Tov* KUMELJ BOGO '' i ška kri4 ca a 40 ^ 23-4 > IB h ox« novoles LETO VIII. ŠTEVILKA 8 Straža, 15. aprila 1970 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU Ob prazniku ustanovitve Bilo je leta 1941! Obudimo nekaj spominov! Stara Jugoslavija je propadla. Vse njeno ozemlje so zasedli sovražniki, ga razdelili na več delov in povsod postavili svojo oblast. Slovenija je bila razkosana na tri dele. Nemci so se polastili njenega severnega dela. Tu so ponemčili vse šole in uničevali slovenske knjige. Manjši južni del z Ljubljano so dobili Italijani, Prekmurje pa Madžari. Italijani so si prisvojili tudi vso dalmatinsko obalo in Orno goro, Madžari del Vojvodine, Bolgari Makedonijo. Zasedba je prinesla našim narodom mnogo strašnega gorja. Okupator je izselil iz Slovenije več tisoč družin v Srbijo, Hrvatsko in Nemčijo. Nemci in Italijani so vrgli stotisoče Jugoslovanov v ječo in taborišča, kjer so umirali. Obešali in streljali so talce. Fašistične tolpe so plenile in požigale po naših krajih. Okupator je na razne načine poskušal iztrebiti čim več Jugoslovanov, ostale pa popolnoma zasužnjiti. Takšno stanje je bilo takrat. Kaj naj storimo ob teh najhujših dneh v naši zgodovini? Mar naj držimo roke križem in čakamo, da bo sovražnik uresničil svoj zločinski naklep? OF Grozilo nam je popolno uničenje! Komunistična partija je spoznala, da nas more rešiti samo boj proti zatiralcem. Vodstvo tega boja je prevzela sama. Na njen poziv so se 27. aprila 1941 na tajnem sestanku v Ljubljani zbrali nekateri najboljši Slovenci. Ti so sklenili, da se u-stanovi Osvobodilna fronta slovenskega naroda. V tej organizaciji naj se zberejo vsi pošteni in zavedni Slovenci, ki so pripravljeni upreti se okupatorju. Na tem ustanovnem sestanku je bilo sklenjeno: — proti okupatorju se izvede boj z orožjem, — osvoboditi in združiti je treba vse Slovence, — ne priznamo razkosanja Jugoslavije, — ustvariti je treba bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, — v borbi naj se povežejo vsi slovenski narodi, — o ureditvi Slovenije bo odločal slovenski narod sam. OF je združila pod vodstvom KPJ vse domoljubne Slovence v borbi za svobodo in podpirala našo partizansko vojsko. Težak je bil boj, ki smo ga vodili s premočnimi sovražniki. Mnogo trpljenja in žrtev je bilo treba za našo zmago. V svobodni domovini smo Slovenci zopet zaživeli kot enakopravni narod in zato lahko delamo in ustvarjamo tako kot še nikoli prej. Da, pomemben je rojstni dan naše OF in zavedati se moramo tega, da bi ne bili več »na svoji zemlji gospodar«, če se ne bi borili za svoje pravice in za ta kos zemlje, ki je in bo naš! Zapojmo s Kajuhom! »O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz. Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo! Zdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo!« — pomemben dan za Stražo Ob otvoritvi otroškega vrtca vStraži je govoril predsednik DS Edo TAVČAR, dipl. ing. Govor tov. Tavčarja ob otvoritvi 27. marec 1970 Dobili smo otroški vrtec Velik in pomembni dan za Stražo in okolico je bil 27. marec, ko smo odprli novi otroški vrtec. Ob otvoritvi je govoril predsednik DS Edo Tavčar, dipl. ing., ki je pozdravil predstavnike občine in republiške skupnosti za otroško varstvo, predstavnike podjetij in ostale goste. Javno zahvalo je izrekel vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi te zamisli, predvsem pa se je zahvalil Ernu šali ju pomočniku dir. za splošne zadeve in Berti Zelnik vodji IC za njuno požrtvovalno delo, ki sta ga opravila za to, da je bil vrtec odprt. Trenutno je v vrtcu 20 otrok, za katere skrbi vzgojiteljica Majna KLANČIČAR. Zvedeli smo, da se otroci zelo dobro počutijo. I. b. Kako študirajo naši dijaki? Ustpjahi ob redovalni konferenci na tehnični šoli lesni oddelek v Novem mestu. V petek 27. marca je bila redovalna konferenca, na kateri smo zvedeli za uspehe naših dijakov. Tokrat smo slišali tole o naših dijakih: Eden izmed njih lima 6 negativnih ocen, dva imata po 4 negativne ocene, trije so takšni, da imajo po 5 nezadostnih, pet je takšnih, da imajo po 3 nezadostne, a štirje pa imajo po 1 negativno oceno. Izdelalo jih je 10 ali 33,33 %. Z rezultatom nismo zadovoljni kljub nekaterim opravičljivim i-azlogom. Upamo, da se bo stanje popravilo in da bo razmerje med pozitivnimi in negativnimi takšno, da bodo prevladovali prvi t. j. pozitivni. DRAGI GOSTI! V prijetno dolžnost si štejem, da Vas lahko pozdravim danes v teh prostorih. Vsi smo že dolgo vedeli, posebno pa naš delavski svet, kako nujno potrebna je v Straži takšna vzgojno — varstvena ustanova kot je otroški vrtec, katerega odpiramo danes. Zaradi tega se je zavzel naš DS in sklenil skupno z upravnim odborom, da bo ustanovil ta vrtec čimprej, ki naj bi bil namenjen ne le otrokom delavcev našega podjetja ampak tudi vsem ostalim otrokom Straške doline. Že pred pol leta smo sklenili pogodbo s podjetjem Gorjanci za adaptacijo te stavbe, katero nam je zamenjalo GG Novo mesto. Pri vsem tem se je zelo zavzemal in pomagal pri uresničevanju tega načrta tovariš Šali Erno pomočnik dir. za splošne zadeve, za kar mu izrekam iskreno zahvalo in vse priznanje za uspešno opravljeno delo. Enaka zahvala pa gre tudi predsednici UO tovarišici Zelnik Berti, ki je s svojim delom dosti pripomogla k temu, da odpiramo danes to ustanovo. Zahvaliti pa se moram v imenu našega delovnega kolektiva tudi temeljni izobraževalni skupnosti Novo mesto, podjetju Gorjanci in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da imamo v Straži tak otroški vrtec. Zavedamo se pomena in koristi te ustanove in zato obljubljamo, da bomo skrbeli zanjo in jo tudi podpirali. Danes je prav zato zelo pomemben dan za Straško dolino in tega smo zelo veseli. V vrtcu je zaenkrat prostora za 40 otrok, kar bo zaenkrat zadostovalo za trenutne potrebe. No, če pa se bodo pokazale še večje, pa bo treba ustrezno ukrepati. Upam, da nam bodo pri tem pomagali vsi, ki so poklicani za to, da rešujejo takšne probleme. Ta vrtec dajemo v upravljanje Vzgojno — varstveni ustanovi v Novem mestu z željo, da bi vodila ta svoj dislocirani oddelek kar najbolje in da bi naši otroci imeli tu varno zavetišče in da bi jih vzgajali v dobre člane naše skupnosti. Vsem želim kar največ uspehov! Kam na ■ Letni dopust je za delavca prav gotovo ena naj učinkovitejših oblik rekreacije. Učinkovit je le, če ga delavec resnično izrabi za počitek, vezan na spremembo življenjskega okolja in navad. Način izraoe .dopusta vpliva na delavčevo zdravje, njegovo zadovoljstvo, uspeh pri delu in družini ter na njegov položaj v družbi. Še vedno pa analize kažejo, da delavci uporabljajo svoj letni dopust za dopolnilno delo doma. To. so predvsem delavci s številnejšo družino in nižjimi osebnimi dohodki. Materialni problemi so poglavitni vzrok upadanja izrabe letnih dopustov pri tistih delavcih, ki so oddiha najbolj potrebni in ta pojav vpliva tudi na splošno zdravstveno stanje in delovno storilnost delavca, zato zasluži vso pozornost odgovornih služb, sindikata in celotnega podjetja. Morda bi sindikalne organizacije po naših obratih organizirale več eno in dvodnevnih izletov, katerih se delavci zelo radi udeležujejo. V lanskem letu se je enodnevnih izletov udeležilo kar 355 naših delavcev, medtem ko je v Sodelujte redno v svojem listu! organiziranih domovih letovalo 190 članov kolektiva in njihovih svojcev, izven naših domov pa je po podatkih, ki jih imamo letovalo 102 delavcev s svojimi družinami. Tudi za letošnje leto se je naša služba pozanimala, kje bi lahko nudili našim delavcem letni oddih. Zaradi tega simo se odločili, da stopimo ponovno v stik z Lovranom in Alpe-Adrio iz Ljubljane; Kraji, kjer bo moč letovati so naslednji: V Lovranu, Kranjski gori, Radovljici, na Mežaklji, na Soči, na Kureščku, Portorožu, Savudriji, Poreču, Oštrem, Crikvenici, Sel- dopust? cah pri Crikvenici, na Rabu in v Vodicah pri Šibeniku. Izbira je torej dovolj velika, tako da se bomo lahko odločili. Cene penzionov so nekoliko višje od leta 1969 medtem, ko je prispevek na člana kolektiva ostal neizpreme-njen. Vse podrobnosti glede cen v posameznih krajih letovanja so napisane v »Anketi«, ki smo vam jo poslali. Prijavo za letovanje prosimo, da izpolnite najkasneje do 20. aprila 1970. Odpoved letovanja bomo upoštevali samo v roku 15 dni pred odhodom na letovanje, v obratnem primeru bodo prijavljenci morali sami plačati stroške, ki bi nastali v zvezi s tem. Vabimo prav vse, da se prijavijo za letovanja v čim večjem številu in na ta način preživijo del svojega dopusta resnično lepo in prijetno. Maši sodelavci v JLA Ker bi naše uredništvo rado pošiljalo naš časopis tistim, ki so trenutno v JLA, prosimo, da nam sporočite njihove naslove, če veste zanje. Urednik Vsak ponedeljek ... Tokrat smo na sestanku v komercialnem oddelku pregledali opravljeno delo. V prvih treh mesecih je bilo doseženo prodaje za 1,624 milijonov din. Šef oddelka tov. ŠUŠTAR MIHA je povdaril predvsem to, da je največji problem v tem, ker smo proizvedli preveč dnevnih sob, a na trgu iščejo naše jedilnice. Vsekakor bo potrebno vskladiti proizvodnjo s potrebami tržišča. Se pravi, da je treba proizvajati to, kar zahteva tržišče, a ne to, kar je »najlažje« delati. V zvezi s tem je potrebno misliti na sistematično raziskavanje tržišča in sicer s svojimi ljudmi! V primerjavi z letom 1969 smo letos v istem obdobju prodali za 151 mili j. din več kot lani in je celokupna realizacija za prvo četrtletje že prekoračena. Poudariti je treba, da je bil dosežene uspeh predvsem zaradi zvišanja in izboljšanja proizvodnje, a ne zaradi višjih cen. Ekshaustorske cevi po požaru Izpolnitev operativnega plana za marec 1970 ODPREMA NOV/ot-ES la <31 ‘IV'/o PROIZVODNJA TDP TVP TJ.7'4 Š8 y/* Zqgi MOVOUES 4oy,3% ‘18,14 Tovarna drobnega pohištva Predvidevanja, da bomo v drugi polovici meseca popravili zamujeno, (izpad v prvi polovici meseca je bil 10,1 %) se niso uresničila. Izpad v proizvodnji za mesec marec je 6,3 %, kar je precej zaskrbljujoče, namreč povpraševanje po proizvodih iz TDP je vedno večje. Vzrok za nedoseganje operativnega plana v TDP-ju je uporaba precejšnih količin prevlažnega lesa. Čas sušenja v sušilnicah je daljši in obenem se pojavljajo napake v lesu, v glavnem razpoke na čelih lesnih delov. Težave v proizvodnji povzročajo tudi novi artikli, katerih izdelava je zahtevnejša od dosedanjih. Odprema je sicer malo boljša od proizvodnje, ampak to je samo razlika v zalogah, katere so se zmanjšale. V naslednjih mesecih je potrebno proizvodnjo precej povečati, da popravimo izgubljeno in da dosežemo letni plan proizvodnje, kateri je večji za cca 30 % od leta 1969. Tovarna vezanih plošč Izpad proizvodnje 1,6% je nastal zaradi požara v tovarni. Izpad bi bil še večji, če ne bi v tovarni takoj po nesreči organizirali še tretjo izmeno na delovnih mestih, katerih ni prizadel požar. Zaradi požara se niso mogle vezane plošče finalizirati (od-sesovalne naprave). Ta izpad v tem mesecu bo zagotovo odprav- ljen. Odprema pa je kljub manjši proizvodnji presežena. Presežek odpreme izhaja iz zalog in so bile zaloge konec marca verjetno najmanjše odkar obstoja TVP. Tovarna stilnega pohištva Že rezultati prve polovice meseca marca so narekovali, da proizvodnja v tem mesecu ne bo dosežena. Izpad je precejšen kar 11,3%, sicer ni tako velik kot kaže sama številka, to bo urejeno v mesecu aprilu, ker so proizvodi ostali v nedovršeni proizvodnji. Vzrokov za tak izpad je več: okvare strojev in prepočasno odpravljanje teh, pomanjkanje repro-materiala (ključavnice, blago). Najbolj pa je vplivalo na zmanjšanje proizvodnje osvajanje novih proizvodov (menja se program) in začetek proizvodnje popolnoma novih izdelkov. Bili smo preveč optimistični, ko smo mislili, da bo proizvodnja novih proizvodov tako hitro osvojena in da bo stekla. Odprema je kar za 40 % izpod plana. Vzrok temu je nedosežena proizvodnja, ni bilo kompletnih garnitur, majhen zastoj na tržišču v začetku leta in nezadostna raziskava tržišča. Tovarna ploskovnega pohištva Predvidevanja, da bo v drugi polovici meseca marca popravljen izpad iz prve polovice meseca so se uresničila. Proizvodnja je celo presežena za 3,8 %. Odprema se je izvršila po planu. ŽAGI Žagi presegata plan proizvodnje, to je sicer normalno, ker je sedaj najugodnejši čas za proizvodnjo na žagah. Odprema je zopet močno presežena. Ta izvira iz strukture razžagovanja glede na drevesne vrste. Bukov žagan les skladiščimo, jelov žagan les pa prodajamo svežega. Ker bukovih hlodov ni prišlo dovolj, so se razžagali jelovi hlodi. Andrej Žnidaršič, ing. Kruha je preveč... Pred kratkim je beograjski zavod za zaposlovanje priredil anketo za nezaposlene z visoko in višjo izobrazbo. V njej so jih vprašali, če želijo delati kjerkoli v notranjosti. Od več ko 600 anketiranih jih je pritrdilno odgovorilo samo 10 %. Okoli 60 % anketirancev je izrazilo pripravljenost, da bi delali samo v Beogradu, 30 % pa bi se jih zaposlilo v bližnji okolici glavnega mesta. Strokovnjaki predvsem sprejemajo zaposlitev samo iz svoje stroke, nekaj pa jih je pripravljenih delati karkoli, vendar samo v Beogradu. To so v glavnem geologi in geodeti, socialni delavci in absolventi kmetijske in gozdarske fakultete. Dolga pot zmrznjenega mesa Na pogled navaden tovor navadnega zmrznjenega svinjskega in govejega mesa. naloženega v 17 vagonov, je prejšnji mesec prispel iz Italije v Sežano. Predhodno so zaprosili za tranzitno dovoljenje za v Švico. Toda medtem so naši inšpektorji pravočasno pregledali tovor in ugotovili, da to ni navaden tovor in tudi ne navadno, marveč pokvarjeno meso, ki bi namesto v Švico, sodeč po vsem, moralo prispeti v Novi Sad! Da bo ironija še večja — to isto meso smo mi pred tremi ali štirimi leti — sicer zdravo — prodali Italijanom. Obiskali V sredo, 1. 4. 1970 smo imeli na obisku 30 predstavnikov trgovskega podjetja »LESNINA« iz Ljubljane. To so bili vsi šefi in direktorji poslovalnic Lesnine, za prodajo pohištva širom Jugoslavije, od Skopja do Kopra. V ta namen srno napravili v podjetju dve izložbi našega pohištva, eno v TPP v Novem mestu in eno v TSP v Straži. Izložbo je pripravila naša arh. tov. MARTA RAČEČIČ v sodelovanju komercialnega oddelka in obra-tovodij ploskovnega in stilnega pohištva. Z izložbo in razstavljenimi eksponati so se vsi zelo pohvalno izražali. Zanimanje za naše izdelke pa je nekje večje, drugod zopet manjše. Trenutno je večje Upokojeni tov. Andreitz, ki je bil naš dolgoletni sodelavec LAZAR PRI GINEKOLOGU Če je zdravnik raztresen, plača račun pacient. Namesto k potrebnemu specialistu je mladi zdravnik iz Zagubice poslal Lazarja N., priletnega kmeta iz vasi Jošanice, h ginekologu v Petrovac na Mlavi. Pomoto so ugotovili šele po štiridesetih kilometrih vožnje z avtobusom od žagubice do Petrovca na Mlavi. Politika-ekspres — 16. III. 1970 so nas povpraševanje po jedilnicah in manjše po dnevnih sobah. Goste je sprejel šef komercialnega oddelka, jih pozdravil v imenu podjetja ter podal pregled našega sodelovanja z Lesnino v zadnjih petih letih. Po ogledu so se odpeljali s svojim avtobusom v Dol. Toplice na kosilo, kjer jih je pozdravil direktor tov. KNEZ Jože. Po kosilu so se gostje odpeljali v Ljubljano, od koder so odšli zopet vsak na svoje delovno mesto. Pri odhodu je bila splošna želja, da bi do takih sestankov še prišlo vsaj enkrat letno, kjer bi si tudi v bodoče lahko izmenjali mnenja. M. Š. GOSTINSKA RAZSTAVA V NOVEM MESTU V soboto 4. in nedeljo 5. aprila je bila v prostorih doma JLA in sindikalnega doma zelo okusna gostinska razstava, na kateri so razstavljali pogrinjke, okrasne predmete, pijače, živila in kuhinjsko opremo. V bodoče bi menda ne bilo napak, če bi bil razstavljen svatovski ali pa kak drugi pogrinjek na naši mizi. Tovrstne prireditve so zelo primerne tudi za reklamiranje naših prostorov zato, ker jih obišče mnogo ljudi iz raznih Krajev. NEKAJ NEOBRITIH Slovenske ceste so zato zdrsane in luknjaste, ker na njih nenehno nabiramo kilometrino. Stanovanja so! Denar tudi — samo v napačnih rokah. Pripravlja se zakon, da bomo obdavčili plažo in kič. To bodo na-drsali govorniki v skupščini! Res me muči radovednost, če bodo miličniki na svojih avtomobilih imeli varnostne ključavnice! Moda se menja? Mar biti likviden ni več sramota? Smo pa res nerazviti, da smo potrebovali 25 let, preden smo ugotovili, da smo nerazviti! Nasprotje od nerazvit je zvit! To si velja zapomniti. Bogdan Novak MINUTA ZA SLOVENŠČINO V našem največjem dnevniku je pisalo: STROJEVODJA BRZCA NAJ BI BIL VINJEN! Naj bi pa bil! Pošteno pa to ni. In po ustavi, po kateri imamo vsi enake pravice, tudi ni. Bolje bi bilo: STROJEVODJE BRZCEV NAJ BI BILI VINJENI! Špik RESNIČNA SENZACIJA Neki teoretik sodobnega tiska je dejal, da časopisna novica, kakršna npr.: »Pes je ugriznil človeka«, ni mikavna, pač pa, da bi bila mikavna novica: »Človek je ugriznil psa.« Pred nekaj dnevi je lokalni časnik v mestu Kran-skopu v ZAR sporočil bralcem to novico: »John van Armin je, ko je koračil proti svojemu avtomobilu, naletel na strupenjačo, ki ga je dvakrat pičila v nogo in pri priči — poginila. Ta čudež se je zgodil, ker je van Armin imel namesto ene noge kovinsko protezo, ob kateri si je kača zlomila zob in — samo sebe zastrupila.« GOSPODINJA Žena, ki ima otroke in moža ter je zaposlena, najame zaradi preobremenjenosti gospodinjsko pomočnico. Obema se šteje delovna doba. Če pa bi ta žena ostala doma in opravljala gospodinjske posle, ji delovna doba seveda ne bi tekla. Logika! ? Javna pohvala Upravni odbor je na svoji 20. redni seji, ki je bila dne 1. IV. 1970 sklenil, da izreče JAVNO POHVALO prostovoljnim gasilcem čet iz TVP, TDP in TSP zato, ker so se izkazali pri gašenju požara v TVP dne 26. marca 1970. Enaka zahvala gre tudi vsem delavcem, ki so kakorkoli sodelovali pri gašenju požara. S svojo požrtvovalnostjo so omejili požar in preprečili še večjo škodo. ZGODOVINA NAŠEGA PODJETJA 105 let žage v Soteski (nadaljevanje) Ivan Aš Vrnimo se rajši k naši osnovni nalogi — opisu žage v Soteski — in bežno preglejmo kake spremembe in rekonstrukcije je doživljala ta soteska žaga od svojega začetka — leta 1870 pa ao svojega konca 1970. Leta 1870. Zgrajena nova žaga z dvemi jarmi (po 2 žagina lista) in nov kamniti jez —- Pogon na turbino. 1875. Žago dobi v najem italijanski industrijalce — Galvani. 1894. Auersperg da žago v najem za dolgo let lesnemu trgovcu Javorniku. 1900. Zamenjani zastareli venecijanski jarmeniki z novimi polno-jarmeniki znamke »Tophan«. 1908. Stari kamniti jez porušen, ker je prepuščal preveč vode in bil zgrajen nov — višji — betonski jez — ki stoji še danes in bila postavljena sedanja (Francisco va turbina). 1920. Potresni val sovjetske okto-berske revolucije in tako spodbudne Leninove ideje, so našle močan odmev in rodovitna tla tudi med delavstvom žage Soteska. Da bi se vsaj malo zboljšal težak gmoten položaj soteškega proletarijata, je odšla delegacija treh delavcev do takratne oblasti v Ljubljano in tam zaprosila za intervencijo pri takratnih delodajalcih za povečanje zaslužkov. Po povratku domov so jim delodajalci priredili nič kaj ljubezniv sprejem, zagrozili so jim z odpustom, kar se je enemu resnično pripetilo. 1927. Večja rekonstrukcija žage: 1. Opuščen stari mlin in na istem prostoru postavljena turbina, z dvema generatorjema in končno odstranjena žaga veneči j anka poleg mlina. 2. Zgrajena strojnica in v njej postavljena nova lokomobila z 75 KS. 3. Zgrajene parilnice (1955 preurejene v sedanje sušilnice). 1929. Druga večja rekonstrukcija žage: 1. Lokomobila 75 KS (ki je dobro leto delala pararelno z vodno turbino, a ker ta ni imela automatskega regulatorja — se ta vezava ni obnesla) zamenjana z novo od priznane firme »Estere« z močjo 140 KS. 2. Nabavljena sedanja polnojar-menika »Esterer« svetlobne odprtine 95 in 61 cm. 3. Nabavljen nov cepiini polno-jarmenik za »tavolete« »Esterer«. 4. Nabavljena nova čelilna žaga za čeljenje hlodovine »Esterer« . 5. Zgrajeno sedanje pisarniško poslopje. Ob tej priliki naj omenimo, da je bila tako preurejena žaga z novimi stroji tedaj ena najmodernejših na slovenskem ozemlju. Tako urejiena žaga j,e res bila med najmodernejšimi, a večji del neugodni naravni pogoji ji niso dopuščali, da bi mogla s svojo stoletno tradicijo vzpot-redno stopati v modernizaciji žagarske proizvodnje. 1933. Splošna gospodarska kriza je še bolj prizadela že itak revno soteško delavstvo, ki je v upanju, da se jim tako zboljšajo nizki zaslužki, organiziralo štrajk, ki pa zaradi neenotnosti ni uspel ter je tako nekaj delavcev ostalo brez dela, a delodajalci so za njihovo zameno pripeljali delavce iz sosednjih hrvaških dežel. 1934. Zaradi katastrofalne poplave reke Krke je žaga stala polne 3 mesece, da so lahko odstranili ogromno škodo in žago spet vzpostavili za pogon. Iz skladišča je voda odplavila veliko žaganega lesa, saj je voda stala na skladišču 2 m visoko. Kako visoka je bila tedaj Krka nam priča zabetonirano železno znamenje na vogalu stanovanjske hiše pod mostom na katerem z usekanimi črkami piše: »Hochwasserstand 1934«. 1935. Ustanovljena ilegalna »Rdeča stranka«, ki je bodrila delavstvo in ga prepričevala o skorajšnjem koncu izkoriščanja proletarijata. 1938. Knez Auersperg skliče sestanek svojih strokovnjakov, kjer je padel predlog za zgraditev nove večje žage v Straži s tovarno vezanih plošč. Da je prišlo do predloga o zgraditvi nove žage v Straži, so bili sledeči vzroki: da odpade drag prevoz žaganega lesa iz Soteske na železniško postajo v Straži, neprimerni skladiščni prostor: v Soteski in omenjena možnost razširitve obrata. Za zgraditev tovarne vezanih plošč ga je spodbudil podatek o vse večji potrošnji vezanih plošč in pa zgraditev enake tovarne v Pivki, ki je hodila kupovat bukovo hlodovino na njegovo lesno področje. Do realizacije pa ni prišlo ker so se v daljavi že slišali odmevi grmenja topov druge svetovne vojne. 1942. Maja meseca se je žaga u-stavila, ker so skoraj vsi mlajši moški odšli v partizane. 1943 in 1944. Bogato opremljene delavnice v Soteski koristijo partizani za dopolnitev svojih delavnic na področju Stare žage — Podstenice. Poleg orodja so našle pot v te delavnice tudi diname, elektromoitorjii, pogonsko jemne-nje, a po osvoboditvi so večji del ti stroji zopet našli pot nazaj v Sotesko. 1943. September. V gradu se nastani štab NOV, a zaradi bližajoče nemške ofenzive se štab u-makne in da grad 22. oktobra zažgati, da ne bi mogel sovražnik tu postaviti svoje postojanke. 1945. September 7. Po velikih naporih upravnika Zupančiča in strojnika Črneta je tega dne veliki polnojarmenik zopet oživel in začel ponovno peti svojo delovno pesem, ki jo poje še danes. (nadaljevanje prihodnjič) PREVIDNI UREDNIKI... Ob neki polemiki o nekem članku, ki ga je bil objavil časnik »Fo-reign news«, se je uredniški odbor takole zavaroval: »Objavljanje takih člankov ne pomeni, da se uredniški odbor strinja s stališči, -ki jiih člankarj; izražajo, to naposled ne pomeni niti, da jih odbor razume ...« TA JE PA ŠE LEPŠA... Precej takšnih direktorjev imamo, ki so končali samo osnovno šalo. To, kajpada, ne gre! Zato je menda delovna organizacija ŠPIK v Beogradu sklenila napraviti v tem pogledu temeljito popravo. Razpisala je natečaj za direktorja, ki ima lahko tudi — nepopolno osnovno šolo... To pomeni, da vremena se jasnijo, vsaj — nepismenim! Človeštvo ve, da mrtvi ostanejo večno mrtvi. Mnogo ljudi iz prav tega človeštva pa se ne zaveda, da ravno tisti »mrtvi« lahko povzroče njihovo smrt. in sušilnice LUŽENJE ELEMENTOV V TDP: JENIČ, LONGAR, ANDOLJŠEK Stališče 20. seje predsedstva SRS (povzetek) Edina točka dnevnega reda zadnje seje predsedstva republišKe-ga sveia ZSS so bita vprašanja cen im njihov vpliv na življenjsko raven delavcev. V sindikatih smo leta 1969 nekajkrat razpravljati o razmeram zaradi stamega povečevanja nestabilnosti trga m cen. V razpravi o osnovah ekonomske pontnce za leto 1970 je bilo izraženo stališče z zahtevo po staoinzaciji trga m cen. laka stališča terjajo ekonomski, socialni in politični razlogi. Gibanje cen in življenjskih stroškov pri nas je delno tudi posledica podobnih gibanj v svetu, vendar je zaskrbljujoče to, cia pri nas naraščajo cene in življenjski stroški v povprečju več let še enkrat hitreje kot v drugih deželah. Ker se taka gibanja nadaljujejo, lahko trdimo, da so še vedno prisotni osnovni vzroki, ki so pogojevali visoko stopnjo nestabilnosti. Posebej so zaskrbljujoče ugotovitve, da se povečujejo cene in življenjski stroški v začetku 1970 močneje kot v letu 1969 in precej nad povečanjem cen, kot so bile predvidene za leto 1970. Tako nevzdržno naraščanje cen in življenjskih stroškov za zmanjševanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva v mednarodni menjavi in za življenjsko raven predvsem tistih družin z nižjimi dohodki. Vse bolj se utrjuje mnenje, da je moč popraviti svoj ekonomski položaj predvsem z višanjem cen. Mimo tega je močno prisotno prepričanje, da se dajo nastajajoči problemi najbolj uspešno reševati s prelivanjem dohodka in z intervencijo države, kar je prav v nasprotju s tisto reformsko miselnostjo, ki je prevladovala leta 1968, ko smo dosegli najvišjo stopnjo stabilnosti po reformi. V sindikatih ne zanikamo pozitivnih dosežkov in premikov, ki jih kažejo nekateri količinski kazalci, kot so povprečna stopnja rasti proizvodnje, povečanje izvoza, povečanje možnosti za zaposlovanje, rast povprečne življenjske rasti itd. Zaskrbljuje nas pa, da dosegamo nekatere od teh količinskih kazalcev tudi z žrtvovanjem kakovostnih procesov ali celo ciljev, ki smo si jih z reformo zastavili in ki so se v prvih letih reforme že močno uveljavili. Smatramo, da so problemi in težnje ob gibanju cen in življenjskih stroškov tako aktualni, da jih je treba postaviti na dnevni red občinskih skupščin, republiške in zvezne skupščine, oziroma njihovih odgovornih organov, ki naj sprejmejo ustrezne ukrepe za umirjenje teh gibanj. Ob našem načelnem stališču, da je treba ustvariti pogoje za stabilizacijo trga in cen ter omejiti sedanje splošno naraščanje cen in stroškov, so za sindikate trenutno v središču pozornosti cene osnovnih življenjskih potrebščin in storitev, ki najbolj občutno prizadevajo življenjsko raven zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki. Poseben režim cen naj bi veljal po našem mnenju za naslednja živila: standardni kruh, olje, mast, meso in sladkor. Ob tem vztrajamo, da se črn kruh, ki predstavlja eno izmed osnovnih živil ljludi z najmižjiim: osebnimi dohodki, v sedanjih razmerah ne bi smel podražiti. Cene za gradnjo stanovanj skokovito naraščajo in povzročajo vse večje neskladje med plačilno zmogljivostjo ;jn itdjsitio- stanarino, k: bi pokrivala stroške. Zato je nujno treba ugotoviti vse elerhente, ki vplivajo na tako skokovito rast cen za stanovanja in se usposobiti, da bomo obvladovali stihijska gibanja na tem področju: Ocena življenjskih stroškov člansko družino v SRS: za 4- 1968 1969 hrana 40,1 40,3 pijače in tobak 5,2 5,5 obleka in obutev 15,2 15,8 stanovanje 7,7 7,9 kurjava in razsvetljava 4,7 4,4 stanovanjska oprema 7,0 6,8 higiena 4,1 4,0 kultura, oddih, razved. 7,3 7,3 promet 8,7 8,0 100,0 100,0 Vidimo, da je gibanje življenjskih stroškov pod močnim vplivom cen za osnovne življenjske potrebščine. Odtod pomen, ki ga sindikati pripisujejo gibanju cen teh proizvodov, ki najmočneje vplivajo na življenjsko raven prebivalstva. Primerjava s porastom življenj- skih stroškov njih državah: Avstrija Italija Francija ZR Nemčija Madžarska SFRJ Slovenija v nekaterih bliž- 3.5 % 3,2 % . 6.5 % 2,7 % 1.5 % ca 7,0 % ca 9,0 % V svetu se smatra za normalen porast tisti, ki ne presega višine povprečne obrestne mere za bančni kapital. Pri nas bi bilo približno 6-7 u/o- To mejo so lani prekoračili in kot kaže se negativne tendence še niso umirile. M. O. RAZGLAS Razglašamo prosto delovno mesto za VODJO SUŠILNIC V TOVARNI DROBNEGA POHIŠTVA (TDP). Pogoj: Z USPEHOM KONČANA TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA LESNE STROKE Z DIPLOMO! Prednost imajo kandidati s prakso na takem delovnem mestu. Stanovanje za samca je zagotovljeno. Nastop službe takoj. Prijave pošljite na naslov: Kadrovska služba »NOVOLES«, Novo mesto — Straža. LEVO: Hitri intervenciji gasilcev se moramo zahvaliti, da jie bil požar pravočasno lokaliziran in da se ni razširil na oba obrata SPODAJ: Prizorišče požara po končanem gašenju. Zopet požar v TVP Dne 27. 3. 1970 ob 8,26 uri je nastal požar na zbiralnem silosu v Tovarni vezanih plošč. Takoj prvi trenutek smo bili prepričani, da nam bo pogorela tovarna vezanih plošč. Vsi gasilci, ki so bili takrat na delu, kakor tudi vsi drugi delavci so hitro ocenili nevarnost in s spretnostjo ter znanjem začeli gasiti na kraju, kjer je bila največja možnost za razširitev požara. Nevarnost je bila večja še zato, ker je eksplodiral prah v zbirnem silosu. Vzrok za požar še raziskuje za to postavljena komisija. Po dosedanjih sklepanjih pa je požar nastal zaradi trenja v ventilator jevem polžu, ali na katerem izmed strojev. Škoda na materialu je bila ocenjena na cca 200.000 din. Najhujše pa je, ker je bil to zbiralni silos, od katerega sta odvisni dve tovarni. Dokler ne bo narejeno novo odsesovanje, bo moral stati del proizvodnje. Veliko nam pomeni tudi sam sistem filtriranja, ki je izgubil pri nas zaupanje, je pa najboljši način, da se ne zapraši okoli zbiralnika. Pravočasnemu in pravilnemu u-krepanju ob priliki gašenja požara se moramo zahvaliti, da se ni obseg požara povečal na oba obrata. Pri tem smo videli, kaj nam pomeni brezhibno gasilsko orodje in druga preventivna sredstva, izurjenost in znanje ljudi za gašenje ter prisotnost duha za take situacije. T. š. Velika nezgoda z majhno poškodbo Dne 5. 4. 1970 ob 10. uri se je peljal s svojim avtomobilom delavec MARJAN KODERMAN proti vratarnici. Na križišču z železniško progo je začutil močan u-darec. To je bilo vse tako hitro, da se niti ni zavedal, kaj se dogaja. Bila pa je taka situacija, da je čudno, ker je ostal živ. Dogodek je bil sledeč: Ko je KODERMAN prišel na križišče z železniško progo, je pri- peljala lokomotiva s postaje Straža. Desni odbijač lokomotive je udaril skozi okno desnih vrat avtomobila, ga prizdignil in v takem položaju potiskal še 100 m naprej. Ko se je lokomotiva ustavila je bil Koderman nepoškodovan, od avtomobila pa je ostalo kup zmečkane pločevine. Kdo je kriv temu dogodku ne moremo že danes reči, ker bo dokončno odločitev izreklo sodišče. Opozarjamo pa vse zaposlene »Novolesa«, naj bodo bolj pazljivi pri prehodu železniške proge, ko gredo na delo in z dela, ker je malo verjetno, da bo imel kdo izmed nas tako srečo, če v nas trči lokomotiva, kot jo je imel Koderman. T. š. Nagradna križanka '1 2™ 3™ r r~ 7**" r* 9 7T“ 12 13 Ti H W' M 18 JJj 20 35 22 23 *4 25 . 27 23 P 2d id 31 ■ 33 M ■ 35 ' 3Q H 38 IH 3T“ VODORAVNO: 1. obljuba zakona, 6. miren, ravnodušen človek, 11. filmsko ime popularnega a-meriškega komika Olivera Har-dyja,12. svetilka s steklenim o-hišjem, 14. nizek moški glas, 15. drevesna bolezen, smodika, 16. osebni zaimek, 17. metal, 18. kemični znak za lantan, 19. priimek dveh sodobnih slovenskih kiparjev (Zdenko ki Boris), 20. mesto v Ukrajini, glavno mesto nekdanje kronovine Galicije, 22. poslovni dnevnik, 24. letovišče pod vznožjem Kavkaza, 25. dolg prečen drog v kozolcu, 26. starogrški stoični filozof, Epiktetov učenec, 27. ime danske igralke iz obdobja nemega filma Nielsen, 28. sodobni hrvaški slikar (Zlatko), 29. rimska šestica, 30. nekdanja bojna ladja na vesla, 32 avtomobilska oznaka Sarajeva, 33. laboratorijska kapalka, 24. himalajska koza, 35. ekspert za iranski jezik in književnost, 37. Verdijeva opera, 38. hrvaški slikar (Vjekoslav), 39. ime sovjetskega zunanjega ministra Gromi-ka. NAVPIČNO: 1. stomatalog, 2. ime dveh sedel na Velebitu, 3. zver iz rodu mačk, 4. enaka vo- kala, 5. naj mlajša doba v geološki zgodovini Zemlje, 6. mestece na Pelješcu, 7. staro mučilno o-rodje, 8. Talisova osvežujoča pijača, 9. veznik, 10. karavansko gostišče v Orientu, 13. amoniakov derivat, 15. slovenski pesnik (Pavel), 17. starogrška mestna država na severnoafriški obali, 18. država na severnoafriški obali, 18. deloma odprt prizidek pri hiši, 19. nemški idealistični filozof (Imanuel), 21. trening, 23. glavno mesto romunske pokrajine Moldavije, 24. operni spev, 26. znamka švicarskih ur, 28. bal, 31. sveti bik pri starih Egipčanih, 32. Francoski pisatelj, po katerem je dobil ime sadizem, 33. dvojica, 34. proga, 36. kemični znak za radij, 37. latinski predlog. Rešitve pošljite do 25. t. m. tov. ANDREJI TRAMPUšEVI Razne misli Železni ptiči, ki letajo nad Vietnamskimi pokrajinami, imajo človeško (kamenito) srce. Moč je vedno in povsod predhodnica splošne slabosti. Nekaj za mlade mamice POGRETA ŠPINAČA NI ZA O TROKE! Spomladi je na naši mizi pogosto špinača. Vsebuje precej železa, joda in je prav, da jo jemo pogosto, po možnosti tudi surovo. Nekaj pa si moramo zapomniti! Dojenčki in otroci nikakor ne smejo jesti pogrete špinače! Zakaj? — Pridelovalci gojijo špinačo z dušičnimi gnojili in je večkrat preveč pognojena. Neporabljeni dušik nabira špinača v sebi, tako so ugotovili strokovnjaki, in sicer toliko kolikor ga telo lahko sprejme brez škode, ker ga potem tudi izloči. Če pa pustimo ostanke pripravljene špinače za kasnejšo uporaoo, pa nastane sprememoa. rz uusina nastane nitrit, ki odvzema teiesu važni sestavni del krvi — HEMOGLOBIN. Vsaka špinača sicer ni pregnojena, če uporaoijamo domače gnojilo, pri Kupljeni pa tega ne moremo vedeti. Zato bodimo previdni in otrokom ne ponudimo nikoli pregrete špinače! ŽEJNI DOJENČKI Mlade matere največkrat ne vedo, da so dojenčki bolj žejni kot odrasli ljudje. Njihovo telo hitreje izloča vodo, zato mnogi jokajo, ker so žejni, pa tega ne znajo povedati. V vročih dneh ponudimo dojenčku večkrat pijačo: malo sladkega kamiličnega čaja ali prekuhane in ohlajene vode ali razredčen sadni sok. Dojenček nam bo za te kapljice tekočine hvaležen. Ureja uredniški odbor. Odgovornu, urednik Bogomil LILIJA, tehnični urednik Gabrijel MAKUC. Izhaja vsakega L im 15. v mjesecu. Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1.400 izvodov. Tiska tiskarna »KNJIGO-TISK« v Novem mestu.