Domoznanski oddelek ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica, letnik X - št. 135. - december 2001 - cena 250 SIT TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA tp 07 SNEŽNIK 2001 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2000245 135 COBISS Banka Koper ODKRITJE SPOMENIKA V ILIRSKI BISTRICI TIGROVCEM IN PROTIFAŠISTOM DOLINE REKE, BRKINOV IN PIVKE »ILIRIJA GRE NAPREJ« Pred kratkim so na sedežu podjetja Ilirija odprili sodoben tehnično-trgovski center, ki so ga uredili v nekdanjem skladišču blaga na Vojkovem nabrežju. Center, ki se rasteza na površini kar šeststo kvadratnih metrov, pomeni za občino veliko pridobitev, na Iliriji pa pričakujejo tudi kupce iz širše okolice, še posebej pa iz Hrvaške. Celoten trgovski kompleks -prenovili so tudi trgovino z gradbenim materialom - SREČANJE KRVODAJALCEV ILIRSKE BISTRICE REGIJSKI PARK SNEŽNIK NOVOLETNA ŽELJA Ne vidimo prvih natiskanih zimskih rož, ne opazimo več pajkovih mrež, ne tihega ščebetanja kosa. Vse gre mirno, tiho mimo nas ! Zaslepljeni od luči, zasvojeni od besed, neučakani od hitrih nog iščemo zavetja. Zato naj v NOVEM LETU, ki prihaja, posije sonce prav vsak dan, naj vnese mir, toplino, božji dar; za vse pa odprto, široko srce, ki s svojo močjo odganja zle sile, prinaša pa dobro, široko oko, ki vidi stvari, ki nas bogatijo. Marina Grilj HARIJSKE NOVICE Harijci izdajamo tudi krajevno glasilo, Harijske novice, ki izidejo enkrat na leto, in sicer 26. decembra, na praznik sv. Stefana. Ideja za to seje porodila davnega leta 1999 in na čelu s takratnim urednikom, g. Klavdijem Ujčičem smo to tudi realizirali. Tako bo letos izšla že tretja številka, v kateri boste lahko prebrali marsikaj zanimivega o zgodovini Harij, o dogajanju v preteklem letu pri nas in še marsikaj zanimivega. Harijske novice december 2001 Če želite sodelovati, vas vabimo, da nam pošljete svoje predloge, mnenja in dvome, s tem boste pripomogli k ustanovitvi občanom prijaznega parka. STR. 10 JAVNI ZAVOD KRAŠKE LEKARNE ILIRSKA BISTRICA OBČNI ZBOR KZ BRKINI V nedeljo seje zbralo na občnem zboru KZ Brkini borih 16 zadružnikov. Čeprav so ugotovili, da ima zadruga še vedno 79 članov, je očitno, da se člani ne zavedajo, da bi morali usodi zadruge posvetiti več pozornosti. STR. 12 FONTANA PRI MATETU Trnovci so vedno imeli drugačen odnos do vode kot Bistričani. Ker so bili predvsem kmetje, jim je voda predstavljala enega od potrebnih virov za oskrbo živine. Le konec devetnajstega stoletja, ko so gradili zadružno mlekarno so razmišljali, da bi bilo “fajn”, če bi lahko do mlekarne potegnili vodovodno omrežje, ki gaje Bistrica v tistem času že imela, ker pa do dogovora ni prišlo, so si pač tudi ob mlekarni zgradili svoj vodnjak. Imeli poleg tega še dva večja v sami vasi. Največji je bil nasproti samostana, drugi pa nekoliko više. ekAtn grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica USPESNO SODELOVANJE PODJETJA PLAMA-PUR IN OSNOVNIH ŠOL V podjetju Plama-pur smo se letos ob koncu leta odločili, da ponudimo in omogočimo brezplačno nabavo mehke poliuretanske pene, ki jo šolski in predšolski otroci uporabljajo za izdelavo različnih predmetov. STR. 2 BISTRIŠKI TABORNIKI OB DNEVU OTROKOVIH PRAVIC Slovenska literatura 19. in 20. stoletja, njena filmska upodobitev in pripovedi naših starih mam nas vodijo k misli, da je ‘biti otrok’ pred sto in več leti pomenilo nekaj čisto drugega kot pomeni danes. KAJ NAM PRINAŠA LETO 2002-LETO MARSA? STR. 29 STR. 3 STR. 6 BESEDA UREDNIKA NA NASLEDNJIH LOKALNIH VOLITVAH BOM VOLILA TIGR Končno sem pogruntala kdo bi bil najboljši župan. TIGR ali TIRGCA, ki bi v slogu tigrovcev znala zediniti, ne samo Bistričane, ampak tudi vse Primorce. Salo na stran, sobotna prireditev ob otvoritvi spomenika tigrovcem in antifašistov je v nas prebudila tisto nekaj, da smo uživali v tem, da smo Bistrčani in Primorci, vsaj za kratek čas. Drugače znajo biti naši dnevi prežeti z zlobo, mačševanjem in podtikanji. Nakaterim ljudem enostavno ni jasno, da se z lepo besedo doseže več kot z grožnjami in ustrahovanjem. Pa tudi trditev: Ne naredi drugim tistega kar nočeš, da bi se zgodilo tebi, zasigumo drži. Da ne bi prihajalo do neprijetnih nesporazumov, gredo naslednje vrstice vsem tistim, ki mislijo, da so prijeli boga za... Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Odgovorni urednik mora objaviti popravik, razen v primerih, če se popravek ne nanaša na obvestilo, če ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu, če je popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša, če je popravek napisan žaljivo in če je zahteva za njegovo objavo dana po preteku določenega roka. Dolžna sem še pojasnilo vsem društvom, ki so nam poslali predstavitve in voščila hkrati, da bodo bila predstavljena v naslednjih številkah časopisa, vsakokrat eno. Obenem se jim prisrčno zahvaljujem za njih v trud, hkrati pa vabim tudi vsa druga društva, da imajo možnost v časopisu predstaviti svoje delo, vizije in cilje. Pred nami so prazniki, meni najlepši v letu, ki prinašajo veliko želja in pričakovanj, strahov in dvomov, mogoče pa nekomu prinesejo tudi nekaj pameti, preudarnosti, spoštovanja in potrpljenja, saj so nekaterim besede svoboda, pravica, vrednote in kultura le besede iz slovarja Slovenskega knjižnega jezika. Veselo, srečno, zdravo vsem, še posebej pa pridnim in neutrudnim sodelavcem Snežnika. Urednica mag. Milena Urh e-čl/r OBMOČNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA W BAZOVIŠKA 28 ČAS JE ZA RADOST IN ZAHVALO VSEM, KI STE NAS PODPRLI V NAŠIH PRIZADEVANJIH ZA LEPŠI DAN VSAKEGA POSAMEZNIKA. NAJ VAM NOVO LETO PRINESE VELIKO TOPLIH ROK, VESELJA, ZDRAVJA, DROBNIH RADOSTI IN LEPIH MISLI ZA VAS, PA TUDI ZA VSE TISTE, KI SO OSAMLJENI IN NESREČNI. Za vse ostale informacije pokličite aii pridite na Uredništvo - Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; telefon: 05/71-00-320, telefaks: 05/714-11-24 CENA OGLASOV JE: 1/16 - 6.783,00 1/8 - 13.387,50 1/4 - 26.775,00 1/2 - 53.550,00 1/1 -107.100,00 V ceno je vključen tudi prometni davek. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust in za večkratno mesečno oglaševanje po letni pogodbi 30% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti. ČESTITKA UPRAVNA ENOTA ILIRSKA BISTRICA VAM ŽELI VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO TER VESELO NOVO LETO 2002. KDOR ČAKA - DOČAKA USPEŠNO SODELOVANJE PODJETJA PLAMA-PUR IN OSNOVNIH ŠOL V začetku tega meseca so v Smrjah odprli popolnoma prenovljen most pri Bridovcu. S tem so se uresničile dolgoletne potrebe in želje občanov. Most, ki povezuje Smrje z glavno cesto je bil namreč dotrajan in izredno nevaren za promet. Po vztrajnih prizadevanjih v preteklih letih je končno prišlo do posluha občine, ki je podprla to investicijo, vredno 34 milijonov tolarjev. Številnim občanom, ki so se zbrali na otvoritvi, sta najprej spregovorila Ivan Šircelj, predsednik KS Prem ter predstavnik vaške skupnosti, Branko Grahor. Nato je premski župnik Ivan Premrl opravil molitev ter most blagoslovil. Sledil je kulturni program, nakar j e simbolični trak prerezal naj starejši vaščan. Bojan Oblak Brgudski župnik ob Sašu Boštjančiču FOTO: Polde Štembergar Prejeli smo deset zanimivih izdelkov iz mehke poliuretanske pene. Dostavile so nam jih osnovne šole iz Podgrada, Pregarij, Kuteževega, Ilirske Bistrice Antona Žnideršiča, Hrpelje-Kozina s podružnico Obrov ter Gregor Volk iz osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. Šolam smo podelili denarne nagrade. Vsem učencem in njihovim mentorjem se prisrčno zahvaljujemo za izvirnost in delo. Izdelke smo razstavili v naših poslovnih prostorih. V podjetju Plama-pur smo se letos ob koncu leta odločili, da ponudimo in omogočimo brezplačno nabavo mehke poliuretanske pene, ki jo šolski in predšolski otroci uporabljajo za izdelavo različnih predmetov. Ob tem smo izrazili željo, da nam otroci izdelajo zanimive predmete iz te pene. PREPEVALI SMO NA BRGUDU Nedeljsko nenaklonjeno vreme je nedvomno okrnilo običajno razpoloženje, ki se razživi med pevci, ki gredo na gostovanje. Toda kljub sivemu dnevu nam je brgudski shod naklonil nadvse prijetno preživet dan. K temu je pripomogla toplina in pozdravne besede brgudskega župnika. S pridigo je znal prisotne spodbuditi k globljemu razmišljanju o vlogi posameznika, posebej še vernika v današnjem času. Sveta maša se je nadaljevala s petjem Zvoneških kantadurov, petjem našega zbora ter s pevci združenih pevskih zborov njihove fare, ki so z ubranim petjem požlahtili mašo. Pozneje pa popestrili prijetno počutje pred cerkvijo. Družilo nas je ubrano petje in ples ob zvokih harmonike. Za vse te in nadaljnje občutke se moramo zahvaliti vaščanki, gospe Mirki Čačetovi iz Jasena. Seveda smo nedeljsko popoldne in brgudski shod sklenili pri njej doma. Gospa Mirka in njeni domači pa so nas stregli s pršutom in vsemi pripadajočimi prilogami ter mladim vinom, ki je ponovno ogrelo naša grla. Za MePZ Ahec Jasen Podgora Majda Ferlež IZ BUKAREŠTE: VLOGA PARLAMENTA PRI PREPREČEVANJU KORUPCIJE SREČANJE KRVODAJALCEV ILIRSKE BISTRICE Med 5. In 10. decembrom je v romunskem glavnem mestu Bukarešta potekala parlamentarna konferenca z naslovom Vloga parlamenta pri preprečevanju korupcije. Omenjeno konferenco sta organizirala romunski parlament in nemško-ameriški George C. Marshal center za varnostne študije. Glavni akterji omenjene konference so bili torej Nemci in Američani. Da si ne bomo delali kakih prevelikih utvar kam nas zlasti Američani uvrščajo, naj le naštejem parlamentarne delegacije, ki so bile povabljene na konferenco: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Moldavija, Makedonija, Romunija, Slovaška, Ukrajina, Rusija, Jugoslavija in Slovenija. Slovensko delegacijo smo sestavljali poslanci Franc Sušnik (SDS), Valentin Pohorec (DeSUS) in Igor Štemberger (SMS). Beseda je v glavnem tekla okoli preprečevanja korupcije v oboroženih silah. Prav pri nabavljanju nove opreme za vojsko in policijo se vrti največ denarja, zato je kompcijapri teh poslih v preteklosti najbolj cvetela. Zanimivo je bilo poslušati kako se v različnih državah ubadajo s to Problematiko. Vsi smo si bili enotni, da ni dovolj le ustrezna zakonska podlaga za preprečevanje tovrstnega kriminala, Pač pa da je pomembnejše samo izvrševanje teh zakonov. Poleg ministrstva za notranje zadeve, je Potrebno ustanoviti tudi druge organe, ki naj se ukvarjajo z omenjeno problematiko. V Sloveniji imamo varnostno agencijo in agencijo za Preprečevanje pranja denarja. Zlasti Pomembno je, da so te agencije neodvisne, ker je tako preprečena zloraba položajev znotraj posameznih ministrstev. Ko policijske raziskave ne dajo ustreznih rezultatov, ko odpovejo tudi omenjene agencije, pa še vedno ostane zadnja možnost, to je oblikovanje ustrezne parlamentarne Preiskovalne komisije. Taje popolnoma neodvisna, v njej so predstavniki različnih političnih opcij in s tem je možnost korupcije v taki komisiji tzključena. V našem parlamentu že imamo dobre izkušnje s takimi komisijami iz preteklosti, pa tudi v sedanjem mandatu že delujejo. Po nemškem zgledu bi bilo dobro tako komisijo zakonsko opredeliti, saj pri nas tega še nimamo. Potrebno bi bilo zagotoviti ustrezno finančno, strokovno in tehnično podporo preiskovalnih komisij, nenazadnje pa bi bilo dobro poskrbeti tudi za osebno varnost članov, ki v takih komisijah sodelujejo. Sodelovanje poslancev na takšnih konferencah je izjemnega pomena, ne le zaradi tematike, ki se obravnava, pač pa tudi zaradi obrobnih zadev, ki spremljajo take konference. Tu mislim na izmenjavo mnenj in izkušenj med parlamentarci na neformalnih druženjih v prostem času. Na ta način se sklepajo osebna prijateljstva, ki so lahko izjemnega pomena, ko gre za reševanje odprtih vprašanj med državami. In še kratki vtisi iz Romunije. Dobrih 10 let po padcu Ceauseschejevega režima, si Romunija še vedno ni opomogla. Na eni strani blišč, katerega smo bili deležni v res veličastnem parlamentu, kakršnega premore redko katera evropska država. Mimogrede bivši diktatorje zanj odštel 6 milijard ameriških dolarjev. Veličastne palače ministrstev in ostalih državnih ustanov, hoteli najvišjih kategorij, gromozanske avenije in trgi v središču mesta, trgovine opremljene skoraj izključno z zahodnim blagom, vse to daje Bukarešti pečat prave evropske prestolnice. Na dmgi strani pa revščina, množice brezdomcev, ki iz odprtih kanalizacijskihjaškov lezejo na površje, ker pod cestami v toplem preživijo mrzle zimske noči. Na tisoče klateških psov, divja smetišča poleg stanovanjskih naselij, pokvarjeni avtomobili ob cestah..., vse to pa daje Bukarešti realno sliko Romunije. Povprečen Romun prejme mesečno okoli 150 ameriških dolarjev plače in ob cenah, ki so le malo nižje kot pri nas, si res ne more kaj dosti privoščiti. Skratka blišč in beda, kontrasti med revščino in ozkim slojem bogatašev, to je realna slika Romunije, 10 let po revolucij i. Igor Štemberger Na letošnjem srečanju krvodajalcev naše občine, ki sta ga organizirala Območno združenje Rdečega križa in župan , gospod Franc Lipolt, se je zbralo preko 100 jubilantov, večkratnih krvodajalcev, krvodajalske družine in mladi, ki so v letošnjem letu prvič darovali kri. V prijetnem vzdušju, ki so ga obogatili tudi gostje iz Rijeke, Opatije, Doberdoba, Udin in Fogliana-Redipuglie, Transfuzijskega oddelka bolnice Izola, je navzoče pozdravila predsednica Rdečega križa Ilirska Bistrica, Nadja Baša, ki je poudarila pomen takega druženja in vsem zaželela prijeten večer. V nadaljevanju je predsednik Komisije za krvodajalstvo, Ivan Šuštar, predstavil tudi nekaj pomembnih podatkov, ki odlikujejo naše krvodajalstvo. Gospodarske razmere, nezaposlenost, pa tudi splošno nezadovoljstvo, niso bili v preteklem obdobju prevelika ovira za darovanje krvi. Pohvalimo se lahko z dejstvi, da je v letu 2001 prišlo prvič darovat kri Že petdesetič kar 60 mladih, daje bil odziv na poletni akciji v Ilirski Bistrici nadpovrečno uspešen, da dobro sodelovanje z vojašnico v Ilirski Bistrici, prinaša transfuzijskemu oddelku v Izoli, mirne dni in zadostne zaloge krvi najbolj kritičnih dnevih- poletne počitnice in prazniki. Ne smemo pa pozabiti naše najbolj zveste večkratne darovalce te plemenite tekočine, ki držijo oporo vsem nam. Ti so tudi pomemben faktor pri ozaveščanju v svojih družinah in delovnem okolju, saj s svojim zgledom privlačijo nove moči. Zupan, Franc Lipolt, je v svojem Krvodajalske družine nagovoru krvodajalcem izrazil zahvalo za skrb za sočloveka v stiski, saj tako na prvinski način solidarnostno pomagajo ohranjati življenja. Na letošnjem srečanju je bilo podeljenih 173 priznanj za odvzeme od lS.krat dalje. Priznanja za 5 krat in 10 krat pa so krvodajalci prejeli s pismom. OZRKje letos uvedlo novost. Pripravili smo posebna priznanj a (prvi v Sloveniji) za prvo darovanje ter priznanja za krvodajalske družine. Za prvo darovanje je prejelo priznanje 60 mladih. 20 družin, ki imajo več kot 3 člane krvodajalce ali pa so zbrali skupaj nad 50 darovanj, pa je prejelo priznanja. Prav pri družinah je največja težava v tem, da so člani družine z različnimi priimki, ali pa živijo na različnih naslovih, zato nam za prvič prostite, če smo katero družino nehote spregledali. Posebej smo ponosni na večkratne krvodajalce, ki dolga leta vszrajajo na tej plemeiti poti. Za 50 darovanj so letos prejeli priznanja: Butinar Marija iz Podgrada, Kozlevčar Vianej iz Topolca,Miklavec Franc iz Gradišča, Štemberger Andrej iz Vrbovega 68, Zidar Dušan iz Podgrada. Za 60 darovanj sta bila jubilanta: Šajina Anton iz Podgrada in Boštjančič Zdravko, prav tako iz Podgrada. Najvišja odlikovanja, ki smo jih letos podelili, so bila priznanja za 80krat darovano kri, ki sta jih prejela Perovič Franci iz Ilirske Bistrice in Barba Boris iz Podgrada. Zavarovalniška hiša Slovenica redno sodeluje z organizatorji, saj so naši krvodajalci na dan odvzema nezgodno zavarovani. Zavarovalniša hiša pa se na poseben način oddolži najprizadevnejšemu krvodajalvu v letu. Letošnje posebno priznanje Slovenice , umetniško sliko prizane slikarke Irene Polanec, je prejela Marija Butinar iz Podgrada, kot najuspešnejša krvodajalka. Sliko je prejela iz rok predstavnika Slovenice, Ivana Ceglarja. Srečanje so s petjem popestrili Vasovalci. S harmoniko nas je razveseljeval mladi, 7 letni nadebudni Jan Gombač iz Harij in mladi godci iz Jasena. OZRK se za pomoč in izvedbo srečanja zahvaljuje županu občine Ilirska Bistrica, gospodu Francu Lipoltu, Aktivu kmečkih žena, OŠ Antona Žnideršiča,Rihardu Baša, mladim članom krožka RK OŠ A.Žnideršiča, Sadju Godec,Janu Gombač, Vasovalcem in Jasenskim godcem. MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO ga * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV sea-t * PREPISI VOZIL KONJENIŠKO DRUŠTVO V soboto, 15.12. je bil občni zbor konjeniškega društva II. Bistrica, ki je pregledal delo preteklih štirih let. Več o tem v pogovoru s predsednikom Andrejem Jelenom v naslednji številki. glasbena Ilirska') Bistrica ČESTITKA Kolektiv Glasbene šole Ilirska Bistrica želi vsem občanov in občankam, še posebej pa vsem učencem in njihovim staršem veselo in zdravo novo leto 2002. PRAZNIK NEŽNOSTI Človek se ob otroku razneži in če se ne, se boj takega človeka. Nežnost je velikokrat namenjena samo otroku in je drug človek ni deležen. Vendar majhen otrok odpira srce tudi za druge in ne samo zase. To sporočilo je skrito za nebogljenostjo in prisrčnostjo, ki človeka vabi, naj se mu popolnoma posveti. Prihod otroka na svet je Božje sporočilo, da Bog nad svetom ni obupal, pravi pesnik, čeprav Jezus govori: »Gorje nosečim in doječim v tistih dneh, ker bo velika stiska v deželi in jeza nad tem ljudstvom« (Lk 21,23). Jezus j e govori o stiski, ki bo prišla nad Izrael, govori pa tudi o vsaki vojni in vsaki katastrofi, ki materam krade njih otroke, njih sinove in hčere. Polno je trpljenja in nemira in malo sreče in miru?! Ob prihodu Jezusa na svet j e vladal v rimskem cesarstvu, čigar del je bila Palestina, mir. In na svet je prišel knez miru in dal slutiti tiste mesijanske obljube, ki so v nas spomin paradiža. Prerok Izaija namreč pravi: »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe. Narod ne bo več vzdignil meča proti narodu, ne bodo se več učili vojskovanja« (Iz 2, 4). Besede ki so zapisane v palači Združenih narodov, v palači organizacije, kije letos prejela Nobelovo nagrado za mir. Vendar Jezus pravi: »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč« (Mt 10,34). Jezus govori o tem, da se človek mora opredeliti. Človek ne more biti neopredeljen, vedno se postavlja na to ali na ono stran, nevtralnost je namreč varljiv pojem lobiranja za hrbti. In v času, ko se zdi ta dobrina miru tako ogrožena, je oznanilo miru, ki ga nosi s seboj praznik kot balzam duši, vendar tudi poziv, da svojo dušo omejimo, kajti sicer se bo razlezla kot voda, ki ni v posodi. Hočem biti delavec za mir! je dovolj velika omejitev, ki toliko zajezi mojo dušo, da se za tem jezom začne nabirati silna potencialna moč. Moč, ki ne bo delovala po rušilni logiki poplave, temveč moč, ki jo označuje Sveto pismo z besedami: »Rosite ga nebesa od zgoraj in oblaki dežite pravičnega« (prim. Iz 45,8). Moč, ki se bo javljala kot solidarna pomoč. Kmalu po Jezusovem rojstvu so se uresničile besede, ki jih še ni izrekel: V svet sem prinesel meč; ob meni se morate opredeliti! Herod je namreč neusmiljeno moril otroke, da bi umoril tudi Njega, ki bi mu lahko ukradel prestol. Kdor vlada, si želi vladati! Tudi Jezus je bil nekaj časa kralj. Okronan sicer s trnjevo krono je stal na mestu, ki gre vladarju. »Vladaj!« je bil ukaz in rekel je: »Da! vendar na način, kot ga bom določil sam, na način, ki mi ga je določil moj Oče ob rojstvu: ‘Bil je mučen, a seje uklonil in ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo, in ne odpre svojih ust« (Iz 53,7). Jezus je realist, zlo je, zlo obstaja. Potrebno seje odločiti zanj ali proti njemu in ko se odločimo, je treba zlo razkrinkati, ker se skriva. Najlažje ga razkrinka dobrota in ljubezen, kajti ob njej se zlo razbesni. Kje je ob povedanem prostor za nežnost? Nežnost je sad miru. Koliko je miru v svetu in v nas lahko vidimo po tem, koliko jev svetu in v nas tega čustva, te kreposti. Nemški pregovor pravi: »Nimaš pravice biti neprijazen,« in lahko bi dodali: »Tvoja dolžnost j e, da si nežen,« če seveda to ne bi že skoraj prekoračilo človeške zmožnosti, kajti mir je dar Boga samega. Jezus na velikonočno jutro in potem vedno, ko se prikaže, pozdravi: »Mir z vami!« Če je torej mir zares dar Boga, si ga lahko samo izmolimo. Ali smo opazili to tesno povezanost med Božičem in Veliko nočjo. Če se na božič mi raznežimo ob otroku z neba, se na Veliko noč Bog razneži v svoji ljubezni in dopusti, da to ljubezen ranimo do krvi, do smrt Tistega, ki ga ljubi najbolj, do smrti Njegovega Sina. Kar težko je napisati in težko verjeti, daje to res, da Bog tako ljubi nas ljudi. Morali bi zardeti ob tej ljubezni, moralo nam bi biti nerodno, kot nam j e nerodna ob malčku, ko še ne vemo, kako bi se obnašali ob njem. Moje voščilo ob sklepu premišljanja je povzeto iz že povedanega. Vsem, ki praznujete Božič želim svete in nežne bližine Boga in ljudi. Viljem Čušin X g Ker se približuje konec leta, smo vam pripravili širok izbor koledarjev, rokovnikov, kemičnih svinčnikov, vžigalnikov in drugega, po zelo ugodnih cenah. Urejen imamo tudi dotisk z vašim logotipom. Novoletni okraski, jelke, balončki, čestitke, igrače, puzzle, darilne vrečke, darilni papir, pentlje... Vesele božične praznike in srečno novo leto. Življenje ob meji ZAKAJ ROMUNI BEŽIJO? PETELINJI KONCERT SREDI MESTA Grad Hunedoara je izjemen zgodovinski prostor, ki bi lahko dnevno pritegnil stotine turistov. Tokrat sta bila na parkirišču pred gradom samo naša avtobusa iz Slovenije. Drugih ni bilo, za invidivudualne goste bi to utegnilo biti celo nevarno mesto. Turiste takoj obkrožijo petnajstletni pobalini, ki ne beračijo, temveč zahtevajo: “forint, marka, dolar...” Z obritimi glavami in hudobno spačenimi obrazi dajo vedeti, da se ni dobro hecati z njimi. Policije pa ni nikjer. Nekoč pred dvajsetimi so nas lepo pogostili v osrednji “kantini” železarne, ki je takrat bila osrednje sestajališče mesta in ki še vedno stoji. Mrki in žalostni obrazi prebivalcev odbijajo obiskovalce, da bi v lokalni gostilni ali trgovini poskušalo ujeti razpoloženje ljudi. Minila nas j e volja, da bi se preveč zadrževali v tem mrtvem mestu iz katerega prebivalci množično bežijo. Prespali smo v Alba Juliji, pomembno zgodovinsko mesto, v nekakšen romunski Piemont, kjer so leta 1918 iz treh pokrajin ustanovili Romunijo. Hotel v katerem smo prespali je bil zgrajen pred desetletji v času realnega socializma in po tem času ni bil kaj prida obnovljen. Hotel “Cetate” (grad) je v centru mesta, zraven velikanskega obzidja in veličastnih cerkva, toda od treh zjutraj je v tem hotelu nemogoče spati. Z balkonov, dvorišč in drugih prostorov v vseh sosednih blokih je mogoče poslušati množični koncert petelinov. Romuni so očitno našli način, kako si v lastni režiji zagotoviti pečenega piščanca. Prvo novinarsko pravilo je, da v tujini najprej obiščeš “trebuh mesta”, mestno tržnico. Obiskal sejo tudi pred dvajsetimi leti in takrat so Romuni zanesljivo živeli veliko bolje kot danes, takrat je na tržnici bilo mogoče dobiti vse. Danes je izbor na tržnici je dokaj skromen. Zelenjava je enkrat cenejša kot pri nas. Kmetice na začetku tržnice prodajajo mleko v plastenkah Coca Cole in mleko je dražje kot pri nas. Za kilogram svinjskih kotletov je treba odšteti 100 tisoč lejev, kar je tisoč tolarjev v našem denarju, govedina pa je za tretjino dražja. Cene mesa so praktično takšne kot pri nas, plače pa so desetkrat manjše. Kilogram “socialnega” kruha stane petdeset tolarjev, boljši kruh paje petkrat dražji. Trgovine so polne blaga, vglavnem uvoznega. Na policah je mogoče videti le malo domačih izdelkov. Se največ je vina in žganih pijač, ki so nekajkrat cenejši kot pri nas. Tudi po kakovosti ne zaostajajo za evropskimi izdelki. Ob cestah propadajo velikanske stavbe kolhozov in velikanskih tovarn, velikanski kovinski žerjavi čakajo, kdaj jih bo rja pognala v globino, domačini pa odnašajo vse, kar ima kakršnokoli uporabno vrednost. Tudi kmetom ne gre dobro, čeprav je Romunija dežela ogromnih ravničarskih kmetijskih prostranstvev, s plodno čmo zemljo in precej voda. Dežja je tu res precej manj kot pri nas, toda na vsakem koraku so reke in potoki. Romunska vas živi v grozljivi revščini. Le redko kje vidite traktor, prevladujejo konjske vprege. Na celi poti skozi Romunijo dolgi tisoč kilometrov nismo ob cesti videli niti ene same kosilnice. Kmetje kosijo travo z navadnimi kosami, ob cesti smo videli samo nekaj tropov ovac in krav, ki jih v sosedni Madžarski vidiš na vsakem koraku. Na Madžarskem vsako tolikov vidiš velike piramide sena narejene z okroglimi balami. Tega v Romuniji ni. Edino tekstilna industrija in keramika sta se posodobili, pozna se italijanski design. Lično moško obleko lahko dobiš za deset tisoč tolarjev, lepo trenirko pa še ceneje. Z romunskimi “produkcijskimi sredstvi”, z ročnim delom in živalskimi vpregami, vas ne more kaj prida pomagati niti sebi, še manj pa mestnemu prebivalstvu. V Romuniji danes kar dve tretjini prebivalstva živi v mestih. Urbanizacija naj bi bila v preteklih desetletjih sinonim za razvitost, zgodilo pa seje, da so simbol razvitosti zamenjali za samo vsebino razvoja. PLAVBOV IN MCDONALDS Stanovanjski bloki po mestih so bili grajeni hitro in površno. Danes se fasade krušijo, okna izpadajo, napušči nad vrati propadajo, smeti in odpadki se nabirajo po dvoriščih. Množice ljudi tava okrog brez pravega cilja. Tovarne so zaprte, dela ni, ostane na voljo samo tavanje okrog ruševin tovarn in stanovanjih blokov. Mladim ostane le beg. Na obrazih teh ljudi je vse zapisano. Škoda bi jih bilo karkoli vprašati. Romunija ima tudi svojo j aro gospodo. Ogromno tujih podjetij tu ima svoje bencinske črpalke na vsakih nekaj kilometrov ceste, vsako toliko pa vidiš tudi veliko domačih lokalnih bencinskih servisov. Novi bogataši na robovih mest postavljajo velike hiše, prave gradiče s kopijo srednjeveških stolpičev in strehami, ki so še najbolj podobne tajlandskim pagodam. Strehe so narejene iz bleščeče pocinkane pločevine. Na vrh streh (verjeli ali ne) ponosni lastniki danes montirajo mercedesove zvezde kot nekakšni novodobni simbol moči in pomembnosti. Na robovih mest množično rastejo nove pravoslavne cerkve in celo velikanski samostani, kot je na primer tisti v bližini mesta Cluj Napoca, za katerega so denar zbrali romunski nogometaši zaposleni v tujini. V Aradu v centru mesta končujejo ogromno pravoslavno katedralo. Mercedesova zvezda in pravoslavni križ postajata tako simbola postceausceuscove Romunije. Tisti, ki poznajo domače razmere v Romuniji iz prve roke, nam pripovedujejo o ljudeh, ki v pomanjkanju stanovanjskega prostora v Cluj Napoči, živijo kar v mestni kanalizaciji. Srhljiva je tudi zgodba o znani znanstvenici, ki po uspešni življenski karieri mesečno prejema 80 nemških mark pokojnine. S pokojnino komaj krije režijske stroške. Z inštrukcijami pa si služi za hrano. Romuni so dobili bleščeče McDonals lokale, Playboy v romunščini in kričeče tabloide. Kje se tisti skromni “Drumul socializmu!”, ki je imel samo en list oziroma štiri strani A4 formata? Romuni so ga takrat kupovali kot obsedeni, saj je edini imel dve strani lokalnih novic. Od obljubljenega boljšega življenja je ostala samo fatamorgana bogatih evropskih mest, ki tako privlačijo mlade Romune. In vrnjeni prebežniki so prva stvar, ki jo vidiš na madžarsko-romunski meji. V prazgodovinskem oranžnem avtobusu, ki z zaporniškimi rešetkami ločuje spremljevalce in šoferja od prebežnikov, jih vračajo domov. Največ je mladih moških, med njimi je tudi' nekaj deklet, pa tudi ljudje, ki so že srečali Abrahama in so se kljub letom odločili poiskati negotovo srečo na zahodu. Velikokrat prodajo vse kar imajo, da bi zbrali denar za pot. Miro Simčič VOŠČILO GOSTIŠČE GRILL DANILO ŽELI VSEM OBČANKAM IN OBČANOM, ŠE POSEBEJ PA SVOJIM STRANKAM TER POSLOVNIM PARTNERJEM VESEL BOŽIČ TER SREČNO TER ZDRAVO NOVO LETO 2002. VOŠČILO VSEM SVOJIM STRANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2002. PO ŠESTDESETIH LETIH SLOVESNO IN MOGOČNO TIGRU V SPOMIN Prav na dan, ko je pred šestdesetimi leti, 15. decembra 1941 končal zločinski 2. tržaki proseč in je pod streli italijanske fašistične vojske padla na openskem strelišču nova skupina petih mladih slovenskih fantov in mož, je bila v Ilirski Bistrici njim posvečena velika spominska slovesnost. Odkrili so spomenik premnogim žrtvam številnih primorskih Tigrovcev in žrtvam posebnega sodišča za zaščito Kraljevine Italije, desetim junakom obsojenim in ustreljenim v Bazovici, na Opčinah in Rimu s področja današnje ilirskobistriške občine. Ob tej priložnosti so člani filatelistične sekcije PND lirska Bistrica izdali naslednjo dopisnico: .j-Nn/dc. žvr* /Ukčdjc 7HG i ":<:vhr..1 ir pai.t.l 60-LET 2. TRŽAŠKEGA PROCESA TRST - ISTRA čsnicci :»fačana j SLOVENIJA: GORICA - REKA ODKRITJE SPOMENIKA 15.12.2001 - ILIRSKA BISTRICA foačuT«. /z Ulica vrttetta številka ali p .p. in številka G2So JbiitiiCJL. Poštno Številka Novosti iz naše knjižnice NOVE KNJIGE 1 • MAULE David: The Bermuda triangle 2. REMSE Matija: Mohorjev koledar 2002 3. Nova družinska pratika: za navadno leto 2002 4. SITAR Sandi: Prešernov koledar 2002 5. HONIGSFELD-ADAMIČ Marjana, MAŽGON Stane: Velika ilustrirana otroška enciklopedija 6. WOOLARD George: Alien invaders 7. BOTTON, Alain de: Utehe filozofije 8. BRISTOW Jacqueline, COWLEY Philip, DAINES Bob: Spomin inučenje 9. CARNEGIE Dale: Kako si pridobiš prijatelje 10. DAV Laura: Urjenje intuicije: kako izkoristiti moč instinktov 11. FORWARD Susan, FRAZIER Bonna: Čustveno izsiljevanje 12. RILEV Pat: Notranji zmagovalec: življenjski načrt za timske igralce 13. SPRENGER Reinhard K.: Načelo samoodgovomosti: poti k motivaciji 14. VERNETTE Jean: Skrivnosti okultnega in nenavadnega: jasnovidnost, vedeževanje, raziskovanje onstranstva 15. WARDEN David, CHRISTIE Donald: Spodbujanje socialnega vedenja mm mm. mm mm mm mm mm mm 1 I 1 I 1 I I I I 1 1 X VSE NAJBOLJŠE Ona je kakor sončni žarek z neba, kakor tiho šepetanje morja. Kot tiha melodija violine, kot srce polno topline... Paoli za osemdeseti rojstni dan Alma \ 1 J I I I I I I 1 I 1 > 16. WEISINGER Hendrie: Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi 17. ZALOKAR DIVJAK Zdenka: Jaz in ti: medosebni odnosi v sodobnem času 18. HARING Bemhard: Svobodni v Kristusu: moralna teologija za dejavno krščansko življenje 1 19. HARING Bernhard: Svobodni v Kristusu: moralna teologija za dejavno krščansko življenje 2 20. HARING Bernhard: Svobodni v Kristusu: moralna teologija za dejavno krščansko življenje 3 21. LOUF Andre: Milost zmore več 22. LA MERE: Materin dnevnik 23. ŽUŽEK Miha: Vabilo na večni ples 24. BARKER Thomas M: The Slovenc Minority of Carinthia 25. FINK-HAFNER Danica, HAČEK Miro: Demokratični prehodi II 26. DVORŠEK Anton: Kriminalistična strategija 27. GERBEC Franci, KOŠIR Borut: Pogodbe o leasingu: vzorčne pogodbe in komentar 28. GLAS SER William: Vsak učenec je lahko uspešen 29. GOUGH John W: Družbena pogodba milka Pedikerski salon Milka Prosen Rozmanova 36, II. Bistrica, 05/71-41-269 VSEM SVOJIM STRANKAM IN BRALCEM SNEŽNIKA ŽELIM LEPE PRAZNIKE! OB PRIHODU EURA Brez skromnosti lahko v krog izjemno pomembnih dogodkov preteklosti uvrstimo denar. V tem članku se bomo spomnili bankovcev, ki so po drugi svetovni vojni krojili usodo tudi v II. Bistrici. Kot zgodovinski dokument slikovito odkriva politično in nacionalno pripadnost ozemlja v tem stoletju, polnem vznemirljivih preobratov, ki so končno privedli vsaj večino slovenskih prebivalcev k matični domovini. Po končani drugi svetovni vojni vprašanje Italije z Demokratično Federativno Jugoslavijo ni bilo rešeno. En del vprašljivega ozemlja, ki je zajemal Trst z okolico, del Istre, del slovenskega primoij a in Reke z okolico (brez Sušaka), so ostali izven ozemeljskih in upravnih meja Italije in DFJ. Razdeljeno na dva dela: CONA A in CONA B, je to ozemlje bilo dano na upravljanje t.i. vojnim upravam. CONO A je okupirala angleška vojska in je bila pod njeno vojno upravo. CONO B, kamor j e spadala tudi Ilirska Bistrica, je v upravljanje dobila Vojna uprava jugoslovanske armade (VUJA). Od leta 1945 so na področju obeh con bile v uporabi Lire, ki jih je izdala Banco dTtalija, t.i. metropolitanske Lire (M-Lire). Z dobro premišljenimi razlogi iz CONE A seje ta denar prav silil v njo. Tako je prepustil gospodarstvo in prebivalstvo CONE B v zelo težkem položaju. Da bi se ta položaj izboljšal, je VUJA dala v obtok denar, ki naj bi bil v prometu samo v CONI B (torej tudi v II. Bistrici). V obtok so dali denar z nominalno vrednostjo v Lirah. Ime valute je najbrž izbrano z uporabo že prej rabljenih Lir. Imenovanje B-Lire, BARCHETTE (po motivu jadrnice na morju), pravzaprav jugo lire. Čeprav je beseda o okupatorskem denarju, je to denar, ki je imel napise »SLOVENSKO PRIMORJE« in »ISTRA«, torej s tem spada v slovenski denar, posebno v primorski. To je bila tudi zadnja pojava denarja, ki omenja ta del Slovenije. Razlog, da na ozemlju CONE B ni bil v uporabi tedanji denar DFJ, ki se je imenoval dinar, lahko pripišemo dejstvu, daje edini upravni organ tega ozemlja bila VUJA in s tem ni spadal pod nadzor Narodne Banke Jugoslavije. Tiskanje bankovcev je bilo v Ljubljani in Zagrebu. V Ljubljani seje natisnilo za 100.000.000 Lir, v Zagrebu pa 197.370.000, kar je daleč od glavnice, kije znašala 100.000.000 Lir. Sedež banke je bil v Reki. Po priključitvi CONE B Jugoslaviji, kije sledila po podpisu miru z Italijo so 17.09.1947 zamenjali jugo Lire z jugoslovanskimi dinarji. Razmerje B-Lira proti Dinarju je bilo 100/30. Serija Jugolire je bila sestavljena iz osmih bankovcev in sicer: 1,5,10,20, 50,100, 500,1000 Lir. Bankovci so različne veličine in so tudi tiskani na različnem papirju. Dušan Maljevac Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 250.00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Danilo Pugelj, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger in Heda Vidmar. Strokovni sodelavec: Bojan Oblak Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko'Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1300 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Javno glasilo Snežnik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. Pohitite! V poslovno-stanovanjskem objektu S 20 v Ilirski Bistrici je na voljo samo še nekaj lepih stanovanj. H primorje Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 331 OOBoflto trgovina, ^d.d. VTEHNICN0-TRG0VSKEM CENTRU ILIRIJA J VAM PONUJAMO IZDELKE »GORENJE« POD UGODNIMI KREDITNIMI POGOJI 6-12 MESECEV VABLJENI V POSLOVALNICE IURIJA VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2002. VELIKA NAGRADNA IGRA l-lfifl® ^ NAGRADA Z. TELEVIZIJA NAGRADA 3. VIKEND PAKET 4: NAGRADA 25 VREDNOSTNIH BONOV VABLJENI! »ILIRIJA GRE NAPREJ« FIFI! Otvoritev nove Ilirije Pred kratkim so na sedežu podjetja Ilirija odprili sodoben tehnično-trgovski center, ki so ga uredili v nekdanjem skladišču blaga na Vojkovem nabrežju. Center, ki se rasteza na površini kar šeststo kvadratnih metrov, pomeni za občino veliko pridobitev, na Iliriji pa pričakujejo tudi kupce iz širše okolice, še posebej pa iz Hrvaške. Celoten trgovski kompleks -prenovili so tudi trgovino z gradbenim materialom - zavzema preko 1000 kvadratnih metrov. LOGARJA začela ponovno razvijati in prilagajati vse bolj zahtevnemu tržišču. Direktor se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju Ilirije in odprtju tega centra, še posebej pa seje zahvalil zaposlenim, teh j e 130. Poudaril j e, da le-ti »ne hodijo le v službo, ampak hodijo delat!« Direktor Logar je Varstveno delovnemu centru Doma starejših občanov tudi izročil ček za 100.000 UtKinO HAUdlAl : • _ .. y r. • ' i Notranjost nove trgovine Trgovski center je uredilo oz. prenovilo cerkniško podjetje Gradišče, skupaj s kooperanti. To je bila po dolgem času prva velika naložba podjetja Ilirija, ki je v zadnjem času zelo nazadovalo, vendar pa se je od prihoda novega direktorja ŽARKA SIT, po krajšem glasbenem programu pa sta bistriški župan Franc Lipolt ter Stane Brglez, predsednik uprave Infond zlat, prerezala trak. Sledil je ogled notranjosti novega centra ter zabava s skupino Plima. Bojan Oblak FOTO FANTAST ZELI VSEM OBČANKAM IN OBČANOM, ŠE POSEBEJ PA SVOJIM STRANKAM, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO. TIM JJW TIM MIT d.o.o. - TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO - PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA - PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 LUC MIRU IZ BETLEHEMA KROVSTVO majla decra* MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s p Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica Letos mineva 10 let odkar so člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) plamen prvič organizirano ponesli po vsej Sloveniji. V Ilirski Bistrici paje plamen gorel že leta 1991, ko smo začeli s prvimi pripravami na ustanovitev skavtskega stega. Bili smo med prvimi slovenskimi stegi v ustanavljanju, ko sta leta 1991 Matej Križaj in Bernarda Rolih, kot tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 prva skavta v naši dolini, prinesla plamen tudi v Ilirsko Bistrico. Skavtsko skupino v naši občini pa smo registrirali leto pozneje. V oddaji Luč v temi na Avstrijski televiziji ORF, namenjeni invalidnim otrokom so že leta 1986 v zahvalo sodelujočim namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Pobudniki akcije si takrat verjetno niso predstavljali, da bo v dobrih desetih letih akcija razširjena po celotni zahodni in srednji Evropi in delu vzhodne Evrope. Tudi mi si želimo, da bi na božični večer Luč gorela v čimveč družinah in prinašala mir, da bi bilo čimveč ljudi seznanjenih z njenim sporočilom in poslanstvom. V letu 2000 je k raznosu Luči miru iz Betlehema in njenega sporočila organizatorju v Sloveniji Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov pristopila tudi Zveza tabornikov Slovenije. Ilirsko bistriški skavti smo tabornike povabili k sodelovanju že veliko let prej. Pri delitvi in prireditvi ob sprejemu plamena nam pomagajo taborniki iz Podgore in Ilirske Bistrice. Da bi okrepili sodelovanje tudi z drugimi društvi in skupinami ter prinesli luč čimveč ljudem, smo poslali vabila za prireditev ob sprejemu luči miru vsaj eni organizirani skupini v vsako vas. Upamo, da nam boste priskočili na pomoč in bo tako plamen zagorel na oknu vsake hiše naše občine. Osrednjo prireditev ob sprejemu Luči miru smo že drugo leto iz plača preselili pred PC Mikoza. V nedeljo 16.12.2001 ob 18h smo Luč po kulturni prireditvi razdelili številnim zbranim. Največkrat nam j e na prireditvi nagajal dež, letos pa so zaradi nizkih temperatur in burje zmrzovali prsti na rokah in nogah. Kljub temu so številni zbrani vneto čakali na prihod luči in spremljali program, ki je bil sestavljen iz pesmi in misli o miru in luči, ki naj bi zagorela in grela predvsem v srcih in očeh in združevala vse ljudi v miru. Naslovi poslanic, ki so spremljale Luč miru iz Betlehema po Sloveniji v preteklih letih so bili: 1991 Mirje čas brez vojne 1992 Mir na sveti večer za vse 1993 Družina (Mednarodno leto družine) 1994 Različnost (vsi smo velika družina, leto boja proti rasni diskriminaciji) 1995 Sreča se rojeva v drugačnosti (nadaljevanje) 1996 Nekaj lepega zate (Vsakdo ima v sebi skrit zaklad) 1997 Objemi vse (Vsaka skupnost ima nekaj lepega za...) 1998 Zaupanje za upanje (Srce je kraj upanja. Srce je kraj zaupanja.) 1999 Srce sije 2000 Mir ljudem Plamen Luči miru iz Betlehema je bil prinesen v parlament, k predsedniku države in k nadškofu. V letu 2000 so bili v akcijo prvič vključeni tudi predstavniki evangeličanske cerkve. Delegacija skavtov pa je ponesla plamen tudi na Triglav. V letu 2000 jo je sprejelo v svoje domove preko 200.000 Slovencev, ob pomoči medijev pa je sporočilo miru seglo še precej širše. Z akcijo je bil lani v celotni Sloveniji zbran dobrodelni prispevek 370.700 SIT, ki so ga preko Aninega sklada, ki podpira številčne družine, prejele štiri družine. Tudi letošnji prostovoljni prispevek bo namenjen revnim družinam. Več o Luči miru , njeni zgodovini, poslanici, prireditvah in ideji si lahko preberete na spletnih straneh http:// lmb.skavt.net/. Hvala vsem, ki ste darovali prostovoljni prispevek ah pomagali pri raznosu luči miru tistim, ki na prireditev niso mogli. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas podpirali in pomagali finančno ali s tehnično pomočjo. Še posebej se zahvaljujemo dekanu g. Bogdanu Bercetu, podjetju SM&A d.o.o., klubu MKNŽ in podjetju Ilirija trgovina d.d.. Vsem pa želimo veselo pričakovanje, blagoslovljene božične praznike ter obilo miru in radosti tudi v letu, ki prihaja. skavti in skavtinje stega Ilirska Bistrica 1 SAMURAJKI TRETJI V TRBOVLJAH 15/12-2001 je karate klub Trbovlje priredil že 29 tradicionalni mednarodni turnir v karateju. Turnirja, ki slavi kot naj starejši v Evropi se je udeležilo 68 različnih klubov iz Hrvaške, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bangladeša in Slovenije. Tekom dneva se je na boriščih zvrstilo preko 380 tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovanja v katah posamezno sta se udeležili tudi Bistričanki Tamara KOVAČEVIČ članica karate kluba Samurai Nova Gorica in Ana KRESEVIČ članica karate kluba Samurai Koper. Tamara KOVAČEVIČ j e v kategoriji mlajše deklice osvojila 3 mesto in tako ponovila lanskoletni uspeh. Tik pred finalom je izgubila svojo edino tekmo s tesno odločitvijo sodnikov 2:1. Za uteho ji ostaja, da jo je premagala kasnejša zmagovalka Maja LENARD iz Hrvaške sicer njena stara znanka iz lanskoletnega turnirja. Drugo mesto je osvojila Majina sestra dvojčica Ana. Najboljša Slovenka v kategoriji mlajših deklic pa že obljublja, da bo naslednje leto drugače. Ana KRESEVIČ, ki letos prvič tekmuje v mladinski kategoriji je osvojila 3 mesto in premagala številne mnogo bolj znane in izkušene tekmovalke. Z nastopom na tem turnirju sije utrdila samozavest in od nje tudi v bodoče pričakujemo dobre rezultate tudi v mladinski konkurenci. Ob imenitnem uspehu obeh smo za komentar poprosili kar njunega trenerja Stojana ŠESTANA. Bil je skromen kot vedno: »v redu, dobro, če bosta zavzeto trenirali uspehi tudi v bodoče ne bodo izostali«. Iz kratkega komentarja strokovnjaka lahko razberemo le, da v športu ni časa za slavje, pomembno je le delo, mnoga odrekanja in le na takšen način je mogoče pričakovati tudi rezultate. Vseeno pa obema iz srca čestitamo za lepi uvrstitvi v izredno močni mednarodni konkurenci. % ^ PRVO DESETLETJE POŠTNIH ZNAMK SLOVENIJE Bilo je zgodovinsko pomembno dogajanje za mlado državo, ki se je pred desetimi leti začela uveljavljati v mednarodnem prostoru, se politično konstituirala, utrdila s svojo vojsko, policijo, sodno oblast, zaščitila svoje meje, sprejela svoje nacionalne simbole, valuto pa tudi izdala svoje lastne poštne znamke. Skoda, da nam gredo tako pomembne zadeve tako hitro iz javnega spomina. Vsaj nekoliko osvežimo ta dogajanja. Prvo poštno znamko, je Pošta Slovenija izdala že 26. junija 1991, bila je to znamka s podobo znamenitega načrta arhitekta Plečnika za slovenski parlament. Nominala znamke je bila 5,- vendar še brez imena valute, saj se tedaj še nismo dogovorili o imenu naše državne denarne enote. Bil je to šok za celo tedanjo Jugoslavijo pa tudi za mednarodno skupnost, kije dosegla na Brionskih pogovorih, da Slovenija za tri mesece umakne iz prometa svojo znamko in ne prehiteva dogovore. Na iztek moratorija pa se je Slovenija pripravila in takoj na prvi dan sprostitve moratorija izdala še nove prve štiri redne poštne znamke z grbom mlade države. Znamke so imele vrednosti za 14.-, 5,- in 11,- tolarjev. Prav podoba te prve slovenske poštne znamke bo predstavljena na priložnostnem poštnem žigu, ki ga bo pošta 6250 Ilirska Bistrica uporabljala, zaradi prazničnega dne, 26. dec., šele naslednji delovni dan, 27. decembra 2001. Primorsko numizmatično društvo, ki stoji za tem, je poštni žig in dopisnico s predstavljenimi vsemi petimi prvimi slovenskimi znamkami dalo oblikovati Matjažu Penku in grafični delavnici BOR v Trnovem. Vojko Čeligoj - 7 POGOSTOST PRIIMKOV V NAŠI OBČILI IV. DEL Za to številko časopisa vam posredujemo 98 priimkov. To je predzadnje objavljanje. Tudi tokrat in verjetno tudi že naslednjič vam spoštovani bralci ne morem postreči s kakršnimkoli komentarjem. To zahteva poglobljeno analizo, za kar pa je potrebno kar precej časa in tudi truda. Znano pa mi je, da se je po začetku objavljanja priimkov v časopisu Snežnik marsikdo spomnil na svoje korenine iri začel raziskovati svoje družinsko drevo. Pri tem j e tudi marsikdo prišel do zanimivih podatkov. Tako ne bo nič narobe, če se kdo od bralcev potrudi in na uredništvo časopisa sporoči kakršnekoli podatke o njegovem priimku. Seveda bomo to v časopisu z veseljem objavili. Samo za ilustracijo naj povem, daje kar nekaj priimkov v občini, za katere se domneva, da so pred približno 4 do 6 stoletji nazaj - to je takrat, ko je bilo na balkanu ves čas nemirno (neglede na to, ali je vojna ali mir), zaradi turških vpadov dobili zatočišče v dolini pod Snežnikom iz Hercegovine. Za naslednjič pa vam bomo predstavili še zadnjih 197 priimkov. ŠT. PRIIMKOV: 8 PETERNELJ KOCJAN BAN FURLAN REBEC ŠORC ŠTAVAR UJČIČ SLOKAR KRUH MLADINOV MORANO BILC BELČIČ CVIJANOVIČ FAJDIGA SMAJILA MEMON BOŽIČ FIRM ŠNAJDAR TAŠKAR KURIDŽA ŠT. PRIIMKOV: 9 GODEC VIDMAR VELIKANJE KOBAL RUŽIČ BENULIČ KAVČIČ ZIDARIČ ŠT. PRIIMKOV: 10 TrVMf' DUJC MARINAC 1 UFnV ZEVNIK GRUBIČ MUROVEC ŠLOSEL BARAK MIHELJ PERENIČ STANIČ KAKOVIČ GOJAK KURENT KLANAC VATOVEC KUKOLJ PETROVIČ IVANOVIČ VALENČIČ SEVER MOČNIK RAZPOR MARKOVIČ GASHI MARTINČIČ PRIMOŽIČ PEROVIČ AVSEC PUGELJ POLES BRUMEN ZUCCONI ČANDEK SUŠANJ ŠIRCA BOBEK Društvo se predstavlja DRUŠTVO JESEN ILIRSKA BISTRICA Društvo je bilo ustanovljeno v začetku leta 2000, sama dejavnost pa sega v leto 1989. Društvo je vključeno v Združenje za socialno gerontologijo ln gerontagogiko, ki povezuje na prostoru države že nad 450 skupin starih ljudi za samopomoč, ki še niso Povsod organizirane v društva. Združenje je razvrščeno v skupino humanitarnih nevladnih organizacij. Namen društva Jesen Ilirska Bistrica je ustvarjanje pogojev za smiselno in kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov in zadovoljevanje nematerialnih potreb starih ljudi in hkrati priprava srednje generacije na 'ustno starost. V dveh zunanjih skupinah in petih skupinah v Domu starejših se srečuje stara in srednja generacija. Srednjo generacijo predstavljajo voditeljice ali sovoditeljice skupin. Voditeljice in sovoditeljice predstavljajo zaposlene delavke v Domu starejših in prostovoljke, ki se sestajajo enkrat tedensko ob določeni uri v določenem prostoru. Skupine se povezujejo s skupinami iz sosednjih občin. Za skupine v naši občini pripravimo vsakoletno srečanje skupin, v skladu s finančnimi možnostmi pa društvo organizira krajši izlet in obeleži praznike. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki bi se želeli vključiti v skupine starih ljudi za samopomoč, da se oglasijo tajnici društva Mariji Primc na tel.:71-00-512. ' prihodnji številki se predstavlja Društvo upokojencev ilirska Bistrica MOJA DEŽELA LEPA IN GOSTOLJUBNA Otroci so si z zanimanjem ogledali razstavo in veselo poprijeli za delo in sami idelovali okraske Utrinek z razstave V soboto so v Domu na Vidmu odprli razstavo “S cvetjem v nov dan”, seveda pa v povodu zaključne prireditve naj večjega turistično - ekološkega projekta MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA. Na prireditvi so podelili priznanja udeležencem, ki so dosegli najboljše rezultate pri ocenjevanju okolja v občini Ilirska Bistrica. Pokrovitelja prireditve sta bila Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica in Občina Ilirska Bistrica. O dobitnikih pa več prihodnjič. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič S.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK-PETEK 9-17 KOSILO 12-12™ SOBOTA. NEDEUA. PRAZNIKI ZAPRTO wPlsima-pur NOVE VIDEOKASETE 1. Lepi Joe 2. Življenje žuželk 3. Stari, kje je moj avto?. 4. Peter Pan 5. Podzemlje 6. Skozi oko zasledovalca 7. Vertikala smrti GOSTILNA » TRGOVINA » DISKONT 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 05/714-23-72, fax: 05/714-12-07 RAZPRODAJA 10% POPUST NA VSE BLAGO RAZEN CIGARET OD 21.12.2001 DO 31.12.2001 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VELIKO USPEHA *' ■»* Sončno toda hladno decembrsko jutro je v Ilirski Bistrici, v soboto 15. decembra 2001 sprejelo množico udeležencev, ki so prišli od Kopra, Trsta, Nove gorice, Tolmina, Ljubljane, tja do Opatije in Klane na svečano odkritje spomenika tigrovcem in protifašistom doline Reke, Brkinov in Zgornje Pivke. Ves kulturni program se je odvijal v dvorani doma na Vidmu. Režiser programa Andrej Jelačin jev celotno zasnovo vključil domače izvajalce od MPZ Dragotin Kette, Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica, recitatorje Darinke Dekleva, Franca Gombača, Franeta Dolgana do povezovalcev programa Suzane Mahne in Damjana Škrlja. Sam izbor pesmi, recitacij, zvočnih efektov, trideset let starih posnetkov, razgovora z Marijo Urbančič - Jadretove, svakinjo Viktorja Boba, ter razgovor z ženo Ivana Kosa, ki je bil usmrčen na II. Tržaškem procesu, nas je postavilo v čas in dogajanja, ko so se tigrovci po naših krajih borili in izgorevali za slovensko narodnostno bit. Po pozdravnem nagovoru župana Franca Lipolta ter predsednika društva TIGR Primorska, Franja Bataglja je poseben pečat celotnemu kulturnemu programu dal slavnostni govornik predsednik Državnega zbora RS g. Borut Pahor, ki je v svojem govoru povezal pomembnost tigrov iz preteklosti s sedanjostjo Slovenije in njeno prihodnostjo v Evropski uniji. Zaključna pesem, Vstala Primorska, ki je dvignila na noge celotno dvorano j e izvenela kot svečana salva vsem tistim tigrovcem, ki so se pred 60. leti žrtvovali za edino in svojo domovino. Po končanem kulturnem programu je sledilo svečano odkritje spomenika tigrovcem na hribu Svobode. Spomenik, delo kiparja Janeza Lenassija, sta odkrila Alojz Zidar s Topolca, eden zadnjih še živečih tigrovcev ter Vojko Bobek iz Trnovega, sin Viktorja Bobeka, ki je bil na II. Tržaškem procesu obsojen na smrt in usmrčen. Borut Pahor predsednik Državnega zbora Republike Slovenije -govornik na kulturni prireditvi ODKRITJE SPOMENIKA V ILIRSKI BISTRICI TIGROVCEM IN PROTIFAŠISTOM DOLINE REKE, BRKINOV IN PIVKE Pred 60. leti so bili na strelišču na Opčinah ustreljeni: Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Vinko Tomažič in Ivan Vadnal. Posebno sodišče za zaščito države jih je na 2. Tržaškem procesu obsodilo na smrt. Sodba številka 282 od 14.12.1941 je obsegala 60 obtožencev od tega je bilo izvedenih 5 smrtnih kazni, ostalih 55 žrtev pa je bilo obsojenih na 1000 let zapora. Zaključek celotnega dogajanja te prireditve se je odvil v osnovni šoli Dragotin Kette, kjer je Turistično društvo Ilirska Bistrica v prijetnem vzdušju sprejelo vse udeležence. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica je bilo poleg Društva za negovanje redoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, ter občine Ilirska Bistrica glavni organizator svečane kulturne prireditve in odkritja spomenika. S postavitvijo spomenika so tigrovci in protifašisti dobili po dolgih desetletjih mesto in priznanje, katero jim je vedno pripadalo. TRST - ISTRA GORICA - REKA Pomembno zavezništvo je bilo sklenjeno decembra 1935 med KPI in narodnorevolucionarnim gibanjem s ciljem boja za samoodločbo manjšine, ter za nacionalne in socialne pravice. Ta akcijski pakt ni bistveno spremenil odnosa med KPI in TIGR-om glede na poprejšnje odnose s konca 20. let, ko je KPI propagirala komunistično rešitev narodnega vprašanja in hegemonijo stranke v narodnem gibanju manjšine. TIGR je v zadnjem obdobju 30. let dobil zaveznika v vodstvu slovenskih komunistov in z njim dobro sodeloval. Vodstvo TIGR-aje s povezovanjem z mednarodno sfero predvsem z angleško službo, Special Operations Spomenik tigrovcem in protifašistom, kije postavljen v zavetju brez in smrek na hribu Svobode v Ilirski Bistrici je znamenje potrditve, priznanja in zahvale vsem tigrovcem in njihovem svojcem, obenem pa je moški z odsluženim vojaškim rokom. Njihov cilj je bil boj proti raznarodovalni italijanski politiki ter za pridružitev z Jugoslavijo. Njihov boj pa je vseboval tudi socialno komponento, predvsem iz razloga, ker je fašizem Spomenik TIGR -ovceni sta odkrila Vojko Bobek (prvi z leve) in Alojz Zidar pomnik spomina nam in našim zanamcem, da so tigrovci že tedaj dojeli, da sta primorskemu človeku narod in svoboda jedro narodnostne biti. TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) je bila ilegalna narodnorevolucionarna organizacija, kot sojo razglasili njeni pripadniki sami v Julijski krajini, kjer je ta organizacija delovala od njene ustanovitve leta 1924 v Trstu. Korenine dela članstva segajo tudi v jugoslovansko Orjuno. TIGR je v začetnem obdobju svojega delovanja bil del Orjune, ki se je v Italiji imenovala Orjunavit. 1927. tega leta, ko je bilo prepovedano delovanje vseh slovenskih društev, se je na Nanosu ustanovila tajna organizacija za celotno Julijsko krajino. Organizacija je bila razdeljena na srenje in dalje na trojke, sedež pa je imela v Trstu in Gorici, od koder so se vodile vse aktivnosti. Članstvo, kije doseglo preko 2000 ljudi so predstavljali praviloma samski uničil tudi ves slovenski gospodarski in finančni potencial. Organizacija je delovala v smislu ustvarjanja protirežimskega razpoloženja med slovenskimi ljudmi ter s tem širila narodnostno zavest, izdajala časopise: Borba, Svoboda, Straža ob Soči, Ljudska fronta, tiskala in razširjala različne propagandne letake, grozila ovaduhom, pisala grafite s protifašistično vsebino in uničevala fašistične simbole. Organizacija TIGR je bila povezana s tajno krščanskosocialno organizacijo, katera je preko duhovščine in v okviru cerkve ohranjala slovenski jezik in narodno zavest. Organizacija TIGR je izvedla številne nasilne akcije med katerimi je najpomembnejša razstrelitev svetilnika zmage v Trstu januarja 1930 ter izvedba razstrelitve uredništva fašističnega glasila II Popolo di Trieste. Posledica vseh akcij, predvsem pa slednjih dveh so bile številne aretacije, ki so se zaključile s prvim tržaškim Predstavnika Društva za negovanje tradicij TIGR Primorska sta položila venec Vi, ki ste že tedaj dojeli, da sta primorskemu človeku narod in svoboda jedro narodnostne biti! Alojz Valenčič-z Bača Viktor Botek iz Ilirske 'Bistrice Ivan Cekatla z Male Bukovice Viljem. Dolgan s Topolca Leopold Frank iz Kilovč Anton Grržina iz Vrtiče^ Vincenc .Hrvatin iz Trpčan Josip Rojc iz Vrkice Franc Vičič z Velike Bukovice ' Josip Ziefrin iz Vrtiče z A ... ^ ... ..... i i ,k__________ procesom septembra 1930, ko je Posebno sodišče za zaščito države obsodilo na smrt: Franca Bidovca, Franca Marušiča, Zvonimirja Miloša in Antona Valenčiča. Številne aretacije in usmrtitev štirih žrtev je zadala hud udarec tigrovskemu gibanju tako na Tržaškem kot tudi na Goriškem, toda obdržale so se posamezne skupine na Bistriškem, Pivki, Baški grapi, Tolminskem, ki so s svojo dejavnostjo v naslednjih letih nadaljevale. TIGR so podpirali italijanski protifašisti, katerim so tigrovci mnogokrat pomagali bežati iz Italije pred fašističnim režimom. Z italijanskim gibanjem Giustizia e Liberata je TIGR sklenil 1931 leta akcijski program. Pozneje so skupno izvedli številne akcije med katerimi je bila najpomembnejša načrtovani atentat na Mussolinija ob prihodu v Kobarid septembra 1938, a do atentata ni prišlo. Executive skušalo dobiti meddržavno zavezništvo za priključitev Primorske in Istre k tedanji Jugoslaviji. Številne sabotažne akcije, razstreljevanja smodnišnic in drugih strateško pomembnih objektov, širjenje protifašistične propagande in delovanje protifašističnemu režimu so privedle leta 1940 do množičnih aretacij in posledično do drugega tržaškega procesa od 2. do 14.12.1941. Vladimir Čeligoj 22. 12. 2001 Leto 2001 se izteka in telegrafsko vam želim predstaviti delo zakonodajne veje oblasti v preteklih dvanajstih mesecih. Državni zbor ima praviloma vsak mesec eno redno sejo in po potrebi izredne seje. Tako smo v iztekajočem se letu zasedali sedemnajstkrat. Na vsaki seji opravimo v povprečju preko trideset točk dnevnega reda in letno sprejmemo od 100 do 150 zakonov. Tudi preteklo leto ni bila izjema. Januar V začetku leta je poslanske klopi razvnel zakon o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z državami Evropske unije. Evropski uniji smo s tem pokazali našo veliko željo po pristopu in na nek način ustregli političnim pritiskom Italije in Avstrije. Zaprtju free shopov smo nasprotovali v Stranki mladih Slovenije in v Slovenski nacionalni stranki, ker smo menili, daje to preuranjeno, saj še nismo polnopravna članica EU. Slovenija je preoblikovala free shope, vstop v Evropsko unijo pa nam odlagajo. Iz leta v leto in je za nas kljub podrejanju zahtevam Evropske unije, še vedno pobožna želja in neznanka. Bo to leta 2003, bo to leta 2005, mogoče. Ampak obljuba naših nespretnih ministrov je bila dana in mi smo bili dolžni to obljubo izpolnit. Državni zbor je januarja obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu. Temeljni namen obravnavanega zakona je bil dvig denarnih socialnih pomoči iz 23.071 tolarjev na 37.943 tolarjev. Ukvarjali smo se tudi z zakonom o preprečevanju pranja denarja. Evropska unija in druge mednarodne organizacije so začele to področje urejati pred desetimi leti, ko so nastali prvič mednarodni standardi na področju boja Proti pranju denarja. Pri tem smo upoštevali tako mednarodne standarde, ki so se med tem izoblikovali na novo, upoštevali smo tudi sprejem nekaterih Predpisov in konvencij, ki jih je Slovenija v tem času ratificirala, pa tudi ua finančnem in kazenskem področju sprejela in upoštevali smo tudi tista določila oziroma tista priporočila, kijih je leta 1998, po obisku v Sloveniji, sprejela ocenjevalna misija Sveta Evrope in na določenih področjih dala ustrezna priporočila za spremembe. Na podlagi tega zakona morajo finančne ustanove preverjati poreklo denarja pri vsaki transakciji tako fizičnih kot Pravnih oseb, če gre za količino denarja, ki presega tri milijone tolarjev. Februar Slovenija je končno dobila dolgo pričakovanega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, varuha, ki je °d politike neodvisen varuha, ki mora varovati ljudi pred lastno državo. Pod streho smo spravili tudi zakon o vinu, ki ureja zmedo pri cvičku. Dolenj’c pa mora znati svoj vinograd obdelovati, če tega ne bi znal, bi cviček zaman drugje iskal." Cviček in teran sta dobila zakonsko zaščito, predpisano je varstvo geografskega porekla grozdja Domače novice iz slovenskega parlamenta IZ POSLANSKIH KLOPI. • e 9 in vina, kar je pravzaprav tudi temeljno načelo veljavnega zakona o vinu. Marec Pomorska država, za kar se Slovenija prišteva, čeprav še ni čisto jasno ali si bomo uspeli izborit teritorialen dostop do mednarodnih voda, potrebuje pomorski zakonik. Ta zakonik, ki ureja vse kar je v zvezi s plovbo in izkoriščanjem slovenskega morja in morske obale, tudi pristanišč, smo obravnavali v Državnem zboru marca kar nekaj dni, saj je zakonik obsegal kar devetstodevetdeset členov na katere je bilo vloženih še nekaj sto amandmajev. V mesecu marcu smo se lotili tudi proračuna za leto 2001, proračuna težkega 1,16 bilijona tolarjev, vključno s petdesetimi milijardami primanjkljaja. April Sprejeli smo zakon o telekomunikacijah in z njim sprostili trg telekomunikacijskih storitev. Zakon pa je razburkal javnost zaradi problema vračanja prekomernih vlaganj posameznikov in lokalnih skupnosti v telekomunikacije v preteklosti. To naj bi po besedah vlade urejal drugi zakon, ki bi moral biti predložen državnemu zboru do novembra, a ga še vedno čakamo. Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj opredeljuje, da bomo tudi v bodoče pri popisu lahko odgovorili kakšne vere smo, ne bo pa nujno na to vprašanje odgovoriti. Tudi na vprašanje o narodnostni pripadnosti bomo lahko odgovorili le, če bomo to želeli. Na omenjena dva vprašanja (veroizpoved, narodnost), pa zagotovo ne bo mogel v našem imenu odgovoriti nekdo drug v družini, kot je bilo doslej možno. Maj Eden najbolj vročih zakonov je bil na dnevnem redu majske seje - zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ali na kratko zakon o umetni oploditvi. Edino kočljivo vprašanje je bilo ali zdravim samskim ženskam omogočit umetno oploditev ali ne? »Vsak ima pravico do izbire načina življenja. Nikomur ne oporekam, če se odloči za zakonsko zvezo, za izvenzakonsko zvezo, za istospolnega partnerja ali pa za samski stan. Pričakujem pa od vsakega posameznika vsaj toliko odgovornosti, da z izbiro načina življenja nase prevzame tudi vse posledice, ki jih izbran način življenja prinaša. In življenje z istospolnim partnerjem ali pa samsko življenje potomstva ne prinaša.« S temi besedami sem sam pospremil ta zakon na plenarnem zasedanju. Ker se poslanci SMS, SNS, SDS, NSi in SLS+SKD nismo strinjali ne z vsebino, ne z načinom sprejemanja tega zakona, smo pred glasovanjem demonstrativno zapustili dvorano. Zakon je bil kljub temu sprejet, pozneje pa na referendumu s strani ljudstva za veliko večino zavržen. Junij Po desetih letih samostojnosti smo dobili nov Zakon o zunanjih zadevah. Namen novega zakona je nadaljnji razvoj slovenske diplomacije, večja fleksibilnost pri sklepanju mednarodnih pogodb ter pri uvajanju aktov mednarodnih organizacij in institucij v pravni red Republike Slovenije. Sprejem zakona bo olajšal prilagajanje evropski ureditvi in prispeval k večji učinkovitosti in manjši obremenitvi državnih organov. Julij Končno smo na poslanske klopi dobili tudi maloobmejni sporazum z Republiko Hrvaško ali Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, kot je uradni naziv tega dokumenta. Osnovni namen SOPS-a je izboljšati življenjske razmere obmejnega prebivalstva. Na dejansko izvrševanje poleti ratificiranega sporazuma pa ob meji še kar čakamo. September Avgusta Državni zbor tradicionalno ne zaseda zaradi parlamentarnih počitnic. Ponovno smo se zbrali septembra in se lotili reševanja problemov kmetijstva, ki ga je prizadela poletna suša. V ta namen smo sprejeli intervencijski zakon o odpravi posledic suše, pozebe in neurij s točo. Oktober Lotili smo se tudi Nacionalnega programa visokega šolstva, kateri podaja temelje za razvoj visokega šolstva v naslednjih letih. Temeljni cilj razvoja visokega šolstva je, čim večjemu deležu prebivalstva omogočiti pridobitev kakovostne dodiplomske in podiplomske izobrazbe, kar je bistven dejavnik socialnega, ekonomskega in kulturnega razvoja ter ohranitev nacionalne identitete. Na oktoberskem izrednem zasedanju smo soglasno sprejeli tudi deklaracijo o boju proti terorizmu. Strašen in tragičen dogodek v Združenih državah Amerike, je pretresel ves svet in tudi Slovenijo. S terorističnim napadom so bile napadene tudi vrednote demokracije, tako svetovne kot naše, in to na najbolj brutalen in krvav način, ki pa zahteva jasen odgovor - ta odgovor, smo podali v Deklaraciji o skupnem boju proti terorizmu. Nov poslovnik Državnega zbora je dokončno padel. Predlagatelji novega poslovnika, (LDS, ZLSD, SLS+SKD, DeSUS) so želeli racionalizirati delo v slovenskem parlamentu. V ta namen so v obravnavo poslali predlog, po katerem bi delo v parlamentu potekalo bistveno hitreje in parlament bi bil veliko bolj učinkovit. V opoziciji, tudi v SMS, se z mnogo čem strinjamo, na bistvenih točkah pa nismo našli skupnega jezika. November Z vojaškega področja smo se lotili zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994 - 2003. Potrebe po kvalitetni in vami vojaški opremi, ki jih naj zagotovijo te spremembe zakona v SMS ocenjujemo kot realne, vendar opozarjamo tudi na to, da vlada marsikdaj v celofan novih potreb rada zavije tudi in predvsem kaj dmgega -spomnimo se nakupa vladnega letala, ki ga v obrazložitvi predloga predlagatelji niso zapisali, kot enega izmed vzrokov zakaj primanjkuje sredstev za oboroževanje naše države. V Stranki mladih Slovenije smo spremembe zakona podprli, predvsem v želji, da v bodoče zaradi slabe vojaške opreme ne bodo umirali slovenski vojaki, morebitnemu neracionalnemu trošenju teh sredstev tipa vladno letalo, pa odločno nasprotujemo. December Konec novembra in začetek decembra smo se v parlamentu lotili najpomembnejšega akta, ki ga lahko sprejme Državni zbor: proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003. Do predlogov smo bili opozicijski poslanci nemalo kritični. Pri proračunuje navada, oziromaje očitno že praksa, da vlada kot predlagatelj zatrjuje, da boljšega in bolj primernega proračuna ne more biti, opozicija pa o tem dvomi in to upravičeno, saj smo naveličani zgodb o varčevalnih in razvojno načrtovanih proračunih. V Stranki mladih Slovenije podpiramo visoke postavke pri izobraževanju in vseh tistih področjih, ki bi mladim v Sloveniji omogočili primerno izobraževanje. V letih po osamosvojitvi je bila Slovenija priča velikim spremembam v šolskem sistemu, štipendijski politiki, socialnih transferjih najbolj ogroženim in še bi lahko naštevali. Vlada se pri sestavljanju proračuna še vedno osredotoča na povečanje prihodkov, namesto da bi se osredotočila na odhodkovno stran. Gospodarstvo, konkretno Gospodarska zbornica v svojih stališčih opozarja na problem obdavčitve plač. Dogodki zadnjih nekaj mesecev kar kličejo po bolj omejevalni javnofinančni politiki, saj je dejstvo, da dohodkov, kot sijih obeta vlada ne gre pričakovati. Vsekakor smo zadovoljni, da se indeksi na področjih izobraževanja, znanosti, zdravstvenega varstva in sociale visoki. To so namreč tudi prioritete SMS. Tudi zato smo pri predlogu proračuna in dopolnjenem predlogu proračuna vložili amandmaje za povečanje sredstev za gradnjo študentskih domov, štipendijske sklade lokalnih skupnosti, prevoze študentov invalidov, mlade raziskovalce in izgradnjo mladinskega prenočišča. Žal noben od teh predlogov ni bil deležen zadostne podpore. V Stranki mladih Slovenije opozarjamo, da je na teh področjih omejevanje izdatkov škodljivo in nepotrebno. Gospodarski položaj se slabša in ne le zaradi zunanjih dejavnikov, temveč tudi zaradi pretekle politike proračunskega zadolževanja za potrebe javnega sektorja, ne pa za potrebe dejavnosti, ki prinašajo večjo dodano vrednost. Vlada bo morala v prihodnjih dveh letih znižati inflacijo in povečati ostale gospodarske kazalce, da bomo resni kandidati za vstop v toliko opevano Evropsko zvezo. Tudi za državo naj bi načeloma veljalo, da naj ne troši več kot ima. To pa nam ne bo uspelo (tudi po najbolj optimističnih napovedih) še kar nekaj let. Če pa se proračuna lotevamo tako kot sedaj, pa nam to ne bo uspelo nikoli in naslednje generacije bodo imele še slabšo popotnico za bodočnost! Igor Štemberger POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1. ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3. ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržanje poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. Voščilo iz Državnega zbora Republike Slovenije Vsem občanom Ilirske Bistrice želiva vesele Božične praznike in veliko sreče zdravja in uspehov v Novem letu 2002! Vaša poslanca Vojko Čeligoj in Igor Štemberger PRIPRAVE NA USTANOVITEV REGIJSKEGA PARKA SNEŽNIK 27.11.2001 so Bistriški svetniki zagrizli v osnutek proračuna Občine Ilirska Bistrica. Občinska uprava je deloma podlegla željam in potrebam, ampak je v bistvu ostala neomajna pri dejstvu, da denarja ni in da ga tudi ne bo ter, da se bomo morali zadovoljiti tudi z malim. Vse dane predloge bodo preučili, kaj od predlaganega pa bo v resnici uvrščeno v predlog proračuna pa bo znano šele naslednje leto. Marico Zver Šlenc je svet potrdil kot kanndidatko za predstavnika ustanovitelja v Svetu zavoda Varstveno delovnega centra Koper. Sprejeli so tudi sklep s katerim so sprejeli sklenitev in potrditev prisilne poravnave ned dolžnikom Termoplasti - Piama d.d. s katero je Občini priznana terjatev v višini 152,084,00 SIT. Zadnja letošnja seja je bila 20.12.2001 v Gostilni »Pod gradom«, kjer je bila predstavljena uradba o Regijskem parku Snežnik. V nadaljevanju vam predstavljamo del gradiva o bodočem parku, kaj več o tem pa v prihodnjih številkah. OSNUTEK UREDBE Nekaj osnovnih podatkov o parku: Velikost Regijski park Snežnik bo po ustanovitvi največji park v Sloveniji. Zajema približno 1000 kvadratnih kilometrov površin. Občine V park je vključenih osem občin: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Loški potok, Pivka in Postojna. Meje parka Ministrstvo za okolje in prostorje predlog mej poslalo v usklajevanje posameznim občinam, ki so vključene v park, občine pa so oziroma še bodo podale svoje predloge. Dokončno se bodo usklajevale še s katasterskimi mejami in bodo določene do parcele natančno. Nekaj večjih posebnosti parka To bo največje zavarovano področje v Sloveniji, večje bo tudi od Triglavskega narodnega parka. To bo prvi regijski park, ustanovljen na podlagi Zakona o ohranjanju narave. Tu bodo prvič ustanovljeni strogi naravni rezervati, doslej jih v Sloveniji nismo imeli. Osnutek uredbe Na čem temelji osnutek uredbe? Uredba je oblikovana na podlagi dveh osnovnih ciljev: 1. varovanje narave 2. omogočanje trajnostnega razvoja tega območja Pri njenem oblikovanju je bila posebna skrb posvečena temu, da ne omejujemo gradnje v naseljih in sedanjega kmetovanja. Kmetijstvo lahko torej povsod ostane nespremenjeno, zaradi režimov nikjer ne bo potrebno spreminjati sedanjega načina kmetovanja. Na nekaterih območjih pa osnutek uredbe ne dopušča večje intenzivnosti kmetovanja od obstoječe. Glede varstva okolja uredba sledi v Sloveniji veljavnim okoljskim predpisom, nadgrajuje pa jih z dodatnimi zahtevami glede letalskega prometa, plovbe ipd. Do kakšne podrobnosti je pripravljen osnutek? Park vključuje dve večji varstveni območji, ki sta še posebej značilni za to območje: strnjeni gozdovi ter območje mokrišč in travišč. Območje strnjenih gozdov zajema dva kompleksa gozdov - osrednji del Javornikov ter Snežnika in gozdove med Loško dolino in Loškim Potokom. Območje travišč in mokrišč pa obsega Cerkniško jezero in Planinsko polje, vlažne travnike ob Nanoščici, travišča v širšem območju Pivških jezer in na južnih pobočjih Snežnika ter travišča in mokrišča ob Bleščici. Osnutek uredbe opredeljuje tudi ožja zavarovana območja in njihovo varovanje, to je stroge naravne rezervate, naravne rezervate in naravne spomenike. Kdo je že sodeloval pri sestavljanju osnutka uredbe? Dragocena podlaga za delo so bila gradiva, zbrana v projektu Matra (1998 -1999), ki gaj e financirala nizozemska vlada. V njem so predlogi strokovnjakov, zlasti krajevnih, pa tudi odzivi in predlogi širokega kroga zainteresirane javnosti: kmetov, gozdarjev, turističnih delavcev, lovcev, ribičev in drugih. Tudi pri pripravi osnutka uredbe smo skušali zajeti čim širši krog sodelujočih. Tako smo, ko smo pripravljali izhodišča, za mnenje že povprašali več organizacij, ki so aktivne v območju parka. Na podlagi zbranih podatkov smo pripravili osnutek uredbe, kije zapisan v pravnem jeziku, kaj je v parku prepovedano in priporočeno ravnanje. Osnutek uredbe smo pregledali, tako kot smo sami predlagali, najprej z župani. Prvi teden v novembru smo obiskali osem občin bodočega parka. Državni podsekretar Mladen Berginc se je za sestanek dogovoril z vsakim od županov. Župani in njihovi sodelavci so dali niz pripomb in predlogov. Na podlagi teh smo osnutek uredbe dopolnili oziroma popravili. Statistika upoštevanih pripomb županov je naslednja: -V osnutku uredbe za obravnavo na občinskih svetih, ki smo ga poslali najprej občinama Bloke in Logatec, je upoštevanih 21 pripomb županov na samo vsebino določil in 32 predlogov za dodatna pojasnila. 15 pripomb nismo mogli upoštevati, ker niso skladne z interesi varstva narave, pet pa jih še preverja pravna služba ministrstva. -Župani so podali tudi 69 pojasnil in opozoril glede ustanavljanja parka in položaja v občinah. Vsekakor so vse te pripombe in pojasnila koristni, saj bodo v pomoč pri osnovnih opredelitvah za načrt upravljanja, ki ga bo pripravila uprava parka. Ali so o tem obveščeni domačini in širša javnost? O poteku priprav in tudi o režimih domačine obveščamo preko biltena Park Snežnik, ki ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v parku in drugi zainteresirani. Na voljo jim je tudi informacijski telefon in spletna stran (sneznik.org) Kakšen je nadaljnji postopek? Osnutek uredbe z upoštevanimi prvimi pripombami smo posredovali občinam za obravnavo na občinskih svetih. Obravnave na občinskih svetih so načrtovane za konec novembra in december, Na teh obravnavah bodo prisotni državni podsekretar v Ministrstvu za okolj e in prostor Mladen Berginc in svetovalka na Agenciji RS za okolje Breda Ogorelec. Po obravnavi na občinskih svetih bo uredba še dodatno dopolnjena. Nato pa bo začel teči postopek za obravnavo na Vladi Republike Slovenije. Najprej bomo besedilo uskladili z drugimi ministrstvi, sledi potrditev na seji Vlade in nato javna predstavitev osnutka uredbe s kartografskimi prikazi, ki bo v vseh občinah potekala 60 dni. Tu bodo vsi imeli možnost zapisati pripombe glede vsebine uredbe. Nato se začne ponovni krog obravnav na občinah, drugih ministrstvih in sprejem končnega besedila uredbe na Vladi RS. Kdaj bo park ustanovljen? Če ne bo prišlo do nepričakovanih zapletov, bo regijski park Snežnik ustanovljen predvidoma konec leta 2002. Kako bo urejeno financiranje parka? Uredba omogoča več načinov financiranja parka. Vsaj na začetku bo glavni vir državni proračun. Možni viri pa so tudi prihodki od prodaje blaga in storitev upravljalna parka, vstopnine (npr. vjame), donacije, dotacije in drugi viri. Za leto 2002je predvideno, da bodo priprave na park financirane iz državnega proračuna, s skupne postavke za zavarovana območja. Za leto 2003, ko naj bi park začel delovati, pa je v osnutku državnega proračuna predvidena ločena postavka za regijski park Snežnik z 19 milijoni tolarjev. Za kmete v parku j e pomembno, da bodo tisti, ki bodo sodelovali v kmetijsko-okolj skih programih, dobili dodatnih 15 odstotkov sredstev zaradi lege v parku. Občine v parku pa imajo prednost pri državnem sofinanciranju komunalne infrastrukture (kanalizacije). Ali uredba določa odškodnine? Ne, sistem odškodnin določa Zakon o ohranjanju narave v 89. členu (Ur. List RS št. 31/2000). Za odškodnine so v državnem proračunu določena posebna sredstva in se ne črpajo iz sredstev parka. Ali je že določeno, kje bo sedež parka in kje bodo informacijski centri? Uredba ne opredeljuje, kje v območju parka bo sedež uprave ali informacijski centri. Odločitev o tem bo po predhodni razpravi z občinami sprejela vlada s posebnim predpisom. Sicer smo prejeli že kar nekaj predlogov glede uprave in informacijskih centrov. Vsekakor se bo število slednjih nadgrajevalo skozi več let delovanja. Kdo bo zaposlen v upravi parka? Zaposleni v upravi parka bodo izbrani preko javnega razpisa. To velja tako za vodstvo kot tudi za druge zaposlene. Pri naravovarstveni nadzorni službi je smotrna povezava z organizacijami, ki že delujejo na tem prostoru, na primer Zavodom za gozdove. Za prostovoljni nadzor pa je pokazalo interes že več domačinov, tudi lovcev in ribičev. Zakaj je bil vojaški poligon Poček predlagan za izločitev iz Regijskega parka Snežnik? Kljub našim preteklim pričakovanjem o postopnem dolgoročnem umiku vojaške dejavnosti iz tega območja ostaja Poček za Ministrstvo za obrambo najpomembnejše vadišče Slovenske vojske. Zaradi tega dejstva se je ministrstvo za okolje in prostor odločilo, da predlaga izločitev vojaškega poligona Poček iz območja regijskega parka. Vojska pa bo morala upoštevati splošne okoljske standarde, ki veljajo v Sloveniji, in še posebej razviti lastna pravila okoljskega ravnanja. Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +385(0)5/714-15-04 'if 'i. 'i ',i DL T r. L? db L C .. „ 'j. 'j; -j -j? ofr p|f pic (Ji 9 cJlo v)(T 2 2532 32 2 GjG 22 oj ir V ti ti r\Z3GX7' ti 19_cJ 19 OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47,6250 Ilirska Bistrica ' tel/fax: 05/71-41-362 ‘ ■N Z" / j b \ 7d b \ 77 ti ti___ti ti__ti ti__cj ti r" ti ti_ti ti 22 CJ lo_________cj 10__________Cj 'sj Kdor zna, zna! VOŠČILO KULTURNO DRUŠTVO IZZIVI TER TELEVIZIJA GALEJA ŽELITA VSEM OBČANKAM IN OBČANOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2002. AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, ARAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 OBVESTILO V soboto, 8.12.2001 je OO SDS ILIRSKA BISTRICA organiziral delovno predpraznično konferenco. Najprej je bilo podano poročilo o delovanju izvršilnega odbora stranke od izvolitve v marcu letos, nato pa je bila izvoljena nova nadzorna komisija ter podano poročilo o pripravah na bližajoče se volitve. Sledila je razprava s člani. Gost, regijski predsednik, gospod Ivo Bizjak je pohvalil delovanje odbora in napovedal skorajšnji obisk podpredsednika SDS, g. Mihe Brejca v Ilirski Bistrici. Sledila je prednovoletna zabava s skupino CAGAR. Bojan Oblak “OD CENTRALISTIČNE K POLICENTRIČNI SLOVENIJI” LST4NCJVTIEV POKRAJIN - Centralizacija oziroma DECENTRALIZACIJA Slovenija je postala izrazito centralistična država, kar se kaže predvsem v minimalnem deležu lokalnih skupnosti pri razdeljevanju javnih sredstev (manj kot 5 %) in v neznatnem vplivu lokalnih skupnosti na politične in razvojne odločitve države. Kot zagovorniki načel in razvojne politike Evropske zveze, se ni moč identificirati s takšno podobo Slovenije, ki je posledica centralizma in nespoštovanja evropsko sicer običajnih principov partnerstva med državo in lokalnimi skupnostmi. Pokrajine so normalni evropski element policentričnega konstituiranja interesov. Vendar skozi celotno obdobje samostojne Slovenije prevladuje politika teritorialnega drobljenje lokalne samouprave, kar je le druga plat centralistične tendence. Z nastankom pokrajin bi bile negativne posledice centralizacije mnogo bolj razvidne, odpor regij pa bi postal artikuliran in legitimen. Tiste stranke, ki same delujejo centralistično, seveda z vsemi sredstvi zavirajo nastanek pokrajin in bodo to počele še naprej, kljub formalnemu popuščanju predlogom Evropske zveze. Vlada Republike Slovenije je julija 2001 na predlog Ministrstva za notranje zadeve že sprejela izhodišča in predloge za nadaljnji razvoj lokalne samouprave. Ministrstvo za notranje zadeve bo v skladu s programom dela nadaljevalo z vsemi aktivnosti, povezanimi z navedenim projektom, ki se v ministrskem uradu za lokalno samoupravo obravnavajo kot prednostnega. Tako bo mogoče nadaljevati s pripravo predloga sistema financiranja pokrajin ter do konca leta 2001 pripraviti delovno gradivo zakona o pokrajinah in po sprejemu sprememb ustave bo mogoče začeti tudi formalno z obravnavo. Do konca leta 2002 bi bil tako pripravljen za obravnavo tudi zakon o ustanovitvi pokrajin, kot tudi spremembe področnih zakonov. V letu 2003 bi se navedeni zakoni obravnavali in sprejeli, ob koncu leta pa bi bile izvedene volitve v pokrajinske svete tako, da bi prišlo do konstituiranja pogajanj v letu 2004 pred rednimi parlamentarnimi volitvami. V izhodiščih za nadaljnji razvoj lokalne samouprave so izpostavljene predvsem naslednje izredno pomembne predpostavke - da ima pokrajina lastno premoženje in lastna sredstva, torej lasfne vire. V pripravi predloga Pristojnosti, ki bi se lahko prenesle v Pokrajine, so podani formalni pogoji, da se pripravi predlog sistema za financiranje pokrajin. Predvsem je pomembno, da se finančno ovrednotijo vse pristojnosti, ki so predlagane za Prenos na pokrajine in na podlagi teh tudi predlaga sistem financiranja. Ob tem se je potrebno zavedati, da mora s>stem decentralizacije pomeniti Pomemben premik tudi na področju Prerazporeditve javno finančnih sredstev v državi. Slovenija je imela leta 1995 delež javne porabe občin v BDP 4,4, %, medtem ko ta delež v sodobnih evropskih državah z visoko stopnjo decentraliziranosti znaša nad 30 %. Ob uvajanju pokrajin je potrebno zagotoviti tudi materialno bazo za delo pokrajinskih organov in pokrajinske uprave. Glede na to, da bodo pokrajine ustanovljene z zakonom in da se pri konceptu izhaja iz načel decentralizacije in dekoncentracije, bo ob konstituiranju potrebno zagotoviti osnovne prostorske in materialne pogoje za njihovo delovanje, vendar ne na račun dodatnih obremenitev lokalnih skupnosti. Strokovna skupina, kijev letu 1999 izdelala poročilo o regionalizaciji Slovenije, je podala tri predloge o možni delitvi Slovenije na pokrajine: -na večje pokrajine, -na manjše pokrajine, -vmesno varianto, ki bi predstavljala nekakšno kompromisno rešitev med variantama malih in velikih pokrajin. Komisiji državnega zbora in državnega sveta za lokalno samoupravo sta podprli varianto večjih pokrajin. Predlog večjih pokrajin opredeljuje njihove prednosti, kot so: večja gospodarska moč, lažje reševanje prostorskih, infrastrukturnih in ekoloških problemov, primerljivost z regijami sosednjih držav, racionalnejša uprava ter pričakovani socialno ekonomski razvoj, ki s sodobnim družbenim in tehničnim napredkom poteka v korist večjih ozemeljskih enot. Velike pokrajine bi tudi lažje kljubovale napredujoči globalizaciji in bi bolj ustrezale merilom Evropske zveze pri dodeljevanju pomoči. Slabosti pa so šibkejši stiki med občani in javno upravo, odtujenost javne uprave, manj skupnih interesov na tako obsežnih ozemljih, zapostavljanje lokalnih mikroregionalnih iniciativ. Zavedati se je potrebno, da bodo v večjih pokrajinah prevladovale predvsem razvojne funkcije, v manjših pa bo več prostora za upravne funkcije. V primeru večjih pokrajin je zato mogoče doseči cilje decentralizacije tudi tako, da se nekatere upravne funkcije prenašajo na mestne občine. Predlog funkcionalne sestavine pokrajin mora izražati dejstva: -da se zagotovi uravnotežen prenos iz ministrstva v izvirno pristojnost pokrajin, -da se v državni prične s procesom decentralizacije in se zato predlaga prenos pristojnosti iz države na pokrajine in ne iz občine na pokrajine - te bi se prenašale po potrebi in le v dogovoru z občinami, -da pri izvrševanju svojih pristojnosti pokrajina ne sme posegati v pristojnosti občin in mora spoštovati njihovo pristojnost pri opravljanju lokalnih javnih zadev, pri tem pa v največji možni meri upoštevati načela subsidiarnosti v skladu z evropsko listino o lokalni samoupravi; -da pokrajina, v skladu s svojimi pristojnostmi, skrbi za usklajen razvoj na ekonomskem, socialnem in kulturnem področju na celotnem svojem območju in da se pri opredelitvi predlogov prenosa izhaja iz nalog, ki so razvojno naravnane in tiste, ki so po svoji naravi nedvomno pokrajinskega značaja, -da se v največji možni meri uskladijo regionalne delitve na območjih bodočih pokrajin (npr. geodetska uprava, davčna uprava, gozdnogospodarska območja, šolske uprave, ...), -da se pri predlogu prenosa pristojnosti izhaja iz koncepta teritorialno večjih pokrajin (po koalicijski pogodbi najmanj 100.000 prebivalcev v pokrajini). Pokrajina bi kot svoje izvirne naloge samostojno opravljala lokalne zadeve širšega pomena, ki jih bo določila s svojimi predpisi in tiste, ki bodo določene z zakonom in so zadeve regionalnega pomena. Pokrajina naj bi tako opravljala predvsem naloge: -na področju ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja svojega področja, -na področju urejanja prostora in varstva okolja ter prometa in zvez, -zagotavljanje javnih gospodarskih služb pokrajinskega pomena, -zagotavljanje javnih negospodarskih služb pokrajinskega pomena. Pokrajina naj bi opravljala tudi prenesene državne naloge. V skladu z zakonom bi pokrajina zagotavljala na svojem območju skladen regionalni razvoj in prostorsko načrtovanje. Prava pot, ki vodi do »ta prave pokrajine« sledi: -interesom prebivalcev, -racionalnemu in skladnejšemu razvoju, -razvojnim perspektivam ter ustrezni politični, gospodarski in finančni moči. In kje se bo »znašla« naša občina? Če se ne bomo dovolj in pravočasno angažirali, tam kjer bodo hoteli drugi! Znan poslanec iz sosednje občine se je tako pošalil na naš račun: » Če bi se vas, Bistrčane vprašalo s kom bi se povezali, bi se vaš odgovor glasil - le s kom pa, z Opatijo vendar«! Živi bili pa videli! Zlatko Jenko VOŠČILO PRIMORSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA želi svojim članom, prijateljem in vsem s katerimi že skoraj tri desetletja uspešno sodeluje, vse najboljše v novem letu 2002, pa še obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. BfiLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjevo 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 OBRATOVALNI ČAS POSLOVNIH ENOT Ponedeljek-Petek Sobota Nedelja Telefon Balasty d.o.o., Vilharjeva 24,6250II. Bistrica 8.00-20.00 8.00-20.00 8.00- 12.00 057101000 Pod Vrti, Maistrova 8,6250 1. Bistrica 7.00- 19.00 7.00-19.00 057100661 Jablanica, Jablanica 32a, 6250II. Bistrica 8.00- 12.00 8,00- 13.00 057144530 15.00-18.00 Podgraje, Podgraje 34,6250II. Bistrica 8.00- 12.00 8.00- 13.00 057870250 15.00-18.00 Koseze, Koseze 8a, 6250II. Bistrica 8,00- 12,00 8,00- 13.00 057144526 15.00-18.00 NOVA TRGOVINA V HARIJAH POSLOVNA ENOTA HARIJE 68, TEL 05/714-59-22 URNIK: OD PONEDELJKA DO PETKA : 8 -12 IN 15 -18 SOBOTA: 8-13 NEDELJA: 8 -11 VSEM NAŠIM STRANKAM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO V NOVEM LETU. MAISTROVA 17,6250 ILIRSKA BISTRICA @ 05/7141101 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, VESELO IN ZDRAVO NOVO LETO 2002. trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Zarečje 12a, Slovenija Tel.; +386 (0)5/71 -41 -91 3, Tel./Fax.: +386 (0)5/71 -41 -927 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net VOŠČILNICA JE NAMENJENA VSEM VAM, Z ŽELJO, DA BI SE V NOVEM LETU 2002 vsako jutro z veseljem prebudili, pozdravili nov dan, namenili nekomu prijazno besedo, bili zadovoljni,ker ste tukaj, med nami in zvečer prijetno utrujeni zaspali, ker ste ta dan naredili nekaj lepega. Razvojni center Ilirska Bistrica Kmetijstvo OBČNI ZBOR KZ BRKINI Ali bodo napori pri sanaciji Kmetijske zadruge Brkini zagotovili sodobnejšo proizvodnjo in predelavo kmetijskih izdelkov V nedeljo se je zbralo na občnem zboru KZ Brkini borih 16 zadružnikov. Čeprav so ugotovili, da ima zadruga še vedno 79 članov, je očitno, da se člani ne zavedajo, da bi morali usodi zadruge posvetiti več pozornosti. Tudi če se občnega zbora ne udeležijo, odgovarjajo zadružniki v skladu s pravili za poslovanje in premoženje zadruge enako kot tisti, ki na občnem zboru v njihovem imenu odločajo. Čeprav nekateri menijo, da nimajo do zadruge nobenih obveznosti, ker z njo poslovno ne sodelujejo, to ni tako. Kot člani zadruge še vedno odgovarjajo za njene obveznosti v skladu s pravili in njihova obveznost preneha samo z izstopom. V času od zadnjega volilnega občnega zbora seje članstvo tudi minimalno spremenilo. Štirje člani so umrli, en član pa je izstopil. Občni zbor se je tudi seznanil z odstopom štirih članov UO, ki jim preneha delo v organih na prvem volilnem občnem zboru, ko jim preneha tudi članstvo v zadrugi. Ker zaradi premajhne udeležbe ob sklicu občni zbor ni bil sklepčen, so člani v skladu s pravili sejo nadaljevali eno uro po sklicu. Prisotni so se seznanili z gospodarsko situacijo po odhodu direktorja in odstopu predsednika upravnega odbora, ter z aktivnostmi, ki so v teku za pripravo objekta na Žabovici za zimovanje. Uporabne zaloge jim je v tem času uspelo prodati, bo pa nekaj problemov z zalogami zelja, ki niso v najboljšem stanju. Člani zadruge so se nato v razpravi večkrat dotaknili odnosa občine do problematike v kmetijstvu, ki se po mnenju zadružnikov ne rešuje v korist zadruge Brkini, ampak imajo člani občutek, da občina podpira drugo zadrugo in nekatere proizvajalce kmetijskih izdelkov, ne podpira pa naporov KZ Brkini, v kateri je vendar včlanjenih največ kmetov. Direktor občinske uprave gospod Ivan Barba, ki seje ob upravičeni odsotnost gospoda župana udeležil občnega zbora v imenu Občine Ilirska Bistrica je poskušal prisotne prepričati, da občina podpira vsak napor zadruge za sanacijo stanja v kmetijstvu, kar mu pa zadružniki niso verjeli, saj so na posameznih primerih dokazovali, da občina eno govori, dela pa drugo. Gospod Barba je ponovil stališče župana, da pričakuje od zadruge program urejanja kmetijstva v občini in posebej opredelitev dela pospeševalne službe, zadružniki so nasprotno menili, da brez predhodnega dogovora z občino o določenih strategijah usmeritve kmetijstva konkreten program ni mogoče napisati. Zgodba o j ari kači se nadaljuje. Je bilo prej jajce ali kokoš? Razpravo je nekoliko umiril predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice gospod Štubej, kije opozoril, da bi bilo smotrno to razpravo prekiniti, saj razčiščevanje starih grehov ne bo rešilo nastale situacije in je ponovil mnenje enega od razpravljavcev, da bi bilo smiselno v projekt sanacije vložiti več pozitivne energije in razmisliti kako naprej. Ravno s tem namenom se je vključila v reševanje KGZ, saj meni, da lahko kot nevtralna institucija pripomore k sprejemu primernega programa, ki ga vidi predvsem v združevanju majhnih zadrug, saj so te same realno preslabotne, da bi same lahko preživele. Poudaril je, da bo na podlagi podatkov, ki jim jih bodo posredovale posamezne zadruge KGZ, izdelala program možnosti in predlagala oblike združevanja v močnejše zadružne skupine, poudaril pa je tudi, da ne bodo nikogar silili, da se združuje, saj je to le pravica članov posameznih zadrug. Po njegovi oceni bodo aktivnosti po izdelavi programa in združevanju trajale celo naslednje leto in kratkoročnih rezultatov ni pričakovati. Izrazil je tudi dvom v prisilno poravnavo, saj ta predstavlja 22.12. 2001 predvsem reševanje problema upnikov, nikakor pa ne rešuje prezadolženost kmetijske zadruge. Zavzel seje tudi za to, da ne bi prišlo do razprodaje zadružnega premoženja, saj je prepričan, da bo ministrstvo za kmetijstvo v naslednjem letu namenilo kar nekaj sredstev za sanacijo posameznih zadrug v fazi združevanja z drugimi zadrugami. Ob razpravi o slednjem so se zadružniki odločili, da je vsekakor nujno poskusiti s pripravami na izvedbo prisilne poravnave, saj v nasprotnem ob vse daljšem blokiranem računu zadrugi grozi stečaj. Občni zbor je razpravljal tudi o odstopih nekaterih članov upravnega odbora in njihovih izstopih iz zadruge in potrdil podaljšanje članstva obstoječemu upravnemu in nadzornemu odboru do sprejema zaključnega računa, ko naj bi bil občni zbor tudi volilni občni zbor. Zadružniki so občni zbor zaključili z željo, da bi se v kratkem stanje zadružništva v Bistrici izboljšalo in so podprli napore upravnega odbora v aktivnostih za združitev v močnejšo zadrugo na tem prostoru. Jožef Šlenc PROIZVODNJA HRANE V BODOČE KZ Brkini nadaljuje z dejavnostmi za pripravo na novo sezono. Pri pripravi pa bo nujno upoštevati nekaj sprememb, ki jih pogojuje bodoči trg. V naslednjem letu stopi namreč konec leta v veljavo nov zakon o prometu z živili, ki bo v kmečko proizvodnjo prinesel kar nekaj sprememb. Zakon namreč predvideva sledenje hrani (HACCP), ne samo kot je to do sedaj uvedeno pri živini, mesu in mleku, ampak tudi pri vseh ostalih vrstah hrane, kot tudi pri nekaterih dopolnilnih dejavnostih kmetov. Bistriške kmete bo to najbolj prizadelo pri proizvajalcih mleka, medu in predelavi vrtnin. Obrata za predelavo mesa, sušilnici, sta pri nas samo dva, sta pa verjetno že prej zaradi zahtev veterinarskega zakona uredili svoje obrate primerno zahtevam HACCP. Tudi dopolnilna dejavnost kmečkega turizma se je že srečala z visokimi zahtevami varovanja zdravja gostov, včasih precej nerazumljivimi in z zahtevo po velikih vlaganjih v opremo predvsem kuhinj. Podobno je tudi pri drobnici. Večji proizvajalci sira, so svoje sirarne že dokaj prilagodili zahtevam sistema HACCP. Pridelovalci medu do sedaj niso imeli zagotovljenih vseh zahtevanih prostorov, verjetno pa bodo zaradi manjše proizvodnje pri marsikom povzročile nove zahteve probleme. HACCP sistem sledenju hrani in postavljanje kontrolnih točk sledenju proizvodnje bo vsekakor najbolj prizadela proizvajalce kisanega zelja. Danes verjetno noben kmet v bistriški občini nima objekta prilagojenega tem visokim zahtevam, saj je proizvodnja v večini primerov tehnološko precej improvizirana, saj ni zahtevna in tradicionalna proizvodnja omogoča kisanje tudi v higiensko ne ravno zadovoljivih pogojih. Problem bo predvsem pri tistih kmetih, ki svojo proizvodnjo prodajajo večjim trgovcem. Veliki prehrambeni sistemi, kot so Mercator, Interspar, Tuš pa tudi naša Ilirija ne bodo več mogli kupovati kisane proizvode brez ustrezne dokumentacije o sledenju proizvodnje in kontrolirani kvaliteti. Očitna je v tem smislu bila poteza Mercatorja, ki je v svojem sklopu združil večino tovrstnih slovenskih obratov, kot so Eta Kamnik, KŽK Kranj, Povrtnina Maribor ali Gosad Središče ob Dravi in prevzel skoraj monopol nad tovrstno proizvodnjo. Praktično je bistriška željama ena redkih večjih obratov, ki jih niso pobrali veliki sistemi. Ena od oblik in sestavnih delov HACCP sistema spremljanja proizvodnje je tudi izobraževanje ljudi, ki delajo v tej proizvodnji. KZ Brkini namerava v naslednjem letu nastaviti proizvodnjo kisanih proizvodov predvsem za znane kupce. Po dosedanjih dogovorih z večjimi kupci predvideva, da bo v naslednjem letu kisala: -150 ton korenčka -150 ton repe - 80 ton kumaric - 80 ton zelenega paradižnika - 20 ton korenik zelene - 300 ton zelja v glavah - 700 ton ribanega zelja Poleg tega pa bo predvidoma odkupila za svoje pogodbene kupce še: - 300 ton svežega zelja in - 300 ton krompirja. Po zaključku pogodb s kupci bo v zimskem času sklepala pogodbe s svojimi člani za proizvodnjo omenjenih vrtnin, kjer bo predpisala hibride, kijih bo odkupovala, kot tudi zahteve, kijih v okviru sistema HACCP morajo izpolniti tudi kmetje v fazi kmetijske predelave. Podrobnejše informacije bodo interesenti za sklepanje pogodb dobili v januarju mesecu v pisarni Emke d.o.o. in na Kmetijski pospeševalni službi. V ta namen bo KZ Brkini za pogodbenike organizirala skupaj s Kmetijsko pospeševalno službo izobraževanje v okviru zahtev sistema HACCP. Kot uvod v to izobraževanje pa objavljamo danes kratek pregled zakonskih zahtev za omenjeni sistem spremljanja kvalitete živilskih proizvodov. Jožef Siene Kmetijska zadruga Brkini z.o.o. želi svojim članom svojim kupcem in vsem Bistričanom vesel Božič v družinskem krogu in zaleta polno novo leto 2002 Upravni odbor Ali bomo s prestrukturiranjem proizvodnje v KZ Brkini kdaj dobili podobno sliko z Brkinsko marko? 22.12. 2001 Kmetijstvo “HACCP PRISTOP” V ŽIVILSKI INDUSTRIJ ZAKAJ VSE VEČ DRŽAV VKLJUČUJE V SVOJO ZAKONODAJO OBVEZNO IZGRADNJO HACCP SISTEMA ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJO Skrb za človekovo zdravje je postalo danes eno vodilnih “gibanj” v razvitem svetu. Zaradi vsevečjega onesnaženja okoljaje težko proizvajati varno hrano. K slabemu stanju prispevajo tudi nenehne borbe za dobiček, ki silijo proizvajalce v proizvodnjo cenejše prehrane. Taka živila pa so velikokrat tudi vprašljive kakovosti. Varno živilo je tisto, ki ne povzroča bolezni ali drugih težav po zaužitju. Vendar ne samo to. Pomembna je tudi sestava živila (predvsem razmerje med hranilnimi snovmi). Večina držav se zato odloča, da morajo proizvajalci živil skrbeti za to, da bodo njihovi proizvodi vami za potrošnike. Mednarodno priznan sistem, ki omogoča proizvodnjo varnega živila, je HACCP sistem (Hazard Analysis and Critical Control Point), ki temelji na analizi tveganj ter ugotavljanju kritičnih kontrolnih točk. ZAKONSKA PODLAGA ZA IZGRADNJO SISTEMA PO HA CCP NAČELIH Tuja zakonodaja ter priporočila (ameriška PDA, smernice evropske unije, Codex Alimentarius) predpisujejo za živilsko industrijo izgradnjo sistema lastne kontrole, ki temelji na sedmih principih HACCP sistema. Slovenska zakonodaja ločuje pristojnosti veterinarske uprave (veterinarski inšpektorji), ki bdi nad proizvajalci živil živalskega izvora (v to skupino spadajo poleg živil iz mesa, rib in drugih vodnih živali še jajca, mleko, med) ter zdravstvene inšpekcije, ki nadzoruje ostale proizvajalce živil. Za vse proizvajalce živil je izgradnja HACCP sistema zakonsko predpisana (Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živih, Ur.l. RS 52/00). Za proizvajalce živil živalskega izvora je bil še pred sprejemom zakona izdan izvršilni predpis (Pravilnik o veterinarsko-sanitamih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo, Ur.l.RS 91/99), ki natančno predpisuje pogoje za obratovanje. Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili določa v svojem 17.členu: Pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili in javno oskrbo s pitno vodo, morajo v notranjem nadzoru spremljati in zagotavljati njihovo zdravstveno ustreznost v vseh fazah proizvodnje in prometa. Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavlja stalen nadzor na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v proizvodnji in prometu živil, kjer se tveganja lahko pojavijo. Proizvodnjo opredeljuje kot pripravo, obdelavo, predelavo, dodelavo in Pakiranje živil ter izdelkov in snovi, ki Prihajajo v stik z živili, v končno obliko ter hrambo pri proizvajalcu. Za proizvodnjo pa šteje tudi pripravo jedi za javno prehrano. Promet so vsi postopki po končani proizvodnji, ki vključujejo hrambo, prevoz, razdeljevanje in prodajo končnih proizvodov, vključno z njihovim izvozom ali uvozom, z namenom oskrbe uporabnika s proizvodi proti plačilu ali brez plačila, razen v znanstvene namene. HACCP SISTEM VZPOREDNO S SISTEMOM KAKO VOSTI PO ISO STANDARDIH 9001/9002 Osnovni dokument v HACCP sistemu je HACCP plan. Podjetja, ki imajo zgrajen sistem kakovosti po ISO standardih serije 9000, lahko kar nekaj dokumentacije vključijo v HACCP plan. Kar pa je zagotovo novega pri vzpostavitvi sistema po HACCP načelih, je analiza tveganja in določitev kritičnih kontrolnih točk. Kritične kontrolne točke so v sistemu kakovosti po ISO satandardih serije 9000 kontrolne točke, vključene v plan kontrole kakovosti. Razlika med klasičnimi kontrolnimi točkami in kritičnimi kontrolnimi točkami je ta, da moramo pri identifikaciji kritičnih kontrolnih točk dobro poznati tehnološki proces, lastnosti surovin ter vsa možna tveganja, ki so prisotna na določeni stopnji procesa ter postopke preprečevanja oziroma zniževanja tveganja na sprejemljivo raven. Do sedaj se je kontrola kakovosti spraševala kako, kdaj, kdo. Nova filozofija nadzora kakovosti pa daje velik poudarek na vprašanje zakaj. Do odgovorov nas pripelje analiza tveganja, ki jo izvedemo za vsako stopnjo v procesu (od prevzema surovine do odpreme), pri čemer moramo upštevati tudi ravnanje z živilom pri prodajalcu oziroma potrošniku. Potrošniku ponuditi varno in kakovostno živilo bi moral biti cilj vsakogar, ki je udeležen v verigi proizvodnje in prometa z živili. Z uvajanjem tako HACCP sistema, kot sistema vodenja po ISO standardih serije 9000, so vzpostavljeni osnovni pogoji za proizvodnjo varnega in kakovostnega živila. UVAJANJE HACCP SISTEMA Pred pričetkom uvajanja HACCP sistema v podjetju, je potrebno izvesti naslednje korake: -imenovati HACCP tim -opisati živila, ki jih proizvajamo ter njihov način distribucije, določiti način uporabe živila ter ciljno skupino potrošnikov -izdelati seznam vseh sestavin za vse izdelke -izdelati diagrame poteka proizvodnje za vse izdelke ali skupine izdelkov -verificirati diagrame med procesom -ugotoviti, ali so standardni operacijski postopki sanitacije (SSOP-Sanitation Standard Operating Proce-dures) učinkoviti in ali ustrezajo zakonskim predpisom -izdelati HACCP plan po sedmih osnovnih načelih: 1.izvesti analizo tveganja 2. določiti kritične kontrolne točke (KKT) 3. določiti kritične mejne vrednosti za vsako KKT 4. uvesti nadzor (monitoring) za vsako KKT 5 .predvideti popravne ukrepe 6.določiti načine verifikacije (preverjanja delovanja) sistema 7.izdelati dokumentacijski sistem Sistem se gradi z izvajanjem kontrol na kritičnih kontrolnih točkah po predvidenem planu (monitoring). O vseh kontrolah, ugotovitvah in ukrepanjih je potrebno voditi zapise. Sistem je potrebno validirati, preveriti njegovo ustreznost tudi na zunanjem nivoju (pooblaščene zunanje institucije). Na podlagi analize opravljenih kontrol se korigira HACCP plan in s tem izboljšuje sistem ter povečuje varnost proizvedenih živil. Ob vsaki tehnološki spremembi ali zamenjavi surovin, embalaže in drugih snovi, ki prihajajo v stik z živili je za vse spremembe potrebno opraviti ponovno analizo tveganja. Osnova za uspešno izvajanje sistema je dobra higienska praksa, kateri je potrebno posvetiti posebno skrb. Nenazadnje pa vsak sistem gradijo ljudje, zato je ena izmed najpomembnejših nalog vodstva izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Vprašanja ali pripombe pošljite na elektronski naslov:sofist@siol.com V poslovno-standvanjskem objektu POLJANE inposlovno-trgovskem objektu PRIMORKA v Postojni je na voljo samo še nekaj poslovnih prostorov. IS! primorje Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 331 Naši oglaševalci se predstavijo JAVNI ZAVOD KRAŠKE LEKARNE ILIRSKA BISTRICA Lekarna v Ilirski Bistrici Korenine javnega zavoda KRAŠKE LEKARNE IL. BISTRICA segajo v leto 1968, ko so se lekarna Ilirska Bistrica, lekarna Postojna s podružnico v Pivki in lekarna Sežana s podružnicama v Komnu in Divači združile. Zavod seje leta 1970 preimenoval v KRAŠKE LEKARNE s sedežem v Ilirski Bistrici na Gregorčičevi 8. V letu 1979 se je ta delovna organizacija združila z delovno organizacijoZDRUŽENO ZDRAVSTVO JUŽNE PRIMORSKE. opravla svojo dejavnost na območju šestih občin: Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Komen, Sežana in Divača. V javnem zavodu je trenutno zaposlenih 36 delavcev, s tem, da je 80% strokovnega kadra, od tega 57% magistrov farmacije. Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. Poleg tega pa lekarne Vedno nasmejane in prijazne uslužbenke vam bodo rade volje pomagale pri vseh vaših težavah V sklopu te delovne organizacije j e bil ustanovljen TOZD KRAŠKE LEKARNE ILIRSKA BISTRICA in v letu 1981 se delovna organizacija ZZ JUŽNE PRIMORSKE preimenuje v ZDRAVSTVENI CENTER KOPER, katerega sestavni del je tudi TOZD KRAŠKE LEKARNE. Na podlagi zakona o zavodih pa so občine Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana z odlokom o ustanovitvi, ki je bil izdan 31.3.1993 ustanovile javni zavod KRAŠKE LEKARNE ILIRSKA BISTRICA. Z novim zakonom o lokalni samoupravi iz leta 1994 javni zavod KRAŠKE LEKARNE ILIRSKA BISTRICA s sedežem v Ilirski Bistrici opravljajo tudi del preskrbe prebivalstva z medicinskimi pripomočki, sredstvi za nego in varovanje zdravja ter veterinarskimi zdravili. URNIK LEKARNE ILIRSKA BISTRICA: PONEDELJEK - PETEK: 7-19 DEŽURSTVO 19-21 SOBOTA. 7-14 DEŽURSTVO 19-21 NEDELJA,PRAZNIKI. DEŽURSTVO 9- 11 IN 18- 19 VOŠČILO LEKARNA ILIRSKA BISTRICA ŽELI VSEM SVOJIM ZAPOSLENIM, SVOJIM STRANKAM TER VSEM OBČANOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO NOVO LETO 2002 TER OBILO ZDRAVJA. z n Harije so slemenska vas na JV delu Brkinov, na nadmorski višini 522 m in z 275 prebivalci. Ležijo ob cesti proti Tominjam, ki se v spodnjem delu odcepi od ceste Ilirska Bistrica - Podgrad. Pod Harijami sta dve akumulacijski jezeri, Klivnik in Mola, iz katerih se napaja reka Reka. Pri Harijah sta dve večji vzpetini - na vzhodu Grmada (508 m), zahodno nad vasjo pa Ded (572 m). Njive so večinoma najužnih pobočjih, nekajjih je tudi ob potoku Klivniku. Na severno stran odteka več potokov, med katirimije največji Gnojevec, ki izvira pod Dedom. V spodnjem delu vasi stoji cerkev sv. Štefana. Večina ljudi je zaposlenih v Ilirski Bistrici, nekaj tudi v Podgradu in drugod. Med NOB je bila v vasi javka, etapna kuhinja za partizane in več bunkerjev.. Pred leti je v Harijah imela vsaka hiša nekaj glav živine in vsaj enega konja. Daleč naokrog j e poznana brkinska slivovka. V Harijah je primerna zemlja za pridelavo krompirja, pšenice, koruze, krmne pese, fižola... v_________________________________________________________________________/ ZNANI HARIJCI Alojz Mihelčič (1880-1975) V Harijah se je 3. marca 1880 v skromni, s slamo kriti Kočanovi hiši, rodil mali Alojzij. Matije zgodaj umrla, oče pa, čeprav priden in marljiv, ni zmogel nahraniti osem lačnih otrok. Začel se je zadolževati, dokler ni bil prisiljen prodati kmetije in oditi s trebuhom za kruhom v Šimi svet. Mali Alojzij je že kot otrok čutil veliko veselje do glasbe, kar je opazil vaški župnik, kateremu je ministriral. Že v osnovni šoli se je učil klavir in glasbeno teorijo pri glasbeniku Martinu Zarniku, nadučitelju v bližnjem Trnovem. Nato je študiral na orglarski šoli v Ljubljani, kjer seje izpopolnil v orglah, klavirju in kompoziciji. Po študiju leta 1869 je bil pomožni učitelj in orglar v Štangi pri Litiji, kjer je bil glasbi posvetil z dušo in srcem, vendar pa to ni bilo njegovo edino delo. Vseskozi je bil pomembna osebnost v slovenskem javnem življenju. Leta 1919 je prišel v Celje, kjer je imel veletrgovino z vinom, postal župan občine Celje Okolica in ustanovil mešani pevski zbor. Od leta 1931 pa do upokojitve, ko se je preselil v Ljubljano, je bil ravnatelj Vzajemne zavarovalnice. Med svojim županovanjem v Celju je bil leta 1938 v celjskem okraju izvoljen za poslanca in tako leta 1939 postal prvi podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine in član senata Kraljevine Jugoslavije. Med okupacijo so ga nemške oblasti zaprle in izgnale na Hrvaško, od koder se mu je posrečilo priti v Ljubljano, kjer je 10. februarja 1975 tudi umrl. Bratje Boštjančič tudi zborovodja tamkajšnjega zbora. Že takrat je po nasvetu Mateja Hubada začel zbirati in zapisovati slovenske ljudske pesmi, od katerih je mnoge priredil za moški in mešani pevski zbor in jih tudi izdal. Ko je odslužil vojaški rok, j e bil orglar in župan v Metliki, kjer je ustanovil številen moški, mešani in ženski zbor.V tem času je tudi postal nadzornik cerkvenega petja in orglarjev v semiški dekaniji. Ustanovil je tudi tamburaški zbor. Alojz Mihelčič se je Alojz Mihelčič je začel skladati že zelo zgodaj, saj je bila njegova prva skladba objavljena leta 1898 Cerkvenem glasbeniku. Njegove skladbe so preproste, lahke, domače. Večji del njegovega opusa j e posvečen cerkveni glasbi, saj je izmed njegovih 430 skladbami kar 296 cerkvenih, in sicer: latinska maša, dve slovenski maši za mešani zbor, 2 slovenski maši za eno- ali dvoglasno petje, 30 mašnih skladb, 17 božičnih, 20 velikonočnih, Pogled na vas Cerkev sv.Štefana Glavna harijska ulica Med Il.svet. vojno so Italijani največji harijski zvon, ki je tehtal kar 1500 kilogramov, odpeljali v trnovsko cerkev v Ilirsko Bistrico, 1987pa je bil vrnjen na staro mesto. 73 Marijinih, 55 obhajilnih in blagoslovnih, Večerni zvon za mešani zbor, soli, orgle in godalni orkester, 30 preludijev za orgle itd. 134 posvetnih pesmi, od katerih so nekatere ponarodele, je zbranih v zbirkah Štirje venčki slovenskih narodnih pesmi, Šmarski odmevi, Šest slovenskih pesmi, 18 slovenskih narodnih pesmi za mešani zbor, Moje in narodne, kjer je najbolj priljubljena Polje. Njegova najbolj znana posvetna skladba je venček Nebo žari, niz prizorov iz prve svetovne vojne, ki je leta 1967 izšel že v 11. izdaji. FRANC BILC KULTURNO DRUŠTVO ALOJZIJ MIHELČIČ V Harijah deluje tudi Kulturno društvo Alojzij Mihelčič. Njegove korenine segajo v daljna osemdeseta leta, ko je bil ustanovljen mešani pevski zbor, ki pa je kasneje na žalost propadel. Do ponovne oživitve je prišlo leta 1999, ko je pevska skupina Harije gostovala v Koštaboni. Trenutno šteje društvo 35 članov in je sestavljeno iz treh skupin: mešani pevski zbor, etno skupina in Harij ske novice. Mešani pevski zbor, ki ga vodi g. Saša Boštjančič, nadaljuje tradicijo istoimenskega zbora, ki je prenehal delovati leta 1989. Zbor je tako letos nastopil v Podgradu, na Pregarjah in v Kuteževem. Drugi del kulturnega društvaje etno skupina, ki se ukvarja z ohranjanjem starih običajev in na splošno s starimi, že skoraj izumrlimi stvarmi iz naših krajev. HARIJSKE NOVICE Harijci izdajamo tudi krajevno glasilo, Harijske novice, ki izidejo enkrat na leto, in sicer 26. decembra, na praznik sv. Štefana. Ideja za to seje porodila davnega leta 1999 in na čelu s takratnim urednikom, g. Klavdijem Ujčičem smo to tudi realizirali. Tako bo letos izšla že tretja številka, v kateri V Harijah je tudi od leta 1818 do svoje smrti leta 1824 bival leksikograf in narodni buditelj Franc Bilc. BRATJE BOŠTJANČIČ Bratje Boštjančič so se začeli pojavljati v letih 1956 - 1957, in sicer kot »Harijski bratje«. Skupino so sestavljali štirje bratje, Sašo, Silvo, Lojze in Marjan. Kmalu so dosegli veliko popularnost na celotnem slovenskem ozemlju. Nastopali so na različnih prireditvah, Četrtkovih večerih, pa tudi na prireditvah državne ravni, večinoma ob spremljavi orkestra. Največ pa so nastopali na Kvamerju, veliko tudi v Opatiji. Izdali so veliko plošč, nazadnje so leta 1994 skupaj s skupino Bistre. Vodnjak pri avtobusni postaji. Na levi je videti kamnite pokrove, ki prekrivajo vhod v vodnjak r/‘ r, ■ Harijska pošta Pred stotimi leti, 16. avgusta 1901, je takratna poštna uprava v Trstu podelila klobučarju Jožefu Polhu iz Harij koncesijo za vodenje pomožne pošte v Harijah. Polhovi so imeli takrat že klobučarsko delavnico in trgovino, na dejavnost vezan stalni umik, kar je Občni zbor Kulturnega društva Alojz Mihelčič Spomenik žrtvam nacističnega zločina, ki so padli 18.5.1944 v Tominjah; postavili krajani 1981 leta Ribiška koča boste lahko prebrali marsikaj zanimivega o zgodovini Harij, o dogajanju v preteklem letu pri nas in še marsikaj zanimivega. POTEP PO VASI Marsikdo ne ve, vendar tudi v Harijah je včasih delovala osnovna šola, ki sojo obiskovali otroci iz Harij, Tominj, Soz in Zalčev. Ustanovljena je bila davnega leta 1898, in sicer kot enorazredna podružnična šola, ki pa j e kmalu postala samostojna, saj so jo razširili na štiri razrede, kasneje tudi do osmega razreda. V SO.letih 20. stoletja je šolo obiskovalo čez 70 otrok. Nasprotno je v 70. letih prejšnjega stoletja število otrok začelo padati, kar je harijsko šolo pahnilo v naročje ilirskobistriške OŠ D. Ketteja, katere podružnica je postala. In tako j e prišlo leto 1978, ko je pod budnim očesom učiteljic Dragice Gombač in Anice kapelica na začetku vasi pod cerkvijo Primc šolo obiskovalo le še 12 učencev in so jo po več kot osemdesetih letih kot zadnjo izmed šestih podružničnih šol na Bistriškem začasno ukinili, kar je pomenilo njeno zaprtje. Danes je v njej trgovina,poleg nje pa vaško igriče. Štefanovo v Harijah Pri jezeru Mola pod Sozami je nastal prekrasen objekt, ki so ga zgradili ribiči za svoje potrebe. Vanj so morali vložiti tudi ogromno truda in predvsem dela, da je sedaj takšen kot je. Sprašujemo se, ali je bilo potrebno res čakati prek dvajset let, daje pri ježem nastal prvi takšen objekt. Pa vendar, tukaj je in bolje, daje bil zgrajen zdaj kot nikoli. Hkrati naj poudarim, da bi bila lahko jezera Klivnik in Mola odlična turistično-izletniška točka, kar pa na žalost trenutno ni uresničeno. Upamo, da bo kdaj v prihodnosti. bil eden izmed pogojev, da so lahko zaprosili za omenjeno koncesijo. Razdeljevanje pošte ni bilo posebej plačano delo, zato je koncesionar računal le na povečanje prometa pri svoji obrti. Družine Polhovih -Klebčarjevih, seje zaradi nove “obrti” upravičeno prijelo novo hišno ime “pri Poštaijevih”. Pomožna pošta v Harijah je delovala vse do 16. aprila 1931, ko sojo ukinile italijanske oblasti. H ARIJSKI OBIČAJI V Harijah obnavljamo ljudski običaj “žegananja konj” pred vaško cerkvijo sv. Štefana, ki goduje dan po božiču, 26. decembra. V ljudskem izročilu je sv. Štefan - mučenik tudi zaščitnik konj. Naša cerkev je daleč Igrišče za nekdanjo šolo naokrog edina posvečena temu svetniku, zato je bila nekdaj, na Štefanov god, shajališče konjarjev in tudi njihovih konj. Starejši vaščani še pomnijo, kako živahno j e bilo v Harijah na Štefanovo. Po veliki maši, ki so se je praviloma udeleževali konjarji iz Harij, vseh sosednjih vasi, Brkinov in Čičarije ter bistriške doline, je sledila blagoslovitev konj, ki so jih za to priložnosti še posebej lepo pripravili in okrasili. Povojna leta so naredila svoje. Oblasti niso bile naklonjene takim in podobnim verskim navadam, pa tudi konj je bilo vse manj. Zeganje konj, kot seje reklo, se je ohranilo še nekaj let po drugi svetovni vojni. Toda konj je bilo vsem manj, zato so se ob koncu pri maši zbirali le konjaiji sami, ki so se svojemu zavetniku oddolžili z denarnimi prispevki za cerkvene potrebe, konj pa niso smeli več blagoslavljati. Prijazen ljudski običaj je nato za dolga desetletja zamrl. Leta 1994 pa je skupina ljubiteljev konj iz Ilirske Bistrice, ki smo se jim pridružili tudi domačini iz Harij in okolice, uspešno izvedla obnovitev starega običaja, ki je skoraj zbežal iz spomina in zavesti, čeprav le za skupino sedmih konj. Navdušeni nad uspehom in odmevom ljudi, posebno med lastniki konj, ki jih je na Bistriškem okrog 100, se vsako leto bolj skrbno pripravljamo na žegnanje. Tudi Harijci se pripravljamo na ta praznik, saj poskrbimo za jedačo, pijačo in prijetno vzdušje. Prvo leto obuditve tega praznika se je zbralo 7 konj, naslednja leta pa seje število konj povečevalo, in sicer je bila udeležba po letih takšna: 1995 - 20 konj, 1996 - 25 konj, 1997 - 30 konj, 1998 - 40 konj, 1999 - 25 konj, 2000 -25 konj. Organizacijski odbor je vsako leto pripravil tudi drobna spominska darila za konjarje in pokrovitelje. Tako smo do sedaj pripravili leta 1995 spominsko razglednico in poštni žig (Vojko Čeligoj, Romeo Volk), leta 1996 smo izdali spominske podobice sv. Štefana (Romeo Volk, Danijel Cek), leta 1997 smo naredili podkvice iz blaga (Diana Valenčič, Janja Škoberne), leta 1998 smo podarili poslikane stekleničke (Martina Česnik), leta 1999 steklene podkvice z napisom (Martina Česnik) in leta 2000 lesene spominske obeske s spominskim žigom (Ivan Česnik, Štefan Gombač). Alojz Mihelčič Dokaz, da tudi Harij ci včasih složno poprimemo za delo je tudi nova avtobusna postaja, ki smo jo zgradili lani, Lojze in Stipe, glavna mojstra pri grajenju, in ostali domačini, ki so pomagali pri zidavi, so odlično opravili svoje del, tako da otrokom ob slabem vremenu ni potrebno stati na prostem. Letos smo postajo tudi zasteklili, kar je pripomoglo k dodatni zaščiti pred vetrom, dežjem, snegom in podobnimi vremenskimi nevšečnostmi. Trgovina, nekoč šola, davno, davno pa graščina Na internetu že kar nekaj let obstaja tudi Harijska spletna stran, in sicer na naslovu http://www.harije.si, kjer lahko najdete marsikaj o vasi, o zgodovini, tekočem dogajanju in še o marsičem. Tudi Harijske novice so preko interneta dostopne vesoljnemu svetu. Redno dodajamo nove vsebine, galerije slik in podobno. Zatorej ne oklevajte in nas obiščite. Za objavo pripravil Zvonko Boštjančič EDINI ČAS, KO ŽIVIMO KOT V PRAVLJICAH, JE OTROŠTVO... December je čas veselja, pisanih lučk in lepih želja. Najbolj so ga veseli otroci, saj jih s svojim prihodom razveselijo kar trije dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Legenda pravi, da so nekoč živele tri uboge sestre. Zaradi revščine se niso mogle poročiti. Neke noči se je do njihove hiše prikradel dobri mož Miklavž in jim skozi okno vrgel mošnjo zlatnikov. Sestre so obogatele in se poročile. V spomin na tiste čase nas vsako leto znova, na večer pred svojim godom, to je 5.decembra, obdaruje sv. Miklavž. Dobrotnik pa ni le prijatelj otrok. Je tudi zavetnik številnih rokodelcev. Častijo ga: gostilničarji, trgovci z vinom, izdelovalci in trgovci s parfumi, ladjarji, mornarji, splavarji, mlinarji, peki, trgovci z žitom in semeni, mesarji, pivovamarji, žganjarji, kmetje, tkalci, trgovci s čipkami in blagom, kamnoseki, sodarji, izdelovalci gumbov, svečarji in trgovci z vsem mogočim blagom. Nekaj od teh seje zbralo v nedeljo 2.decembra t.l. v Domu na Vidmu. Razstavili so: čipke, cvetje, glinene izdelke, voščilnice, praznične jedi in predstavili svojo ponudbo. Še posebej smo bili veseli, da sta se tridesetim razstavljavcem pridružili tudi obe novo pečeni mojstrici, pedikerka Milka Prosen in frizerka Nives Saftič. Najbolj živahno je bilo v popoldanskem času, ko so Dom na Vidmu preplavili naj mlajši. Pod mentorskim vodstvom: Ester Mršnik, Marike Mikuletič, Erike Iskra, Nevenke in Rebeke Tomšič, Gordane Ujčič in Kristine Maslo ter s pomočjo najmlajših članov skavtske organizacije, volčičev in volkuljic, so izdelovali okraske iz testa in papirja, svetilke, pisali pisma sv. Miklavžu, risali, strigli in se neskončno zabavali. Ob 17.uri so prisluhnili pravljici o sv.Miklavžu in treh študentih. Člani K.D. Alojzij Mihelčič iz Harij so prikazali Miklavževanje na vasi. Na harmoniko je zaigral Jan Gombač. Mojca Memon pa je v imenu RC Ilirska Bistrica podelila nagrado za naj lepšo čestitko, ki jo je prejel avtor Frane Dolgan. Po tem so se otroci in starši z baklami in lučkami odpravili k cerkvi sv. Jurija in izročili sv. Miklavžu zvrhano košaro drobnih želja. Na čelo sprevoda je stopil sv. Miklavž v spremstvu angelov, snežink in hudičkov. Ob nesebični pomoči gospoda Danila Puglja in številnih drugih dobrotnikov, je kolona varno prispela pred okrepčevalnico Mikoza, kjer jih je postreglo prijazno osebje. Otroci so se pogreli s toplim čajem, sv. Miklavž pa je obdaroval prav vse z jabolki, pecivom in bonboni. Dan se je že kar nekaj časa spogledoval z nočjo. Nenadoma se je odločil, poljubil jo je in ji voščil lahko noč. Legla sta k počitku. Otroci, sv. Miklavž, angeli, snežinke in hudički so odšli domov. Otroci so legli v tople posteljice. Mame so jim prebrale pravljice in utonili so v sladek sen.Sv. Miklavž pa je sedel za mizo in bral fSFsr,-. Miklavževanje na vasi. (foto: Kristina Maslo) pisma želja do zgodnjih jutranjih ur. Pravljice so mlade. Za mlade. Ne premikajo gora, ne zatekamo se vanje. Mi jih živimo. Zato: »Hvala ti sv. Ilirska Bistrica, organizirala Miklavževanje. V Domu na Vidmu je bila na ogled razstava izdelkov domačih obrtnikov. Otroci so ustvarjali gM fi MM ™bf i E Sprehod z baklami. (foto: Kristina Maslo) Miklavž! Pridi še! Prinesi nam sneg in dobro voljo!« Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica je v nedeljo, 2.decembra t.l., pod pokroviteljstvom Občine v delavnicah in se v spremstvu sv. Miklavža sprehodili po mestnih ulicah. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali pri soustvarjanju in realizaciji projekta. Sv. Miklavž s spremstvom, (foto: Kristina Maslo) e———————— ——— — ——— — ———\ VABILO NA ŠTEFANOVO V HARIJE \ 26.decembra t.l. bo od 9.30 uri v Harijah slavnostna maša. Pri sv.maši bodo sodelovali rogisti iz Domžal. Ob 10. uri bo v cerkvi sv. Štefana koncert. Sodelovali bodo: Otroški pevski zbor Zvonček iz Ilirska Bistrice, Me PZ Podgrad, Me PZ Ahec Jasen-Podgora, kvartet Bratje Boštjančič iz Harij, rogisti iz Domžal, duet godal Hravatin-Zafred in domači Me PZ Alojzij Mihelčič iz Harij. Po koncertu bo tradicionalno žegnajne konj in kulturni program . Vljudno vabljeni! PRVE MOJSTRSKE DIPLOME •. j yCJ=xE* Naši prvi mojstrici in mojster. (foto: Dragica Prosen) 15.november 2001 je bil zagotovo eden izmed najpomembnejših dni za slovensko obrt in njeno odličnost. V prisotnosti predsednika države, predsednika državnega zbora, šolske ministrice in ministra za delo, j e Obrtna zbornic Slovenije pod geslom »Delo in znanje naredita mojstra«, podelila mojstrske diplome 187 obrtnim mojstricam in mojstrom. Prvi generaciji mojstrov so se pridružili tudi trije člani naše stanovanjske organizacije iz Ilirske Bistrice, kar je glede na številčno stanje in gmotni položaj izjemen uspeh. Zato smo še toliko bolj veseli, da smemo stisniti roko mojstrici kozmetične nege Emiliji Prosen, mojstru avtomehaniku Antonu Lazarju in frizerski mojstrici Nives Saftič. Naj zaključimo z besedami gospe Emilije Prosen, mojstrice kozmetične nege: “Dodatna strokovna izobrazba in usposobljenost je največ, kar lahko storiš zase in zadruge!” VOŠČILO Ko se utrinjajo zvezde, zablešči tisoč skrivnosti v naš svet; glej, zvezde imajo svoj ceh: nobena ni sama na nebu, skupaj močneje žarijo, dotikajo se, da preživijo. (J. Stropnik) VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. OOZ ILIRSKA BISTRICA PIVOVARNA IN GOSTILNA Dolenje 2 "V"SLOVENIJA Tei.: 05/788 50 29 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2002. VOŠČILO CZNI želi vsem članom vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2002 želimo vam vesel Božič in srečno Novo leto 2002 IRBIS Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285 \ J Čuvaj futa in drugi spisi : Najprej sem pogostil otroke s čokolado. Ta je bila pripravljena iz kakava, konzerviranega mleka, sladkorja in vode. Ko so se nasladkali, so se drug za drugim poizgubili na prosto. Nato so prišli na vrsto odrasli. Ti so dobili čaj S «pemmicanom»' (posušeno in v prah strto meso). Eden izmed sinov Saffing-Boys-a, ki je bil pogoščen z otroci, se je vrnil. Pred vhodom v «iglu» je na ves glas zatulil: «Kakommi mai». To bi pomenilo: «Sem na smrt lačen 1» Moji gostje so se temu na ves glas režali. Če bi Eskim rad jedel, izreče to-le prošnjo: «Narrijimarunga». . To se pravi1: mželim jesti». Nevarnost je pretila, da nam mali sin Saffing-Boys-a ne umrje od samega gladu. Ko je bilo odraslim vsega dovolj, se je smel tudi on do mile volje najesti. Ni trajalo dolgo, pa je že dobil pomočnico v osebi gibčen TJttute. Obema je šel izvrstni pemmican v slast, da ju je bilo veselje gledati« Po starem pregovoru, da vzgledi mičejo, se je znova zbrala pri meni cela čeda otrok. Zadovoljni so bili, da so smeli le nekoliko pokusiti. Nato so se prav priljudno zahvalili: vsak na svoj način. Otroci Eskimov so na splošno pohlevni in se obnašajo prav dostojno. Njihovi starši jih celo ljubijo, posebno dečke. Ti so v družinah pravi gospodarji. Kaznovani niso nikoli. To se zdi staršem. nečloveško in grdo. Tudi trdih besed nikoli ne slišijo. Kljub temu niso ne poredni ne sirovi. Ko dorastejo, zadostuje ena sama očetova ali materina beseda, da opuste nedovoljeno. Med seboj se ne zmerjajo, ne prepirajo in ne pretepajo. j - Ti otroci niso prepuščeni šarili sebi. Vez med njimi in njihovimi starši je zato zelo trdna. Dečki dobe za igračo malo »harpuno« (ostro). Potem sanjarijo o kajaku in lovu na tjulnje. Kajak je lahak, s kožami prevlečen in kot psica brz čoln. Veslati v njem — to je umetnost in ponos vsakega Eskima. Žena v posebnem oblačilu. Med neprestanimi pripravami je napočil za nas čas odhoda. Večer prej so nam hoteli tudi Eskimi iz- // kazati svojo gostoljubnost. Eden izmed njihovih «go-spodarjev», Donald po imenu, je povabil nas in vse može bivališča k sebi na gostijo. Jedli smo kuhane glave severnih jelenov in zmrznjen mozeg. To je slaščica., da bi si človek prste obliznil. Kdor je ni nikoli okusil, nima niti pojma o njeni slasti. Kuhan mozeg naj se pred zmrznjenim kar lepo skrije! Eskim ga uživa z zato nalašč pripravljenimi paličicami iz kosti. Mozeg pa ne sme biti pretrd, ker se potem lomi in ga je težko izvleči. Ponovno moram reči, da, je zmrznjen mozeg nekaj izvrstnega. Mie tako vsebina želodca severnega jelena, kar. smatrajo Eskimi za pravo «mano». Enako črevesje severne kokoši, ki se imenuje snežka. To sta edini njihovi jedi, ki sta se mi gabili. 'Drugače je pa njihova kuharska umetnost Cesto enostavna. Meso in ribe pojedo deloma sirove ali zmrznjene, deloma kuhane ali pečene. Zelo ljubijo kompot, ki je sestavljen iz neke' koreninice in trana. Radi jedo sirovo kožo raznih vrst. kitov,, posebno «potvala». Enako tolsto meso kitov,, zajcev, severnih, jelenov, ptic,, medvedov, čelo psov. V sili pa jedo vse vprek. Zgodilo se je, da je ta ali ona žena skuhala juho iz svojih starih irhastih hlaS. Jedo z vilicami, ki jim jih je podaril Bog ob rojstvu. Ljubijo kavo, tobak, posebno ipa žganje. Če ga pa imajo kaj «pod: kapo», niso sirovi. Niso taki kakor nekateri izmed naših pijancev, ki bi se hoteli takrat rvati s samim Brdavsom. Ne, le mirni in do-. brodušni so. - Take Židane volje so postali tudi na Donajdovi gostiji. Ko smo se dodobra najedli, so poklicali «anga-koka» (čarovnika). Prosili so ga, naj bi začaral zle duhove ter meni in mojim spremljevalcem izprosil srečno potovanje. Naš čarovnik je bil videti zelo prebrisan. Tako prebrisani in pa tudi zvijačni so vsi Pes kakor ga rabijo Eskimi za vprego svoj*ih sani. «angakoki». Sami o sebi trdijo, da se jim je dano pogovarjati z duhovi. Tudi lahko neovirano potujejo v podzemlje in v nebo. Svojo moč dokazujejo na zimskih večernih sejah, ki se vrše v sobah. Eden izmed zbranih Eskimov dobro zagrne okna in nato upihne luč, da jo popolna tema. Vsi čakajo... «Angakok» sedi na podu in začne vganjati pravcatega vraga. Zdaj vpije in tuli, da se trese vsa hiša. Zdaj zopet rjove, zdaj vzdihuje in se reži prav po peklensko. S tem uveri svoje poslušalce, da so ga duhovi, katere mora začarati, tudi v resnici obiskali. Kričal ni on, temveč duhovi. Vpliv kakega «angakoka» zavisi od. njegove spretnosti. On ima moč «panati» razne bolezni. Zato pa ga je treba dobro plačati, ker se drugače nič ne posreči. Eskimi so mu v svojem praznoverju zelo podložni. Vsak «angakok» se mora dolgo pripravljati za svoje «poslanstvo». Čarovnik, ki je počastil Donaldovo gostijo, je prinesel s seboj neko godalo. Nanj je začel udarjati, zraven je pel in plesal. Energično je stresal z glavo in cepetal z nogami. Sedaj je vpil na vse grlo, sedaj je pritajeno šepetal. Slišati je bilo, kot bi več oseb hkrati za stavo klepetalo in kričalo. Eskimi so bili vzhičeni in so ga bodrili: «Atte, atte!»— Njegovi gibi so bili vsak čas bolj divji in močni. Potil se je in gosti lasje so mu štrleli na vse strani. S strašnimi izrazi obraza je skakal naokrog in «panal» zle duhove. Zdaj se je zdelo, da se z njimi mirno pogovarja, zdaj zopet, kakor bi se s silnim naporom branil ■ demona in se z njim bil. Končno je odvrnil od sebe lažnjivega duha tou-raka in ga tudi premagal. Svoje divjanje in. čarova-nje je zaključil s silnim krikom. Ta krik je bil glas hudobnega duha, ki je podlegel v boju. Eskimo na lovu. S pomočjo drugih, deloma nepristranskih in dobrih bogov je zmagal hinavskega in potuhnjenega demona. Ta demon se ne upa gledati drugim v oči, ker vedno nekaj prikriva. «Tourak>> se je moral tedaj odpovedati vsaki zli moči nad nami. Dobri in naklonjeni bogovi pa so obljubili varovati «Hobluna» — «belega moža». Čarovnik se je stresel in si obrisal znojne srage... Zagotovil nam je, da nas na dolgem potovanje ne čaka nič hudega. Priredila Maksa Samsa, Našo rojakinjo Makso Samso smo doslej poznali le kot pesnico, katere pesmi lahko prebiramo v zbirkah Nekaj pesmi, Bleščeče prevare in pa v najnovejši z naslovom Živela sem za pesem. Malokdo pa ve, da je pisala tudi črtice. Leta 1930 je v Trstu, v zbirki Biblioteka za pouk in zabavo, objavljena njena priredba avtorja Kristjana Ledena z naslovom V deželi Eskimov. Delček življenja in simbioze med avtorjem črtice ter Eskimi, ljudstvom, ki ima svoje življenje tesno povezano z naravo in ne pozna obremenjujočih stvari vsakdanjosti, s katerimi se obremenjujemo in si grenimo življenje mi, je podano v že omenjenem prispevku. Logar Damijana V DEŽELI ESKIMOV PO DNEVNIKU KRISTJANA LEDEN-A Kadarkoli se mi ozirajo oči po sneženih poljih domovine, hite moje misli v daljno Grenlandijo. V duhu še enkrat obiščejo deželo globoko zajedenih Fjordov in ogromnih, po morju plavajočih ledenih gor... Spomnim se njene zime, razsvetljene po čudoviti polami luči... Dneva, ki ustvarja čarobne svetlobne prikazni severne zarje... Plamenečega solnca, okrašenega z venci in obdanega z navzkrižnimi paso-luci... Zemlje, kjer je vse tako priprosto in veličastno: bel sneg, zamodrel led, viharno, rjoveče morje... Spomnim se svojega bivanja med Eskimi, ki žive kot prednja straža človeštva ob mrtvaški tihoti večnega ledu... To ljudstvo je med vsemi živečimi najzanimivejše. Njihovo življenje jim poteka ob morju. Ob njem žive, ono jih redi, po njem potujejo. Zato so njegova živa slika: Vsi prešerno veseli, kadar je vreme mimo in sije solnce — resni, kadar rjovejo viharji. Po svojem značaju so med vsemi ljudstvi sveta najbolj čednostni. Glavne njihove lastnosti so: dobrosrčnost, miroljubnost in strpnost. Z vsemi brati na zemlji bi radi živeli v miru. Ne poznajo prepirov ne besedičenj, ker žive v neprestanem boju z neizprosno prirodo. Ona sartia jim je vcepila nauk: <OLA BISTRC. Novoustanovljeno društvo je v bistvu nadgradnja dosedanjih izkušenj z mlajšimi selekcijami in pomeni nov korak k boljši organizaciji in predvsem k boljšemu strokovnemu delu. Izkazalo se je namreč, da je delo z mladimi nogometaši vse preveč j!o na imenih trenerjev selekcij in entuziastov, ki so se pritoževali nad mačehovskim odnosom vodstva kluba do najmlajših. Nov prizidek bo junija sprejel prve oskrbovance V petek, 16. maja, je Dom starejših občanov odprl nov objekt, pravzaprav prizidek k spodnji, skoraj šest let stari stavbi. V prizidku skupne površine 1.100 kvadratnih metrov, ki ga je po načrtih arhitekta Zdravka Leskovica v slabem letu dni zgradilo SGP Primorje Ajdovščina, je poleg spremljajočih prostorov še sedem dvoposteljnih in osem enoposteljnih sob, v katere sc bo prve dni junija vselilo 22 oskrbovancev. V Domu starejših občanov, ki je popolnoma zaseden, živi 196 ljudi, na sprejem pa čaka kar 80 prosilcev. Marija Šlenc Zver, direktorica ilirskobistri-škega Doma starejših občanov, kombiniranega zavoda, ki ne skrbi samo za starejše, ampak tudi za mlajše osebe s telesnimi ali duševnimi motnjami (takih je 1 i 9), je na priložnostni svečanosti ob odprtju prizidka dejala, da so potrebe po institucionalni oskrbi starostnikov v eni izmed najstarejših slovenskih občin iz leta v leto večje, spreminjajo pa so tudi pričakovanja in potrebe nekaterih upokojencev, ki niso zadovoljni z doseženim stanovanjskim standardom in bi radi več zasebnosti, samostojnosti oziroma vsega tistega, kar izboljša kvaliteto življenja. Da bi ustregli njihovim željam, so se odločili za gradnjo prizidka, ki je po njenem velika pridobitev za dom, za ilirskobistriško občino in tudi za širše okolje. Vodja investicije in pomočnik direktorice Marjan Slokarje dejal, da bo nova pridobi- tev vsaj nekoliko skrajšala spisek čakajočih na sprejem in dvignila kakovost uslug ilir-skobistriškega Doma starejših občanov, saj je prizidek povezan z matično hišo, hkrati pa je od nje tudi ločen. Pogledi na izgradnjo tovrstnih domov se spreminjajo: višji bivalni standard bo vse bolj "naravnan po meri človeka in ne zgolj po meri veljavnih normativov za takšne ustanove". Kljub temu je bila naložba vodena skrajno racionalno. Skupaj z ureditvijo okolice je ocenjena na 152 milijonov tolarjev, ki jih je v celoti pokril Dom starejših občanov. Objekt je pred številnimi povabljenci, predstavniki občine in izvajalci del uradno odprl Albin Knafelc, ki se bo prvi vselil v eno od petnajstih novih sob. V kulturnem programu je pod vodstvom Dimitrija Grlja nastopila pevska skupina Doma starejših občanov. V prizidek ilirskobistriškega Doma starejših občanov se bo kmalu vselilo 22 novih stanovalcev. Nekateri si bodo sobe opremili po lastnih željah. KONJENISTVO Obisk turističnih kmetij in gradov Konjeniško društvo 'Snežnik" Ilirska Bistrica je 26. in 27. julija 1997 pripravilo drugi pohod "Snežniške konjenice', tokrat po gradovih in turističnih kmetijah ilirskobistriško občine. Na konjeniškem poligonu Zahoviča se je v soboto zbralo 19 konjenikov, nekaj članov društva pa se jim je pridružilo kasneje, tako da jih je na pohodu sodelovalo 25. Kolona konj in jezdecev se je iz Ilirske Bistrice odpravila proti turistični kmetiji Bubec pri Za-rečju, od tam pa je krenila proti Smrjam in na Premski grad (na sliki). Po kratkem odmoru so se spustili v Spodnjo Bitnjo ter obiskali podkov-skega kovača in turistično kmetijo Janezinovi na janeževem Brdu. Pot jih je nato vodila na Silen tabor ter grad Kaleč pri Knežaku, kjer jim je Franc Gombač v gostilni Zala povedal marsikaj zanimivega o gradovih na liirskobistriškem tudi v podgrajskem narečju. Prvi dan pohoda so konjeniki zaključili naMaŠunu pred tamkajšnjo graščino. V nedeljo so prijezdili na Sviščake in se po jablanski poti mimo Kozleka spustili do Jabla- nice in starega gradu, na Žabovico pa so prispeli vsi jezdeci in konji nepoškodovani ob 18. uri zvečer. "Snežniški konjenici”, ki namerava v prihodnjih letih obiskati še druge kraje v ilirskobistriški in sosednjih občinah, je poveljeval njen stotnik Jadran Dekleva, organizacijski odbor (Marjan Benigar, Vladimir Vinšek in Marjan Logar) je vodil predsednik društva Andrej Jelen. Pohoda so se udeležili tudi člani "Kumske konjenice" in Konjeniškega društva “Jezerina" iz Obrova ter zamejci iz Italije, na ciljnem prostoru pa sta Franc Martinčič in Sandi Gombač, predstavnika Združenja konjenic Slovenije, vsem skupaj zaželela še veliko medsebojnega sodelovanja. ROKOMET LIČANOV MEMORIAL Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067181-297, lax. 087/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovlč Izdajatelj: 'GA Commerce', Bazoviška 40 Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnu/ovič Uredniški, odbor Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, tvko Spetič /predsednik/ Urednik In novinar Ksenija Montani Lektor Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Haymond Fabijanič Tiste 'GA Commerce' Ilirska Bistrica Naklada: 1400 izvodov POEZIJA Kette v Sarajevu Ismetu Bekriču, pesniku, dramatiku in prevajalcu iz Bosne in Flcrcegovine, ki že od leta 1993 živi v Ilirski Bistrici, se je izpolnila še ena velika želja - potem ko je bila 'Zimska romanca1, že druga knjiga Kettejeve poezije, ki jo je prevedel v bosanski jezik, februarja in marca predstavljena v Ilirski Bistrici in Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani, so jo sredi maja spoznali tudi njegovi rojaki in Slovenci v Sarajevu. "Cankarjevi dnevi", skupek različnih kulturnih prireditev, ki jih že vrsto let organizira Slovensko kulturno društvo "Cankar"Sarajevo (letos mu je pomagal tudi Cankarjev dom iz Ljubljane), so bili lepa priložnost za predstavitev Kettejevih pesmi v bosanskem jeziku. Kljub temu, da je Dragotin Kette v Bosni in Hercegovini.skoraj neznan, sta ga prevajalec in slovenist dr. Juraj Martinovič ob prepevanju Zbora SKD “Cankar“ Camerata Slovenka približala marsikomu; saj je prireditev izzvenela kot odraz njunega spoštovanja in interesa do slovenske kulture. Predstavitve 'Zimske romance1, zadnje prireditve v okviru letošnjih "Cankarjevih dnevov", sta se poleg učencev Osnovne šole "Safvet-beg Bašagič" (obnovljena je bila s pomočjo Slovenije, zato ji: pravijo tudi slovenska šola) udeležila še pesnica Ferida Durakovičin Drago Mirošič, veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Bosni in Hercegovini. UREDILI ■ :: POTI Vrbica - Krajani male vasi Vrbica so sončni vikend izkoristili za ureditev poti od Vrbice do vrha klanca. To "robuto", kot Vrbičani rečejo prostovoljnemu delu, so . vaščani opravili s traktorji in ostalimi stroji. Z ureditvijo poti so vaščani zaščitili vas pred jesenskim dežjem. P. Nikolič Oton Župančič SNEŽNIK Snežnik skoz okno gleda me ves čas, kako pero mi teče po papirju. "Minljivi smo, drobni proti vsemirju to tvoje črka nje, in ti, in jaz..." - Ti, ki komolce si razprl in rame udobno sklonil, pa si še visok, da s temenom zadevaš ob obok -je mera tudi zate? - "Tudi zame. Denes in jutri in še nekaj časa ponosno kopljemo se v vsaki zori, a pisano človeku je gori: imena nič, spomina več, ne glasa!" (DZS, Lj., 1959,Zbrano delo, 3) 8 * REKREACIJA - MALI NOGOMET REKORDNA UDELEŽBA V ZIMSKI LIGI REKREACIJA - ODBOJKA TEKMOVANJE NA Športna zveza j e pripravila to zimo že četrto po vrsti Zimsko ligo malega nogometa. Na tem tekmovanju je dana možnost registriranim igralcem nogometa, da se v zimskem premoru preizkusijo v tem športnorekreativnem tekmovanju. Kljub napovedim o udeležbi najboljših igralcev iz bližnje okolice za nekatere ekipe, so se odzvali v zelo velikem številu tudi rekreativci in mladi tekmovalci. S tem so potrdili cilj organizatorja, da se merijo med seboj predvsem v športnem duhu fairplaya in ne samo za naslove najboljšega. To je posebej poudarjeno pri organizaciji in bo tudi primerno nagrajeno na koncu tekmovanja. Tekmovanje je začelo že v nedeljo 9. decembra s tekmami prvega kroga. Tokrat beležimo rekordno število nastopajočih igralcev in ekip. Med ostalimi sta dve ekipi tudi iz sosednjega območja Hrvaške (Lipa in Pasjak -Romi bar) kar daje prireditvi privdih mednarodnega značaja. Nastopa več kot 200 igralcev v 16 ekipah, ki se najprej pomerijo v dveh predtekmovalnih skupinah po osem ekip. V tem delu si morajo priboriti najboljše mesto saj le prvo in drugo vodi v boj za naslov prvaka v dveh končnih obračunih. Ekipe uvrščene v skupini na vsa nižja mesta se bodo pomerila predzadnji dan tekmovanja le za uvrstitve od 5. do 16. mesta. Finalni obračuni za razvrstitev na naj višja mesta bodo tako v soboto, 2. februarja, ko bodo podeljena tudi vsa priznanja. Vse tekme se bodo igrale v športni dvorani OŠ Antona Žnidešiča v Ilirski Bistrici bodisi ob sobotah ali nedeljah odvisno od razpoložljivih terminov v dvorani. Drugi krogje igran v soboto, 15. in nedeljo 16. decembra. V skupinah so HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-51-47 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ • .. r n . • ■ . 'V; V" ...................-... ....m že nekoliko bolj znani kandidati za najvišja mesta. Lestvici sta naslednji: Skupina A 1 .Okrepčevalnica Danilo(6) 2.Podgrad(6), 3.Kočanija(3), 4.Kadeti NK(3), S.Elektro Skok(3), 6.ŠD Zlatorog(3), 7. Brkini(0), 8. Dolina ljubavi(O) Skupina B 1. Avtoshop, 2. ZAP Poklar -Kudra, 3. Romi bar, 4. Kim, 5. Balasty, 6. Autsajder, 7. Lipa, 8. Zidarstvo Šlosar POGOVOR V TRIGLAV PUBU V četrtek, 6. decembra 2001 je bila v Triglav pubu zanimiva prireditev, imenovana »POGOVOR V TRIGLAV PUBU« Prvi gost tega »talk show-a« je bil Darko Milanič, dosedanji kapetan slovenske nogometne reprezentance, ki je spregovoril tako o svoji nogometni karijeri in uvrstitvi Slovenije na svetovno nogometno prvenstvo, kot tudi o svojem zasebnem življenju, hobijih, prostem času. Nastopila j e tudi glasbena skupina Malibu. Prireditev, ki jo v posnetku predvajata tudi RADIO 94 ter TV GALEJA je vsekakor vredna ogleda. Potekala bo najmanj enkrat mesečno, povezoval pa jo bo MEDOBČINSKEM NIVOJU Devet (9) ženskih ekip in šest moških (mešanih) ekip daje športnorekreativni ligi v odbojki za sezono 2001-2002 nov pomen - ne samo zaradi množičnosti temveč tudi zaradi nastopanja ekip iz kar štirih občin. Razlogov za takšen odziv je verjetno več. Osnovni pa je v tem, da je odbojka lahko zelo zanimiva rekreativna panoga in da so tekmovanja le nadgradnja redne rekreacije posameznikov. Nekaj je nedvomno k temu razmahu pripomogla ureditev igrišča za odbojko na mivki in organizirane poletne aktivnosti na Športnem centru Trnovo, kjer so se zbirali rekreativci in rekreativke, tudi iz bistriške in sosednjih občin. Na športni zvezi je kar precej dela ob dejstvu, da se po razpisu tekmovanja še vedno prijavljajo nove ekipe saj se je potrebno prilagoditi vsem, ki želijo nastopiti. Za organizatorji sta že dve tekmovanji od šestih predvidenih tako v ženski kot moški (mešani) konkurenci. Turnirski sistem omogoča nastop ekip enkrat mesečno. Na vsakem turnirju ekipa odigra dve tekmi za kateri dobi največ štiri točke za dve zmagi, ki seji prištejejo v točkovanju turnirja (k točkam za uvrstitev na turnirju do največ osem, če je osem nastopajočih ekip). Za ženske ekipe sta izvedena do sedaj dva turnirja v telovadnici OŠ Košana. Na prvem 14.1 L je sodelovalo 6 ekip, na zadnjem 15.12. pa kar osem. Lestvica s skupnimi točkami obeh turnirjev je sledeča: 1. Pivka 20 T, 2.RSR II. Bistrica 11 T, 3. Postojna SŠ I 9 T, 4.Rwožce II. Bistrica 8 T, Košana mlade 8 T, 6.Košana 7 T, 8. Piškotek, Knežak 4 T, 9. Puščice, Knežak 2T, in 10. Postojna SŠ II 0 T. Moške ekipe so odigrale dva turnirja šestih sodelujočih ekip. Prvi turnirje bil v soboto, 24, 11. v Športni dvorani v II. Bistrici, drugi pa v soboto, 8. 12. v telovadnici OŠ Podgora. Lestvica je sledeča: Dopolnimo v ponedeljek! L Tangice, Postojna 20 T, 2. RSR II. Bistrica 14 T, 3. Divača 12 T, 4. Postojna 10 T, 5. Ekipa EC, II. Bistrica 8 T in 6. Weis pub, Pivka 2 T. Z.D. £z ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA ČESTITKA Športna zveza Ilirska Bistrica l vošči vsem občanom in občankam, • še posebejpa vsem športnicam, športnikom in športnim delavcem, * vesel Božič in srečno Novo leto 2002 ter veliko športnih uspehov. • Aleš Zidar, novinar radia 94. Pokrovitelji pogovora v Pubu so bili Triglav Pub II.Bistrica, Džedo Marmi iz Postojne in gostilna Pod gradom, Frank Dunja, Gornja Bitnja Naslednji »POGOVOR V TRIGLAV PUBU« bo januarja. Bojan Oblak : voščilo • • e • PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA * • ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM PLANINSKEGA DRUŠTVA IN • • OSTALIM PRIJATELJEM PLANINCEM TER POSLOVNIM * • PARTNERJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ! • USPEŠNO NOVO LETO 2002. • VOŠČILO ŠPORTNO DRUŠTVO CARINIK ILIRSKA BISTRICA VAM ŽELI VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN VESELO NOVO LETO. NOVOLETNO VOŠČILO j ŠPORTNO REKREATIVNI KLUB PREGARJE • VAM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE * IN SREČNO NOVO LETO. * OMNIfl ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS V MESECU JANUARJU VAS VABIMO NA VELIKO POSEZONSKO RAZPRODAJO OBUTVE IN OBLAČIL TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058 Vaš zavoj v leto 2002 naj bo odločen in premišljen. Predvsem pa varen. Srečno. Smučarski klub Snežnik Ilirska Bistrica ©mmei mmm mi m mmumt d SPIRULINA PACIFICA Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. KAKO POSLUJE PODJETJE MOBITEL Spoštovani. Pred dobrim letom sem v Vašem mobitel centru v Kopru kupila GSM Benefon Twin. V letu dni je bil že petkrat (5x!) na Vašem servisu na popravilu. Po zadnjih dveh servisih sem nazaj dobila nepopravljen telefon in to po treh tednih. Nadomestnega telefona za čas popravila nisem dobila, ker ga zame nikoli ni bilo na razpolago. Ker uporabljam GSM v poslovne namene in je tudi številka objavljena v reklamnem materijalu, je zaradi tega prišlo tudi do izpada prometa. Med drugim sem pri zadnjem popravilu na servis poslala tudi pisno prošnjo, da mi aparat ali enkrat za vselej popravite ali pa zamenjate z novim. Poklicala sem tudi na servis,a mi je gospod, ki se je javil (žal se ni predstavil) celo namignil, da se malce šalim, ker telefon kar naprej pošiljam na servis. Najbrž je mislil, da neznansko uživam, ker sem kar naprej brez aparata. V tem letu sem bila brez njega skupno okoli TRI MESECE, vseeno pa moram plačevati 2.500 SIT mesečne naročnine! Da potnih stroškov do servisa sploh ne omenjam (II. Bistrica-Koper)! Spoštovani, če naročniku, ki ima neprestane težave s telefonom nočete ali ne želite pomagati, bi se lahko vsaj malo bolj korektno obnašali do njega! Moralo bi Vam biti v interesu, da so uporabniki vaših storitev zadovoljni, saj je na trgu konkurenca vedno večja. Upam, da boste čimprej spoznali, da niste nedotakljivi saj bodo v nasprotnem primeru izbrali drugega ponudnika. Sama bom takoj po preteku pogodbe v mesecu maju izbrala SI.Mobil, saj je po izkušnjah mojih poslovnih partnerjev pri njih način dela drugačen, uporabnikom prijaznejši! Uporabnica storitev MOBITEL - GSM KRIZ V SPOMIN MRTVIM PRIJATELJEM Na poljih in travnikih, kjer danes rastejo poljščine in spomladi zacvetijo cvetlice v vsej svoji lepoti, se je pred 56 leti pretakala kri. Med drugo svetovno vojno so bila bojišča v vasi Smrje ena izmed pomembnejših na našem področju. V bojih med partizani in Nemci, slednjih je bilo samo v Smrjah od štiri do pet tisoč, je vojni podleglo na tisoče ljudi. Vojake in druge ljudi, ki so v bojih umrli, so nekatere najprej prenesli v vaško cerkev, potem pa vse skupaj na skupno grobišče v Ločice, kjer so pokopali trupla ljudi skupaj z mrtvo živino. Vojna, ki je vasi prinesla ogromne izgube, med drugim je zgorelo tudi 22 gospodarskih poslopij in 4 hiše, seje na našem območju končalaS. maja 1949 s kapitulacijo Nemcev, štiri dni kasneje pa je vojna vihra potihnila na celotnem slovenskem območju. Pred tremi leti je našo vas obiskal eden izmed preživelih nemških Spomini na mlada leta Z naj večjim krščanskim praznikom Božičem in z Novim letom so povezani mnogi običaji. Enega teh običajev, ki sicer še ni zamrl, bom opisal v naslednjih vrsticah. Na božični večer, ki smo mu pravili tudi Božična vilija, je od vsepovsod tako pokalo, daje zgledalo, kot da cele vasi med sabo kar tekmujejo, kje bo bolj grmelo. V zgodnjih petdesetih letih Prejšnjega stoletja, na katere se nanašajo moji spomini, je bilo streljanje za božični večer dvakrat nevaren šport. Enkrat zato, ker so bila sredstva, s katerimi smo streljali silno nevarna, drugič pa zato, ker takratne oblasti tudi !z ideoloških razlogov niso na ta običaj gledale z simpatijami. Priprave so tekle kar nekaj časa. Pripraviti in nabaviti je bilo potrebno karbid, ki pa se ga ni moglo kupiti kar v drogeriji. Trgovci so imeli prepoved Prodaje karbida mulariji, vendar smo se znašli na druge načine. Karbid so namreč uporabljali ključavničarski m°jstri, da so iz njega pridobivali acetilen, nujno potrebno sredstvo pri avtogenskem varjenju. Karbida je bilo zato vedno dovolj pri roki. Karbid je Pri spoju z vodo razvijal plin acetilen, kateri je pri vžigu povzročal eksplozijo. Od doma ali iz raznih odpadov smo Privlekli raznovrstno posodo od škatel E'NRE, odrezanih cevi in večjih ali nranjših sodov. Kolikor je bila posoda Večja, toliko strašnejši pok je Povzročala. Z velikostjo posode je rasla tudi nevarnost poškodb, posebno, ker smo kar tekmovali med sabo. Neke božične vilije pred kakimi Petdesetimi leti so starejši fantje uprizorili pok, kije bil tako močan, da 50 na cerkvi, okrog katere seje vse to dogajalo in pri sosednjih hišah Popokale okenske šipe. Od nekod smo Prinesli pravi benzinski 200-litrski sod, PRAZNIČNO POKANJE ki je bil brez dna in je imel na drugem koncu zvrtano luknjico. V luknjo, izkopano v zemljo, smo na nekaj kilogramov karbida zlili vodo in nanjo poveznili sod. Na sodu je sedel Ivo Jrčkov ter mašil luknjico z ritjo. Ko je Ive ugotovil, da se je nabralo dovolj plina, je zakričal Miletu Lenčovemu: »Pali, Mile!« Taje z nekaj metrov dolgo fižolovo palico, na katerem koncu je gorela krpa, prižgal plin. Pok je bil tako strašen, daje pravi čudež, da smo ostali celi. Seveda seje vse skupaj slišalo tudi v dober kilometer oddaljeni miličniški postaji, in vrli možje so seveda takoj prihiteli v vas, mi pa seveda v beg. Eti Cerkev v Kosezah Tista leta po vojni otroci nismo imeli, tako kot danes, na pretek obuval. Imel sem samo ene čižme, ki so bile pozimi nakovane z žeblji zvezdarji, poleti pa razkovane. Prav tiste dni so mi doma naročili, naj nesem čižme na popravilo k čevljarju, ki smo mu pravili stric Šuštarjev. Bilje sicer dobrega srca, vendar smo se ga otroci po malem bali, ker je stalno ponavljal: »Glavo ti zamenjam ušivo, in če ne boš priden, ti jo bom vtaknil med ušesa!« In ker so bili čižmi na popravilu, sem bil obut v navadne letne sandale. Si predstavlj ate, da noge niso bile ravno na toplem. V teh sandalih sem skupaj z Ivanom Repičem zbežal takoj, ko je prišla na prizorišče ljudska milica. Bežala sva po zmrznjenih tleh v predel vasi, ki smo mu pravili fabrika, ker se je tam nekoč delala opeka. Tam sem se na tankem ledu vdrl do kolen in tako nazebel, da sem se moral, predno mi noge zmrznejo, odpraviti domov na toplo. Miličniki so nekoga od nas prijeli in ta je lepo po vrsti povedal vsa imena, ki so bila na mestu eksplozije pri cerkvi. No, dosti hudega nam niso storili. Morali smo samo poslušati strogo pridigo in grožnje, da bomo drugič končali v zaporu. Naslednjo božično vilijo smo si morali seveda izmisliti še kaj bolj izvirnega. In ker je po vojni ostalo marsikje razno orožje, smo se od vrstnikov v sosednji vasi sposodili pravi pravcati mitraljez, imenovan »ŠARC«. Postavili smo ga za vaško lipo, in veselo nažigali z njim po vaških vrtovih izza cerkve. Rezultat tega streljanja je bil, da smo se ponovno znašli v rokah ljudske milice, mulci iz vasi pa so ostali brez sosednje mitraljeza. Naslednje leto pa spet nekaj novega in navada seje prenesla tudi v današnje dni, vendar današnji mladini ni treba dosti misliti, s čim naj streljajo, ker imajo denar in si kupijo petarde in rakete kar v trgovini. Danilo Pugelj vojakov, ki danes živi na Avstrijskem Koroškem. Po končani vojni je gospod, katerega ime mi žal ni uspelo izvedeti, preživel še štiri leta v ujetništvu na območju Pivke, kjer je delal kot mizarski mojster. V spomin umrlim soborcem, med katerimi so bili tudi njegovi najboljši prijatelji in vsem tistim, ki so svoje življenje izgubili v ujetništvu je izdelal križ, ki gaje želel postaviti na skupno grobišče v Ločice. To zaradi agrarno obdelanih zemljišč ni bilo mogoče. Križ, ki je ročno izdelan, je zdaj shranjen v vaški cerkvi. Želja je bila, da bi ga postavili v bližnjo okolico cerkve, vendar pa se s tem zagotovo ne bi vsi strinjali. Pol stoletja je še vedno premalo, spomini na vojne grozote so v srcih mnogih še živi in postaviti križ nekdanjim vojnim nasprotnikom bi bilo tvegano dejanje. Mogoče nekoč, ko bodo ostali le spomini, bo križ vendarle postavljen, kajti v vsaki vojni ugasne na tisoče nedolžnih življenj, pa tudi če na nasprotnikovi strani. Navsezadnje gre le za spomin. Nataša Grlj, Smrje RIBARNICA Agata Valenčič s p. Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-45-746 OD TORKA DO PETKA DNEVNO SVEŽE RIBE! URNIK ponedeljek in sobota 8-12 torek, sreda, četrtek in petek 8- 12 in 14-17 >:raw:< v; v FIZIOTERAPIJA DN TRGOVINA Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/7 10-1 2-55 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI ±>*SK/+ < @ C Plama-pur VOŠČILO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI PODJETJE PLAMA PUR. e • e e • • e e • e VOŠČILO OB NOVEM LETU UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK VOŠČI VSEM SVOJIM BRALKAM IN BRALCEM TER POSLOVNIM PARTNERJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. • e e • e e Zavarovalnica Trkhav, Območna lnota Postojna 42&/SCČ/71 l/l ^O/MZ/V-l/l/lCe/ll u