaoia: i milimeter viaoČiM v Urini enega stolpa L. —AO, xa trgovska tekla m n, Ilančaa obvestila, poaLnia, osmrtnice vabil«, ■»rnanil« rrwU I L. — Celoletna oaroAiin« 1» L. Za iuazomatTO 22.SO L. -----------------—----- Lato IL GORICA, da« 10. junija 1923 il 17. ZAKAJ PA 0SEL? Mladega odvetnika jc sod* lik imel na piki in ga jc vsled c g u ob vsaki priliki zafrkaval. •Ako bi se vaŠk-dikia po vaši .111 rti rnonda preseliti v kako i val. kaj bi bili rajši osol aH ton j?« ga je vprašal sodnik ili neki priliki; »Osel,« je odvrnil odvetnik irez obotavljanja. »Zakaj?« -Zato, ker konj nikdar ne o-, lune sodnijj, dočhaa je pa c marsikateri osel dosegel topnjo sodnika.*: I.ažnjtvec zrel za visuep. Pred visokim cerkvenim zvo ikom sta postopala dVa nepri-iprava * lažnjivca. Naenkrat se eden njiju usta* i in pokaže svojemu drugti s rs toni na križ zvonika rel toč: > Dolfe, ali vidiš tiato muho .i križcu zvonika?« Dolfe: »Ne. jo ne vidim, pač a jo slišim brenčati.« DOBRO TAKSIRANO. Vrh hriba si je neki gospod :ledal stari grad; Ko je zapu< prostor je vprašal svojo ilado spremljevalko domačin« •Koliko časa rabim v do* •Oh. dve uri ako se nikjer nc pciite.« •In ako se pri Vas pomudim :» urico?« •No tedaj ste veliko prej v »lini.« KSNICA GA JE REŠILA. Mojster (svojemu vajencu, ga je pravkar oklofutal radi ilcnkosti, kateri jc vsled to« »te nekaj nerazumljivih besed umiral pred sc): »Kaj si rc= iel falot? Povej na glas. kajti leni se dopade resnica in na« »vnosi v obraz.« — 11 čencc Cp« dolgem premi« Ijevanju): »(lospod mojster...... rekel •m... rekel sem, da ste Vi o« ica.« Mojster: »No ker si povedal snico. naj ti bo za takrat od« u sceno.« V ŠOLI. Župnik (v šoli): »No, Pcp« 'k, povej mi, zakaj so ljudje ctali kamenje v svetega Ste« na?« Pcpčck: »Menda zato, ker > ga hoteli zadeti.« Titi j! Ines jriviH zavezane m ofi. Taka je danes pravica, zavezane ima oči, v rokah ji ni več tehtnica, le meč svoj v rokah drži. In reže jezike slovenske in mečlje vse skupaj v en koš. nasuje jih moške in ženske po svoje se pravdni nc boš. »PREFRfOANECV Naš sosed ima zidarje. Uka zal jim je, da naj sezidajo o-koli njegovega vfta zid, ki mora biti pol mbtra visok in en meter širok. Star prefriganec je naš sosed. Pravi, da če se ho kdaj zid zvrnil, bo pol me« tra višji nego je zdaj. lenuh. V naši fari imamo največje« ga lenuha na svetu. Piše se Janez Luknja. Tako nazaren« sko len vam jc, da nc more ni« ti celega svojega imena napi« Čc hočeš pravico dobiti po laško zarohi takoj, čc nc te sodnik šc znahiti, nahrulil brž bode, da jo j I Sc TripoKs pravda po svoje, zamorcu svoj jezik puste, n naš sc glasi! prelepo je, zato so gu vzeli ljudje. I sati. Kaular .se podpiše, napravi vselej črko »J«*, poleg nje pa naredi skrr/.i papir luknjo. To je treba potem čifali: »Janez Luknja.« PISMO. Imel sem priliko čitati pi« srno, katero je lekoin vojne prejela sosedova Micika bide glad, ko ga vidi. Lani je modra* šestkrat hlastnil po njem, a vsakokrat je segel mimo, tako suh je .ta revež. Dvakrat je že imel velike sitnosti, ko so ga zalotili, ko je vtaknil glavo skozi ključavnico, da bo od blizu gledal, kaj se v hišah godi- Kako mršav je. laliko sodi vsak po tem, da je ta človek edini na svetu, ki ne napravlja sence. PAMETEN SVET. »Ustreliti sc hočeš zaradi nezvestega dekleta? To si neumen ! Čc bi se jaz hotel zaradi vsake vstreliti, bi že bila moja glava tako preluknjana kot švicarski sir«. POEZIJA IN PROZA. »Moč vašega glasov i rja je pa res velika«. »Resnično, zato sem pa mo* ral že trikrat menjati stanovanje«. SAMO DVAKRAT... Samo dvakrat na leto me h išče moja teta. To ni tako hudo, če pomislim, da traja vsak njen obisk šest mesecev. VSEKAKOR PRAV. Profesor vpraša iui gimnaziji dijaka pri izpitu: »Silovnik, povejte nu posamezne dele možgan.« Dijak: »GosjH»d profesor, jaz.... jaz imam vse dele mo ž* gan v glavi, a imena mi nc pa* dejo nu um.« NI SLABO. Gospotlinja (služkinji, ki jc komaj par dni v službi): »Ciijtc prihodnjič mi ne napravite ta* ko slabega golaža!« Služkinja: »Moj Bogi Kdo zna, katera služkinja bo prihodnji golaž skuhala!« \ sluča). Orolesk t*. ?.c v moji mladosti sem »c havil s časnikarstvom. Kado* vulrn >«n grozno. radi ram mogel. No, sem mislil sam zase, moj šef mc ne bo več nadlegoval za rokopise, ker mu jih boni izro* čil kar na kdogramc, in sicer »velikanskih« in »neprekoslji* vi h«. Tako sem bil vesel, da me še zdaj jezi, če se spomnim na tega potujočega capin«umctni« ka. Ob določeni uri sc je reža« jc kakor hinduk približal mo« ji mizi, se še enkrat prekucnil proti meni, da mi jc krožnik padci, z mize in njemu ravno na obraz. To ga pa ni nič uža* lilo, marveč smehljaje je poli« zal, kar se je streslo in nato z rokavom usta obrisal. Vsedel se jc. Jaz pa sem takoj pripra« vil četrt kg. papirja m svinčnik ter pričel Stenografirati. Nekaj časa sem pisal, a nato žalostno vzdihnil, odložil papir in svinčnik ter segel po klobu« ku. Kaj mi je on skupaj ščve« kal, niti ne morem vsega napi« sati. Samo cn odlomek vam tu podam, dasi ni niti brce vre« den. Tako nekako jc pripovedo« val: »Povedati Vam hočem slu« čaj, ki se mi je na Dunaju pri? petil. He to Vam je dogodek! Ako to napišete, imate najlep« šo povest. Kaj tacega se šc ni« koli ni čulo. Tedaj pazite: En* gažiran sem bil na Dunaju. Lo« kal. v katerem sem bil, ml je bil že znan od leta 1908..... tam se mi je pripetil slučaj-... pravi ro* man, rečem vam. Takrat sem živel šc z mojo soprogo; dve leti i>oznejc sva se ločila. Ni bilo več mogoče shajati z me* noj. Ona jc bila namreč pri ne* k eni cirkusu, njeno ime Vam bo .mogoče znano. Toda ona je bila poredna, veste. Tedaj se mi je pripetil slučaj..... tega Vam moram, povedati, bo zelo vporahen. Rila sva skupaj v Ljubljani engažirana. Po prcd» stavi sva sedela v kavarni in l>oleg naju mladenka, približno sedemnajstih let. tudi igralka. Prej jc biLi pri nekem oddd k u. pri katerem je po žici hodi-hi. Tam se ji je pripetil nek slu* čaj..... sama mi ga je pripovedovala No, Vi sc boste čudili. Ta* krat še nisem imel svoje žene, ker sem poznal neko kačjo* žensko. Od nje Vam vem po* vedati slučaj..... samo malo o* lepšate, pa bo najimenitnejša drama gotova. Ona je bila nam reč zaročena z nekim vojvodo, ki je poznal neko rusko milijo* narko. ki je šla pozneje v no* rišnico. Od nje Vam vem po* vedati slučaj..... da ga niste še nikoli slišali. Slušajte tedaj: Dama je Sla nekega dne na obrežje.... T oje bilo v Niči. Pri petil se ji je slučaj..... faktično, kakor Vam pripovedujem. Ne mislite, da lažcin; ako bi lagal, bi Vam znal |>ovodati na tiso* čc slučajev.....■ KJE JE GOSPODAR ? Ali ju vidite?' Tu sta sobarica in pa tuj gospod, ki je bil povabljen ta dan na kosilo. Po kosilu je dobro malo pokramJjati. Kaj neki pravi sobarici.. da se tako drži? Onadva gotovo mislita, da sta sama, a to ni ros.' (lospodar je skrit nekje. Cuk to dobro vč, pa posluša. Poiščite ga in poš* Ijite ga Čuku, če ni pretežak. Pogovor na trgu. »Ah Vaša hčerka Fanica še služi pri sodnikovih?« »Bog obvaruj tega, za sto ran božjih l Ze davno ne služi več. Ona bi šc bila, toda jaz je ne pustim. Tistih par centesimov, ki tam dobi, lepo Vas prosim, saj se ne izplača. Donu naj bol« »Seveda, saj tisto kar dobi, na samih podplatih raztrga«. »Gotovo, draga moja. Kaj pa j c to, 80 cent. na uro. Za 80 cent. na uro naj moja hči, pro« sim Vas, gosposke smeti in o« Stanke pospravlja. Za 80 cent. naj smrkovcem blato s čevljev snaži; moja hči, prosim Vas! In za 80 cent. na uro. naj stranišče čisti tej gospodi. Mo* ja hči, prosim Vas, nima tc po« trebe. Ako bi jaz ukazovala, bi sploh ne sinelo biti nobene de« kle več. To jc velikanska krivi* ca, prosim Vas! Nič plačati in tako dekle iz* koriščati. Naj le svoje blato, smeti in ostanke gospoda sama | dela, ne pa dekle, prosim Vas. Ah mar zato, ker imajo dosti denarja? Dčkle sc morajo sploh odpraviti. To vlada ne sme niti trpeti! To je nesoci* jalno, prosim Vas!« '»Bog ve, da imate prav.« »Kako pride do tega, da bi moja hčerka igrala ulogo de* kle, prosim Vas — ko vendar govori s tako finim gospo« dom?« »Oh, se bo li morda kmalu poročila?« »I kajpada! Poročila sc bo. Vi, to Vam jc cn fin gospod! On je pisatelj pri bolntiki bla* gajni!« »Imate pa že stanovanje?« kajpada, in kako lepo sta* no vanje,« »In pohištvo ste tudi naku« pili?« "Za božjo voljo kaj pa mi* slite? No, pohištvo, perilo, hm cc, lopihc, zagrinjalo, vse iina^ ta. prosim Vas; saj jc vse gospod zet plačal.« »Potem sc bosta pa kmalu lahko nastanila.« »I kajpada! Saj sta se že, pro sim Vas. Vse je gotovo in pripravljeno. Iščeta si aamo še eno dekloU Narobe svet. Ko zjutraj zgodaj spat gremo, zvečer pa kasno vstanemo, reči prečudhe zro ušesa strmeč poslušajo očesa. Po zraku pujski pojejo in v hlevu ptički krulijo. Najlepši vonj puhti kopriva, pod p iščeta so koldja skriva Pastirja žene ovca paat,' denar pa gre tatove krast. Teliček dekli da sena, napajat hlapca vol pel j a. ZdraviU > naj po dečka gre, da čevelj v nogo spravi sc. Uči vzame metlo brž v roko. pometa metla urno ž njo. Tu brata mora grah zbiriti, kosilo teto v skledo djati. Glej, ziblje dete staro tnamo, beži pred miško mačka v jamo Možje so, čuj, v otroškem vrtci otroci pa so vsi zaprti, ker. v šoli mimo so molčali in vse naloge preveč znali. Otroke zmaj na nitko dene, visoko v zrak jih veter žene. Napreže kmeta konj v oralo, bo danes ga proso sejalo. Zcnjica jc že skoro zrela, pšenica jo bo kmalu žela. To bodo snopje s cepci bili, mlati če urno omlatih. Potem pA mlin v žito nese. da zmelje mlinarja drobno. Cc bela moka peka speče, nc more biti večje sreče. A mati kruhu poreko: n#, — snej Še te otroke I Tako je bilo in bo spet^ ., ,.* povsod, kjer jc narobe svet VEČNI KAVALIR1JI! Francozom, raci plemeniti so Nemci osle kazali; ob Renu v rudnike zariti so svoje stroje mazali In mati Francija je huda pripravila milj on košar. Naj plača premog ali ruda, če nima novca gospodar. Prilezli Nemci so kot krti in vprizorili sto rabuk; češ, pač zaman sc tujec prti, če mu nc bo pomagal »Cuk«. A kdor ima glavo na mestu, se tudi Ncmccv ne zboji. Francoz svetovnemu protestu šc bolj široko se smeji. Vse ulice so Nemcev polne in ljudstvo s stavkami grozi; v ječi mnogi strašno kolne, ker prej na varno zbežal ni. Francozi pa z avtomobili — res treba jim je stanovanj — o si obiske dovolili, kot troti v nezastražan panj. Se na Porenju res z delfleti a moške treba motit s čim — sc mnogo lepše da živeti, če se pripelješ z daleč k njim. Občinski in deželni zakon v slovenskem jeziku se dobi edino v „Narodni knjigarni" v Gorici h L 12- „Čuk na izletu". 1 Tudi nične jc prijela želja, obiskati naše gorske planine, zato sem sc napravil v opravo turista bi hajdi v hribe. Ne bom popisoval dogodlja. jev iz potovanja po železnici, ker bi sc tako le dolgočasili, li> stek sem seveda zahteval le v slovenščini, nakar me je zadelo celo vrsto psovk, nekoliko bolj bogat vsled tega sein inir. no čakid v kotičku vagona, ke« daj pridem do zadnje poeta* j«. Tudi to je slednjič prišlo, in jaz jo pogumno mahain v planine, o katerih sem že slišal marsikaj lepega in vzglednega. Prišel setn v neko vas, kjer sem si v stiinolaški »Ostcria« nekoliko odpočil in namaleal, od tu sem jo potem mahniJ po planoti, občudujoč te lepe gor* ske vaslcp, ne pozabivši ogle* dati tudi življenje mojih to* varišev, katerih je pa menda vse polno. Bilo jc ravno v nedeljo zjutraj. Kot izletnik sein sc za vse zanimal, in pot se je vlekla miinov cerkve ravno, ko se jc v njej brala sv.-maša. OkoK ccrkvc sem opa< zil vse polno moških, radovc* den kot vedno, sem pokukal skozi okno, ali ni v cerkvi pro« štora, za vse, da ne Rjedo moški v cerkcv. Pač, prostor je, torej Čemu pa ostajajo zunaj. Hotel sem na Vsak način izve« deti vzrok, poprašal sem za cerkv. zidom sedečega Mihca izpod Peči s cigareto v ustih, za pojasnilo, povedal mi je pa tole: Cerkev ni premajhna, pač pa je žc slaba, in se boji* mo, da se vkratkem posuje, ker se nič ne popravlja. Zato, osta* jamo mi moški, posebno fantje, zunaj cerkve, ne iz strahu, da sc cerkev posuje, ampak ima« ino nalogo, da ccrkev podpira* mo, ker molimo itak ne; da pa bolj brez skrbi molijo ženske, zato rajši ostajamo mi zunaj, ter pazimo na varnost. Sicer sc pa tudi ne moremo v cerkvi tako lahko pogovoriti kot zu« naj, in tu sc tudi lahko po ljubi volji kadi in puši. V svoji da« režljvosti ini jc ponudi! smod« ko, katero sem pušil naprej gredoč, čudeč «je, da sc najdejo takšni bratci čuki v gorah. Hodivsi okoli, sem opazil marsikaj, kar bi v svoji čukovi modrosti grajal, pa ako bi ho« tel vSe obelodaniti, bi mi navse zadtijc g. utednik Čukov vrgel v koš, zato sc za danes omejim na najvažnejše. Zanimalo mc je, kako se društveno gibljcjp planinci Tudi tu sem bil faz« očarati; povsod, vsaka vas sc odlikuje z lastnim društvom, a o kakem uspešnem delu ni gp« vora. Kjer imajo pevsko dru« štvo, se kaj rado prelevi v »piv* sko«, kjer imajo izobraževalno. | pa seim našel mesto tega ravno | nospf^tno, bil sem žc vsega li> i tfn tako sit, da sem skrajšal ' čas dni svojegu izleta, ter od" frčal nazaj v svojo domovino. ■ Danes sem se oddahnil še le, ko to poročilo pišem Vam, pri> ja tel jem Čuka, saj tudi teh imam mnogo. Iz svojega po* vratnega potovanja. Vam ni* mam drugega poročali, kot da sem prišel domov upehan, bos in žalosten od slabih utisov /. izleta; sklcnU sem, da rajši ostanem v svoji kletki kot pa grem šc kdaj, na kakšno tako težko potovanje, na izlet na planine. »Čuk na paJ'ci.« ZDRAVI Jl'NJI' Z VOI>(>. Charles I.amb jc sv<*jcčasno rekel: »Zdravljenje z vukIo ni idti i k ivo uiti iti l>ogzii;t kako uspešno. Ta način zdravljenja je talko star kot vesoljni |M>tnp, ki je po mojem osebnem prepričanju spravil več ljudi v smrt kot jih je iki ozdravil«. KRATKA KRII.A. v VcMka gonja jc liila proti prekratkim Ženskim kikijam, katerim so njiliovi sovražniki pripisovali vse zk> tegci svctiu Jaz sem tudi imel svoje mnenje o ti stvari, da pa ne bom v'svoji ne-čliiiurnosti kaj zagrešil, sem pisal nekemu uredniku, Čc so prekratke ženske klkljc res nevarne. »Po našem mnenju«, ud je odgovoril urednik, »ktklje same na sebi niso nevarne, ko liitro pa tiči kaj v njih, i>osUmejo zelo nevarno In to v vsakem slučaju, nc oziraje sc im njiliovo dol gost«. po nji-m sli je vk(;i:l Naš soacd irna šest sinov, s katerimi ni posebno zadovoljen. Oni dan nam je pravil, da so vsi pijanci, pet jih je pa pretepačev. Sesti vsekakor ni tak. ta se je vrgel |>o njem iu sicer sc ie vrgel po njeni s polenom. Zobozdravniki pri Hbten-totih* RimA.kum jc bil bolan, zob ga mučil noč in dan; k zdravniku končno sc podal, da zob inu ptfkav izruva). Zdravnik Tin»ton jc v tem vciitk, izdrl jc zob ic marsikak. privcic brž ga na avoj stroj, zakljuka zob njegov, o jojl Cc so pomagala zdrs vil«, najbolje vam bo govorila ta itlika. ki jr pred (ii'ini, poalužitc m- jili *r vi! NAPITNICA. Pred menoj sedi nevest« Jula. njen qbraa jc rodeč kakor — čebula na smeh sc drži — ne, kakor ena - -mula, nove čeveljčke jc danes - obuta, ženin pa ji jc kupil novo uro — tula. njene velike bale nr spravi nobena — cula, pa tudi v glavi jc brihtna. saj ni no« bena — nula, ker ni plesavka, zato nima nobenega — žula, čc bi pri&rl pa tat. da bi hitro - zar« jula, če pride za pel j i vet', da hi ga fcjsl oplula. in 7. bunkaini po hrbtu po&tcno osul«. Naj živi vsa žlalitn nolcr do — Ifor« jula, posebno pa nevesta in ženin — Fcr« fula. ti ~ a o K= "K o C 1 i its >5! » » a m M P= e £ S. u "C O o 3= o -a II _ M/l ~ S gE^TES^^ m oj . rr o a) > •E n 3_ fe 5 t> — o E S Pripovedovanje Jaka Makaroniča. (Nadaljevanje). Koiicčiio jc vlak, na katero ga sein kelo noč čakal, pridr-al. Sa* njalo sc mi je, da sva z Meto i.ozc na olaninl. Kac naenkrat sc jc veliki kozel, zaletel vame s tako silo, da sem sc prevrnil in sc takoj zbudil. Začuden pogledam in namesto kozla zagledam spro vodnika, ki se jc ravno pri* prav I j al za drugi uspešnejši sunek. Takoj mi jc bilo jasno, tla sunek, ki sem ga dobil v spanju, ni bil od mojega kozla, kateri mc ni nikoli nič zalega napravil, ampak od krščenega kozla, ki je stal med vratrni »Jaka, ne bodi len«, sem si mi* stil, skočil pokonci in zaklel: »Tristo hudičev, misliš, da sva midva koze skupaj pasla?« A?« Možičck, ki pa gotovo'ni bil velik junak, jo je naglo jk>« brisal. No, seru si mislil, zdaj bom imel za nekaj časa mir. Toda, kako sem sc motil! Nisem še dobro sedel, ko žc pridrvi cela tolpa sprevodnikov, na čelu vsem pa koraka moj prejšnji znanec, sedaj z malo večjo ko* rajžo kot prej. Dolgo časa jih nisem mogel razumeli, kaj sploh zahtevajo od mene, in Ic po dolgom tub* tanju in študiran ju, sem jih vendar toliko razumel, du me hočejo spraviti v drugi vajjon, kar sem seveda trdovratno od* klanjal, ker sem bil gotov, da sem v tretjem razredu. Saj se vendar nisem zmotil, šteti do tri žc znam, saj sem štel vago* nc od lokomotive navzdol. * Komaj sem si na trdem sc* dežu novega III. razreda na« pravil mehko potllugn z mojim površnikom, jnc jc sprevodnik znova zgrabil in-post«vil v Parmi na suho. Tu mo je žc čakal »pcr pia-ccrc« ravno tale mož s črnimi (raki nu rokavu, kakor moj stari znance iz (»oricc. Mož jc bil najbrž eden tistih, ki sodijo P" zunanjosti človeka na njegove žepne razmere, za« to me jc se precej uljudno »pravil s postaje, iii nic povabil na moj račiui (udi v gostilno. OČividno se mi je po tolikih nezgodah zopet nasmejala brc« ča, ker sem dobil takoj prija« telja v osebi gospoda kaprola. Pri kozarcu vina sva se prav |H> prijateljsko pogovarjala vsak v svojem jeziku. Jaz ga nisem skoro nič razumel, on pa ine je gotovo dosti, ker mi jc neprestano kimal z glavo. Ku« dar sc nisva mogla sporazume« ti z besedami, sva si pri pove« dovala' s pomočjo vsili štirih. Posebno je on lako krilil s hvo« jimi dolgimi kraki, da sem bil večkrat v nevarnosti, ako bi sc pravočasno nr. umaknil. Največkrat sem ga slišal ponavlja* ti besedo »koza« in spet »ko« zu«, tuko. da sem se mu že naveličal dopovedovati, da koze nisem pripeljal s seboj, ainpak sem jih pustil doma. Ko sva ga žc imela dovolj pod kapo, vstane in reče: »An« djamo pagarc«. Ozrl sem se |>o sobi, čc bi bile kje kake stopnice za iti »gare«, a že je bil tudi krč ina r pri meni, me po« cuk al za rokav in kričal vame: »Pagarc, pagarc«. Sedaj pa res nisem vedel, kdo jc bolj pijan, jaz ali onadva. Razumel sem iele, ko je gostilničar vzel iz žepa listnico, ter mi pokazal par lir, češ plačaj, kar si izpil. No, sem si mislil, kdor ima glavo na pravem mestu, ta si zna še v tuji deželi in cd tujimi ljudmi pomagati. Moj oče so me gotovo krivo obsodili, ta* krat ko so rekli, da sem odprte glave samo kadar zevam. Oba dobre volje in tudi nc« koliko v rožcah sva se pošlo* vila od prijaznega krčmarja in njegovega žlahtnega vinca, ter jo mahnila proti kasarni-, ka* mor sva dospela po enourni hoji, pozno v noč. . Tu sem dobil že mnogo mo* jih bodočih »komparov«, ka« teri so v spanju proizvajali s svojimi nosnimi glasilkami pristno žabjo godbo. Uredil scin si posteljo z vso mogočo vojaško udobnostjo v bližini kapclnika tc vojaške inuzikc. Premišljujoč svoje dogodljaje in ob blagoglasnih zvokih god* bc sem kmalu zaspal. TOŽBA DOPISNIKA. KI. J K ZI.ITkL V KO& Od veselju in radosti, vi-i naš Vrh se jr prevzel, ko je v prc$ujdi žc šlevdkah dopisnik n /apel l)a jc ("Tatic ovn »ta prava«, to odkrilo pripo/iiitm. a res žal, le. temo v glavi mesto pameti imam. Da imel hi slano v glavi, ta hi letos dohiti bi!n. ko jc lansko leto travo huda suša pomorila. Le. radujte šc. Vrhovci. vaš dopisnik je potrt. ka':or da ga jc ohsodil Cuk presneti zdaj na smrt Čuden dogodek treh vinskih bratcev. I'ili pijauri nekoč ao trije iloljjo v»o noč in do lielcii« dur. Ko IM) sc vračali v rožcah domov. pri Ali dn vode oo »redi vrtov. »Halo«, dc eden, »tnc prime alabo, ako la vidim pred aabo vodo. Dva dečka tam nogomet, Jjk nlao držale pijane no#, in VihjpaW cd«i »l^k»r zadfc«. vdAli/ Jo pije t a A tretji Ic težko pobira bc b tal. s klobuki sc jc vodomet poigral. Poučna jc zgodba, to Čukec trdi, | za vodi sovražne, pijane ljudi. Vojaško pismo. I*ISMO IZ VRRONU Fantje iz Verone |x»šiljajo Ie-l>e jKJzdrave očetom iu materam, bratom in sestram, fantom in dekletom: Jož. 2elc, Slavina, Pavčič Jakob Krašče; Rcl>ec Silvester, Hrašče; Gorjanec Iv., Sajcvče; Stubcl Leopold, Studenec; Turk Prane, Hruševje; Tonšič Peter, Koritnica; I'rane Perenič, Selce; Jakob Ziginan, lioč; Dclost Jožčf, Korilenca; Slavec Anton, Knežak, Relicc Anton, Radohovavas; Mankoč Jožef, Kal; Dcklcva Anton. Radohovavas; Milavcc Jožef, Stu-deno: Novak Jakob. Knežak; Rudolf Ivan, Črni Vrli; l^omc Istanič, Viktor Pre pozdrave-pošiljajo .slo venski vojaki stanfem, fantom in dekletom: Pahor Franc, No va vas: FertoMC Ffltfic, I kil; Kacafura Ivan, Dolje; Močnik l^ovrenc, Koritnica; -IRutar Mi liael. Cadrg; PrezI Anton, lin vec; Vlžlfi AV^,.VeKrt P»ku vlca; Kosmač Ivam, Lablnje; Trkman Jcrno], PodkraJ; Bak.1. Andrej. Kobarid; Kofl Cinlli|a iz Škofije; Bone Avguštin, S<»l kan; Scbaslljnit Mozetič. Bilje; Torkar Jakob In Bizjak l eo poki, Podbrdo. PISMO IZ SPEZIE. Lepe pozdrave pojil jamo slovenski mladeniči od 2. pol« ka Art. da Costa 2. B*t. iz Spezie vsem bralceth Čuka. starišein, sorodnikom, prija-teljcm in dekletom: Tratnik Viktor. Idrija; Ražri jrtnle. Veš da iin'nio ano veliko »Sotvo z ulic« iie u naše vasi. taka je, d' 'je ti iie Iks mogli n' flafutah (porotih) nest', (lla-vo iina jen velek' lius dol uo-Imijen z klunoni. jeii buo je Sc vleče ratou, k' dr' b'š ti u vas pr'šu. K'ku be jo 1'tHe rade dale mag ari »Crikce«, simiu, d' be jo nc vidlc več. Kv'rtlr ima pod lipo t*m gor" na Brdc, rada lede do jetra druge dan. Pantjc Jo nadlego delajo, ke nc vejo n' kej čaka tani pod lipo. Po noče ne poje. ke čaka n"iov. Ce u-luove »putiča jen miša^ (netopir) je dobra z* an tledn d* še ževi. Ni prou zbirčna, če jo postreže ta žvina, ke ni teč- jen tede meš ne. Costava žc dougu pr* n's jen be biu ccjt. d'Jo ti »Cuk« najdeš an boL Jen ke ne vej, ~d'se ti iz nje roda. tc povem, de prideš po njo k nam. pr* nas. Ce ta žauba nc l»omaga, se Cuk še lepše v kratkem oglasi! Gotovo, »Sova«, glej, ča greš od tod kmalu! Brzojavka. Kiin 9. 6. 1923. Poslanec Bcrtoldo je pred* lagal ministrskemu svetu: 1) Plača uradnikom in po« kojnina penzijpnistov naj se podvoji, da bodo vsi zado* voljni.-Da se pa hkrati odpra* vi primanjkljaj iz državnega proračuna, naj se mesečno od* tegne na "pristojbinah in dav= Jcih aktivnim' uradnikom po 80%, a upokojencem po 90%; 2) Da bo skoro konec brez« ■delnosti in njenim poslcdicam, naj se ustanovijo za vsak tc* den po trije narodni prazniki (feste nazionali). Tako dobi še enkrat toliko ljudi dovolj dela. Ponesrečen kolesar ali smrtni skok. Mo| srček m> pelje, |KMdl>rAk.i dekleta napraviti atentat na misijo nu rje. ker Hočejo upeljati modo / dolgimi krili in |>okrito tri/uro. Pravijo, da podhrške Katrce. Mioi-ke, Tcrezcc itd. pogledajo rajši /a kakim Lahom kakor pa za domačim fantom. Pruvijo, da na šmihclskih mandi> t; • že pr ■ sadje zor; Pruvijo, da se je ustanovila pod Lan dolom v mlinu velika centrala za polže. Pravijo po Tolminu, /lasti med ženskim svetom, da sta Ptuju in nje gov tovariš Spik hotel« oponašati Čuka na palci v grmovju, ko so ste »putcllc« mimo. Piujs jc zaSel s koliv som med »putcllc« v največjo žaba« vo kratkokrilk. Spičk, ki jc bil vsega tega kriv, se jc pa nad Čukom raz« jezil. Pravijo, da hodijo bukovška dekle« ta pri Ilirski Bistrici po noči klicat fante v drugo vas. Cc jc to res? Pravijo pri Kozini (v Resnici), da se možje vedno ozirajo v zvonik, kdaj bodo zvonovi zrastli. Pravijo, dar se votli M ji rodiške ob« čine zahvaljujejo gospodu C. iz Bar* kovlj za novo otvorjeno oslovsko mcsnico, obljubil jim je tudi, da bo« do odslej dobivali salame in konzer«. vi rano oslovsko meso po najnižjih ce« na h. Pruvijo. da je na veliko žalost Ro« diškega občinskega zastopa prišla te ilni brzojavka od ministra Mušoliiia. da se mora po nevrednem dekoriranc može takoj degradirali, medalje pa morajo na lastne stroške poslati v Rim. Pruvijo seda j v .Solkanu, ko so iz« |>cljali električno raz»vctl|.ivo. dn sc bodo fantje lažje sprehajali iri shajali 7. dekletami in se pogovarjali pod žarnicami: ker se bodo vsaj sjioznali. Pruvljo, da imajo Vijmlžka dekleta veliko »piko« na Čuka. zato pa ga Ča« kajo kar po celo dneve z solnčnikom v roki na črešnjali, tudi njih lasno »mrežo« so ra/tcgmlc. dn ga lažje ujamejo. Za to prebrisano misel jih jc baje podučil »lihipcc« s pnrfona. Pravijo, da se med Koz.ino in Vi« polži bije hud boj! Da sta prišli ti dve, prej mirni vasici do sovraštva, so največ krive »zelene žabe«. Pravijo, da imajo nekatera gran« torska dekleta kolesca oa čevljih mesto v glavi. Pruvljo, da vrhpoljski organist no obhodno potrebuje tri vagone kadil, nic.' Rabil bi kot »dr a vilo proti moderni kroojooi bolezni v glavi, ki sc je jrla pojavljati -pri posameznih članih pcvUBfa. zbora" Bolezen nI • ticbr nova, proti njej so se boriU ic atari narodi, vendar tako splošno kakor tedaj, ni bila šc raz« širjena. Cenjene ponudbe za Imciio. vano blago z označbo )coiikurciH'nc cene, naj sc blagovoli poslati »Čuku na pal'ci«, kateri je potrebno' kadilo, ki sc /a imenovano bolezen rabi, iz uljudnuiiti sam brezplačno |>onudil. za kar ne mu to«! potom najtoplejše za« li val ju jemo. Pravijo, da »o kpzanskc gosooditnr. zaljubi j« Me v belo Hlač«. Pravijo, da jr v Crničah tako blago« alanje, da so morali prirediti kar dva pl«M- Pravijo, dfi je v Trenti deklo, ki h«>-di po noči v Sočo k financam »dinal držat«, fantje pa hodijo v coklah va« •oval. v Pravijo, da »c jc ua Proaeku uata-novlla *w»v« tovarna aladoleda. IŠČc-io sc delavci. Zglatite sel Pravilo »članska dekleta pri Vol« čali, maj pridu Cuk tudi med nje pogledat, bo videl marsikaj. Pravijo, da bodo arpcuiike punco fante na ples vozlje, fanljo pridejo domov o polnoči, punce pa ob 3h ali 4b a Jutra j. Potem pride pa oče z po-lenoin. Pravijo, da se Jr priklatilo v Gor« lansko vaa par tržaških frizur, da poauaZi lica nekaterim gorfansklm fantom. Dokaz temu jc Cuk, ki j« od samega cmokanja In popivanja zletel skozi vrata. Pravijo, da imajo v GOfjanakern nekega praktičnega inženirja, ki vod« njake meri kar ■ celim svojim trup« lom. Priča nam jc Cuk. ki jc pri vod» njaku atal In na vac grlo kričal: Tc pec, ali nimaš lestve? Pravijo na Uatju, da so uc cerkv. pevci, skregali z notami, t Jatami vili so draito. krožek, katerega uspehi ao naravnost očarljivi. Z dobičkom,, ka« terega so imeli pri zadnji veselici 30 februarja, so sezidali velikansko dvorano na »Mačkove!«, z oepremočijivo streho. Le po rakovo na preji Pravijo v Dcvinu, da se bo ta mesec odprlo delo, do aedaj ae jc odpirala samo mizerija. Sploh »c v Dcvjjiu vse lepo odpira, samo uboštvo, temu in onemu vrata zapira. Pravijo, da jc neki gostilničar v Borjanl j»okril slovenski napis r. apnom. da bi mu »olncc ne škodovalo. Tenkočuten mož! Pravijo, da rajtajo v Povirju usta« noviti pogrebno društvo. Oa bo iv speli zagotovljen, poroči smrtna kosa mizarja in tako Iki ona kosila, on pa ' krste delal. Načrt za dclavnico je na« redil šc med vojno inžener iz PcAtc in prošnja /. muštrom se je žc po« .slala na deželno sodnijo v Trst. Pravijo, da dekleta iz Straže pri Cerknem niso sklenila na lcti>šnjuin firedpustnem zborovanju Čuku nas<» iti eno gorko pod nos. Pač pa so sklenilo, pridobiti vsaka po enega li« nančnega stražnika, da jih bodo sira« žili. kadar jih bo Cuk hotel ki ju vati. Pravijo v Mimu, da so ponosni na ustanovitvi »plavalne« šole. Tudi na« predek. Pruvijo v M trnu, da je neki »Mi» renc« napravil sledečo kariero: Na« čelnik »Orlu«, načelnik »samostojnega telovadnega društva«, načelnik »So« kola« simpativ.iint komunizma, orgu. m/alor »1'a.scia«. in mu privoščijo so voda I udi načelništvo, č«- bode imel komu načolovati. Pravijo,,(ia v Gočuli kulturno dmA« tvo »Nanos« baje močno napreduje. Mislijo uprizoriti velikansko, narav, nosi čarobno vosclico. Pruvijo, da so nekateri Ohloški in I ludojožiiarski lantje lo spomlad iih« pravili že dvakrat ples. Prvič jim |o. služila za ra/svolljavo okajena »la« Icrna«. drugič so.imeli dva mu/ikaiita in izposojeno harmoniko. Pruvijo, da bo v Briiiiu parim žaga o svetem Jakobu zinr/mla. ker nima« jo nič več žagati. Pruvijo, da so se pričeli ženiti Lan« dolski strici, tete pa pravijo, da hod* še za naprej malo |Mu'.-ikale. Pravijo, da se vdohijo najboljši ptičji lovci via drl Bosco. kdor hoče videti razstavo, naj se obrne v vilo »Gardeliui« Strašna groinja. V »Udmat« pri Ljubljani jc mnogo mesarjev, ki krvave plohe ostrgajo in pri izdclovu* n ju klobasic vporabijo to zmes, 11 čer k u nekoga kiobasarja se je bolela poročiti z nekim 5L< vankurjem. Ker pa je bil oče preveč ponosen na svoj veliki in debeli trebuh, ji nI hotel privoliti, da vzame šivunkarja. v zakoni Ona pa jc v enomer silila vanj: »— Ata, pust sc na maj zmehčat, sej veš, koko jest lubem mojga Anžka. Hud vidu, dc vu srečna.« — . Oče (trdovratno): »Na*kal jest žc nam nkol dan moje bčero kašen me lačenpcrgarjc, pa čc j' prov flikinajster«. HČi: »Ata, nkar nc bodte tak; uste videl dem u Iblanea skočila.« -u.. Oče: »U kolizeum pcjt rajš, tam t'uja šc švimhozne dal.« Hči: »Nkar, sc nc hecile z ' mana, uste videl dem sla zares . na Golovc, pa sem na kašen dr« vo ubesila.« Oče: »A uš tih, al nc, froc smrkov, Čc nc tem tko poČu, dc uš kar po prah plavala.« Hči (jokajc citira iz igre Ko« bold in Ljubezen iz druzega dejanja, 7 nastop): »Ti Vscmo* gočni si mi za pričo! Nobenega človeškega pripomočka sc ni* sem ustrašila in vse sem po* skusila. Tedaj mi nc preosta* ja kot da sc poslužim vražjih sredstev. Ti nočeš kakor hočem jaz, dobro tedaj. V mest d sc napotim med ljudi, ter jim pripovem'povest, kako se pri nas klobase Izdelujejo: . ^ Oče (kakor od strelo za* det): »Kajje to? Kako?' Micka, Ic vzemi šivankarja!« V LETU 1924. (Slika: na Travniku aretira« ta dva orožnika berača, dru== gim orožnikom kažejo drugi berači pobotnice). A. Kaj jc oni«le kaj ukradel ali koga ubil? B. Kaj naj ukrade in koga naj ubije; saj jc revež. Ne pu* s ti jO mu beračiti, ker ni mogel plačati davka za premično bo* gastvo (ricchezza mobile). Berfoldo. MOLITEV. »No, Janezek,« je rekla ma* ma. »zdaj lepo poklekni in moli očenaš. Cc boš lepo mo* lil, ti bom kupila jutri konji* čka.* Janezek je pokleknil in mo* lil: »Oče naš, kateri si v nebe* sih — belega konjička, kaj, mama? — pridi k nam tvoje kraljestvo ■— s sedlom vred, kajne, mama?« > < , NESPORAZUM. Brezposelni siromak je bil slab in potreben četrt vina, a ni imel denarja. Nekaj časa ogleduje prazno gostilno in sc končno ojunači ter vstopi. Zahteva četrt vina. Gostilničar, slučajno malo vešč slovenskega jezika; mu ga prinese ter prisede k njemu. Kmalu sc je unel živahen pogo* vor med njima. Med drugim v* praša'gostilničar gosta: »Kaj, vi ga verujete va Buli?« — »Kajpada«, odgovori ta, »Alo* ra vi ga znaste unka dicci cotn« inandumenti.« — »Gotovo«, je bil odgovor. »Alora, kuj ga jc primo coni« inaudnnicnlo?« »Voruj v enega samega Boga.« — »E secon* do?« •— imenuj, po nc]So< trebnem Boiicga imena.« — »li terzo?« t~ »Posvečuj......« Med tem ic vstopil drugi gost in su« bi pivec jc imel priliko izrini** niti se iz krčme, ko je krčmar točil vino. Ko pa jc opazil, da mu je ušel, je skočil na ulico in zakričal: »Hela, Vi, e quarto?« »Spoštuj očeta in mater«, mu jc odgovoril ironično ter hitel dalje po ulici. . 2jC IN FRSK. Slikar 2.k jc prišel k krčmar* ju Prsku, da mu naslika tablo za gostilno. Na vprašanje, ka* ko besedilo bode na tabli, mu reče krčmar naj naslika leva. »Dobro«, pravi slikar, /ali ho* čete privezanega leva ali nc?« Na krčmarjevo Začudenje, tolmači slikar, cla jc priklenjen lev dražji. Skopuh Frak jc bil takoj za nepriklenjenega leva. Žk ustreže in i»rvi dež — izpc* rc leva s table. Frak toži Zka, toda zgubil je pravdo, ker ga jc Zk prej opomnil, da jc pri* klen jen lev dražji in ker ni bil priklenjen, jc pač krčmar ju -t všel h table. Zk. ANOLEŽ. »Angleži, gospod, to so vam ljudje, pasja reči Zadnjič sem se peljal z daljnega lova, sedim v kupč, meni nasproti sedi Anglež. Naenkrat zaspi In dene noge meni v naročje. Dve uri sera ' ca moral tako držati, dobrina angleškega.« »Pa zakaj ka niste zbudili?« . .. ' »Kako bi ga, bi zbudil, ko.pa nisem znal angleški.« Pravilo. Pravijo, da v Smihclu hodijo talci fantički po noči po gostilnah, ki no komaj materam iz naročja vili in lo« yijo kratkokrjlkcpaso tako majhni, da Se do krila ,ne morejo. Pravijo, da »o sc maloubcljski fantje .jezili, ker so mlečen kolač do» bili, i(az4j ga no morejo dati, ker so gA:3ajpili. Čuk se jezf, ker ga niso povabili, r "Phnfjjd, da bodo pričela .delovati društva v »matenjski« okolici po Mussolinijevi taktiki. Člani ne bodo namreč več volili društvenih odbo« rov. Ccmu pač ta nepotrebna Sara? .Saj lahko predsednik izvršuje posle blagajnika, tajnika in drugih odbornu' kpv. Pravijo, da sicer »Javornik« nc Štu« dira ic opere »Mu»u«, sklenil pa jc isto takoj preštudirati, ko jo bode gosp. dopisnik, ki je o tcin poročal, spesnil in uglasbil. Prcdstva nc bode pa res morala vrSiti v Stari vasi in si« ccr. iz dveh razlogov: prvič, ker v Mntcnji vasi najbržc nc bo ftc takrat pripravnih prostorov, drugič, da sc bodo Postojnci lahko pripeljali (k predstavi po »Lokalni žclcznici«. Travijo, da je Ferdinand hotel prav pošteno seznaniti Trcntarjc s svetom, potom Čuka. Namen se mu ni po* srečil, ker je Sova dopis skrivaj i/, tak« nila in skrila, predno ga jc Čuk vi« del. — Hm, Sova jc prehitela Fcr« • dinanda in rešila Trcntarjc osme« šenja. Pravijo, da-so v Levpi priredili ioL ski otroci veselico s plesom, drugi pa pravijo, da so veliki priredili ples s šolsko veselico. Sedaj Cuk ne ve, kaj jc resnica. Pravijo, da sc na poti Iz Avč v Avičck prirejajo plesi kar na cesti ob luninem svitu. Pleše sc po laktu »orgle«. Dekleta so pri plesu bosa, da nc kalijo preveč nočnega miru in da bi jih »Cuk« ne slišal. Pravijo, da so Lokvarska dekleta postal« zelo moderna. V kratkih kri* lih in prozornih toaletah nič ne. zao« staja jo za meščankami. Tudi v jezi* koslovstvu zelo' napredujejo. N« iz« sprehodu klatijo nted seboj italijan« HČino »Kraške Maričke«, da jim jc lažje simpatizirati s južnimi držav« Ijani. Ko bi »Cuk na palci« znal itali« jenski, bi prihodnji pust snubil na Lokvah, tako bo pa moral Ie »lej« dih« ostat. Pravijo tudi, d« pni cx nviatori (,i radi vso V. Polino potujčili. Ti»ti ki pfldejo p« umo pogledu t dnmuv, prav radi govorijo svoj materni jezik. Pravijo, da Cuk » svojim »pruvijo« prfeveč pravi po St. Vidu. On p^ pravi, da nI re«, ln'da le prpvil ter šc " ' doki ' ' in nf> odneha. dokler se kaj nc po, pravi, k . f i V ' • Pravijo, da bi »c nekateri funt je na Kanalskem Vrhu radi Ženili, a uc nu morejo, ker jim 'Cuk nič ue po. mag*. Pravijo, da skesani grešniki » K«. naUkcg«, kj se sedaj ' vračajo «skr. sano« pod .okrilje .domačih deklet -niso okusjll kislega grozdja, pač pa »izabclo« uli pa domače zvano »ka, tuujo«, ki jc prav sladka in okusim, ki, jo vsakemu privoščimo. Capitol Sicer pa naj inferesirani skrbi, da nc bo njegovo Ic pred »vendlmo« kis. Icjic. Vil iktiunl i klillmiobrurl. Praviliy, (la Je bilo zadnji dan nia|a v Kanalu več mlajev — kot prvega. ■ zalo manj brAIjuna. • pruvijo, da tisti trije, ki so jim ku. nalskl tainburušl na srcu, ne morejo biti muzlkaličtti, ali na ne vedo^ da jc veliko lažjo Jgfatl »FaOata«,: kajti do danes ni še izšla overtura za opero »Cuk so jc oženil«. Zalo tudi prosijo, da naj jim kdo no zameri. Kar Jc res Joparesj,' ( Pravijo »fleče« na Bači, da ko .bo spet ples, naj fantič potujejo po plesni dvorani papriko, nc poper kot zadnjič — Je pt-enulo liud. Prani Jo, da so nekatere rcnikr punce Jako ponosne, ker so dobile I. maja slamnatega, možu. mesto okinčanega maja. Pravilo, da sc ataroselske »gospo« 'dlčnc« kn) a jo. ker sc nc morejo po-roČitl; postajajo žc stare ' in morajo biti Ic totc.. Pravijo, ]iia' je v Zagorju na Pivki 'nckejnu Jčrheju zudnji Cuk tako zlezel v Želodec, da jc takoj poslal en hlod. za 'fantovski bsl. To j« vidri Cuk, kako je .pa bilo',o noinoči na britofu, bo pa Sova povedala. ,.Pravijo, da se je v Zagorju nu Krasu, ustanovil poseben klub za «mcrjanje in" psovanie i no noči. V glavni odbor1' S0 tevrfjtpl: lome*. 1'ranc ia Jame j. Kedarac bodo pao*-ke znucale, bo Cuk poro&iL Pravijo, da ae je v St. Petru na Krasu nekemu lesnemu trgovcu brus polomil. Pravijo -J Orehovljah, da si. je boter R., ki po no« zelo alabo vidi, hr v sredo pred veselico v Biljah dal nategniti železno žico od lljlj.do Orc hovcij, h'koji je potem priklenjen srečno prišel, do svoje hiše. Za vse one, ki hodijo po noči natrkani in nenatikani domov, jfc U pač duho-vita iznajdba velevažna, ia jo sam Excclcnca »Cuk , na pal'ci« toplo pri* poroča. Pravijo v Bil jah. da jc. dolgi Kristijan od Otota zato prirezal psu rep in ušesa, da plača samo polovično takso. Ker od pol psa pravi . tudi samo polovico plača. Pravijo, da je res, kar je zadnič Cuk pravil, da ne bi prišle Vrhovke v St. Vid. ako bi hudiča napiavili. Ako bi pa napravili ples, niso rekle, da b> ** prišle. '.} Pravilo, da jc po Vipavski dolini vin? tako po ceni. da ga mečejo v grane s trebuhi vred. Posebno ob nedeljah. Pruvijo, da so na Skrlcb n^ke nedelje večer zatvorili eni hiši vse vrat* z raj ti j i in jih j»ovezali z žlajdrann Cuk sc jc temu opravilu zelo smejal, ker jih jc pry delu' izpod reaja opa. zoval. . : Pravijo, da se Rozalka rada veseli, ali samo -s tistimi, ki se njej zdi. Kav-no tako delajo tudi Pepca in Ivanka Mej knjigami, ki jih izda letos Goriška Matica, bo tudi krasna zgodovinska povest: Iz dnevnika Antona Muznika. goriškega protomedika, ki io ie spisal slavni romanopisec Dr. Ivo Pregelj. Hjton Muznik ie zgodovinska oseba od Sv. Luciie na Mostu. Živel je v 18- stoleHu. Povest nas vodi po Spodnjem Avstnjssžm ln ie za naše ljudi vrlo zanimiva. Poleg te povesti dobe naročniki še prekrasen molitve mk iz peresa drugega našega največjega pisatelja Fr. Finž-garia, dalje Cvetie goriških pesnikov in pa Veliki Koledar. Vsaka knjiga zase bo vredna 6 L Naročniki pa dobe vse štiri za 6 L. Vabimo na obilo naročbo. vir Pruvijo. da odkar jc prišel Zajce v orico, Jc podražila zelenjava za •%.' _ Pravijo, da se slovenski topmčarji Spc/ijc pritožujejo, ker dobivajo isma od deklet brez denarja. Vik« rju se pu to dobro zdi. ker on Ac ustna ne dobi. Pravijo, da, »c jc zojict povrnil iz Nabrežine. g. Psslč v Rcigrud, ne «la bi dosegel pozllivncga' vspr.hu v |Zavljah. Njegova mamica pa jc ju>» kala od slovesu' in oc hudovala na brkko blagonico. ker nc mara 1'aalča brez brade . .. Pruvijo, da no II. Bistriški gonili, niča rji v nedeljo akrčiii polici jako uro. ker so dali litslričnni in Histri« čankc »teater«. Pravijo. da jc bil v istem »teatri« glavni dobifek ho« lilka rlcitcga olja, katerega jc zadela izvoljena kraljičlca. Cuk tega ue verjame. Pravijo na Otlici. da so Ali lanljc (X> dovoljenje za ples. a so jih poslali erato popravljat. Pravilo, da jc v Kačji vasi kanila, bat. ki lio naredil tovarno za sladoled v Sinih c ki. Pravijo, da ohlo&ka dekleta nc ma. rajo imeti opravila z barabo In če <"^ikov dopisnik ni pri njih v milosti, naj sc iu: hodi pritoževati na Cukovo ministerstvo. ta čas naj raje za kaj bolj pametnega porabi. Pruvijo Atanjclska dekleta, da ko sc jim' bode res tako hudo godilo, da IhmIo žc priAlc v Hudanjc. poprej pa naj se nekateri naučijo malo'olike. Pruvijo, da so Mcdanci na povabilo Vipolžccv priAll ua hiukoAtuo nede« ljo v Vipolžc, na južiuo zelenih žab. Ker so pa Vjpolžci. vse zelene žabe porabili za kofekovsnjc plakatov jav« nega plesa, so južimi odnesli, dokler nr nalovijo drugih žab. Ploha? Mara. NIkolovn žena, je bila v mlinu. Ko se je pozno rla večer yračala proti dotnn, jo je zasačila sredi jx*ti ploha. Šla je ved rit pod najbljižjo streho — k Stojanu. In Stojau jo je pregovoril, da je prenočila pri njem: odstopil ji je svojo zakonsko posteljo, sam pa je Šel spat — na mrvo. Stane, njegove žene, ni bilo doma. Toda naslednji dan — kdo ve, keclaj hi kako? - - je izvedela cela vas, še predno je napo* čila zora; da je bila Mara pri Stojanu. Na vse zgodaj je že priletela Marina mati Pela. Nikakor ni hotela verjeti, da le Mara sama bila. Za Pelo je priletel Marin mož Nikola. Tudi njemu ni Irilo mogoče dopovedati resnice. Modo je kričal in divjal, prepovedal ženi in tašči povratok ua dom in odšel s hudimi grožnjami. Mara in Pela sta. torej hočeš nočeš ostali Še nadsalje pri Stojanu, dasi njemu to ni bilo po volji. Stojan je poskusil vse mogoče, da bi se jih iznebil. Zaman! Mara je obupavaJa. Hotela je skočiti v vodo. Stojami se je silno zasmilila in tolažil jo je, kakor je vedel in ziial: stopil je k njej in jo očetovsko objel in privil nase. Oh, da bi tega ne bil storil! Kajti ta hip se je pojavila na pragu njegova boljša zakonska polovica Stana. V vasi jc bila izvedela za sramoto in sedaj jo je-videla na lastne oči. Bil je o-geuj v strehi. Stani jc prišla na pomoč tudi Janja, njena mati. Pa izmislite. ljudje božji, kak Jtrlk in vik: štiri Ženske — med njimi, o groza, dve taŠčil Kdo bi se čudil, ako bi bil ubogi Stojan zblaznel. Podil jih je iz hiše a ni jih prepodil. Kako iu kaj se je nato zgodilo liost« zvedeli v solioto dne junija t. I. K |e? Vprašate? V Gorici v »Trgovskem dotiuif: Tam Im> Igra! »Goriški dramatični krožek« Peter Petrovičevo Irodc-jansko kmutsko šalo imenovano »Plohu«! Ako so hočete enkrat res prav pošteno nasmejali udeležite se prav vsi te predstave! Knjiga se pa dobi v Narod« ni knjigarni v Gorici. Binkostni ples na Slapu pri Vipavi. To bil vam jc ples na Slapu zares. b'lo čuti je vrisk in pisk do nebes. Premalo en dan. pa dsjmo kar dva. fantje, dekleta, kdor plesati znal Kaj briga za krizo sr čvrsta mladina, četudi Vipavec prodal ni k vina; pa pijmo ga mi in plčšimo vsi. dokler Je v žepu kje lirca tiči. Veselja dekletom so lica žarela, na stroAkc so fantov res bila vesela. Orali, kopali, kosili več dni, da za ta ples hi hrez d'nar)a nc b'li. Ce so prireditelji imeli dobiček, pa drugim do dna jc izpraznjen inošnjiček £c resno držali nekteri možje, saj kri/a, bremena dovolj jih leže. Povedati vam hi bil skoro pozabil, da ples tudi mnogo ženic jc privabil, se Čukov dopisnik najbolj veselil ko mož sc s »ta staro« po odru valil. za koga bo kono* plja? Mal deček pride v prodajalno po konoplenega semena za domačega kanarčka, ker pa ni imel denarja, tla bi plačal, ga I je trgovce vprašal, če je prisi l po naročilu matere ali kak«: druge stranke. Rekel jc: »Kaj bo to seme za tvojo mamo?« »Ne,« je odvrnil mali junak, »za kanarčka bo!« VZROK NAPREDNOSTI. Neka zelo visoka dama v l)i vači ui cel mesec mogla za tis u i tJ očesa. Poklicali so »nameni fega zdravnika, ki je pn temelji J tem študiran ju odkril vzrok njene insomnije: njena spalna srajca je bila namreč iz mode. SLAVNA JED. V nekem slavnem tržaškem hotelu sem čital na jedilnem listu to-Ie: »Fillet de bocuf et poinmcs de tcrfc hacliis a 1'Car-tiiolais«. Sodil sem, da mora brti to silno imcuitmi jed, pa sem naroČil. In kaj ml je prinesel natakar? Kranjski-ajmotit s krompirjem! IZ MODEN l'.. Iz Modcne, od težkih toi>ov, kjer mnogo slovenskih je sinov, Cuk na palci naj raznese sam u jih pozdrav čez hrib in phuL < Eantje 2. topniškega polka, 10. Bali.: Stres Anton, Kobarid; Anton Križnič, Ročiuj; Pon Ivan. Koaaršče; Žagar Ivan, Ba zovtca; Vohtrlč Andrej. Trnov^ pri Kobaridu; Kllncc Alojzij, Vi polže; VodonlveC Prane, Doni berg; Zcjn Andrej, Črni vrh. PREPROSTO. »Jaz ue vem. kaj liočem sto, riti s svojo uro. Cc stoji ua nočni mizici, tedaj gre, če Jo pa v-zaiucui s sclx>j, pa obstane. Kaj hočem sjorltl?« »S seljoj morate v*zetl nočno mizico«. KURIJO/NO DEJSTVO. »Kurijo/. 110 dejstvo je*, pravi neki entomolog. »da so samice kouuirjev. ki [likajo, samci so ptrvM-ju nedolžne živalice«. Jaz (kot star iu izkušen suna-c) pa (iravlui, da lo dejstvo ni prav nič kurijoznol SREDSTVO PKOTI VRANAM Lansko leto je neki kmet v naši fari obesil sredi svojih njiv žensko kikljo, tla bo pregnal vrane, ki so sc zbira* le tam. Vrane jc res pregnal, pa kaj pomaga, ko jc bilo od tistega dne naprej vsak dan vse polno fantov, tam!_ ČUKOV A LISTNICA Srpenicn. Nc priobčimo. Bovec. V koil -- Podbrdo. Hvala za lisico. P ozdravel — Vipava. Hvala lepa za lisico. Niti rep Bi niste obdržali sami. l'ozdravc! - Bukovje. V ko*; Veliki olok. Hvala za pesem. V ko* je fila kljub temu. - Njivice. Zadosti. Sc malo počakajte! - Vrh. Kna pesmica jc dosti. Pa drugič. Sla-ra gora. Strupeni ste. zato se vas Cuk boji. — Trt/. Viole XX seli. Hvala za lisico. - Trti. Radevoljc pot rju« jemo. »la Zcrjal Mlroslnv iz Kocola. ni pisec 'onega pravijo v eni zadnjih številk lista o »Kosipočcvcm Mirku« in b to stvnrjo sploh ni v nobeni zve« zi. — Trnovo. V koA! A. A. Pre« sneto packasto pisarno.. Nc moremo uiti brati. Kozann. Da imajo go« sjtodične pomanjkanje fantov? Naj jih gredo v Kalabrijo iskat. - l/ri« in Auiu. Hvala za lisico! Kožo Vnm vrnemo. Dolgu poljana. Malo pre« hudo ono o Rimu. Moramo pač malo paziti. '/.. R. (irakovo. Lisico si dobro pogruntal. Pozdrave I -- Ruzt iuljenu Korintka dekleta. Tako nis« nio, da je Čuku kar sapo jemalo. Joj, p rejo j F Nikar ne bodite hude, ' vsaj preveč ne. Vsak vidi svojega bližnje« ga najbolje, ja/. vas. ve pa mojo .So« v«>. Zalo sr pa ne čudite, če. Vam bom prihodnjič Ar kaj riamalal. Monfalkon. Nr jiiorcmo. Ni za nas Kitnuhki l'rh. V koš. Maribor. Hvala za lisico. Jugoslovanski po. zdravi — Jazbec. Hvala za lisico. — Če kov ni k. V koAl — llbeljiku. Pesmico ne priobčimo. Sturagoru. Take. stvari spadajo v svinjak z Vami vred. 1'ikal Mi' ren. Saj ne vcino. kaj (hočete. Hodite bolj jasni pa plAitc malo IcpAe. -Modrejce. Sto li na glavo padli V Ta« kili stvari n« priohčujcmo za nič ne - Kana!tki Lo/»i. Tri poroke so Alo v koA, tam naj ploiejo. čc hočejo. -Predjuntu. Prav pravile, naj fantje svojo ljubosumnost drugje izlresate, nc v Čuku. To bi si lahko la ali oni zapomnil z« vedno. - Drugo ul \>o« ran no. -- Cttdrg Dopis predolg; kraj« Ae. dovtipncJ&cT - Lokve. Metla in dolg jezik smo ahranill v urrdniAtvu in nc pride v Čuka. Ptnlinelec. Preškodožel j un. Ka) takega ue. lahko vsakemu prijieti. Idrija. Preveč iu> umljivo, premalo dovtipno. /a. kojem. Pa drugič O tem smo Žc ni-krat zalrkiilll. Pozdravrl D d Aoicr pakete /a /ul /mečljc. Pou« čite ga I '/.agorje. Za danes ne. Pa drugič I Jelovet l.enle piAite, Cuk rea iti ukradel svojih Afteglov. — .Iforfe. Pesmica |r. bila ena dovolj. Ta |HMiavlja prefflujo. -- Petine. .Sla-Im> piaano. Cuk Je premalo učen, da hI lo bral. - PiHibela O trhlih kokoA-Jih Iratvlcah in o stari bahl jc 4lo v koA. Dvtkle. Ministri, leseni muzej. Al. 4-1, vse jr romalo med okroglo steno urcdnlAkega koša. ki požira v»c, kar Cuk Izbira Ravne. Pcamica bi bila lepa. a sum že mnogo lakih pri. občili, da ne moremo ve Č. Kaj druge« j^a. /tempa* Pustimo v miru. - - Z. liro/ Dolgo klobaso smo brali, tia« zadnje smo jo lačnemu ko*«| dali. — Vipava. !'na |»esini(-a jc zletela k vragu, ena pa jr uaAla milost. Trepetiče. PiAile bolj razločno, lo|»Ar. . da lahko vse razberemo. Ničesar za I prepisovanje Trebit. Dekliftki se« | stanek pri gozdu jc Ael v koA. Trat. S (tlaeotno. Hvala za lisico Pozdrave. Vrtojbu Ploha? Nič ue •za stopimo« Trni, vin Armuta. Tudi nvaJa za lisico! Pozdravel ftlurje. Prcosebnol - VIČ ene a. Naju-Aite bolje, radi lxiin» priobčili. — Ao. barld. Čuku v album piAeteV Pravi Samo predolgo je, .precej predolgo. Oprostite! - Hempoluj. Vi pojete: Scinpolaj. krasriA vasica, k tej)i trudi se množica, črnim arajcain si ljubica, nc pa prava jim perica; so poslali dosti mila. da sc opere srajca mila. ti' si jim j>a odklonila, nikomur nisi dekla bila. Ostalo danes ne! — Bologna. Ix-pfie pišite. Modenu. LepSe pišite, pa i mimo priobčili H/rulu. Prav radi. a jc Ic predolgo. Drugič kaj. 'Trije rekordi »o premalo pcsniAki, Zato so zleteli v koš. - - Klane. Pcscmca je ro« mala v koS. - V lolaibo dekletu je Ala v koš, prav zares; pa brez zamc> rc! - /itunjel. Slo jc v koš. Ali ni |>rcporedno cel slan bi s tem vža-ili. - Po naH cenah plačuje kože od kozličkov in jagnjet Hvii. Gorita tOFSfl Vili. Hi il. Ii. Gene ugodne- Vino pristno. Gostilničaijem! Zadruge v Dobravljah. v Dornhcrgu, v Sclu in Hranilnica ter FoHojilnica v Kihcmhcrgu, ki no hc združile v Vinarako zvezo, hc priporočajo gostilničarjem in vsem ccnjcnitn odjemalcem ca blagohotna naročila domačih vin v lastnih kleteh m v skupni kleti, v Gorici, Via Mameli At. 8. Razprodaja vina v skupni kleti v (iorici hc prične k 1 junijem 1923. Razprodaja hc od 5(i. litrov naprej v vsaki množini in po zelo ugodnih ccnah. Vino pristno. Gene ugodne. FOTOGRAF JORDAN OBLAK Gorica, ullcu XXIV Manlo 1« (prel Tre Rt) priporoča svoj fototrrafičrri.' u- rnetniski ateljč. Na žoljo pride slikat tudi na dom. IVrvečuje in zmanjšuje vsakovrstne fotografije. Izvršuje lologafije za Dotiic legitimacije v ciii url. MIR O DILN I CA v zvezi v lastno MT dišavnico E. GRAPULIN Nasproti Ljudskemu vitu). Na drobno- TU debelo. Ceno brez vuke konkurence. Restavracija Central v Gorici, Corso Gius. Verdi 32. Zbirališče meščanov iri deže-lanov. Za ol)ilen ol*isk se priporoča , J0S1PINA PODGORNIK, restavraterka. Proda se z vojno odškodnino malo posestvo v drvarju It. Sf. 55 pri glavni ccsti. Posestvo obstoji iz liišc, Stalo, vrta in nekaj travnika. Mobilije domači in inozenslii izdelki. NAJNOVliJ« VZORCI. STALNO I Krt IA JAN JE. MT O. HKRNT, ^M Gorica. Piazxa deli« Vittorla (na Travniku) itev. 21. Telefon štev. 66. 1'oročnn in jcdilnn Milic. pohUtvo, Ictcini in medeni pOateljnjaki. o« marc in ograjo /a prrditobc; apicjemnic«:. garniture »Club« iil navadno, mobilije za urade v ■jiir.rikanakciu ulogu in navadite, atolicc in naaloujaCi v veliki izhr.ri, mizice. popolne ptMrim, vozički za otroke. tavl)a točno in prvovrstno napravljeno blago. Knponinlle »1: Fotograf JERKIČ Ima avoje odlikovano podjelje v Vrtni ulici (Corao Verdi) M. v vlllcl Via dvorišču. ----- Meščani! Okoličani! Naznanja se, da go je otvorila v večjih in prenovljenih prostorih staroznana ' Resfiivrscllfl pri [meni Oriu Gorica, via S. Giovanni 6. Točijo se pristna briška, in vipavska vina ter izvrstni kraški teran. , Postrežba ločna. Domača kuhinja. Sobe za potnike. — Dvorana za zborovanje Toplo se priporoča si. občinstvu lastnik IVA1V 1*1 KOI. Zaloga piva „ ADRIA" Priznano najboljše pivo v Julijski Benečijj. Zaloga v Gorici. Via Siivio Peiico it 10. Za obilna naročila od strani gosp. gostilničarjev se priporoča Franc BerzellinI ealogatelj. Odlikovana gorlSka čevljarna D' Osvaldo Henrik zapriseženi sodni Izvedene. CENTRALA: • PODRUŽNICA: Via Mozzini 17 V*OnCcl Cono Verdi 13 Telefon 115 Velika Izbera elegantnih čevljev za moške," ženske in otroke - Sprejema vsakovrstna popravila .-i i il n'[i i) Pozor Pozor na najstarejšo goriško zalogo pohištva! Prodajam pohištvo po zelo nizkih cenah, in sicer: Omare . . od 200 TU. navzgor Posleljnake „ »O v „ Vzmeti . . „ 70 „ „ Žlmnice - „ 60 „ „ Spalne s6be _ 800 „ „ Velika izbera kompletnih »palnic najelegantnejših in priprostili z železnimi posteljnjaki. Z obilen obisk se priporoča flnt. Breščak, Goriškem z lastno delavnico v Gorici, Via Carducd 14 (prejGospodu ulica) In Via C- Favettl 3. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ gorica BRUNO SAUNIG gorica Via Carducd 7 , ||jj „r |j|jste Ma Cantacd usie, nadplaU, podplati, čevljarske, sedlarske potrebščine. :: Vrvi, MO, bičevniki, masti, Učila, barvila. Sveče, vesele, lcctdlla. " Kupuje tebeM Vosek po najvišjik dnevnih cenah. TovarnISu zalogi podpetnlkov PIBB1I u debela. - / W Podružnica v Solkanu. M ... ■ • • ■ ■»•"fWffH-rTT "i1,'-'f-',fiff-ir-Triinnnii'nr-'-i'T-iff-iim t Josip Kerševani J mehanik In pnttar ' v Gorici, Stolni trg 9, desno. Zaloga raznih Sivslnjb in linirlijflcih strojev, dvokoles, polk ■ in samokresov, ter vseh posameznih d^Jov, »padajočih v mehanično in paSkarako stroko. Strokovni, brezplačen pouk v 1 umetnem vezanju in krpanja. Last di delavnica in popravljal-nka, Stolni trg 5. Poni klanje In lakiranja v vsaki barvi. Priporočam vsakemu Original Ma ndlon Šivalne stroje, ker bo naj lolj zanesljivi, za te jamčim 15 let. Podružnica LJIIBLJAHjSKE KREDITHE BAHKE v Gorici, Corso Verdi ..Trgovski Dom" Tolef. 60. Brzojavni nulov: [-JUliUAN^K* HASICA Delniško glavnico S ll S kron Kr/rrrn S H S kron SO milijonov (>4 milijonov Centrala: LJUBLJANA DnHril7nirn • B'oilce. Kron). Mrikorlf. Celje Maribor. No.l Sod, ruuriuniu:. pi„j, soroj««,, spin, t,.l Obrestuje £ " Vh N" Nakazila in plačila v jugoslavijo in inozemsko sploh. Nakup In grodilfa vsakovrstnega tujega denarja, lzvriuje : vse v bančno široko spadajoče posle najkulantnrjSe. Uradne ure za občinstvo 8'/, do 12 in od 3 do 5. Ob sobotah pop, ob nedel|af> in praznikih sc ne ncadn|e.