ŠT. 5 | LETO XVIII
Ljubljana, 25. maj 1978
GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
PAPIRNICE VEVČE y^X PAPIRNICE KOLIČEVO
Visok jubilej Papirnice Vevče
Naša največja investicija dosedaj
tere na hčer in trd boj s kapitalisti so ustvarili današnjega delavca, ki je s prevzemom tovarne, osvobojen vseh spon, dosegal iz leta v leto boljše delovne in druge rezultate. V Papirnici Vevče se je v teku stoletja in četrt zvrstil že peti ali šesti rod istih družin, ki so stalno predajali tradicijo svojim mlajšim delavcem in bogatili papirno tehnologijo z novimi in modernimi dosežki. Zato so Vevčami v Jugoslaviji vedno v prvih vrstah specializacije in modernizacije papirne tehnologije. V svoji specializaciji odhajajo tja, kjer so zahteve naj večje in kjer je delo najtrše. Pred leti 'so že opustili pisalne papirje običajnih vrst, ostali so le še na. zahtevnih tiskovnih papirjih in kot vrh zahtevnosti so osvojili še papirje za umetni tisk. Ta naravni razvoj Papirnice so zahtevale nove razmere v papirništvu doma in po svetu. Veliko število novih tovarn po Jugoslaviji, ki so morale dobiti svoj delovni program in ker so bile nove in neizkušene, so začele izdelovati enostavnejše papirje, ki jih Vevče niso imele več v programu. Pospešeno trgovanje vevške papir-
nice z zunanjim svetom je zahtevalo od vevških delavcev novih naporov kako doseči kvaliteto zunanjih konkurentov. Z letošnjim programom izvoza so Vevče prišle v skppino desetih na j večjih izvoznikov Slovenije. Slava vevških krogov, kot vodni znak v papirju, je po svetu vse večja in pri konkurentih zbuja spoštovanje. Kljub dokaj skromnemu surovinskemu zaledju Slovenije so ustvarile Vevče investicije velikega stila po izdelovanju grafičnih papirjev. Vsa modernizacija in razširitev tovarne je na plečih vevškega delavca, ki si je pritrgal od svojih ust in vlagal v obnovo starih in dotrajanih strojev. Vevški delavci so dali svoji družbi za 135 let industrijske tehnologije papirja res dragoceno darilo, sebi pa zagotovili še naprej mesto med najboljšimi.
Visoki jubilant Vevška papirnica je naredila skozi stoletje in več bogato in plodno pot. Delavci in delavke vevške papirnice so s silno prizadevnostjo bogatil, svoje znanje din spretnosti ter si ustvarili povsod veliko spoštovanje.
Veliki papirničarji pa niso ostali sami za sebe, nepretrgano so razsipali svoje znanje in spretnosti drugim papirničarjem. V Krškem, Zagrebu, Prijedoru, Mag-laju, Sremski Mitroviči in po vseh drugih jugoslovanskih papirnicah so sledovi dela vevških delavcev. Najboljši kadri šolskega centra v Ljubljani in v inštitutu celuloze in papirja so izšli iz vrst vevških papirničarjev. Vevška papirnica je bila vselej odprta za papimičarje drugih tovarn, zato skoro ni papirničarja v Jugoslaviji, ki se ne bi pohvalil, da je bil v šoli ali na praksi v vevški papirnici. Vevčani vedo, da dokler lahko posredujejo svoje izkušnje drugim, sami najhitreje napredujejo.
Cilji in naloge vevškega jubilanta so za bodočnost enostavne in zahtevne: vedno biti v prvih vrstah papirniške umetnosti, vedno biti v razvoju tehnologije in kvalitete izdelkov za korak pred drugimi in vedno ugoditi zahtevam kupcev in trga. Te naloge pa bo moč ustvariti z vevškim papirničarjem, takim, kot je bil skozi 135 let
A. V.
Letos mineva 135 let, odkar se slovensko papirništvo po pravici 'ttienuje industrija. Vse do 24. junija 1843 so na Slovenskem izdelovali Papir na roko. Prvi papirni mlin zasledimo v okolici Ljubljane že leta 1554. v zgodovinskih zapisih najdemo papirne mline še v Žužemberku, Kadečah in Medvodah. Papirni mlini niso izdelovali papirja iz lesa oz. celuloze, ampak iz cunj, zato produkcija na Slovenskem ni bila stalna.
bilo solidnega surovinskega zaledja pa tudi potrošnja papirja zaradi herazvitega slovenskega razumništva je bila pičla.
1843 -135 let -1978
Prve resne začetke industrij-skega izdelovanja papirja je napravil Terpinc, največji slovenji industrijalec tedanjega časa. X letih od 1840 do 1843 je organi-ziral na Vevčah industrijsko Podjetje, v katerem je postavil *Uonkinov« papirni stroj. Na dan junija 1843. leta je iztekel iz Papirnega stroja prvi brezkončni Irak papirja. Da je bil to res ve-hk dogodek na Slovenskem, ka-p6i° podatki iz tedanjega časa. Papirnica Vevče je bila največja tovarna med vsemi panogami gospodarstva na ozemlju sedanje Slovenije.
In še drugo značilnost je imelo t° podjetje, posebno važno za tedanji čas, bil je to izključno slo-yenski kapital. Papirnica Vevče le nepretrgoma izdelovala papir fazen krajših zastojev v prvi in dfugi svetovni vojni. Papirnica Vevče je stalno širila obseg pro-'zvodnje in je leta 1870 zaposlovala okoli 520 delavcev. Delavci 0 se na hitro naučili vseh spretnosti izdelovanja dobrega papiren’ saj je dobil že leta 1844 na mbljanski industrijski in obrtni fazstavi zlato odličje.
..a Vevčah se je s prvo industrijsko delitvijo začel ustvarjati nov družbeni razred — delavski fazred. Z delavcem proletarcem ®o se začele globoke družbene Prernembe, pri katerih so Vev-ani imeli velik delež. Prvo de-avsko društvo je bilo ustanov-®no leta 1896. Le štiri leta ka-nelo so delavci prvikrat organi-rrali stavko, ki je v celoti uspe-- V naslednjih 40 letih je bilo ošteto protestov in stavk, ki so fajale tjudi po štiri mesece. De-■avXc se je v boju s kapitalisti drugimi mogotci osveščal, or-
VEVCE, MAJ — Skoraj sedem stoletij je minilo, odkar se je začela po Evropi širiti umetnost izdelovanj a papirja. Četrto stoletje gre h kraju, odkar je mojster Pankrac, podložnik zemljiškega gospoda, protestanta Janža Kies-la, izdeloval papir v ročnem mlinu na Fužinah pri Ljubljani, ki je deloval samo 15 let, ker je protireformacija začela opuščati tiskano in se začela oslanjati na govorjeno besedo in druge zelo radikalne metode.
Kal rasti proizvodnje papirja pa le ni zamrla. Vodne sile Ljub-
ljanice ob Fužinah in Vevčah je opazil podjeten mož, idealen tip gospodarstvenika, ki je zavestno združeval koristi kmetijstva in koristi industrije v dovršeno harmonijo. Na svojem, za tedanje pojme, obširnem kmetijskem posestvu na Fužinah je uvajal napredne metode kmetijske proizvodnje, obenem pa snoval obrtna in tovarniška podjetja in s pomočjo nekaterih družabnikov zmagoval fizično in finančno svoje načrte. To je bil FIDELIS TERPINC, med tedanjimi slovenskimi maloštevilnimi pionirji industrije, izreden pojav, ki je ostal vse življenje zvest svojemu narodu. V Ljubljani in bližnji okolici je od 1830. do 1868. leta ustanovil toliko obrtnih in industrijskih podjetij, kot nihče pred njim in za njim. V gospodarskem življenju se je pojavil samoniklo z elementarno silo kakor Prešeren, njegov vrstnik in ožji gorenjski rojak v našem slovstvu. Če ne bi bil ničesar drugega napravil kot ustanovil papirnice na Vevčah in Janezi ji, Medvodah in Goričanah in položil temelj za današnje podjetje Združenih papirnic Ljubljana, bi že bilo njegovo ime važno za razvoj slovenske industrij e, posebno pa za slovenski živelj v letih 1822 do 1825, ko sta vladala v teh krajih splošna kriza in obubožanje. Poleg tega je bil tudi pravi ustanovitelj poznejše včkke slamnikarske industrije v Domžalah in Mengšu.
Leta 1825 je prišel grad Fužine, ki je bil do tedaj last tržaškega študijskega fonda in ki ga je leta 1528 sezidal Vid Khisel, ljubljanski župan, na dražbo. Po zdražbi in pogodbi z baronom Ivanom S chmidburgom, takratnim guvernerjem Ilirije, je postal grad Fužine last Fidelisa Ter-pinca. Dokupil je vodne sile reke Ljubljanice, napravil modeme žitne mline s 33 tečaji. Kmalu potem se je začelo njegovo industrijsko delovanje. »Na Sumu«, to je tam, kjer danes stoji desno-brežni obrat Papirnice Vevče, je
ganiziral in jeklenil za odločilni čas, za narodnoosvobodilno borbo in socialno revolucijo.
Veliko število delavcev vevške papirnice je odšlo v partizane. V boju z okupatorjem in njegovimi
Janez Lednik, dipl. oec. - v. d. direktorja Papirnice Vevče
hlapci je 42 vevških delavcev dalo življenja. Velik krvni davek so dali Vevčani v taboriščih in jet-nišnicah. Vevška papirnica je bila glavni dobavitelj papirja za partizanske tehnike in tiskarne.
Po dobrih sto -letih je industrijska revolucija ustvarila delavca, ki je bil sposoben prevzeti delovna orodja in z vrednostjo svojega dela sam upravljati in razpolagati. Delovna spretnost, ki je prehajala z očeta na sina, z ma-
$	1842
Spominska plošča o ustanovitvi podjetja Terpinčevc družbe
takrat stal mlin za žito Jakoba Pogačnika. S kupno pogodbo z dne 14. septembra 1840 je kupil Pidelis Terpinc ta mlin in ga preuredil 1841. 1. v oljarno. Leta 1842 pa je tik nad mlinom osnoval tvomico za papir, kraj je imenoval »Josefsthal« po svoji ženi Jo-žefini. Zasnova novega podjetja je presegala njegovo denarno moč. Zato je osnoval posebno družbo: »Cesarsko kraljevo privilegirano mehanično tvomico olja, papirja in barvnega lesa«. Njegovi družabniki so bili: Franc Gale, Valentin Zescho in Jožef Bi-schof.
Na Terpinčevo pobudo je ta družba v naslednjih letih dokupila stari Sekretarjev mlin, zadnji na desnem bregu Ljubljanice na Fužinah. Podrla in odpravila je stavo kovačnico za kose na nasprotnem otoku (jezu takrat še ni bilo). Po tej kovačnici ali fužini je kraj dobil tudi ime Fužine. Prej so ga imenovali Studenec, kar označuje že nemško ime »Kaltenbrunn«. Tu je nastala tovarna strojil in barvil.
(Nadaljevanje na 3. str.)
Papirnica Vevče
Gibanje proizvodnje v mesecu aprilu 1978
	April 1978	0 I.—IV. 1978	0 1. 1977
Klasični papirji ton	3.234	2.961	2.851
Premazani papirji ton	1.654	1.892	1.516
Papir skupaj:	4.888	4.853	4.367
Lesovina	266	272	295
Tapete	147.193	129.171	146.352
Izkoriščenje zmogljivosti papirnih strojev			
	April 1978	0 I.—IV. 1978	0 1. 1977
II. PS	83,1	78,2	91,1
III. PS	80,3	90,1	87,8
IV. PS	83,1	90,8	89,6
Skupaj:	82,2	86,4	88,6
V. PS	82,4	76,9	65,6
Izmet na II.—IV. PS	°/o	12,6	13,9	13,0
Izmet na PRS °/o	24,8	20,1	21,3
Izmet na V. PS %>	23,4	30,6	31,5
Proizvodnja papirja se je v mesecu aprilu gibala v mejah preteklih mesecev. To je dokaj ugoden rezultat glede na manjše število obratnih dni zaradi državnega praznika ter priključka plinovoda, zaradi česar so vsi papirni stroji razen V. PS, stali. Dobri rezultati so bili doseženi predvsem zaradi manjšega izmeta in zastojev na vseh PS v dneh, ko so obratovali.
Proizvodni program je v stari proizvodnji obsegal največ kulerjev, tapetnih ter ostalih srednjefinih papirjev, nadalje bankpost papirjev ter peresnolahkih ter univerzalnih tiskarskih papirjev. Struktura proizvodnje na premaznem stroju je bila zelo ugodna, saj smo izdelali čez 60 %> obojestransko premazanih papirjev.
Proizvodni program V. PS je obsegal predvsem univerzalne tiskarske papirje, delež premazanih papirjev pa je bil dokaj nizek.
Proizvodnja tapet kaže v aprilu napredek kljub majhnemu številu obratnih dni zaradi že prej omenjenih zastojev.
Naročajte knjige Prešernove družbe!
Seminar za sindikalne aktiviste
VEVČE, MAJ — Zakon o združenem delu in ustava opredeljujeta sindikat kot aktivno družbenopolitično silo pri graditvi samoupravnih socialističnih odnosov. Da bi to sindikat v resnici tudi bil, je potrebno načrtno in trajno idejnopolitično usposabljati sindikalne in samoupravne aktiviste. Le na osnovi spoznanja marksistične in dialektične metodologije je možno oblikovati dialektični odnos do aktivnih problemov in vprašanj ter jih reševati. To pa je tudi osnova in spodbuda za uspešno opravljanje družbenopolitičnih funkcij v sindikatu in organih samoupravljanja.
Tov. Kardelj pravi v svoji študiji, »da je vloga sindikatov vgrajena v mehanizem družbenoekonomskih odnosov kot bistvena in neločljiva oblika teh odnosov« in nadalje: »sindikat ima ne samo polno svobodo, ampak ima na razpolago tudi vsa sredstva, ki jih potrebuje, da bi se lahko ustvarjalno bojeval za samoupravne pravice delavcev in njihove neposredne interese in za skupne oz. dolgoročne interese delavskega razreda.
Za dosego teh ciljev RS ZSS organizira politične tečaje za sindikalne delavce. Eden teh je bil tudi v Dolenjskih Toplicah in na Bledu. Nakratko bom opisal dvomesečno intenzivno izobraževanje, ki obsega 410 pedagoških ur študija z naslednjih glavnih področij:
— Osnove marksizma: v okviru te teme smo se seznanili z marksizmom kot znanostjo in teorijo ter kot ideologijo revolucije delavskega razreda in z marksistično metodo mišljenja in možnostmi odkrivanja zakonitosti družbenega razvoja ter vplivanja in usmerjanja družbenega življenja.
— Oris razvoja delavskega gibanja v svetu in pri nas ter socialistična revolucija pri nas: na temelju spoznanja iz zgodovine o revolucionarni vlogi delavskega gibanja in komunistične partije smo bili seznanjeni z zakonitostmi družbenega razvoja in se tako usposobili razumeti zgodovinski proces, ga kritično vrednotiti ter uporabiti v sodobni družbeni praksi. Vzporedno s tem smo se seznanili z razvojem delavskega
gibanja v Jugoslaviji, kot sestavnim delom svetovnega revolucionarnega procesa in z njegovim deležem v razvoju delavskega gibanja v svetu oz. v Evropi.
— Povojna izgradnja socializma in uvedba ter uveljavljanje samoupravljanja kot temeljni družbenoekonomski odnos: pri tej
temi smo se seznanili z osnovnimi značilnostmi povojnega razdobja v razvoju naše samoupravne družbe ter pogoje in vzroke, ki so pripeljali do vseh dosedanjih revolucionarnih sprememb, kot je uvedba samoupravljanja do današnjega uvajanja zakona o združenem delu.
— Temeljna načela, značilnosti in nadaljnji razvoj samoupravnega sistema SFRJ: Spoznali smo marksistično zasnovanost našega družbenopolitičnega sistema, temeljne normativne opredelitve družbenopolitičnega sistema samoupravne socialistične družbe in stališča ZK, SZDL in sindikatov, oz. njihovo opredelitev v ustavi in lastnih sklepih. Na tej osnovi naj bi ocenjevali razmere v praksi.
— Samoupravno gospodarjenje delavcev v združenem delu in širši družbi: pri tej naj obširnejši temi smo obdelali: konkretno politiko pri izgradnji temeljev našega samoupravnega gospodarskega sistema in načine reševanja aktivnih družbenoekonomskih nalog in procesov na osnovi marksistične teorije in prakse samoupravnega socializma v Jugoslaviji. Kritično smo pregledali dosežke na področju gospodarjenja in družbenoekonomskih od-
nosov ter naloge, ki izhajajo iz ustave, zakona o združenem delu in sklepov ter stališč zveze sindikatov ...
— Naloge in vloga subjektivnih sil v naši samoupravni družbi:
spoznali smo pojem, vlogo in mesto subjektivnega dejavnika v razvoju naše družbe, ki ga pa pojmujemo širše kakor družbenopolitične organizacije, predvsem pa dejavnost in konkretne naloge teh
sil v novih družbenoekonomskih odnosih za nadaljnjo izgradnjo političnega sistema.
— Naloge in vloga sindikatov, kot sestavnega dela našega družbenopolitičnega sistema za razvoj samoupravljanja: seznanili smo se z zgodovinsko in družbeno vlogo ter organiziranostjo in metodo dela sindikatov pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov in samoupravne demokracije.
— Neuvrščenost kot zunanja politika Jugoslavije in aktualni mednarodni odnosi: spoznali smo bistvene značilnosti in načela neuvrščene politike ter dogodke in procese v sodobnem svetu.
Idejnopolitično usposabljanje utrjuje zavest in pripadnost ciljem naše samoupravne družbe. Mislim, da je seminar vsem, ki smo ga uspešno končali povečal motiviranost za nadaljnje izobraževanje in idejnopolitično usposabljanje in idejno delo. Kajti samoupravno gospodarjenje se uresničuje v praksi v vsakem kolektivu oz. delovni organizaciji. Sindikalni delavci se moramo čim-prej lotiti nalog, ki so zapisane v ustavi in v 65. določilih ZZD-Morali se bomo še veliko učiti, ustvarjalneje pristopiti k nalogam in odločnejše stopiti na pot
uveljavljanja samoupravljavcev v
vsakodnevnem gospodarjenju in urejanju razmer vsake TOZD in DO ter seveda tudi drugod. Gospodarjenje ni samo pojav TOZD in DO, temveč povsod, kjer živi delovni človek.
Andrej Zapušek
Vsebina predloga RSZS za izpopolnitev delovanja
Zveze sindikatov Slovenije
Švedska odobrila posojilo za »N CB«
Švedska družba N CB, ki proizvaja papirno kašo, papir in stavbni les in ki je v težkem finančnem položaju, bo dobila od švedske vlade 400 milij. skr. posojila. V preteklem letu je izkazala družba 300 milj. skr. izgube. Dokončni ppgoji posojila še niso znani, vendar je zelo verjetno, da bo obrestna mera nizka in da ga bo začela družba odplačevati šele takrat, ko bo ponovno zabeležila dobiček. Družba je bila prizadeta zaradi manjšega povpraševanja po papirni kaši in papirju, pa tudi zaradi znižane vrednosti S, v katerem zaračunava družba izvozno vrednost svojih artiklov.
Vir: Financial Times
VEVČE, MAJ — Republiški svet Zveze sindikatov Slovenijo je dal v javno razpravo gradivo za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja Zveze sindikatov Slovenije. Gradivo izhaja iz predloga predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije »Osnove politično-organizacijske graditve zveze sindikatov«. Ta dokument je predlagan za pripravo sklepa o dopolnitvah statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov SR Slovenije.
Osnovne organizacije zveze sindikata morajo v najkrajšem času
obravnavati omenjeno gradivo in se o njem izreči. Pripombe in predloge pa sporočiti občinskemu sindikalnemu svetu. Tako izpopolnjen predlog bo statutarna komisija pri republiškemu svetu ZS dala v potrditev kongresu ZSS, ki bo dne 25. in 26. oktobra v Mariboru.
Predlog dopolnitev organiziranosti sindikalne dejavnosti v glavnem izhaja iz zakona o ZD ter iz gradiva tov. Kardelja, ki v svoji študiji »Smeri razvoja« točno opredeljuje vlogo in pomen sindikata v nadaljnjem razvoju naše samoupravne družbe. Idejna predloga za delovanje zveze sindikata so vsekakor kongresni dokumenti zveze komunistov, ki so se pravkar končali.
Glavni namen predloga dopolnitev organiziranosti in delovanja sindikata bi bil v glavnem naslednji:
— Kako povečati učinkovitost delovanja OOZS
— Kako povečati učinkovitost Obč. SZS ter
— Kako organizirati strokovne sindikate, da bi pripomogli k čim boljšemu delovanju osnovnih in občinskih organizacij sindikata.
V ta namen predlog določa organiziranost zveze sindikata od OOZS do republiškega sveta ZS. Se naprej ostajajo OOZS kot nosilke družbenopolitičnega delovanja. Te se preko občinskega, mestnega in republiškega SZS povezujejo v Zvezo sindikatov Jugoslavije. Član ZSS postane vsak delavec, ki sprejema statut ZS in poda izjavo, da vstopa v članstvo v sindikatu. Članstvo v sindikatu se dokazuje s člansko knjiži-
co. Praviloma se v vsaki TOZD ustanovi ena OOS. Predvidene so tudi sindikalne skupine, katerih predstavniki so člani izvršilnih odborov OOS. Izvršilnemu odboru se daje še več poudarka. Odgovoren je svojemu članstvu za izpopolnjevanje sprejetih sklepov in stališč na letnih skupščinah.
Nasprotno onganiz'ranosti pri ZK, kjer ni več konference na ravni DO, se pri sindikatu predvideva, da bodo konference še naprej delovale, vendar samo kot usklajevalno telo. Na ravni SOZD se predvideva ustanovitev koordinacijskega odbora, ki bo ravno tako kot konferenca na ravni DO usklajeval predloge in probleme med DO na ravni SOZD.
OOZS se neposredno povezujejo preko svojih delegatov v občinske zveze sindikatov. Organi občinske zveze sindikata so približno isti. kot so bili v preteklem obdobju.
Veliko poudarka ie v gradivu dano povezavi sindikalne organizacije in krajevne skupnosti. V glavnem se iščejo možnosti, kako poživiti delo in poiskati način, da DO in KS skupno rešujeta zadevo skupnega interesa.
Poleg navedene organiziranosti Zveze sindikatov Slovenije, ki rešuje zadeve skupnega interesa, so še strokovni sindikati za reševanje vprašanj posebnega interesa panoge.
Da bi zagotovili uspešnejše in učinkovitejše uresničevanje družbenopolitične vloge zveze sindikatov v združenem delu in v političnem sistemu in da bi se lahko izražali in usklajevali specifični interesi in problemi delavcev, se v zvezi sindikatov ustanovijo
sindikati, ki so oblika organiziranosti zveze sindikatov, obenem Pa samostojni pri uresničevanju svojih nalog.
V Zvezi sindikatov Slovenije se oblikujejo tile sindikati:
1.	delavcev energetike,
2.	delavcev kemične in nekovinske industrije,
3.	delavcev proizvodnje predelave kovin,
4.	delavcev tekstilne in usnjar-sko-predelovalne industrije,
5.	delavcev gozdarstva, predelave lem in papirne industrije,
6.	delavcev grafične, založniške in časopisno-informativne
dejavnosti,
7.	delavcev kmetijstva in živilske industrije,
8.	delavcev prometa in zvez,
9.	delavcev gradbeništva,
10.	delavcev v trgovini,
11.	delavcev gostinstva in turizma,
12.	delavcev komunalnega gospodarstva in obrti,
13.	delavcev v zgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi,
14.	delavcev zdravstva in socialnega varstva,
15.	delavcev javnih služb.
Grafičarji, ki so doslej delovali v strokovnih sindikatih v sklopu papirničarjev, so po predlogu sedaj samostojen sindikat. Papir-ničarji pa se pridružijo delavcem gozdarstva in predelave lesa' Ravno o tem novem predlogu se bodo morale OOS v svoji razpravi izreči, koliko je ta razdelitev smotrna. Razprava o predlogu nove organiziranosti naj tudi da pripombe na druga vprašanja.
Ostoja Mataruga
Dobro je, da vemo, da smo v I. trimesečju 1978 na Vevčah:
—	izdelali 14.524 ton papirja
—	od tega 8.608 ton klasičnih papirjev
—	in 9.516 ton premazanih papirjev
—	izdelali 823 ton lesovine
—	izdelali 369.492 rolic tapet
—	izdelali 22.750 zavitkov lepila za tapete
—	proizvedli 11.232 MWh električne energije
—	proizvedli 107.272 ton pare
—	realizirali na domačem trgu 13.612 ton papirja
—	izvozili 1.887 ton papirja
—	prodali 40.000 pol ročno izdelanega papirja
—	prodali 319.027 rolic tapet
—	prodali 22.327 zavitkov lepila
—	TOZD Tehnični papirji je stroje izkoristil s 87 %>
—	TOZD Grafični papirji je zmogljivost izkoristil s 75 °/o
—	zastoje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zmanjšali za 2,6 °/o v TOZD Tehnični papirji in za 6,5 °/o v TOZD Grafični papirji.
—	Kljub ugodnim proizvodnim in prodajnim rezultatom pa je zaskrbljujoč porast stroškov, saj smo napravili kar 10,994.580 dinarjev izgube.
S. R.

(Nadaljevanje s 1. str.)
V začetku 1843. leta je postavila družba papirni stroj na desnem bregu Ljubljanice na Vevčah in ^4. junija 1843 je izpod stroja na novo sezidane papirnice stekel pr-yi strojno izdelan papir. Od tedaj ■le podjetje hitro raslo in napredovalo. Prvi obrat je postal premajhen. Zato je družba kupila 11. marca 1850, leta na nasprotnem levem bregu Ljubljanice »Simnov mlin«, katerega lastnik je bil do 1836. leta Valentin Vevč (odtod izvira najbrž tudi poznejše slovensko ime kraja »Vevče«), nato Pa Simon Podboršek (vulgo Malus). Nov obrat je bil dograjen konec 1851. leta. Dne 25. junija 1850. leta je tovarno obiskal nadvojvoda Janez. V čast njegovega obiska in z njegovim dovoljenjem po novo levobrežno papirnico imenovali v slovenskem jeziku »Janezija«. Jamezija je začela obratovati 1855. leta. Na prvi papir, ki ga je izdelala, je ljubljanski tiskar Jožef Blaznik natisnil nekaj vršit, ki označujejo ta dogodek.
Statistično letno poročilo trgovske in obrtnijske zbornice za Kranjsko iz leta 1853/54 pravi takole:
. Papirnici: 6 turbin, 3 parni kotli, 22 holandcev, 2 velika papirna stroja (prvi sistema Bryan Sz Co., Kondon, postavljen 1843. leta, drugi iz tvornice Eocher WYSS & p0-, v Zurichu, postavljen 1852. teta), en francoski gladilnik, 4 kuhalniki in izpiralniki, 4 hidravlične stiskalnice, 2 stroja za trga-nje cunj, 4 volki, 2 stiskalnici za Polsnov, plinska in klorova belil-Pica. Papirja se izdeluje 36 centov na dan; izvaža se po 3/4 na Nrvatsko, Slavonijo in Ogrsko, Po 1/3 čez Trst v zamorje. Število delavstva: 200 in sicer 80 moških in 120 žensk. Papirnica je bila odlikovana 1844. leta na ljubljanski razstavi z zlato medaljo.
Družba se je 6. septembra 1863 na novo protokollrala pod tvrdko ;-Cesarsko krajjeva privilegirana vevška tvornica papirja in barvil«.
Težnja po razširitvi je Terpin-ea silila k ustanavljanju novih industrij. Vodna sila Save pri Medvodah in dokaj močan slap na Perju sta bila neizrabljena. Družba je kupila svet 1861. leta, izrabila 896 KS moči slapu, zgradila na desnem bregu tovarno za umetno svilo, na levem pa čez nekaj let brusilnico lesa, ki so jo P° požaru 6. novembra 1890. leta Preuredili v papirnico. Obe podjetji sta zaposlovali 140 do 150
delavcev.
Eno zadnjih velikih del, ki so bila važna za papirništvo v ljubil anski okolici je bil nakup in Preureditev papirnice v Goriča-nah. 2e 1842. leta je neki Wer-ney Grunder kupil stari papirni mlin Urše Babnikove in ga preuredil v večjo papirnico. Njegov ?m Bernard je vanjo uvedel 1865.-. .eta strojno izdelavo, kar pa je še . 0 leto uničil požar. Ta nesreča m Potratno življenje lastnika je -Pravilo podjetje na boben. Na urazbi je celotni obrat v imenu družbe na Vevčah kupil Fideiis rerpinc od leta 1860 do 1872 so am izdelovali lesovino kot suro-'Uio za vevške papirje, 1872. leta so začeli po »novem« načinu izdelovati papir naravnost iz le-
Izdelke svojih podjetij je Ter-izvažal in razstavljal po vsej dan ji. Avstriji, Italiji, Nemčiji, nglijl, na Balkanu in v Levanti. izdelke je po navadi dobil - rve nagrade in priznanja.
• dokupom papirnice in .po-ivrJ^tvijo brusilnic v Goričanah, ide' VOdah in Veriah je Terpinc
meljii
zasnoval in praktično ute-organizacijo združenega
ratm -Pred 1870. letom je v ob-nih R * 6 delovalo 8 turbin, 5 par-/dr , ^rojev, dvoje vodnih koles, Dan; landcev’ 3 Pmmi stroji in 3 (I rna stroji: Vevče, Janezija dei=,Cane' Zaposlenih je bilo 193 2 rioiCev’ 373 delavk, 4 uradniki, tovarne0^*’ 1 ravnatelj in vodja
1843 -135 let -1978
OD LETA 1870—1920
Leta 1870 je posegla v naše kraje graška firma, ki je pozneje prenesla svoj sedež na Dunaj. Celotni obrati so bili prodani za
1,270.000	goldinarjev, ime firme pa je bilo: »Leykam — Joseph-sthal A. G. ftiir Papier und Druck-industrie, Graz«. Njen interes je bil povečati obrata Vevče in Janezija in tovarni papirja in lepenke v Goričanah. Leta 1890 je dozidala še obrat za celulozo, Janezija pa se je specializirala za izdelavo boljših vrst papirja. Leta 1910 je obrat za papir z brusilnico na Verju pogorel in ga niso več obnovili.
o/ o
Vodni znak mojstra Pankraca s Fužin iz leta 1857
Potres 1895. leta je hudo razdejal obrat Vevče, nekoliko manj pa Janezijo. Po obnovi so bili v pogonu štirje stroji: stroj B, ki je zamenjal Terpinčevega, je bil dobavljen takoj po potresu. Stroj N, vgrajen 1896 v Janeziji je še vedno tekel stari stroj I, dobavljen 1851. leta in stroj C v Goričanah. Iz fužinskega gradu so premestili napravo za izdelavo polsurovin. Izpraznjene prostore so preuredili 1896. leita v električno centralo, iz katere je prejema-
pozneje pa še obrat Vevče. Mobiliziranih je bilo nad 66 odstotkov delavcev.
OD 1920. DO 1950. LETA
Po prvi svetovni vojni postane lastnik Ljubljanska kreditna banka. Formalni prevzem objektov je bil izdelan 1. januarja 1920. Ustanovni občni zbor družbe je bil 7. marca 1920. leta,- Člani družbe so postali veleindustrijci, trgovski kapitalisti in politični mogotci tedanjega časa.
V	januarju 1924. leta je začela na Vevčah obratovati nova bru-silnica lesa. V tem letu je bila tudi v glavnem zaključena obnovitvena stopnja v razvoju podjetja po prvi svetovni vojni. Proizvodnja je potekala normalno vse do 1932. leta, ko so obrati občutili najhuje gospodarsko krizo. Takrat so stroji obratovali le po tri dnii na teden.
V	1936. letu pa se je ponovno začel razvoj. Prodali so stari papirni stroj N in ga nadomestili s H strojem (današnjim III, PS).
Investicijski načrti koncentracije papirne industrije na Vevčah, ki so nastali prav pred začetkom druge svetovne vojne, so se po tej vojni preusmerili. Zgraditev sulfitne celuloze tovarne ob obratu Vevče so preusmerili v modernizacijo obrata Medvode. Cas italijanske okupacije je obrat Vevče, kot obrat, preživel precej mirno. Ni bilo posebnega uničevanja strojev. Vevče so imele možnost proizvajati z vso zmogljivostjo, le vprašanje nabave surovin je bilo precej pereče, zlasti lesa, ker so večino gozdnih področij kontrolirale partizanske enote, obrate za celulozo in kaolin pa so zaplenili Nemci. Zaradi vojne psihoze in narodnoosvobodilnega gibanja je proizvodnost pri delavstvu bistveno padla, ravno tako pa odhodi strokovnih delavcev v partizane, internacijo, zapore in podobno so omejevali proizvodnjo sovražniku.
Pet vodnih znakov Papirnice Vevče za nekatere boljše papirje
la Janezija od 1897. leta tok visoke napetosti. Tedaj je tudi zasvetila v obeh obratih električna razsvetljava. HC Fužine je bila ena prvih elektrarn na Slovenskem (prva je bila škofjeloška 3 leta prej).
Zaradi balkanskih vojn 1912. leta do 1913. leta je bilo tržišče proti jugozahodu zaprto, zato je tudi proizvodnja papirja padala. Se katastrofalneje pa je v to posegla prva svetovna vojna. Ljudje so delali samo po štiri dni na teden, proizvodnja pa je padla na nivo 1870. leta.
Dne L avgusta 1914. leta je bil ustavljen obrat Janezija, 14 dni
Majski dnevi osvoboditve 1945. leta, nastanek nove Jugoslavije in zmaga delavstva so pokazali tudi v razvoju Vevč popolnoma novo smer. Podružbljanje sredstev za proizvodnjo so ji pokazale nove naloge pri socializaciji gospodarstva in razvoja.
24. avgusta 1945, leta je bilo podjetje konfiscirano, prenos imovine na državo pa je bil izveden 18. aprila 1946. leta. Operativno vodstvo je od tedaj naprej vodila generalna direkcija zvezne industrije papirja. 2e štiri leta pozneje, 3. aprila 1950. leta, je prešlo podjetje v pristojnost vlade LRS, operativno vodstvo pa
ZASTAVA FESELIGA SPOMINA
naj bo la priprosti list,
kteri je danes koc
PS&VII8BB&K
Iz uiaiine prišel
novim prlzidttnju
VSVŠKE PAPIRNICE,
klcro slavno Ime Ima
|io blagoserčuimti podporniku domače oberluije
Njih cesarske visokosti
presvltlimu nadvojvodu In carevlču
sami ulitim,
ti .10 25. loillika 1850 — ob dnevu, to je poprejšni mlin y posestvo-papirnice prišrl Vevško papirnico obiskali, in milostno dovolili, da naj se nova fabrika po Njih imenu Jttnezlu imenuje.
Nadtiscni od spomina na la nepozabljivi dan. in veselo ginjeni od lega novig. napredka naee domače ubertn/jc, zaženemo vsi, kar „aa j, pri sl.ve.aim začetku -l»„ezle pričujočih bilo vd perviga do zadniga veseli glasi
Nlaiu presvltlimu podporniku In zavetniku otiertnije nadvojvodu Janezu!
Slava domači obcrtnll:
.Slava oberlnil .4ustr!an»kl !
V	la 4«««a»kr* 18*1
\*ti»wil Jvict Ulaimk v l Julijam
Spominski list na janezijski papir iz leta 1851
je prevzela nova generalna direkcija za kemično industrijo LRS. V tem času zaznamo ponovno združitev Vevče-Medvode, kmalu pa spet ločitev.
Važen, če ne najvažnejši moment v razvoju pa je, da so uresničili geslo »tovarne delavcem«. Tako je bil 17. septembra 1950 izvoljen prvi delavski svet Papirnice Vevče. S tem so bile zaključene tudi spremembe upravno-operativnega značaja, ki jih je bilo precej v 6 letih po osvoboditvi. Od tedaj pa do danes se je
delavsko upravljanje razvilo do stopnje, ko delavci sami razpravljajo o problemih gospodarjenja, ko iščejo boljših poti za napredek proizvodnje, za uspeh podjetja in ne nazadnje za dvig zadovoljstva in napredka njih samih.
Za ves ta dosežek pa je bilo treba veliko žrtev, tako v času predaprilske Jugoslavije, ko so morali napredne ideje širiti na skrivnem, še več pa v času osvobodilne vojne. Saj je dala vevška papirnica veliko žrtev iz vrst naprednega delavstva.
Ali veste, da je ta številka tiskana na ilustracijski papir iz novega programa izdelave papirja Papirnice Vevče
VEVČE, MAJ — V Papirnici Vevče smo začeli z izdelavo ilustracijskih papirjev na V. PS in se tako vključili edini v Jugoslaviji med proizvajalce LWC papirjev (lahko premazani papirji). Znano je, da do sedaj še nihče v Jugoslaviji ni bil sposoben oz. ni imel možnosti izdelati teh papirjev, kjub temu da je povpraševanje in poraba zelo velika. Jugoslavija mora omenjeno kvaliteto papirjev v celoti uvoziti iz zahodnih dežel v količini preko
15.000	ton letno. Glavni dobavitelji so iz Zahodne Nemčije (Feldmulle, Munchen Dachau, Timavo iz Italije, Kaukas iz Finske itd.).
Ilustracijski papirji so namenjeni prvenstveno za tiskanje barvnih revij v ofset rotaciji ali v bakrotisku. Papirji so izdelani na srednje fini podlagi ca. 50 do 60 % lesovine in premazani s ca.
20 g/m2 premazne mešanice. Gramska teža teh papirjev se giblje od 60 do 80 g/m2. Vsi papirji so satinirani na super-kalandru. Dobavljajo se v glavnem v zvitkih širine 60 do 120 cm. Ilustracijski papirji se po kakovosti razlikujejo glede na tehniko tiska. Kot že omenjeno, se tiskajo revije na roito ofsetnih strojih in strojih za bakrotisk. Glede na razmeroma nizko gramsko težo morajo imeti papirji dobro opa-citeto, katera zavisi od količine in kvalitete uporabljene lesovine ter seveda sestave premazne mešanice.
V Papirnici Vevče že uspešno proizvajamo ilustracijski papir za roto ofset tisk, ki je pobral že določene prednosti pred tujimi (manjša nagnjenja k mehurjenju) in smo v eksperimentalni fazi za roto bakro tisk.
A. G.
Kaj je novega na Količevem
KOLIČEVO, MAJ — Dne. 5. 5. 1978 so bile volitve prvih delavskih svetov TOZD v Papirnici Količevo.
Volilna komisija je ugotovila naslednje izide volitev:
TOZD Energetika:
V	volilnem imeniku je vpisanih 40 volivcev, od tega je glasovalo 38 volivcev oz. 95 odstotkov.
V	delavski svet TOZD ENERGETIKA so izvoljeni naslednji kandidati:
1.	O solin Jože, ki je dobil 92,50 odstotkov glasov
2.	Grošelj Dušan, ki je dobil 95,00 odstotkov glasov
3.	Štrukelj Drago, ki je dobil
95,00	o/o glasov
4.	Lenček Janez, ki je dobil 95,00 odstotkov glasov
5.	Peterka Franc, ki je dobil 95,00 odstotkov glasov
6.	Peterc Franc, ki je dobil 92,50 odstotkov glasov
7 Fleriin Drago, ki je dobil 95,00 odstotkov glasov
8.	Zupan Marjan, ki je dobil 95,00 odstotkov glasov
9.	Ičanovic Husein, ki je dobil
95,00	»/o glasov
Neveljavnih glasovnic ni bilo. Glede na to, da je bila kandidatna lista zaprta, so bili izvoljeni vsi kandidati, ker so dobili večino glasov volilnih upravičencev v TOZD ENERGETIKA.
TOZD VZDRŽEVALNE DELAVNICE
V delavski svet TOZD Vzdrževalne delavnice*" so izvoljeni naslednji kandidati:
1.	Glavinac Miro, ki je dobil 71,7 odstotkov glasov
2.	Repnik Matjaž, ki je dobil 72,3 odstotkov glasov
3.	Smole Anton, ki je dobil 70,4 odstotkov glasov
4.	Mav Viktor I, ki je dobil 80,2 odstotkov glasov
5.	Okoren Jože, ki je dobil 71,7 odstotkov glasov
6.	Svetlin Jakob, ki je dobil 73,6 odstotkov glasov
7.	Osoiin Janez, H je dobil 72,3 odstotkov glasov
8.	Oražem Polde, ki je dobil 71,0 odstotkov glasov
9.	Jeretina Matej, ki je dobil 74,3 odstotkov glasov
10.	Sušnik Alojz, ki je dobil 69,0 odstotkov glasov
11.	Gorjup Marjan, ki je dobil 81,5 odstotkov glasov
Tudi v vzdrževalnih delavnicah je bila kandidatna lista zaprta, izvoljeni pa so bili vsi člani, ker so dobili več kot polovico glasov. Glasovalo je 94,1 % volilnih upravičencev.
TOZD PAPIR IN KARTON
V delavski svet TOZD Papir in karton so bili izvoljeni naslednji kandidati:
1.	Kakalj Janez, ki je dobil 55,7 odstotkov glasov
2.	Dragar Drago, ki je dobil 56,6 odstotkov glasov
3.	Cerar Marjan, ki je dobil 53,8 odstotkov glasov
4.	Semprimožnik Franc, ki je dobil 52,3 odstotkov glasov
5.	Tavčar Anton, ki je dobil 54,4 odstotkov glasov
6.	Rupar Boris, ki je dobil 54,1 odstotkov glasov
7.	Gostinčar Bogo, ki je dobil
52.3	odstotkov glasov
8.	Prelovšek Srečo, ki je dobil
55.4	odstotkov glasov
9.	Hribar Miro, ki je dobil 52,3 odstotkov glasov
10.	Lukman Jakob, ki je dobil 52,6 odstotkov glasov
11.	Ukmar Cilka, ki je dobila 52,0 odstotkov glasov
12.	Hudournik Majda, ki je dobila 54,1 odstotkov glasov
13.	Jesenšek Franc, ki je dobil
53.2	odstotkov glasov
14.	Horvat Jože, ki je dobil 52,3 odstotkov glasov
15.	Potočnik Vilma, ki je dobila
56,0	odstotkov glasov
Glasovalo je 65,6% volilnih upravičencev. Izvoljeni pa so bili vsi kandidati.
TOZD LEPENKA
Volilni izidi so naslednji:
1.	Korošec Lado, ki je dobil 74,0 odstotkov glasov
2.	Stefanovič Tadija, ki je dobil
72.4	odstotkov glasov
3.	Ravnikar Stane, ki je dobil
75.5	odstotkov glasov
4.	Cicič Vitomir, ki je dobil 72,4 odstotkov glasov
5.	Resnik Maksa, ki je dobila 74,8 odstotkov glasov
6.	Stoje Ela, ki je dobila 74,0 odstotkov glasov
17Barlič Ančka, ki je dobila 70,8 odstotkov glasov
8.	Cerar Betka, ki je dobila 67,7 odstotkov glasov
9.	Lipovšek Anton, ki je dobil
73.2	odstotkov glasov
10.	Barle Franc, ki je dobil 70,8 odstotkov glasov
11.	Zupan Ciril, ki je dobil 72,4 odstotkov glasov
Glasovalo je 87,4 % volilnih upravičencev. Vsi so dobili nad polovico glasov in so izvoljeni v delavski svet.
V četrtek, 4. 5. smo v Domžalah pozdravili zvezno Titovo štafeto. Občinska konferenca ZSMS Domžale je ob_ tej priložnosti organizirala in pripravila pot, po kateri je štafeta potekala. V hali Komunalnega centra v Domžalah je bila kratka proslava.
Pot štafete je potekala od Avtoservisa preko Domžal, Jarš do Homca, kjer so jo prevzeli kamniški mladinci.
Pri štafeti so sodelovale skoraj vse osnovne organizacije OO ZSMS v občini. Tudi mladinci Papirnice Količevo so jo ponesli in sicer na poti dolgi okrog 503 metrov. Ekipa, ki je štafetno palico nesla, je štela 7 mladincev, nosil pa jo je Dolenc Zvone. Nato smo štafeto spremljali vse dokler je niso predali Kamničanom.
Svet za medsebojna razmerja je na svoji seji 26. 4. 1978 sprejel in potrdil naslednji cenik za letovanje naših delavcev v naših počitniških kapacitetah in sicer: camp prikolica: 78,00 din v Poreču
Savudrija: hrana v počitniškem domu Zatišje
člani kolektiva 145,00 din oskrbni dan
otroci do 7 let 72,50 din oskrbni dan
nočnina domači	30,00	din
nočnina tuji	50,00	din
Izola: hrano preskrbi vsak sam za hišico domači	40,00	din
tuji	80,00	din
Fiesa: komplet oskrbni dan odrasli	160,00	din
(cena še ni točna) otroci do 10 let	80,00	din
Velika planina
domači	10,00	din
tuji	30,00	din
Stroški kampiranja v prikolici (točni) bodo znani kasneje. V prikolici je čas letovanja 10 dni, v počitniškem domu Savudrija pa 7 dni, oz. če bodo kapacitete še proste 14 dni.
Pri letovanju v Savudriji pa posameznik sam odloči, ali se bo hranil v Zatišju in si preskrbi tako redno prehrano, ali pa sam poišče, kje se bo hranil.
BM
VEVČE, MAJ — Izvršilni organ delavskega sveta delovne organizacije je tudi KOMISIJA ZA INOVACIJE. Na prvem sestanku
16.	maja se je komisija konstituirala; predsednik te komisije je Zapušek Daniel, namestnik pa dosedanji predsednik Zibert Jože. Tajnik komisije je po službeni dolžnosti organizator Avbelj Ivo, ki zbira gradivo in predloge za tehnične izboljšave. Komisija šteje 11 članov, ki zastopajo vse TOZD in DSSS. Člani so:
Zibert Jože Grad Andrej Marolt Jože Zapušek Daniel Žgajnar Jože Zapušek Andrej Avbelj Janez Hribar Franci Trtnik Stane Bartol Vida Antončič Stane
Za informiranje kolektiva o> delu komisije sem zadolžena jaz in zato vam že v tej številki Našega dela poročam o smernicah in postopku dela. Komisija bo tudi v bodoče delala po ustaljenem postopku. Vsak prijavljeni predlog se na komisiji obravnava; avtor predloga je prisoten in na kratko obrazloži svoj predlog. Potem komisija predlaga team, v katerem so člani iz tistega delovnega področja, iz katerega predlog izhaja. Avtor je vodja teama in ga tudi sklicuje, ter organizira s pomočjo organi-
Novo o inovacijah
zatorja — tajnika komisije. Zapisnik teama potem pošljejo na komisijo. Na osnovi predlogov teama in strokovnih služb komisija potem sprejme ali zavrne določeni predlog.
V team komisija predlaga ljudi, ki problem, o katerem se bo razpravljalo, poznajo in so ga zmožni tudi pravilno vrednotiti. Dokončno oceno predloga daje vedno vodja obrata, iz katerega predlog izhaja, in to ločeno od teama, gledano s strokovnega vidika. Na sestanek teama vabijo praviloma tudi predsednika komisije.
Nikakor pa ni naloga komisije, da razpravlja o umestnosti predlogov. Potem pa rok, v katerem času mora ta team predlog obdelati.
Team naj ne bi bil sestavljen iz vodstvenega kadra, kajti komisija mora dati vse možnosti predlagatelju, da se njegov predlog osvoji kot koristen.
Po vsem tem teamskem postopku je tajnik komisije dolžan dalje ukrepati v smislu pravilnika o tehničnih izboljšavah (predlog in vrednotenje mora biti obešen na oglasnih deskah 14 dni itd.). Pravilnik o tehničnih izboljšavah je z dodatnimi spreminje-valnimi predlogi že sprejet s strani delavskega sveta, le pravnik ga še usklajuje z zakonom o združenem delu. Seveda pa se bo pravilnik s spreminjevalnimi predlogi še dopolnjeval, da ne bo
slučajno zaviral ažurnega dela komisije.
Ze na tem prvem sestanku je komisija obravnavala pet predlogov tehničnih izboljšav, šestega pa ni obravnavala, ker predlagatelj ni bil prisoten.
Dva predloga sta iz TOZD VETA; za ta dva je bil postavljen isti team.
Predlog o »odpravi okvar na previjalcu papirja« iz TOZD Tehnični papir. Ing. Kogej in tov. Hribar sta menila, da je predlog zelo dober in aktualen. Tudi tega bo obravnaval team v teku štirinajstih dni.
Predlog tov. Grabnerja o »gretju kopališča z odpadno toploto« je strokovni team že obravnaval. Ker se to uporablja že dve leti, je bil predlog komisije, da se v team, ki je to obravnaval, vključita še tov. Razdevškova in tov. Novak Tone, ki to stvar tudi dobro poznata z vidika vrednosti prihranjene energije, da se lahko to stvar izpelje do konca.
Namreč, zelo važen pri vseh predlogih je pregled nad koristnostjo predloga, ali se ga lahko trajno uporablja itd.
Dva predloga sta bila tudi za izboljšanje internega transporta (tov. Romšek Alojz), od katerih je eden že bil obravnavan, tudi naročilnica za označitev »žab« na ustrezno mero je že bila napisana, a žal do realizacije ni prišlo. Zato je naloga komisije, da to iz-
vede	Vida Bartol
Letošnje cene za letovanje v počitniškem domu Novigrad
VEVČE, MAJ — Zaradi porasta stroškov so tudi cene stroškov porastle za letošnjo sezono za približno 10 %. Ta številka ni tako strašna, če pomislimo, da so se osebni dohodki zvišali za precej več kot 10 % in tudi regres za rekreacijo je večji. Tako lahko trdimo, da je realna cena manjša v primerjavi z lansko.
TOZD Družbeni standard se marljivo ukvarja s pripravami za sprejem gostov in upa ob nekaterih obveznostih in zasedbi personala nuditi letovalcem prijeten oddih. Pravijo, da so kar vse postorili, le na vreme nimajo nobenega vpliva.
Navajamo sklep o cenah, ki ga je sprejela komisija za družbeni standard na svoji 1. redni seji.
Cene za oskrbni dan brez turistične takse za eno osebo
din
1. Za člane kolektiva in nepreskrbljene družinske člane (otroci, starši) ter za upokojence naše delovne organizacije oz. njihove nepreskrbljene člane družine (mož, žena, otroci), za svojce pa le v primeru, če živijo v skupnem
gospodinjstvu:
odrasli	99
otroci (do 14	let) polovični obrok	68
2.	mož, žena člana kolektiva ali upokojenca zaposlenega v
drugi OZD	113
3.	ostali gostje
odrasli	145
otroci do 10	let	705
Na številne želje staršev lahko starši za svoje otroke uveljavljajo pravico do polovičnega obroka do starosti 14 let.
Ravno tako za otroke do 4. leta po želji.
Nočnina (uporaba postelje) brez hrane
odrasli	djn
1.	člani kolektiva	28
2.	mož, žena člana kolektiva ali upokojenca	33
3.	drugi gostje	43
otroci do 14 let
otroci članov kolektiva	18
otroci tujih gostov	33
Celotna oskrba brez nočnine
odrasli	79
otroci do 14 let	57
odrasli (mož, žena, člana kolektiva ali upokojenca)	90
odrasli (tuji gostje)	773
otroci do 10 let (tuji gostje)	79
V času pred 1. 7. 1978 in po	31. 8. 1978 velja	10 % popust.
Cene posameznih obrokov		
Za člane kolektiva, njihove	nepreskrbljene	člane, njihove
zakonce in upokojence:	celotni	polovični
	obroki	obroki
	din	din
zajtrk	15	9
kosilo	41	31
večerja	32	25
Za ostale goste		
zajtrk	19	12
kosilo	50	43
večerja	39	31
Za uporabo hišice v času izven sezone predlagamo naslednje cene:
1.	za člane kolektiva (mož, žena, otroci)	30 din
2.	za tuje goste	45 din
Vse storitve počitniškega doma, ki se predhodno ne plačajo
v službi družbenega standarda, se v počitniškem domu zaračunavajo 10% višje.
__ Predlagano je, da bodo morali delavci, ki bodo letovali v počitniškem domu, poravnati svoje obveznosti teden dni pred pričetkom letovanja. V nasprotnem primeru se meni, da so letovanje odpovedali.
Dogajalo se je, da smo tako čakali do zadnjega dne in je hišica ostala prosta kljub velikemu povpraševanju drugih gostov.
Prva redna seja komisije DO za kadrovska vprašanja in izobraževanje
VEVČE, MAJ ■—• Dne 11. maja je imela komisija DO za kadrovska vprašanja in izobraževanje svojo prvo sejo v novem sestavu. Predsedoval ji je tovariš Jože Marolt. Razpravljali so o programu dela komisije, ki naj bi v bodoči mandatni dobi pretresala vprašanja okoli kadrovanja vodstvenih delavcev, o strokovnem in drugem izobraževanju, imela nadzor nad štipendijsko politiko delovne organizacije in skrbela za kadrovski napredek.
V nadaljnjih točkah dnevnega reda je sprejemala vajence in štipendiste za šolsko leto 1978/79 in se pri tem ozirala na plan izo-
braževanja in potrebe posameznih oddelkov. Prednost so dajali učencem z boljšim uspehom in otrokom, katerih starši so že dolgoletni delavci Papirnice Vevče-Komisija je obravnavala tudi način počitniške prakse v letošnjem letu in zavzela sklep, da se poleg naših štipendistov, katerim smo po pogodbah dolžni nuditi prakso, sprejme še okoli 20 dijakov in študentov na opravljanje počitniškega dela.
Na koncu so izvolili še namestnika predsednika komisije. To dolžnost je sprejel ing. Stane Jalovec.
S. R.
100 let aktivnega dela prostovoljnega gasilskega društva
Papirnice Vevče
VEVČE, MAJ — Letos bodo vevški gasilci slovesno proslavili svoj Veliki dan — 100. obletnico obstoja društva. Priredili bodo veliko skupinsko vajo in tekmovanje v vseh gasilskih veščinah. Tekmovanja bodo v športnem parku Vevče in v okolici. Pričakujejo obisk vseh industrijskih društev papirne industrije SRS in prijateljskih prostovoljcih gasilcev iz okolice. Podelili bodo več priznanj, tistih, ki bodo izhaja iz rezultatov tekmovanja in onih za dolgoletno delo zaslužnih elanov.
2 veseljem se naše uredništvo Pridružuje velikemu jubileju in s Ponosom, ki ga občutijo gasilci, čestita društvu in vsakemu posameznemu članu. Društvu želi še obilo plodnega dela, da bi se še bolj krepilo in stalo ob strani so-budem, varovalo ljudsko imovi-h° in sodelovalo na vseh področjih samozaščite in obrambe.
Ozrimo sejnazaj, kolikor nam te dopuščajo podatki.
V poletnih mesecih leta 1878 je bilo ustanovljeno naše IGD, ki Praznuje letos že 100 let aktivnega dela na področju požarne preventive.
. Društvo je bilo ustanovljeno na •hiciativo delniške družbe »Ley-
kam Josef Stahl«, katere sedež je bil takrat na Dunaju. Družba je imela predvsem koristi od gasilske organizacije, zaradi tega, ker je že takrat plačevala nižji procent zavarovalnine. Prav ta procent je spodbujal takratne lastnike, da so organizirali po svojih tovarnah gasilske organizacije. Za vodstvo društva je takratna družba postavila predsednika in poveljnika, ostale člane odbora pa so volili na ustanovnem občnem zboru. Po zapiskih, ki so ohranjeni še iz leta 1881, je razvidno, da je društvo po prvih treh letih delovanja imelo v svojih vrstah 30 aktivnih članov, ki so bili za
tiste čase dokaj dobro opremljeni. Oprema je bila sestavljena iz tistega najnujnejšega materiala, ki so ga uporabljali predvsem za gašenje požarov na pod-
Rudi Smrekar, predsednik IGD
ročju tovarne in njenih stanovanjskih objektov. Samo podjetje takrat ni bilo zainteresirano za širši okoliš požarnega varstva.
Po daljšem razdobju in razširitvi podjetja se je članstvo iz leta v leto večalo in tako zasledimo v knjigah, da je že leta 1902 društvo štelo približno 50 aktivnih članov. Po spominu najstarejših članov, še živečih na Vevčah in v okolici, je bila aktivnost društva v prvih 20 letih obstoja na primerni višini.
Gasili so začetne požare, reševali pri poplavah in drugih elementarnih nezgodah. Iz zapisnika seje takratnega upravnega odbora je razvidno, da so že v letu 1885 načrtno postavljali sinteze bodočega dela in budnosti pred morebitnimi nesrečami v sami tovarni.
Takratno preventivno delo članov društva je imelo predvsem interes varstva tedanjih zgradb, ki so bile vse iz lesenih strešnih konstrukcij. Prav zato je bila tu-
di strojna oprema v stalni nevarnosti pred požarom.
Po spominu nekaterih še živečih 80-letnikov je stal tedanji gasilski dom na prostoru, kjer je danes V. PS, bil pa je seveda mnogo manjši kot današnji. V tem domu se je tedanje članstvo redno zbiralo in reševalo problematiko, ki jo je zahtevala takratna delniška družba.
Po izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 je večina članstva odšla v vojsko. Takratno vodstvo podjetja se je v tem času posluževalo za to delo italijanskih in ruskih ujetnikov. Avstro-ogrska armada je imela interes, da obdrži nekaj budnih mož za primer požara oz. napada1, predvsem zaradi tega, ker je imela tedanja vojaška komanda del bolnice v stari papirni dvorani na desnem bregu in jo je bilo treba varovati.
Po spominu našega najstarejšega člana Jožeta Miheliča, ki je še (Nadaljevanje na 6. str.)
Občinsko priznanje krajanom KS Vevče-Zgornji Kašelj
VEVČE, MAJ — Ob praznovanju 27. aprila — občinskega praznika in obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte ter praznika dela 1. maja so tudi naši člani kolektiva Prejeli visoka priznanja s področja gospodarstva in družbenopolitičnega delovanja v naši krajevni skupnosti Vevče - Zg. Kašelj.
Tako je s področja gospodarstva prejel občinsko priznanje Franc GRABNER, naš sodelavec že od leta 1962, ko Je Prišel v Papirnico Vevče. 2e kmalu na začetku, ko se je začela razvijati inventivna dejavnost, je tudi Grabner aktivno sodeloval. S svojim delom in prizadevanjem pri tkanju čim boljših rešitev v proizvodnem procesu je dal 2e nekaj predlogov za izboljšanje izkoristka toplotne energije. Z uresničitvijo enega izmed njegovih predlogov za iz-b°ljšave prihranimo v tovarni poldrugi milijon dinarjev
ietno.
Intenzivnega razmišljanja pa še ni konec, še vedno bela pri odkrivanju boljših rešitev za racionalno izkori-Scanje električne in toplotne energije.
Tovariš Tone TRTNIK, naš aktivni sodelavec, sedaj v zasluženem pokoju, je prejel srebrno priznanje OF. Je no-silec partizanske spomenice 1941. Na terenu je aktiven kot tejnik krajevne organizacije vojaških vojnih invalidov v Vi), aktiven v strelski zvezi, največ dela z mladino, kjer hha na terenu formirano pohodno enoto. Tone je vedno Pripravljen, da po svojih močeh pomaga in aktivno sode-\uie pri razvijanju in graditvi socialistične družbene ureditve.
Tov. Milica JURC, ravnateljica vzgojno varstvenega zavoda Vevče od 16. februarja 1951. dalje. V tem času je
zavod pod njenim vodstvom dosegel velik napredek, tako na organizacijskem kot na strokovnem in družbenopolitičnem področju. Ko je bila Milica Jurc z dekretom določena in postavljena za ravnateljico VVZ Vevče, je vanj bilo vključenih 27 otrok staršev, zaposlenih v Papirnici Vevče. Čez deset let je bilo v vrtec vključenih že 107 otrok. Sorazmerno s porastom števila otrok so se večale tudi vzgojne in ekonomske zahteve ter potrebe po novih prostorih. Na iniciativo bolnišnice Polje so odprli nov oddelek na Studencu v starih prostorih bolnišnice, ki je kmalu postal premajhen in neprimeren.
Skoraj istočasno pa so se začele priprave za gradnjo vrtca ob Rjavi cesti. Z njegovo otvoritvijo 22. julija 1972 so pridobili šest velikih igralnic in prostora za 120 otrok. Istega leta se je začela tudi adaptacija matičnega zavoda. Po zaključeni adaptaciji se je poslovanje razširilo na štiri enote: matični zavod, enoto v bloku na Vevčah, enoto ob Rjavi cesti in enoto v bloku na Studencu. Število zaposlenih je naraslo na 40, otrok pa na 370. V letih 1972—1973 je bil zgrajen vrtec v Zadvoru, ki je prišel pod upravo VVZ Vevče. Sedaj je v vrtec vključenih pet enot s 520 predšolskimi in 140 šolskimi otroki.
Poleg redne dejavnosti je bila tovarišica Jurčeva pobudnica in organizatorica drugih dejavnosti. Organizirala je prvo potujočo malo šolo v Sloveniji, kajti čutila je veliko razliko med možnostmi mestnih otrok in otrok v odročnih krajih. Ker je primanjkovalo vzgojiteljic, je poleg svojega rednega dela v popoldanskem času sama vozila oddelek male šole in spotoma z vrtčevim kombijem pobirala otroke vse Besniške doline. Aktivno sodeluje v naj-
različnejših akcijah, od priprav na I. in II. samoprispevek do organiziranja raznih proslav in reševanja socialne problematike na terenu ter sodelovanja v raznih komisijah in odborih v občinskem in mestnem merilu.
C. Z.
Čisti rez ni pravilni kot so osnovne zahteve pri rezanju papirja. Na sliki: Kvaliteto kontrolira vodja izmene Franc Miklavž (Foto: C. Z.)
Inovator Franc Grabnar (Foto: C. Z.)
Natančnost je osnovna delovna naloga rezalcev papirja. Na sliki: Hethem Abdič in Franc Dermastja (Foto: C. Z.)
Takojšnja kontrola vlage v papirju je najučinkovitejša. Pri delu Lojze Tomažič in Slavko Nograšek (Foto: C. Z.)

Ddelava bal je na skrbi tudi zavijačema Milovanu Kara-džiču in Zvonku Vrvariču
Priznanje tovarišici Milici Jurc izroča predsednik Marjan Moškrič (Foto: C. Z.)
Tovariš Tone Trtnik je bil tudi med nagrajenci
100 let aktivnega dela prostovoljnega gasilskega društva Papirnice Vevče
Tekmovalna skupina PIGP
Za najboljše doseženo mesto nagrada. Pokal prejema tov. Miro Škvorc
(Nadaljevanje s 5. str.) vedno aktiven, je bil sredi poletja 1916 velik požar. Tedaj so pogorele vse zgradbe, razen papirnega stroja in kotlarne na levem bregu Ljubljanice (takratna Ja-nezija).
Takoj po končani prvi svetovni vojni je podjetje postopoma prešlo v last delniške družbe bivše ljubljanske kreditne banke, ki je imela prav tako velik interes za izpopolnitev gasilske organizacije iz istih razlogov kot prejšnja delniška družba, ki je društvo ustanovila. Skrbeli so predvsem za izpopolnjevanje gasilske opreme in vzgojo gasilskih kadrov. Tudi ta delniška družba je določila predsednika in poveljnika društva, ki sta bila odgovorna za požarno varstvo. Sele leta 1922 je takratna tovarniška gasilska organizacija pridobila dovoljenje lastnikov, da lahko pomagajo pro-
Janko Vidic, tajnik IGD
stovoljnemu gasilstvu v akcijah, ki so se odvijale na teritoriju bivše občine. Aktivnost članstva -se je s tem razširila, predvsem pa pomladila. Zanimivo je dejstvo, da je takratno vodstvo podjetja
vključilo v gasilske vrste tehnično inteligenco, ki se je morala obvezno aktivno vključiti v gasilske vrste. Inženirji in tehniki so bili vključeni v gasilske vrste predvsem zaradi izpopolnjevanja
strokovnosti številnega članstva in preventivnega dela. Takratna gasilska organizacija se je zaradi razširitve svoje dejavnosti vključila na prostovoljni podlagi v bivšo gasilsko »Zupo«, v kateri so bila organizirana vsa industrijska in prostovoljna gasilska društva.
Tov. Mihelič se spominja, da je bil 1927. leta večji požar, ko je do tal pogorela embalažna delavnica ter skladišče lesa. Predvsem zaradi hitre intervencije prostovoljcev in mestne gasilske brigade so obvarovali vse ostale lesene zgradbe. Tudi 1936. leta v poletnem mesecu je pri rekonstrukciji papirnih strojev na desnem bregu prišlo do večjega požara, pri katerem je pogorela celotna lesena konstrukcija nad skladiščem surovin in priprave lepil. Ta požar je prišel lastnikom podjetja zelo prav. Izplačana je bila cela zavarovalna premija, za katero so potem naredili novo ostrešje železo-betonske konstrukcije.
Iz zapisnikov zasledimo, da je bila prva motorka nabavljena šele 1930. leta, druga pa 1937. leta.
V času med drugo svetovno vojno je aktivnost društva skoraj prenehala, to pa predvsem zaradi odhoda članstva v koncentracijska taborišča, NOV in drugam. Od strani uprave podjetja pa so bili posamezni delavci določeni, da na izmenah tvorijo desetino za varnost. Požarov v tem času je bilo veliko, posebno sabotažnih, zaradi katerih so določeni objekti popolnoma omrtveli.
Takoj po osvoboditvi 1945. leta je društvo ponovno zaživelo z nekaj bivšimi predvojnimi člani in mlajšim kadrom, ki se je vključil v proizvodnjo takoj po vojni. Društvo je vse do danes delalo na popolni prostovoljni podlagi, podjetje pa je skrbelo za nabavo potrebnega materiala in opreme.
Društvo se je takoj po končani drugi svetovni vojni vključilo v prostovoljno gasilstvo in posamezni člani so opravljali vidne funkcije v občini ter okrajni gasilski zvezi. Nekateri člani našega društva opravljajo take funkcije še. danes.
Da se je gasilska organizacija ohranila in množično ter kvalitetno napredovala skozi vse burne čase, gre zahvala predvsem njenemu požrtvovalnemu ter nesebičnemu delavskemu članstvu, ki je društvo obdržalo na ravni prostovoljnega gasilstva.
Za nenehni napredek društva in njenega dela gre predvsem zahvala posameznim članom, ki so s svojim vplivom vseskozi pravilno vodili društvo, ne glede na težak razvoj, ki so ga imeli pri svojem delu. Pri tem imajo precej zaslug še danes živeči člani, ki v tedanjih časih niso štedili. naporov, da so s svojim delovanjem vnašali svoj vpliv v delo društva in tako mnogo prispevali k temu dolgoletnemu obstoju. Danes živijo še naslednji člani, ki so imeli največ zaslug v gasilskih vrstah na Vevčah:
Alojz FINK, iz Zg. Kašlja, aktiven član 50 let,
Ivan ZUPANČIČ, z Vevč, aktiven član 50 let, danes star 94 let,
Ivan TRTNIK, z Vevč, aktivni član 35 let
Jože MIHELIČ, še aktivni član že 47 let,
Karel LORBEK, še aktiven član že 37 let.
Z delavskim upravljanjem tovarne se je društvo preosnovalo v prostovoljno gasilsko društvo tako, da je tudi v organizacijskem pogledu dobilo status in prilagoditev potrebam socialističnega družbenega upravljanja. S tem se je društvo tudi mnogo okrepilo. Samoupravni organi tovarne od takrat naprej nudijo vse možnosti za razvoj tega prepotrebnega aktivnega dela na področju požarne preventive.
Danes ima društvo ustrezno izurjene operativne desetine, ki so
Razgovor s
VEVČE, MAJ — Tovariš Anton Kure, vi ste poveljnik vevških gasilcev ob velikem jubileju — stoletnici obstoja društva. Ali to za vas kaj pomeni?
— Na stoletnico društva sem ponosen, saj smo eno izmed naj-starejših industrijskih društev v Sloveniji. Ze več let sem povelj-n;k društva. Ta funkcija pa mi je ob velikem jubileju društva v posebno čast.
Skrbite za strokovno usposobljenost operativnih članov društva. Kako je z vajami, z delavnostjo, s pripravljenostjo pomagati sočloveku ob nesrečah in kako lahko ocenite pripadnost aktivnih članov društvu?
— Člani društva so pri strokovnem usposobljanju zelo agilni. Udeležujejo se skoraj vseh tečajev, ki jih organizira občinska gasilska zveza. To so tečaji za gasilske podčastnike, za strojnike in predavanja o požarni varnosti. Vaje v tovarni imamo vsak mesec, vsakokrat ob drugem tovarniškem objektu. Posebne šolske vaje za nastop ob stoletnici društva pa imamo vsak torek.
Pripadnost članov društva in pripravljenost ob morebitnih požarih in drugih nesrečah lahko ocenim zadovoljivo.
Kakšno je stanje osebne gasilske opremljenosti članov?
— Osebna gasilska oprema je trenutno kar dobra. V bližnji bodočnosti bomo nabavili še dihalne aparate, ker so sedanji že zastareli in nesigumi.
Kako izgleda sam gasilski dom in ostala gasilska oprema. Ali mislite, da je za brezhibno funkcioniranje še kaj potrebno?
—* Gasilski dam je zelo lepo urejen, kakor tudi gasilska oprema je v redu. Morda bi bila potrebna še nabava kombiniranega gasilskega vozila, ki bi pripomoglo k brezhibnemu funkcioniranju ob nesrečah.
Gasilce ocenjujejo bolj po tem, koliko požarov in drugih nesreč ni, ne pa po tem, kolikokrat morajo posredovati. Ali je v naših obratih dobro poskrbljeno za požarno varnost?
—• V naših obratih je zelo dobro poskrbljeno za požarno varnost? Posamezni oddelki so opremljeni z gasilnimi aparati vseh vrst, kar je odvisno od značaja uporabe. Tudi hidranti so vedno pripravljeni. Za brezhibno delo-
sposebne v vsakem času poseči v akcijo. V bodoče bo vodstvo društva moralo posvetiti več pozornosti strokovnim dvigom članstva, pri katerem bo potrebno vključiti v naše vrste inženirje in tehnike, ki bodo kos bodočim zahtevam gasilstva, predvsem zaradi ostrejših predpisov.
Vse dosedanje delo dokazuje, da je gasilstvo močan element našega socialističnega upravljanja. Gasilska organizacija sloni na trdnem temelju tovarištva, požrtvovalnosti in pomoči, kadar gre za obvarovanje imetja in življenja.
Ker novi tehnološki procesi v naši tovarni ter urbanizaciji zahtevajo večji napredek tudi v gasilski tehniki, strategiji, taktiki in izboljšanju preventivnih ukrepov, bo delo v bodoče zahtevalo večjo aktivnost. Za vse to pa potrebujemo več strokovnega kadra, več pomoči iz vrst tehnične inteligence. Rešitev in napredek v tem smislu bomo morali opraviti sami in obenem moramo spodbuditi interes za vključevanje mlajšega kadra v naše vrste.
Ker ima gasilska služba tudi pomembno mesto v civilni obrambi in pri drugih reševalnih akcijah ob različnih nesrečah, je treba poskrbeti za množičnost, tehnično opremljenost in gasilske enote postopoma razviti v mobilne reševalne enote, ki bodo sposobne v določenih primerih samostojno delovati.
poveljnikom
vanje skrbi dnevna kontrola poklicnih gasilcev.
Kdo bi moral po vaši oceni poleg poklicnih gasilcev še skrbeti za varnost in kako?
— Za uspešno preventivo bi morali poleg poklicnih gasilcev za požarno varnost skrbeti tudi vodje oddelkov in vsi delavci v posameznih oddelkih. Poznati
Anton Kure
morajo vse protipožarne in druge varnostne predpise in se jih držati. Tu naj omenim urejene transporne poti, pravilno skladiščenje surovin in izdelkov, prva pomoč ipd.
Rak rana, ki se je ne moremo otresti pa je kajenje na nedovoljenih mestih, ki so izpostavljena večjim nevarnostim za požar. Za kajenje imamo določena posebna mesta in prostore, kar pa je za nekatere predaleč.
In končno še eno vprašanje: Pred vami, gasilci, je slovesna proslava 100-letnice obstoja društva. Kako boste operativci pri tej slovesnosti sodelovali?
— Organizirali bomo tekmovanje vseh gasilcev industrijskih društev papirne industrije Slovenije. Pričakujemo udeležbo vseh-Sodelovali pa bodo tudi pri vseh svečanostih in prireditvah, ki jih bo društvo ob tej priložnosti organiziralo.
Tovariš Kure, za odgovore lepa hvala.
Razstava cvetnih lepljenk
VEVČE, MAJ — Našemu povabilu, da bi svoje cvetne lepljenke predstavil tudi Vevčanom, se je tov. Milan Peroci velikodušno odzval. Z veliko mero natančnosti in prisrčnosti je razobesil svoja dela v avli kulturnega doma Vevče. Otvoritev razstave je bila 12. maja ob 10. uri. Udeležilo se je je precej kulturnih delavcev osnovnih organizacij sindikata, predsednikov OOS, vodilnih delavcev, predstavnikov krajevne skupnosti in drugih. Tov. Tone
Plenum ustanoviteljev ŠCTP
VEVČE, MAJ — 20. aprila 1978 se je sestal plenum ustanoviteljev Šolskega centra tiska in papirja v Ljubljani v prostorih centra. Na plenumu so obravnavali zaključni račun za leto 1977 in sprejemali predračun za leto 1978. Karakteristično za predračun je to, da predvidevajo nad 1 milijon 800 tisoč presežka dohodka, seveda ob skrajnem varčevanju s sredstvi vseh vrst.
Ugotovili so, da vpis učencev za posamezne profile v grafični stroki zelo variira, prav tako pa ni pravočasno znano število novih učencev za naslednje šolsko leto — tudi pri papimičarjih. To dela velike težave učnemu kadru pri planiranju razporeda pouka in praktičnega dela. V šolskem letu 1977/78 obiskuje šolo 432 grafi-čarjev in 206 papirničarjev.
Glede tehniške šole pa je plenum ugotovil, da lahko deluje le, če je zanjo dovolj interesentov. Od števila dijakov so tudi odvisni stroški šolanja, ki se zmanjšujejo s porastom udeležencev. Teoretični pouk na tehniški šoli je skupen, tehnologija pa poteka ločeno za papimičarje in ločeno za grafičarje.
Določeno je bilo tudi število članov v svet šole, kamor šteje po 6 zastopnikov ustanoviteljev, starši učencev, učenci in predavatelji, poleg tega pa tudi zastopnik KS in občine.
S. R.
Novak je ob otvoritvi povedal nekaj lepih in spodbudnih besed o trudu in posebni lepoti avtorjevih stvaritev, potem pa nas je tov. Peroci popeljal po razstavi in obrazložil ob vsakem delu svoje občutke, tehniko, predstavo, zamisel.
Vsi, ki smo bili na otvoritvi prisotni in tudi vsi, ki so si razstavo ogledali (nekateri tudi po večkrat), so bili impresionirani nad takšnim načinom umetniškega ustvarjanja in izražanja. Marsikdo si ni predstavljal, da se iz malih, drobnih bilk in nežnih posušenih cvetic lahko ustvarijo podobe, kakršne nam je pričaral na Vevče tov. Peroci. Enkratni so njegovi spomini iz partizanskega življenja, ovekovečeni v »partizanskih kolonah« in »počitkih«.
S prijetnim občutkom je prikazal tudi motive iz življenja — SREČANJE. PLES, PORAJANJE NOVEGA ŽIVLJENJA..., MORSKO DNO z morskim konjičkom, DAN IN NOC itd.
Čudovito lepi so njegovi cvetni šopki, kjer je vsak prašnik, vsak listič, vsaka bilčica na svojem mestu, vpletena v kompozicijo prefinjenega okusa.
Tudi čestitke, s katerimi se je pravzaprav ta vrsta umetniškega dela tov. Perocija začela, so enkratne, tako kot njegovo »DREVO SPOMINOV«.
Naj povem, da je tov. Milan na tem področju čisti amater. To delo je njegov konjiček. Je velik ljubitelj narave in lepe slovenske pokrajine, zato je njegova zbirka venec cvetic iz vseh krajev naše domovine. Razstave prireja z namenom, da ljudem pokaže, da se tudi iz rož lahko marsikaj upodobi in da bi mogoče kdo dobil podobne ideje za ustvarjanje. Na razstavi cvetja je v Ljubljani prejel zlato medaljo.
Ob tem hitrem tempu življenja, ki nas priganja in obenem odganja od neokrnjene narave, se tov. Perociju za »CVETICE« v imenu vseh naj lepše zahvaljujem.
Vida Bartol
Planinci in prijatelji narave -10. junija vsi na razvitje prapora
VEVČE, MAJ — V prejšnji številki našega glasila smo že opisali 10-letni obšito] PD Vevče in njegovo delovanje. Planmci že nestrpno pričakujejo 10. junij, dam, ko bodo proslavili svoj jubilej, napravili obračun dela za 10 let in si postavili načrt za bodoče življenje društva. Pričakovati je Prijeten dan, spontano prireditev, Proslavitev dela in narave. Najlepši trenutek ob proslavi pa bo gotovo razvitje prapora.
Radovedni pa smo, kaj pravijo 0 počutju v društvu, o udeležbah na izletih, o pripadnosti društvu in podobno člani sami. To so tisti, ki so najbolj aktivni ali pa malo manj, najmlajši in naj starejši in še kdo. Nanje smo se obrnili z nekaterimi vprašanji, oni pa so odgovorili:
Ing. Edo Ulčakar — predsednik
Tov. predsednik, kaj bi vedeli Povedati o pomenu društva in kako ocenjujete njegovo dosedanje delo?
Pred 10 leti so se najbolj zavzeti ljubitelji narave dogovorili, da ustanovijo Planinsko društvo Vevče. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da se ljudem, v tistem času predvsem članom
Ing- Edo Ulčakar, predsednik PD
kolektiva Papirnice Vevče, skuša Približati lepote gorskega sveta, da se po delu sproste v naravi, kjer naj obnovijo svoje moči in delovne sposobnosti, ki jih je dolžan vsakdo razdajati ob svojem vsakodnevnem delu na delovnem mestu. Z leti smo pridobivali vse več članov tudi iz vrst krajanov, ki niso bili zaposleni v Papirnici. Namen vsake organizacije, ki se ukvarja s telesno-kulturno dejavnostjo, je tudi, da pridobi tudi oim več članov s področja, kjer deluje, torej iz bližnjih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
2 organiziranjem izletov in pre—► davanj, s katerimi smo zainteresi-rali občane za našo dejavnost, s.mo vse bolj širili naš krog. Pri-llv iz vrst doraščajoče in že odrasle mladine pa je bil še vedno ®lab, kar je deloma tudi razumljivo. Težko je bilo najti in vzpostaviti stike z mladino, ki je končala osnovno šolo ter nadaljevala svoje izobraževanje v poklicnih m drugih strokovnih šolah. Tu se Jo pokazalo, da je treba vzpostavljati stike z mladino že v osnovni spli. Zaradi tega je ena izmed na-sih glavnih nalog krepitev stikov 7 osnovnošolsko mladino. Tu se le stvar premaknila na bolje, tako da imamo že dobro osnovo za razvijanje planinske dejavnosti *Ped mladimi, katerim naj bi bi-pa tudi prvenstveno namenjena. 2e sama karakteristika planinske dejavnosti je taka, da vzgaja s vole člane v duhu tovarištva, skromnosti, vzdržljivosti, odloč-uosti in ljubezni do domovine. To sp lastnosti, katerih pridobitev želimo vsakemu občanu. Te karakteristike so ozko povezane tudi ?. usposobljenostjo za splošni l.udski odpor, zaradi česar je raz-vijanje planinske dejavnosti splošni interes naše družbe.
Naše društvo je bilo v lanskem letu organizator 7. planinskega tabora planinskih društev z ljubljanskega področja. Prireditev je bila 15. 5. 1977 na Trebeljevem, v neposredni bližini brunarice. V letošnjem letu pa bomo razvili svoj prapor. Ta prireditev bo v soboto 10. junija ob 18. uri v Kulturnem domu na Vevčah.
Ob koncu bi povabil vse člane našega kolektiva, kakor tudi ostale krajane, predvsem pa mladino, da vstopijo v naše vrste. Pripadnost društvu jim bo zagotovila udeležbo na organiziranih izletih, možnosti izobraževani« na raznih tečajih s področja planinske vzgoje, spoznavanje planinske favne in flore, varne hoje v gorah, v letnih in zimskih razmerah. Dana je tudi možnost obiskovanja tečajev za planinske vodnike, alpinističnih tečajev in drugih, ki so v zvezii 9 planinsko dejavnostjo.
Janez Lednik, dipl. oec.
Tov. direktor, samo eno vprašanje — PD Vevče slavi te dni 10 letnico obstoja. Kakšne želje bi ut izrazili društvu na poti v drugo desetletje?
Planinskemu društvu želim še v naprej tako plodno delovanje, kot v preteklem desetletju. Osebno sem član našega društva od začetka in lahko ugotavljam, da ie društvo hitro zaživelo, naivec po zaslugi nekaj neumornih in vztrajnih odbornikov. Akcije, ki so jih organizirali do- sedai, so bile uspešne, zato sem prepričan, da bo tudi proslava desetletnice obstoja društva uspela. Pridružujem se čestitkam ostalih in želim še večji razvoj te koristne dejavnosti.
Ada Babnik, blagajnik društva
Tov. Babnikova, vas sem videl na ustanovnem občnem zboru PD in menda ste od takrat le redko manjkali na organizacijskih sestankih, kakor tudi na izletih. Kaj vas navaja k tej aktivnosti?
Ada Babnik ob izletu na Obolno
Članica PD Vevče sem od ustanovitve občnega zbora 6. 3. 1968. Rada delam, pomagam in seveda hodim na izlete. Od 83 izletov v 10 letih sem se udeležila 43 izletov, statistično povedano vsak drugi izlet sem planinarila. Narave sem take, če sprejmem delo, ga rada natančno opravljam in speljem do konca, polovičarstva ne maram.
Planinski izleti mi pomenijo veliko sprostitev v naravi, najbolj pa mi je všeč, da smo zbrani na izletu delavci vseh obratov oz. služb pa tudi naši upokojenci. Vedno tudi na izletu rada v mislih preštevam ali so vsi oddelki zastopani. Veliko jih poznam, ko pravijo, tudi jaz bom šel prihodnjič z vami, pa premišljuje in leto je naokoli. Ko bi člani naše delovne organizacije vedeli, kako prijetno in tovarniško je na naših izletih, bi se nam še marsikdo pridružil.
Bili ste dolgoletni blagajnik in tudi sicer statistično spremljate delo društva. Ali vam to dela kaj preglavic?
Ko so me spomladi leta 1968 prosili, da bi vodila blagajno PD Vevče, sem kot pristopni član PD delo sprejela in ga v 10 letih obstoja društva vodila amatersko 7 mandatnih dob. Delo mi ni delalo preglavic, ker sem finančni delavec. Številke mi zelo ležijo, zato sem delo z lahkoto opravljala. Zdi se mi, da so finančni predpisi, ki jih sedaj postavljajo pred taka mala društva le prestrogi in prezahtevni za amatersko vodenje blagajniških poslov.
Statistično sem obdelala 10-let-nico PD Vevče, objavljeno v časopisu »Naše delo« v mesecu maju 1978. Zdi se mi, da blagajnik društva največ vidi, kaj se dogaja v društvu, saj ves denar priteka in odteka skozi njegove roke in delo.
Lani ste prejeli bronasti znak Planinske zveze Slovenije. Kaj vam to pomeni?
Bronasti znak Planinske zveze Slovenije, ki sem ga prejela za vestno delo v PD Vevče, mi je v čast in ponos in spodbudo za na-, daljnje delo pri PD Vevče. Čeprav nisem trenutno član UO PD Vevče, vseeno večkrat rada priskočim in primem za delo. Rada bi, da nas bi bilo čim več v Papirnici Vevče, ki bi radi delali za planinsko društvo.
Janez Krese, upokojenec
'Tov. Krese, vi ste že precej let v pokoju, kljub temu pa še vedno aktiven planinec. Izgleda, da vam zdravje dobro služi.
Janez Krese v domači kuhinji velikokrat proučuje planinske poti iz kopice zemljevidov
Upokojen sem že od leta 1970. Mirovati ne morem. Prej sem bil tudi aktivni gasilec, član pa sem še vedno. Zdrav sem in kar dobro mi gre.
Slišal sem, da ste opravili »transverzalo«. Prosim, da bi nam povedali kaj o tem.
»Transverzal« sem napravil že pet. »Slovensko transverzalo« od Maribora do Kopra, druga je »škofjeloška planinska pot«, tretja je »ljubljanska mladinska krožna pot«, četrta je bila ista kot prva, peta pa »razširjena planinska pot slovenske transverzale«. Sedaj delam že šesto. Na teh poteh hodim najraje sam, tako da nisem odvisen od težav, ki se pri drugih kaj hitro pojavijo. Na izlete pa hodimo skupno, kjer je vedno prijetna družba. Sem tudi vodič pri PD Vevče, kjer vodim posamezne skupine. Stalno študiram ob zemljevidih in prospektih, tako da sem redno seznanjen z gibanji planincev in da ne pridem v zadrego, kadar gremo v naravo. Povedati pa moram tudi, da sem bil odlikovan z bronastim častnim znakom Planinske zveze Slovenije, predlagan pa sem že za srebrnega. Hoditi v naravo in planinariti ne bom nehal, vse dokler mi bo dopuščalo zdravje.
Matejka Pavlin, učenka
Matejka, ti si najmlajša aktivna planinka med člani PD Vevče. Kdaj si se prvič z društvom odpravila na daljši izlet?
To je bilo za moj rojstni dan,
16.	maja 1971, ko sem bila stara 4 leta. Sli smo na Kum. Do sedaj sem bila vsako leto po desetkrat in več na skupnih izletih, še posebej pa sva hodila z atijem.
Kateri izlet ti je bil najljubši in zakaj?
Ne bi mogla reči kateri. Povsod sem se dobro počutila, vedno smo bili veseli in ves dan dobro razpoloženi, tudi če smo včasih prišli domov utrujeni.
x : j.............m
Matejka Pavlin
Ali tudi v šolo tako rada hodiš kot v naravo? V kateri razred zdaj hodiš in kako gre v šoli?
Tudi v šolo rada hodim. Gre mi dobro. Ponavadi izdelam s prav dobrim ali odličnim uspehom. Naše društveno in družinsko izletništvo mi kair prav pride v šoli pri predmetu »Spoznavanje narave in družbe«. Zanimivi so kraji, oblika narave, letni časi v naravi, posebno pa rastline. Šopka rož pa nikoli ne prinesem domov, ker mi planinci vedo povedati vse o varstvu narave in zaščiti rastlin. Zdi se mi, da z leti ne bom prenehala.
Franc Jeriha
Cilj vsakega slovenskega planinca je vzpon na Triglav. Kolikokrat ste že bili na našem očaku in kakšen je vaš občutek ob Aljaževem stolpu?
Franc Jeriha
Na Triglavu nisem bil velikokrat. Mislim, da šestkrat. Tam nimam dobrega občutka. Zdi se mi, kot da bi bila to »božja pot«. Preveč je ljudi, vpitja in nemira. Najlepši hribi zame so Jalovec, Km, Snežnik. Na teh vrheh sem vsaj enkrat letno in najbliže naravi.
Urška Klemenc — prebiralka papirja
Delo prebiralke papirja ni ravno prelahko skozi ves teden. Skoraj vsako nedeljo pa se odpravite v naravo. Ali je to za vaše počutje koristno?
Sprehod v naravo mi pomeni počitek. Ce bi bila še ob nedeljah med štirimi stenami, bi se pol toliko ne odpočila kot med hribi. Odpočijem se fizično, ker so tu popolnoma drugi gibi kot pri delu, da ne govorim o spočitih živcih ob povratku.
Urška Klemenc
Dovolite mi še malo kočljivo vprašanje. Slišal sem, da ste na nekem izletu v nahrbtniku nosili kamen, ki ga vam je neki hudo-mušnež podtaknil. Ali je to res?
Ja, to je pa res. Saj poznate planince. Vedno so za nagajivost, Nekje ob poti smo se ustavili, svojo torbico sem pustila ležati. Ko sem jo kasneje vzela v roko in smo nadaljevali pot, so se mi vsi smejali in me spraševali, ka • ko nosim. Bila sem kar malo užaljena, češ, tako slaba pa tud-i nisem, da ne bi mogla nositi svojih sendvičev.
Ko smo sedli v avtobus, so se tovariši še vedno smejali. Odprla sem torbico, da bi se s sendviči malo okrepčala in opazila v njej dovolj težak kamen, ki sem ga s hribov prinesla v avtobus. Smeha seveda ni bilo konec, »darovalcu« kamna bi se rada zahvalila ali pa mu celo dala za liter vina, vendar še danes ne vem, kdo je bil. Želela bi, da bi z našo prijetno družbo hodilo čim več ljudi, posebno mladine.
Milena Kalan, administrativni referent
Vi ste se vpisali v PD Vevče točno na njegovo 10-letnico, tj. 6. 3. 1978. Zakaj ste se odločili za članstvo in kakšni so vaši vtisi med našimi planinci?
Dokler se nisem tu zaposlila, sploh nisem vedela, da obstaja PD Vevče, zato sem se še toliko bolj razveselila, ker sem si na tihem vedno želela postati članica PD. To željo so mi spodbudili še sodelavci, ki so vsi po vrsti navdušeni planinci.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Milena Kalan
Spirale
Celoten lik je razdeljen na tri kvadrate in en pravokotnik, ki so omejeni z debelejšimi črtami. Vsako črko, vpisano v posamezno polje, uporabimo kot sestavni del dveh besed, prvič v vodoravni smeri, drugič pa v smeri polžasto zavite črte iz sredine četverokotnikov navzven. Pri reševanju upoštevajte tole navodilo:
—	v vsako od 14. vodoravnih vrst vpišite po dve, tri ali štin besede drugo ob drugo, ne da bi vmes postavljali črna polja. Opisi pojmov, ločeni s pomišljaj!, vam povedo, koliko besed pride v določeno vrsto;
—	besede v četverokotnikih se začno na poljih z velikimi črkami in tečejo v obliki spirale kot kazalec na uri- Sledijo si druga drugi, njihovo število pa je razvidno iz opisov, ločenih s pomišljaji.
Vodoravno:
1. italijanski pesnik in komediograf, najbolj znan po delu »Besneči Roland« (Ludovico, 1475 do 1533) — prva beseda imena naših tovarn na Količevem in Vevčah, 2. poslednja volja, oporoka
—	občasen poseben dodatek k reviji ali časopisu, raznovrstno gradivo za sejo, dodano k dnevnemu redu, 3. manjši prostor v hiši, ločen od dnevne sobe, vdolbina v zidu — madžarski skladatelj, pianist, klavirski pedagog in dirigent, mojster ogrskih rapsodij (Franz, 1811—1886) — umor_ ali poizkus umora, zlasti iz političnih razlogov, 4. kanadska pisateljica, po rodu Norvežanka, avtorica romana »Klic divjih gosi« (Martha, 1900—1963) — visoka igralna karta
—	staro glavno mesto Cme gore, 5. rastlinska ali živalska beljakovinska snov (prah, perje, dlaka, luske idr.), ki povzroča bolezensko preobčutljivost telesa — dolgoletni, sedaj že upokojeni vodja
Planinci in prijatelji narave...
(Nadaljevanje s 7. str.)
Za članstvo sem se odločila iz več vzrokov. V prvi vrsti mi tc pomeni del rekreacije, saj moram nekako nadomestiti šolsko telovadbo, ki sem jo nekaj' časa zelo pogrešala. Ker se amatersko ukvarjam z atletiko, mi hoja v planine ne predstavlja nobenih težav. Izleti v naravo mi pomenijo tudi sprostitev, tako duševno kot telesno. Domov pridem vedno dobre volje, z lepimi občutki im dobrim počutjem. Na planinskih izletih spoznavam tudi vso ožjo domovino im prijeten je občutek, ko pogledaš malo zviška: na svat pod seboj in na lepo panoramo naših dolin.
Vevški planinci so dobrovoljni in veseli ljudje, na izletih jih skoraj vedno spremlja sonce. Vsakega izleta se že v naprej ^veselim, ker vem, da bom preživela prijeten dan.
Zbral: S. R.
prodaje v Papirnici Vevče (Aleksander), 6. angleški pesnik in dramatik, poleg Shakespeara najpomembnejši komediograf elizabetinske dobe (Ben, 1573—1678) — priimek Nobelovih nagrajencev, ki sta odkrila Polonij in radij (Marie in Pierre) — strastna vznesenost ali navdušenost, zanos, žar,
7.	dalmatinsko moško ime — nad polmilijonsko mesto, prestolnica Spodnje Saške — glavonožec de-seterolovkar s črnilno žlezo, 8. polinezijsko otočje, petdeseta država ZDA z glavnTm mestom Honolulu — brst, poganjek, kal — kratko bodalce, navadno s trikotnim rezilom, 9. javno ponujanje in priporočanje izdelkov, propaganda — skupno ime za žlahtne kosti kot so mamutovi ali mroževi okli, 10. iz slame narejen koš, tudi izdelovalec cekarjev in košar — roditelj, ata — delavec v metalni industriji, 11. kraj pri Zidanem mostu z znano papirnico — lastnik ali najemnik zemljišča, ki ga poklicno in osebno obdeluje —■ siromak, ubožček, 12. glasno pozdravljanje, viharno in dolgotrajno vzklikanje, navdušeno odobravanje — samica zelo številnega ptiča s čivkajočim glasom, 13. ozek pas blaga — švedsko ime za finsko pristanišče Turku — mesto v Estonski SSR, rusko Jur-jev •—■ znan slovenski družbenopolitični delavec in gospodarstvenik (Tone), 14. vstopnica, vozni listek, razglednica, zemljevid — premikanje po zraku — leta 1970 umrli egiptovski predsednik (Gamal Abdel) —• iglasto drevo, tudi naš pesnik (Matej).
Zavoji A:	grenkoba, grenak
okus — pokošena in posušena trava prve košnje — glivična bole-
zen pri žitu na klasju — avtor pesniške zbirke »Slap tišine« (Severin) — sestavlj alec ugank v »Našem delu« (Ivo) —• vnetje nosne sluznice, prehlad — starogrški bog vetrov — opoldanski počitek, oddih tpo kosilu v vročih deželah, zlasti v Španiji — skupna obed-nica, javna kuhinja — strelivo za raznovrstno orožje — pomembna atlantska morska riba, navadni lupač — kanadska provinca in jezero med Velikimi kanadskimi jezeri — naša revija za TV, radio, film in zabavno glasbo.
Zavoji B: dober ali slab pridelek enega leta, plast pri deblu — izdelki vevške papirnice — barva kože, polt na licu — skrivna pisava, kristografija — okoliš, okrožje, področje, območje — za turiste zairmiv otok v Neapeljskem zalivu — naselje na Notranjskem s tovarno valovitega kartona — nebesno telo, ki kroži okoli planeta, tudi telesni stražnik, spremljevalec — divje, prosto rastoče drevje in rastlinje, ki poganja samo od sebe — lihoprsta! kopitar s trobastim nosom, doma v tropskih pragozdovih Amerike in Azije —■ letoviško mesto ob francoski Ažurni obali.
Zavoji C: stavčno ločilo, delček drevesa — mlad fant, pobič — velikost, izražena z določeno enoto, tudi priprava za ugotavljanje vsakovrstnih količin — kadilec, uživalec, nikotina — slovo, od-hodnica, pojedina ob slovesu (npr. po maturi) — držaj pri posodi — svetlorjav do 5 cm dolg pajek, tudi živahen italijanski ples — vozilo na kolesih ali gosenicah, osnovni poljedelski stroj —• dolga palica, fižolovka — maščoba iz mleka, največkrat pridobljena iz smetane.
Zavoji D: kraj pri Ljubljani z vel’fco papirnico — del strojne opreme v papirni industriji, polst ■— naša kratica po vsem svetu znane humanitarne organizacije — tovarna v Celju (kemična, graf. in papirna industrija) — drevo zmernega in toplega podnebja z zelo dobrim lesom za pohištvo, tudi francosko vojno in trgovsko pristanišče — zlitina bakra in drugih kovin, tudi izdelki iz te zlitine.
I. S.
Reševalci križank, ki so pravilno rešili dvojčici-satovnici, so bili takole izžrebani in prejmejo:
10,— din Karolina LOCNISKAR
10,— din Ana PREPELUH,
10,— din Milka MOSKRlC,
30,— din Nada KAMNAR
60,— din Vilma SRCNIK.
Rešitve »Spiral« pošljite do 12. junija. Izžrebali bomo spet običajne nagrade.
Na Vevčah še naboljše deluje teniški klub. Kegljači pa se morajo zatekati na najeta kegljišča? Koliko časa še? Na sliki: Milan Izgoršek
tekmuje
Po poteh kljub slabemu vremenu
VEVČE, MAJ — Za manifestativni pohod po poteh partizanske Ljubljane je bilo letos prijavljenih 213 pohodnikov. Udeležilo pa se jih je kljub hladnemu in deževnemu vremenu 217. Seveda se je od prijavljencev marsikdo vremena zbal, zato pa so število udeležencev povečali drugi.
Startno zbirališče je bilo ob spomeniku na Urhu, odkoder so po znani poti v kolonah odšli na trg Osvoboditve, kjer so poslušali tehtne besede tovariša Staneta Dolanca.
Popoldanski del pohoda so udeleženci po navadi preživeli ob prijetnem srečanju v dolini pod Urhom — Konjščici, kar pa letos ni bilo mogoče. Pričakujemo lepše vreme prihodnje leto.
S. R.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA .
Papirnica Vevče
APRIL
Prišli:
Jelnikar Jernej — paznik pap. stroja
Ivkovič Vesna — likovni tehnik
Ledič Josip — pospravljalec izmeta
Mirovič Ljubomir — pospravljalec izmeta
Novakovič Voja — pospravljalec izmeta
Snoj Štefka — kuhar I
Andrič Sreten — refer. za šport in rekreacijo
Anderson Aleksander — vzdrževalec merilnih naprav
Tomič Borut — razvojnik II
Odšli:
Njamculovič Jovan — voznik viličarja
Avramovič Tomislav — pospravljalec izmeta
Cajner Rajka — prebilarka-števka
Gale Jože — mlinar — umrl
Mlakar Jakob — pom. mlinarja — umrl
Rodili so se:
Džaferovič Sulejmanu hči Senada Miklavčič Karlu hči Karmen Morela Andreju in Fani sin Andi .3i Šubelj Francu sin Rok Zarič Dragoljubu hči Sladana Tarlač Mitarju hči Dragana Ulčakar Ladislavu sin Tomaž
ČESTITAMO!
Lunar Pavel — inštalater Aličič Hamdija — kolodrobec Dejanovič Živorad — transportni delavec
Lončar Pero — vnaš. v HY Černe Brane — vnaš. v HY Zajc Bojan — vnaš. v HY Urbanija Milan — laborant za vhod. kon.
Dropulič Ivica — vnaš. v HY Grošelj Mavricij — inštalater
Odšli pa so:
Jovanovič Savo — lesni delavec •— samovoljno
Ložar Jakob — del. v proizvod. -samovoljno
Krulc Franc — del. v proizvod. — umrl
Roudi Branko — del. v proizvod. — samovoljno
Slapar Bojan — del. v proizvod. — samovoljno
Kavčič Milan — vajenec — prenehal učiti
Vuk Frano — delavec v lepenki — sporazumno
Strnad Janez — delavec v proiz. — sporazumno
Jeglič Marija — delavka v dodelavi — upokojena
Cerar Malka — delavka v dodelavi — upokojena
Galjot Julij — vodar — upokojen Vodlan Franc — skladiščnik — upokojen
Ocvirk Viktor — delavec v proiz. — samovoljno
Šteselj Viljem — delavec v proiz.
Rodili so se:
Cerar Mariji hči Alenka Bajde Francu sin Izidor Strnad Ivani sin Rudi Per Stanetu sin Janez Levec Dušanu sin Sašo
Čestitamo!
Poročil se je:
Hasanič Mehmed z Izo Šistek
ČESTITAMO!
Papirnica
Količevo
Od meseca aprila so se zaposlili:
Mohar Ivan — ključavničar Orehek Pavel — električar
(IflŠE DELO
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.