Političen list za slovenski narod. f t polti prejenan velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta g gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administracij! prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta C gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. I Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob 'Z,6. uri popoludne. JŠtev. 66. V Ljubljani, v torek 21. marca i «93. Letnik: XXI Resolucije katoliškega shoda — ! in papežev jubilej. (Dalje.) II. Časništvo. j O važnosti tiska, zlasti časništva, modrovati, nimamo namena; je popolnoma odveč. Brez vseh premis naravnost rečemo in kličemo: Za okrepljen j e in razširjanje katoliških časnikov storimo vse, kar nam je mogoče! V tej reči se lahko gremo učit k nasprotnikom. Otroci sveta so modrejši. Naša resolucija sama spoznava našo pomanjkljivost v tem oziru, go- > vor^č: „--sprevidi prvi slovenski katoliški shod, da je neobhodno potrebno, sovražniku postaviti se v bran z enakim orožjem. A ne le braniti, marveč tudi pozitivno mora tisek pospeševati katoliško zavest --". Tedaj : nasprotniki začenjajo, napadajo,, mi se še le — branimo. In najprej še podpiramo liberalne liste in se ne damo zmodriti, dokler nam. — zeb ne pokažejo. Potem, ko nas začno že do kosti obirati, tedaj spoznamo in se začudimo, da smo — meneč podpirati »dobro stvar" — redili gada na svojih prsih in tedaj — se začnemo braniti. Diffi-cile est satiram non scribere! Ni li bilo dosti to, kar in kakor je »Narod" pisal okolu 73. leta, pri čem da je gled6 načel? In vendar so ga še vedno brali in plačevali in izgovarjali in čakali od njega — poboljšanja. Kaj je bilo treba še pozitivnega ukaza, da se mora opustiti ? So katoličani in tudi duhovniki, vzlasti na Štajerskem in Goriškem, ki naročajo in bero liste, katerih značaj je: pol tič pol miš, kakor n. pr. »Soča" ali »Domovina". Eo bo enkrat prepozno, spoznali bodo, čudeči se, da so — varani. Morda se motimo? Morda delajo iz dobrega namena, da bi ju na pravem potu ohranili, prav v smislu naše resolucije : »--časnike pa, ki so nekoliko omahljivi, pa ee še niso udali liberalstvn, naj vplivni katoličani tako preustrojijo, da, zapustivši omahljivost, odločno, stanovitno in dosledno zagovarjajo edino prava načela." Prav, a ta dobri namen mora tudi kaj vspeha imeti. Vendar z imenovanimi listi nimamo dosti upanja, ker se obračajo vedno bolj na liberalno stran. Zlate srede pa tukaj ui, ali vsaj dolgo časa ne bo noben list visel v sredi. Kajti svet je razpo-lovljen za Kristusa in proti njemu, ne pomaga nič še tako lepo govorjenje o bratski slogi. To je storil tisti meč, o katerem govori Kristus, da ga je on prinesel na svet in da bo ločil očeta od Bina, prijatelja od prijatelja. In ta ločitev seboše poostrila. Torej želimo vedeti, kake barve je kdo, pa tudi — sam mora vedeti. Med liberalnimi listi se mi za naše ljudstvo posebno nevaren zdi list »Rodoljub", ki izhaja kot priloga »Narodova". Kako liberalci to reč dobro umevajo, kaže nam to, da imajo vsi liberalni listi svoje priloge. Kateri list pa menite, da je najnevarnejši in najpogubnejši? „Narod"? Kaj še, ta je preodkritosrčen; marveč priloge, zlasti »Narodova" priloga »Rodoljub". Ta list je s svojim ka-tolištvom in svojo pobožnosljo nad vse mašnike in škofe! Ob velikih praznikih nam prinaša članke, ki so lepši od vsake pridige. Vidite, tako se mora, da se kaj doseže, da ljudje verjamejo! V sladkem vinu podaje kapljice strupa in ljudstvo ne bo vedelo, kdaj se je strupa napilo. Gorje pa — čujte gorje n a š e m u n a r o d u , ako senačela »Rodoljuba" močno razširijo! Zato pa svarimo pred takimi listi povsod in na vso moč, naj se še tako bridko liberalci pritožujejo o »zlo-rabljenju leče". Kaj gre v cerkvi govoriti, o tem se ne damo poučevati od lajikov. Le čevlje sodi naj kopitar ! »V dolžnost naj si šteje vsak katoličan, zatirati vse veri sovražne časnike in jih nadomeščati t dobrimi, sveto vero in našo narodnost pospešujočimi." (Res. 1.) Priznati moramo, da imajo liberalci prav dobro zastavljeno. Naše veselje in upanje pa je »Domoljub" na Kranjskem, »Slov. Gospodar" na Štajer- LISTEK •s. S. -s. »Vi -i Pisma iz Rima. (Piše Tihomil.) III. Ni li predrzno, da se raskavim svojim peresom vrivam v nepregledno vrsto onih vitezov, ki so od davnih časov do današnjega dne 8 potno torbo lazili po soinčni Italiji od mesta do mesta, od vasi do vasi, od gradu do gradu, tisočera čustva dovzetnih svojih src izlivali v gosja in jeklena peresa ter z nedosežno duhovitostjo in domišljijo slikali žive in bajne podobe iz italijanske krasne narave, iz življenja lehkoživega naroda, slikovite podobe čarobnih razvalin na vrhovih vedno zelenih gričev in goril, ki so bile neme priče svetovnih dogodkov, katerih sledovi se opažajo na vsakem koraku zgodovine človeštva?! Ne, zgodovinopisci, starinoslovci in drugi učeni možje naj raziskujejo visoke sklad-nice rokopisov, zasledujejo spomenike davne preteklosti ter pišejo učene razprave o večnem mestu, o njega pomenu za krščansko zgodovino, vedo in umetnost; moja pisma izražajo le subjektivnost, so le megleni odtisi podob, katere sedanjost in spomini preteklosti rišejo v spomin in srce. Roma, kraljica sveta, klasiška tla, solnce zvezda, nepregledno, neizmerno, skrivnostij polno morje, v katero se izlivajo potoki in reke sveta. Misel podi se za mislijo, podoba vrsti za podobo, ko stopiš na sv. Petra kupoli v zračni višavi ob železno ograjo ter zreš pod seboj sivo zidovje večnega mesta, ki se kakor razburkan val ziblje in širi v daljno ravan, zreš kalne Tibere rumene valove, o katerih se kopljejo žarečega solnca zlati žarki. Italija je v obče dežela mirnih mest, kjer se duh človeški odpočije v sladkih sanjah, zatopi v spomine na davno prošla stoletja, a to velja v prvi vrsti o Rimu. Tu ti srce obvlada oni nežni mir, ki človeku pomladi telesne in duševne moči. A ta mir vzbuja neka posebna čustva, ki ne izražajo sveto-bolja, ne duha moreče romantike, ne silijo solz v oči po izgubljeni sreči, kakor v zapuščeni Raveni ali v propalih Benetkah, tu ti ne teži koraka oni svinčeni dolgčas, ki je doma v mestih, ki nemajo ne slavne preteklosti, ne življenja polne sedanjosti. Roma se ti kaže v nekaki samozavesti, da je bila in je kraljica sveta, da so se jej klanjali in se jej klanjajo vsi narodi in narodov vsi stanovi, da skem in »Primorski list" v Primorju. Z »Domoljubom" smo liberalce enkrat prehiteli, da so se oni morali od nas učiti ter za nami pricapljati s svojim »Rodoljubom". »Domoljub" je velikanske važnosti za nas, zato pa tudi želimo, da bi bil res zgleden, da bi ljudstvu ugajal. Zelo smo se obradostili tudi »Primorskega lista", ker je že vendar enkrat začel izhajati, pa ker je tako dobro vrejevan : poljudno pisan in pravega duha. »Slovenskemu Gospodarju", ki že toliko časa tako vspešno deluje na Štajerskem, želimo, da se prav močno razširi, nekoliko spopolni in utrdi med ljudstvom. »Mir" je v tistem članku po katoliškem shodu pisal — ne moremo več doslovno navesti — da ^Slovenec" hoče imeti neko prvaštvo med katoliškimi listi, in po njem da naj bi se sukali drugi manjši listi. Nikakor ne, marveč osnuje naj se »stalni središčni odbor katoliških vr.ednikov in drugih zavednih vplivnih gospodov", kakor ga priporoča resolucija 1. b). V tem odboru ne bo imel »Slovenčev" vred-nik prve besede, marveč odbor naj bi skupno »določeval smer o glavnih političnih vprašanjih, in sicer vselej na podlagi katoliških načel, da se med katoliškimi listi ohrani toli potrebna edinost". (!) Ali ne bo tako prav? Ako je »Slovenec" prvi, je prvi le v tem, da je dnevnik. Listi, ki programa katoliškega shoda — ne rečemo vsake besede; ampak v celoti — uečejo sprejeti, naj se izključijo in enkrat, za vselej zaznamujejo in razglase za liberalne, kajti nič nam toliko ne škoduje, kakor to sleparsko polovičarstvo. Toda, kdaj ee bo že osnoval ta odbor ? Državni zbor. Z Dunaja, 20. marca. Volitev predsedništva. Prva točka dnevnega reda bila je danes volitev predsednikova. Zbornica je bila dobro napolnjena, hit^ v njeno naročje, na njena svetišča neštete množice, navžit se večne krasote, izražat svoje spoštovanje, občudovat spomenike njene zgodovine. Glej doli na desno z visocega pročelja sv. Petra bazilike! Razvalina poleg razvaline. Tu je bilo torišče paganskega Rima, kjer so deset stoletij z železno roko in jekleno voljo gospodovali starih Rimljanov slavni možje. Ta pogled paganskega Rima vzbuja misli in čutstva, ki so nemogoča v druzih svetovnih mestih. V Rimu je vsaka razvalina spomenik prve vrste, skoraj vsako starejše poslopje, vsak trg, vsak od časov zoba oglodan slop in steber vč povedati o celi dobi ali posameznem dogodku v dvetisočletui rimski zgodovini. Sedem stoletij je rimski meč širil slavo in oblasti rimskega naroda po širnem svetu, rimski cesarji so dosegli vrhunec svetovne moči in Roma kot središče vsega državnega življenja pomenila je tedanji svet. Toda s tem ni bila dovršena njena naloga, od previdnosti božje jej je bila določena še večja slava, silnejša in širnejša moč, »Preprosti ribič tedaj na tleh se je tvojih ustavil, Roma paganska pred njim v prah si grmela in sip. T&krat Iz t&l razvalin orjaški se dvignil je prestol, Prestol, ki nove unel slave je zvezdo ti, Rim", — ali mnogo poslancev, med njimi vsi Mladočebi, se volitve niso vdeležili. Oddanih je bilo samo 249 listkov, in sicer 224 za barona Ohlumeckega, 1 za dr. Kathreina in 24 listkov je bilo prazuih. Ce se pomisli, da znaša pri polni zbornici čezpolo-vična večina 177 glasov, dobil je baron C h 1 u-m e c k y samo 47 glasov čez absolutno večino, kar najbolje pojasnuje razmere med njim in raznimi strankami. Ko je baron Chlumeckj prevzel pred-sedništvo, mu je levica živahno ploskala, ali druge stranke so bile mirne tudi med dolgim govorom, s katerim je Cdlumecky pozdravljal zbornico. Povdarjal je, da je nova butara zanj tem težja, ker nasleduje dr. Smolki, čigar nenavadne lastnosti so vsakteremu znane. Ob enem je porabljal to priliko da je zbornici naznanjal zahvalo Smolkovo za čast, katero mu je bila nedavno skazala. Političnih opazk se je zarad razmer v zbornici zdrževal, zagotavlial pa je, da mu novo dostojanstvo naklada dolžnost odložiti strankarstvo in se postaviti nad stranke. Ko je končal svoj govor, predlagal je, da naj se takoj vrši volitev prvega podpredsednika. Temu nasvetu ugovarjali so dr. Steinwender, Kaizl in Lueger. Prvi je rekel, da stvar ni nujna, drugi se je pritoževal, da se Smolkov odstop in volitev predsedništva njegovemu klubu ni enako naznanila kakor drugim in da se ž njimi v istini ravna tako, kakor da bi bili tujci v deželi. Lueger pa je predsedniku odrekal pravico stavljati predloge, kar je predsednik odbijal z opazko, da vsaki dan predlaga dnevni red, kar bi ne smel, če bi veljalo Luegerjevo načelo. Pri glasovanju bil je nujni predlog, da se volitev prvega podpredsednika vrši precej danes, sprejet v 175 proti 75 glasovom. Pri tej volitvi je bilo oddanih 243 glasov, od katerih jih je dobil dosedanji drugi podpredsednik dr. Kathrein 202, Lienbacher je dobil 21 glasov, Madejski 5, praznih listkov pa je bilo 15. Ko je dr. Kathrein prevzel sedež prvega podpredsednika, in s par besedami zagotavljal, da hoče vestno spolnovati svoje dolžnosti in varovati svobodo besede, so njega tudi živahno pozdravljali njegovi tovariši iz konservativnega in poljskega kluba. Predsednik nato predlaga, da naj se vrši tudi še volitev drugega podpredsednika. Ali Steinwen-d e r je oporekal tudi temu predlogu in Lueger je predsednika opominjal na določbo opravilnega reda, po kateri predsednik ne sme stavljati nobenih predlogov, ampak mora v takem slučaju predsed-ništvo prepuščati svojemu namestniku. Baron Ch luni e c k y mu je pa odgovarjal, du bi ne smel po tem takem nikdar s svojega sedeža napovedovati dnevnega reda, če bi veljalo Luegerjeva trditev. Lueger zahteva ustno glasovanje o predlogu, da naj se takoj vrši volitev druzega podpredsednika. Ali ta predlog ni bil zadostno podpiran in dvetre-tjinska večina je pritrdila predsednikovemu predlogu. Pri volitvi druzega podpredsednika je bilo oddanih 207 glasovnic; kandidat poljskega kluba dr. Madejski dobil je 184 glasov, Abrahamovicz 5 glasov, Lienbacher 1 iu Žid Bloch 1 glas. Madejski pre-vzemši izvolitev se zahvali zbornici za skazano mu zaupanje in zagotovlja, da bode po svoji najbolji vesti in zavesti opravljal svojo službo. Ob enem prosi, da naj ga zbornica podpira v njegovem pre-važnem poslu, kadar ga zadene dolžnost predsedovati. Volitev predsedništva je trajala dve uri in pol, potem se je nadaljevala razprava o finančnem zakonu. Govorila sta glavna govornika Masaryk in Ple-ner in poročevalec Szczepanowski, o katerih obširneje poročam prihodnjič. V današnji seji bilo je poslancem razdeljeno poročilo budgetnega odseka glede kongrue stolnih kapiteljnov, katero vam v prilogi pošiljam s stenografičnim zapisnikom zadnjih sej. Ravno tako Vam pošiljam poročilo zavarovalnega odseka gledč deželnih zavarovalnic proti ognju, ki je za našo deželo velike važnosti, ker je bilo že večkrat na dnevnem redu deželnega zbora vprašanje, ali bi ne bilo potrebno in koristno napraviti deželne zavarovalnice. Dunajski mestni zastop je pretekli teden sklenil napraviti tako zavarovalnico za Dunaj, kar je dobro znamenje za reč samo, ker se vlada dotičnim deželnim zahtevam ne bo mogla ustavljati, ako tako zavarovalnico dovoli za dunajsko mesto. Politični preffiecL V Ljubljani, 21. marca. Nemška spravljivost se je zopet prav lepo pokazala v »Tepl. Schon. Anzeigeru". V Turni pri Toplicah je osnovala »Češka šolska Matica" češko ljudsko šolo. Kako potrebna je bila ta češka šola, pa kaže to, da se je v&uje vpisalo takoj nad 300 otrok. Nemci so se jeli bati, da bi naposled le-ta šola utegnila javna postati in so začeli nesramno agitovati proti njej. Gori omenjeni list poživlja tovarnarje in druge obrtnike, da naj odpovedo delo delavcem, ki pošiljajo svoje otroke v češko šolo. Nemškim gospodarjem pa nasvetuje, da naj odpovedo stanovanja češkim strankam. Dokler Nemci tako delajo na Češkem in njih listi tako pišejo, ni misliti na nobeno spravo v deželi. Tukaj ne morejo pomagati nobeni Plenerjevi pomirljivi govori. Ce je Plenerju res kaj na spratljivosti in če njegova beseda pri njegovih rojakih res kaj velja, naj najprej Nemce same pripobi za spravljivejše in pravičnejše postopanje. Ce Nemci žele sprave, dajo naj saiui lep vzgled. Občna volilna pravica. »Narodni Listy" zagovarjajo mladočeški predlog o uvedenju občne volilne pravice in trdijo, da je ta predlog pravičen. Kakor mladočeški list računa, bi bilo potem v državnem zboru 240 Slovanov, 145 Nemcev, 11 Italijanov in 4 Rumuni. 240 slovanskih mandatov bi se tako razdelilo, da jih 92 dobe Cehi, 63 Poljaki, 52 Rusini, 12 Hrvatje in 21 Slovenci. Na Češkem bi bilo voljenih 62 Cehov in 36 Nemcev, na Mo-ravskem 27 Cehov in 11 Nemcev, v Šleziji 2 Ceha in 5 Nemcev, in i*a Dolenjem Avstrijskem 1 Ceh in 44 Nemcev. Te številke so pač izračuujene le po razmeri prebivalstva, ali po praksi bi se pa javaljne potrdile. Pri tem se marsikaj ni jemalo v poštev, recimo mej drugim, večja premožnost Nemcev in Italijanov, kateri vplivajo na izid volitev. Sploh se poprej ne d& dosti ugibati, kako se raz- kakor poje pesnik. Kraljica je ostala, le žezlo je zamenjala. Križ nadomešča starorimskega orla, pastirska palica starih konzulov znak, meč krščanske resnice sekiro liktorjevo. V jezi in srdu stresla se je Roma pagauska, ko je v njenem ozidju dvignil se nov prestol, s katerega je odmeval glas krščanske ljubezni, nauk večne resnice, ki je kakor temne megle razganjal zmote paganstva. Pričel se je tri-stoletni boj, orjaški boj, v katerem je v potokih tekla kri krščanskih junakov. Bojišča in morišča so bila Vatikan, Kolisej, C rkus in Forum. Boj je končan: Jupiter se umakne s Kapitola, križ zasveti se na vrhu cesarske palače, Palatin se ukloni Vatikanu, mesto Neronov postane trdnjava sv. Petra, središče sveta, srce, ki oživlja ves svet. . . V Rimu ne velja amerikanski rek: »Time is money" — čas je denar! Tukaj je čas napoj duše in srca. V Rimu je treba opazovati, dovzemati in vživati tihi mir; pozabi naj vsakdo vsakdanje skrbi, strankarski prepir; duša uaj se odpre veliki preteklosti in mogočni sedanjosti ter navžije večne lepote, to je pravo življenje kratkih dnij v mestu ob Tiberi. Tako se omehča najtrše srce, da pade človek na kolena pred Onim, v čegar oblasti je človeško žitje in bitje. Metropola krščanstva je pa tndi središče vede in umetnosti. Velika evropska mesta so bila revne vasi, ko je v Rimu cvetela veda z umetnostjo. Stara mesta na vzhodu so propala zopet v divjaštvo, le Roma je ostala kot žareč svetilnik vede na altarju čiste krščanske vere, ki pošilja žarke prosvete in krščanske prostosti v daljne dežele. Papeži so bili in so najdarežljivejši Mecenatje krščanskih umetnikov. O tem pričajo stotere cerkve in druge stavbe po sedanji Italiji, pcsebno pa v Rimu. Toda časi se preminjajo. Odkar se zopet pa-ganstvo šopiri po Evrop1, mnogi potniki prihajajo v Rim le za kratek čas, ker »moda" tako zahteva; take osramoti celo muhamedovec, potujoč v svojo Meko. K temu mnogo pripomore sedanja občna vzgoja, ki opisuje in poveličuje Rim le kot nekdanje pagansko mesto Romulov in Neronov, kot krščansko središče pa v romanih, časnikih in potnih opisih riše z najčrnejšimi barvami sovraštva in zaničevanja. A zgodovina jedino le Koloseja je najostrejša filipika proti onim novodobnim paganom, ki v slepem (navdušenju gore za staro paganstvo, ki pa je v bistvu svojem bilo le grozovitost-, neusmiljenost, brezsrčnost, krviželjnost in kruti obsolutizem. deld maudati, da se natančno določijo volilni okraji. Sicer pa tudi mi ne tajimo, da bi za Slovane ta volilni red morda ne bil napačen, ali Mladočehi brez zaveznikov z4nj ne bodo dobili večine. Zaveznikov si pa dosedaj niso pridobili. Politična umetnost ne tiči v tem, izdelovati lepe načrte zakonov, temveč v tem, dobiti z4nje večino v parlamentu. Ministerska kriza na Ogerskem. As-bothova izjava v zbornici poslancev, da je Koloman Tisza, ko je bil minister, prosil za podporo papeža pri volitvah, utegne provzročiti še celo ministersko krizo. Odgovor predsednika na dotično interpelacijo ni zadovoljil Kolomana Tisze. Njegov brat, ki je minister pri kraljevem dvoru, je ministerskega predsednika prosil, da bi ob priliki dal ngodneja pojasnila. Ministerski predsednik se pa baji neče udati Tisiovi želji in Ludovik Tisza baje odstopi zaradi tega. Wekerle ga pa najbrž ne bode zadr-žaval. Dunajski vladni listi pa odločno obsojajo cerkveno politiko ogerske vlade. Iz tega se d& sklepati, da višji krogi na Dunaju zlasti neso zadovoljni s postopanjem ogerskega učnega ministra Czakyja. Pričakovati je torej, da se temu možu kmalu toliko stališče omaje, da odstopi. Z njim bode pa pokopan ves cerkvenopolitični program sedanje vlade. Volitve v Srbiji. Še sedaj se ne vč, kdo ima večino v Srbiji. Nove volitve v tistih okrajih, koder je vlada prve razveljavila, neso za-njo tako ugodno izpale, kakor je pričakovala. Kakor se sedaj od več stranij zagotavlja, nobena stranka nema gotove večine. Najmočnejši so v novi skupščini liberalci, ki pa imajo vendar le dva ali tri mandate več kakor radikalci. Naprednjaki imajo baje štiri poslance, ali vendar utegnejo naposled še odločevati. Govori se tudi, da se skliče morda cel6 še prejšnja skupščina, da podaljša budgetni provizorij, potem se pa razpišejo nove volitve, kar pa ni verojetno. V radikalnih krogih baje mislijo na to, da bi se ne udeležili prvih sej skupščine. Ce bi jo naprednjaki ž njimi potegnili, bi utegnili skupščino narediti nesklepčno in bi se ne mogla konstituirati. S tem bi spravili vlado v največjo zadrego. Ministerske premembe na Danskem. Govori se, da se dansko ministerstvo temeljito prenovi. Odstopili bodo štirje ministri, ministerski predsednik Elstrup, učni minister Gooe, vojni minister Bahnson in pomorski minister Raon. Zmerna stranka baj6 drugače ne dovoli budgeta in pa kredita za utrjenje Kodanja. Malo je ministrov, ki bi se tako trdno držali na svojem stolu, kakor se je danski ministerski predsednik. Ze celih 19 let ministruje in imel je mnogo nasprotnikov. Radikalci, ki so dolgo imeli večino v spodnji zbornici, so mu več let odrekali budget. On je pa, opirajoč se na ne baš posebno jasno določilo v danski ustavi, si dal od gorenje zbornice za celo leto dovoliti začasen budget. Po smrti glavnega vodje radikalcev je pa radikalna stranka razpala in vlada je v spodnji zbornici dobila večino. Ce bode sedaj moral Elstrup odstopiti, ko se je držal tako dolgo, bode to vsekako važen dogodek za Dansko, kajti še le po njegovem odstopu je mogoče, da zavlada svobodnejše ustavno življenje v tej državici. Cerkveni letopis. Ali nasprotuje cerkev napredku? (Govoril V. S.) (Dalje.) Posamezniki so torej v resnici napredovali in dosegli visoko stopinjo izobrazbe. Ali vednost nekaterih duhov ni ostala mrtva glavnica ali prazno polje, ampak je rodila obilo sadu. Duhovnik je postal oče svojih vernikov, zbiral jih je krog sebe, poučeval, svaril, bil njihov svetovalec, kratko: — vodil jih je k napredku. Suženjstvo je polagoma gi-nilo, vsakdo se je mogel udeleževati cerkvenega življenja in tekmovanja in zajemati iz teh zaklade prave omike. A to velja samo za one narode, ki so bili že precčj sami zd-se izobraženi. Drugače je cerkev skrbela za one narode, ki so še tavali v temi zmot in nevednosti. Pošiljala je k njim može, ki so z vstrajnostjo, pobožnostjo, potrpežljivostjo in zatajevanjem res pravi junaki. Prehodili so gozde, prebrodili močvirja, iskali zmotencev in jih napeljevali najprej k stalnemu bivališču in kmetijstvu. Naseljencem so potem podajali duševne brane. In takisto so bili prvi misijonarji največji dobrotniki ondot-nfga ljudstva, ob jednem pa tudi gojitelji prosvete in njeni razširjalci. Oznanjevalci sv. vere so seboj prinesli tudi knjige, katere so pričeli prevajati na jezik ondot-nega ljudstva. S tem so tudi utemeljili slovstvo in narodu odprli pot do daljne dušne izobrazbe. Taki možje so: Ulfila, Mezrop, sv. Ciril iu Metod. Duh paganski je izginjal, krščanski pa je pro-šinjal narode vedno bolj. V tej ddbi so bili le duhovniki gojitelji prosvete, ker država ni marala dosti za to. V samostanskih šolah se je mogel nasrkati mladenič prave modrosti. V samostanskih knjižnicah je bil vrelec svetne in božje vednosti. Samostan brez knjižnice je orožnica brez orožja, dejal je tedaj pregovor. In res! Kdo bi dandanes še kaj vedel o grških in latinskih klasikih, da jih niso redovniki prepisavali, hranili in jih potomcem izročali? Zaradi velikega vpliva sv. cerkve na življenje narodov se je razvilo nekako cerkveno gospodstvo čez ves krščanski svet. Čudovito je, koliko je v tej ddbi cerkev storila I Vse, kar je imena vrednega, važnega, slavnega, blažilnega in zares vzvišenega, vse je plod cerkvenega duha, cerkvenega truda. Kdo je stavil one prekrasne cerkve, ki še danes vzbujajo občno pozornost in občudovanje? Kdo je obsejal dežele z onimi veličastnimi hrami, ki se lesketajo liki biseri in dragoceni kameni v cesarski kroni? Kdo je ustanavljal šole, v katerih so zajemali nauk otroci najrevnejšega kmeta? Kdo je skrbel za višje nauke in klical ukaželjne mladeniče v velika mesta, da bi dosegli vrhunec olike? Ali jih ni cerkev gojila, učila in podpirala? Vsa vseučilišča do 14. veka je ustanovil in 8 privilegiji obdaril papež, izvzamem le 5 takih zavodov. Najslavnejši učitelji na teh šolah so bili duhovniki : Albertus Magnus, Tomaž Akvinski, Bona-ventura in drugi duševni velikani so svoje učence ustno poučevali, kakor nas sedaj pismeno. Ko jih prebiraš, ne veš, ali bi se bolj čudil širokemu obzorju, ali točnosti in natančnosti, 8 katero razpravljajo najdrobnejša vprašanja. Sv. Frančiška in sv. Dominika sinovi so okrasili Evropo z novim duhom. Blaginja je cvela, ljudstvo je bilo srečno in zadovoljno. V to dobo spada pa nov napredek, katerega dosega komaj kak drugi, — tise k. Z veseljem se je oklenila sv. cerkev te nove iznajdbe, in prve bukve, ki so se tiskale, bile so sv. pismo. Nastopil je v oni ddbi tudi humanizem, in cerkev se mu ni upirala, v kolikor je bil opravičen. Da, še skoro preveč so ga gojili nekateri papeži, kakor Nikolaj V. in Leon X. Poleg tega so bili glavni humanisti duhovniki in verni katoliki. Ali tudi sama na sebi dobra stvar postane škodljiva, če prestopi meje. In to se je zgodilo s tiskom in humanizmom. Nasprotniki sv. cerkve so začeli rabiti ti dve sredstvi zoper cerkev in, žal, s pridom. Njih načela so se širila, slabotni in omahljivi udje sv. cerkve so se jim drnžili in pričeli so se novoverski boji 16. veka. Odtrgali so ti severne pokrajine od jedino zveličavne cerkve. V južnih pokrajinah pa se je pričelo po tem boju novo življenje. Ogenj je zanetil tridentinski zbor in cerkev je stala zopet trdno, vkljub vsem verskim napadom. Tudi v tej dobi so se porajali možje z bistrim umom, ki so pospeševali napredek. Komu ni znan Kopernik? In ta je bil kanonik! Keppler je bil veren človek. Newton je bil pobožen mož. Gregor XIII. je popravil koledar, in branili so se ga pro-testantje, kakor se ga še sedaj brani vzhodna cerkev. Glasba se je povzdignila na nedosežno stopinjo. Palestrinove kompozicije kažejo katoliški duh. In tudi mi smo tako srečni, da smo rojaki onega Gallus a, ki je mogel tekmovati s tem prvakom v glasbi. Lani smo praznovali 3001etnico njegove smrti. Janssen (Gesch. d. d. V. I. 203) imenuje ljubljanskega kanonika Arnolda Bruck-skega med največimi glasbeniki vseh časov. Najlepše pa se je razvilo slikarstvo in kiparstvo. Verski duh se je združil z največjo spretnostjo in nam podaril umetnine, kateri h nihče ne prekosi. — V samostanski celici kleči v molitev zatopljen mlad menih. Na platnu pred njim se žari krasna slika, kateri pa nedostaje glave. Kaj neki moli menih? Ustnici zatrepečeta in polglasen vzdih se začuje: .Mati milostna, ne zavrzi moje prošnje! © ^ a »i CD b? -O in dekliških oblek po gl. IZ'— in dražje. pogl.10'— in dražje. po gl. 10*— in dražje, po gl. 13*50 in dražje, po gl. 8*— in dražje, po gl. O*— in dražje, po gl. 4 — in dražje, po gl. 5*— in dražje, uradnike vsake kategorije. 167 (2-1) Poleg teh specijalitete v kravatih, srajcah, ovratniki in manšete. Dunajska 1> o r z a. Dni 21. maroa. Papirna renta 5%, 1<5% davka .... 98 gld. Brebrna renta 5%, 16* davka .... 98 , Zlata renta 4%, davka prosta.....117 „ avstrijska kronina renta, 2JO kron . . 96 . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 988 „ Kreditne akcije, 160 gld................349 „ London, 10 funtov stri........121 ,. Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini....................5 r. Nemških mark 100 ..........59 „ kr. 75 70 10 90 65 , 20 64'/, . 73 . SB'/„ Dni 20. maroa. Ogerska zlata renta 4* . . Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5* državne "srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. xem. kred. banke 4 % Zastavna pisma r , , „ „4',% Kreditne srečke, lOt) gld....... St. Genois srečke. 40 gld....... 115 gld. 95 „ 147 167 197 98 100 200 67 5 kr. 75 50 70 50 4 % srečke dunajske parobrodne družbe . . 140 Avstr. redečega križa srečke, 10 gld. . . 18 Rudolfove srečka, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........69 Windischgraezove srečke, 20 gld.....76 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' . . 158 Akcije Ferdinandove ser. želez. 1000 gl. st. v. 2930 Akciie južne železnico, 300 gld. st. . — Papirnih rubeljev 100 .127 gld. kr 50 25 50 25 List ,Mercur4. Zanesljiva informaolja o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustnibrezplačno. Celotna naročnina ■ poštno poiiljatvijo vred gld. 2 60. Menjarnična delniška družba „91 E R C U R" Mfollzeili it. 10 Dunaj, lariabilferstrasse 74 B. Vestni nasveti ~fJBi za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti naloženih tflu-vnic. ~W|