qLA/|Lo ./o c i AL i/ti cne* zy€z€ DELOVNIH [JUDI T&Zl/£€*OB Počastili smo dan žena Na področju našo komune so se množične organizacije, uslanove in podjetja že ne'kaj dni pred praznikom vneto pripravljale, kako čim slovesneje in dostojneje proslaviti ta pomembni praznik. — Glavno skrb sta vsekakor prevzeli organizaciji Društva žena in SZDL, ki sta ob podpori ustanov in podjetij pripravili proslave ter pogostitev žena. Osrednja kulturna prireditev je Ibila vsekakor zvečer pred praznikom v soboto, 7. marca v dvorani Cankarjevega doma. Program so izvajali člani recitacii-ske sekcije DPD Svoboda in kolektiv Glasbene šole. Za uvod je šolski orkester pod vodstvom ravnatelja Otona Zazv.i-nila zaigral Fučikovo koračnico •Triglav«, komponirano na narodne motive. Tej koračnici je sledila »Nepozabna pesem« Frederica Chopina v predelavi za violino solo in orkester. Solistka Anka Ahačič je svoj pari zaigrala lepo in s čustvom ob skladni spremljavi orkestra. ■— Slavnostni govor je imela predstavnica Društva žena tovari-šica Marija Karo, ki je v lepih m klenih besedah orisala vlogo in pomen naše žene v našem družbenem življenju. Po govoru je lutl-n Orani, klavirski trio, ki so ga sestavljali mladi glasbeniki violinistka Anka Ahačič, čeiist Janez Be-dina in pianistka Tatjana Stritiho-va, posredoval občinstvu Schuber-lovo serenado in melodije iz raznih oper. — Recitacijska skupina DPD Svoboda je na tem večeru recitirala pesmi najboljših domačih' in tujih pesnikov. To obširno ločko je pripravila agilna tov. Ji l-ka Zagarjova, ki je hotela z njo prikazati ženo v življenju sk izi vsa njena važna življenjska obdob-Id s temami: Otrok — Dekle — Zena — Mati — Borba — Zmaga. Učinkovitost lepega podajanja tov Zagarjeve, Slavice Jermanov i, Ivanke Hvalice in Nandeta Stri!: ■ ha je še stopnjevala glasbena med-igra pianistke prof. Olge Erženov1 in violinista ravnatelja Otona Zazvonila, Sopranistka Slavica Jermanov.) je z globokim občutkom odpela ob klavirski spremljavi prof. Erženove Hatzejevo Majko in Sturmovo Materi padlega partizana na Kajuhovo besedilo. Za zaključek pa je baletna skupina odplesala prisrčno baletno točko »Prebujenje« in končno še balei »Vizijo«, ki ga je sproščeno odplesala nadarjena Cvetka Saj0VČ8V'l. Po akademiji je bila družabna prireditev za vse žene mesta v dvorani TVD »Partizan«, ki je po-'ekaja. prav v prijetnem vzdušju. Družbeni plan 1959 Od dobrega in točnega gospodarskega načrta ter izpolnitve zastavljenih nalog je odvisna življenjska raven nas vseh. Izkušnje zadnjih let kažejo, da so bili trži-ški plani resni, saj je bila večina načrtov tudi izvršenih. Vsi opažamo, kako se od leta do leta »spreminja videz mesta in naselij, vsi vidimo, skrb za šolstvo, prosveto, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo in splošni napredek. Načrte delamo zato, da za neko dobo, navadno za eno leto v naprej izračunamo, koliko bomo imeli dohodkov, kako jih bomo ustvarili in kako jih bomo uporabili. Brez načrta bi lahko zabredli v dela, ki bi jih ne mogli dovršiti, in v dolgove, ki bi jih ne mogli plačati. Ali ne napravita vsak delavec in vsaka gospodinja načrt, kako bosta uporabila svoj denar? Zato tudi »skupnost, t. j. družba napravi načrt in je zato družbeni plan potreben. LETOŠNJE NALOGE Za letos smo si zastavili naslednje naloge: — da bomo še nadalje povečali obseg proizvodnje in storitev, tako da se bo narodni dohodek povečal za 4,5%: — doseči hočemo večjo produktivnost dela,- — hočemo zvišati realno osebno protrošnjo in življenjski standard; — povečali bomo izvoz naših izdelkov zaradi izboljšave plačilne bilance in omejili bomo uvoz z uporabo domačih izdelkov; — investicijska sredstva bomo prvenstveno uporabili za investicije družbenega standarda; dokončali bomo lani začeta dela in - združili bomo investicijska sredstva podjetij, če bo s tem dosežena učinkovitejša poraba. DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Gospodarstvo v naši občini bo, kol. računamo lelos ustvarilo blizu 11 milijard dinarjev bruto produkta, torej 24 odstotkov več kot pred dvema letoma. Narodnega dohodka bo letos ustvarilo nad pet milijard. Kljub lepemu porastu pa ne bo doseženo »s perspektivnim planom predvideno povečanje. Delovni kolektivi se bodo morali potruditi, da do konca planskega razdobja, t. j. do leta 1961 izpol- nijo plan. Za zdaj napravijo letno po en procent manj, kot je bilo v načrtu. Ta odstotek bo treba nadoknaditi in je to važno zaradi tega, ker je bil petletni plan izdelan z računom, da bo dosežen določen dohodek in višina skladov, iz česar se bodo gradila stanovanja in naprave za povečanje življenjske ravni delavcev. Številke so bile točno izračunane in bodo brez težav dosegljive. Točno izvrševanje plana ima za posledico, da se od leta do leta povečajo zaslužki delavcev in če plan nI izvršen, ni mogoče doseči predvidenega povečanja osebnih dohodkov. Skrb delavcev bo torej točno izvrševanje plana in če je možno tudi njegovo preseganje, toda ne na račun večje storilnosti in boljših izdelkov. INVESTICIJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Letošnji plan daje največji poudarek investicijam in to predvsem investicijam družbenega standarda. Petletni plan je predvideval, da se bo v tržiški občini v planskem razdobju do leta 1961 izvršilo za tri milijarde in 300 milijonov dinarjev investicij za kapitalno izgradnjo in družbeni standard. Plan se je v prvih dveh letih izvršil s 27 odstotki mesto s 40 odstotki, Toda za letošnje leto je predvideno, da bo gospodarstvo izvršilo za 828 milijonov din investicij in četudi bo plan treh let izvršen le s 53 odstotki, bo še vedno s 7 odstotki v zaostanku. Tudi to bo treba do konca leta 1961 nadoknaditi. Letos se prvič spreminja struit-lura investicij. V prejšnjih letih se je pretežni del sredstev uporabljal za investicije kapitalne izgradnje. Gradila so se tudi »stanovanja, toda skrb za komunalne naprave se je kralkomalo prepuščala občinskemu ljudskemu odboru, ne da bi mu gospodarske organiza rije dajale za te namene potrebna sredstva. Jasno je, da mora vsako stanovanje imeti električno razsvetljavo, vodovod, kanalizacijo, dostop do hiše in številne druge komunalne ureditve. Strokovnjaki so izračunali, da stanejo komun,".'-ne naprave za eno hišo nad mili ion dinarjev. Na gospodarskih investicijah bo letos imela največjo udeležbo industrija s 48 odstoUi, gostinstvo bo udeleženo s 8 jd-stotki, trgovina in obrt s po 3,5 odstotka, gradbeništvo t odstotek, medtem ko ostala podjetja ne \ >-do udeležena niti s celim odstotkom, Približno 38 odstotkov celotne vsote investicij bo porabljenih za naprave družbenega standarda in bo pri tem udeležena industrija s 56,5 odstotka, občinski ljudski odbor s 34,5 odstotka, ostale gospodarske organizacije bodo imele skupaj le 9 odstotno udeležbo. In od kje se bodo dobila sredstva za investicije? Skladi podjetij bodo dale 54 odstotkov, občinski kreditni skladi in proračun 26 odstotkov ter splošni družbeni in okrajni investicijski sklad 20 odstotkov. Na kratko pojasnjujemo investicije podjetij Tovarna kos in srpov bo imela gospodarskih investicij 27,318.000 din, in sicer za rekonstrukcijo pogorelih objektov itd.. Tovarna začne letos graditi 16-sta-novanjski blok; Tovarna za pile predvideva gospodarskih investicij 1,350.000 din za omet zunanjega zidovja tovarne; Lesno industrijsko podjetje gospodarskih investicij za 7,600.00 dinarjev za rekonstrukcijo strojne opreme. Pripravljajo se na gradn'o stanovanjskega bloka; Tovarna finega pohištva investicij za 990.000 din za nabavo ročne mehanizacije; Bombažna predilnica in tkalnica gospodarskih investicij 212,610.000 dinarjev za klima napravo tkalnice, .gradnjo elektro- in mehanično delavnice in objekta med kalorično kotlarno in silosom za premog, rekonstrukcijo predilnice in gradnjo prostora za parkiranje motornih vozil in koles, gradnjo vratarnice, nadstrešnico na industrijski tir itd., poleg tega pa za napravo družbenega standarda 122,759.000 dinarjev, za gradnjo stanovanj na Ravnah in na Balosu, adaptacijo ambulante, izdelavo načrtov itd.; Tovarna usnja RUNO gospodarskih investicij za 50,927.000 din za rekonstrukcijo tovarne; Tovarna obutve PEKO gospodarskih investicij za 129,098.000 d n za nadaljevanje rekonstrukcije tovarne in poleg tega dograditev 4 hiš na Podvasci 20,440.000 din; Tovarna lepenke gospodarskih investicij za 25,600.000 za nabavo traktorja s prikolicami, strojev in tako dalje; Gradbeništvo gospodarskih investicij za 25,600.000 din za nabavo Stran 2 TR2ISKI VBSTNIK St. S (Nadaljevanje s prejšnjo strani) transportnih sredstev in opreme, ler za gradnjo stanovanj 13 milijonov dinarjev; Trgovina vseh investicij za t3 milijonov 33.000 din za ureditev trgovine PEKO, poslovalnice trg. podjetja LJUBELJ v Tržiču, Pod-ljubelju, Kovorju in Pristavi, '.{ti podjetje PRESKRBA za ureditev poslovalnic, itd.; Gostinstvo vseh investicij za 21 milijonov 900.000 din za prvo etapo rekonstrukcije hotela Pošta, ureditev novega gostišča v Bistrici Itd, Obrt vseh investicij za 13,161.000 dinarjev za nove sanitarije v Mehanični delavnici in nabavo opreme v Kleparstvu, Tesarstvu, Modnem krojaštvu Itd.; Kmetijske zadruge vseh investicij za 8,200.000 din za napravo novih sadovnjakov, nasadov jago-dičevja, dograditev zadružnih domov in skladišč Itd.; Ostali Investitorji, t. j. Komun rl-na banka in Gradbeno podjetje za gradnjo stanovanjskega bloka ;n Gozdno gospodarstvo za adaptacijo gradu v .lelendolu za stanovania 28,000.000 dinarjev. Izven opisanih investicij podjetje ELEKTRO letos predvideva investicij za 12,000.000 din za obnovo nizkonapetostnega električnega omrežja Križe—Snakovo--Retnje—Babja vas, za omrežje v Cadovljah, Ročevnici, Lešah in Pa-lovičah; obnovo daljnovoda Tržič Pristava—Sebenje—Gorice; napravo kablovoda v mestu, zaradi povišanja prenosne moči in obnovo nizkonapetostnega omrežja v mestu. Gozdno gospodarstvo i/, sredstev gozdnega sklada tudi pred vide vi investicije, ki so opisane v pogin- -ju »gozdarstvo«. Gospodarske organizacije so l-i-ločile, da bodo od ostanka čiste a dohodka za leto 1958, ki bo predvidoma znašal okoli 240 milijonov dinarjev, dala dve tretjini teh sredstev, t. j. približno 156 milili -nov din za gradnjo stanovanj In naprav družbenega standarda. Od tega prejme občinski ljudski jtl-bor eno tretjino, to je približno 53 milijonov din za naprave družbenega standarda. Navajamo le • kaj podjetij, ki dajo največji let prispevkov: Bombažna predilnica in tkalnica skupno za družbeni standard 106 milijonov dinarjev, od lega ob"-ini približno 35,000.000 din; Tovarna RUNO skupno za drui-beni standard 10,706.000 din, od tega občini okrog 3,569.000 din; Tovarna PEKO skupno za družbeni standard 14,848.000 din, od g« občini okrog 4,952.000 din; Tovarna lepenke skupno /.a družbeni standard 9,398.000 din, I lega občini okrog 3,042.000 din; Tovarna kos in srpov skupno .1 družbeni standard 7,398.000 din, jd lega občini okrog 2,466.000 din. Seveda bodo tudi manjše gosp >-darske organizacije prispevale njihovemu ostanku čistega dohodka sorazmeren delež za investicije družbenega standarda. Vse navedene številke pa so približne in ker pričakujemo, da bo ostanek čistega dohodka v podjetjih večji, se bo moral v tem sorazmerju povečati tudi delež za investicije družbenega standarda, ZAPOSLENOST, PRODUKTIVNOST, OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Zaradi prekomernega zaposlovanja v gospodarskih organizacijah nastajajo problemi. S perspektivnim planom je bilo določeno, kj- liko delovne sile .smejo zaposliti podjetja. Toda število zaposlenih se je že lani približalo stanju, Iti je predvideno za leto 1961, za tekoče leto pa je v mnogih primerih že prekoračeno. V nekaj primerih ni sorazmerja med procentom novo zaposlene delovne sile, ki bi morala povzročiti večji obseg produktivnosti, na drugi strani pa prekomerno zaposlovanje ovira zboljšanje življenjskega standarda. Zato so leto.s izdani ukrepi za omejitev zaposlovanja. Podjetja, ki so zadnji dan lanskega leta' imela več zaposlenih kot to dopušča družbeni plan, morajo letos presežno število zmanjšati za polovico. Vsa odvečna delovna sila se bo usmerjala v gradbeništvo. Delavci, ki bodo zapuščali delo v industriji iz spekulativnih namenov, se > >-do usmerjali v neindustrijske panoge gospodarstva. V gradbeništvo se bodo usmerjali tudi delavci kmečkega porekla. Občinska posredovalnica za delo bo posredovala zaposlitev lakih nezaposlenih delavcev, ki izhajajo iz n.i-ravnega prirastka v občini in ki jim je zaposlitev edini vir osebnih dohodkov. Delavce kmetijskega porekla bodo zaposlili le takrat, če jim je zaposlitev osnovni v:r osebnih dohodkov. Industrijskim podjetjem bo dovoljena -zaposlit v nove, visoko kvalificirane delovne sile, toda s pogojem, da bodo odpustili v teku 3 mesecev nekvalificirane delavce-kmetovalce, ki imajo dohodke iz kmečkega de'a. Utrdilo se bo poklicno svetovanje In vajenci usmerjali v primerne poklice po predhodnem posvetovanju z mladino, starši, učitelji in zdravniki. Poklicno svetovanje se bo razširilo tudi na študentsko mladino In na odrasle. Poskrbljeno bo za razvoj higi-ensko-tehnične zaščite in varstvi-novzgojne službe. Ne le zaradi rekonstrukcij, ampak tudi zaradi povečanja storilnosti dela, izboljšanje delovneoa postopka, uvajanjem dela po normah, s sistematičnim izobraževanjem in s smotrno tarifno politiko pričakujemo povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Gospodarski1 organizacije naj razširijo plačevanje po delovnem učinku in vežejo norme na kvaliteto izvršenega lila, omejijo čezurno delo in honorarne zaposlitve, izboljšajo delovne razmere delavcev, poskrbijo z-r gradnjo objektov družbenega standarda, za boljšo zdravstveno službo in zaščito, za dviganje kvalifikacije in poostrijo delovno disciplino ter izdajo ukrepe zaradi neupravičenih izostankov z dela. Vsi ti ukrepi bodo pomagali k. večji storilnosti, večjim osebnim dohodkom in k večanju realne osebne potrošnje. Občinski družbeni plan obširno obravnava in daje smernice za napredek služb socialnega in zdravstvenega varstva, šolstva, prosvete in kulture, kar vse naj služi ; zboljšanju življenjske ravni delavcev. GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM Tr/iške tovarne bodo predvidoma letos izvozile za 508 milijonov deviznih dinarjev svojih izdelkov. Izvoz bo letos znatno večji kot lani, ko je bil omejen, da je ostalo čimveč blaga na domačem trgu. Blaga je sedaj dovolj in se zato dopušča izvoz. Občinski plan priporoča podjetjem, da poiščejo n >-ve odjemalce v inozemstvu in s tem pomagajo k izboljšanju jjrj.)-slovnnske plačilne bilance. RAZVOJ PO GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH INDUSTRIJA bo predvidoma letos povečala fizični obseg proizvodnje, četudi se bo morala izvršiti načelo omejitve zaposlovanja nove delovne sile. Letos se pričakuje v industriji povprečen ,w-rast. bruto produkta za 2,2 odstotka in porast osebnega dohodka /a 6,7 odstotka. Ostanek čistega dohodka podjetij bo letos povprečno po 8,5 odstotka večji kot lani. Pričakovanja bodo izpolnjena samo, če bosta povečana produktivnost in storilnost. KMETIJSTVO ne sme ostati n« dosedanjem nivoju. Kmetovalci naj pustijo, da strokovnjaki a:i.i-lizirajo zemljo glede na njeno sestavo, da s tem ugotovijo, kaj zemlji manjka ali ima preveč. Take ugotovitve bodo povzročile pravilno uporabo zemljišč za določene kulture in pravilno uporabo raznih vrsi umetnih gnojil. Predvideva se povečana poraba sortnih semen, rajonizacija in pogodbena proizvodnja, ki edina more povzročiti napredek kmetijstva. Družbeni plan daje smernice za napredek živinoreje, sadjarstva in drugih strok kmetijske dejavnosti in naroča kmetijskim zadrugam, da organizirajo produkcijske skupnosti in kooperacijsko oblike kmetovanja. Ze v letošnjem letu Lo Kmetijska zadruga Tržič organizirala pogodbeno proizvodnjo na površini 133 hektarov. GOZDARSTVO: Plan ugotavlja, da so lani gozdni posestniki poii-kali samo 74 odstotkov množine, za katero so dobili sečna dovoljenja, Manjši gozdni posestniki so že prej posekali večletni prirastek, večji posestniki pa nočejo sekili in si ustvarjajo rezervo. Letos je manj sredstev za gozdne komunikacije, ker ima gozdni sklad manjše dohodke. Kljub temu pa se bo vzdrževala redna gozd io-cestarska služba. Za redno vzdrževanje gozdov so predvidene potrebne vsote. 2e letos bo zgrajene okrog štiri kilometre kamionske gozdne ceste pod Košuto. Delo ', i stalo 28 in pol milijona dinarjev in bo finansirano iz gozdnega sklada, Nova cesta bo omogočila eksploatacijo gozdov. Ko bo v prihodnjih letih vsa cesta dograjena, bo spravilna razdalja lesa zmanjšana od 30 km na 9 km. letos bo tudi zgrajen nov most v Cadovljah in zanj prispeva gozdi.i sklad 2 milijona dinarjev, ostanek bo dal občinski ljudski odbor. Le tos se bodo tudi začela dela n.i razmejitvi gozda od pašnika. GRADBENIŠTVO bo še nadalje stremelo za povečanjem zmogljivosti. Za zdaj krije naše gradbeno podjetje okoli 47 odstotkov p-j-treb po gradbenih storitvah. Let >s zaradi tega ne naslaja problem, ker so velika gradbena dela tovarniških objektov prevzela podjetja Iz drugih krajev, toda treba je resno misliti na razvoj Gradbenega podjetja, da bo v nekaj letin sposobno pokriti vse; potrebe ; f gradbenih storitvah v občini. PROMET je v naši občini v stalnem porastu, kar dokazujejo številne avtobusne zveze. Kljub temu pa bo posvečena skrb za uvedbo nadaljnjih avtobusnih pro.|, predvsem v Jelendol. TRGOVINA bo predvidoma letos dosegla 18 odstotkov večji prom. t kol lani. Sicer počasi, vendar dosledno se modernizirajo trgovski obratni prostori. Letos bo v bližini ribvefja naselja Podvasca ustanovljena še ena prodajalna z živili. Pričakuje se, da bodo novi potrošniški sveti bolje vršili svojo. dolžnost, kot, prejšnji. Precej vi... ke investicije trgovine so bile ;,• pojasnjene. OBRT bo občinski ljudski odhor še nadalje podpiral v družbenem sektorju z ustanavljanjem novih obratov in primerno odmero pavšalnih družbenih obveznosti. Podpiral bo tUdI ustanavljanje /.as >f>-nih uslužnostnih obrtov. KOMUNALNE NAPRAVE so v naši občini v mnogih primerih v kritičnem stanju. Zastarela in p >-ma-njkljiva javna razsvetljava •, mestu, nekaj slo let staro šolsko poslopje v Tržiču, neurejene cesi;-in trgi, neprimerna kanalizaciji, problemi pitne vode, zdravstve.ie telesno-vzgojne in športne naprave, javna tržinica, mostna tehtnica, parki in nasadi, otroška igrišča, javna snaga, nezadostna pokopališča, javne sanitarije, slabo stanje nekaterih hiš SLP, pomanjkanje gostinskih in turističnih kt-pacitet, pomanjkanje uslužnostnih obratov za pomoč družini in gospodinjstvu itd., so problemi, k, se morajo rešiti' v najkrajšem času. Pri tem bodo morale sodelovati vse gospodarske organizacije, ker so to problemi celotnega gospodarstva v občini. Občinski ljudski odbor je letos ustanovil komunalno podjetje, ki ima nalogo, d« izboljša komunalne službe. EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA Plan določa stopnje amortizacije nekaterim gospodarskim organizacijam, stopnje obresti od osnovnih sredstev, dopolnilnega proračunskega prispevka od osebnega dohodka in delitev prispevka iz dohodka ter vsebuje določbe, katera gospodarske organizacije bodo plačevale pavišalirnne družbene obveznosti in navaja stopnje občinskega davka na maloprodajni pte»-met. Občinsko doklade od kmetijstva so progresivne po naslednji loat vici: do 000 din v katastralni občini o" >u a S .9 ;e Ziganja v< Kovor, Zv: in Križe Lese, Senii Bistrica, T; « U a * 30 26 22 20 50 27 23 21 80 28 24 22 100 29 25 2J 120 30 26 24 160 31 27 25 20 32 28 2« 250 33 29 27 300 34 30 2» 400 35 31 2*» 500 36 32 30 600 37 33 31 700 38 34 32 800 39 35 33 nad 800 40 36 34 Proizvodni obrtniki plačajo dohodnino proporcionalno 15 odstotkov, uslužnostni obrtniki 5 odstotkov, ostali poklici in hišarji S odstotkov, davčni zavezanci iz osebnega dohodka 10 odstotkov, za vezanci od dohodka v stalnem znesku in prevozniki ne piačjjo, doklad. Občinske takse, se bodo pobirtupo že objavljenem odloku. Si, 6 (Nadaljevanje s prejšnje struni) OBČINSKI PRORAČUN ko letos imel 157 milijonov din dohodkov iti naslednjih virov: dohodki i/, družbenega gos., 1-darstva in prebivalstva, dohodki državnih organov bn zavodov, — ostali dohodki, — presežek preteklega leta in lanskoletna proračunska rezerva Izdatki bodo znašali enako vsoto kol dohodki za naslednje namene: prosveta, kultura in šolstvo 18 milijonov 78.000 din; socialno skrbstvo 13,134.000; zdravstvena zaščita 11,547.000; komunalna dejavnost 3,700.000 dinarjev; državna uprava 25,500.000 di' ; investicije družbenega standarda 30,663.000 din; dotacije 14,602.000 di.rt; proračunska rezerva 5,381.000 sredstva za povečanje plač 2 milijona dinarjev, OBČINSKI INVESTICIJSKI SKLAD bo letos imel razpoložljivih prostih sredstev 30,458.000 din in se bo 'a vsola porabila s 25 odstotkov za obratna sredstva podjetjem, medlem ko bo ostanek 75 odstotkov izročen podjetjem za nabavo osnovnih sredstev (od navedene vsote 25 odstot&OV trgovini, 61 Odstotkov gostinstvu in 14 odstotkov za komunalo). OBČINSKI KREDITNI STANO VANJSKI SKLAD bo imel letos 153 milijonov dinarjev razpoložljivih sredstev, ki se bodo porabila takole: za gradnjo in opremo šol 32,6 odstotka; za komunalne naprave 14,7 odstotka, gospodarskim organizacijam 26,2 Odstotka; stanovanjskim skupnostim 8,7 odstotka, in občinskemu ljudskemu odboru 26,8 odstotka INVESTICIJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Občinski ljudski odbor bo v le-»oišnjem letu izvršil naslednja investicijska dela: načrti za novo osnovno šolo v Tržiču, za Zdravstveni dom, za spomenik padlim borcem, podrobni zazidalni načrt za Pristavško pilje, rekonstrukcija Prolelarske ceste in gradnja mostov na Ravnah in Cadovljah, vodovoda Bistrica -Kovor—Zvirče—Loka, razširitev pokopališč, trgovsko stanovanjska zgradba v Kovorju, preureditev javne cestne razsvetljave v Tržiču ter elektrifikacija Podvasce, Retenj, Novakov in Podljubelja. -Vsi ti načrti bodo že letos izdelani in bodo stali približno 6 milijonov dinarjev; preuredila se bo slaba javna razsvetljava v Tržiču na fluorr-scenčno razsvetljavo za okrog !' milijonov dinarjev; postavil se bo spomenik padlim borcem za okrog 8,000.000 din; zgradil se bo bazen kopališča i;i čistilnih naprav 28,000.000 din; dogradil se bo prizidek šole v Križah in oprema 12,948.000 din; telovadnica šole v Krizah 2 mi Sijana dinarjev; razširilo se bo pokopališče v Tržiču 2,000.000 dinarjev; gradnja mostne tehtnice in stanovanja 6,500.000 dinarjev; popravilo nekaj hiš SLP I milijon 500.000 dinarjev; dovršitev elektrifikacije naselij: priključitev devetih hiš na Podvasci na elektrovod, preureditev olektrovoda Palovtče—Leše, obnova elektrovoda v Novake, priključitev hiše »Mozgaj« v Retnjah na elektrovodj elektrifikacija naselja TR2ISKI pod Košuto in v Pirmamcih, prispevek občine 4,000.000 dinarjev; gradnja prve etape vodovoda Zegnani studenec Kovor—Zvirče-Loka 11,000.000 dinarjev; asfaltna prevleka Cankarjeve in Kolodvorske ceste 2,500.000 din; strelska dvorana in ureditev Mladinskega doma 1,000.000 din. Okrajni cestni sklad bo iz svojih sredstev izvršil asfaltno pr >-vleko ceste od kolodvora Križ« skozi vas Križe. Za opisane investicije bo občinski odbor porahil 105 milijonov d;-narjev. Gradnja vodovod« v Kovor, Zvirče in Loko bo mogoča samo s sodelovanjem interesentov, ki bodo morali prevzeti nanje odpadajoči del stroškov. Letos bo gral-nja stala okrog 38 milijonov di i in je ludi občina Kranj v družbenem planu določila svoj delež s 6 milijonov dinarjev. Elektrifikacija naselij pod Kosalo, v Pirmancih itd. bo mogoča samo, če bodo prizadeti koristniki prevzeti nanje odpadajoče deleže stroškov. GRADNJA STANOVANJ Poleg vseli opisanih investicij .,<. bodo letos gradila tudi stanovanja. Nadaljevalo se bo z gradnjo lani V Bombažni predilnici in tkal lici so sklenili, da znižajo ceno linearno vsem svojim izdelkom še za 10 odstotkov. Zaradi znižan ia cen tekstilu za 12 odstotkov in sklenjenega znižanja nadaljnjih 10 odstotkov se bodo izdelki bombažne predilnice in tkalnice poceni i kar za 22 odstotkov. • Razen povečanju storilnosti i: pravilni sestavi tarifnega pravi'-nika posvečajo v tovarni »PEKO • veliko pažnjo izboljšanju kvalitete svojih izdelkov. Hočejo dati potrošniku še boljše čevlje kot doslej. Sklenili so, da bodo že v soi-tirnici usnja najskrbneje določili primernost usnja za vsak del čevlja. Da znižajo defekte pri izdelkih na minimum, so uvedli knjigo, j katero vpisujejo vsak defekt, in se delavec, ki je defekt povzročil, podpiše v knjigo. Mesečno z analizo ugotovijo, kdo napravi največ napak. Pri tem upoštevajo, če izvirajo defekti iz tehničnih vzrokov ali zaradi neprimernega materiala. Sklenili so, da delavec, ki večkrat dela napake, ne more imeti 100% plače in tudi ne more dobiti premije. Ponovne težje primere povzročanju defektov bodo kaznovali s prestavitvijo na drugo delovno mesto oziroma ec i l odpustom. • Tovarne »Peko«, »Planika« in »Alpina« so razpravljale o ustan -vitvi -srednje tehnične- čevljarske šole. Sola naj bi se ustanovila v Tržiču in bi jo obiskovali tisti, ki imajo industrijsko ali vajensko šolo in tni leta prakse v podjetju in pa tisti, ki z izpitom dokažejo, 'i: obvladajo tvarino. Pokronili bouo vse potrebno, da «e v Tržiču Čimprej ustanovi taka ,, .Irja šola, • Letos bo Bombažna predilnica in tkalnica proslavila 75-letnico ustanovitve. Za to priliko bo izšel drugi de) zgodovine podjetja, ki jo VESTNIK začetih stanovanjskih stavb. Povečana graditev bo možna zarae i znatno večjih sredstev, ki bodo v tem letu na razpolago, A. Stanovanja v gradnji, ki bodo" vseljiva v 'letu 1959: 1. Stanovanjski blok, ki ga gradi Uprava stanovanjske skupnosti občine Tržič — 16 stanovanj. 2. Stanovanjski blok, ki ga gradi Uprava stanovanjske skupnos'i BPT na Balosu 13 stanovanj in 15 samskih sob. 3. Stanovanjski blok na Slapu, ki ga gradi Tovarna lepenke —■ 5 stanovanj. 4. Stanovanjski blok na Ravnah, ki ga gradi Uprava stanovanjske skupnosti BPT — 16 stanovanj. 5. Vrstne hiše na Podvasci tovarne Peko — 12 stanovanj. 6. Adaptacija objektov v Beča-novi ulici, na Podvasci, mlin v Retnjah za stanovanja Gradbenega podjetja Tržič 7 stanovanj in 5 samskih sob. 7. Zasebni investitorji gradijo 9 stanovanj. 8. Komunalno podjetje gradi 1 stanovanje. Stanovanja v gradnji letos vsiljiva, skupaj 79 stanovanj in 20 samskih sob. B. Stanovanja, ki so v gradnji in bodo vseljiva v letu 1960: sestavlja znanstveni sodelavec ljubljanske univerze tov. Ivan Mo-horič, ki je sestavil tudi prvi del zgodovine tržiške industrije. Knjigo je lani izdal Tržiški'muzej. Sestavo zgodovine tržiške bombažna predilnice in tkalnice je financiralo podjetje. V isti tovarni po znižali število zamud in je zato nekaj tkalk preveč. Odvečne tkalke so zaposlili na drugem delovnem mestu. Zamude se torej da zmanjšati in in,-1 od tega korist celoten kolektiv. Da so izdelki Bombažne predilnice in tkalnice odlični, dokazuje odlikovanje z zlato medaljo, ki jo je dobilo podjetje na zadnji razstavi tekstilnih izdelkov. V Bombažni predilnici in tkalnici dajejo topel obrok hrane delavcem po 40 din za vsa jedila. Razliko do kalkula-tivne cone placa podjetje. TARIFNI PRAVILNIKI Sestava tarifnih pravilnikov je glavna točka dnevnega reda .,a številnih sejah gospodarskih organizacij v Tržiču. V -tovarni lepenke je delavski pvet sklenil, da se vzame za osnovo analitično oreno po lovkah m te točka oceni z vrednostjo 50 din. Napravili so že izračun za vsako delovno mesto posebej ter ga javno razglasili na oglasnih deskah v podjetju s pozivom na vloži' v pripomb. Tarifne poslavke bn.io zvišali le v primeru, da povi'ek ne bo bremenil ostalih skladov podjetja ali družbene skupnosti. Dajatve družbi in skladi podjetja morajo ostati na približno ena«i višini kot v prejšnjem letu Vse analize bodo napravili po tem n i-čehl. • Taritna komisija v BombaVii predilnici in tkalnici stalno obravnava vprašanje tarifne politike. -Komisija je začela delo z osnovnim načelom, da bodo v bodoče plačevali čimveč na storilnost dela in čimmanj na urne postavke. Stran S 1. Stanovanjski bloki Uprave stanovanjske skupnosti BPT na Ravnah — 32 stanovanj. 2. Zadružni dom KZ Tržič v K >-vorju — 2 stanovanji. 3. Zasebni investitorji 5 stanovanj. Stanovanja v gradnji, vseljiva v letu 1960, skupaj 39 stanovanj, C. Stanovanja, ki se začnejo letos graditi: 1. Stanovanjski blok mi Ravnali Uprave stanovanjske skupnosti BPT — 16 stanovanj. 2. Stanovanjski blok Komunalne banke in Gradbenega podjetja ob Cankarjevi cesti - 16 stanovan|. 3. Stanovanjski blok Tovarna kos in srpov — 16 stanovanj. 4. Zasebni investitorji — 12 stanovanj. Stanovanja, ki se začnejo graditi letos, skupaj 60 stanovanj. Letos bo torej dograjenih in vse-Ijivih 79 družinskih stanovanj In 20 samskih sob. Prihodnje leto ; a bo vseljivih 99 družinskih stanovanj. Stanovanjska stiska bo torej v naši občini v doglednem času le premagana, če bodo pri tem so letovale vse gospodarske organi cije. Vsak obrat podjetja bo posebej pripravil predlog tarifnega pravilnika za svoje oddelke, od tarifne komisije pa bo prejel podatke, kakšna naj bi bila povprečna tarifna postavka v posameznih obratih. Zato formirajo v obratih posebne obratne tarifne komisije. Po potrebi bodo postavili še obrata.; delavske svete. Obratno tarifno komisijo izvoli obrat sam in mora biti v njo vključen član centralne tarifne komisije. Pritožbe proti tarifnemu pravilniku vlagajo na centralno tarifno komisijo, mnenje k pritožbi daje tudi obratna komi;i-ja. Tudi ima obratna komisija ,.a-logo, da pregleda analitske oceno ali ustrezajo stvarnosti. Maso plačnegn fonda, ki se b« v podjetju predvidoma ustvaril« pri določeni produktivnosti, bodo razdelili posameznim obratom na podlagi povprečnih tarifnih postavk, ki so predlagane. Tej masi bi za vsak obrat dodali še znesek za prekoračenje norm, premije in dobiček. En del mase plač-nega fonda naj bi ostal nerazdeljen za eventualne korekture, nadurno delo, posebne nagrade in podobno. Tako ho vsak obrat navezan na svoje rezultate in se ne bo moglo dogajati, da bi kak obrit dobival višji plačni fond na tj-čun drugega. Treba bo ugotoviti realno višino povprečja tarifnih postavk v posameznih obratih, K plačnemu fondu bo vsak mes^r priključen določen odstotek za plače iz dobička. Delovnemu kolektivu sproti pojasnjujejo vse značilnosti posameznih predlogov, ker bo od splošnega soglasja šele ostvarjena spodbuda za porast storilnosti. • V Bombažni predilnici in tkalnici so pregledali osnutek pravilnika o normah za leto 1959. Za strojno delo so izdelali tehnične norme, is ročno delo pa so postavili nor ..k* po izkustvih. Osnutek bodo dokončno utrdili po šestih mesenih, v tem roku bo v preizkušnji. Iz naših delounih kolekiiuou Stran 4 TRZlSKI VESTNIK St. S ANKETA Občinski sindikalni svet v Tržiču je prod nedavnim anketiral n ad 3000 delavcev in uslužbencev, da naj izrazijo svoje mnenje glede prioritetnega roda gradenj v naši občini. V anketi naj bi se anketiranci odločili ali so za izvedbo posameznih investicij iz perspek- tivnega plana občinskega ljudskega odbora TAKOJ ali POZNEJE ali NE. Anketirani delavci so zelo objektivno in zavedajoč se važno-, s ti ankete dali trezne predloge o investici jah. Odgovor na.posamezne postavke se v anketi kaže v % takole: Takoj Pozneje Ne 1. Družinska stanovanja •M % 5 % 1 "ii 2. Sola v Tržiču 80% 18 % 2%. 3. Zdravstveni dom 71 % 27 »/„' 2 ,o 4. Elektrifikacija v mestu 62% 35 % 3 '■'« 5, Javno kopališču 54 % 36 " o 10 % 6. Delavska usluž. restavracija 54 % 39 % 7 % 7. Javni vodovod v Tržiču 54 " „ 41 % 5 % H, Spomenik padlim borcem 52% 40% 8 "'„ 9. Ustanovitev podjetja za kom. s u /bo 48% 44 % 8 '"„ 10. Samski dom 46 % 46 % H ".n 11, Tlakovanje cest in naprava hodn kov po mestu 38% 55 ",„ 7 % 12. Obilne usluge 32'% 55 % 13 % 13. Gospodinjski servis 31 % 53 % 16 % 14. Otroška igrišča 31 % 57% 12 % 15. Pralnica in likalniea 28 % 17 7o 16. Kulturno .prosvetni dom 27 % 63 % 10" o 17, Fi/ikii'llurno igrišče 22 % 60 7o 1II 11 o 18. 7'rgovski lokali 20% 61 % 19%; 19. Javna klavnica 17 "/<,' 62 % 21 % 20. Gostinski obrati 10% 34 % ' 56 % Kakšna naj bo vzgoja za varno delo ? (Nadaljevanje s Trž. v. št, I) Pri varstvenem in .strokovnem izobraževanju na delovnem mestu naj bi se vodilna oseba v podjetju ravnala po naslednjih osnovnih načelih: Delavca, ki ga želimo na delovnem mestu strokovno in varstveno izobraziti, jo treba pred samim poučevanjem postaviti v primeren položaj in ga za Interesirati za varno izvrševanje dela pri določeni delovni operaciji. Treba mu je prikazali vse prednosti varnega dola, to se pravi, da bo svoje delo izvršil čimbolje v čimkrajšem času. Pri tem bo dosegel večjo storilnost in boljšo kvaliteto, kar ob nedvomno njemu samomu v največjo korist. Pri tem načinu izobraževanja fie je treba sklicevati na delavčeve želje, na njegovo hotenje. Da pa bo delal varno in disciplinirano, je treba še pred poučevanjem vzbudili pri njem pripravljenost in voljo do dola ter mu zagotoviti vso sproščenost, da .so bo lotil dela brez kakršne koli bojazni in strahu. Ce bo oseba, ki bo vodila poučevanje in izobraževanje teh ljudi, res dosegla vse te prednosti, potem bodo delavci prav gotovo svojo delo izvrševali z zanimanjem in veseljem, ker bodo pričakovali, da jih bodo njihovi nadrejeni in pa sotovariši visoko cenili. Ce bomo tako psihično pripravili delavce na delovnih mostili k poučevanju in Izobraževanju, bomo nedvomno dosegli uspehe. S pravilno pripravo bomo delavce: sprostili, smisel za varno delo bo počasi prešel v kri in odnos delavca do doda in utrjevanje njegovega prizadevanja za ovseb-no varnost bosta prišla sama od sebe; Načelo o psihični pripravi delavca na delovnem mestu pred proučevanjem torej terja izpopolnitev naslednjih zahtev: 1. Zainteresirati je treba delavca za Varno delo, ki ga bo poslej opravljal na svojem delovnem mestu ter ga pri tem v tolikšni meri sprostiti, da se bo svojega dela lotil brez strahu in bojazni, torej z veseljem. 2. Z njegovimi tovariši je treba v iskrenem in tovari.škern razgovoru ugotoviti in poizvedett, koliko znanja ima, kolikšna njegova spretnost pri delu katerih načinov varnega dela pri tem poslužuje. ii. Pri delavcu je (liti interes za delo. treba vzbu- 4. Pri prikazovanju in razlaganju delovne operacije je treba delavca postaviti v primeren položaj, da bo lahko sledil ter obdržal najožji kontakt z inštruktorjem. Ko smo tako delavca pripravili, mu začnemo delovno operacijo prikazovati ter mu pri lom sproti razlagamo fazo za fazo in to na najbolj enostaven, loda učinkovit način, tako da jo bo delavec lahko hitro razumel. To pomeni, da morata biti prikazovanje dola in njegova razlaga časovno vsklajena in prikrojena delavčevemu sprejemanju. Včasih je I roba tudi delo ali delovno operacijo večkrat prikazali in razložiti, preden jo delavec popolnoma osvoji. Pri tem pa je razumljivo, da mora biti poučeva- nje prijetno in v iskrenem to-variškem vzdušju. Inštruktor mora biti pri proučevanju potrpežljiv in prizadeven, če je treba kako stvar večkrat ponoviti. Le na ta način se bosta v celotnem procesu izobraževanja ohranila sproščenost, in pripravljenost delavca za priuči tev — na isti višini. Varstveno • izobraževanje oziroma pouk na delovnem mestu mora biti podroben in temeljit, da bo delavec vedel in čutil, da so zahtevani načini varnega dela pogoj tako za varnost pri delu, kakor tudi za kvalitetnejšo in lažjo izvedbo določeni; delovne operacije. Kako dosežemo pri delaven lažje razumevanje pri varstvenem izobraževanju na delovnem mestu? S preciznim prikazovanjem in istočasnim pojasnjevanjem delovnih gibov ali načinov dela v posameznih fazah; -s sistematičnim prikazovanjem in razlago o delu na delovnem mestu; z. jasnostjo in natančnostjo razlage in prikazovanja delovno operacije do 'najmanjših podrobnosti. Ce bo poučevanje in izobraževanje delavcev slonelo na takšnih osnovah, se bodo rezultati pri takem delu pokazali v najkrajšem času. Hkrati nam bodo rezultati pri varstvenem izobraževanju neko merilo, koliko delovnih faz za določeno delovno operacijo bo delavec .lahko dojel in razumel naenkrat. Iz lega sledi, da moramo pred poučevanjem najprej ugotoviti stopnjo delavčeve sprejemljivosti. Kakor hitro se ugotovi, da delavec ne more več dojemati prikazovanja in razlage, je treba poučevanje začasno prekiniti. Sele po presledku lahko nadaljujemo s poučevanjem. Takšno etapno poučevanje daje boljši' rezultate, kakor pa. če bi delavec sicer v krajšem času površno osvojil zahtevane načine varnega dela. Pri prikazovanju delovne operacije na delovnem mestu moramo pokazati in razložiti delovno operacijo z vsemi važnimi fazami, katere razporedimo po nekem določenem zaporedju. Pri tem naj delavec dobro gleda in posluša razlago o celotni operaciji, katero bo potem kasneje sam izvrševal. S ponovnim prikazom in razlago je treba ugotoviti vse elemente (varnost — kvaliteto — lahko izvedbo) iste delovne operacije, to je, vse ključne točke v vsaki posamezni fazi dela. Delavcu je treba pojasniti, zakaj je način dela oziroma določeni gib edino pravilen, zakaj .s takšnim načinom Se vnaprej onemogočimo nezgode, zakaj nam daje isti način boljšo kvaliteto in zakaj s takim načinom laže izvedemo neko delo. Ko inštruktor ugotovi, da je delavec povsem razumel prikazano delovno operacijo in da je spoznal vse ključne elemente, ga pusti, da prične sam izvajati to delo po istem načinu, kakor mu je to prikazal instruktor. Pri tem mora vse svoje gibe sproti ustno obrazložiti ter zraven nakazati važne faze in ključne-točke, ki so važne za varno in kvalitetno izvedbo nekega določenega dela. Prvi poizkus izvršitve delovne operacije mora biti izveden z neposredno pomočjo mojstra (inštruktorja), ki delavca sproti opozori na eventulene napake. Pri tem mojster ugotovi, koliko je delavec osvojil znanja, pri tem pa tudi vidi, koliko se jo v delavcu razvil občutek varnosti. Delovno operacijo je na delovnem mestu Ireba še tolikokrat ponovili, da jo popolnoma ne osvoji. Ko tako začne delavce samostojno izvrševati neko delo. bi bilo skrajno nespametno, da bi ga .sedaj prepustili samemu sebi, čeprav smo ugotovili, da delo v celoti obvlada. Delavec dela na svojem delovnem mestu sicer varno in samostojno, toda1 čestokrat mu je treba zaradi večje zanesljivosti i.n nadaljnjega razvijanja njegove varnostne zavesti nuditi določeno pomoč. To pomoč je delavcu treba pri proučevanju zagotoviti, da bo v slučaju potrebe vedel, kam naj se obrne, če česa ne bi vedel. Ko bo že tako opravljal svoje delo. ga je še vedno treba izpodbujati in ga navajati k še kvalitetnejšemu in varnejšemu delu. iN es is tema i ičnos t, ncu č ukan t >s i ter druge pomanjkljivosti in napake pri varnostnemu izobraževanju dajejo kaj slabe rezultate. Sem sodi tudi nerazumeva7 nje mojstrov do novincev in nasprotno. Takšni slabi odnosi gredo predvsem na rovaš nepravilnih postopkov pri izobraževanju in razlaganju varnostnih navodil in drugih ukrepov za varnost in zdravje ljudi na delovnih mestih. Opisani načini varstvenega izobraževanja delavcev na delovnih mestih nudijo več sistematičnosti in razumevanja pri spoznavanju dela. hkrati s tem pa pomagajo pri ■spreminjanju delavčevega odnosa do dela, do nadrejenih in pa svojih sotovarišev. F. S. Nekaj o KOLEKTIVNEM ZAVAROVANJU Na kolektivno za a jo nekateri kot na ovanje gle-;:kak odvečni izdatek. Pri tem se ne zavedajo, da prav z njim lahko ob navadni nesreči ublaže svoj gmotni položaj. Nesreča, pravimo, nikdar ne počiva. To se. pokaže predvsem takrat, ko prizadeti, ki je bil nesrečen na poti na delo ali z dela ali pa se je poškodoval v podjetju, skuša uveljaviti svoje pravice do kolektivnega zavarovanja. Veliko je takih primerov in ob utemeljenem vzroku tem ljudem priliče; tudi določeni Odstotek zavarovalnice, ki pa je seveda odvisen od tega, kako ,se je nesreča dogodila, Iz kolektivnega zavarovanja je bilo v tem letu izplačanih že 89.392 din v 28 primerih, ki so se dogodili v tovarni »Peko« zaposlenim delavcem in uslužbencem. Z A II V A L A Najlepšo se zahvaljujem zdravniku rlr. Tonetu IVfartinčiču lin se- stri Dragici za vso o trud, požrtvovalno«), vanje pri zdravljenji poškodbe, Se enkrat iskrena Hvaležna )iske, za ves in razume-i moje težke hvala! ,1. IVIarinšek SI. 6 TKZISKI VESTNI K Slian i III. interni nastop gojencev glasbene šole Kmalu bo zanimanje za takšne koncertne večere povečalo, bodo ti koncerti v večji dvorani. Tokrat smo imeli v gos teh mlado pianistko Marja'iiro Korošec iz Ljubljane, ki se je rada odzvali našemu povabilu in priredila v torek, 3. marca samostojen koncert Ker je omenjena pianistka Tržič •-nom več ali manj tepoznana, ne bo odveč, če jo predstavimo: rojena 28. novembra 1939 v Črnomlju se je že v zgodnji mladosti spoprijela z glasbo. Klavir se (• pričela učiti že s 6. letom starosti. Po začetnih glasbenih študijah je prestopila na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, kjer ji je postal glasbeni vzgojitelj izkušeni in r, -nomjrani pedagog prof. Anton Ravnik. Sedaj obiskuje že 3, letnik akademije za glasbo. Gostovala je širom po Sloveniji, igrala je že z orkestrom Slov. filharmonije in Ra- dio-televizije. Je tudi nagrajena s Prešernovo nagrado. Tudi s pedagoškim delom se ukvarja in poučuje klavir na Glasbeni šoli. Koncer-tanrka si je izbrala dokaj tež.dc repertoar, razen toga je imela kar dva koncerta, popoldanskega, ki je hil namenjen predvsem mladini, in večernega za oslalo občinstvo. To je bilo za pianistko zelo naporno delo, če pomislimo, da |'i odigrala ves koncertni spored na pamet In imela med enim in drugim koncertom le pičlo uro počitka. . , Pianistka je pričela koncert ,s skladbo Handla: Tempo z variacijami, ki predstavlja vsekakor bi ser velikega mojstra baročnega stila. Vsebuje polno lepih dni.n-slekov, živahna je in razgibana in čimvečjem številu udeleže tega koncerta mladih glasbenikov, ker je lep obisk pač najlepša nagrada in priznanje gojencem, pa tudi požrtvovalnemu učnemu osebju šole. Priporočamo, da si občinstvo ,.ri-vočasno priskrbi vstopnice in .s leni zagotovi sedeže, llkvali ob,'-ščamo, da bodo na lem koncertu odpravljene še oslale motnje. Razpored sedežev in kontrola bosta namreč omogočila, da ne bodo otroci v ospredju več molili Izvajanja sporeda. je zato tudi tako hitro dostopna ušesom poslušalca. Z interpretacijo Beethovna pa je mlada piani I-ka potrdila svoj upravičen sloves, ko nam je s svojo pretehtano in učinkovito klavirsko igro razkrila čudovite zvočne in dinamične ko :-traste v njegovi Sonati guasi fantasta op. 27 št. 2 s stavki Adagio sostenulo, Alegretto in Presto a (libilo. V prvem stavku smo občudovali prelepo zadržanosl in umeri -nost melodije, ki se je v nadaljnjih stavkih sprostila v drastičio ionsko in ritmično razburkanost, Podobne zvočne kontraste med tišjo in močnejšo tonsko izpovedjo smo občutili v nadaljnji Schuman-novi skladbi Fanlazijske skladbe op. 12 v stavkih Večer in Zanos, ki so verni odsevi človekovih »o tranjih razpoloženj, kar je znači.-nost skladateljev romantike. V drugem delu koncerta, ki |e sledil po kratki pavzi, pa je Mar-janca Korošec posegla v zakladnico sodobne domače klavirske koncertne literature. Zaigrala nam je Pahorjevo Slovensko suito s stavki Prihod osvajalcev, Gramozna jama, Ples izdajalca, Rab, Jezdeci svobode. Prvi štirje stavki slikajo tragiko svojega časa, zadnji staven pa je herojska izpoved glasnikov svobode — partizanov. Pred koncertom ,se je pianistka krepko spoprijela s bravurnimi skladb,uri tvorca virtuozne klavirske igre Franca Liszta s prelepim Nocturnom v As-duru št. !l in koncertno etudo, imenovano Gozdno šumenj- v teh skladbah je pianistka izpričala visoko znanje klavirske tehnike z lepo interpretacijo, Za konec je zaigrala na pop >!-danskem koncertu Frederica Chopina Noclurno v c-mnlu op. ill št. 2, zvečer pa Scherzo v b-molu op. .'11 št, 2. Ti dve zahtevni skladbi, posebno -drugo, je zaigrala s polnim šarmom rhopinovske melanholije. Pianistka je s svojo igro, ki je rezultat preciznega obvladanja klavirske tehnike, pravilne interpretacije ler skrbne pedagoške vzgoje izkušenega pedagoga, očarala navzoče poslušalce. Prijetno vzdušje na koncertu je ustvarilo dejstvo, da je večernemu koncertu prisostvoval tudi njen zaslužni pedagog prof. Anton Ravnik. Koncertantki želimo še mnojo uspehov na njeni umetniški poli in jo vabimo, da nas še obišče. Po daljšem presledku zaradi semestralnih počitnic je bil naslednji nastop določen za konec meseca februarja t. 1. Tako so se nam 27. februarja predstavili gojenci iz klavirskega oddelka in oddelka za violino, V pretežni večini so bili učenci iz začetnih razredov, nekaj pa jih je bilo tudi iz višjih. Nastopili so naslednji mladi piunisli: Zvonka Srečnik, Stanko Kemper.rj, Marta Spik, Vladimir Seidl, Milka Lopatic, Milena Uril, Nataša Ma,-kelj, Katarina in Marija Lavš, Breda Ahačič, Erna Roblek in M :-rija Kralj. Vse navedene gojence so pripravili prof. Olga Eržen, Milica Debeljak, Vera Ahačič in ! s-/a Romih. Iz violinske šole ravnatelja Otona Zazvonila in Rudo'ia Ahačiča pa smo slišali Tončka Ahačiča, Silva Plajbe.sa, Danico Benedikovo in Matevža Valjavca. Izvajanje programa le bilo p>i vseh gojencih prizadevno,, pri 'ie- (Nadaljevanje in konec). Videli smo res čudovite stvari, le žal, da v skopo odmerjenem času iilovek ni mogel posvetit; vsemu dovolj pozornosti. Treba je bilo kar »požirati« in čim bolj izkoristiti čas. Če bi si hoteli vse natančno ogledati, bi morali imeti na razpolago za vsak pomembnejši paviljon en dan. Prav tako mi ,je nemogoče vse oipisati. Naj opozorim le na: svojevrstne arhitekture, gradnje posameznih paviljonov; stolp urbanizma, graditve in ureditve nasoliij, s sodobno uporabo jeklenih žic in eternita; trg letnih časov; najdrznejšo zgradbo iz prednapetega betona — puščico inženirske samobitnosti; drzne nosilnosti francoskega, ameriškega, sovjetskega paviljona; nosilnosti paviljonov pokrajine Brabant in Organizacije Združenih narodov; hiperbolične gradbene krivulje Philipsovega paviljona; prizmutično zamišlje-nost paviljona Britanske skupnosti narodov; eksotiko Afrike. Azije in Amerike; finsko sauno; film, ki je prikazoval razvoj od prvih živih celic do atomske fizike in energije, osvobojene polom nuklearnih reaktorjev; robota; volilne stroje, ki sproti prikazujejo rezultate; energetiko; avtomatizacijo; elektroniko; brušenje diamantov; kopijo »sputnikov«; raziskovalno raketo ST-450; najmodernejše plastično prikazovanje filmov; Yan-kee atomski reaktor na naravni uran in vodo; uporabljanje ri-dioaktivnih izotopov; maketo atomske elektrarne za 500 mo-fjavatov; neštete precizne stroje in aparate ter na bajno razsvetljavo na razstavi v večernih urah, ki nam je zapustila nepozabne vtise. In končno moram še posebej omeniti našo stvarnost na razstavi. Naš paviljon je spadal po arhitekturi med najlepše; tako da je skupina italijanskih arhitektov o njem izrazila mnenje, da lahko služi za zgled arhitektom, kako se z lepim kulturnim izrazom more napraviti dostop- kalerih je bilo čutiti nekoliko treme, pri ostalih, zlasti starejših y-j-jencih pa je bila zaznavna že določena samozavest in temu ustrezna poglobljenost v igri. Posebno je presenetil mali Tonček Ahačič, ki je na mali osminski violini Zaigral ljubko Bitenčevo pesmico. -Tudi Danica Benedikova je prisič-no zaigrala na violini Mojčino pesmico skladatelja M. Kozine. Od klaviristov pa je treba še po,sebei omeniti i/ nižjih razredov Stanka K em perla, Katarino in Marijo Lavš, ki so pokazali pri izvajanju svojega repertoarja že določeno vigra-nost. Iz višjih razredov pa se je izkazala Breda Ahačič, ki obiskuje 0. razred in je lepo čustveno posredovala poslušalcem precej težko skladbo (L Kreka Humoreska. Islo velja za gojenki iste stopnje Erno Roblekovo in Marijo Kralj, ki sla uspešno zaključili program tega večera. na tudi resna tema razstave. Zamislil si ga je zagrebški arhitekt ing. Vjeneeslav Rihter. Pokrival jo 2219 m- površine in imel '1 proSelja, katerih vsako so je raztezalo na 30 do 40 m z velikimi steklenimi stenami. Celoto je nosilo kovinsko ogrodje. Sedem različnih višinskih nivojev, ki so bili med seboj povezani s širokimi stopnišči, je vzbujalo vtis spreminjajoče površine, kar je dajalo celotni sliki paviljona občutek raznovrstnosti in prostrane pestrosti. Graditelj je iz železa, marmorja, stekla in lesa ustvaril paviljon, na katerega smo bili lahko ponosni. Pred njim pa je stal 37 m visok jeklen steber, ki se je v obliki spirale dvigal proti nebu; a v nekaj metrski oddaljenosti so plapolale pred paviljonom na vitkih jeklenih drogovih zastave naših republik in federacijo. Na desni strani jo še bil na kamniti ploščadi s stopnicami majhen ličen bazenček. Kaj pa smo razstavljali? Osnovni namen smo imeli, d;t prikažemo razvoj in pridobitve naših narodov iz borbe za izgradnjo socializma. Prikazovali smo večinoma v črnn-beli fotografiji uspehe našega gospodarstva, razvoj naše družbene ureditve in turizem. Razstavili smo dalje nekaj primerov sodobne umetnosti, fresk in iz narodopisja. Tudi naša »Iskra« iz Kranja je bila zastopana s kinoprojektorjem in telefonsko aparaturo. In kakor je naš človek lahko ponosen v zamejstvu na nekaj, kar predstavlja dostojno našo domovino, smo bili vendar vsi soglasni v tem, da bi lahko razstavili mnogo bolj vredne stvari in da smo se v primeri z drugimi, n. pr. samo z afriškimi in azijskimi državami, predstavili preskromno z ozirom na doseženo gospodarsko višino, naše naravno bisere in prezani-mivo narodopisje. Koliko imamo naravnih lepot in kako bogastvo je naše narodopisje! Marsikateri tujec o tem več ve, kot mi sami vemo o svojem — in vem za 1111 III^OROSIIEC nas je navdušila Stran 6 (Nadaljevanje s prejšnje struni) lake primere. Prav v času, ko nas je bilo nekaj v paviljonu, pa je obiskal tega tudi grški kraljevski par s hčerkama in sinom v spremstvu našega poslanika in uprave paviljona. Poleg razstavo v svojem paviljonu je sodelovala Ju-o.slaviia v mednarodnem paviljonu umetnosti s sodobno umetnostjo (Razstavljali so Peter Lubarda, Krsto Hogedušić in Ivan Geno-ralič.) in ^ mednarodnem paviljonu znanosti v oddelkih »Atom«, »Molekula« in »Živa celica« (S svojimi deli so sodelovali znanstveniki dr. Ksenofon llakovič, dr. Dragoljub Jovano-vič, Draško .lovanovič, dr. Karel Veber, dr. Božo Težak, dr. Anton Peterlin, dr. Peter Martinovč, prof. Pavel Savič, torej inštituti »Boris KidriS« iz Vinče pri Beogradu, »Rudjer Boškovič« iz Zagreba, »Jožef Štefan« iz Ljubljane in zagrebška univerza.). Ko so meseca oktobra 1958 v Bruslju zaprli razstavo, so prireditelji ugotovili, da jo je obiskalo 41 milijonov ljudi in da je dosegla velik moralni in poslovni uspeh in to bo prav gotovo držalo. Dne 8. septembra smo se popoldne poslovili od lepega Brus-' lja, prijaznih tovarišev Kamenska in Glažarja, ki sta nas pripeljala z avtobusom srečno brez vsakega defekta do sem in bila res prava vodnika, ter našega slovenskega zastopnika tov. Kožuha iz Maribora. Pod vodstvom novega tovariša iz Ljubljane smo se z udobnim brzcem odpeljali mimo belgijskega Liegea v Nemčijo in naprej nazaj domov. Ponoči smo potovali skozi Aachen, Koln, kjer smo med kratkim odmorom videli Ren in v temnih obrisih znano gotsko stolnico, in Bonn, glavno mesto Zvezne republike Nemčije, ter se zjutraj 9. septembra vozili skozi StUtt-gart. in Ulm proti zadnjemu cilju našega potovanja — Miinehnu. V Stuttgartu smo videli velike tovarne tega velikega industrijskega središča, v Ulmu pa ob delavskih nameščenskih stanovanjskih hišicah tako lično urejene vrtičke za družinske potrebe, da bi bili ti prav lahko našim ljudem v vzor. V Miinehnu smo ostali ves dan. Ogledali smo si mesto in njegove zanimivosti. V prostem času sem videl: Rathaus (Mestni dom) s stolpom, na katerem je znana ura Glockespiel s plešočimi figurami ob. udarcih in zvonkljanju ob 11. uri dopoldne; najstarejšo mestno cerkev »Alte Peter« iz leta 1181, s katere stolpa je lep pogled na mesto; značilno stolnico »Frauenkir-ehe«, katere stolpa sta znana po čebulastih kupolah; stara mestna vrata »Sendlinger-Tor« iz 1.131.0, in »Isartor«, iz leta 1314; značilno palačo »Maximilianeum'<, bavarski parlament, nekdanji kraljevi dvor; evropsko znani tehnični muzej »Deutsches Mu-seum« s planetarijem (V muzeju so krasno prikazane v resnični naravni velikosti vse tehnične pridobitve, premogovnik in črpanje nafte. Nad vse čudovit pa je planetarij, ki z okularji, optičnimi, svetlobnimi instrumenti projicira na kupolasti strop nad obrisom miinehenskega horizonta okroglega prostora resnično pot Sonca, Lune in Zvezd, tako da čutiš nad seboj resnično noč- no nebo. Da, kaj takega bi morali imeti tudi mi za tehnično vzgojo mladine in za ponazoro-vanje zvezdnatega neba!); znane Klenzejeve Propileje, pred-durje, na trgu Konigsplatz med glipsoteko, zbirko kipov, in razstavno zgradbo, vse zgrajeno v posnemanju starega, antičnega, grškega sloga; in grad Nym-phenburg, ki z okolico nekoliko spominja na dunajski Schon-brunn. Škoda, da ni bilo več časa, da bi si še ogledal za Miin-chen značilni 16 m visoki kip »Bavaria« s krasnim ozadjem Ruhmeshalle; krasno urejeni botanični vrt poleg Nvmphenburga in največji živalski vrt v Hella-brunnu s človeškimi opicami in akvarijem, prostorom z vodo za gojenje vodnih rastlin in živali. Največ mojih sopotnikov pa je šlo po ogledu mesta še v znano Uredništvo »Tržiškega vestnik-, je prejelo od nekega »Trždčana« anonimen dopis. Splošne veljavno načelo pa je, da anonimnih dopisov časopisi ne priobčujejo in d,i romajo taki dopisi v koš. Zato dopisa ne objavljamo, temveč samo odgovarjamo na vprašanja, ki lili anonimni »Tržičan« želi izvedeli od našega uredništva. Naš odgovor je naslednji: 1. Vsak zdravnik je dolžan, i obišče vsakega bolnika na do- :•, če je le-ta zaradi bolezni privez n na posteljo in ne more v ambulanto. 2, Ker zdravniki prejemajo •, -sečno plačo in ker je priva .d V Podijuhelju je bilo na večer pred dnevom žena dokaj živahno. Vse je bilo zavzeto s tem, kako čimlepše proslaviti la praznik. Popotnika iz. Tržiča, ki je slučajno prisostvoval tej proslavi, je naravnost presenetila njihova skrbno pripravljena akademija in organizacija pogostitve tamkajšnjih žena. Proslava je bila v dvorani pri An-keletu. Vaščani so do zadnjega kotička napolnili dvoranico in s tem je bilo ustvarjeno prijetno in veličastno vzdušje že takoj ob pričetku proslave. Slavnostnemu govoru je sledil kulturni del akademije. Lopo je presenetil njihov lepo vpeti ženski zbor, ki je pod vodstvom tov. Cirile Novakove zapel 6 pesmi. Posebno je ugajala poslušalcem makedonska narod,- i Bolen mi leži, pri kateri je solistični pari čustveno odpela to-va-rišica Milka Abačičeva. Prijetno so iznenadili razni ansambli kot Ci-žovenkov kvartet, (dvoje citer in 2 kitari), ki se je tokrat prvič predstavil občinstvu. Priznati je treba, da je ta kvartet lepo odigra' vedre melodije in tako navdušil poslušalce, ki -so ga sproti nagr •.-dili z navdušenim aplavzom. Solistka Mira Bulčeva, ki je pela ob spremljavi kvarteta, je bila prav tako deležna priznanja. Isto velja za imali a pogumni pevki Miri Carmanovo in Silvo Tribušonov i. bavarsko mestno pivnico piva »Hofbrauhaus, kar obiskovalec Munchna tudi ne sme spregledati. V nočnih urah smo potem zapustili Miinchen in se odpeljali skozi Salzburg in Bad Gastein proti Beljaku in domovini. Lepo je bilo potovanje, prinesli smo s seboj premnoga doživetja, lepe posnetke in hvaležni smo bili odlični organizaciji »Putnika«. Preden pa končam, moram še reči: »Mnogokje je lepo, ali domovina jo le najlepša in najbolj domača — nikjer se tako 51o-vek ne počuti, povsod si le tujec in veljaš, kolikor plačaš. Mladina, ti vedi, da morajo tudi drugje delati, in morda mnogo več kot pri nas. In povprečno žive povsod skromno, primerno svojim dohodkom. Ni v zamejitvi! vse tako, kot se sveti!« praksa odpravljena, so vsi bolni ški pregledi za zavarovance brez plačni in ravnotako seveda tudi zdravnikovi obiski na domu 3. Naše mnenje je, rlu je torej vsako nagrajevanje zdravnikov 5 strani zavarovancem nepotrebno. 4 Bolniki, ki niso zavarovani i nimajo potrdila soc. skrbslv i brezplačnem zdravljenju ali bolniškega lista invalidske uprave, pa so dolžni plačati zdravniku na r> ko honorar, zdravnik pa jim izda uradno potrdilo o plačanem hon -rarju. Uredništvo . I iv.isliega vcstnlkai ki sta tako prisrčno in samozavestno zapeli vedno lepi pesmici Jiz pa grem na zeleno travco in Mamici, ki sta kol nalašč za takšno priliko. Marsikateri mamici se je znova orosilo oko, ko je poslušalo tako prijetno petje iz teh mladih grl, ki jim je veljalo kot voščila. Pripadnik JLA tov. Vili Lauseger, ki je trenutno na dopustu, ni prišel samo na dopust, temveč je posvetil del prostega časa tudi počastitvi naših žena 'in tako le.'io izpopolnil program akademije, ko je spremljal na harmoniki tov. Jul-ko Lausegar in Nežo Godnov. Ta ansambel je s prednašanjem dveh narodnih slovenskih pesmi razkril vrednote ljudskega napeva. Ostali program so dopolnjevale razne re ci taci j o tamkajšnje šolske milal ne in s tem popestrile celotno akademijo. Skratka, lizvcdba te ak<-demije je bila vseskozi vzorna In je lahko samo za vzgled, da se da tudi z majhnimi sredstvi z dobro voljo marsikaj ustvariti. Tako so ti izvajalci lahko v ponos svojega kraja, pa tudi občine. Po proslavi so bile žene obdarovane, nato (so se pa ob vedrih melodičan ansambla dveh bratov Užarjevih in H i »četa (2 harmoniki in berdflj vneto sprostili pri plesu in pogovoru, tako da jim bo nedvomno 'a praznik oslal še dolgo v spominu. 14. do 16, marca amer. barvni film CSP S AKRAMENSK A FRK-L.IA. 17. in 18. marca angleški fihn JAZ SEM KAMERA. 19. in 20. marca ameriški ba:v-ni CSP film INDIJANSKI BOREC. 21. do 23. marca (naslov bo objavljen na oglasnih deskah). 24. in 25. marca amer. barvni film POT V RAJ. 28. do 30. marca liane barvni lilm NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL. 28. do 30. marca francoski film FRANCOSKI CAN-CAN. '»VWVWVVWWvVWvW Dopisujte v Tržiiki vestnik VABILO k sodelovanju Vabimo vsa društva, amaterje itd., da nam pomagajo pri organizaciji foto-razslave v Križah dne 28 junija 1959. Pripravljalni odbor razpisuje '.a najboljše fotografije okolice Kri-iev, Gozda in Kriške gore skupai s Tolstim vrhom nagrade: prva nagrada 4000 din druga nagrada 2500 ,, tretja nagrada 1000 ., Razstava je povezana z razvitjem društvenega prapora in velike veselice z udeležbo veselih plansar-jev Radia Ljubljana. PLANINSKO DRUŠTVO KRIZli JUBJLSJ 12. marca je praznovala 90-iet- niico svojega življenja Marija Lovšin .s Hofnarice. Življenje v mladih letih ji je bilo posuto s trnjem. Dalj časa je živela na Dunaju, kjer si je Izbrala moža — Slovenca. Brez njega se je vrnila s sinom in hčerko v Slovenijo in si nato .služila kruh kot kuharica v različnih krajih domovine. Sedaj živi že več kot 30 let v Tržiču. Kljub visoki starosti je še vi-dno čila .itn poskočna kot kaka mladenka. Dnevno prebere časopise brez očal in tudi šiva brez njih. Vsa .smehljajoča se spominja svojih doživetij in jih vedno rada podoživlja. Vsi, ki jo imamo radi. Želimo noši -.stari mami«, da bi dočakala So mnogo mnogo zdravih let! Puk o v č i a k na ime Ris se je izgubil. Posten najditelj naj ga javi v pisarni Turističnega društva. ludi Podljubeljčanijo lepo počastili dan zona 129999 St. 6 TRZISKI VESTNIK Stran 7 OBVEZNO CEPLJENJE proti kozam in davici v 1. 1950 Na podlagi 3. odstavka 2. točke ljudski odbor v Tržiču za 1. 1959 odloka o cepljenju prebivalstva določil naslednji program cepljenj.- proli nalezljivim boleznim (Urad,, (>|rok kozam ,„ ddvil.i: lisi FLRJ, št. 21-S7). je občin.ki Avto moio Cepi&če Podljubel i Tržič Kovor Lese llndi graben Dolina Lom Križe I. cepljenje 16 3.. od 7.30 do 9.3!) 17 3. od 8, do 12. In od 14. do 17. 18. 3. od 8. do 12. 19. 3, od 7.30 do 9.3(1 20. 3, od 8. do 10. 20. 3. Od 10. do II. 23, 3, od 7.30 do 9 10 23. 3. od 14, do 16. 24. 3. od 8. do 12. in od 14. do 17. 11. cepljen je 22. 4. od 8. do I, 21. 4. od 8. do II. in od 14. do 1H. 24. 4. od 8. do 9.30 24. 4. od 10. do II. 24. 4. od II. do 12. 23. 4. od 7.30 do 8.30 23. 4. od 8.45 do 9.30 28. 4. od 8. do 12. in od 14. do 16 Posredujemo vam koledar prireditev v mednarodnem zveznem in republiškem merilu za letoš-nej leto. Pomembno je z.la.sli svetovno consko prvenstvo v speedvvnvu v Kranju v dneh i), in 10. maja. nadalje prireditvi za nagrade Beograda in Jadrana in Jadranski rellv. Ljubitelje avlo moto športii v Tržiču bo nedvomno zanimala organizacija letošnjih ljubeljskih dirk. ki so določene za 2. avgust ob 11. uri. V petek, 31. julija in v .soboto I. avgusta bosta izvedena ob navzočnosti tekmovalne komisije obvezna treninga vseh nastopajočih tekmovalcev. V podrobnem je načrt naslednji: Kraj posameznih cepišč je v osnovnih šolah, razen v Tržiču, kjer bo cepljenje v dečjem domu, in v Hudem grabnu, kjer bo cepljenje pri posestniku Jožu Rozmanu. Območja posameznih cepišč so razdeljena tako kakor prejšnja leta. Za cepljenje pridejo v poštev otroci rojeni v letu 1958 in otroci, ki v letu 1958 zaradi bolez it niso bili cepljeni. Starši vseh teh otrok bodo prejeli še pismeno vabilo. Zaradi neugodne epidemiološke situacije bodo letos še izredno cepljeni — revakcinirani proti davici otroci, rojeni od I. januarja 1949 do 31, decembra 1957, to )<-. 9 starostnih letnikov in starši -.a te otroke ne bodo prejeli pismenih vabil. Starši, ki otrok ne bodo pripeljali k cepljenju, bodo kaznovani po zakonu o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uralu list FLR.I, št. 37-48) V primeru, da je otrok bolan, se bodo morali starši izkazati s pismenim potrdilom od zdravnika, ki otroka zdravi. Občinski ljudski odbor Tr*lč OPOZORILO NAROČNIKOM! Vse zamudnike, ki še niso poravnali naročnine za TRŽIŠKI VESTNIK, prosimo, da to nemudoma store. Uprava Tržiškega vestnika Dopisnike, ki nam pošiljajo tipkane prispevke, prosimo, da pri tipkanju puščajo med vrsticami dovolj velik razmak za morebitne popravke in da pišejo samo po eni strani pole Postanite redni bralec in naročnik aš e g a lisi ♦♦♦♦ RgfTVA POROKI V ČASU OD 23. FEBRUARJA DO 12. MARCA Rodile so: Meglic Ana, gosp din-ja i/. Doline deklico; Bodla j Terezija, predilka ra Zvirč — dečka; Zaletel Marija, uslužbenka /. Križev dečka; Pretnar Elizabeta, gospodinja iz Tržiča — dečka. — Ceslitamol Poročili so se: Kern Friderik, kolar iz Tržiča in Teržaa Mari -i, LRS: 26. april — Koper, 1. maj Cestno - hitrostno prvenstvo •— Trbovlje, 17. maj -- Bled, 7. junij Kočevje in 13. september — Nova Gorica. Ocensko - terensko prvenstvo L RS: 2f>. maj Ljubljana, 28. junij - Ravne (krcxs treh dolin) in 4. julij Radovljica. Prvenstvo FLRJ v cestno-h:-trostni vožnji: 4. julij — Sarajevo, 2. avgust — Ljubelj in G. september — Skopje. Mednarodni razred: Speedvvav — 9. i h 10. maj — svetovno prvenstvo v Kranju, mednarodna tekmovanja so v načrtu v Krškem. Zagrebu, Bjelovaru, Zemunu, Crikvenici. Mariboru in O.sijeku. bolničarka i/ Ljubljane; Pavšek Jožef, tovarniški delavec in Miv šek Ivana, tovarniška delavka, oUa iz Slapu. Mnogo sreče! Umrli so: Svegelj Ivana, kine' i-valka iz Grahovš, stara 75 let; Por-ko Jožef, upokojenec iz Križev. star 63 let,- Poljanec Franc, c^skr bovanec v Tržiču, Ravne 8, star 69 let. ■ - Svojcem naše sožalje! Smučanje Letošnje tekmovanje na Zelenici — jubilej Letošnja mednarodna prireditev v veleslalomu na Zelenici pomeni z ozirom na dosedanje število kvalitetnih tekmovanj v ostri in izredno močni konkurenci najboljših alpskih smučarjev Avstrije, Italije in Jugoslavije jubilej Listina zmagovalcev med posamezniki in moštvi je dokončno izpopolnjena z imeni odličnih domačih in inozemskih smučarjev. Uvodna zmaga nekdanjega stalnega člana državne reprezentance Matevža Luka.nca je pravzaprav prvi mednarodni triumf simpatičnih domačinov v ožjem krogu. Naslednji naslovi najhitrejših so pripadali Avstrijcem. Alfred Amann iz Beljaka si je leta 19.51 z najhitrejšo vožnjo nadel najvišje priznanje, ki ga je v celoti popolnoma zaslužil. Naslednje leto je v vlogi svo|ega kolege nastopil olimpijski zmagovalec iz Cortine d'Am-pezzo in svetovni prvak iz Bad Gasteina. Enako kakor Toni je tudi njegova ekipa osvojila med moStvi I. mesto. Od leta 1952 dalje poteka obračun na Zelenici med našimi alpskimi smučarji. Razpored zadnjih štirih lel je naslednji: Tine Mulej, Jože Kunšir, Peter Križaj, Ludvik Dornik, Janko Ste-fe. Odlični tržiški trio je bil zadnja leta dobesedno nepremagljiv. Minulo leto so fasomerilci ugotovili najboljši čas v korist simpatičnega Italijana Peliceja de Nico-la. Na naslednje mesto ,se je plasiral Campanln (Italija), tik za njim pa naš najperspektivnejši alpski smučar Stane Klinar. V konkurenci članic je Slavica Zupančič z zanesljivo in drzno vožnjo zagotovila svojemu klubu in sebi dragoceno lovoriko. Erika Spendal, prikupno dekle, iz beljaškega kluba ASKO se je uvrstila na svoje Je tradicionalno drugo mesto, ki ga je osvojila že pred dvema letoma. Tokrat je bila vidna v zaključnem plasmaju znatna izpremerrtba. Slavica je zaradi padca tik pred ciljem izgubila dragocene sekunde, tako da jo je na najvišjem mestu zamenjala mlada Krista Fanedel Ekipni prvaki: Ljubelj (Tržič) — 1950, 1953, 1955, 1956, 1957; Enotnost (Ljublj. — 1954, 1958: Kitzbuhel (Avstrija) ..... 1952; Skizunft. (Celovec, Avstr.) — 1951. Prireditelj pričakuje za letošnji veleslalom prijave številnih domačih in tujih ekip. Ob ugodnih snežnih razmerah in odlični orgn-nizacijije prireditev vsekakor vredna ogleda. Spomladanska radosl ob zimskem triumfu Janko Slefc In Ludvik Dornik po-■ovno državna prvaka — Panorama zakulisnih ugotovitev Idealni tereni Popove Sapke v Makedoniji so bili v času od dne 27. februarja do I. marca prizorišče XIV. prvenstva Jugoslavije v alpskih disciplinah. Prireditvi je po oceni strokovnjakov prisostvovalo preko 100 tekmovalcev iz 20 klubov vseh republik. Kakor je bilo moč pričakovati že neposredno pred starti v posameznih disciplinah, se je v centru pozornosti naše iportne javnosti nahajal dvoboj starih in mladih, če že lahko tako govorimo, in sicer je bilo to srečanje primatov v alpskem smučanju med osrednjima centro- ma v državi Tržkem in Jesenicami. Pri konkretnem izboru najboljšega in najuspešnejšega kluba Jugoslavije sva se odločila za ocenitev po posebnem kriteriju, ki lasno izraža minimalno zmago Jeseničanov z razliko štirih točk. - -Vzlic zmagi predstavnikov z Je .■ -nic pa sta najznačilnejša naslova državnih prvakov (xlšla za leto dni v Tržič, tako da je v tem pogledu SK »Ljubelj« nekoliko na holjšem. Naši alpski smučarji so odpot i-vali v Makedonijo z znatnim optimizmom, ki je bil navsezadnje le upravičen, če upoštevamo, da Sta zastopnika starejše generacije, sicer v življenju mladeniča - Janko Stcfe in Ludvik Dornik - ponovno dokazala, da vzlic pomnnjklji- Stran f! v emu treningu in letošnjem nepravilnemu postopku pri sestavi državne reprezentance nista še nikakor m staro šaro. Njuni 'zmagi v slalomu in veleslalomu sla hkrati potrdili, da postajata omenjeni disciplini za tržiške smučarje že prava poslastica in »pecialiteta, medtem ko Je v smuku Matevž Lu-kanc zabeležil soliden ča*s in uvrstitev na 4. mesto v državi, V pričujočem sestavku se bova skušala opredeliti le zgolj na najbistvenejša dejstva in zapažen j a, kajti v prvi vrsti Je bil eden izmed glavnih namenov v bistvu dosežen, in sicer pozitivna ter objektivna ocenitev plasmajev. Prvi dan državnega prvenstva je bil na sporedu ,smuk z udeležbo 3iJ tekmovalcev^ Proga jo bila dolga 1800 m Z višinsko razliko 070 m. Zmagal |e Jeseničan Lakota pr.-*! svojim klubskim ko'logom Klinar-jom, Kranjčanom Jamnikom in Matevžem Lukancem, ki se je v elitni zasedbi najboljših uvrstil od vseh naših predsta vnikov najviše. Zanimali so naju navsezadnje še plasmaji Janka in Ludvika, a jih vzlic najboljši volji nisva mogla dobiti. Tako je bilo že usojeno, da bodo bralci Športne rubrike z državnim prvenstvom kot najpomembnejšo prireditvijo ^sezone premalo seznanjeni. Sobota zadnjega dneva v februarju je bila za Janka S t e f e t a po vsej verjetnosti najsrečnejša v letošnji sezoni. Tisto, kar smo na tihem pričakovali Z iskreno željo in dobrimi namerami, se je izpolnilo. Stari državni reprezentanc udeleženec svetovnega prvenst v a v Bad Gasteintt, dolgoletni član izli r an c g a za s to ps t v a Jugoslavije Ir mednarodni oceni in oseba, ,s katero je neposredno povezano naše alpsko smučanje, je kot zvezda znova zablestel ter dostojno proslavil svoj že definitiven zaklju-č e k t ek m o vail ne kariere, ki ga 1 e napovedal minulo leto. Vendar je ostal Janko dosledno zvest snežnim poljanam, kajti človeka, ki z ljubeznijo v srcu čuti nekaj posebnega do svojega razvedrila, te Lahko na tak način označimo njegovega konjička ........... alpsko ^mucanje, je težko odvrniti od zamišljenih idealov. Vzlic zmagi nad našimi najboljšimi alpskimi smučarji v ostri konkurenci državnih re-prezentantov se Jankov značaj ni nikoli izpremenil, ostal je -pač tak, kakršnega si lahko zamišljamo kot Športnika - preprost, skromen n prijatelj vsakemu, ki čuti nagnjenje do smuka po nevarnih in težkih 'terenih, 1200 m dolgo progo z višinsko razliko 300 m je prevozil Veleslalom Kakor prejšnja leta lako je tudi letos sindikalna podružnica tovarne »Pekoč priredila — zdaj že R. zaporedno tekmovanje v veleslalomu za prvenstvo sindikalnih aktivov usnjarske industrije LRS. Zanimanje za to tekmovanje je bilo veliko, saj se je iz posameznih kolektivov prijavilo 60 tekmovalcev za ocenjevanje posameznikov in 13 ekip. Po dosedanji tradiciji bi se moral veleslalom izvršiti pod Storilcem, ker pa snežne razmere tega niso dovolile, je moral organizacijski odbor tekme prenesti na Zelenico. Proga je bila vsekakor precej v času 1:41,8, Drugo mesto je pripadlo njegovemu kolegu Ludviku Dorniku s časom 1:42,5, medtem ko fio se ostali plasirali nekoliko niže. Zaključek XIV. državnega prvenstva Je tvoril slalom z dolžino 520 metrov, višinsko razliko 140 m in 60 vratci. V odsotnosti Tinčka Mi,-leja in Jan'ka Stefeta, ki se je na sobotnem treningu poškodoval in odstopil od nadaljnjega tekmovanja, je zmagal Ludvik Dornik s časom 1:45,0 (pri rezultatu sta štela oba leka). Matevž Lukanc se |e plasiral s časom 1:50,5 na 5. me-slo, Križaj 1:56,2 na o,smo mesto in Svab z 1:59,7 na enajsto mesto. Zmagovalec Dorniik je presmučal celoten del proge odlično brez padca, tako da je njegov visoki plasma povsem upravičen. V olimpijski kombinaciji, kjer se ocenjujejo vse discipline, je z minimalno razliko zmagal Peter Lakota pred Ludvikom Dornikom, Janezom Čopom, Brankom Lebetom, Matevžem Lukancem, Dragom Fanedlom, Petrom Križajem Itd. Statistična kronika letošnjega državnega prvenstva je s lem izčrpana. Uspeh članov SK Ljubelj pomeni po lanskoletnem trojnem Iriumlii ponovno afirmacijo našega alpskega smučanja, če upoštevamo dejstvo, da je Tržič odigral v zgodovini alpskega smučanja pri nas najpomembnejšo vlogo do nenadnega prodora Jeseničanov, ki pa vzlic temu še nikakor ne predstavljajo jedro najsolidnejše zasedbe državne reprezentance. Tržiški smučarji so bili v letošnji sezoni kakor ostali mnogo prizadeti zaradi neugodnih snežnih razmer, zato je njihov uspeh na državnem prvenstvu s tem še prepričljivejši in lepši. Stara garda v novi spomladanski navdahnjen i-sit in svežih moči je uspešno prštala svoj krst v domačem obračunu za najvišje in blesteče naslove, ki že vrsto 'let krasijo ime in klub — Tržič — Ljubelj. Vsem članom SK Ljubelj, ki so zastopali barve svojega mesta, veljajo ob za'ključku prisrčne čestitke, posebno pa glavnim akterjem — Ludviku Dorniku, Janku Stefe-tu, Matevžu Lukancu in Petru Križaju. Vaše nagrade, ki sle jih prinesli iz daljno Makedonije, naj vam bodo povračilo za vaš nesebični trud, prizadevnost, izredno voljo in dosledno borbenost na snežnih poljanah in hkrati pristen spomin na dostojno in ponovno afirmacijo našega alpskega smučanja, čigar glavni junaki ste ravno vi — naši športniki z vsem srcem in telesom. Ivan Virnik in Stane Petrič na Zelenici težja, vendar je nudila veliko več športnega užitka. Bila je hitrejša in tudi zahtevnejša, zaradi česar se je marsikateremu dobremu smučarju »zataknilo«. Pred tekmovanjem, v času ko so se zbirali ptijavljenci posameznih kolektivov, je sicer vladalo zelo optimistično razpoloženje, posebno kar zadeva ekipno prvenstvo. »Ru-narj.i« so se odločili, da letos oisvoje ekipni pokal v trajno last. Njihove želje so se v celoti uresničile ter jim je treba za njihovo borbenost vsekakor čestitati. Tako pred tekmovanje kakor po njem so se vsi gostje prijetno po- čutili in izraziti željo, da se bodo ludi v bodoče še vračali. Rezultati: — Člani: t. Krmelj Jože, »Runo« — 0,54,2; 2. Logar V«; »Sava«, Kranj — 0,57,1; 3. Jerman Andrej, »Planika«, Kranj - 0,57,2; 4. Kink Ivan, »Peko« • 0,59,2; 5. Stanovnik Stane, »Usnjeni izdelki«, Ljubljana — 0,59,6 ild. — skupno 50 tekmovalcev. Starejši člani: 1. Kališnik Janez, »Peko« — 0,35,6; 2. Dornik Jo>e, »Remont«, Kranj --- 0,39,9; 3, Bu-kovni.k Jože, »Peko — 0,45,8; t. Zaletel Milan, »Peko« 0,46,8; fv Korenčan Zdravko, »Standard., Kranj — 0,51,4 itd, skupno 7 tekmovalcev. Članice: 1. Zore Jožica, »Konus«, SI, Konjice — 0,44,1 2. Kovačič Metka, »Tehnjkum«, Domžale — 0,53,8; 3. Globočnik Mili, »Peko« 0,58,4 — skupno 3 lekinov.ii- ke. Osnovna, poglavitna in temeljna naloga organizacij športnih društev, klubov, manjših enot in sekcij v letošnjem letu je predvsem v tem, da se izboljša v bistvu način dela, detajlno proučijo pereči problem in določijo ustrezne smernice, oziroma pojasni smoter celotnih prizadevanj v težnji za čim aktivnejšo in značilnejšo vlogo telesne kulture pri razvoju socialističnih odnosov. Pomanjkanje ustreznih prostorov in objektov za nemoteno delo pomeni na področju tržiške občini' najznačilnejši problem v vrsti manj vidnih, a seveda tembolj kričečih. Nalša trditev je osnovana že ob prvih ugotovitvah v zvezi s tem problemom, V podrobnem vam želimo podati le nekaj najznačilnejših oilatov: Moštvo KK Ljubelj je doseglo v minulem obdobju vrsto pomembnih uspehov, vendar so plodovi njihovega dela tem večji, če upoštevamo, da se odvija celotna dejavnost 10-članskega društva n,i enosteznem kegljišču, ki ne ustreza v nobenem pogledu, tabo higienskem, kakor tudi tehničnem v težnji za nadaljnji razvoj omenjene discipline. V letošnjem letu predvidevajo sicer gradnjo sodobnega dvosteznega kegljišča, seveda le v primeru odobritvi znatne, materialne in finančne pomoči višjih merodajnih forumov. Naša želja in želja vseh ljubiteljev kog-Ijaškega športa je, da b,i našim predstavnikom, ki nas častno Ir. dostojno zastopajo v okrajnem in republiškem merilu, slednjič le pripravili prijetno presenečenje, Zn predčasno smo se v našem listu želeli posvetiti problemom, ki ovirajo nemoten razvoj v alpskem smučanju. SK Ljubelj združuje namreč v svojih vrstah le alpske smučarje, zalo bo beseda tekla seveda izključno samo e njih. N.i preteklem občnem zboru je bil v organizacijskem in tehničnem po ročilu podan široko zasnovan prikaz stanja v omenjenem športu, ki je bil vse prej kot rožnat. Stalen refren — pomanjkanje ustreznih sredstev in prostorov za društveno delo pomeni pravzaprav osnovno pomanjkljivost v sicer solidni organizaciji sistematično-načrtnega dela. »če upoštevamo, da klub ni- Bkipno: 1. Tovarna »Runo« v sestavi Krmelj Jože, Štefe Drago in Hladnik Jože v skupnom času -2,55,8; 2. Industrija obutve »Planika«, Kranj v sestavi: Jerman Andrej, Ravnikar Silvo in Pretnar Franc v času 3,02,4; 3. Tovarna »Peko« v sestavi: Kink Ivan, Pin-tarič Igor in Kališnik Janez v času 3,07,7 itd. — Skupno 13 ekip. S tekmovanjem smo bili vsi zadovoljni. Največ razvedrila so pa vsekakor imeli tisti, ki so ta lepi sončni dan izkoristili predvsem za svoje osebno razvedrilo. Tuko organizatorju lega tekmovanja kakor vsem sodelavcem je treba dali vse priznanje. Želeti je, da bi se podobna tekmovanja še bolj pospeševala saj je v našem kolu nešteto ugodnosti za razvedrilo in (Klpočitek. -ap- iiiii svojih društvenih prostorov, niti zadostnih sredstev za kritje stroškov številnih prireditev, je pomoč odgovornih činiteljev v Tržiču nujno potrebna.« Podani stavek smo ob neki priložnosti, zdi se nam v mesecu septembru minulega letu že objavili, vendar kaže se okrog tega le brezuspešno govorjenje in prošnje. Mimo tegu se pojavlja še pomanjkljivost opreme; skratka, najosnovnejše za razvoj in dvig kvalitetne ravni. Nadaljnja negativna osvetlil :v velja še TVD »Partizan«, ki je minulo leto razvilo formalno svojo dejavnost le na papirju. Zgovoren dokaz nekaj skromnih prireditev in uspela akcija ter težnja po vključevanju najmlajših v svoje vrste. Nikakor ne moremo tako dejavnost oceniti kot pozitivne ob primerjavi z delom in uspehi ostalih športnih društev v občini. Za letošnje leto predvidevajo znatno izboljšanje. Nogometaši in rokometaši tvorijo vrh kvalitete v letnih športih. Tudi njihovo slanje ni tako sijajno, kakor si ga je mogoče kdo zamislil. V bližnji bodočnosti bo nujno potrebno, da pomislimo na dokončno izgradnjo osrednjega stadiona, ki ima vse pogoje. Seveda predvideva načrtna sistematizacija in gradnja športnih objektov vrst.) značilnih izpreinemb, tako da lahko v bodoče pričakujemo uspešne dneve. Nogometni stadion lahko sprejme le nekaj sto gledalcev, vendar dosedanja kapaciteta nikakor ne ustreza zahtevam, če pomislimo, da vludu za prireditve veliko zanimanje. O tem smo se lahko prepričali že takrat, ko so naši nogometaši zastopali v elitni zasedbi I jubl junsko-primorske lige. Ureditev Je nujna, seveda pa mogoča le v primeru temeljite ugotovitve ustreznih Izdatkov, ki bi nastopili ,s tem v zvezi. Težko finančno stanje se je izboljšalo, vendar obstajajo vzlic temu še vodno želje. Rokometaši sicer nimajo naj idealne jših pogojev, da razvijejo na široki osnovi svojo dejavnost, toda njihova prizadevanja .to rodila Lepše sadove plodnega delu. Če vzamemo še manj pomembne športne panoge, je v glavnem problematika razvoja telesne kulture v Tržiču zajela in izčrpana, Problematika telesne kulture v Trzicu Tržiški vestnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja Mirko Brejc / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3 / Tel. št. 255 in 274 / Tiska tiskarna • Gorenjski tisi« v Kranju / Caloietna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna štev. 15 din / Tek. rač. izdajatelja: 607-705/3-90